Leto LXV„ št. 280
LJubljana, sokola It. decembra 1932
Cena IMn 1.-
Iznaja vsaJi dan popoldne, izvzemal nedelje is praznike, — inaeraa do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji lnseratt petit ▼rate Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN DPBAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon St. 8122, 8123, 8124, 8125 in 3128
PODBDINIOC:
MARIBOR, Grajski trg St. 8 — —--CFU -FE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100.
NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tet it. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — ^ — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
FRANCOSKA IN ANGLEŠKA
INTERVENCIJA V SOFIJI
Resen opomin bolgarski vladi zaradi neprestanih incidentov ob
j ugoslo vensko-bolgarski mefi
25 umetnikov razstavlja
Izmed njih razstavljata prvič Tavčar Iz Brežic in Žagar
iz Novega mesta
Sofija, 10. decembra, r. Neprestani obmejni incidenti na bolgarsko-jugoslo-venski, a v zadnjem času tudi na bol-garsko-rumunski meji, ki jih izzivajo makedonstvujušči, so vzbudili v zadnjem času pozornost ne samo v prizadetih državah, marveč tudi v mednarodnih političnih in diplomatskih krogih. Zlasti postopanje bolgarske vlade o priliki zadnjega incidenta, ko je odklonila sestanek mešane arbitražne komisije, ki bi morala v smislu sklenjenega dogovora na licu mesta preiskati dosrodek in usrotoviti, kje je krivda, ie naletel v mednarodnih krosrih na velik odmev. Ju gosi o venska vlada je tudi pri tej priliki pokarala, da želi kljub neprestanemu izzivanju ohraniti mir in dobre sosedne odnošaje, dočim je postopanje bolgarske vlade vzbudilo vtis, da se namenoma izogiba mirni likvidaciji incidenta ter da skuša zvaliti krivdo na Jugoslavijo, da bi utemeljila svojo neosnovano propagando proti Jugoslaviji in svoja revizijonistična stremljenja.
Ker so se istočasno slični incidenti odigrali tudi na bolgarsko-mrminski meji, je sedaj tudi rumunska vlada poslala bolgarski vladi ostro noto, v kateri zahteva spoštovanje sklenjenih dogovorov. Ta korak je vzbudil vtis, da gre za organizirano akcijo, ki ima namen, da bi se enkrat za vselej zatrlo početje komitašev, o katerih je sedaj tudi v zunanjem svetu že dovolj znano, da uživajo podporo bolgarske vlade in znanih inozemskih krogov.
Knko   veliko   resnost   pripisujejo v
mednarodnih diplomatskih krogih tem dogodkom, kaže dejstvo, da je v tej zadevi intervenirala v Sofiji tudi Francija. Francoski poslanik v Sofiji Cambon je včeraj posetil ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mušanova in zahteval pojasnila o neprestanih obmejnih incidentih, pri čemer je opozoril na to, da je v lastnem interesa Bolgarije, da napravi početju makedonstvujuščih energično konec, sicer ne bo mogla več računati na podporo Francije in drugih velesil, ki nikakor ne morejo dopuščati, da bi se na tak neodgovoren način kršil red in mir na Balkanu.
Francoskemu koraku se je pridružila tudi Anglija, ki je po svojem poslaniku prav tako sporočila bolgarski vladi resno svarilo in priporočila, naj se bolgarska vlada čimprej sporazume z jugo-sl o vensko vlado o tem, kako bi se s skupno akcijo zatrli neprestani vpadi na jugoslovensko ozemlje, pripominjajoč, da to zelo škoduje ugledu Bolgarije v inozemstvu. Pozneje je posetil Mušanova tudi italijanski poslanik, s katerim je ime1 Mušanov daljši razgovor.
Sofija, 10. decembra. V političnih krogih je zavladala zaradi intervencije Francije in Anglije v zadevi jugosloven-skega in romanskega protesta v zvezi z obmejnimi incidenti velika nervoznost. Ministrski predsednik Mušanov je imel snoči dolgo konferenco z vojnim ministrom in drugimi vodilnimi člani vlade, na kateri so razpravljali o tej Intervenciji. Kaj so sklenili, zaenkrat se ni znano. Pričakuje se, da bo vlada v najkraj-
šem času izdala izjavo o tej zadevi. Bolgarski listi zaenkrat ne smejo poročati o francoski in angleški intervenciji.
Bolgari se boje preiskave
Beograd, 10. decembra p. O sestanku jugoslovensko-bolgarske mešane komisije, ki je bil sklican zaradi incidenta pri Črnem vrhu na jugoslovensko-boi-garski meji, je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
Jugoslovensko-bolgarska mešana komisija se je sestala dne 8. t. m. v Piro-tu. Na sestanku je jugoslovenska delegacija zahtevala, naj komisija na kraju incidenta pri črnem vrhu preišče sledove incidentov. Bolgarska delegacija je odgovorila, da se ji to ne zdi potrebno, ker so krivci v rokah bolgarskih oblasti ter bodo kaznovani po zakonu. Vendar bolgarska delegacija kljub zahtevi jugoslovenske delegacije še do danes ni predložila podatkov o istovetnosti napadalcev. Izjavila je le svoj dvom, da bi mogel biti Ristić v zvezi z afero glede njegove ugrabitve in da vsa stvar še ni dovolj razsvetljena s strani pristojnih sodnih oblasti v Bolgariji. Preiskava je namreč tajna in zaradi tega še niso znani rezultati. Jugoslovenska delegacija je zaradi tega ponovno zahtevala, naj se izvrši preiskava na licu mesta, nakar so bolgarski delegatjc naposled pristali. Ranjeni Ristič je v bolnici v Vrapčah, kjer vodijo pristojne oblasti preiskavo proti njemu. Naše poslaništvo v Sofiji je zahtevalo, naj Bolgari izroče Ristića našim oblastem.
Angleški ultimat Perziji
V londonskih krogih ne izključujejo možnosti oboroženega konHitka — Anglija je že poslala v perzijske vode
svoje vojne ladje
London, 10. decembra. V političnih krogih je vzbudilo veliko senzacijo dejstvo, da je vlada poslala zaradi odpovedi koncesij Anglo-Persian Oil Oom-pagnvji perzijski vladi ostro ultimativno noto. Na snočnji seji spodnje zbornice je vlada odklonila vsak odgovor na interpelacijo delavske stranke o tem, kaj namerava storiti vlada, ako bo perzijska vlada odklonila angleške zahteve. Glede na to pa, da je več angleških vojnih ladij že dobilo povelje, naj nemudoma odplujejo v perzijske vode, kjer se že nahaja velika vojna kri žarka »Hasting«, sodijo, da bo angleška vlada skušala z vojnimi sredstvi prisiliti perzijsko vlado k spoštovanja sklenjenih pogodb. Ker pa ni dvoma, da stoji za Perzijo Sovjetska Rusija, je malo verjetno, da bi se perzijska vlada uklonila. Zato ne izključujejo možnosti oboroženega konflikta, dasi si bo angleška vlada, kakor zatrjujejo v merodajnih krogih, prizadevala, rešiti zadevo mirnim potom ter bo predlagala, naj se spor predloži mednarodnemu razsodišču.
šentjakobska knjižnica v novih prostorih
Največja javna knjižnica v državi   bo imela jutri intimno proslavo
Ljubljana, 10. decembra  | plačana, saj izposojevalnina znaša 2*Vo nje-
ve nabavne cene, pri večini knjig pa Se manj. Dokler je knjiga popolnoma nova, seveda donaša ta odstotek pa z obrab-Ijenjem knjige prav naglo pada in ee znižuje, ker knjižnica ne računa z dobičkom, temveč gleda le na svojo izpopolnitev.
Velika dvorana z 92 kvadr. metri površine, je s policami razdeljena na 5 malih sobic, kjer so zložene knjige 10 jezikov. Nad 90% se izposodi lahke pripovedne literature, najbolj se pa sedaj čita zgodovinsko leposlovje. Zato je med slovenskimi avtorji na prvem mestu dr. Tavčar in sta Sele za njim Janko Kerstnik in Ivan Cankar, ki ga predvsem čita šolska mladina, a med tujci eo na prvem mestu prevodi D um asa in Sienkiewicza. Prav mnogo čitajo ljudje tu-rfi pisatelje ob njihovih jubilejih ali ob njih ^nrti, vedno pa mladina s strastjo uživa Karla Maya in tudi dela domačih mladinskih pisateljev. Dobro znamenje je, da so vedno vse knjige trgovskih ved izposojene, cilno radi pa ljudje čitajo tudi potopise. Pesmi menda nikdo več ne čita zaradi užitka, temveč le zato, ker jih mora zaradi Studija, nasprotno pa ljudje prav radi bero drame in se zanimajo tudi za vse nove knjige. Prav posebne zasluge pa ima šentjakobska knjižnica za naše šole, ker v zadostnem številu šolski mladini nabavlja knjige, ki je njih čitanje v Šolah obvezno. Te knjige smejo za minimalno odškodnino dijaki obdržati tudi po ves mesec, kar je znatnega soci jal nega pomena v teh težkih časih, ker ni treba staršem kupovati dragih knjig-
Mnogo čita naše občinstvo tudi nemške knjige, zlasti take politične vsebine in pa knjige o svetovni vojni. Silno je zadnje čase   napredovalo   izpcsojevanje francoskih
Jutri dopoldne odpre svoje nove prosto-e v I. nad- hiše Slovenske Matice na Kongresnem trgu Šentjakobska knjižnica z malo intimno proslavo, ki jo je pač upravičena prirediti ob tako važnem koraku, saj je ta knjižnica največja javna biblioteka v državi. Razvila se je iz najmanjših počet-kov brez podpor države, le iz požrtvovalnosti in najmarljivejsega, za vee javne delavce zglednega dela svojih voditeljev.
Od prvega dne ustanovitve vodi ta impozantni naš zavod g. Matija Rode, ki žrtvuje vse svoje svobodne ure edinole knjižnici. Teb ur je pa tudi po 10 in več na dan, tako da žrtvuje počitka potrebni gosp. Rode za knjižnico tudi svoje noči.
Z vso ljubeznivostjo in z upravičenim ponosom mi je g. Rode včeraj razkazal s težkimi žrtvami pridobljene nove prostore, ki so vsi do stropa natlačeni s knjigami. Ker že same police brez knjig tehtajo 6 ton, je morala knjižnica napraviti najprej nove stropove in položiti vanje najmočnejše traverze, ki zmagujejo velikansko težo knjig. Velika dvorana je dolga 20 m, vendar je pa v tej dvnrani naloženo tako bogastvo, da je le majhen prostor ostal za poslovanje s strankami. V dveh malih stranskih sobah je rezerva slovenskih knjig: 10 tisoč zvezkov, ki so med njimi tudi 3 kompleti Ljubljanskega Zvona in vseh naših revij ter najredkejšib starih knjig. Sem prihajajo tudi izločene knjige, ki so onemogle v rokah Čitateljev. Ali vodstvo knjižnice je praktično in iz 2 ali 3 starih raztrganih knjig zna napraviti zopet novo knjigo. Navadno knjiga prepotuje 30 hiš po Ljubljani in vsej državi, dokler ne pride v to skladišče. V tem času je pa navadno tudi že
knjig, a hrvatska dela čitajo naši ljudje že splošno kakor slovenska, pač jim pa cirilica še dela velike težave. V veliko pomoč je pa Šentjakobska knjižnica tudi onim avtorjem, ki njih dela izhajajo onstran državne meje. Teh knjig nabavi knjižnica večja množine in jih nato počasi oddaja drugim knjižnicam, da tako podpira naš tisk v inozemstvu. Vedno pa knjižnica naroča knjige raznih novih strok in tako je prav sedaj prejela najlepša ilustrirana in najboljša dela nemških vrtnarskih strokovnjakov ter naročila tudi prekrasno revijo >Garten-schonheitc.
V novih prostorih se je najprej pokazalo, da je prav zelo naraslo povpraševanje po slovenski literaturi. Naval na Šentjakobski knjižnici je tako velik, da ga komaj zmaguje 7 uslužbencev, namreč 2 do 3 gospodje, ki vpisujejo« ter po 5, ob sobotah pa tudi po 7 prijaznih gospodi čen, ki strankam strežejo, vedno in povsod je pa prisoten skrbni oče Šentjakobske knjižnice gosp. Matija Rode.
Čast velikemu delu, zato pa tudi hvaležnost in priznanje vsem sodelavcem z voščili za še uspešnejšo bodočnost!
Odhod generala Ilica
Dosedanji poveljnik dravske divizije general Bogoljub Hič je danes izročil svoje posle svojemu nasledniku generalu Cukavcu in bo jutri z opoldanskim brzo vlakom odpotoval na svoje mesto v Boki Kotorski.
V Italiji umorjena Jugo-slovenka?
Rlorenca, 10. decembra, g. Florantinska policija je nvedla v vezi z najdbo razkosan etra ženskega trupla na florentinskem kolodvoru obsežna poizvedovanja v Rimu in Napulju. Policija išče sledove za neko Jugosloventko, ki je nedavno nastopila na nekem manjšem odru v Pisl. Nenevadno plavoslasa Jugoslovenka je takrat, ko je njena skupina odpotovala H Plee, zaostala in bo jo potem še nekaj časa videli v družbi dijakov. Od tedaj ni nobenega du več za njo.
Nemčija vztraja pri svojih oborožitvenih zahtevah
ženeva, 10. decembra. AA. Zastopniki petih sil so včeraj proučili noto, ki jim jo jeizroctt nemški zunanji minister Neurath. V tej noti izjavlja nemška vlada, da bi bila pripravljena pristopiti k začasni razorožitve« i konferenci, če se Nemčiji do vole zahtevane tepremembs in modtffjcaclje v njenem sedanjem vojaškem ustrojstva Ja oboroftlM.
Ljubljana, 19. decembra 1932. V Jakopičevem paviljonu je od včeraj • popokine živahno vrvenj«. Akademski sli* kar Jakac ureja s kolegi akademskimi siikarji razstavo al©venske pokrajine in človeka, za katero so poslali nadi likovni umetniki toliko del, da bi z njimi lahko napolnili drva Jakopičeva paviljona. Vpoelana dola bodo veo notna prvič razstavljena Le nekaj del je, ki smo jih že opazil- na raz-<ytavah_
Razstave se udeleži 25 sHfcarjav in kiparjev: MaJcsim Gaspari, Fran Gorše. Božidar Jakac, rLlko Justin, Fran Klemenčič. A. G. Kos, Tirne Kos, Tone Kralj. Fran Palovec. Veno Pikm, Elza Piščanec, Albert Sirk, Vinko Sdapemnlk, HirJko Smreka r, Henrika Santel, Saša SantcL, Josip Tavčar, Bruno Vavpotič, Ivan Vavpotič, Ferdo Vesel, Ivan Zajec, Fran Zaupan, Anica Zupane c Josip Žagar in Peter Žm:*tek.
Izmed navedenih razstavljata Tavčar iz Brežic in Žagar iz Novega mesta prvič v življenju. Oba slikarja »ta še mlada, a velika talenta. Njune slike bodo nedvomino vzbujale veliko pozornost, zlasti še pokra* jinske slike J. Žagarja, ki predstavljajo Novo mesto, Trško goro m okolico. Prav je, da razstavljata. Po razstavi bosta prav gotovo dobila mnogo pobud za njuno nadaljnje delo. Po vposfan&h delih sodeč se naima obetata slikarja prav modnega formata.
Smučarska radost
Ljubljana, 10. decembra. Z veliko nestrpnostjo eo ga čakali, zdaj ga pa imajo. Stara smučarska garda, ki je letos dobila obilo novih pristašev, je pozabila na vse gorje, pozabljena je kriza, pozabljene življenjske neprilike in križi, v ospredju je le še smučanja. Komaj je vče* raj nekaj ceoitim etrov snega pokrilo bližnja pobočja, že so po kosilu romali najbolj navdušeni z diftcami na ramah proti Golovcu. Najgoreonejši so bih 6eveda novinci in mlajši, nemzkuseni smučarji. Na vsak na-Sn so hoteli izrabiti prvo priliko. Odkar stoji Golovec, odkar 6e je med prebivalstvom Ljubljane začelo razvrata smučanje, menda še ni bik) tohko *piik« kot jih jc včeraj doživel Golovec. Opazovalec je mogel videti prav vse mogoče in nemogoče varijante — od navadnega padca na najmeb* kejši del telesa pa do najkompHcijanejšega na glavo ter so se pri tem zavozljale nog«, da ni bilo mogoče razločiti levice od desnice. Mlada garda smučarjev je morala kakor vsak začetnik vzjgr&zniri v kislo jabolko prvega začetka ter priznati, da Še nikdo ni prišel kzjučen na svet. StarejšV izikušeni smučarji eo seveda ostali doma, dobro ve-doč, da smuka po mokrem ane^i, ki nima trdne podlage, ni dobra in so s pomilovalnimi pogledi opazovali začetnike, ki se jim je tako mudilo na sneg. \r
Za danes ee pripravlja velik pohod na Gorenjsko, zlasti v Planico, kjer je za«padlo baje že 30 cm snega, ki bo prav dober za smuko. Tod so imeli že predlvčerajanjim 9 pod ničlo in je sneg padel na zamrznjeno podlago. Sneg naleta ve neprenehoma in g« bo do jutri dovolj.
Ce se vreme ne bo iepremenilo, bomo imeli za božič obfflo snega m mestne ulice bodo zopet pome »dilcarjev«, prvih znani]* cev zimske sezone.
Spominu Bazene Nemcove
« ' Ljubljana, 10. decembra.
Naše ženstvo je snoči na dostojen način počastilo 70 letnico smrti največje češke pisateljice Božene Nčmcove. Splošno žensko društvo je priredilo v steklenem paviljonu restavracije >Zvezde«, ki je bil prepoln vnetih pOBlusalk ln poslušalcev iz najrazličnejši} krogov, lepo uspelo predavanje o veliki pisateljici, katere krasni proizvodi so znani tudi nam Slovencem.
Predsednica SŽD, dvorna dama ga. Tav-čajeva je predstavila poslušalcem predavateljico go. Olgo Sevčikovo, soprogo konzu-gWu kk Češkoslovaške republike v Ljubljani, ki ^| S v prav dobri slovenščini podala življenjepis in pregled delovanja velike pisateljice. Božena Nemcova se je rodila 5. februarja 1. 1820. na Dunaju z dekliškim imenom Barbara Pankl. Mati je bila Čehinja, oče pa avstrijski Nemec Jan Pankl, nadkonjar pri vojvodinji 7A**nM Branje ji je že zgodaj postalo strast, čitala pa je predvsem nemško literaturo. Pozneje, ko se je rodbina preselila na Češko, se je poročila z respi-cientom finančne straže Josipom Nemcem. Bila je stalno med preprostim ljudstvom ter je kmalu začela pisateljevati v češčinL Pod vplivom dr. Cejke, Fran tiska dumavakega ter pisatelja Nebeškega, se je začela ukvar-
Razstava ima v desni stranski sobi ervoj poseben dolenjski oddelek, loj ar so razstavljene zgolj si ke z dolenjskimi motivi. Najmočneje je tu zastopan naš Božidar Jakac. Pa tudi ofitaH imajo mnogo motivov z Dolenjske, znaonenje, da je začela privlačevati tudi naše likovne umetnike. Ta oddelek je bil zelo potreben, če se vpošteva, da so doslej hodili naši slikarji isikat pokrajinskih motivov predvsem na Gorenjsko.
Razstavo bo jutri ob 11. dopoldne otvo* ril predsednik »Krke« g. Rostam. Otvoritev ob oddajala radijska postaja. Pričakovati je velike udeležbe občinstva, kakor je doslej nismo bili vajeni. Saj prireja razstavo eno najbolj aglilmih ljubljanskih društev, ki združujejo pod svojim okriljem lepo število prijateljev »Krke«. In če bo moralnemu uspehu sledil tudi materijalni, bodo naši Hkovni umetniki gotovo nad vse zadovoljni To je pa tudi eden glavnin namenov te razstave, ki je prva letošnja večja razstava v Jakopičevem paviljonu.
Na raizstavi 60, kakor je videti, zasto* pane vse struje, stari in mladi. Druži jih le kvaliteta vposlani-h del. Tako bo razstava podala prav lep pregled tvornosti n<ašfLh likovnih umetnikov. To ni le razstava prirejena nalašč za božični nakup. Je razstava visoko umetniškega značaja.
jati z ljudsko literaturo, predvsem narodnimi pripovedkami in pravljicami. Napisala je različne pesmi, pozneje pa narodne baj-| ke in pripovedke. Njena najboljša knjiga je bila s-Babica«. ki jo smatrajo za biser češke literature. Njen mož je bil zaradi pisateljevanja svoje žene pri avstrijskih političnih krogih v veliki nemilosti in so ga. stalno premeščali ter končno celo odpustili iz službe. V družini se je naselila revščina in razne nadloge, kar je tako vplivalo na Boženo, da je zbolela in kmalu umrla, stara šele 42 let. Več njenih del je bilo prevedenih tudi v slovenščino.
Gdč. Ruplova je prečitala nekaj odlomkov »Babice« v Cegnarjevem prevodu iz leta 1862., na kar je diplomirana filozofka gdč. Krncova predavala o stikih Božene Nemcove s Slovenci, zlasti z Matijo Majer-jem Ziljskim in Zofko Kvedrovo. Lepo uspeli spominski večer je zaključila gdč. Topo-lovčeva, ki je prečitala nekatere aforizma Nemcove, ki jih je sama prevedla. Vse predavateljice so bile nagrajene s toplim aplavzom.
Nesreče
Včeraj popokine je na Sv. Petra cesti padla Marija Skopic, žena upokojenega služitelja iz Ljubljane in si zlom la levo nogo. — Peter Kersnik. lOletni sinček notarskega kandidata iz Lukovice, je padal in si rezmet>aril na črepinjah koleno. — Anton Jerse, 341etni kretnik iz Stiražišča pri Kranju, je včeraj padel in bi zlomil levo roko. — Vinko Jakcmeli, sin delavke iz 2*irovt je šel včeraj popoldne iz šole, pa je na cesti ipadel xn si zlomil desno no^o. — Ivanka Korošec, 31etna hčerka strojnika :z Borovnice, je padla s kolesa in si vlomila levo roko.
Včeraj popoldne je moral v bolnico tudi 341atni mesarski pornočn.ik Andrej ManKu-žič *rz Ljubljane. Na klavnkn ga je prešič nevarno ugriznil v levo roko. — Marijo Beagovo. 331etno delavko iz Ljublnane ;n stanujočo na Poljanski e. 54, je v tovarni •Saturnus« zgtrabil stroj za desno roko .n \i odtrgal prst. — V bolnico so morali prepeljati tudi Zdcavka Martinčiča, delavčevega sina iz Most, ki se je bil poparil s kropom po obrazu in levi roki.
Vremensko poročilo JZSS
LJubljana, 10. decembra. JZSS je pre jel davi naslednja vremenska poročila:
Koča v Planiol pri Tamarju (9. decembra): —5° C, sneži, 40 om pršiča. Smuka idealna.
Bohinjska Bistrica (10. doc.): —2° C, anega 15 cm, sneg suh, smuka prav dobra. Mala skakalnica za treninge uporabna.
Nova vas - Bloke (10. dec.): 20—25 cm suhega snega, sneži naprej, severovzhoden veter.
Kranjska gora (10. dec): —A, oblačno, brez vetpa, 5 cm snega.
Logatec (10. dec.): oblačno, veter, 30 cm snhega snega.
Bohinj - Jezero (10. decembra): 3—4 cm. snega.
INOZEMSKE BORZE. Curi h: Pariz 20.30, London 1€.S2. Newyork 520, Bruselj 72.00, Milan 26.6250, Madrid 42.4250, Amsterdam 208.85. Berlin 123,60, Sofija 3-7«, Praga 15.41, Varšava 38.30, Bukarefita 3.0860.
Alkohol in zločinstvo
Zanimivo
sodnika dr. Bajiča pod okriljem društva „Treznost"
LJubljana, 10. decembra.
To je poglavje, o katerem bi morali pri nas predavati vsaj vsak me&ec enkrat, toda mnoftk*:, ne le nol;aj 'esetinam ljudi kot »noči v dvorani OUZD, kjer je predaval sodnik g. dr. Baj'č po<l okril^m dmfitva >Tre*no8t4<.
Predavatelj je razgalil našo najstrašnejšo narodno rano drastično in ilvo v razgibanem predavanja. V prvem delu predavanja je govoril o deliktih. ki so navadno ravršenl pod vplivom alkohola, v drugem pa o tem. kako je družba zaščitena pred zločinci alkoholiki po kazenskem zakoniku. Kot je predavatelj naglasil sam v uvodu, je snov (že alkoholizem na splošno pri nas) tako obširna rn se da obdelati na toHko in toliko načinov, da je izredno težka naloga v kratkem preda vam j u izčrpati is snovi najvažnejše. Arkobolizem le tako tesno »vezan z v»ein na£1m življenjem (slovenskim), temelji na tradiciji kot narodova značilnost, je u stvar'! značilno na£o men tali teto, posega najgloblje v socijalno ▼predanje, da nas prav za prav vodi alkohol ta pise našo ueodo.
Predavatelj Je dejal, da Je najmanj dve tretjini »ločlnov oče alkohol. Pred aodndjo je skoraj reden izgovor obtožencev, da so za.krrv.U4 zločin iz pijanosti ter sodnika kar preseneti, Če obtoženec ne reče, da je kaznivo de jam je izvršil v pijanosti. (Inteligent ee izgovarja, da je bvl »totalno pijan«, preprost človek pa pravi, da je bil do tal pijan, ali kot krava.. .)
