189. številka. Ljubljana, vtorek 21. avgusta. X. leto, 1877. vsak dan, Uvseinii poneueljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prejemati za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 glo\ s« iotet leut 4 gld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en rncmic 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na ionu h raAana 10 kr. ca mesoc, 30 kr. za četrt lota. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja sniiana cena in licor: Za Ljnbljano za čeut lota 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriatopuo petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj r?o tr.vole n-ankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovoj hiši Št 3 „gledališka stolba". Optra vniitvo, na katorn naj se blagovolijo pošiljati naiočnine, reklamacijo, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinauovej hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Peterburg 20. avgusta. Iz Gornjega Studena se oficijalno poroča 18. avgusta: Turki so napali ruske pozicije v Hankijo-soteski, ali bili so odbiti in so šli popolnem ven iz te soteske. Carigrad 20. avgusta. Muktar-paša telegratira 18. avgusta, da je 48 bataljonov Rusov s kavalerijo in artilerijo napadlo Muktarja pri Vezinu in so bili odbiti, ter izgubili 1200 mož, turška izguba da je 100 mož. Peterburg 19. avg. Na posebni nasvet velikega kneza se je generalnemu štabu ukazalo, dve grenadirski diviziji mobilizirati in jedno kavalerijsko divizijo, ki se je prej k grenadirskemu koru vštevala. Aleksandropolj 19. avg. Napad Trnkov 13. avgusta na rusko desno krilo pri Muhastate je bil odbit. Turki so bili do reke Ačkne nazaj potisneni. Na strani Rusov je bilo 23 mrtvih in 38 ranjenih. Carigrad 18. avg. Sulejman-paša ima sotesko llainbughaz v oblasti, pa ni j še skozi njo prešel. Nassim-paša, ki maršira proti Sipki, je v Solunu obsedni stan oklical. Erzerum 18. avg. Ismail-paša je dobil pomoči, da bode na ruskem ozemlji prodiral, llobart-paša je v Sinope prišel. Peterburg 17. avg. Kolona generala Gurka je izgubila mej vsem vojevanjem od 14. julija do 1. avgusta 10 oficirjev in 181 vojakov mrtvih, ranjenih pa 24 oficirjev in 709 vojakov. Bulgarska milica je izgubila vkup 600 vojakov in 22 oficirjev. (Turkotilni listi Pregled geodaetskih in topografskih del izislih v I. 1875 v azijskoj Rusiji. *) V Kusiji se je uže zUavuej vzbičajilo, da se početkom marca vsucega leta carju predlagajo vsa vproslem letu izišla geodaetska (zemljemerska) iu topografska dela. Ta če so tudi le kratek čas ta dela v ziinskej palači razstavljena, ima vendar njihov pregled za vse prisočuu veliko znanstveno vrednost, ker ne-pokazujejo samo najnoveje proizvode iz geografije velike države, nego se morejo videti sistematično poredana, ter po njih prav poučno soditi o radinosti geodaetov in risarjev v različnih pokrajinah ruskih. Pregled del iz 1. 1S75 *) Po Vonjukovu v „izvuačib car. ruskega geogia-iiČnega društvi.,« 187G Zv. 2, str. 130 al.; „Globua" 2,vez. XXXI. 1.18i7 atr. 189 al. so pa pred malo dnevi lagali, da je Gurko izgubil dvanajst tisoč mož! Ur.) Belgrad 17*avg. „Istoku piše: Mir se prej ne moie skleniti, predno ne bodo I tuši obsedli Carigrad in uteknili na cerkev svete Zofije prapor krščanske bratske ljubezni in svobode, predno ne bodo Turki zagnani v Azijo, a Slovani gospodovali v njih zemljah. Carigrad 18. avg. Itusi imajo še zmirom Sipko sotesko zasedeno. Bukarešt 18. avg. Osem turških paro-brodov je v Dobrudži vojske izbarkalo na suho. Mnogo ruske vojske je poslano njim nasproti. Pričakuje se, da bode egiptčanska vojska prijela. Včeraj je bilo pri Korabiji mej Turki in Itumuni živo streljanje. Varna 18. avg. Na