Analiza pokrajine v luči franciscejskega katastra je omejena sicer le na spremi­ njanje kulturnih kategorij, medtem ko so posestno-socialne razmere iz razumljivih razlogov prikazane le za šest reprezentativnih katastrskih občin. Razvoj do leta 1981 v celoti sicer ni pokazal večjih sprememb v izrabi zemlje, pač pa močnejšo usm eritev v tržno pridelavo, močno povečanje površin pod sadovnjaki in zmanjšanje tistih pod vinogradi in to domala v vseh katastrskih občinah. Te kulture so se umak­ nile z manj ustreznih površin in osredotočile na bolj ugodne. Z njivami sicer dokaj skrom na pokrajina kaže tudi močnejšo rajonizacijo v kmetijski izrabi tal s posebno močno specializacijo in komercializacijo v vinorodnih Podpohorskih goricah. Ne glede na veliko razdrobljenost in pomešanost posesti ter nekatere druge slabše po­ goje pa so razm ere za kmetijstvo vendarle še toliko ugodne, da bi bilo mogoče z mehanizacijo in drugimi agrotehničnimi ukrepi povečati njivske in vinogradniške površine. Precej pozornosti je avtor posvetil demografskemu razvoju, ki kaže izredno skrom no rast, šibek prirodni prirastek in migracijski saldo, kar se pa v zadnjih letih s pospešeno urbanizacijo in gospodarskim razvojem lokalnih središč krepi. Zlasti ve­ liko je bilo selitev z obrobja v bližino zaposlitvenih središč, k železnici in cesti. U r­ banizacija se širi tudi v podeželska naselja, kjer je le še nekaj nad 8% čistih kmeč­ kih gospodinjstev. Prehodni položaj regije, bližina M aribora in treh občinskih sre­ dišč pa je vendarle pripomogla k ugodnejšemu razvoju v vsem subpanonskem Po­ dravju. Knjigo zaključuje podroben pregled pomembnejših naselij, kar dopolnjuje ce­ lotno geografsko podobo pokrajine, v kateri pa ostaja še obilo odprtih vprašanj o njenem sodobnem regionalnem razvoju, med drugim tudi zaradi vpliva M aribora in vseh treh občinskih središč — Slovenske Bistrice, Konjic in Ptuja. Mirko Pak Janez Malačič: Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne sile. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985, s. 221. K akor je zapisano v predgovoru, se knjiga loteva kompleksne, interdisciplinar­ ne in pom em bne problem atike sodobnega obnavljanja prebivalstva in delovne sile. V šestih osnovnih poglavjih, poleg uvodnega, je Malačič obdelal naslednjo proble­ m atiko: tradicionalno reprodukcijo, značilnosti prehoda od tradicionalne k sodobni reprodukciji, posebnosti reprodukcije v socializmu, sodobno reprodukcijo prebival­ stva, sodobno reprodukcijo delovne sile ter stičišče in ločnice obeh reprodukcij. A vtor se je v veliki meri zadržal pri obravnavi reprodukcije delovne sile, kar je povsem razumljivo; današnji človek je bolj kot kdajkoli prej postal gospodarstvenik v najširšem pom enu besede (homo oeconomicus), razvoja sodobne družbe pa si ne m orem o več zamisliti brez bolj ali manj učinkovitega usmerjanja in načrtovanja. Za osvetlitev reprodukcijskega procesa je bil potreben interdisciplinarni pristop, ki je omogočil ovrednotiti posamezne vplive, kakršni so gospodarski, politični, zdravstve­ ni, verski itd. Reprodukcija delovne sile pa je le del celovitega obnavljanja prebival­ stva, zato je m oral avtor najprej osvetliti osnovne značilnosti reprodukcije prebival­ stva. Problem atiko obravnava predvsem s teoretičnega vidika na primeru gospodar­ sko razvitih držav, kapitalističnih in socialističnih. Zaradi takega pristopa se zdi de­ lo, vsaj na prvi pogled, suhoparno. Ob branju, ki zaradi teoretične naravnanosti dela zahteva zbranost, pa taki pomisleki odpadejo. Bralca namreč pritegnejo logično za­ snovana poglavja, jasnost izražanja in osebni odnos avtorja do obravnavane snovi. Iz celotne vsebine velja izpostaviti