Kot bi bila izredno potrebna sociologija našega alkoholizma, tako bi bila tudi zanimiva. Predavatelj Je tu-dj trdil, da ima alkoholizem takšen vprtiv na naše socialne prilike, da bi zdaj pri nas ne bilo niti prave brezposelnosti, če bi delavstvo v prejšnjih boljšah časih ne zapravljalo tako lahkomiselno zaslužka, ker bi se zdaj lahko preživljalo s prihranki. Podpiranje brezposelnih na način, ki je uveden, se mu zdi dobrodelna komedija; prepričan je, da z denarnim: podporami navajajo ljudi samo v delomržnost ter podpirajo pote-pinstvo. Iz te sociologije alholizma je izluščil še več misli, kako n. pr. vrednotijo na deželi komečkega fanta po tem, koliko >ga lahko spravi pod kapo in č^ lahko da za pijačo, kako se poznajo sledovi alkoholizma v naši kulturi (najpomembnejši V-sateljj so bili pijanci) in da sploh nobenega važnega vprašanja ne moremo motriti drugače kot s perspektive polite mize.
Dokazano je, da se dogodi največ stočara* ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih, krajevno pa vedno v gostilnah a.li njiho.i neposredni bližlui. Porast zločinov je enas porastu konzuma alkoholnih pijač (v4na) zato je največ zločinov jeseni (mošt, počen i vino . . .).
Alkohol sam na sebi ne povznfča zlo-črnov, vzbuja pa divje feaatfkte, ki se pod vplivom alkoho'a češče povsem sproete. Najbolj redki so politični deli U i, ki jim kumuje aJkohol. Pač so pa izredno pogosti prestopki, izvršeni v pijanosti, zoper državno oblast; stažniki na naših cestab so pravi magnet za naše pijance. Predavatelj je ponovno naglasa!, kako ogrome i vplrv ima alkohoJiizem na brezposelnost in da je naše socialno Skrbstvo zgrešeno, ker podpirajo    delomržmeže.    ki podpore
zapijejo. Izredno mnogo je del ik ven tov, ki so se pregrešili zoper zakon, v pijanosti, izmed vrst poklicnih postopačev. Brezposelnim bi naj delili le nakaznice za hrano.
Ko je govoril predavatelj o delile tri h T.oper življenje in teJo, izvršenih v pijanosti, jc drastično karakteriziraj običajni podeželski gostilniški pretep. 80—So% telesnih poškodb je Izvršenih pod vptavom alkohola v neposredni bližini gostiln. Brezobzirno nas je obsodil, če«, da je naš narod surov ter ne pozna usmiljenja, ko je govoril o nečloveškem trpljenju slovenskih žen. ki se pokore s pijanci. To trpljenje je tako strašno, da bi morali vsekakor zaščiti žene pred možmi pijanci. Po kazenskem zakoniku n:so zaščitene, će mož poškoduje ženo v pijanosti, ga ne smejo obsoditi, če žena ne dovoli: ako pa privoli, tedaj se mora pripraviti, da se bo mož znesel nad njo ob prvi priiftrt.
Bolj redki so požigi v pijanosti, cVšče pa pijanci ogrožajo javni promet; za s!ei-BJd prestopek jih sodijo po § 204 k. z. precej strogo v primeri z drugimi prestopki, izvršenimi v pijanosti. Pri stop k i zoper javno moralo so zagrešeni navadno skoraj vsi pod vplivom alkohola. Kaz. zakonik ne predvideva kazni za pijance, ki se pre_ grede v pijanosti z žaljenjem častč. Tatvine, zlasti priložnostne, so v pijanosti zelo pogoste, pogoste so pa tudi tatvine v treznem stanju zaradi alkohola. Mnogi kradejo, da bi se za izkupiček ukradenega blaga napili.
Ko je predavatelj omeni! še nekaj značilnih primerov deliktov, ki so -izvršeni navadno posredno ali neposredno pod vplivom alkohola, je načel drugi del predavanja, o kriminalni politiki zoper alkoholizem. Predavatelju se zdi, da kazenski zakon ni dovolj strog glede alkoholizma ter da v marsičem ni kazenski zako-nego oprostilni, saj govori tolikokrat, kako se naj kakšna kazen omili, nikdar pa ne. kako se naj poostri. Obsodil je *i-sto moderno sentimentalnost, sklicevaje na družbo, da je ona kriva, da so v njaii sredi zločinci ter ironično vprašal, ali naj družba poklekne pred zločinsko drha-Ijo in jo prosi odpuščanja, da >i ne more IM^magati, ker je drhal. Naglašal je, da zločinstvo narašča in da pošten del družbe ni več dovolj zaščiten pred njim. Za zločine v pijanosti kaz. zakonik ne predpisuje dovolj strogih kazni, saj ne morejo obsoditi niti zločinca, ki je umoril človeka v pijanosti, razen kot po § 166, lahko ga kaznujejo največ z zaporom do enega ie-ta, očuvalna sredstva zoper pijance so pa iluzorna, ker se ne morejo izvršdti. bodisi zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, ali, ker se z njimi ne doseže nič pozitivnega. Zato je treba v tem pogledu remedure v zakonodaji. Družbo je trebt zaščititi, zato pa mora postati odločna zahteva, da se kazni pooštre.
Predsednik Treznosti- g. Hrovat se je zahvalil predavatelju za predavanje, ki je ogrelo poslušalce, slednjim se je pa zahvalil za udeležbo, z željo, da bi vprašanje trenosti zanimalo bolj javnost, da bi Slovenci ne propadli v 50 letih kot moramo, če bomo zaradi alkohola propadali še v bodoče kot smo doslej.
Lep pevski praznik
Proslava as letnice pevovodskega udejstvovanja Oskarja MoHa pri trboveljskem „Zvonu"
Važno učiteljsko zborovanje v Kranja
Učiteljstvo kranjskega okraja je ra
novskili
Kranj. 9. decembra.
V podkrepitev stanovske zavesti in skupnosti, pa tudi zaradi razgovora o najnujnejših šolskih in vobče vzgojnih problemih, ki »o v ostalem zanimivi za celokupno našo javnost, se je zbralo v sredo zjutraj učdteijetvo kranjskega okraja na deški šoli k zelo pomembnemu posvetu. Uvodni nagovor je imel društveni predsednik g. Josip Lapajne, nakar Je izpre-govoril šolski na-dzornik g. Vllibaid Rus. ki jc prinesel pozdrave zadržanega sre-s&ega načelnika g. dr. Ogrina. Tadinik g. Vdnko Rupret je podal daljše situacijsko poročilo, ki ;e razpravljal v njem o poravnavanju obveznosti krajevnih šols<v'h odborov z banovinsko zalogo Šolskih knjig in učil, o sotrudništvu pni stanovskih listih, o sodelovanju učKeljstva pri SKJ, o premeščanju in nameščanju učJteljsfva, o šolskih radio predavanjih, o ustanovitvi strokovnega sveta pri Učiteljski tiskarni, o seznamu nečlanov JU U in raznih drugih, za ves stan perečih zadevah.
Potem so bile pročitane znane mariborske resolucije in se jc učiteljstvo z njimi soglasno soMdariz>iralo. Iznesene so bile razne stvari, ki so na škodo zdrave mu šolsacmu razmahu in ki škodijo pojmovanju nepokvarjenega nacionalizma. Sdjajno predavanje o uspeli okrajni kmetijski razstavi v Kranja je imel g. klapaj -ne, ki je zlasti podčrtal njen uspeh za naše narodno gospodarstvo in navajal, v kakšni zvezi sta kmetijstvo in pa naša podeželska osnovna šola. Prikazal je kmetijstvo v luči delovne sole. V idejnem pogledu je vzbudila razstava ljubezen do rodne grude, do naroda in do strokovne izobrazbe. Vzbujeno Je bilo čuvstvo državljanske skupnosoi za laži je prenašanje bremen, povdarjena je bila važnost zadružništva in odnos domače zemlje do krize, V samopomoči, organizaciji in sistematičnem delu je napredek in z njim pot
Trbovlje, 9. decembra. Mnogo sem doživel pevskih praznikov širom domovine, poslušal nebroj slavnostnih pevskih koncertov naših pevskih društev, ampak tako prisrčnega pevskega slavja, kot smo ga imeli na praznik 8. t. m. povodom 25Ietnice pevovodskega udejstvova-nja Oskarja Molla pri trboveljskem, še nisem doživel. NTe samo zato, ker je na slavnost dospela večja deputacija Hubado-ve župe JPS, Glasbene Matice, »Ljubljan-skga Zvoda«, glasbenega društva Hrastnik, pevskega društva »Loški glas« iz Zagorja, pevskega društva »Domžale«, pevskega društva »Slavec« iz Ljubljane, pevskega društva »Krakovo Trnovo« iz Ljubljane, mar več ker sem se ponovno mogel na koncertu prepričat:, s kakšno vnemo in vestnostjo poskušajo naša pevska društva doseči čim popolnejše izvajanje sicladb v umetniškem smislu. Nastopalo je kar osem zborov, oziroma oktetov in kvartetov. Predolgo bi bilo, ako bi hotel vsak nastop ocenjevati podrobno O pevskem društvu »Zvon« v Trbovljah imamo vsi nedeljeno mnenje, da spada v prvo vrsto naših pevskih družin. Zasluga je to jubilanta Oskarja Molla, ki se ji je posvetil četrt stoletja z vso svojo žilavost jo.
Zadnja leta si je pa krog svojih pevcev in pevk znatno povečal z dobrimi, svežimi glasovi, ga disciplinirano po vedel v izvajanje naše nove zborovske glasbe. Krstni boter je bil zlasti marsikateremu novemu delu skladatelja Emila Adamiča. In v zahvalo mu je tudi Adamič za 251etnioo napisal zelo posrečeno »Zdravico«, ki jo je moški zbor odpel na čast svojemu pevovodji uvodom koncerta. Nato je društveni ženski zbor s spremljevanjem orkestra zapel dve prav zanimivi Adamičevi skladbi »Marija reši dušea in »Starčkovo smrt«, mešani zbor pa A. Foersterjevo staro, pa še vedno krasno zvenečo skladbo »Z glasnim šumom s kora«. Pred »Zvonovim« zborom sta se kot pevovodje izmenoma vrstila Oskar Moli in Avgust Šuligoj. — Pevsko društvo »Loški glas« iz Zagorja je pod vodstvom Srečka Godine čedno zapelo Vasilija Mirka »Na trgu« in Z. Prelovca harmonizacijo narodne »Hišca pri cest stoji«. Sledil je nastop okteta pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, ki ga marljivo vadi Dore Matu K Odpel je Peter Jerebovo »O kresu« in Z. Prelovčevo novo »Sedem si rož porezala mi« ter je bil za svoje ubrano petje deležen viharnega aplavza vse dvorane. Tudi pogumni nastop pevskega zbora glasbenega društva »Hrastnik« pod pevodjo Davorinom Candrom je izval veliko odobravanje. Zbor je bil izvrstno našrudiran, pel je na pamet in ima zlasti dobre fundamentalne druge base.
Moški kvartet pevskega društva »Domžale« je prednesel Ferdo Juvančevo »Spomin na zimski večer« in popularno Peter Jerebovo »Pelin roža«, s solidnim izvajanjem. — Pevovodja Adolf Gr u m se je uspešno uvedel s pevskim društvom »Save«, ki očividno napreduje. — Kristo Perko jc mešani zbor pevskega društva »Slavec« ubral v lepo zveneč instrument. Obe skladbi, ki jih je pel na pamet, Rudolfa Matza »Jutro« in apartno Aleksija Grečaninova »Len« jc zlasti dinamično, fino izdelal, da sta presenetljivo lepo zveneli. »Slavec« si na svojem pevovodji lahko čestita, napredek zbora me pa odkritosrčno veseli. — Pevsko društvo »Krakovo Trnovo« je pod vodstvom prof. Adolfa Grobminga zapelo Ivana pl. Zajca prijazno skladbico »Ruža i slavuj« m Ivana Matetiča užigajočo »Istrsko narodno«. Pri prednašanju obeh se je poznalo izredno pedagoško znanje pevovodje. — O vseh nastopajočih zborih na koncertu nimam poročati kaj slabega, vendar mi je pa najbolj imponira! mladinski •pevski zbor »Trboveljski siavček« pod vod-s tovora svojega nad vse truda ljub ivega pe-vodje Avgusta šuligoj a. Nad sto otroških glavic in navdušeno pojočih grl, deca siromašnih mož iz revirjev črne rude.
Ko sem gledal in poslušal petje teh otrok so mi prišle v glavo misli, ki jih ne smem zapisati (TRD) zaradi tega, ker bi mi jih črtal cenzurni svinčnik. Ako bi naši mestni otroci, ki se jim po večini ne godi slabo tako z veseljem gojili našo pesem, bi •me ne presenetilo, pač pa je mene in morda ■večino poslušalcev ganilo petje »Trboveljskega slavčka« do solz. Vsa čast tej deci, pa tudi njenemu učitelju! — Koncert sta •zaključila moški in mešani zbor pevskega društva Zvon« iz Trbovelj. Moški je ubrano zapel Vinko Vodapivčevo »Na poljani«, mešani pa Emil Adamičevo »Konje jezdi Hasan Aga«, ki jo je že z velikim uspehom pel na pevski tekmi povodom oOletnice Glasbene Matice v Ljubljani. Razume se, da je nabito polna dvorana Sokolskega doma vsem nastopajočim društvom po vsaki odpeti točki prirejala viharne ovacije, največ pa jubilantu Oskarju Mollu, ki je prejel več krasnih diplom, slik in nešteto cvetja. Zastopniki vseh društev so mu iskreno čestitali in lahko je bil vesel tega spontanega, nedelj enega hvaležnega in odu-ševljenega priznanja njegovih bratskih pevskih src. Naj mu bo to kot dokaz hvaležnosti za 251etno neumorno delo v prospeh slovenske in jugoslovenske pevske umetnosti. Naj mu bog da vztrajati pri klavirju »Trboveljskega Zvona« vsaj še 25 let! Naj ostane zdrav, čil, veder kot do sedaj. To mu iz prijateljskega srca želi Zorko Prelo v ec, pevovodja Hubadove /upe JPS.
z-pravljalo v sredo o važnih sta-zadevah
k boljšemu gospodarskemu položaju. Govornik jc razpravljal še o primerjanju pridelkov, rentabilnosti zemlje, katastral-nem načrtu, podnebju, času. vremenu, lefri kraja, menjavanju semenja, gostoti pridelkov in o kolobarje.nju, potem pa je obšel !z kritičnih vidikov vso razstavo in to po oddelkih za travništvo, živinorejo, planšafstvo, mlekarstvo, sadjarstvo, čebe-rastvo, gozdarstvo in kmetijstvo v obče. Kmetijski referent g. Josip Suštlč je naglašal zasluge učiteljstva za uspeh razstave in je navajal imena: Josip Lapajne, Ivan in Peter Jocif, Janez Grum, Terezija Kovač.č. Franc Rebolj, Drago Kavčič, Vinko Rupret, Milan Pavlovec, Jerše in Belin, vsi iz kranjskega okraja. Razgovor o začasnem učnem načrtu za višjo narodno šok> je vodni g. Rupret. Učiteljstvo je osvojilo sklep naj bi se vsaka naša osnovna šola organizirala v višjo in nižjo, učni načrti pa naj se v svoji dokončni obliki sprejmejo šele po 3 letni preizkušnji. Ako bo dovolj zanimancev, se bo vršil učiteljski smučarski tečaj. Vodil ga bo Ferdo Majnik, ki tudi sprejema prijave. Učiteljstvo povdarja željo po higljenskem tečaju, ki se bo skušal organizirati Po razgovoru o Slovenski šolski matici in Rdečem krčžu se je Izjavilo učiteljstvo za izboljšanje in po cenitvi zvezkov državme izdaje in je sprejelo predlog učitelja g. Horvata glede učiteljskih ablturijentov. *ff
Zamotana razmerja.
— Koga si pa zdravila?
— Tretjega moža prve žene mojega drugega moža.
Radoveden Mihec
— Mamica, aH te smem nekaj vpra-d sati?
— Kar vprašaj, sinko.
— Zakaj zidajo vojašnice vedno tam. koder hodi največ pestunj z vozički?
Koledar „Iz naših krajev"
Ljubljana, 10. decembra.
Končno smo ga dočakali — naš je, >z naših krajev, naš ponos. Ni nam več treba posezati po tujih stenskih koledarjih, lastnega imamo, ki je opremljen s slikami naše zemlje, naših ljudi. In te slike bodo poučile vsakogar, da jc pri nas lepše ko drugod, ne samo to, naš jezik se govori po teh krajih. Ker je ta koledar prvi te vrste pri nas, naj ga nekoliko opišemo in s tem vstvari-mo čitateljem približno sliko. Koledar obsega 53 listov menjajo čega se papirja za umetniški tisk (cream in bel.) Debelina koledarja znaša ca 1 cm, oblika listov je 18 X 24 cm (torej nekaj manj kot ena četrtina naslovne strani »Slov. Naroda«). Vsak list ima okvir, na vrhu napis »Iz naših krajev«, v sredini letnemu času odgovarjajočo sliko v bakrotisku. Pod sliko je koledar za en teden. Slik je 52, na vsak teden pade druga slika. Posnetki so lepi, reprodukcija ena najpopolnejših, kar smo jih doslej imeli pri nas. Barve tiska so 4. razporejene so v vseh listih koledarja enako.
Naslovna stran je opremljena z pero-risbo, ki predstavlja naš najvišji vrn Triglav zalit v rdečkasto luč zahajajočega solnca. Prazniki in nedelje so tiskani le z nekoliko krepkejšimi številkami, da se izogne na ta način vsaki kričavosti. Vsak list je perforiran, da se po preteklem tednu odtrga, slika pa sc lahko po začrtanem okvirju izreže in shrani. Ves koledar je montiran na nekoliko večjem kartonu, ki je prevlečen s temno ali svetlo imitacijo granuli-ranega platna, kakor pač komu ustreza za barvo stene in sobe, kjer bo koledar visel.
Te dni so prispeli k nam tuji aipinski koledarji! Niso tiskani v bakrotisku, le s klišeji na tenkem papirju — njih cena se giblje med 50—60 Din, ta naš koledar pa velja kljub svoji okusni opremi in obliki, dovršenem tisicu in fotografsko umetniškim slikam le 38 Din — kdor koledar vidi, prizna, da je to za tak izdelek zastonj. Tudi velikega kulturnega pomena je za nas ta koledar — po hotelih in tujskoprometnih krajih pa bo najboljši glasnik in reklama za tujce. S to naklado stopamo velik korak naprej, vsako leto nam bo koledar pričaral 52 lepih slik in priznali si bomo, da so nas naši odlični sodelujoči fotoamaterji (Cveto 4*vigelj, Ivan Tavčar, Joža Kunaver itd.) prepričali s svojimi kritičnimi očesi, da se nam naše zemlje in ljudi ni sramovati —-lepša je kot marsikje drugod. Pretežna količina slik je alpskih, vendar nam že ime pove,   da so zastopani   rudi naši kraji in
ljudje, motivi — niso mmi/.uk torej same pokrajine in skale, koledar je pester in lep — naroči si ga! (Naročila na naslov: Alpin-ski koledar »Iz naših krajev«, Ljubljana, poštni predal št. 190 (g. Cvetko Švigelj) Poštni čekovni račun 16.235.)
Narod«** »Jteđališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri.
Sobota, 10. dec: »Carjevič Aleksej«. Red B. Nedelja, 11. dec: Ob 15. uri »Gospa Inger«.
Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri 2>RoksU.
Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 12. dec: »Kar hočete . Red A. Torek, 13. dec: Zaprto
Drevi ob 20. ori se vprizori v drami velika ruska tragedija iz življenja ruskega carja Petra Velikega in njegovega sina car-jeviča Alekseja Drama nam jasno kaže kos tragične zgodovine ruske carske rodbine. Režija je Ciril Debevčeva. Zasedba premi-jerska. Predstava se vrši za red B.
Nedelja v ljubljanski drami. Popoldne ob 15. se vprizori Ibsenova drama »Gospa Ingers v režiji ge. Marije Vere. Zvečer ob 20. uri pa poslednjič v letošnji sezoni izredno zabavna, vesela in prisrčna komedija sRoksis, z go. šaričevo v naslovni vlogi. Glavno moško vlogo ima g. Cesar. Na obe predstavi opozarjamo prijatelje našega gledališča. Za popoldansko in večerno predstavo veljajo znižane dramske cene.
V ponedeljek dne 12. t. m. se ponovi v ljubljanski drami Shakespeare jeva komedija ^>Kar hočete« za red A.
OPERA. Začetek ob 20. uri.
Sobota, 10. dec: »Viktorija in njen huzar«. Gostuje go. Vera Misita iz Gradca. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izv.
Nedelja, 11. dec: :s Dežela smehljaja«, opereta. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: >Adel in Mara«. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 12. dec: Zaprto.
*
Drevi ob 20. uri gostuje v opereti ^Viktorija in njen huzar« v vlogi Viktorije ga. Vera Misita, članica graških gledališč. Ga. Vera Misita je bila prej članica zagrebške opere in ima sedaj v Gradcu velike umetni -ške uspehe. Nocojšnja predstava se vrši na korist Udruženja gledaliških igralcev. Cene običajne operne.
Nedelja, v ljubljanski operi. Popoldne ob 15. uri se poje prvič v letošnji sezoni priljubljena Leharjeva opereta »Dežela smehljaja« z g. Banovcem v glavni tenorski vlogi. Leharjeva opereta je polna prekrasnih opernih arij, ki so bile napisane za slav-
nega pevca Tauberja Režija je Gol o vinova, dirigira kapelnik Neffat. Ob 20. uri zvečei pa se ponovi Hatzejeva opera »Adel in Mara« pod taktirko ravnatelja Poliča.. Hatzer-jeva opera je ljudska opera, polna prelepih melodij ter krasne instrumentacije. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene.
(Se
KOLEDAR
Danes: Sobota, 10. decembra, katoličani: Judita, Dražio; pravoslavni, 27. novembra.
Jutri: Nedelja. 11. decembra, katoličani: Damaz, Gojica: pravoslavni, 28 novembra-DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Ouick.
Kino Ideal: Visočanstvo perua.
Kino Dvor: Triglavske strmine.
ZKD: Taniro ljubezni ob 14.15 v kinu Matici.
DrušUo »Soča«: Predavan[e o Pohorju ob pol 21. pri »Levu«.
Akademski klub montani>tov: Skok čez kožo ob 20. na Taboru
Bojevniki in vojaki svetovne vojne: Ustanovni občni zbor za kraievno skupino Ljub-ljana-Bežigrad ob 20- v Prešernovi sobi restavracije Novega sveta.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva: občni zbor ob 20. v Matični sobi gostilne pri >Sokolu«.
PRIREDITVE V NEDELJO
Kino Matica: Friderika.
Kino Ideal: Visocanstvo perica.
Kino Dvor: Triglavske strmine.
ZDK: Tango ljubezni ob 11. dop- v k*-nu Matici.
Slavnostna otvoritev umetnostne razstave ob 11. dop. v Jakopičevem paviljonu.
Oficijelna otvoritev Šentjakobske knjižnice v novih prostorih ob pol 12. v hiši Slovenske Matice.
Delavski oder »Svobode«: Dobri vojak švejk ob 20. v Delavski zbornici.
Tekme v prid brezposelnih igralcev ob 13. na igrišču Hermesa (Slovan:Jadran in Svoboda:Hermes); ob 14, na igrišču Koro-tana Rakovnik :Korotan:Grafika.
DEŽURNE LEKARNE
Danes in jutri: Leustek, Resi jeva cesta št 1; Bohinec, Rimska cesta 24; dr. Kmet, Tvrševa cesta 41.
OmptoJ sit*
ttt rešeta
Zda}, ko držimo povsod vzorno skupaj, se bo treba pomeniti tudi zastran našega prelepega jezika, da ne bo zmešnjav in ko-lobocije, kakor je bila doslej. Začeli bomo govoriti fa/co, da bo vsem prav in da se bomo vsi razumeli. Obnarodovati bo treba v ta plemeniti namen poseben pravilnik, ki ga bomo primerno razmnožili in razposlali na vse štiri vetrove, da si bomo stekli velike zasluge za jezikovni pokret na našem sporazumi jev al nem polju. Samo pristranski ne bomo smeli biti na nobeni strani, kajti je važno in potrebno, da vzamemo sem in tja kar je tu in tam dobrega, vse slabo pa z-avržemo.
Nam bi kazalo prevzeti čim prej \ saj glavne dobrine in vrline iz one jezikovne zakladnice in z njimi obogatiti naš mili jezik. Tako recimo bomo v bodoče rabili izraze čošak, kapija, pendžer, fišeklije. apsandžija, aps, džubre, džukelo in pa za nameček Še veš in glancpigleraj, da bo lepota jezika čim popolnejša. Tako si bomo stekli nevenijtvih zaslug za povzdigo našega jezika, če bo pa stekel tu in tam zavoljo tega kak pes, bomo že zadevo kako uredili, da ne bo nikogar ugriznil.
Dobova na narodni praznik
Proslava uedinjenua ee je tudi pri n^s izvršila najsvečaneje. Na predivečer dne 30. novembra ob 7. uri zrvečer se je izvršila na riii'ciativo delavnega nacionalnega delavca staroste našega Sokola brata Vadtnala. učateJja na tulkaišnji šoli, bakla da s povorko izpred sokolske telovadnice po vas. pred županstvo, kjer so bik slavnostni govori. Udeležilo se je sprevode ljudstvo v častnem številu, posebno v častnem pa gasilci v uniformah in pa vrli naši Ločan: z godbo. Pred sokolsko telovadnico je *»ta-noota Sokola v kratkih prisrčnih besedah pozdravil vsa društva, Pr^d županstvom jc kot prvi govoril predsednik JRK.D g. P:nta-rič in v lepih besedah orisal pomen večera. Za njim je govoril v "menn Zveze bojevnikov g. Iv. Zaje. v imenu gasilcev in občine je govoril g. M. Kovačič, v imenu Rdečegu križa pa predsednik g. Ciril Pre-stov, zaključil je pros'avo tajnik JRKD s svojim govorom. Dne 1. dec. je bila sol* ska proslava, v nedeljo dne 4. dec pa je proslavil uedVhjenje Sokol z akademijo v šoli. Vse točke so lepo uspele in jc vsem pri redit eltjem le čestitati.