obali v Dobrudži iz-barkani Turki so od Fazli-paševe vojske, ki so bile dozdaj v Kavkazu. Tudi nekaj Abhazov je mej njimi. Vojska. „Velike odločilne bitve," katero turški prijatelji uže tri tedno po Plevni napovedujejo, nij bilo in je torej popolnem verjetno, da je tudi ne bode še dobrih štirinajst dnij, dokler llusi ne bodo hoteli sami začeti je, — oni pa je ne bodo hoteli, dokler ne dobodo vse naročene pomoči iz Rusije. Kako grdo nemški, nemškutarski in angleški časniki in dopisniki sleparijo Evropo s Bvojimi poročili, kaže to, da so zdaj uže dalje časa na drobno pripovedovali in razkladali, kako se je S u le j man - paša uže z Me-hemedom zjedinil in kje. Zdaj pa Turki sami telegrafi raj o, da Sulejman niti z Balkana še I nij mogel priti. I Itusi imajo še dve soteski v svojej oblasti, bil je posebno zanimiv, najbolj radi množine geografskega materijala iz Azije; le ta zbirka je brojila 104 del, in mej njimi so bila mnoga, ki so obstajala iz več listov, tako, da so zavzemala celi prostor uajveče dvorane te palače. Tukaj so bile tedaj 24. marca 187 G izložene tiskane karte, izčiščene risarije, tudi cioquis (obrisi) izvedeni deloma orodjem, deloma pa samo na oči, nekaj od velikih pokrajin, nekaj pa samo od nekaterih zanimivih krajev, fotografije teh risarij s tolmačenjem o vseh in koncem tudi nekoliko del o Aziji v rokopisu in tiskanih. Ako samo nekoliko teh važnih del pregledamo, moramo se osvedočiti, kako močno je vnet ruski generalštab, da odkrije strauemu svetu ogromni, do zdaj nepoznani prostor ruske Azije, in da so more ta obširna delavnost Rusov prispodobiti samo z dvema narodoma, z Angleži v Indiji in Amerikanci v zjedinjeuih državah. Občno pozornost je vzbudila najpoprej Bolševa karta tatarskega zaliva in japanskega iz jedne so napadajoče Turke ven vrgli, ko so jih napadali. Poleg tega vsak dan na tisoče novih vojnikov dobivajo na pomoč, — a Turki nijso na vse zadnje niti jedne uže tri tedne obetane ofenzivne operacije izvršili. Zato smemo končnega izida mirno čakati. Ruski generalštab zdaj hvalevredno tudi vsak dan poroča, kaj se je zgodilo. Sicer so le male bitve, ali bolje, da se vsaj ve, kaj se godi, nego prej, ko so le iz Carigrada o vsem iu vsacem čenčali, Rusi pa so molčali. General Gurko, oni [ruski poveljnik, k. ima zdaj po svojih smelih vspehih še največ1 simpatij, pustil je svojo četo v Sipki zavarovano in šel v Peterburg s polkovnikom Ku-banovim, da prevzame poveljništvo nad carsko gardo in jo popelje v Bulgarijo. Ta garda je zrno ruske vojske. Tudi v Aziji se je inicijativa ruska začela. Dasi tam nij glavno bojišče in za Slo-vanstvo ne toliko odločevalno, kakor v Evropi, vendar je treba, da Rusi tudi tam prve ne-vspehe prav kmalu opero. Poročilo, da so Rusi Dobrudžo izpraznili, je bilo čisto turško, to je napačno. Narobe, Zimermanov kor se še množi in ukrepljuje. Zadnje dni je skozi Galac šlo nad 8000, ravno toliko ruskih mož pa skozi Ismail in Tulčo v Dobrudžo. O izhodu ruske ga rde iz Peterburga poročajo ruski listi sledeče : Izhod gardnih polkov se je začel 15. avgusta, s polkom carjevih husarjev. Ta in vsi drugi polki gredo po železnici črez Moskvo, Kursk in Kijev v v Šmirinko, kjer pričakujejo daljnih povelj. IG. avgusta je izšel polk ulanov carjeve garde, 17. polk grenadirjev na konji, 18. rezervna eskadrona Grodenskega huzarskega polka. 