dve, za geografa bližji tematiki: zgodovinski pregled značilnosti reprodukcije prebivalstva ter teorijo demografskega prehoda. Izredno zanimiv je uvodni zgodovinski pregled o značilnostih reprodukcije prebival­ stva od prazgodovine do danes. Avtor obravnava obnavljanje prebivalstva predvsem z družbenega in ne le biološkega vidika, kar pripomore k celovitejšemu poznavanju družbenogospodarskih razm er v posameznih zgodovinskih obdobjih. Geografi bodo veseli sicer kratkega poglavja o teoriji demografskega prehoda. Čeprav je teorija sila preprosta in zelo uporabna, seveda ob že bolj ali manj znanih zadržkih, pred­ vsem za pedagoške nam ene, pa žal v slovensko demogeografijo še ni prodrla. Njeni osnovni postulati so uporabljeni v novem regionalnogeografskem učbeniku sveta za srednje usm erjeno izobraževanje. Z a celovito strokovno oceno dela je potrebno mnogo več prostora, kot ga omo­ goča ta rubrika, še posebno ker je Malačičeva knjiga temeljno delo s področja de­ mografije v Sloveniji. To bi pridobilo na pomenu, če bi avtor vključil v obravnavo še dem ografska gibanja v deželah tretjega sveta ter podrobneje osvetlil značilnosti re­ produkcije prebivalstva v Jugoslaviji in zlasti Sloveniji. Vendar istočasno lahko tudi zagovarjam o avtorjev koncept: z omenjenimi dodatki bi delo ne pridobilo toliko na tehtnosti spoznanj, kolikor bi izgubilo na jedrnatosti in enotnosti. Vsekakor pa bi ilustracije močno popestrile vsebino. D elo je odlična osnova za obravnavo ožjih in širših demografskih vprašanj, hkrati pa sili h kritičnemu pretresu nekaterih avtorjevih stališč. Da ne bo nespora­ zum a: delo ni nam enjeno le strokovnjakom, ki se ukvarjajo z demografskimi vpra­ šanji, temveč tudi drugim, tako tudi geografom. Učiteljem geografije po šolah bo še posebno dobrodošel po obsegu sicer skromen tabelarični dodatek, v katerem so po­ leg zgodovinskega pregleda razvoja prebivalstva podane demografske značilnosti posameznih delov sveta. Marijan Klemenčič Geografski zbornik XXIV, SA ZU , Geografski inštitut Antona Melika, Ljubljana, 1985, 245. strani. Zadnjo, 24. številko Geografskega zbornika sta uredila akademik prof. dr. I. G am s in dr. D. Meze. Uvodno besedilo I. Gamsa je posvečeno pokojnemu akade­ miku, prof. dr. S. Ilešiču, dolgoletnemu sodelavcu in upravniku Inštituta Antona M elika ter uredniku Geografskega zbornika. V Zborniku je natisnjenih sedem razprav. Obravnavi problematike Ljubljan­ skega barja — najobsežnejšega poplavišča v Sloveniji — , ki jo je v 23. številki načel M. Šifrer s študijo Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja, je v tej številki posvečenih pet razprav. M. K o l b e z e n obravnava hidrografske značilnosti poplav na Ljubljanskem barju (22 Str., 1 karta, 5 tabel, 10 slik med besedilom, 1 karta v prilogi). Uvodoma opiše obseg pogostih in izjemno velikih poplav. Kljub dolgotrajnim prizadevanjem se le-ta ni bistveno zmanjšal. Poplave nastopajo povprečno 11-krat na leto, najpo­ gosteje jeseni in pozimi. Največkrat trajajo tri dni, izjemoma pa celo 19 dni. Naravo poplav določa kombinacija hudourniškega površinskega in bolj umirjenega kraškega dotoka na Barje. Poplave so nadalje posledica neznatnega strmca Ljubljanice in bar­ janske ravnice. Na njihov obseg in trajanje vplivajo tudi dvignjene brežine, ki zadr­ žujejo odtok visokih voda ter talna voda, ki se nabira nad komajda nagnjenimi ne­ propustnim i plastmi tik pod površjem. Zaradi nezadostnega vzdrževanja stranskih odtočnih jarkov prihaja tudi do ponovnega zamočvirjanja zemljišč. Razprava F. L o v r e n č a k a Pedogeografske in vegetacijsko geografske značilnosti poplavnega sveta na Ljubljanskem barju (19 str., 2 tabeli, 5 slik med be­ l i l