Le eno je, da ni v Dobovi nikjer pravega prostora. Pa tudi to borno dobili, potem pa nas ne bo n<ič oviralo pri delu. Le tako naprej in Dobova je že danes kraj v vsem Posavju, kjer je življenje najbolj razvito in kjer se na društvenem polju in ra kulturnem polju največ dela. Sokolu. Rdečemu križu. 5 gasi ki'"m društvom in s<kuipim Zve.ze bojevnikov pa že«Hmo Še naprej usnešnegn sporazumnega in uspešnega delovanja.
Oče in sin.
Oče: Ne morem trpeti ljudi, ki nič ne delajo. Zapomni si, da je moj oče delal in da mora tudi moj sin delati.
..."    - ' '/'. 4
Beli zobje: Chlorodont
Premijera filma
»Triglavske strmine*1
Tudi pred širšo javnostjo je doseglo prvo veliko slovensko filmsko delo popoln uspeh
Ljubljana, 10. decemom. 2e zadnjič, bo so predvajali film le ra poizđcušnjo in le za povabljene strokovnjake ter najnaitančnejse kritike v kino Matica, je film častno prodrl, včeraj pri premijeri v kitau I>voru sta pa splošna zado-voljnoat ter spontano odobravanje doka« zaLa, de je tudi pri publiki popolnoma zma-gaL Zasluge z« to ima pa predvsem avto-kritnka avtorja Metoda Badfrure in njegovih   zvestih  pomoorrikov.  da  so marsikaj
naklonjenost plez«'čev« sestre, aa Tri^kuv. Talco £redo prvi po poti na Triglav, druga, plezalci pa prečkajo Severno triglavsko steno. — Mikaven prizori rz doiine Vrd€ se umaknejo napetim stikam s težke plezalne tome. Trojica na vrvi se pne vtše m vnee. Vprev nemogoče so skoraj drznosti, katerim se izpostavlja trojica. Noč jfih vja-me v steni in tovariši preooče v šotoru, ki ga navežejo na majhno polico. Medtem sta dekleti v spremstvu fanta priSK na Kre*
odsmgh, nekaj potrebnega pa tudi dodaii. »Triglarvske strm-fae» so sedaj zaokrožena m tesno strnjena oekrte živahnih prvzorov in prekrasnih planinskih sfck brez za sproš-nost in za na Triglavu tujo puibfcko nezanimivega zavlačevanja, slike so pa opremljene z napisi, da se tudri neplaninec lahko om'finrtDra.
S tekroi frimom se lahko pokažemo povsod, saj ao prav vse strike vsaij tako do* bre. kakor smo jfh vajena na najznamenitejših tujih fifenrh, mnogo posnetkov pa lahko rmenuiemo za najboljše, kar je al-rrnski film do«eda j sploh doseagei. Cvetoči tra vrbici, valujoče žito, idnlHčnost vasic in •veličesta p s'fke planin v najraziMčne jši luči 9o reemrerto umetnine, nič pa za njfini ne zaostajajo imenn.tne figuralna kompozncije v rokrajin*i. Osvetljava i*? na moč efektna, večkrat ie pa Badjura dosegel z razvrstitvijo oseih v okolica in s snemanjem proti hjči teko minirane in tako presruKfrrane učinke, da njegove sJike spadajo fud-i med največje mojstrovine fotografrike rmurnosti. Prav bi bilo, če bfi znirka najboljših sflrk izšla v album«, saj lftpšege dela o lepotah naših krajev še n:mrmo.
Met*vd« Rn-dtiure de-lo je pa tudi b:<atveno film, saj jc ves trak poln dejanja, gibanja, valovanja in življenja, torej po1n tekočega, kar Firm racr?tifcuje in bistveno loči od n*-^Hvjrve fotografije. Zato so »Triglavske strmine« tudi prvi veliki slovenski pravi film sploh.
FIAm nem najprej kaže z ljubeznijo do* jete momente iz življenja na naš h gorskih kmetijah. Delo ma polju, košnja in žetev ao lepa overtura v himno ljubezni do gora. Kmečki famt-plezalec (Mnha Potočn-fc) obljubi svojemu dekletu (Pavla Marrmiko), na katerega je Ljurtv-sumen, da gresta na p.ee. kjer bodo zvedele rn fare. da se lju-biita. Vabilo dveh tovar še v-plezalcev (Joža ČJop. Uroš Župančič) pa ga spravi do tega. da pusti raka ti dekle in gre z njime v Mar-sujjefc, nato pa v Tri^Ievsko steno. Medtem, ko se trojica plezalcev opaja nad le« potamii Martuljka, sameva doma dekle in čeka fanta. Ker ga ni. se odpravi v d-rožihr a sestro (Milka Badjura) svojega fanta, nekega letovišča rja (Anton Cera r- Danilo) in fanta (Joža Kunstler),    ki skuša pridobiti
darico, Jetoviščar Danilo je seveda omagal že v dolini. Plezalci se pa pno po srečno prestanem bivalcu naprej po steni na vrh. Drugega psezsica zadene pri tem na roke kamen, ki ga je sprožila vrv. Tovariša ga obdrži ta m končno jo srečno, čeprav neko-Etoo bolj počasi p rim aha jo aa vrh. Ob Aljaževem stolpu se družbi sestaneta. Ljufco-<nmvje plezalca se rudi poleže, ko zve, da hodi farrt. ki je pripeljal dekleti na vrh, le za pfJczalčevo sestro.
Dvorana kina Dvora je bila seveda nabita, da so zamudniki odhajali nezedovofy"* ni. gotovo bo p« polna vse dni, bo bo na programu ta film. Vsi bodo prišli na vrsto, saj so od danes dalje po tri predstave dnevno Med navdušenio publiko smo pri premi i eri opazili rudti soprogo m m istra go. Anči dr Kramerirvo. soprogo podpredeed-nika senata go. dr. Novakovo, knezoškofa g. dr Rozmane, ministra n. r. g. Mohooiča. predsednika Saveza plan. dr Jugoslavije g. dr. Frana Tominška predsednika SPD g dr. Pretnarja, predsednika »Skale* g. prof. Janlka Ravnika, bansko upravo je zastopal nadzornik g. Rape. rudarskega glavarja g. St^rgarj« in polno drugih odličnih oseb iz vseh krogov, zlasti ie bilo pa mno* ga dramatskih um^tnlcov in najznamenitejši/h naših planmoev. ▼ 'oži pe vsi sodelu-loči s papanom Daniilom v svoji 6red\ Manjkalo seveda tudi ni ban svetnika g. Evgena Lovori a. ki fe prevzel finančno plat pri organiziran ju filmske družbe »Seva-film«. a med gosti z dežele smo opasrli ve* IprndfiMrtrijalca Franeka Dolenca rz ^ofje Loke. ki j* bil sicer s£mo zado-voljen z vsem razen z žanfeami in kosoi. ?pš. da ne za^n/r.jo celega vraberh««. ker »o k^av^mi začetniki, njih snopi pa omlačeni »ravSlji«.
Za uvod je opisal popularni urednik Planinskega Vestnika g. prof. Janko Mlakar č humorjem postanek in pomen ter tudi žrt^e za fi.lm. nato je pa zaigrala godba in občinstvo je v resnici vživalo čudovite slike, večkrat pa prizore spremljalo z bučnim smehom in aplavzom. Strinjamo se s slavnostnim govornokom. da so »Triglavske strmine« ve'iko kulturno delo. Metodu Badjuri in vsem njegovim sodelavcem pa iskrene čestitke!
Iz življenja Slovencev v Ameriki
Težka avtomobilska nesreča —
Smrt
V Clevelamdn 6e je na križišču Newyork Central železnice In Eddy Streeta pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postalo več naših rojakov. Osebni vlak se je zaletel v potniški avto, s katerim so se vozili Zakrajsek, Josip Mahne, Janez Mišic, Angel Mozek in France Misič. Lokomotiva je zagTabila avtomobil in ga treščila kakih 20 m daleč, da se je popolnoma razbil. Pri nesreči je bil najbolj poškodovan Josip Mahne, dočim so vsi ostali zadobilj samo la-žje poškodbe, kar je bila res sreča v nesreči. Zdaj bodo naši rojaki železniško upravo, ker zapornice niso bile spuščene in ker tudi lokomotiva ni dajala signalov.
V Chicagu je bil do smrti povožen 33 letni Danijel Milkovič. PrišeJ je iz John-■towna in iskal dela. Hotel je peš v De-troit, pa ga je med potjo dohitela smrt.
žrtev prometne nesreče je postal tudi Janez Jančar v Millwaukee. Peljal se je na motociklu, ko pa je privolil na poštar jališče cestne železnice, se je po nesreči saletel v tam stoječi avtomobil. Zaradi silnega sunka je zletel z motorja in priletel naravnost pod avtomobil v hipu, ko ga je šofer zopet pognal. Avtomobil je nesrečnega Jančarja zgrabil jn ga vlekel vec metrov in šele na klice pasantov je šofer ustavil voz. Pok Ideali so reševalce, najprej pa so morali dvigniti avtomobil, da so lahko tzpod njega potegnili vsega razmesarjenega Jančarja. Nesrečnež je bil te mrtev.
Policija je zaslišala 15 prič, ki so izpovedale, da šofer nI kriv nesreče in da jo % pripisati zgolj naključju. Pokojni Jan-
Dve žrtvi prometnih nesreč — kosi
čar je bil star 48 let, doma je bO lz Sv.
Pavla pri D. M. v Polju prt Ljubljani. V Ameriki je bival 22 let.
Blizu Greeneburga sta se pretekli mesec zaletela dva avtomobila, pri čemer so bili ranjeni Matija Mavrovič, Florjan Av-sec, Janez Mesič in Gregor Slepič.
V Livlngstonu, država ILlinods, se je v rudniku smrtno ponesrečil 24-letni Jurij Klren, doma iz '^advenjaka pri Barilovi-ču. — V kraju Crivitz, država Wistontin, je bil na lovu obetreljen Anton Kavčič, ki so ga prepeljati v bolnico. Njegova poškodba je lažjega značaja.
V Allmanu, država Michigan, je v tamošnji bolnici umrl eden najstarejših slovenskih naseljencev Matija Spreitzer, M je prišel v Ameriko L 1830. Pokojni je bil doma iz Semiča na Dolenjekem. Zapustil je ženo. 3 sine in hčerko. — V kraju Red Star. W«st Vir»inia, je preminul Alojzij Mohar, ki je bolehal že tri leta. Pokojni je bil doma iz Malega Loga pri Loškem potoku. Za njim žalujejo žena, več bratov in sestra. — V Pueblu, država Coiorado, je umrla Marija Mesojedec, doma iz Kom. polj pri Dobrem porju. — V Clevelandu je nagJoma preminul Janez Ančik, star 60 let. Pokojni je bil Ljubljančan, v Ameriki je bival okrog 30 let. Zapustil je ženo, 3 sine in 4 hčerke, v Ljubljani pa žaluje za njim sestra, — V Clevelandu so pokopa.i tudi &3 letnega Franca Bajta, doma iz vasi Unec pri Rakeku. V Ameriki je bival 46 let, zapustil je ženo, 2 srtna in S hčerke. — V Imperialu je umrl Martin Svajgar, doma is Črnomlja, ki je bil tudi eden prvih pionirjev t&moteje naselbina. — Y ŠL
Marjan je amrk/ M ar rja OeHnova, ki je podlegla operaciji slepiča. Zapustila je mote in sinčka, za njo pa žalujejo tudi etaiei in več bratov ter sester. — V Dea-verju države Coiorado, je 16. oktobra umrl France Virant, star 48 let Pokojni Je bil rojen v vani Suša, fara Golo. Zapustil >• leno m 6 otrok. — V Leadrillu, država Coiorado, je umrl 8. novembra nagle amrti
France Pranrotn4k, star 66 let Zadela ga je srčna kan. Pokojni je bil doma is vasi črturje. Zapustil je leno, S sine m 4 hčerke. — 39. oktobra je t kraju BUy, drsava Mlnnesotta, umrl Janez Štrukelj. Pokojni Je bil rojen L 1870 v rani Mačkov, župnija Bdb pri Vel. Laščah. T Ameriki je bival 88 let, zapustil je seno,   S sinove   in 7
Pod Triglavom pred zimo
Delo ▼ gornji Savski dolini je zaostalo, le z rimskim
sportom se ljudje še tolažijo
Dovjs-Mojstrana, 9. decembra. Življenje v zgornji Savski dolini je v teb jesenskih dneh pusto in dolgočasno. Dolina sameva, le mejo je v njej življenja, goetilne so prstne, na cestah in potih pa je zelo ma/o prometa. Gospodairaka kriza hudo tar tudi nas, povsod manjka denarja, ki bi razig9bed delavnost ki naše gospodarstvo, fci mu crmnjka krvn v obliki denattfa, ki bi poživi nas ohromeli gosjporiacreki organi zetn.
Večina prebrveAstrva naših vasi se je prežvvrjala od zaehižka v tovarni, železnici, lesni industriji in od tovarne na Jesenicah. NaS kraj ima maio plodne zemlje. Dolina je tu aek> ozka, avet bregovit in zemlje le malo rodd. Zelo mata je pri nas ljudn. ki bi se mogli prežW!?jflitii od obrtn, po^edels+va in Živinoreje, po večini so v našem kraju panesnaki m kočarji, bi so močno navezani na zaslužek v tovarnah, na železnici hi v lesi trgovini.
Tovarna cementa, ki je ekriga leta preživljala pol vaša, je že zdavnaj uetav<i'la obrat. Skoraj vsa leto po vojni je života* rđa. ekoravno »o se v naših mestih gradile ogromne palače. Zaslužek v tovarni je bil sicer slab, a je vendar nudil mnogim družinam veaij skromno prežrvlfianj«. Skoraj enako je tudi z lesno industrijo, ki je tu prva leta po vojni lepo uspevala. De\> na ža^eh večVioma počive, a tudi po naših cestah ni več tistega življenja, kot nekdaj, ko so po njej drdrali težko naložVni vozovi s cementom. Modi in deskami. Tudi v naših ffO'zdovih prevladuje mir. ZHo redko 8o-ješ udarce sekir, petje in ukan je drvarjev in og<!erjev, rezgetanje konj in pokanje bi-čev. Ziivrierne je na jruseji močVio zamrlo, tnidlje so veSinoma dom« in gfledajo skoorf eknfl "avoiih rrš ven v puste rn de?cvne dni.
Tode d«p»!a je pri nas na. vseh koncih m krajih dovorj. Manjka samo denaria, ki bi apravil v žn.v!jp»n.i< naie tvorne »ile pa bi na ma*h na vseh o^lih vse oživelo Predvsem br bilo nujno po+Tobno regulirati potok Bisrrrico. M nemravlra ob vsaki povod* nji veliko Škodo. Tzjpodkopala nam je že več Hiš in odnesla žc rrmo^o plodne zemlje. Ravno tako je nuino potre-hna re^ulacifja Save. kii "rma ru s'lno Simko rtmioo, ki ee rarteza po vse? širirri dolinp. Regulacija Bisrricp rn Save bi dala r»aif*mn kreru po-r<>lin«rrrrra dru<*n Vce. ki bi prfvahilo v na§e va«»7 5e mno<»o v^c* ^er^vTS^ariev in M z nio pridv>b;li na5i posestniki mnogo piodne in
sigurne zemlje, delavci pa deio ki žele Seveda bi se mogle regulacija izvesti s podporo benovme iti države. Regulacija bR se dala izvesti ob minmaAnih stsi uskjrh. Delavnih moči je poceni dovolj na razpolago, cement leži v tovarni, gramoza pa je v strugah BSsibricc in Save toliko, da bi z njim zjgradfrli lahko velemesta.
Tujska sezona v minulem polterju je bas razmeroma is dovolj ugodna, ker je dokaz, da oliva nas kraj dober sloves a* rma poleg domačih tudi staaue goste ar dm-grh držav, v kofikor jih letos ntso ovirate deviotie omejitve m težkoče s potnknd beti. Se voda bi bil obfefk s strani letovječarjev "Sahfloo ve5ji, če bi imeti v Mri zini letno ko-paHsPe z ba-zenom in prhami ter s soJncnJ* mi terasami hi primerno športno igrišče.
Vefika pozornost pa pri nas polagoma na to, da uvedemo v našem kraju tudi ztmrsko sezono. V Mojstrani m na Dovjem, so dani vsi pogoja za rezrvoj zimskega spor« ta. Tu ao krasni tereni in možni najlepši vzleti v osrčje naših velegor. V p?5ti un prideš v romantične doline Radovne, Krme in v Vrata, v katerih je najboljša smuka, čist zrak in krasni razgledi na z beri m sneženim piaščem odete vrhove naših skalnatih orj Sikov.
Ta sezona obeta biti za naš kraj rek* živahna, poleg več manjših športnih prireditev, bomo imeli dve prireditvi veHkegs obsega, in sicer smuške tekme sokolske župe Kranj, ki se bodo vršile 14. m 15. januarja, in tekme gorenjskega zimećoo-sport* nega posaveza. ki se bodo vršile 21.—22. januarja. Po pripraven sodeč, bodo te prireditve največje, kar jih je doslej imela Mojstrana.
Pa tudi naši domači smučarji se na te tekme tomeljrto pripravljajo. Pri nas je zibelke gorenjskega zimskega sporta. Pri nas imamo že deset let državne srnuške prvake, m sicer Janeze Hlehanjo, Jožeta Janšo in Albina Jakopiča. Slednja dva bosta gotovo še nekaj let vsem drugim smojSkim gadom tud oreh. zgojih pa smo si tudi novo m izvrstno smusko generacijo, ki bo stopile na njih mesta, kadar bo naslov državnega prvaka v nevarnosti. Da pride zrimska sezona v gornji Savski dol&nn v polni meri do izraza, je potrebno sodelovanje vseh faktorjev, ki jim je razvoj zsmfkega s(porta pni srcu in kri imaflo pri tem interes. Treba bo urediti nafbolj&e prometne zveze pred vsem pa uvesti zimske izletniške vlake.
Vpliv zime na živilski trg
Trg je bil danes slabo zaseden — Večje povpraševanje po mesu in
piščancih
Ljubljana, 10. decembra.
Iz jeseni amo skočili kar čez noč v zimo, kar se pozna tudi na živilskem trgu, ki je bil danes slabo zaseden, zlasti malo je prišlo nanj okoličanov, kljub temu so se pa gospodinje lahko založile z vsem kot prejšnje dni Marsikatera prodajalka bi ne prišla na trg v tako slabem vremenu, če bi ljudje ne potrebovali tako krvavo denarja. Poleg tega, da so nekatere pripeljale od daleč na ročnih vozičkih živila, kar v takšnem vremenu ni tako lahko, so se prezebale skoraj vse dopoldne na trgu, da so prodale nekaj živil za malenkosten izkupiček. Gospodinje seveda vsega tega ne upoštevajo ter nočejo razumeti ubogih prodajalk, če jim kakšna potoži. Njih vse to nič ne briga ter pravijo, da ima vsak svoje skrbi. Zato so pač barantale kot navadno, vendar se niso mudile tako dolgo na trgu kot sicer, ker je snežilo. Kupovale so pa najraje pri prodajalkah, ki so imele široke marete.
Posebno značilno je bilo. da so danes gospodinje zelo posegale po mesu. Pri nekaterih stojnicah je bila celo nenavadna gneča. Meso se pa ni podražilo, kar bi bilo seveda naravnost bogokletno misliti, ko je ljudem začelo dišati. Saj je itak predrago, ker ljudje kupujejo največ le cenejšo govedino, ki je je k sreči še vedno dovolj. Vendar se gospodinje boje, da je bo zmanjkalo, ker se vedno prerivajo s takšno vnemo za njo. Mesarji so torej lahko bili danes še kolikor toliko zadovoljni.
Največji reveži so pa bili sadjarji, ki so dostavili zopet večjo množino jabolk. Nihče se ni zanimal za nje. Ljudje so se menda že dovolj založili z jabolki in jih zdaj kupujejo samo tisti, ki se zalagajo z njimi samo na drobno. Cene so seveda nespremenjene, vendar so pa jabolka čedalje slabša, zato se je cena relativno zvišala. Najslabša so po 2 do 2.50 Din, najlepša pa še vedno dobiš po 4 in 4.50 Din za kilogram,
Povrtnina se nI podražila, čeprav je bilo to pričakovati, čim je začelo sneži tL En-dlvije dobiš po dve glavici za dinar, motovileč, radič in špdnačo so pa prodajali po dinarju do 1.50 Din merico. Tudi zeljnate glave se niso podražile, ponujali so jih po dinarju do 2 Din. Prav tako je bilo dovolj tudi druge zelenjave in sočivja kot navadno. Cene se ne morejo zvišati, dokler je še količkaj teb živil in takšna sila za denar na kmetih. Saj je tudi danes rnarsfkakšna prodajalka prodala le m težavo Hvua. Sčasoma se bo zopet kupčija na trgu skoraj povsem ustavim. Zdi se, da delajo trgu hudo konkurenco, slasti pozimi, trgovine
a po vrtnino, ki imajo vedno dovolj blaga in gospodinjam ni treba hoditi aa blaten trg.
Nekoliko manj je bil zaseden perutninski trg. Cene so nespremenjene, gospodinje so se zanimale tudi za piščance, ker se boje, ds se bo perutnina pred prazniki podražila. Kupovale so malo, treba je varčevati za božič.
Alpinist Ertl
na Grenlandiji
LJubljana, 10. decembra.
Hans Ertl. ki je ie pri svojem zadnjem predavanju v Ljubljani žel odlična priznanja za svoje drzne alpinske podvige v zledenelih stenah Ortterja in drugih vrhov, nam bo v torek 13. t. m. ob 20. uri v veliki dvoran* hotela ,TJnk>n< pripovedoval o svojih alpinskih podvigih na plavajoče ledene gore Arktide in o težkih plezalnih turah na vrhove gronlandskega pogorja. S kakšnimi nevarnostmi so bili zvezani ti pohodi, priča sledeča prigoda-:
Ko se je Hans Ertl s svojim tovarišem Davidom Zog^om povzpel na ogromno plavajočo ledeno goro ter Ml že skoraj na vrhu, se je ta ledeni masiv pričel na levi strani dvigati, na drugi pa pogrezati v vodo. Oba tovariša sta se urnih, previdnih korakov podvizala, da sta bila vedno na vrhu vrteče se gore. vendar je pa preobraćanje masiva bilo prehitro ter sta ti edino z drznim skokom v morje rešila življenje.
Tudi drugi opisi pričajo o veliki sposobnosti predavatelja Ertla. Njegovi vstopi v stene grdnlandskih vrhov so bili edino!« z več urno vožnjo s kajak Čolnom, plezanje po naravnost iz morja vzpenjajočih zaledenellh stenah je zahtevalo nadčloveške energije. Z vrhov so se mu nudili nenadkriljivi prizori. Pogled v notranjost te dežele je napravil vtis fantastične združitve Mantblanc skupine in Dolomitov.
Vse to in mnogo drugih zanimivosti v času njegovega petmesetčnega bivanja na Grenlandiji, katero je preživel s filmsko ekspedicijo dr. Fanka, ki je snimala najnovejši navarni film >fi. O. S. Ledene goreč, nam bo Ertl pripovedoval e spremljanjem 150 edinstvenih diapozitivov. Njegova odlična fotografska sposobnost nam bo prikazala t rajni st veno čarobnost Arcti-de v njenem popolnem naravnem veli-častju.
Radi velikega zanimanja aa predavanje priporočamo, da si občinstvo preskrbi vstopnice v predprodaft v Matični knjigarni. Vstopnice to po Din 10, 8 in 5.
Vera Misita gostuje
Ljubljana, 10. decembra. Vera Misita je naša rojakinja, ki je tudi v inozemstvu dosegla častne uspehe. Do veljave je zlasti prišla kot operna in operetna pevka zagrebškega gledališča, letos je pa angažirana v Gradcu. Tam je imela ogromen uspeh v opereti »Viktorija in njen hnzarc, ▼ kateri jo bomo imeli drevi priliko občudovati tudi na našem odru. Pevka ima krasno pojavo in tudi temperament, ki se silno prilega >Viktoriji<.
Zato si bo pa gotovo tudi drevi pridobila naše simpatije. Ker je današnje gostovanje Vere Misite najbrž edino v tej sesoni, naj si jo nikdo ne zamudi ogledati.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
v Šiški (za mitnico). Telefon 33-87.
Danes ob 18. in 20. url, jutri ob 15%, 18. m 20H. v ponedeljek ob 20. url zvečer
HABR Y PIE3L v napetem pustolovskem filmu
„SENCE PODZEMLJA"
Krasni posnetki St_ Moritza. PRIDB! PRIDE! »ZMAGA LJUBEZNI« HANS ALBERS in MARTHA EGERDH.
Lep poslovilni večer
Novo mesto, 9. decembra« Poročali emo že, da je poročnik g. Gru-jič Dušan premeščen v Bilečo v zetski banovini. V zadnjem času je bil poveljnik mesta ter poslevodeči popredsednik Streljačke družine. Simpatični odlični Častnik je bil splošno priljubljen. To je pokazalo tudi predsinočnjim slovo, ki so mu ga pripravili številni njegovi prijatelji in znanci v gostilni Muntschitz. Napitnice so se kar vrstile.