23. morja od de Castries drage do Plastun za-toka. Mera je 1 palec na vrsto, ter sestoji iz 47 listov. To uže dolgo pričakovano delo je končno izpolnilo prazni prostor, ki je ostal za časa velike geografske delavnosti pod general-guvernerjem grofom Muravjev-Amurskim pri iztraživanji primorskega okrožja. Zvedelo Be je tudi, da obstoje v bližini japanskega morja po dolinah primorskih rek kineške in orocke (tunguske) naselbine, in da ti ljudje no žive samo od ribolova, nego večini delom od poljedelstva. Dozdaj se je znalo o kineskih poljedelcih v amurskej pokrajini samo o onih okolo Aiguna, tedaj čisto blizu kinežke meje, o družili pa čisto nič. Drugo veliko delo o iztofnej Sibiriji je potovnica kraj reke Šilke, pa Anuira, Usurija in Suugarije in od tukaj po suhem na Vladi-vostok. Trav za prav to delo nij čisto novo, ker so se mogle stare karte za izgotovljeaje upotrebiti. Ako pa pomislimo, da je vsa ta ogromna vodena cesta na Amuru iu Usuriju v t. m. ima iti bataljon strelcev, 13. fiolandski peš-polk životne garde, potem za vrstjo moskovski, pavlovski, ismajlovski, semenovski in pa lovski polk životno garde. Dnevi izmarši-ranja teh polkov nijso še pozitivno določeni, sadnji preobražeoski polk bode izmarširal 9. septembra. Artilerija na konjih bode 26. avgusta šla v Varšavo. O peš-artileriji nij še ni5 odločenega. 30. avgusta bode splošna slovesna molitev za vojake, ki gredo na bojišče. Iz Cetinj se poroča: Pri zadnjem obedu je knez Nikola pripovedoval dogodek iz obleganja trdnjave Nikšič, ki bi bil v Ilijadi popolnem na svojem mestu. Pop Milo, sorodnik kneževe rodbine, hotel je Nikšičanom pokazati, kako jih zaničuje in da mej njimi nij moža, ki bi njemu bil kos. Zato gre na visino Trebeš, dvigne se na konja ter jaše proti trdnjavi, akopram so kroglje kakor dež žvižgale okolo njega. Strelnega orožja nij vzel soboj, samo sablja mu je visela o boku. Ko pride pred prekop, pozove Nikšičane, naj pošljejo svojega najbolšjega borilca, k njemu, da bodeta pred očmi obeh vojska izbojevala dvoboj se Babljami. Zagotavljal je ob enem, da strelnega orožja nema soboj, ter si je razgrnil prsi, da bi pokazal, da ima nezavarovane. Kar ga zadene kroglja iz trdnjave v srce, da se zgrudi mrtev na tla. Priskoči nekaj Nik-šičanov, odrežejo mu glavo, ter jo potlej umito in počesano pošljejo v črnogorski ostrog. Pop Milo je bil petdeset let star in najlepši mož v deželi najlepših junakov. Osveta na Nikšičane pa bode zdaj še hujša. Propadanje? Graška nemška „Tagespost" sicer nij naše navadne berilo, ker doslednosti in značaja bi v tem listu od nekdaj zastonj iskali. Vendar vsled svoje starosti in vsled neke iskane fili-sterske mnogovrstnosti se je ta listič po nekih naših slovenskih mesti h in trgih, zlasti po slovenskem Štajerji na škodo politične zdra-vosti premočno ugnezdil. Zato pa si drži tudi v Ljubljani necega dopisnika, ki naše novine po svoje mej vrstami bere in pita zdaj pa zdaj s kratkimi neduhovitimi pa perfidnimi dopisi svoj graški monitor Lejkamske kupčije. Nemškutarski in ponemčeni filistri gori v zgornjem Štaj3rji in pri nas verujejo pa na vse te zvite laži in potvore, kakor na sv. evangelij, ker druzega nič ne bero, sami so pa du- ševno preleni, da bi malo opazovali in sam i mislili. V zadnjih dopisih sije ta ljubljanski nem-čurski dopisnik, (nam je znan, ali osobe ne iščemo) v „Tps.u namen postavil, graškim pen-zijonistom in malomestnim starokopitnikom po naših deželah dokazovati, da naša slovenska narodna stvar propada. Dokazila njegova so sicer ali ničeva, ali pa taka, ka-koršnih je vsaka stranka polna, nemško-ustavo-vorna pa jih je vsa živa na svojem lastnem telesu. Naši nemški in nemškutarski protivniki naj bi vendar sami premislili malo, kako strašno smešni so, če nam oni „propadanje" prorokujejo! Cela naša narodna borba ima komaj 20 let sem še le političen značaj. Ves ta čas nijso Nemci in nefhškutarji nikoli priznali, da „cvete," da se „dviga," temuč ves čas govore, da „propada." A propala nij 1 Kako je vendar to? Nij li to čudno? Temuč narasla je in raste od leta do leta. Proti temu, kar vidimo m i najbolje, ne more pričati noben prisiljen volilen resultat, nobeno društvo. Pač mogo razmere nastati take, da je zadremalo to ali ono društvo, a drugod so se tri ustanovila, in črez malo časa s potrojeno silo izpod pepela plamen švigne. Gospođa nemška in nemškutarska! Historija našega slovenskega naroda je celih tisoč let bila narodno negativna. Ves ta čas je germanizem nad nami vladal, to vam kaže vsaka knjiga specijalne naše zgodovine. Ali mi Slovenci Brno se vendar kot narod ohranili. — To kaže, da smo žilavi, da imamo nekaj korena. In če smo te čase mrtvila in dremanja brez duševne hrane prebili in se zdrave in prilično temu narodno močne ohranili, nikar ne bodite tako naivni, da bi mi hoteli ali mogli zdaj narodno umreti, ko smo se vzbudili, ko nas je uže nekaj na političnem in narodnem braniku, zlasti pa vsa mladina. baje v prvih dveh oddelkih le v običnih ne« določnih frazah, ker Poljaki si ne upajo naravnost poljščiti. V tretjem oddelku pa bode baje skoro popolnem za federalizem izrekla se, za narode in dežele v Avstriji. Vsi mi**!j tratil Je dežele. V Ljubljani 20 avgusta. V ttršavnetn *##«»•#« ki se začne 4. sept. pride precej davkovska reforma na dnevni red. To bode dalo povod dolgim debatam. V klubu galiSkegn zbora se zdaj kuje in posvetuje adresa na cesarja. Pisana bode Is Movegrat mestu 19. avgusta [Izvirni dopis.] Naša čitalnica ima zopet en dan z rudečimi črkami zapisati v svoje anale: praznovala je včeraj 47. god rojstva Njihovega Veličanstva, našega presvitlega cesarja Franca Josipa I. V znamenje svojega posebnega veselja je naš „narodni dom" svojo pražnjo obleko oblekel: kinčali sto ga dve zastavi — cesarska na desnej, narodna na levej, — oznanujoči novomeških Slovencev vdanost, ljubezen in spoštovanje do cesarja in habsburške dinastije in do slovenske domovine. Svečanost se je vršila zvečer, ko se je okolo 9. ure lepa množica, moramo reči, cvet novomeških Slovencev, v okinčanej dvorani z ovenčano podobo visocega vladarja zbrala, je vstopil na oder čitalnični podpredsednik gospod TomažiČ ter z lepo krepko besedo poudarjal namen našega shoda in pomen 18. avgusta za Avstrijce sploh in osobito za nas Slovence. „Po vsem cesarstvu, po mestih in trgih — je nadaljeval — doni iz tisuč grl pesem: Bog ohrani nam cesarja! — zato tudi mi nečemo zaostati v tej občni radosti." Mnogobrojni slava — in živio — klici bo spremljali in sledili temu govoru; navzočna narodna godba novomeška pa je zaigrala cesarsko himno, pri katerej se je vse vzdignilo. Po tem oficijalnem oddelku pa se je začelo radovanje brez programa in po domače; vse je bilo „zidane volje". V čast novomeške godbe pa, ki je celi večer tako umetno in izvrstno svirala, naj bo tukaj rečeno, da smejo biti Novomeščani ponosni na njo. v enej meri (5 vrst na palec) izradjena in da so na tej novej karti vasi na Amuru točno naznačene, kar je teško, ker se večkrat menjajo radi povodnje, moramo priznati, da je izvrstno delo. V tej karti je zaznamenovana prvikrat velika koreanska vas na srednjem Amuru pod Chinganom; le ta vas, prozvana Blagoslovena, je najlepša v celem amurskem okrožju, ima 120 poslopij, cerkvico in šolo. Zraven se nalaze posamezni obrisi najvažnejih krajev v tamošnjem okrožju: Blagoveščensk, Ilabarovka, Nikolajevsk, Vladivostok itd. Od tega zadnjega mesta je narejen prvi obris; vidi se na oko, da je na veliko osnovan, kajti proteže se nekoliko vrst na severne] obali „zlatnega roga". Tam se dela uže ladjenica za popravljanje ladij; ali pot v notranjo zemljo poleg Suifuna je še vedno le steza, čeravno prebiva zdaj v tem mestu upravitelj vse pomorske