Prvi mu je nazdravil v imenu lokalne Streljačke družine njen tajnik, sodnik o, s. g. Romih. Prisrčne odnošaje med streskim načelstvom in mestnim poveljstvom je poudarjal naslednji govornik, sreski načelnik vladni svetnik g. Friderik Loger. v imenu sodišča in rezervnih oficirjev se je poslovil od sla vijenca predsednik okrožnega sodišča g- Josip Kavčič, za podoi.cirje in moštvo novomeške garnizije je spregovoril rxxlporočnik g. Putnikovič, v imenu dobro-voljcev in dijaških strelcev je želel poročniku Grujiču srečno pot gimnazijski nastavnik g. Danilo Fon, za gotenske lovce je napil odhajajočemu posestnik g. Matko Jože star. in slednjič se je v izbranih besedah poslovil od njega še mestni župan dr. Josip Rezek ▼ imenu občine in meščanstva. Bil je prav lep in animiran večer in mnogi slavljenčevi prijatelji in rezervni častniki le obžalujejo, da prireditev ni bila širše zasnovana, ker prav radi bi se bili odzvali, če bi se jih bilo povabilo, ali da bi bik' za odhednico vsaj vedeli. Gospodu Grujiču pa vso srečo in polno zadovoljstva na novem mestu! V svojih zahvalnih poslovilnih besedah je poudaril, da bo ohranil Novo mesto in Novomeščane v najprijetnejšem spominu. Naj bo uverjen, da tudi mi njega ne pozabimo!
Požar v Selški dolini
Skof ja Loka, 9. decembra.
Nesreča nikoli ne počiva. Kaže pa, da se posebno rada zagrabi tam, kjer je že itak dovolj hudega. Minuli četrtek je na doslej še nepojasnjen način izbruhnil močan ogenj pri posestniku Me&iževcu na Zalem logu v Selški dolini pri Železnikih. Pod noč so vasčane mirnega naselja vznemirili klici; gori, gori in že so švignili proti nebu plameni iz Mecnzevega hleva, ki je bil takoj ves v ognju. Nesrečo je še znatno povečala okornost, da je imel hišni gospodar tudi skedenj in stanovanjski del hiše pod istim krovom. Kmalu so zajeli ves notranji del domačije plameni in uničili lastniku do malega prav vso opravo, poleg stelje in krme, ki je je bilo v sosednih gospodarskih objektih tudi precej.
Na kraj nesreče so prihiteli okoliški gasilci, ki pa niso mogla rešiti ničesar in so se omejili zgolj na lokalizacijo požara, ki bi bil prav lahko zajel tudi okoliške zgradbe. Sreča pa je bila v tem, da je imel gospodar položene po strehi skale, ki so branile, da ni ožganega lesov ja neslo naokoli. Mediževceva domačija je pogorela do tal in je lastnik izredno hudo prizadet. Ohromelost na obeh nogah mu onemogoča vsako delo in a tem tudi možnost zaslužka. Navezan bo tedaj edino na pomoč dobrih src, ker je tudi zavarovalni na majhna in niti od daleč ne bo krila škode, ki znaša okrog 60.000 Din.
Pred sodiščem.
Sodnik: Obtoženec, ste slišali obtožnico?
— Kar se toga tiče, gospod sodnik, izvolite vprašati mojega zagovornika, saj zato ga imam.
^hanc deftčajeva
Jutri v nedeljo premiera!
prekrasna opereta divnih
arij in krasnega petja!      Predstave ob 3., 5., U 8 in U10.
V glavnih vlogah:
komorni pevec in član berlinske opere
H. H. Bollmann
in dražeatna
Mady Christians
Nov FOXOV zvočni tednik!
PAUL. HttRBIGER IDA Wt)ST ELSE ELSTER OTTO WALLBURG
Vstopnice si nabavite že v predprodaji jutri od 11. ure dopoldne naprej.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
ms.
Dnevne vesti
— Koroških pevce t danes ne bo v Ljubljano, ker je koroška deželna vlada \ zadnjem hipu preklicala že izdano potno dovoljenje. Prireditelji koncerta koroških pevcev ▼ Ljubljani in organizatorji njihove turneje po naših krajih so se takoj obrnili na mero-dajne oblasti, pa žal ni«o mogli izposlovati dovoljenja, da bi prišli koroški pevci k nam že danes. Upati pa je. da se bo zadeva zadovoljivo uredila, toda ne takoj, temveč tako* da bi prišli koroški pevci k nam šele če« nekaj tednov. Za danes napovedani koroški večer torej odpade.
— Vrsoko odlikanje ministra dr. Kramarja. Ni-zozemsita kraljica Viljemi na ie odlikovala ministra dr. Alberta Kramerja z najvišjim nizozemskim odlikovanjem, z velikim križem reda Oranje Nassau z lento.
— Iz odvetniške službe. V imenik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan dr. Anton žnidaršic s sedežem v Slovenski Bistriti.
— Izprememba imena vasi Sv. Križ pri Kostanjevici. Vas Sv. Križ pri Kostanjevici, kjer je tudi sedež občine z imenom Sv. Križ pri Kostanjevici, se imenuje odslej Sv. Križ ob Krki.
— Razid društva. Društvo >Učiteljski domt v Mariboru se je po sklepu likvidacijskega občnega zbora prostovoljno razšlo.
— Zveza bojevnikov Ljubljana sporoča skupinam in delegatom, da je polovična vožnja dovoljena vsem. ki se udeleže občnega zbora v nedeljo 11. t. m. v hotelu >Metropok ob 8. uri. Kupite na ouhodni postaji cele karte in jih v Ljubljani ne oddajte, ker veljajo s potrdilom o ndleibi tudi za povratek. Odbur.
— Odlikovanje našega >trokovn jaLa. \* Zagrebu je bila v prostorih Zagrebškega zbora od 3- do 6. t. m. velika kuharska razstava, ki jo je obiskalo ogromno obrinstva z vseh strani države, ogledali so si jo pa tudi inozemski strokovnjaki, ki so bili tudi v razsodišču. Za sk^čičarsko stroko je to razsodišče prisodilo le dve naivišji nagradi >grand prixc. ki jo je dobil za svoja odlična dela tudi z liubljunskih kuharskih razstav znani šef-patiser hotela Union gospod Josip G r a b 1 o v i c. Domačemu mojstru k visokemu  odlikovanju  iskren*1 reslilkel
— Iz »Službenega hsta«. Službeni
kr. banske uprave dravske banovine št. ?S z dne 10. decembra objavlja poslovni k staknega strokovnega sveta za preizkušnje zdravil, izpremembo 6 odstavka čl. C,7 carinsko pomorskega pravilnika, (spremembo čl. 41. carinsko pomorskega pravilnika, odredbo o refl^ktornem steklu na vozilih in več objav o ratifikacijah raznih mednarodnih konvencij.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. novembra je bilo v dravski banovini t>0 primerov tlfuznih bolezni
i smrten t), 3€ griže (smrtnih 5), 75 škr-latinke. 9 ošpic, 34H davice (smrtnih 8), 33 dušljivega kašlja. šena, 24 otrpnenja tilnika, po dva otroeniške vročice, nalezljivega vnetja možganov in krčevite odrevenelosti ter 1  vraničnega prisada.
— Razpisana služba. V območju sre-skega cestnega odbora v Mariboru se razpisuje službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti št. JO Slov. Bistrica - Pečke za progo od km 4500 do 9480. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati posroje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev In njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 33 in ne starejši od 30 let. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. t. m. pri sreskem cestnem odboru v Mariboru.
— Huda gospodarska kriza se pozna nekaterim našim uradom pri papirju, ki na rabijo za dopisovanje. Tako smo prejeli danes od vodstva neke strokovne šole pet vrstic obsegajoče notico na celi poli pisarniškega papirja, prošnja za priobčitev je bila pa napisana na drugi poli papirja. Za notico, ki bi zadostovala za njo 16 tinka pole, je porabil« šola ka: dve poli Xa drugi strani smo pa morali plačati 1 Din globe, Ker je bilo tako debelo pismo premalo franki-rano. To se pravi štediti. Našemu uradnemu šimlu bi bilo treba dopovedati, da se lahko mnogo prihrani tudi pri papirju. Neki urad ima navado, da pošilja uredništvom vsako malenkost s posebnim vročilnim listom. Tudi to delo in papir bi si lahko prihranil- Če je že potreben vroeilni list. se lahko pošlje z njim poljubno število vesti jaenkrat-
— Prodaja raznega blaga. Dne 12. t. m. 3e bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani prodaja raznega blaga (vino, papir, kovinski predmeti, igralne karte, razne tkanine, sodi, pločevina, ž:ca, kavčuk, saharin). Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno vreme z manjšimi padavinami. Včeraj je snežilo v Ljubljani* Mariboru in Zagrebu, in sicer smo imeli v Ljubljani 6.7 mm padavin, drugod pa je zapadlo manj snega. Najvišja temperatura je ma^l* v Skoplju 8, v Beogradu 4, v Maribora 3, v Ljubljani in Zagrebu 2 stopinji.
Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.2, temperatura je znašala 9 stopinj.
— Na dosmrtno ječo obsojena morilca.
V Splitu sta bila včeraj popoldne obsojena na dosmrtno ječo morilca Marko Sti-pišič in Franka Blaškovič, ki sta umorila v Vrbovski na Hvaru Margo Perušič. O strašnem umoru smo svojca s obširneje poročali.
— Dekleta je prodajal po 300« do 4<W)0
dinarjev. V Veliki Kikindi je policija zasačila trgovca z dekleti, ki je zapeljeval lepa dekleta, češ, da postanejo znamenite pevke in da jih caka srečna bodočnost. Predstavlja! se jim je za profesorja petji. Mož se piše Mihajlo Is-tvan in aretirali so <2a. ko se je vračal iz Zagreba v Veliko Ki-kindo. Priznal je. da je prodajal dekleta po 3000 do 4O00 Din in da je sklenil vsak mesec po 3 do 4 take kupčije.
— Sleparije z voznimi listki. V Novem Sada so odkrili velike sleparije z železniškimi voznimi listki. Sprevodnik vlaka na progi Zagreb-Beograd je opazil, da vozni listki nekaterih potnikov, izdani v Novem Sadu. ne odgovarjajo seriji številk na listkih drugih potnikov, ki so se tudi peljali i/ Novega Sada. Sprevodnik je obvestil po-stajenačelnika. ki je hotel takoj zaslišati blagainičarko Katico Dejanovič. Ta je pa menda slutila nevarnost in je brez sledu izginila Na njenem stanovanju so našli mnogo voznih listkov, izdelanih v državni tiskarni v Subotici, samo z drugimi številkami.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« jrrenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« srrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz LfsjMfaaM
—lj Slovo Rolašic od gospe generalice Ilićeve. >ja Marijin praznik je dvorna dama ga. Pranja Tavčarjeva kot predsednica Kola jugoslov. sester v Ljubljani pova-bla na svoj dom vse sestre odbornice k poslovilni čajanki častni predsednici go-spej generalici Ilićevi. Poslovilne besede predsednice ge. Franje Tavčarjeve so bile nadvse prisrčne, res sestrske, tako da smo namah občutile vrzel, ki nam bo nastala, ko nas zapusti naša blaga in nadvse častna predsednica ga. Iličeva, soproga divi-zijonarja. V imenu vseh ji je želela preds. ga. Franja Tavčarjeva vso srečo in sončna pota v novem kraju v Boki Kotorski ob krasnem sinjem Jadranu. Kolašice Slovenke se je bomo spominjale s hvaležnostjo, saj je v dveh letih premnogokrat pokazala svojo naklonjenost našemu društvu in s tem našim trpečim in pomoč potrebnim. V dokaz ljubezni in sočustvovanja na njenih potih življenja ji je izročila gospodarica ;:-Kola* ga. Gašperlinova skromen dar Kolašič. Tudi ona se je poslovila od častne predsednice ge. Ilićeve v imenu centrale »Kola« ter mnogoštevilnih podružnic. V lepih in milih besedah se je nato ga. generalica poslovila od nas, nakar je predsednica ga. Franja Tavčarjeva povabila vse prisotne dame k čajanki, kjer se je razvil prijeten razgovor.
—lj Zvonarna v ZvOnar*»ki uJici danes neha obratovati. Podjetje je skrčilo obrat tako, da bosta odslej delali le tovarni ob Tvrševi cesti. V Zvonarski ulici ne nameravajo več obnoviti obrata. Na Tvrševo cesto so se selili postopno, razne naprave in materijal so že zvozili tja. Odslej ne bodo več potrebovali toliko delavcev, zato jih bodo pač nekaj odpustili. Služba je odpovedana tudi vsemu pisarniškemu osob-ju, ki je bilo doslej v stari zvonarni. Nekateri so imeli tam tudi stanovanje, ki jim je seveda tudi odpovedano — in zima je tu. Slavna Samassina zvonarna je torej končala zadostno in vsi tisti zvonovi, ki so bih v nji vliti, in ki po jo božjo čast po vsej deželi, ne bodo mogli priklicati revežem milejše in pravičnejše usode.
—lj Poglabljanje LjubljanČine struge bo končano v nekaj dneh, če jih ne bo zadržalo vreme. Zadnje čase delo ni počivalo zaradi slabega vremena, bilo je pa tem bolj naporno, zlasti, ker delajo v vodi, odkar ravnajo dno. Nakladajo v vagončke smrdečo brozgo, da se jim cedi za rokave, stoje v vodi in premočeni so zaradi slabega vremena, zato je razumljivo, da so nekateri pustili delo, zlasti malo je Slovencev, razen primorskih emigrantov. Največ je Dalmatincev in Bosancev, ki so vajeni najtršega dela in pasjega življenja. Tuda obrežja ne obzida vajo domači zidarji, nego Dalmatinci. Najslabše delo je v glavnem že končano, obrežje je obzidano že tako visoko, da bodo delo lahko nadaljevali, četudi bodo morali odpreti vodo.
—lj V ameriškem tempu grade palače Dukičevega bloka ob Gajevi ulici. Hiša, ki so jo zaceli graditi prvo ob zaključku Beethovnove ulice, je že pod streho. Visoka je 6 nadstropij, a 6. nadstropje je dvig-
njeno samo v sredi, da tvori kot stolpiček visinski zaključek. Sosedni objekt je dosegel tudi že višino 5. nadstropja, tretji v isti črti, ki stoji ob Puharjevi ulici, pa šteje 3 nadstropja. Ob Gledališki ulici, kjer so zaceli graditi dva objekta najpozneje, zgradbi dosegata tretje nadstropje.
"      DANES KONCERT
V RESTAVRACIJI „SLON"
—lj Zahvala. V dneh 3. in 4. decembra t. 1 so mestni delavci izvršili nabiralno akcijo za brezposelne pod geslom iDelavec za delavca-:. Ostali mestni delavci, ki so morali ostati v svoji službi, so pa prostovoljno nadomestili poklicno delo svojih tovarišev, ki so prevzeli nabiranje darov. Z neprimerno vnemo so se mestni delavci vzajemo podpirali in med seboj tekmovali pri nabiranju daril v korist brezposelnim! Za to svojo plemenitost so zeli pri občinstvu Splošne priznanje in nabrali nepričakovano veliko vsoto. Uspeh je bil tako v moralnem, kakor v materialnem pogledu nadvse pričakovanje lep. V prijetno dolžnost mi je torej, da se vsem mestnim delavcem in uslužbencem za njihovo hvalevredno požrtvovalnost in veliko človekoljubno delo do svojega bližnjega v svojem, kakor tudi v imenu brezposelnih in pomanjkanje trpečih družin iskreno zahvaljujem. Iskrena hvala tudi darovalcem! — Župan in mestni načelnik dr. Dinko Puc, 1. r.
—lj Dobrodelna akademija se bo vršila v dneh 5. in 6. januarja 1933 v prostorih Sokolskega doma na Taboru v prid brezposelnim in nujne podpore potrebnim družinam. Dobrodelno akademijo prirede mestna občina ljubljanska in krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani v velikem obsegu, pri kateri se bo nudil p. n. občinstvu v vsakem pogledu velik užitek in razvedrilo Vprizori se >Kongres 1821«, ki se je vrsti pred 111 leti. z redutnim plesom v stari dvorani v Ljubljani. Prireditev se bo izvajala v dveh dneh, da se jo bo moglo udeležiti tudi prebivalstvo z dežele, ter se vživeli v razmere in sla vn osti v Ljubljani pred več kot 100 leti.
JUTRI VSI NA
K
Solidno blago!   Nizke cene!
—lj Smučarski tečaj SPD. SPD priredi za božične praznike, t. j. od 25. decembra 1932 do 1. januarja 1^33 v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru svoj vsakoletni božični smučarski tečaj, katerega vodi zopet učitelj JZSS g. Kveder Janez. Vsakoletna številna udeležba in v splošnem odlični uspehi so najboljše jamstvo za kvaliteto tega tečaja. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana. Masarvkova cesta 14, 1. nad-(palača Grafike), aLi pa ga. .Marica Jeraje-va, hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Člani SPD imajo popust.
—lj Smučarska gimnastika — Rittman-uova metoda. TK Skala, smučarski odsek, obvešča vse svoje člane in članice ter ostale goste, kateri posečajo že ta tečaj, da se vrši tretji trening dne 12. decembra (v ponedeljek) v telovadnici osnovne šole ?Le-uina«, v Komenskega ulici, in sicer za članice od pol 8. do pol 9. ure zvečer, za člane pa od pol 9. do pol 10- ure. Istočasno obveščamo vse člane in članice, da se vrši b'. interno predavanje v sredo, dne 14. decembra ftS2 ob 20. uri v klubskem lokalu v palači  »Grafika<, II. nad-, levo. Odbor.
—lj Tretje poljudnoznanstveno predavanje prirodoslovne sekcije Muzejskega društva se bo vršilo v četrtek, dne 15. t. m« ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. G. dr. V. Bohinec bo govoril o >Obličju matere zemlje«. Ob mnogoštevilnih skioptičnih slikah bo tolmačil spremembe zemeljske površine pod vplivi vode, ledu in vetrov. Dotaknil se bo tudi delovanja vulkanov. Na to zanimivo predavanje našega znanega in priznanega geografa vabimo vse, ki 3e za stvar zanimajo. Vstopnina običajna: sedeži po 4 Din, stojišča 2 Din, se pobira v kritje stroškov.
—lj Materinski večer, ki ga priredi drž. zavod za zaščito mater in dece z dečjim domom kraljice Marije, se vrši v sredo 14. L m. ob a uri zvečer zaradi vremenskih neprilik v dvorani okrožnega urada, Miklošičeva cesta, ne pa v zavodu. Vstop prost. Vstop ima samo odraslo ženstvo- Govori dr. B. Dragaš o zablodah otrok in mladine.
_lj Dobava masa. Mestna občina ljubljanska potrebuje za Zavetišče za onemogle v Ljubljani, JapJjeva ul. št 2 za leto 1933 okrog 15.000 kg govejega mesa in pa do 3000 kg mesnih isdeUov. Dobavne ponudbe je vkrtiti v zaprti kuverti z navedbo cen in z nadpiaom: »Ponudba za dobavo mesa in mesnih izdelkov za Zavetišče v Ljubljani, Japljeva ul. št. 2 za L 1333« — do dne 19. decembra 1932 do
11. ure dopoldne in sicer v gospodarskem uradu mestnega načelstva (mestni magistrat soba št. 13) I nadstr. »Istega dne t j. 19. decembra 1932 ob 11. uri se bo vršilo komisijonemo odpiranje ofert.
—lj Danes ob 14.15 opereta >Tango ljubezni«. sTango ljubezni«, R. Stolzova opereta s priljubljenim Willyjem Forstom na filmskem sporedu ZKD. Eden najbolj priljubljenih filmskih igralcev \Villy Forst bo od danes naprej zabaval občinstvo v najlepšem svojem filmu ^Tango ljubezni«. Zopet bodo oživele Stolzove popevke sBajka o sreči«, >Ti si moja Greta Garbo« in >Ma-seota« in druge. Poleg Forsta bomo videli lepo Fee Malten, Oskarja Karhveisa, Ernsta Verebesa in Paula Vjncentija. Lepa opereta, ki bo nudila poleg užitka na lepem petju in glasbi tudi obilo zabave slehernemu po-eetniku. se priporoča sama. Jutri se film ponovi ob 11. dop
Triglavske strmine
Prvi slovenski   visokogorski film o
mogočni triglavski Severni steni
Skrajno nevarno, a vedno veselo življenje naših najboljših plezalcev in planincev.
Veleturist" Danilo
Redne predstave od danes naprej ob 4., 7. in 9, uri — v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri v
KINU DVOR
Telefon 27-30 Telefon 27-30
—lj Akademiki, smučarji. V ponedeljek
12. t. m. priredi Jug. akad. smuč. organizacija ob 18. uri na univerzi, soba 40, v pri-tlčju, predavanje našega člana Roberta Klimpa o moderni smučarski tehniki. Predavatelj je v pretekli sezoni izdal zanimivo knjigo o smučanju. Tudi letos pripravlja novo delo o moderni smučarski tehniki, o čemer bo predaval na najavljenem predavanju. Pozivamo vse smučarje akademike, da se gotovo udeleže. — Odbor.
—lj Francoski institut v Ljubljani vabi ua skioptično predavanje, ki  bo v torek.
13. t. m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predavatelj g. Jean La-croix, novi lektor francoskega jezika na naši univerzi, bo govoril o francoskih katedralah.
—lj Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru ponovi jutri ob 16. uri sijajno uspelo pripovedko v 8 slikah >Martin Krpan<. Zasedba kakor pri premieri. K obilni udo-ležbi vabi odbor.
—lj Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola poziva vse svoje člane, kakor tudi Člane ostalih bratskih sokolskih društev, ki žele pristopiti k jezdnemu odseku, da se brezpogojno vsi udeleže rednega letnega sestanka, ki bo 12. t m- ob 20. uri zvečer v restavraciji >Zvezda«. Ker se bo na sestanku razpravljalo glede bodočega prvega javnega nastopa in nastopa na I. pokrajinskem zle-tu meseca junija 1933 v Ljubljani, prosimo, da se istega vsak zanesljivo udeleži.
—lj V društu »Soča« se vrši dre vi v salonu pri 5>Levu<s lepo, zanimivo in zelo zabavno predavanje našega rojaka g. Zor-znta iz Maribora. Pokazal nam bo s 120 skioptičnimi slikami vse lepote Pohorja. Zapel nam bo s pohorskim humorjem lepe pesmi. Priredil nam bo skratka lep, prijeten in zabaven pohorski večer. Sočani in prijatelji pridite vsi na ta večer — ne bo vam žal. Začetek ob pol 9. uri zvečer. — Vstop prost — vsi dobrodošli! 670/n
ZIMSKE SUKNJE in vsa druga
OBLAČILA v največji izbiri
J« Maček, Ljubljana
Aleksandrova 12
—lj    Brezposelnim    božično podporo:
Na korist brezposelnim v Ljubljani priredita Rdeči križ in Drž. konservatorij v Ljubljani božično akademijo; operni in dramski gojenci nastopijo z izbranim sporedom.
—lj- Za otroke naših izseljencev. Mestna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani je razposlala ljubljanskim trgovcem posebno okrožnico, v kateri jih naproša za darove, ki bodo poslani na Westfalsko. Nujno potrebno je, da se ob vsaki priliki spominjamo otrok naših izseljencev, ki občutijo veliko krizo mnogo huje nego mi, ki smo v domovini. Iz tega vidika moramo iskreno pozdraviti in priporočati to akcijo.
—lj Občni zbor mestne organizacije Narodne odbrane v Ljubljani se bo vršil v četrtek 15. t. m. ob 20. uri v predavalnici ZKD, Kongresni trg 1/U.
—lj Cankarjev večer (III. delavski prosvetni večer) priredi v sredo 14. t m. ob 20. uri ^Svoboda« in >Zarjas v dvorani Delavske zbornice. Predava o Ivanu Cankarju prof. Teply iz Maribora, Ferdo Delak recitira več Cankarjevih pesmi iz »Erotike«, govorni zbor »Svobode* poda odlomek iz ^Podob iz sanj z. Nastopi godba >Zarja<, tenorist Drmota, aitistka Č. z več sotospevi ter pevski zbor Krakovo-Trnovo. Proslavimo spomin Ivana Cankarja ob obletnici njegove smrti. Vstopnice po 3, 2 in 1 Din.
—Ij Dobrega /ojaka švejka, kako stopi v svetovno vojno, bo vprizoril Delavski oder zSvoboden v nedeljo, 11. decembra t. 1. ob pol 9 uri zvečer v dvorani Delavske zbornice kot 4. reprizo te smeh vzbujajoče burke-satire- Oglejte si tega >Svejka*! Vstopnice po 10, 8, 6 in 4 Din. 671-n
—I j Zopet lep nov doma« film r Ljubljani. Zvočni kino Ideal predvaja od danes lep domač film >K on g res narodnih noš v
Lj ubijan ic, delo  znanega  našega fotografa in filmskega amaterja g. Beštra. Film je za Ljubljano  in  za   vse   udeležence kongres zanimiv. Predvajali ga bodo od danes pr vseh predstavah v kinu Ideal.
—lj »Tobak &o prodajali.« Pod tetn na slovcm smo 25. novembra poročali   da i-policija  aretiraj tir moit<f, k' «-o proda jali ukradeni tobok, med tem? je bil tud: 3!letni zidar Frtince Zupan  Sodišče jC /.u pana   izpustilo   iz   preiskovalnega zapora, ker je ugotovljeno, da ni prodajal ukradenega tobaka.
—lj Dunajsko pranje, »vetloilkanje — Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
—lj L'metno in trgovsko vrtnarstvo Ivan Ceh, Ljubljana VII, Gasilskft 14, se priporoča za nagrobne in jubilejne vence po najnižjih cenah. 592'n
— ćešpljevega kaparja in druge .škod Ijive žuželke na sadnem drevju je treba zatirati že jesenj z ARBORINOM. Navo dila    daje    tvrdka: ^CITETMOTECKNAv družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
Iz Trebniega
— »Prokletstvo ljubezni« je naslov našega tekočega romana, ki se Miza koncu. Svetovna književnost pozna malo tako lepih in privlačnih del, kakor ta roman. Zato ni čuda, da je zenimanje med našimi 6ita-telji tako veliko. In tudi ni čuda, da je žc Ija vseh, da bi ta roman i/-šel v knjigi. Splošni želji bo ustreženo, roman »Prokletstvo ljubezmi« izdde v ponatisu v dveh debelih knjigah, ki boMa stali samo Din 30.—. Roman, o katerem gre najboljši g;k^ od ust do ust bo najprimernejše darilo za božrič. Naročila za Trebnje in okolico sprejema Nande Srpan.