pokrajine, ki se prostira do beringove ceste in do severnega polarnega morja. Da se do zdaj nij mogla dobra cesta narediti, kriva so mehka in grozovita tla. In ravno zavoljo tega, kakor tudi radi položaja mesta samega v najjužnejem predelu pokrajine je najbolji dokaz, da more Vladivostok biti dobra luka, ali administrativno središče tako obširnega kraja nikakor ne. Položaj in obris mesta Habarovske pokazuje brez dvojbe, da se bode prej ali kasneje vlada pomorske pokrajine in morda celega amurskega okrožja preselila v ta kraj na ušče Usurija. Mej deli iztočno Bibirskega topografičnega oddelka so važni tudi prvi početki zemljemerske triangulacije Transbajkalske, in sicer v okrožju Nerčinskem, odkoder se bode ona dalje nastavila ter se tako položil temelj karti iztočne Sibirije, kajti o colej tej zemlji do dan denes nij prišla na svitlo točna karta, ker vse, kar imamo o tej zemlji narisanega, osniva se na kombinacijo dveh astronomiški dokazanih točk različnih potovnic in topografskih načrtov z velikimi pogreškami. O zapadnej Sibiriji imamo, kakor je znano, specijalno karto v desetvrstnej meri; ali njeni geodetski temelj je tako površen, da bo moral tamošnji vojniško-topografiški oddelek veliko zadačo prevzeti ter s pomočjo točnih podatkov vso karto vnovič predelati. Da dobi dobrih astronomiških podlog, dela tamkaj prav pridno Mirošničenko, in oddelni topografi delajo nove obrise, ki obsegajo uže 18 listov (mera z vrsti na palec) o predelih preko Ir-tiša v okrožju seinipalatinskem. Tudi orenburški oddel ima nekaj prav zanimivih proizvodov pokazati, tako n. pr. po-tovnico od jezera Sam do jezera Barsa-Kilmes (zapadno od Aibugira in Urala) na Ust-urt plato (mera 2 vrsti na palec) s nivellemen-tom, ki se priključuje Aralo - Kaspiškemu od leta 1874. Na daljo imamo omeniti dveh lepih kart orenburške kozaške zemlje v petvrst-nej meri in bukejevske orde (10 vrst = 1 palec); te dve karti pokazujete velik napredek v poznavanju teh pokrajin; potem obrisi okrožja nikolajevskega v pokrajini Turgaj (1 vrsta = 1 Is F>ožii IG. avg. [Izv. dop. I Minol je slaven, radostipolni dan, katerega se bodo dobro spominjali potomci slovenskih Ložanov. Narodnega mišljenja ne bode nobena sila prodrla ; ložki meščani bodo na veke stali zvesti za dom, kakor zid grada. V mestnem arhivu bode zabiležen dan 12. avgusta 1877 kakor je tudi dan ustanovljenja — 8. marca 1477. A zabiležen in trdno v spomin utisnen bode isti dan tem bolj, ker je — nemila „osoda" hotela, da je bil kaljen srečen izid slavnosti, da [nijsmo mogli javno pokazati ljubezni do svojega milega slavjanskega doma in Blavjanskih bratov svojih. Pri vsej svečanosti nij bilo nobenega najmanjšega nereda, če tudi nas je bilo nad 3000 zbranih. Ložkemu županstvu in vsem meščanom gre hvala, da so se taktuo vedli. Hvalo in Slavo kličem vrlim „Sokolom," pa tudi vsem drugim narodnjakom. Vi ste po-•veličali slavje 400 letnice mestne. K sklepu pristavljamo, da je županstvo povabilo k svečanosti VBa mesta in trge na Kranjskem, kakor tudi vse županije tudi iz bližnjih dežel, vsa slavjanska društva in drugih odličnih osob. ■— Udeležilo se je slavnosti mnogo deputacij. Slovenska matica je pismeno čestitala, kakor tudi ljubljanska čitalnica v posebnem pismu. Iso tako ljubljanski župan, deželni glavar in ces. k. dež. predsednik. Telegrafu'uo so nas pozdravili: Krško in Kranjsko Županstvo, Mo-zirski trg, Ig, uradniki „ Slavi je" in na Slatini zdraveči se rodoljubi gg. Koceli, Lenček, Pfeifer. Radostno je bil sprejet telegram tržaških Slovencev: Vrli nam bratjo Ložani Zdaj Stiristo'.utni liieftjani Rodoljubi stare krvi: Naj Bog Vas na voke živi! Živio 1 Mm Šimirtliiti pri IJtiJI 