- Osebna vest. Sodnik sreskega sod-šča v Konjicah g. Maks Petrie je v istem svojstvu prenrj^ščen k okrajnemu sodiišPu v Trebnjem.
— Vse one cenj. naročnike, ki Se niso poravnali naročnine vljaidno prosimo, da poravnejo žc zapadlo naročnino do 15. t- m., sicer jim bo hst po tem rilcu brezpogojno ustavljen. Povedali smo že, da »roka roiko umije«! »Slovenski Narod« je za nas, je za naš krafl. zato plačujte sproti malerilkostno naročnino Dštn 12 na mesec in storite svojo dolžnost do lista, ki podpira vasa stremljenja in skrbi za povzidigo in napredek kraja in vse Dolenjske!
— Prijava blclklov. Po zakonu o taksah morajo vsi lastnito bicMov prijaviti svoja vozila do konca tega leta pri ž.upaTnstvu. v svrho prejema prometne knjižice, ki lo bo vsak lastnik bicilda po novem 1-etu mora! imeti. Zato prijavite bicikle takoj, ker rok potefaa in se leto nagiba h koncu.
Iz Celja
—e 0 kritičnih razdobjih v razvoja otroka bo predaval v ponedeljek 12. t. m. ob 20. g. prof. Gustav Šilih iz Maribora na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole v Celju. Na to predavanje opozarjamo zlasti  starše in vzgojitelje mladine.
—e Nočno lekarniško službo ima od vštetega petka 16. t m. lekarna >Pri orlu« na Glavnem trgu.
—c Fosfatna gnojila. Mestno nacelstvo v Celju razglaša: Na podlagi odredbe ministrstva za kmetijstvo z dne 2. novemb. 1932, št- 63266, II., se opozarjajo vsi prodajalci umetnih gnojil, da se smejo kot fosfatna gnojila označevati samo ona, ki so našteta v členu 14., odd. II., pravilnika o izdelavi, uvozu in prometu umetnih gnojil (Službene novine z dne 9. novembra 1931, br. 262). Pri prodaji in propagandi z reklamo mora biti pri vsakem fosfatnem gnojilu navedeno, koliko odstotkov fosforne kisline vsebuje gnojilo in kolika je njena raztopijivost v vodi, odnosno v limonski kislini. Ako ti podatki niso navedeni, je prodajalec kazniv v smislu § 20. pravilnika o izdelavi, uvozu in prometu umetnih gnojil.
—e Sokolska župa Celje sporoča, da je prejela od ministrstva prosvete uvereuje št. 46.908 z dne 26. novembra 1932, da so gledališke predstave in koncerti, ki jih prirejajo v župi včlanjene edinice, umetniškega značaja in je treba na osnovi tar. postavke Št. 99. a), zakona o taksah, plačati samo 10 odstotkov od vrednosti vstopnic.
—e Neznan prijatelj koles je 5. L m< zjutraj ukradel z nekega dvorišča na Cankarjevi cesti 1400 Din vredno, črno pleska-no kolo znamke ^>Puchc, št. 277.375. Tatovi koles so v zadnjem času pridno na delu.
Iz Kranja
— Planinsko predavanje. V torek 13. Jej cembra bo priredilo SPD v Narodnem domu zanimivo planinsko predavanje v Pohorju — smučarskem raju- Predaval bo znani predavatelj g. Franjo Pivka iz Maribora. Predavanje bo spremljalo 120 skiop-tičnih slik.
— Zvočni kino v Narodnem domu predvaja drevi ob pol 9. in jutri ob 5., 7. in 9-uri zvečer Čarobno R. Stolzovo filmsko opereto >Pesem, poljub, dekle«. Film spremlja Dajos Bela in njegov orkester. Nastopijo Martha Eggerth, Gustav Froblich, Greti Theimer in drugi. Po vseh predstavah nastopi zamorec Jenky Lukas z originalnimi zamorskimi plesi.
— Državna tekstilna šola. Dijaško podporno društvo na državni tekstilni šoli v Kranju bo imelo svoj tretji redni občni zbor na praznik 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v poslopju tekstilne šole. Vljudno vabljeni vsi redni in podporni ustanovni, častni člani druMva, kakor tudi vsi, ki se zanimajo za vzgojo naših prvih tekstilnih strokovnjakov.
Čudne sanje.
— Cuj, prijatelj, kaj pa pomeni rešilni pas pri tvoji postelji?
— Ves. zt trem noč se mi sania, da se poiar!jam.
Praktičen nečak.
— Janezek, zakaj pa ne sežeš stricu v roko?
— Ker nima pomena. Saj mi je povedal, da niima denarja.
m*r. 280
»SLOVENSKI NAROD«, dne 10. deuemfaa 10»
Stran *
Po filmskem svetu
„Quick"
Kino Matica vrti film, ki je visoko nad povprečnostjo tako po vsebini, kakor tudi po izvedbi. Slavni igralec Hans Afcers igra kralja klovnov Quicka, ki se zaljubi v svojo čestitko Evo — Lilian Harvev. Quick je privlačnost velikomestnih varijetcjev in zmagovalec vseh ženskih src. AJbers igra klovna tako popotno, da res mislimo, da nekje živi ta slavni klovn, ki je višek elegance in modernega flirta, Eva je pa (zaljubljena samo v Qu>cka kot klovna, a ne pozna svojega ideala rudi brez maske. Predstavi se ji kot direktor varijeteja ter se na vse načine trudi za njeno srce, a ne uspe, ker ne more premagati svilenega fantoma Quioka. Končno nastopi zopet v kostum« ter se ji v efektnem triku razkrije. Eva spozna njegovo pravo ljube z.en in postane njegova.
Posebno zanimiv je film, ker se dogaja v najmodernejšem velikomestnem sanatoriju, ki je prava mučilnica za presite in bogate postopače, spoznalo pa tudi prvovrsten varijete ter njegovo življenje za kulisami. Film zaradi izvrstnih igralcev in bogate opreme zasluži tak uspeh, kakor ga Je dosegel.
Ekspedicija v Afriko
Zdaj. ko V6e varčuje, so začeli varčevati tudi pri filmu. Nekatera filmska pod-ietia delajo to že dolgo, druga so šele začela, nekatera varčujeio, kjer je treba, dru-sra tam, kjf»r ne bi bilo potrebno. Znižujejo bajnp plnfe filmskim zvezdam, štediio pri razsvetljavi, pri uradniStvu. ateljejih, pri zgradbah in pri ekspedicijah.
Varčevanje in pravilno izdaianie denarja ni odvisno od filmske produkcije, režiserja in igralcev, temveč od Šefa produkcije. Ce je šef produkcije strokovnjak in obenem d obor t r novec, bo včasih žrtvoval tudi večjo v«oto denarja, da napravi dober film.
Najboljši primer pravilnega izdajanja denarja je dal Volkov, ki je vodil izdelovanje prvega Možuhinovetja govorečega filma ^Seržant X<. Volkov je Štedil pri delu v ateljejih, za zunanje prizore pa je odšel z vsemi igralci in svojim štabom v Afriko. Toda ne >amo to. Čeprav mu je dala francoska vlada na razpolago vse francoske utrdbe, ie dal Volkov zgraditi posebno trdnjavo. Ti otroški so se mu izplačali, saj je bil izdelan eden najboljših filmov iz tujske legi i**
Možuhin v zvočnem filmu
Ivan Možuhin je bil eden najbolj znanih igralcev cerske Rusije. Ko je izbruhnila revolucija, je pobegnil v Francijo, kjer je hitro zaslovel kot filmski igralec. Film >Casa-nova-t, »V carjevi službi«: in ^Carski sel« so ponesli njegovo slavo po vsej Evropi. Nekaj časa je igral tudi v Ameriki. V Pariz ee je vrnil, ko je nastopil govoreči film 9vojo zmagoslavno pot. Toda bil je tako živčno uničen, da je mogel napraviti samo še en film, potem pa je šel v zdravilišče, šele čez dobro leto je ozdravel in začel delati film »Seržant Xt, kjer je njegova partnerica Trude von Molo. hči znanega nemškega pi-
Trzor iz filma »Seržant X«, ki v njem igTa glavno vlogo Možuhin
Zunanje prizore tega filma, ki se odigrava v francoski tujski legiji, so odigrali v Sidi-bel-Abbesu. Režiserjema Striževske-mu in Volkovu je bilo zelo olajšano delo s tem, da jima je poveljnik legije polkovnik Richant posodil prave legijonarje za prizore, kjer sodeluje dosti ljudi- Največ je moral pretrpeti v tem filmu Možuhin, ki je včasih ves dan presedel v sedlu.
Omenimo nai še. da govori Možuhin zelo dobro nemško, >Seržant X< je najbrž njegov poslednji film, ker se je Možuhin pred kratkim vrnil v Rusijo, kjer ie prevzel vodstvo nekega večjega gledališča.
Friderika
Ob Goethejevern pubileju so vsi narodi tekmovali, kako naj proslave tega velikega moža. a nemška filmska industrija je počastila slavnega rojaka z največjim delom, kar jih je doslej zmogla Za vso našo državo je premijera tega filma, ki nosi naslov Friderike, ljubezni mladostnega Goetheja, jutri v kinu Matici.
Nežna Friderika, hčerka pastorja iz Se-senbeima. se zaljubi v študenta Goetheja. V Strassburgu pri plesnem mojstru Sauveur-jn pleše mladi pesnik in uživa ljubezen mojstrovih hčera, uživa pa tudi vse opojnosti mladih let. ki mu jih razkriva stara študentovska hiša VVagner Prijatelja gresta v Sesenheim in pred cerkvijo Goethe sp> zna Frideriko Goethe in VVagner sta gosta v župnišču. saj je Friderikin rojstni dan-Ljubezni pa nasprotuje stroga mati Frideri-kina in tudi Goethejev ..>Če. ki odbije dovoljenje za poroko Goethe je namreč namenjen za višje cilje in za umetnost vneti vojvoda Karel Avgust mladega pesnika vabi na svoj dvor v \Veimar Le en pogoj mu stavi: Goethe ne sme biti oženjen. Stotnik Knebel pride iz VVeimarja po Goetheja v 1
Frankfurt, najde ga pa v Strassburgu. Ko Goetheju sporoči pogoj vojvode, Goethe ponudbo zaradi Friderike odkloni. Raje posti sijajno bodočnost in slavo, kakor bi ae lošil od svoje sladke neveste. K njej gre z Wag-nerjem v Sesenheim, a stari prijatelj Wag-nerjev spozna, da ee Goetheju obeta nesmrtna svetovna slava.
Prizor iz filma »Friderika« po znameniti Leharjevt opereti. — Glavni vlogi pojeta H. H. BoUmann bi Mady Christlans,
Presrečna sprejme   Friderika Goetheja
in izve za poziv v \Veimar in za Goetheje-vo odklonitev te visoke časti. Vsa blažena deklica pa izve tudi od Wagnerja, kaj Goethe mora žrtvovati za njo. Plemenita njena ljubezen se odpove Goetheju, da bi ga ne ovirala na potu slave. Poslavljata se in njej se trga srce. ko presenečenemu Goetheju naznani, da si je izbrala za moža drugega. Razočarani Goethe stopa v kočijo* ki ga odpelje v \Veimar, za njim pa hrepeni Friderika  z zlomljenim srcem-
Film je posnet po svetovno znani opereti Franca Leharja in v njem poje ter igra Goetheja slavni nemški pevec Hans BoUmann, Frideriko znamenita Madv Chri-stians, \Vagnerja pa tudi Ljubljančanom znani Otto Wallburs. a tudi ostali igralci so najznamenitejši  filmski umetniki.
Sele ko Gilgi odpotuje, zve Martin od Olge resnico. Tedaj ee Sele zave svojih dolžnosti. V njem se zbudi prava ljubezen do lepega dekleta, ki mu je toliko žrtvovala, pobiti za njo in potem ostane za vedno njegova.
Črnomelj, 9. decembra.
Sredi simpatične Bele Krajine pod Mirno goro, obkrožen z iumberškimi hribi, ta-jinstvemmi Gorjanci, okrog katerih je Trdina spletci tako mnogo prekrasnih bajk, in visokimi kočevskimi hribi leži Črnomelj. Mestece ob vi j a skoro krog in krog srebrna struga Lah in je, ki nudi poleti Cmomalj-cem res ugodno kopahšec in priložnost aa veslaški sport.
Kakor Meijjfca, ▼ katere bfržini je bila
— Konji se boje žarometov. Pred dnevi so delali na vojaškem vežbališču v Dp-beritzu nočne zunanje prizore za film >Choral von Leuthenc. ki  ga  režira C ari
Froelich. Razsvetlili so pozorišče z žarometi, pri tem pa so se splašili konji, pometali jezdece na tla in jih več ranili. Statisti so bili vojaki.
čijL Analiza je dokazala, da vsebuje neke posebne kemične sestavine, med drugim 27% bitumena, ki ga vsebuje n. pr. premog nemških premogovnikov le 5 do 7%. Po-'trobne bi bile večje denarne investicije, da bi se obrat mogel zadovoljivo razviti.
Ljudje v teh krajih so izredno marljivi nn nadarjen L Velik razvoj idustrije je malo ca jezil pred vojno zelo Številno emigracijo *r Ameriko, doprinesel pa tudi Širokemu esemalra sa gospodarskem polju. Izseljenci,
ki »o se bogati življenjskih izkušenj vračali v svoje drage rojstne kraje, so po zgledu tujine urejevali svoje domove in gospodarstva. Zato so danes belokranjske vasi izredno lepe, poslopja pa dokaj moderno in solidno grajena. Okolica poleg lesa izvaža tudi vino, sadje, perutnino in zdravilne rastline, vendar pa te količine niso znatne,, ker pač še niso ustanovljene pre--potrebne strokovne zadruge, ki so prvi temelj uspeha in napredka.
Ker je Bela Krajina kotlina zase v zavetju visokega gorovja, ki jo varuje vetrov, pa tudi poletne vročine, ima izredno milo podnebje. Ves kraj je poln prijaznih vinorodnih goric. Črešnje dozorevajo skoro istočasno, kakor v Primorju. Poleg najboljših vrst grozdja, hrušk in breskev, uspeva tudi vse ostalo sadje.
Črnomelj sam bo prej ali slej med prvimi našimi mesti in bo mogel šc v večji meri služiti domaćim in tujim izletnikom kot zelo ugodno iziletišče in zabavišče. Po zimi je kraj zlasti pripraven za gojitev zimskega sporta. Romantika idiličnega kraja In neb roj prekrasnih izletnih točk, kakor tudi številni divni gradovi okolice jamčijo za uspeh v delu za povzdigo tujskega prometa.
Tak je bil Črnomelj nekdaj, tak je danes. A bodočnost? Ona je pač odvisna le od dela domačinov. Odvisna je od njihovih oči, če bodo zapazili z njimi vse lepote svojega kraja, odvisna od njihovih rok, s katerimi morajo marljivo delati za napredek mesta, odvisna od njinovega okusa, s katerim morajo urediti mesto in okolico, odvisna od njihovih ušes, ki morajo slišati prizadevanje Ljubljane za njihov kraj in jih napotiti na lastno delo to odvisna od njihovega uma, s katerim morajo izrabiti vse. s čemer jih je narava tako bogato obdarovala.
In če se bo vse to zgodilo? . . . Potem bo bodočnost Črnomlja res lepa, kakršno zasluži in kakršno bi s smo t r enim delom meščanov lahko dosegel. R-y.
imajo na vratih, da je tam krošljarjenje in beračenje prepoved nrso. tm% da imajo hudega p««.
— Lenuh najde vedno izgovor.
— Kakšen lenuh? Ko bi poskusil? vsaj nekaj dri tako živeta, pa bi drugače govo* mli!
— Kaj vzdihuješ! Saj vendar v»dno izbirajo za brezposelne in povsod vam dajejo podpore.
— Morda res. jaz sem pa kljub temu Učen in mi ni še orlice ničesar ponuja] Pač! Nedavno je pnstopdJ k meni na cesti neka gospod. Mislil sem. da me hoče legitimirati, pa 6em takoj paripal če nisem izgubil delavske knjižice —.
— Nič čudnega, falotov je res dovolj —
— Kar pod nos sem mu pomolil tisti »špeh«. gospod pa pravi, da dobno ve, kakšen revež sem. Segel je v žep in mi dal listek Mislil sem, da je listek za podporo, kri jo dajejo na magistratu. Pa je bil druge barve. VprasaJ sem ga. Če je ta listek mor« da nakaznica za brano in v javni kuhinji. »Ne, to je vstopnica za gledališče. Ob 8. pojdi, če še kolesnega poznaš, ti bom dal še aanj vstopnico,« je dejaj prijazno gospod. Rekel sem. da jih poznam mnogo kj so taksni reveži, kakršen sem jaz. samo, da ne vem, Se bo kdo hotel iti, ker nimajo lepih oblek. Nekateri nimajo niti srajce in skoraj noben nuna cefah čevljev. Gospod je pa dejal da velja vstopnic« za prostor, kamor hodijo tudi delavci in svetoval mi je, naj grem nekoliko pozneje, ko se bo predstava že začela, ker je tedaj tema v gledališču. »Notri je toplo, te vsaj ne bo zeblo.« »Ah je ta igra za brezposelne?« sem vprašal. »Seveda, tudi reveža morajo
včasih videti kaj lepega Ta predstava je pa zato. da boste lahko na nji protestirali da za vaše zuH^e igrajo takšno svinjarijo Ko bodo drugi začeli knčata razgraja, tud tj in ko bodo peli poj še ti Povedal SCm gospodu, da ne znam peti. s;, io »Lepo našo domovino« in »Hej Slova:^ nas u£i]d v šob. Gospod je pa bil ker zadovoljen z menoj, rekel je. da mi ni trcl-u znati peti drugega kot »Hej Slovani« »vTŽa<» je še vedno takšna, le namestu Slovani se reče Slovenci. Dal mi je še eno vstopnico, pn sem šel v gledališče Ovratnik -tem si pri-vihal, de bi se ne videlo da imam raztrgano in umazano srajco Pa saj me ni nihče mnogo gledal, ker je bila gneča in bnflo je tudi več prav tako revnih ljudi, saj j« bila predstava za brezposelne.
— Ali so vas pogostili v gledališču in vem razdelili podpore?
— Nikar se ne norčujte! Tako i som začel sumiti, da nekaj ni v redu. ker so biile vstopnice zastonj. Saj je »zastonj« umrl. Komaj sem se ogrel, že so za če \n fer-Čati. Menri je bilo všeč. da sem bil na gor* kem in da sem se zabaval, saj so igrali vse teiko zares. Pa sem zakričal nekaj, najbrž, de naj dajo mir. Potem so začel' pori »Hej Slovenci«, pa sem poskusil še jaz. ker se rni je zdelo, na vem vseeno bolje od njih, saj je pel vsak po svoji »vriži«. Na, pa imaš slomka, pa so me posta vi h pod kap da še sam nisem vedel kdaj. Med gručo setn ope-ztil zunaj tudi tistega vampe ža, ki in i je dal vstopnico. Najraje bi ga bil oplazil, pa se je tako otepal in pljurval. da sem misKi, da ie znoreL Pri pravd pameti najbrže ni bil tak že tedaj, ko mi je dal vstopnico. Pustil sem norce in odšel brez večerje spat na Posevje.
— Vidiš, meni pa noče nihče dati vstopnice za gledališče Saj pravim, da imate brezposelni povsod prednost!
Zobozdravnik Dr* med, Vladimir Dolenc
Je o tvoril redno ordinacijo v PAJLAČI »DTJNAV«
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta.
Iz škofje Loke
— Odhod poštnega upravnika. Po štiritedenskem bivanju med nami je zapustil Škofjo Loko poštni upravnik g. Gabrijel MamšiČ, ki je premeščen h glavni pošftn x Ljubljano. G. upravnika ohrani naše mesto v najboljšem spominu. V uradu je bil mož na svojem mestu ia je kVjmb velikemu in obsežnemu prometu vzdlrževatl red in točnost do najmanjših podrobnosti, ter skušal ugoditi prav vsem meščanom, ki so imeli osobito od nastopa gospodarske krize mnogo opravka 6 pošto. V zasebnem občevanju pa je bil prijeten in ceno en družabnik. Mnogo si je prizadevaL ds dobi pošta primernejše uradne prostore, a brez uspeha. G. upravnik je prišel v Skorjo Loko iz Žarov in je bil v času sMbovanja v našem mestu roidii odlikovan. V LjiUbljani mu želimo vse najboljše. Novi upravnik pošte je g. Fran Rehberger, ki prihaja iz Maribora.
— Za revno deco na deški šoli je daroval trgovec g. Pavel Štravs 250.— Din. Plemeniti mož zasluži javno priznanje. Ju-gočeSka iz Kranja pa je pok'onrla našrim mal m zavojček sukno, kn se bo razdelilo med najpotrebnejšo  delavsko mladino.
— Nekaj zanimivih številk Na zadnji seji loškega občinskega odbora je bila aproižena mnseL naj bi 6e nova šola odplačala namestu v 30 šele v 50 letih. Ta predlog je pa propadel. Zakaj, nam najlepše povedo nas'ednje številike: Če vzamemo kot podlago za gradbene stroške nove šofle 4 m£l;jone dinarjev (posojilo je dovoljeno do zneska Din 4,500.000: izrabljenega pa je bilo do 15. nov. Dm 3,919.342), 7.5 ods*ot. obresti in amortizacijska doba 30 let. bi znašala letna anuiteta t j. znesek za letne obresti in pogojeno odplačilo D:n 334.000. Ako se pa vzame pod enakimi pogoji 50-letna arnortr-e-ci jska doba. bi znašala anun-feeta Din 307.000 letno. V prvem slučaju bi občina p!ačala v 30 letih poleg glavnice 4,000.000 Din še samih obresti D:n 6 020.000; v drugem slučaju pa celiih 11.350.000 Dnn, Ako primerjamo oba sk*eaja. bi proračunska vsota znašala letno le 27000 Din več, občina pa bo rešena 20 let preje dolga in bo zraven tega prihranka na samih obrestih Din 5.330.000. V prmeru pa, da bi stroški gradbe še narasli se tudi anuiteta sorazmerno z*v"ša. Dokončen sklep o vsej srtvari bo sklenjen tedavj. ko bodo vsa dela in torej todii strošflci znani.
— Znamenje ča&a. Škofjeloška občina je razpisala glmžbo mestnega stražnika. Za službo se poteguje nad 60 pros'lcev in bo torej izbira novega stražnike prav težka.
— Katarinin sejem je poleg onega na dan sv. Jederti najimenitnejši v Lokn Tudi letos Be je to poznak. Stojnic je bilo od Homanove hiše čez ves .Mestni trg in do Pecherjeve faflB na obeh straneh ceste vse polno. Blaga vsake vrste je bilo na zbiro in so bil zastopane menda prav vse panoge iz našega domaČega gospodarstva Dan je bil lep in se tudi ©ejmarjev. zlasti z vseh dcolišlaih gorskih vasi. ni man'kalo Kupčija ni bUa ravno zanič, pohval'ti se pa rudi ne moremo. Mestne ulce so se pomirile pozno popoldne
— Miklavžev večer je privabil v Sokol-skri dom mnogo deee. ki je nestrpno pričakovala prihoda dobrega Miiclavža s spremstvom. Dobri svetnik, k mu je bila najzvefltejsa pomočnica s Lalv VVrscher-jeva, je obdaroval nad 120 sokolskih bratcev in sestric Orrooi so dobili perilo po kri vala, nogavice, sifon šoleke m druge potrebščine m mnogo peciva Zvečer so rogovilile po mestu kar tri Miklavževe sku pine. Pa se je končalo vse marno — ne tako kakor pred nekaj leta, ko so eri skočili Miklavži z angeli in parkeljm v lase in &o uprizorili pravcati pretep sred meste
Nova vloga
Gustava Diessla
Kdor ie videl Gustava Diessla v filmu -Lulu« in vTemnica«, se je gotovo vpraševal, kako dobiva ta inteligentni in pametni igralec tako neznatno vloiro. Res! Igra zelc malo, le včasih kakšno vlogo, toda vsaka je dovršena.
Pred kratkim je Diessl po dolgem času odigral novo vloco, vlogo Časnikarja Mar lina v filmu >Gilgi. ena izmed nas«, kj^r iera glavno žensko vlogo Brigita Helm. V njem je spet čisto drugačen kakor pro Igra lahkomiselnega in brezskrbnega časnikarja, ki se potika od kraia v kraj, od celine do celine. Človek ie, ki ne misli na bodočnost in živi od danes do jutri. Žene so mu samo za uživanje. za pustolovščine, kratkočasenje in zabavo. Na njih ne vidi nič posebnega — ljubi Jih, dokler so mu všeč, potem jih  pusti  in odide drugam..
Kakor vidite, ie ta vloga zelo zanimiva in nedvomno zelo naporna. Sodimo pa, da jo je Diessl dobro odigral.
Film „Gil$i,
ena izmed nas"
Nedavno je imela Nemčija veliko Karano senzacijo. Tzšel ie namreč roman >Gilgi. ena izmed nas«, ki ga je napisala dotlej čisto neznana pisateljica Trmgard Keun. Kakor Ham«*unov ^Glad«. je bil pisan ta roman tako realno, tako iskreno-da je takoj zbudil pozornost literarnih krogov in tudi širokih slojev. Kdo ie Irm-gard Keun? Zelo izobražena ženska, ki se je udejstvovala v vseh mogočih poklicih, ki ie stradala in trpela ter naposled sedla za mizo in napisala vse, kar ie doživela- Tako ie nastal roman, ki ie zbudil občudovanje Nemčije in vse Evrope.
Ta roman ie bil tako živ in zanimiv, da ni bilo treba dolLro čakati, da ga ie ku-r>fla neka filmska družba za filmanje. Režiser Johannes ga ie reziral. Glavni vlogi sta dobila Brigita Helm m Gustav Diessl. ki igra časnikarja Martina, človeka, ki je dane9 bogataš, jutri siromak, ki ie zdai tu. zdaj tam, državljan vsega sveta, a br^7 prave domovine. Tudi ostale vloge so dobili sami znani nemški igralci, glasbo pa ;e napisal Franz Grothe.
Oglejmo si še vsebino tega lepeira filma. Pred nagimi očmi se razodeva usoda modernega dekleta. Njeno živlienje se spte-ta iz tisočerih naključij, ki so tako značilna za naše čase.
Gilgi, oziroma Gizela Kron. je v 20 letu. Zdrava je. pametna in ambicijozna Njeni starši, ki imaio blizu kolnske katedrale majhno trgovino z mešanim blagom, feo ponosni na svojo hčer, čeprav je ne razumejo, ker ie tako zaprta vase. Na neumnost ne misli, le delo in karijera io zanimata.
GHgino življenje se razvija v ozkih mejah. Nien urad vidimo, kjer dela s prijateljico Olgo. nieno sobico, kjer ie in spi, ter nekaj tovarišev dijakov, ki poskušajo na različne načine zaslužiti kaj denarja, da se preživijo.
V tem malem življeniu ni časa za ljubezen. Gilgin življenjski načrt ie jasen in določen, prav nič sentimentalen. Ko pa doživi 21 let. preime nepričakovano iz neke švicarske banke veliko vsoto denarja, ki jo ie naložila zanjo pred 20 leti neka neznana ženska, šele potem zve Gilgi od svojih ^staršev:;, da jr> nezakonski otrok neke Adrienne Brennert. ki se ie svojega ljubčka odkrižala in se potem dobro poročila.
Toda Gilgi se ni izpremenila za to, ker je dobila toliko d*maria in zvedela, da je iz boljše družine Izpremenila ee je, ker ie doživela nekaj, česar dotlej ni poznala — ljubezen- Srečala ie prvega moškega, ki ji je bil v5eč — pisatelja in časnikarja Martina Brucka, veselega • in lahkomiselnega fanta, ki je danes bogataš, jutri siromak. In Gilgi. mlada, ne sentimentalna Gibri, doživi nekaj, kar prevrže vse njene načrte. Da bi bila lahko zmeraj pri Martinu, zapusti dom in službo, kjer se ie tako dobro počutila. Vee mu žrtvuje, toda on njene žrtve ne razume Vse mu ie samo pustolovščina, dogodek, ki ie prišel in izgine v pozabo.
Ko Gilei začuti, da ie noseča. Martinu ne pove tega ker ve. da mora ostati nevezan, če hoče živeti tako. kakor ie živel-Zapusti ca in odpotuje v svet. Sama hoče skrbeti za svoje ljubljeno dete. da ji ga ne bo treba prepustiti drugim, kakor je njena mati njo.
v davnih rimskih časih postojanka Crucio, tako tudi Črnomelj pozna svojo zgodovino tja do najstarejših časov, kar dokazuje ne-broj najdenih spomenikov iz tistih časov. V okolici je še danes mnogo prazgodovinskih ostankov, katenh veliko število je skoro že uničil zob časa. mnogo pa tudi neuki ljudje. Nebroj rimskih grobov so našli na poljih in pašnikih. Tudi še danes pogosto najdejo mnoge ostanke v malih, kamenitih oblikah kot noge, roke in glave, najbrž ostanke kipov bogov in junakov.
V poznejših časih je bil Črnomelj, kakor tudi vsa ostala belokranjska mesta, dobro utrjen in zavarovan proti napadom turškega nasilja. Okrog 1. 1400 je bil Črnomelj proglašen za mesto in je kot tak užival posebne pravice. Pogosto so ga napadali Turki. Bili so časi, ko so meščani morali biti noč in dan oboroženi, da obvarujejo svoj imetek in življenje. Zaradi svojega, v tistih časih res neugodnega zemljepisnega položaja, je bila Bela Krajina vedno prva dežela, ki so jo Turki pustošili, ker je bila pač rodovitna in bogata, torej najbolj pripravna za rop.
Ko so minili ti težki borbeni časi. je pričel Črnomelj cveteti. Oživela je obrt, položeni pa so bili tudi prvi temelji za današnjo industrijo, ki je na -zavidno visoki stopnji in dela vedno v polnem obratu, kar dokazuje spretnost vodilnih rok. Menda je v vsej Jugoslaviji edina črnomaljska lesna industrija, ki dela neprenehoma in ne odpušča delavcev. Nasprotno bodo sedaj zgradili poleg sedanjih 15 km še več novih km lastne industrijske železnice za eksploatacijo gozdov. To sicer zadovoljivo dejstvo pa nalaga rudi skrb, ker bi se v Beli Krajim morale ustanoviti tudi gospodarske zadruge, ki bi skrbele za smotreno pogozdovanje. Enako so tudi sadjarske zadruge prepotrebne.
V kraju je razvita tudi premogovna industrija, ki je pa sedaj žal v zastoju, dasi-ravno je kvalitativno tukajšnji premog boljši od drugih v naši državi in celo Nem-
Ganljiv primer dobrodelnosti
Kako je prišel brezposelni brezplačno h gledališki predstavi
Ljubljana, 10. decembra. Čudno, da ne govorimo več o dobrodelnosti, saj vendar sloni na nji ves ^vet. Vsi vemo. da smo postavili nasproti brezposelnosti najtežji utež — dobrodel-iost Kot znano, z dobrodelnostjo si siužiš aebeea in je torej potrebna že zaredi nebes. Skoda le, da na to ljudje, ki si služijo nebesa, tako radi pozabljajo. Morda pa ni vsaka metoda dobrodelnost' pravilna in najbrž se še dobrodeluiki res vedno drže pravila, da ne sme vedet' levica, kaj dela desnica. Ta zgodba povsem dokazuje našo domnevo.
Lačen brezposelni se je grel pri koštani jer ju.
— Zebe me, ker stradam redne hrane.
— Baje nekateri brezposelni žrve bolje kot zaposleni, — je modroval kostanj ar. — Nekateri si bodo nabrali denarja kot med vojno veriižtiiki. Sebi pripiši, če stradaš! Veak dan pojdii na »jago« za dinar<ki. Hrano lahko dobiš, še prositi ni treba mnogo, dmarcki. ki jih nabereš, so pa »čisti aob;-5ek«. Če nisi len. lahko naberad-š najmanj 50 Din na dan. Tega zaslužka ti ne more vzeti ne toča. ne suša in ne eks*fcurto? Tuđ: za obleko ti ga ni treba izdati, ker moraš biti mztrgam, sicer ti nihče ne veriame. da si potreben.
— Če je tako, pa mi dajte *nar!
— Čak, mrcina, takoj drtbiš eno po grbi, če ti dišr!
— Vidite, tako me sprejmejo povsod, če jih poprosim za kruh sli za denar.
— Kaj bi prosit takšne reveže, kakršen sem jaz! H gospodi pojdi, tam potrkaj in išS. kjer so napeti žepi!
— K takšnim gospodom sploh ne morem priti. Tako so zaklenjeni, da nrisem mogel priti do njih še nikdar.   Io napise
Črnomelj lepo napreduje
ProSloatt, sedanjost in bodočnost tega lepega belokranj
»SLOVENSKI NAROD«, dne 10. tmttđktm 1933
Stev 280
Sežiganje vdov v Indiji
Ta grozna
navada je bila prepovedana že L1839« pa ljudstvom ie ni pozabljena
Nedavno so angleški listi poročali o razburljivem pogrebu nekega odličnega Tnrla, ko so morale oblasti z oboroženo silo preprečiti njegovi vdovi, da rd skočila v ogenj, kjer je zgorevalo truplo njenega moža. Poročilo omenja staro indijsko navado, da se da vdova sežgati na moževem pogrebu, navado, ki so jo oblasti prepovedale s posebnim zakonom šele pred 100 leti. Bil je drzen korak, ko je angleški generalni guverner v Indiji L 1829 izdal prepoved strahotne ceremonije »sati«. Tako so imenovali Indi ženo, Id se je dala sežgati na moževem pogrebu. Mi bi rekli taki idealni vdovi pretirano krepostna žena, kar tudi pomeni izraz sati.
Žene iz visokih indijskih kast so smatrale za svojo sveto dolžnost, skočiti na gorečo moževo pogrebno grmado, kjer no v strašnih mukah žive zgorele. Ta kruta navada je bila razširjena zlasti v spodnji Bengaliji, kjer je zgorelo vsako leto mnogo vdov. Nekatere §o skočile na grmado prostovoljno in celo rade, drage so pa morali pognati z bičem ali vleči že omamljene. Vsako leto je bilo v Bengaliji 600 do 800 takih človeških žrtev in še 1. 1823. nekaj let pred prepovedjo, je umrlo na grmadah 575 vdov.
"Divjaška navada prostovoljnega sežiganja vdov ,pa ni imela nič skupnega z indijsko vero. kakor tudi sežiganje čarovnic v srednjem veku ni bilo v nobeni pravi zvezi s krščanstvom. Kako in kdaj je prišla ta navada, ni točno znano, zgodovinarji vedo samo, da so umirale indijske vdove prostovoljno na grmadi že za časa pohoda Aleksandra Velikega v Indijo. Prosvitljeni orijen-talci so skušali zatreri to navado že davno pred Angleži. Tako je bil že pod velikim mogulskim vladarjem Albarom, slovečem po neizmernem bogastvu, izdan zakon, ki je določal, da sme biti vdova sežgana samo na lastno željo in z guvernerjevim dovoljenjem. Brez guvernerjevega dovoljenja se ni smela nobena vdova dati sežgati, pa naj jo je še tako vleklo za možem na oni svet.
V starih verskih knjigah ni niti besedice o prostovoljnem sežiganju vdov. Ko se je angleški generalni guverner lord Bentmek pripravljal izdati prepo-
Banlca v žepu
Neka čik&ška banka je namestila ob STOjem blagajniškem okencu avtomat, ki vrže za 10 centov ii sebe iepni ari podoben hranilnik. Ko pa vrneš i denarjem napolnjeni hranilnik, dobiš takoj na saj svojih 10 centov.
Zakoni na poskušnjo
Mnogo se je govorilo, še več pa pisalo in razpravljalo o zakonskih zvezah na poskušnjo. Nekateri so obsojali poskusne zakonske zveze, drugi, zlasti moški, so bili pa navdušeni za nje, ker imajo navadno pri izbiranju zakonske družice velik strah, da bi ne nasedli, kar se v življenju kaj rado zgodi Ženske so nekoliko lahkomiselnejše in se može bodisi iz ljubezni, ne da bi pomislile, kaj pomeni zakonska zveza, ali pa iz potrebe, skratka v zakonski jarem stopajo kar na slepo srečo, izvzemši one, ki se može iz preračunljivosti, a takih je zdaj vedno več. Malokatera pa pomisli pred možitvijo, ali bo mogoče z bodočim možem živeti ali ne. Tudi če zakon ni srečen, žene navadno niso tako hudo razočarane, kakor možje. Zato je razumljivo, da jih je tudi zakon na poskušnjo manj zanimal. Če pričakuje človek od nečesa preveč, pride navadno razočaranje. In tako je bilo tudi s temi zakonskimi zvezami.
Glavna tajnica angleškega odbora za socialno higijeno Neville Rolf je v svojem nedavnem predavanju v Londonu ostro kritizirala zakon na poskušnjo. Začasna zveza dveh ljudi, moža m žene, ki skleneta zakonsko zvezo na poskušnjo, je dejala, zakonska zveza, ki ostane brez otrok, ne more nikoli biti pravi zakon na poskušnjo, ker že vnaprej izključuje psihološko prilagoditev obeh zakoncev. Res je sicer, da so privedle nekatere zakonske zveze na poskušnjo pozneje do pravega zakona, ki je bil trajen in srečen, toda mnogo več je tragičnih rezultatov pri -ml»dib možeh in ženah, ki so tak zakon sklenili.
Predavateljica je tudi omenila prevladovanje žensk nad moškimi, kar se bo pa v prihodnjem pokolenju izpreme-nilo. Pred vojno je bilo za možitev godnih deklet in mladih vdov 13% več kata: fantov |n v<kpvcev, L 1821 je poafeo-
ved, so prišli k njemu indijski svečeniki in mu zatrjevali, da se indijske vdove žrtvujejo na božje povelje in da bo pomenila prepoved te navade odkrit napad na indijsko vero. V ta dokaz so mu prečkali nekaj odstavkov tel svetih knjig. Izkazalo se je pa, da so pomen dotičnih odstavkov namenoma obrnili in prikrojili po svoje. Prepoved je bila .potem izdana kljub protestu svečenikov. Njihove grožnje, da se bo ljudstvo prepovedi uprlo, se niso izpolnile. Leta 1832 so se indijski svečeniki pritožili proti Ben-tinckovi prepovedi na vrhovno instanco angleškega imperija, na tajni svet angleškega kralja, toda pritožba je bila zavrnjena.
Že pred Bentinckom so skušali angleški upravitelji Indije omejiti odnosno prepovedati to navado. Lord Cornwallis je prepovedal javnim uslužbencem dajati dovoljenja za sežiganje vdov. Uradniki torej niso dajali dovoljenja, navzlic temu so pa Indi vdove sežigali ki oblasti niso imele moči, da bi to preprečile. Leta 1813 je bil izdan odlok, da vdova ne sme biti sežgana brez predhodnega sporazuma s sodnikom ali policijskim uradnikom- Ta dva sta se morala prepričati, če vdova res sama želi umreti na grmadi in da-li ni bila poprej omamljena. Vdov izpod 16 let sploh niso smeli sežiga ti. V Indiji so se namreč še nedavno m ožil a tudi dekleta izpod 16 let.
Ko je 1. 1829 izšla prepoved sežiganja vdov, je bila sprejeta tozadevna določba v vse pogodbe, ki jih imajo Angleži s poedinimi državami Indije. Pozneje so se tu pa tam še pojavljali primeri sežiganja vdov, navadno v državah, kjer Angleži niso imeli sodne oblasti. Eden zadnjih znanih primerov je bil 1. 1877, ko se je dalo sežgati več žen ministrskega predsednika v državah Nepal, Juaga in Bahadura. Mlad angleški zdravnik, ki je prisostvoval sežiganju, je pozneje pravil, da je slišal od vseh strani zgražanje in proteste domačinov, le en Ind iz visoke kaste je sežiganje javno hvalil, češ, da je tudi njegova babica umrla tako slavne smrti na grmadi, kjer so sežigali truplo njegovega deda.
čil ta odstotek celo na 28, zadnja leta je pa stalno padal in lani je znašal samo 4.1. Toda to število je bilo statistično ugotovljeno samo v Londonu in predavateljica je omenila, da ne more jamčiti, da London ni v tem pogledu izjema. Z nazadovanjem števila žensk bo morda odpadla tudi potreba po zakonskih zvezah na poskušnjo.
Slon, ki ne more spati
V londonskem živalskem vrtu imajo slona, ki ne more spati. Orjaški slon Rani je v živalskem vrtu največja dobričina in najmirnejša žival. Že dolga leta se londonska mladina navdušuje zanj, nosi mu kruh in slaščice, slon pa dviga otroke v zahvalo na svoj mogočni hrbet in jih nosi po vrtu. Revež pa že dolgo ne more spati in namestu da bi v svoji kletki mirno počival, bega po cele noči okrog in nikjer ne najde miru. Nedavno se je tako dolgočasil, da je razbil vse, kar mu je prišlo pod noge.
Seveda to slonovemu zdravju škoduje in Rani je bil kmalu tako izčrpan, da je moralo ravnateljstvo poskrbeti, da nevrasteničnega orjaka pomiri. Privezali so ga k posebnemu železnemu obroču, pritrjenemu k eni njegovih prednjih nog in k tlom, toda zjutraj so našli obroč zdrobljen, debelo vrv pa pretrgano. Ker ni šlo drugače, so ga privezali na mnogo daljšo vrv in jo pritrdili h kletki s posebno kompliciranim mehanizmom. Tako so orjaškega slona končno prisilili, da je mirno stal. Pazniki pa ne verjamejo, da bi bila zadeva s tem rešena, kajti slon sumljivo ogleduje nov način svojega ujetništva in bati se je, da bo nekega dne tudi to napravo zdrobil.
Tragedija stare pevke
Pred petimi leti se je pripetila v Brooklvnu težka avtomobilska nesreča, povožena je bila 75-letna Katarina Carl, ki ji je pozneje ohromel ves spodnji del telesa. Njen mož William je opravljal pozneje vsa domača dela, hodil na trg, kuhal, pospravljal, skratka vodil je vzorno vse gospodinjstvo. Te dni je hotel zopet na trg, da bi kupil purana, da bi imela z ženo dober obed. Pred odhodom na trg je poskrbel, da bi žena udobno sedela v svojem naslanjača. Kraj nje je stala plinska pečica, da si je uboga starka grela noge. V sosedni sobi je bilo pa 25 kanarčkov in pestra papiga je med njimi veselo čebljala.
V moževi odsotnosti se je uboga žena preveč približala pečici in posledica je bila, da se ji je krilo vnelo. Kmalu je bila nesrečna starka vsa v plamenih, V smrtnem strahu si je z rokami toliko pomagala, da je vstala in se priplazila do sobe, kjer so bih kanarčki. Ko se je mož vrnil, je nadel ženo že mrtvo. Gasilci so pogasili ogenj, ki se je bil omejil samo na eno sobo. Nesrečna starka je mislila v smrtni nevarnosti najprej na kanarčke, ki jm je rešila s tem, da jhn je odpria vrata, da so lahko ušli smrti v ognja, sama je pa plačala ljubezen do njih s smrtjo. V mladosti je bila znana pevka in Se na stara leta je vroče ljubila kanarčke zaradi n£hovega lepega petja.
Športni pantheon
Doba, ko so narodi gradili pantheo-ne za svoje velike sinove, pesnike, umetnike, učenjake in državnike, je menda minila. Francoska športna javnost je pa izrazila željo, da bi bil v Parizu zgrajen nov pantheon po vzorcu Soufflotovega pantheona, ki naj bi pod njegovim obokom spali večno spanje za razvoj sporta zaslužni športniki. Vprašanje je že tako daleč dozorelo, da je bil določen kraj, kjer bo stal novi pantheon. in sicer pokopališče na bulvarju Pershing.
V novem hramu nesmrtnih naj bi počivah med drugimi znani tekač Jean Boutre, bivši kolesarski prvak Renault, slavna letalca Guvnemer in Clement Ader, lani umrli športni poročevalec Franz Reichel itd. Stalna komisija bo določala, komu pripada čast večnega počitka v športnem pantheona.
Olimpijski zmagovalec Ruud Birger
Norveški  olimpijski  zmagovalec v smučar skih skokih, ki se namerava baje preseliti v Nemčijo in nastopati t bodoče kot nemški  smučarski prvak.
Starih devic ne bo
V Angliji so sestavili statistiko »rebivastva in prišli do razveseljivega zaklni^1'- da im**"^ 20 do 30 let stare Angležime zdaj trikrat večjo tosl i6VinQTK> j rje most, ca nadvio primernega moža. kakor so jo imele 1. 1914 m sedmkrat večjo kakor leta 1922. Leta 1914 je bilo v Angliji 4,790.000 možitve željnih deklet in mladih vdov. za ženitev godnih fantov in vdovcev pa 400.000 mam'. Leta 1922 ie bilo deklet in vdov 4,842.000, fantov in vdovcev pa 800.000 premalo. Letos je pa po uradni statistiki deklet in vdov sam 4.176.000 fantov in vdovcev pa 4 milijone. V odstotkih izraženo znaša to število 4.4% več v primeri z letom 1914, ko je znašalo 13.8 in proti 27.6% leta 1922.
Statistika je tudi pokazala, da se može dekleta zdaj najraje v 25. letu, dočim so se prej v 26. letu, fantje pa v 27. V<Love se najraje može drugič v 44. letu. To priliko je porabila neka znana londonska dama, ki že 30 Vet teden za tednom odpira po zakonskem jarmu hrepeneči mladini svoje gostoljubne salone, da je objavila spomine na povojne čase in vsakodnevne tragedije, ki so se odigravale, ko je bilo moških mnogo premalo, tako da so jih dekleta in mlade vdove zaman lovile. Zdaj se jim pa ni treba več tako pehati za njimi, ker jih je dovolj in si lahko vsaka izbere moža po svojom okusu.
Milijoni brez lastnikov
Ne samo stare dedščine pričakujejo v Angliji lastnike, da bi jih dvignili, temveč leže milijoni tudi v državni blagajni, in sicer še čudovitejšega izvora. To je denar, izvirajoč iz vojnega plena poedinih angleških vojnih pohodov, to je delež bojevnikov na plenu, delež, ki ga navadno dobe častniki in vojaki, ki ga pa v tem primeru nihče ni dvignil. Do svetovne vojne je bila v Angliji navada, da so imeli vojaki in mornarji pravico do svojega deleža na vojnem plenu, če so premagali in zasedli sovražno ladjo, je veljal ves tovor za vojni plen. Tovor so prodali, izkupiček so si pa razdelili. Leta 1762 so zaplenili špansko ladjo »Hermione«, ki je vozila nad 130 milijonov vreden tovor. Vsak mornar, ki je sodeloval pri napadu na ladjo, je dobil okrog 120.000 Din, med častnike je bflo pa razdeljenih skoraj 20 milijonov. Plen s francoskih ladij med vojno L. 1745 je znašal blizu 200 milijonov.
Znaten delež na tem plenu so sicer dvignili, ker je pa minila od prilastitve plena do razdelitve vedno daljše doba, je ostalo mnogo denarja v državni blagajni, ker ni nihče prišel ponj. Mnogi častniki in vojaki, ki jkn je pripadal del plena, so pa v poznejših bitkah padli. Tako se je nabralo mnogo milijonov tudi v Napoleonovih vojnah m ves ta denar Še zdaj upravlja urad angleške državne zakladnice. Od časa do časa objavi urad imena onih, ki imajo pravico do svojega deleža na vojnem plena, pa se navadno nihče ne oglasi. Razen obresti od teh milijonov dobi državna blagajna vsako leto Se oftrrog 70 miHjonov obresti od državnih ofaBgacrJ.
Tudi Armencem
sveti električna luč
Pri Kalageranu v Armeniji so otvorili iS* novembra
veliko električno centralo
15. novembra je bila pri Kalageranu v sovjetski Armeniji svečano otvorjena električna centrala »Dsoragesc. Dsora-ges leži v divji tesni, kjer se stekati dve gorski reki, Dsoraget in Debedaget. Pritisk vodne mase na derivacijski odsek v dolžini ca 3 km znaša brutto 105 m. Zato nudi centrala ob razmeroma majhni porabi vode povprečno 16 kubičnih metrov v sekundi, letno pa producira
SI .500 PS aH 22.500 KW In 86 mili jonov Idlovatnih ar.
Nova elektrarna je v tehničnem pogledu izredno zanimiva. Stavba sama je v tesni, 1.5 km pod sovodjera obeh rek. Opremljena je s tremi agregati po 7400 KW. Napetost v generatorjih se giblje med 6600 do 110,999 volti. Svojevrstna je pri tej elektrarni 2.5 km dolga cev, ki veča vodni pritisk, in cilindrična za-tvornica.
Voda je zajezena nad stočiščem, jez sam pa predstavlja 25 m dolgo in 6.5 m visoko cilmdrično za tvornico. Ta cilindrična za tvorni ca ustvarja nad jezom umetno jezero z 200.000 kubičnih metrov vode in se ob vsakem prekomernem naraščanju vode avtomatično za tri metre dvigne, nakar voda pod njo odteče dalje. Konstrukcija zatvornice je sila posrečeno rešila problem številnih poplav, ki so bile prej neredka prikazen, posebno, kadar se je v gorah pričel topiti sneg. Drugi del vodnih naprav predstavlja velik rezervoar na levem bregu, kjer vodo v dveh kamerah čistijo, preden jo spuste skozi cev k turbinam.
Navzlic temu, da so bfle pri tem delu potrebne naprave, ki jih Rusija doslej
Aleksander Kerenski v Berlina
Bivši predsednik ruske proviioričn« vlade po februarski revoluciji leta 1917. Aleksander Kerenski je predaval te dni t Berlina o bodočnosti sovjetske Busije. Po njegovem mnenju ima Rusija bodočnost same, če opasti boljševiške metode.
Galerija smrti
Pri univerzi v Chicagm so ustanovili galerijo smrti, kjer je zbranih nad 3000 kosov raznega orožja in sfcer samo takega, ki je spravilo koga ob življenje. Zato je dobila ta zbirka orožja naziv galerija smrti. Tu je zbranih 2500 revolverjev, 500 avtomatičnih pištoi mnogo pušk, karabink m strojnih puSk. Na vsakem kosu orožja je pritrjen listek s kratkim opisom namena, ki je bilo zanj rabljeno.
V galeriji smrti je zbrano orožje vseh vrst, kar jih pozna svet Poednri listki pričajo, da dajejo ameriški trbo-tajpci alkohola in zločinci sploh prednost orožju velikih kalibrov in precizne izdelave. Nasprotno pa kupujejo samomorilci moderno, elegantno orožje, ki jim skrivaj morda pušča nekaj nade, da se ne bodo dobro zade-B m da ostanejo še pri živldenju. Mnogi samomorilci s«i pa končajo življenje kar z zarjavelimi, starimi rodbinskimi pištolam L
še ni poznala, je bil ves načrt elektrarne izdelan izključno le s pomočjo
sovjetskih učenjakov in inženjerjev, brez vsake inozemske pomoči,
pa ne samo to, tudi stroji z vso drugo opremo so bili izdelani v sovjetskih tovarnah. Delo so pričeli 1. 1928 in je bilo spričo gorate pokrajine sila težavno. Posebno z dovozom gradbenega materijala so bili veliki križi. Vkljub temu pa je bila gradnja z izjemo nekaterih zakasnjenj pri montaži turbin končana v določenem roku.
Velik pomen, ki ga ima elektrarna za industrijalizacijo in elektrifikacijo Armenije, je razviden iz naslednjih številk: 1932 so producirale vse armenske elektrarne ca. 60 milijonov kilovatnih ur, Dsorages sam pa bo produciral 86 milijonov kilovatnih ur po 1.4 kopejke uro. 2e zdaj prejema bakreni kombinat v Alaverdi tok iz Dsoragesa. v bližnji bodočnosti bo otvorjen še elektrokemič-ni kombinat v Karaklisu, ki bo glavni odjemalec Dsoragesovega toka. Razen tega bo elektrarna oddajala tok kalage-ransltim bazaltnim tvornicam, služila gospodarstvu vsega lori-bambakskega rajona in bo z njeno pomočjo elektrificirana najtežja proga zakavkaške železnice Lenmakan-Tiflis.
Dsorages je prva velika elektrarna, ki jih predvideva generalni načrt elektrifikacije Armenije. Izkušnje, ki so bile pridobljene pri tej gradnji, bodo prav dobro služile pri izvedbi velikega sevan-sanginskega projekta. Prva stopnja tkzv. sevan-sanginske kaskade, kanakir-ska elektrarna, bo, kakor je predvideno, dajala letno 400 milijonov kilovatnih ur.
Aforizmi
Ko bi bili ljudje res tako krotki, da M. nastavljah levo lice, ko je padel že po desnem udarec, bi ne bilo treba nauka, da moramo odpuščati svojim so-m sjfaihom -
Prava umetnina je le čist, nepotvor-jen odraz žrvijenja; zato je pravi umetnik le tisti, ki dobro pozna življenje, in ne oni, ki motovih v meglenih sferah nadutosti.
Sužnja ni odpadlo okovje Še mkdar samo od sebe.
Prava kritika rasama je lahko le kritika čustvenih čfcjerac, ki vplivajo na duhovno delo.
Meja bi ne bHa to, kar je, če bi ne preganjali njenih prrvrzencev; Ideja se Izkristalizira ter s tem okrepi, ko jo zatirajo«
Bistvo povprečne morale je, da fjutf-je preklinjajo nemoralo javno, obožujejo jo pa skrivaj.
Minister dr« Syrum
dosedanji predsednik državnega savoda sa preskrbo brezposelnih Je previel v Sehlei-eherjeri vladi resor dela.
Lady Troubridge
Zapestnica
Da, bila je zelo lepa. Donn Harding je pomislil to na kolodvoru Victoria in zdaj v Calais jo je zopet za hip zagle* dal, ko so potniki hiteli k ekspresnemu vlaku.
Šel je mimo nje, ko je stala na pe* ronu govoreč s sprevodnikom, m sli* šal je njen glas s slabim tujim nagla* som, ko se je prepirala z železničar* jem. Oči vi dno nekaj ni bilo v redu.
Donn je pristopil, pozdravil m vprašal, če lahko kaj pomaga. Zadeva je bila kmalu pojasnjena. Kazalo je, da se je tikala tudi D*»ona. Njegov spalni kupe in kupe baronice Grolitze* ve je menda zahteval maharadža nai* purski za svoje spremstvo, ker sta bila na obeh straneh kupeja. rezerviranega njegovi visokosti tja do Cannes. Ob* žalovanja vredno naključje je pa ho* telo, da so v Londonu kupe je slabo razdeliti.
Sprevodnik je bM v zadregi Če bi se zadovoljila baronica ki monsieur Harding z drugim kupe jem, bi se dala mučna zadeva lepo urediti.
Toda baronici se to ni zdelo tako enostavno. Nasprotno, odločno jo od* i
klonila predlog, naj bi se preselila v drug spalni kupe. Tudi monsieur Har* ding se ni dal pregovoriti Ostati je hotel v kupeju, ki mu je bil dodeljen. Toda njegova roka je segla v žep. De* nar je močno izpremenil položaj in sprevodnik je končno odšel poražen, da poišče drugačen izhod iz mučnega položaja
— Prav ste storili, baronica, — je dejal Donn, — nikoli se ne odrecite svoji pravici
— Hvala vam, — je dejala in se očarljivo nasmehnila, — izgubljala sem že pogum, ko ste prišli.
Toda Donnu se je zdelo, da je bil pogum zadnje, kar je mogla ta ženska kdaj izgubiti. Komaj vidno je priki* mala z glavo in vstopila v svoj kupe v hipu, ko se je vlak začel premikati.
Donn je kadil na hodniku pipo in malomarno zrl, kako so sluge spravlja* li maharadžino prtljago. Bilo je mno* go kovčegov in največ so jih nosili k oddaljenim spalnim kupe jem. NTekate» re zaboje so pa spravljali v kupe nje* gove visokosti. Naipurski dragulji so bili znameniti in Donn je domneval, da so neizmerni zakladi v enem teh z železom okovanih zabojčkih z ve* ami rdečimi  pečati,   razen  če so
Stev 280
»SLOVENSKI NAROD«, dne IG. finnwnhtm tOSS
9fersB 7
Naša umetnost v tujih očeh
Holandski listi o jugoslovenski umetnostmi razstavi v
Nadalje kritik N. H. WolI ugotavlja, da se s kiparji ne morejo primerjati slikarju nato pa omenja šumanoviea, Plančiča, Petrovičevo in Rad ovi ća ter svoje poročilo konca z odstavkom:
»Najmočnejši m najsamoniklejsi se nam zdi Tone Kralj ki bi ga lahko imenovali ju-tjoslovenskeea Breugela, če bi to ne zvenelo previsoko. Svojim slikam daje močno, trdno zgradbo, tehniško je čist in zdi se stalno navdahnjen od narodnega življenja, od posebnega značaja tal in ljudi svoje zemlje Predvsem daiem prednost portretu njegove žene in njegovega očeta. Njegova velika slika >KmeČki karnevale ima zelo interesantne partije. pač je pa nekoliko monotona in shematična v gTadbi figur (predvsem enakost glav) ter ni uravnovešena v kompoziciji Vendar dajemo temu slikarju z njegovim močnim rutom za življenje največ1*.? šanse. Tudi kot ilustrator je bogat talent«.
Tudi lokalni list >Die Amsterdammerc 15. oktobra objavlja dalj&o kritiko, ki jo je napisal A. Plasochaert Hvali seveda Me-Mrovića in Rosandica, končno pa na kratko pravi:
>Ce zasledujemo listo slikarjev, rmenu-iemo Jakopiča (Pokrajina št. 2"L) radi romantične barvne pestrosti«; nato pa kritika prav tako nakratko opravi z Nastasi je vičem in Parcem. zgolj imenuje Pomorišea in Sekulica ter konča:
Nekaj prisrčnega je pri Stipiovšku (Deklica št 106), pri Vidmarju je Chagal-!o*v vpliv, v grafičnem delu Jakca je izrazita eleganca«.
Tudi izrazito klerikalni >De Maasbode« ie 11. oktobra objavil obširno poročilo Jana N.. ki pa ne imenuje nobenega slikarja, temveč prav obširno piše o Meštroviču in Kosandiću ter objavlja reprodukcijo njegovega avtoportreta. Polno manjših provinci-"alnih listov je poročalo o otvoritvi, drugi listi so pa v nekaterih številkah prinesli same reprodukcije.
Tako je >Eindhoven*ch Dagblad« 1. oktobra prinesel fotografijo Rosandica na razstavi, >Bet Vaderland« 8. oktobra >Dva dečka« Nandeta Vidmarja in >portret žene< Toneta Kralja, >De Maasbode« je pa 11-oktobra objavil Toneta Kralja sliko iMnj oSec ter MeŠtrovičevega *Mojzesa< in deta il njegovega >Križanegac
Toliko torej iz poročil in kritik, ki nam jih je zbrala velika amsterdamska firma za zbiranje časopisnih poročil, enako pa v >Srp*keni Književnem Glasniku« o holandski oceni naše razstave piše tudi ML K^ašanin), ki pravi: >Najobširnejše in z največjo pohvalo je pisano o Tonetu Kralju, v čijih slikah je holandska kritika našla največ osebnega in narodnega izraza in najmanj tujih vplivov«. Končno Kašanin izraza željo po prevodu vsega, kar je bilo na holandskem napisanega o naši sodobni umetnosti ob tej razstavi- UstregM smo mu popolnoma, vsaj kar se slovenske umetnosti tiče, ker smo tudi mi mnenja, kakor on, ki pravi:
>Vjdelo bi se, kaj tujci mislijo o naših umetnikih, a to bi bilo dobro tako za nje kot za njih naslednike, kakor rudi za boljšo orientacijo našega  nmetniškega življenja^:.
Resnična je ta beseda, zakaj maloštevilni holandski narod je bil v zgodovini umetnosti v isti vrsti z Italijani, Nemci, Spanci, Francozi i. dr., v marsičem jih je pa celo prekosil. Imenujemo samo Fransa Halsa, Rembrandta. vrsto slikarjev meščanskega življenja z Janom van der Meer, pokraj;-nar je z Jakobom Ruisdaelom, vse slavne portretiste, slikarje živali, morja rn tihožitij ter cvetlic, ki so zanesli ljubezen do motivov in vsakdanjega življenja tudi v naše kraje, pa se bomo z največjo spoštljivo? t jo poklonili pred njihovo tradicijo ter jim priznali, da imajo Holandci pravico tudi >e-diti o naši nmetno«ti.
Amsterdamska razstava ni bila pripravljena tako. kakor bi se biLa morala naša umetnost pripraviti za tako važno pot. Med Slovenci ni bilo povabljenih mnogo takih, ki so najbolj poklicani zastopati našo umetnost pred svetom, in tudi Toneta Kralja so aranžerji prezrli, da se je moral prav za prav vsiliti v Amsterdam, ko so mu največje mednaro^Lne razstave gostoljubno odprte. Tudi v katalogu so pri vseh drugih udeležencih razen podatkov o rojstvu in rojstnem kraju ter o kraju bivanja navedeni tudi podatki o šolanju in pa o delih o javnih zbirkah, kar je pa pri Tonetu Kralju izpuščeno, čeprav se je pravkar vrnil iz Padove s srebrno medaljo in je prvi dan razstave prodal svojega »Sv. Antona, ko pridiga ribam«.
Za tržaškega škofa Fogarja je bil pa na tej razstavi kupljen pendant k tej sliki >Vihar na morju«. Sedaj je Tone Kralj povabljen v Milan na razstavo za monumentalno slikarstvo in na mednarodno razstavo v Anrwer-pen- Njegova dela so v Narodni galeriji v Ljubljani, v Strossmajerjevi galeriji v Zagrebu, v Moderni galeriji na Dunaju, v Moderni galeriji v Pragi, v Narodni biblioteki v Zagrebu, tudi v Belgiji so v večjih zbirkah, a dela, ki so bila prodana na mednarodni razstavi v Benetkah, so z večino v ameriških zbirkah Vlada v Beogradu ima že več stvari in tudi oblastni odbor je kupil nekaj del, le mestna občina še nima nobenega dela Toneta Kralja.
Resnica je, da so Holandci predvsem slikarji io da jim morda prav zato tako zelo imponira naše kiparstvo* ki to tudi popolnoma zasluži, ker ga sami nimajo posebno mnogo. Gotovo so pa zato, ker imajo toliko slikarstva, tudi tako strogi sodniki našega slikarstva, da skoro vse slikarje podcenjujejo ali celo odklanjajo. Deloma so temu krivi tudi naši najboljši mojstri ter zato zamerimo   zlasti   Ferdu Veselu, da ni
poslal svojih bolj reprezentativnih del. >Kardinal« ie pred 90 leti niti ca nas ni bila Veselova najboljša slika, kako naj pa Fer da \eseba in slovensko umetnost zastopa dandanes pred Holandci?
Ne vem tudi, kaj je razsodišče odklonilo drugim našim umetnikom, in mi je znano le toliko, da je tudi neka slika Toneta Kralja ostala v Beogradu. Holandske kritike so prav zaslužena lekcija razsodišču in aran-žerjem, ki naših najbolj znanih umetnikov sploh vabili niso. Lojze Doli nar n. pr. na razstavi tudi nima svojih glavnih stvari, pa so ga vendar kritike postavile takoj za Mestroviča in Rosandica, a brez Mateja S temena, Ivana Vavpotiča, Tratnika, Anice Zupanec, Sodnikove in podobnih si razstave slovenskega slikarstva niti misliti ne moremo. Primeroma dobro so se odrezali tudi Jakac Tine in Gojmir Kos ter Nande Vidmar in drugi mlajši, predvsem pa France Kralj, v primeri z njimi zelo slabo Matija Jama in Ferdo Vesel, a v primeri z domačo slavo najslabše Rihard Jakopič- Upajmo, da bodo kritike v revijah boljše kot so v dnevnikih.
Končno je pa naš uspeh v Amsterdamu prav časten, saj je daleč pred vsemi jugo-slovenskimi slikarji Tone Kralj, obenem je pa splošen uspeh razstave dober nauk vsem umetnikom, zlasti pa kritikom in vsej naši javnosti. Ante Gaber.
Jubilej šišenskega Sokola
V sredo in na praznik ie Sokol-Siška proslavil kar dva
pomembna jubileja
Ljubljana, dne 10. decembra.
Sokol Ljubljana-šiška je zelo lepo proslavil 30-letnico svojega obstoja in 30-letni jubilej, odkar mu s ta ros tu je požrtvovalni in neumorna Ivan Zakotnik.
V sredo zvečer se je vršila v novem Sokol skem domu v šišk: slavnostna akademija. Dvorana je bila lepo okrašena, oder ves v zelenju in trobojnicah. v sredini pa slika Nj. Vel. kralja in pod njo Tvršev kip. Akademija je bila o tvor jena s sokolsko koračnico in nastopom pozdravne skupine. Na oder je stopil predsednik »Društva za zgradbo Sokolskega doma« br. Dolinšek, ki je v slavnostnem nagovoru najprej pozdravil podstarosto saveza SKJ br. Gangia, župnega starosto dr. Pi-penbacherja, župnega tajnika br. Flegarja in podnačelnika br. Jerasa. končno pa še prav toplo jubilanta Ivana Zakotnika in vse zastopnike bratskih sokolskih dni. Štev, nato je pa čestital šišenskemu Sokolu k 30-letnici. Poudarjal je, da ima jubilant za seboj 30 let borbe za obstanek, SO let trpljenja in težk;h preizkušenj. Kljub temu se je krepko razvijal. Vojna furija mu seveda ni prizanesla, toda po vojni je znova razmahnil svoja krila in zgradil si je tudi lastno gnezdo, krasen Sokolski dom, ki naj bo žarišče sokolske misli, narodne prosvete in kulture za vso Šiško. Prav lepo se je zahvalil br. starosti za njegovo 30-letno delovanje pri Sokolu Šiška. Govornik se je spominjal pokojnih društvenih dobrotnikov in zaključil z željo, naj najde v tem sokolskem gnezdu varstvo in zatočišče naša mladina, naj zraste nov rod, ki bo vedno pripravljen žrtvovati se za kralja in domovino.
Sledila je slavnostna akademija, pri kateri so sodelovali baritonist Ltkovič, vijo-linist Ciril Novak, na saksofonu žaro Zaje in gdč. Laharnarjeva. Nastopili so pa tudi naraščajniki in za zaključek vsi telovadni oddelki. Vse točke so krasno uspele ln občinstvo ni štedilo s priznanjem.
Na praznik ob 11. se je pa vršil v mali dvorani Sokolskega doma slavnostni občni zbor. Podstarosta br. Jakob Jesih je pozdravil goste in članstvo, potem pa omenjal društveno zgodovino in se zlasti toplo spominjal ustanovitelja, pokojnega br. Frana Dren.ka. S slavnostnega občnega zbora je bila poslana kralju vdanostna, savezu SKJ pa pozdravna brzojavka. Podstarosta se je v imenu vsega šišenskega sokolstva najiskrenejše zahvalil starosti Zakotniku ob priliki njegovega jubileja, želeč mu. da bi ga usoda društvu ohranila še mnogo let čilega in zdravega. Vidno ginjen se je br. Zakotnik zahvalil za izkazane mu simpatije in ovacije.
Društveni tajnik Hinko Klavora je v zanosnem govoru podal zgodovino šišenskega Sokola od prvih početkov, to je od 1. julija 1906 do svetovne vojne, ko so bila šišenskemu Sokolu zlomljena krila, pa do leta 1918,    ko je Sokol zopet razpel svo-
je peruti. Nastalo je novo življenje, lepo je uspevalo društvo, toda pomanjkanje lastne strehe je znatno oviralo njegov razvoj. Društvo, ki je že leta 1908 začelo zbirati fond za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, je ob svoji 25-letnici kupilo obsežno letno telovadišče, letos v septembru pa je bil slavnostno otvorjen novi Sokolski dom. Kakor podstarosta, tako se je tudi tajnik s pieteto spominjal pokojnega br. Dreni-ka, jubilantu Zakotniku pa čestital k 30-letnici.
Načelniško poročilo je podal br. Jože Zalokar, ki je med drugim apeliral na vse one, ki so zapustili sokolske vrste, da zopet pridejo v sokolsko telovadnico in se s podvojeno silo lote sokolskega dela. Čestital je starosti, nato pa mu je v imenu upravnega odbora podstarosta izročil krasno, v usnje vezano društveno spomenico.
Starosta Zakotnik se je ginjen zahvalil in se spominjal časov pred 30 leti, ko so ustanavljali š;šenskega Sokola; prisrčno se je zahvalil prvemu načelniku br. Ko-stnapflu in sestri Pušarjevi. Predlagal je tudi, naj bi se cesta, ki vodi mimo Sokolskega doma, preimenovala v Drenikovo cesto, kaj naj se predloži ljubljanskemu občinskemu svetu.
Tajnik Klavora je prečita! poslanico Narodne čitalnice v Šiški, nato so pa čestitali za sokolsko župo Ljubljana in za Ljubljanskega Sokola - matico starosta br. Kaj-zelj, za mestno občino občinski svetnik Lombar, v Imenu Sokola I starosta inž. Bevc, za »Sočo« in primorske Sokole obč. svetnik br. čotar, v imenu Sokola Ljubljana H Janez Horvat, za CMD br. Adle-šič, za Sokola Zgornja Šiška starosta br. červ, za narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zg. Šiški br. Pirš. za SK Hermes br. Lukeždč, v imenu Ruskega Sokola inž. Romer, za Sokola Domžale pa br. S tenove c. m
Končno se je oglasil k besedi dolgoletni vaditelj šišenskega Sokola Bojan Drenik, ki je tudi toplo čestital starosti k jubileju, nakar se je starosta zopet zahvalil Po govoru prvega načelnika br. Kostenapfla se je podstarosta Jesih vsem prav lepo zahvalil in opoldne zaključil slavnostni občni zbor.
Iz Trbovelj
— Naraščanje naročnikov »Slovenskega Naroda«. Odkar »Slovenski Narod« redno prinaša iz Trbovelj vesti, zanimanje zann stalno narašča in dnevno se prijavljajo novi naročniki. Naročnina za »Slovenski Narod«, ki izhaia kot dnevnik, znaša mesečno samo 12.— Din, Zato si ga lahtko naroči vsakdo, tudi delavec, če že ne sam, pa skupaj s tovarišu Časi so pač težikri in zato je treba danes boJi kakor kdaj poprej združiti vse sile m stremljenja v medsebojno pomoč »Slovenski Narod« ie
postal glasilo malega človeka, obrtnika, trgovca, delavca, kaneta in nameščenca, in kot tak zastopa njih interese. Kakor doslej, bo tudi v bodoče posvečal vso pažnjo socitjalnšm in strokovnim problemom ter bo poleg tega prinašal vedno aktualne domače in tuje vesti. Naročajte se na »Sk>v. Narod«, čira več vas bo, tem bolj b ozazovarial vaše želje in potrebe.
— Trboveljski sokolski oder je crtvoril letos sezono z Jurčič-Oovekarjevo narodno izro »Deseti brat«, tet jo je reiiral šolski ravnate^ br. Zavrl. Predstava ie dosegla izreden uspeh, obakrat je bfla dvorana polna občinstva. Zdaj študira ansambt sokolskega odra Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica«, ki pride še ta mesec na oder. Nastopilo bo okrog 25 igralcev, režija pa je v rokah sestre Urbančičeve, V januarju pride na vrsto Goljeva pravljična igra »Peterčkove po-sledavje sanje« s sodelovanjem godbe in baleta, kostume bo pa posodilo Narodno gledališče v Ljubljani. Poleg rednih bodo odslej tudi ljudske predstave po nižjih cenah, da bo vsakomur omogočen obisk. Dolžnost Občinstva je, da Sokoia v mjegovem stremljeagu podpira^_
Iz Novega mesta
— Sneg se nam kopiči. Včeraj je »koro ves dan po malem snežilo. Uboge ptičke bodo spet trpele, zato jim lajšamo gorje* stavimo jim zavetišča in krmišča kot je to običajno vsako zimo! Saj nam bodo spomladi in poleti to vse stotero vrnile I
— Starše našega gimnazijskega dijaštva opozarjamo, da dobe poročila o napredku svojih otrok v prvem tromesečju le še do 1& t m. Prvi semester se skokoma bliža. Pred božičem bodo že spričevala, oziroma vpisani redi.
— Božićnico z obdarovanjem siromašnih otrok pripravljajo naše KolaŠice za naslednjo nedeljo. Ob isti priliki bo vprizorjena tudi mladinska igrica >Palčki<, ki jo vadi učiteljica gdč. Jožica Ahačičeva.
— Smučarji, na plan! Tukajšnji športni klub >Elan< je že v preteklem letu mnogo storil za razvoj smuČarstva na Dolenjskem, priredil je emuško zelo uspelo tekmo, letos pa spet resno razmišlja, kako bi lani započeto delo prav in uspešno nadaljeval Tako divne so bile v prošli zimi pri nas smuške prilike kot na skrajnem robu Gorenjske. Sneg, ki kar naprej pada, nam tudi za letos obeta najboljše, kar se tiče smuke. Gibanje v prosti naravi, na zraku in na solncu, je vendar najlepše in prihrani mnogi stotak pri zdravju. Vsi, ki vam je količkaj do divne zimske narave in saj malo do emuško-ga sporta, pridite jutri ob 11. dopoldne v Sokolski dom, kjer se bomo o vsem natančno pomenili. Pokažimo, da smo Dolenjci tudi v tem ravnopravni in enakovredni drugim delom ožje naše domovine. Tudi v tem tiči napredek naše zemlje, tudi iz snega bi lahko kovali denar! Zato vsi na smuk!
— Plesni vencek. Gimnazijske plesne vaje so pri koncu. Plesalo ee je v gimnazijski telovadnici, poučevat je hodil iz Ljubljane plesni učitelj g. Jeločnik. Nocoj bodo vaje zaključene s plesnim venčkom v veliki dvorani Sokolskega doma.
— Pododbor županske zveze za novomeški srez se ustanovi v ponedeljek dopoldne ob 10. v tukajšnji mestni občinski posvetovalnici. Sestanek sklicuje županska zveza v Ljubljani in so vabljeni nanj vsi župani, občinski svetovalci in obč. odborniki vseh občin v novomeškem srezu. Razmot rivala se bodo tudi gospodarska vprašanja našega sreza.
— Dramski odsek gasilskega društva ▼ Šmihelu je vprizoril 8. t- m. popoldne Finž-garjevo dramo »Divji lovec«. Igra je vsebinsko zelo resnega značaja, kar pa — kot nam poročajo — v Šmihelu ni bilo prikazano, temveč je bila stvar igrana bolj smešno. V splošnem je bil potek igre zadovoljiv, pogrešalo pa se je pristno vaško življenje in čuvstvovanje, kot ga drama zahteva. Vsi opaženi nedostatki pa naj bodo režiserju in igralcem le dobra šola za skorajšnji napredek. Priznanja sta vredna njihov trud in dobra volja in veselilo nas bo, ako jih kaj kmalu spet vidimo na odru popolnejše in temeljitejše.
— Kmetijska predavanja. Po točno Izdelanem in v našem listu že objavljenem programu se bodo oddajala zdaj vsako nedeljo zjutraj in popoldne kmetijska ra-<jfto predavanja. Svoj smoter bodo seveda dosegla le, če jih bodo oni, ki bo jim namenjena, tudi čuli. Za Novo mesto m bližnjo okolico je tozadevno Izvrstno poskrbel sreski kmetijski referent g. 5u-štaršič, ki j-e naprosil lastnike radio aparatov, da bodo smeli interesenti pri njih nemoteno, poslušati. Že prihodnjo nedeljo
bodo foiailftuu na razpolago prostori na tnkaSnJi meščanski soli, v hotelu Windi-echer, v Stemburjevc gostilni, na deški osnovni soli t srninem, v Matkovi gostij-ni t Gotni rasi m t soli t fit. Petru Županstva in šolske vodstva dobe te dni vabila ter naj poekrbe, da bo udeležba poslušalstva dim večja. Ob tej priliki bi si dovolili tudi opazko, kako nujno potreben bt bU vsaki Soli radio aparat. Koristi bi no Imela le dola oziroma solodolžna mladina, temveč vsa soseska. Ln to bi one malenkostne stroške stotero odtehtalo Zato naj bo ponovno geslo tudi kmečke prosvete: V vsako solo radio!
— Spet vlom v vinski hram. V nedeljo ponoči so neznanci hoteb pokusiti, kakšno vince ima PotoČar iz Muhaberja, po domače Jerinček, ki ima na Trški gori svoj hram. Spodaj so vrata do sodov tako močna, ila se trud ni izplačal, zato so poskusili na vrhu. Raztrgali so slamnato streho in vdrli skozi podarešje v gorenji >konec< hrama, kjer so prazni sodi, stiskalnica, pa tudi nekaj druge posode in posteljnine. Več stvari so odnesli, drugo so pa od onemogle jeze uničili in razmetali. Vinogradnik trpi več tisoč dinarjev škode. Samoobramba narekuje kmetom, da ei organizirajo stalno nočno stražo po vinogradih. Saj je še huje, kot je bilo, ko je grozdie zorelo
Jutri  vsi  na  DOMAČE  KOLINE  in na pristno kapljico. — Se priporoča
RESTAVRACIJA »PRI KATRICI«, Rožna dolina, Cesta VIII.
Nedelja, 11. decembra.
7.30: Kmetijsko predavanje: živinoreja (tog. Venko); 8: Nasveti za kmetovalca; 8.15: Smučarska gimnastika (Dobovšek); 8.45: Poročila; 9: Versko predavanje: O krščanski dobrodelnosti (dr. Opeka); 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: O spremembah temperature (dr. P. čadez); 10.30: Ameriške zanimivosti (dr. P. Breznik); 11: Salonski kvintet; 12: čas, poročila, plošče po želji poslušalstva; 15: Mlekarstvo za gospodinje (Pavlica); 15.30: Kvartet Plllh; 16.30: V spomin Franu Milčinskemu: govor, igra, recitacije; 20: Koncert godbe Dravske divizije; 22: Čas, poročila; 22,15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 12. decembra. 12.15: Plošče: 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Esperanto (g. Kozlevčar); 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: Prenos opere »Dalibor« iz Prage; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Torek, 13. decembra.
11.15: Šolska ura: O človeku s posebnim o žirom, na higijeno (g. Zor); 12.15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, Radio kvartet, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Nemščina (dr. Grafenauer); 19: Gospodarska socijalna vzgoja (dr. Gogala); 19.30: Pokrajinske slike: Železniki (dr. An-drejka); 20: Prenos iz Zagreba; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 14. decembra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva); 18: Plošče; 18.15: Fonetični poizkusi dr. F. Vebra; 19: Ruščina (dr. Preobraženski); 19.30: Literarna ura: Zbrani spisi Iv. Cankarja XIV. zvezek (profesor Vodnik); 20: Anton Foersterjev večer: Uvodno predavanje (dr. Dolinar), klavirski koncert gdč, Poženelove; 21.15: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 15. decembra.
12.15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, radio kvartet, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Italijanščina (dr. Le-ben); 19: Čuda ln tajna življenja: O dvojčkih pri ljudeh ln živalih (prof. Pengov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Kuret); 20: Koncert orkestra »Grafike); 21: Fantje na vasi; 21.30: Prenos iz kavarne »Zvezda«; 22.15: Čas, poročila; 22.30: Napoved programa za naslednji dan.
Petek, 16. decembra. 11.15: šolska ura: Vsesokolski zlet v Pragi (Tratar); 12.15: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Zgodovina Slovencev: Deželni stanovi (dr. Capuder); 19: Francoščina (profesor Kuret); 19.30: Ljubezen gre skozi želodec (ga. Šimenc); 20: Glasbeno predavanje (dr. A- Dolinar); 20.30: Prenos »Preporodove akademije« iz unionske dvorane; 22: čas, poročila, ploSČe: 22.30: Napoved programa za naslednji dan.
spravljeni v šatulji iz rdečega usnja, ki jo je držal maharadža v roki.
Eno je bilo gotovo. Bili so v vlaku. Maharadža je hotel preživeti pred po^ vratkom v Indijo še nekaj tednov v Cannes. Bil je še mlad, njegova evrop* ska obleka ni skrivala orijentalske le* pote in arogantnega vedenja. Kljub svoji brezbrižnosti se je pa Donn je* zil, da lepota in mikavnost baronice Grolitzeve v maharadžinih očeh oči* vidno nista zgrešili svojega cilja.
Ko je prišel čas obeda, je stopil na prag svojega spalnega kupeja in -ledil njeni visoki, dostojanstveni postavi po hodniku do jedilnega voza, z jasnim namenom sesti k njeni mizi.
Toda Donn je nameraval isto *n je maharadžo spretno prehitel. Potem se mu je pa smejal čez mizo.
— Z njegovo visokostjo sva tek* movala za čast sedeti nasproti vam ?n jaz sem zmagal. Upam, da niš*" užaljeni?
Radovedno ga je pogledala.
— Zakaj naj bi bila užaljena?
— Maharadža je maharadža.
— To pa res ni nič posebnega, — je skomignila z rameni, — saj sem jih vi* dela že mnogo.
— Ste mnogo potovali?
— Po vsem svetu.
Kmalu sta kramljala kot stara znan* ca. Pripovedovala mu je o krajih, ki jih je prepotovala, o prijateljih, ki jih je pridobila. Bila je iskrena, toda neko* liko zagonetna.
— Ali veste, da sem vas nekoč vi* del? — je dejal Donn naenkrat.
Njen mehki, lepo zveneči glas se je nekoliko priostril.
— Menda ne, gospod Harding. Ne,
še nikoli se nisva videla.
— Pač, pač, — je vztrajal Donn na svojem, — v draguljarni v Piccadill*y. Kupovali ste zapestnico in iz ročne tor* bice ste privlekli toliko denarja, da so se mi kar sljne pocedile. Sreča vaša, da sem posten, sicer bi vam bil lahko ukradel en sveženj bankovcev. Stal sem tik vas.
— Ah, se že spominjam — tisti vi* soki, čedni Anglež.
ZdeJo se jc, da jo srečanje veseli. — Torej sva pa stara prijatelja, — jc de* jala smeje. — Zapestnice nisem kupila. Vaši angleški vzorci so mi preveč sta* romodni.
Donn je čutil, da njegovo skrito ob* čudovanje tej dražestni ženski ni nepri* jetno. Tudi maharadža jo je požira] z očmi, samo ne tako skrivaj. Slednjič je
vstal in odšel iz jedilnega voza.
Donn se je ozrl za njim. — Lahko si mislim, kako stražijo dragulje take* ga dečka tu v vlaku.
— O, dragulji so gotovo dobro za* straženi, je pritrdila brezbrižno. — To za navadne smrtnike ni posebno varno. Bala bi se vzeti s seboj svoje dragulje tako, kakor so. Tudi zapestnica bi mi delala skrbi.
— Ko se pobliže seznaniva vam bom lahko pomagal pregledati trgovi* ne v Cannes in izbrati zapestnico, ki bi vam bolj ugajala
— Zdi se mi, — je dejala baronica, — da niste preveč diskretni, gospod Harding.
Donn je priznal, da je bil očitek za* služen.
— Kako dolgo bi vas moral poznati, da bi vam smol eno ponuditi?
— Kakor se vzame.
Donn je nekaj časa opazoval ta za« gonetni, dražestni obraz.
— Naj bo že kakorkoli, — je dejal počasi — mislim, da bom nekega dne pripel zapestnico na to krasno za* pes t je.
Njene veke so pomežiknil«. — Po« čakali bomo na ta dan, prijatelj.
Ni se jezila, to je bilo jasno. Vstala je in stopila pred Donnom na ozek
hodnik. Odprla je druga vrata v vago* nu in odskočila, mrmrajoč nekaj v opravičilo.
— Vstopite, prosim, — je dejal ma* haradža prijazno. — Dal sem prinesti sem kavo, dovolite, da vam jo ponu* dim skodelico.
Oklevala je trenutek, potem se je pa ozrla smeje na Donn a in vstopila.
Donn se je začel izpr eha jati po hodniku v pričakovanju, kdaj se vrne. Čakal je precej dolgo, slednjič se je pa le vrnila in Donn se je umaknil, da je Sla mimo; maharadža je spremil baro* nico nekaj korakov proti njenim vra* tom.
— Trenutek, sir, — je dejala, — pozabila sem ročno torbico. — Sladko se je nasmehnila obema in smuknila nazaj v kupe.
Hodnik je bil zdaj prazen in po vsem vlaku so se potniki pripravljali k počitku. Donn se pa še ni hotel sleči. Sedel je na posteljo, uprl pogled na vmesna vrata in čakal.
Kar je vstal, vzel iz žepa aparat s stekleničico olja in se lotil dela Kljuka je popustila pod lahnim pritiskom. Tiho je smuknil v sosedni kupe in uprJ po* gled na posteljo, kjer je spal maharadža Roka bakrene barve, okrašena z veli* kim smaragdom, je ležala na odeji, do*
tikajoč se skoraj šatulje iz rdečega us=» nja z grbom Niapura, ki je stala pri postelji na tleh.
Lahno je zaškripalo in Donn se je stisnil k steni. Vmesna vrata so se po* časi odpirala. Potem se je pa prikazala bela roka Napeto je opazoval to belo, premikajočo se roko in gibčne prste, ki so tako dobro vedeli, kaj početi; gle* dal je, kako so zdrsnili na pokrovček šatulje iz rdečega usnja liki sokol na svoj plen — dvignili so jo od tal in jo začeli tiho odnašati
Presenetljivo naglo je zgrabil Donn za to belo zapestje in potegnil roko k sebi
Te besede je izgovoril tiho, sikajo* če, kot da je zažvižgal po zraku bič. Z drugo roko je pa prižgal luč. Zrl je v njene obupane oči
— Vidite, baronica, — je dejal sme* je, — naipurski dragulji so dobro za* straženi Imenitno ste si bili izmislili to pretvezo z ročno torbico — baš tisti trenutek, ki ste ga potrebovali, da ste odmaknili zapah in stopili zopet nazaj — toda tudi policija zna biti iznajdlji* va. No torej, zdaj pa zapestnica, ki sem vam jo obljubil.
In luč se je zalesketala na jeklenem okovu, ki je vanj stisnil njeno za* pestje.
Stran 8 >flLOVEN8S! NARON,        10. <lecc«*na 10» ftbs*. 80
F. Decoarcetie:
122
Borna ix
— Eden se odjpel^e z nama, druga dva pa s Polvtom v drutfi kočiji m za nama.
Sedel je k svojemu jetniku in za-klical:
— Izvošcek, na sodišče!
XIX.
S VEZENJ PISEM.
Ko je strašen krik pretresel nočno tišino, smo videli, kako so planili vsi v Carmeninem saloncku zbrani tja, od koder se je po njihovem mnenju raz-legel krik.
Ramon in Milček sta s svečami v rokah prva planira v sobo, kjer je bil Milček pustil Claudineta.
Tek> ubogega dečka, ki je bik) padlo v krčevitem razmahu z divana na tla, je ležalo vse okrvavljeno ob vznožju divana.
Milček je krčevito zaplakal in se zgrudil k njemu.
— Ah, gospod! — je zaklicai k Momlauru, ki je bil pokleknil k dečkovemu telesu in mu položil roko na srce, — ali je Še živ? Recite, da je še
živ!___
Kot v odgovor na vprašanje malega prijatelja se je Claudinet komaj vidno premakni* in nekoliko dvignil glavo. Bil je mrtvaSko bled.
— AH si ti, Milčeik moj? — je vprašal s hronečim glasom. — Ah, kako sem srečen! Bal sem se, da bom moral umreti, ne da bi te videl.
— Slišite, gospod, kaj pravi? Umreti I — je zaiibtel Milček ves iz sebe.
— Ne plakaj, priiiate& — ga je tolažil mali mučenik s tihim, pojemajočim glasom... Saj me nič ne boli... prav nič... Dobro mi je ... Le malo zebe me ... Verjemi mi___nič hudega mi ni storil... Zadal mi je samo udarec ki je često govoril o njem. Saj se gotovo spominjaš.
Milčicn so se naježili lasje od groze.
— Tvoj morilec — je zašeoetal, — je torej...
— Paooofle, da.
— Torej PainoTrffie te je ranil?
— Da... on me je umoril.
— Saj te ni umoril. Tvoja rana ni nevarna ... pride zdravnik in...
— Ah, ne, kaj še! Umiram! In ve-
sel sem, da je tako. Dobro sem ga potegnil. Misli, je, da je zabodel tebe.
— Mene?
— Da... iskal je tebe... Slišal sem, kako je rekel to svojemu pajdašu ___Bil si v sosedni sobi___luč se
je videla... še korak... pa bi bil mrtev. ...Tedaj sem se pa nalašč obrml, da je divan zaškripal... Vprašal je, če sem MiKek ... Odgovori! sem, da se ni zmotil... Potem mi je obrnil glavo in začutil sem, kako se mi ie njegov nož zasadil v hrbet.
— Ah!... to je grozno!... Zame!... Torej zame umiraš!... je kričal Milček pozabivši na nedolžno laž, ki ga je hotel z njo potolažiti.
— Vem dobro, da moram umreti!... Toda kaj zato?... Bil sem kak obsojen na smrt... Saj sam dobro veš ... Tisti slavni zdravnik je povedai to... Zdaj je vsaj moja smrt za nekaj dobra ... In neizrečeno sem srečen, da sem z njo rešil tebe!...
MiEek na mogefi več govoriti. Du-91 se je.
Grof de Mootteur je klečal kraj njega in rod1! njemu so tekle debele solze po licfli.
Kar se je zavesa nekoiifco odgmfla. Bila sta Carmen in Robert.
Nekaj časa sta osuplo gftedala ne-
znanega, okrvavljenega dečka, ki sta Milček m Ramon plakala ob njem.
—To je dobra gospa iz Moissel-lesa, je-K, ljubi prijatelj? — je zašepe-tal Claudinet. ko je zagledal Carmen. — Ah, kako je lepa... Tega mi nki povedal nisi, Milček, kako zelo je podobna angelom... Kako si srečen, da jo lahko... vedno vidiš... in vedno ljubiš!
Ramona je spoznal, nasmehnil se mu je in zašepetal:
— Ah... kako me veseli, gospod, da vidim tudi vas!... Oprostite, pro~ sim, da sem tu... brez vašega dovoljenja. .. Ne jezite se zato na Milčka... Mislil je dobro, ko me je privede! sem k vam, ker ste tako dobri in ker bi
me b#i rešili strašnega življenja ... Danes... da bi vam napravic veselje... je prišel... tja ... veste, po tista pisma ... in ko sva jih vzela ... sva morala pobegniti...
— Pisma... o kakršnih pismih pa govoriš, deček? — ga je vprašal Robert, ki je bil za hip odšel iz sobe, da bi brž poslal po zdravnika, dočim se je Carmen sklanjala k ranpeačku, skoraj tako bleda kakor on.
— Ne vera, gospod... Milček... on...  to   ve...   Jaz...  jaz... ne
vem...
Slabost je obšla dečka, zatisnii je oči.
Carmen je nagio pristopila in s spretnostjo, ki je je bila v svoji dobrodelnosti že vajena, je ubogega ra-naenčka hitro slekla in odkrila krvavečo rano.
Groza ie spreletela prisotne.
Cez ves hrbet ie zijala malemu mučeniku široka ki globoka rana.
Kri mu je curljala po izmučenem, izsušenem telescu in kapljala je na preprogo,   kjer je je bila   že velika mlaka.
Jasno je bilo. da tu ni nobene nade na rešitev.
Carmen je vlila nesrečnemu dečku v usta nekaj kapljic krepčilnega zdravila.
Lica so se mu nekoliko pobarvala s krvjo. Zopet je odprl oči in na ustih mu je zaigr-iJ blažen smehljaj, ko ie zagledal Miičkov obraz.
— Panoufle je prišel, — je nadaljeval s slabim glasom, — da bi dobil nazaj ta pisma ...
— fin fih je doba?
— Ne, ni jih našel... Jaz jih imam.
Segel je pod zglavje, jih vzel ki podal Milčkn.
Lepa
jabolka
po 2.— Din kg nudi „Gospodarska zveza44 v Ljubljani
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokoles in otrošxvi a vozičkov. L^rUBIjJA-NA.  Karlov*ka  c 4.
SLUŽ9E
MLINARSKI POMOČNIK vajen tudi žage m elektrarne, želi zaposlitev v trgovskem ali mercnem mlinu. — Naslov na: Janko Sušeč, trgovina s papirjem ln parfumerija. Gornja Radgona. 4611
ZA MAJHNO PLAČO
bi Sla v pomoč gospodinji; najraje v gostilno. Znam tudi Šivati. — Mara Strumber, Zden-ska vas, pošta Videm - Dobre-polje, 4595
INTELEKTUALNE DAME obrnite se na Astrosofa, Split, poštni predal 16. Priložite tri znamke po Din 1.50. 118/T
SOBAR EN SOBARICA
perfektna v serviranju in pospravljanju sob, se iščeta za takojšen nastop. Dober postopek in dobra plača. Letna po* g-odba. — Ponudbe s sliko na: Maks«.  Bosnić, Slavonski Brod.
illillllSii
in prafcticna
t      v« v
homtcna
darila
TVRDKA
::::: ::: :
:::;! : |||:
i Hi Išiij
MAYER
LJUBLJANA
Stritarjeva ulica
priporoča v priznano prvovrstnih kvaliteta hit
Volneno blago za dame in gospode
Svilo vseh vrst
Platno in sifon
Namizno in posteljno perilo
žepne robce
Preproge
Blago za pohi-Hvo
Prešite in vol' nene odeje
PuBotvers
RAZEN TEGA CENEJŠE VRSTE SIFONOV OD MN 6.—, FLANELBARHENTI OD DIN 7.—, BLAGO ZA DAMSKE OBLEKE OD D EN" 25.— IN ZA MOŠKE OBLEKE OD DIN 35.— DALJE V NAJVEČJI IZBERI. V ODDELKU ZA ČEVLJE VELIKA ZALOGA PRIZNANE ZNAMKE
„POPPER"
IN TUDI FRA V DOBRI CENEJŠI ČEVLJI DOMAČEGA
IZDELKA. SNE2KE, GALOSE IN NOGAVICE VSEH
VRST.
jjipiij
|iiff!j! iiiii'ii
liniji!
pil I
I.S S- .
Pilil
lilij
ili;:;::::: j::-:;::::: :::>:•::::!
jjjijiijjj: j
mm i
lllii'iiiii
mm
m! mil
r tlll P*
jjjijjijjjij
:::j:|:S:::'
Hi
jHjijjjjji
sni!!!!!:! iiiiiiiliii
i J||
lllillll
jjjijjjiiij
Milili!!!
i:'::!:: :i :s: ji : :: ::S:«J ::::
'lili!
i'
iijiii lil
11
Hjiipi; i lili!!
od&ovor znamko t — Na
STANOVM
DVE PRAZNI SOBI
zračni, parketi rani, s souporabo kopalnice, prostim vhodom v sredini mesta takoj oddam. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 4615
V OKOLICI SLOV. BISTRICE se je zatekla psica, ki sliši na ime »Tira«. Vrniti jo je na naslov: Sekirnik, Oplotnica, 4610
KUPIM
SUHA JABOLKA
in hruške kupujem. — Ponudbe na naslov: VO-KA, voćna kava F. Tusek, Zagreb, Gundulićeva ulica br. 28. 4608
EXCENTER PRESO
z 250 nun tlačne površine, krogljično prešo in škarje za pločevino v tablah, vse že rabljeno, kupi Valdec Josip, Brod na Savi, Starcićeva ul. 74. 4596
ŽELEZNO PEĆ KUPIM (najraje na oblanje). Jančar, Cerkvena ulica 21. 4632
OPIS
SIMPATIČEN GOSPOD 27 let star, poroči gospodično i opravo in nekaj gotovine; radi stalne službe se moram takoj poročiti. — Cen j. dopise s polnim naslovom na upravo »Slov. Nar.« pod »Srečen dom 4630«.
ras
NOVO REPOREZNICO
poceni proda Vinko Setina, Zbi-lje-Sznlednlk. 4612
VEC PTIČJIH KLETK
naprodaj po nizki ceni. — De-vinaka ulica 7, Kolezija, 4640
KOMPLETNA JEDILNICA (miza, ki se da raztegniti, 1 velika in 1 mala kredenca, 6 stolov, 2 fotelja), skoro nova, naprodaj v Beethovnovi ulici št 4/LTL Ogled od 18. do 19. med tednom, ob nedeljah m praznikih od 11.—12. ure. 4628
HIBO
sredi mesta Šoštanja prodam za 47.000 Din. Hiša je pritlična, z vrtom, vodovodom in elektriko. Za tretjino kupnine vzamem tudi hranilne knjižice. — Poizve mm v trafiki WakU, Šoštanj. 4613
m&o
štuistaoovanjsko, v okolici Celja ugodno proda Franc Milher, Nova vas St. 44 pri Celju. 4600
KOVA6KO DELAVNICO-na prometnem kraju, z vsem orodjem oddam v najem vsled bolezni. — Vprašati pri: Glavač Franc, Radeče pri Zidanem mostu. 4636
HIŠO V LJUBLJANI ~
radi odpotovanja takoj prodam za 160.000.— Din. — Dollnar Rafael, Devinska ulica 7 (Kolezija). ^63»
NOVA m&A z vrtom naprodaj za 38.000 di-narev. — Brod pri St. Vidu 29.
4631
HIŠO Z VTNOTOCEM delikateso ln posestvom kupim. — Ponudbe na naslov: L. Turk, Vojnik pri Celju. 4633
LOKAL V LJUTOMERU v centru mesta, 16 m dolg in 7 m širok, vogalen, primeren za veletrgovino, odda — Lado Resnik, hotel Ljutomer. 4634
PIANTNO malo rabljen, kupim takoj. — Ponudbe na naslov: Martin Gu-eak. Dob je, Slivnica pri Celju.
4607
KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemski b ^nsmte od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«,  LJubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T
IZPOSOJAMO
plošče, gramofone) rađio-aparate.
»SLAOEBc,
Aleksandrova c 4. (prehod »Viktoria« palače)
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, 8telnway, Forster, Petrof, Holzl, Stmgl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec ln bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta št. 7
(vogal Beethovnove ulice)
PAZMO
PERJE PUHASTO Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter VOLNO is ZIMO za> modroof izredno poceni prodaja: Sega, Woifova ulica 12 (dvorišče). 10S/T
~~ ZIMA! Najfinejšo, najcenejšo m zajamčeno žimo vam nudi najbolje Stanko  Remfte, predilnica Zime, Ljubno ob SavinjL 4593
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA - MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petrr cesta 14.
RAZNA JABOLKA po 2—3.50 Din brutto za netto povzetno: Poetržin, Krško. 4596
SVEŽE MORSKE RIBE dobite danes to skoro vsaki dan v gostilni Draga. GuStto, Kapiteljska 3. 4638
PECI NA ŽAGANJE
in grelne cevi za na štedilnike izdeluje po nizki ceni — L Zor-ko, ključavničarstvo, Glince pri Ljubljani 4629
LEPE J A SELCE
kipi iz žgane gline, kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, hlevčke — dobite letos — Ljubljana, Sv. Petra cesta št. S (trafika). 4626
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
družba z o. z.
J* HLEBA
pleskarstvo in so bos lika rs tvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon "070.
Bukova drva ogl]e
kupuje stalno
OTtASJ FRANC
LJUBLJANA Sv. Petra ce^i 24
DELO
more v teh težkih časih vsak dobiti še najlaže z ureditvijo pletenja na domu. Dajemo sproti delo vsakemu, ker prevzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejico (volno) m izplačujemo mezdo za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delati to zaslužiti, se obrnite zaupno za brezplačne prospekte na firmo:
0OMACA PLETARSRA
INDUSTRIJA 90€QTP KALI A, Maribor, Trubarjeva 2, odd. 27.
MODROCE
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške   izdelke  vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE, LJubljana, Goeposvetaka oeeta št. 16 (»Pri Levu«) 25/T
Celuloidne Ščitnike za vrata
dobavlja v vseh barvah in fazonah
FRANJO ZRNEC,
steklarstvo LJUBLJANA,
Cankarjevo nabrežje štev. 5
V GOSTILNI REINTNGHAUS
jutri ples! Pečenice, krvavice, razna jedila, dobra vina. — Danes ob 8. uri zvečer predavanje.
Najmodernejši
BRIVSKI in DAMSKI SALON v palači GRAFIKE. — Se priporoča
MATKO SIJAKOVIC
Couch
zofc
Otomane, spalne fotelje, divane, zložljive postelje, mreže, peresnice rfedermodroce), zimnice (modroce) ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najceneje
F. Sajovic
LJubljana, Stari trg št. 6.
Zavese, posteljna pregrinjala
namizne prte, p rti če itd., krasno vezene in po nizkih cenah
dobite pri
MATER & MIKE S, LJUBLJANA
(poleg hotela Štrukelj)
Vezenje oprem z« neveste, monogrami, gumbrnce, eotla-nje, ažuriranje in predtiskanje.
Velika izbira pred tiskanih ženskih ročnih del.
ANTON FUCHS
kleparska delavnica, Gosposvetska 16
»PRI LEVU«
izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneje in po zmernih
cenah.
Išče se priča
V nedeljo 13. novembra okoli 11. ure dopoldne je policijski stražnik pred Kinom Matica vstopil na neki avto. Kdor je ta dogodek videl in slišal, se prosi, da se zglasi proti nagradi za zamudo v pisarni odvetnika dr. R. Krivca v Pražakovi ulici 15/11 (palača Pokojninskega zavoda)
Slatinske tablete za hufšanje
Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto,
ker raztope in odstranijo preobilno mast.
Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg.
Doz* 100 tablet Doza 200 tablet
Din 46. Din 74.
___Slatinske tablete proizvaja
LEKARNA MR. BAHOVEC, Ljubljana
Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujsanje presenetljiv uspeh.