19. avgusta. [Izvirni dopis.] V četrtek 16. t. m. se je sklenil tukaj pri nas šolski poduk se šolsko veselico. Po slovesnej maši šli so otroci zopet v šolsko poslopje in tam se jim je povedalo, kako so napredovali, ter se jim polagalo od šolskega vodstva na srce, naj si nabirajo v mladosti n mkov za življenje. Po polu dne so Šli šolarji z učitelji na čelu na travnik barona Apfaltrerna na Grmačah. Spremljala jih je godba zagorskega rudokopa. Na travniku so jedli in pili in telovadili. K svečanosti je največ pripomogel baron Apfaltrern, (ki pa kljubu svojej podobnej radodarnosti ne more pri nas nič kaj popularen postati). V palec) in načrti del v solarnih okolo Ilecka in v oglenicah na reki Uti in Surjanjam. Najobširneja pa so dela kavkaske — vojaško-topografske sekcije pod vodstvom J. J. Stebnickega, ki je kot geograf učenemu svetu dobro poznat. Tukaj je naj poprej karta trans-kaspiškega predela (20 vrst =s 1 palec); na njej so točno zaznamovana vsa astronomska in topografska data ter zajedno pokazuje, koliko bo treba še posla imeti poprej, nego se bode mogel ta del centralne Azije popolnem proučiti. Na dalje je tukaj tudi obris enega dela Usboija mej Sary-Kamyšem in studencem Bala-išem od 1. 1375. K temu se priklopljuje južno jako izvrstna karta Perzije (20 vrst = i palec v 12 listih) z jako učeno razpravo od Stebnickega. To delo je še v rokopisu, ali gotovo za tisk; izvelo se bode v Titlisu; v Peterburgu imajo od dveh kart samo fotografije. (Konec prib.) mraku so šli zopet proti vasi, tam so otroci pred šolo zapeli cesarsko himno, potem pa se razgubili vsak na svoj dom. Konec cele te svečanosti, ki je bila prav pošteno — nemčursko aranžirana, zbrale so se šmartinske in litijske kapacitete v gostil-nici pri Ravnikarji, kjer se je zopet mnogo mnogo govorilo od različnih govornikov, a nič — povedalo. Fraze, kakor so tacim ljudem sploh navadne, ki plešejo po nemškutar-skej piščalki, so uže tako vsemu svetu znane. Preveč bi se dolgočasili, ko bi vam to svečanost natančneje popisoval, le to naj še povem, da se je videlo na različnih oknih zastavice, s katerimi so ono nedeljo nekateri Lit i jati i sprejeli filharmonično društvo. Narodne — nobene nij bilo. Našim kmetom se je pa vse to čudno zdelo, stali so, k.ikor da so naenkrat premaknjeni gori v nemški „rajhu kam, in — tuje švabščine nerazumevši — zijali. X Hiiike 18. avgusta. [Izvirni dopis.] Naš kmet zdaj zvršuje prvo košnjo po najvišjih svojih travnicih, dočim uže tudi za otavo po nižinah koso kleplje. Več starodavnih gospodarskih in druzih napak smo se uže oslobodili, odkar se vsaj malo zavedamo, da „vsi ljudje vse vedo" in da mi še mnogo premalo znamo; toda še se moramo temeljitejše preleviti, ako hočemo, da bodemo ustrezali zahtevam novega časa. Bistrih glavic po naravi obdarjenih je tu razmerno mnogo, aH škoda za nje, ker ti talenti ruja ve nerazviti. Pet krav za groš se več ne dobode; pa tudi „fir-kelj" vina več ne bodemo pili po slepej ceni — po 4 krajcarje. Kaj torej početi ? Boga nevednosti nam je zapustiti in obrniti se k bogu svitobe, kakor so storili Nemci, ker so videli , da z nevednostjo pajdašiti se je zmerom pogubi j ivo. In le za to, ker so nevednosti slovesno obrnili hrbet, za to so dandenes premožni in „nobelj". Ono leto, ko so Nemci bili Francoze naklestili, izrekel je nekdo, da gre Bismarku zasluga glede Francozov; toda on (Bismurk) baje reče na to: „Ne jaz, nego narodni učitelj nemški je premagal Francijo (resp. pri Kraljevem gradci naše). Privoščimo si torej tudi mi Slovenci srečo po tem edino pravem potu, stavimo si mi Barčani novo narodno učilnico, ker šolski zakon nam jo zagotavlja z obzirom na zadostno število za šolo ugodnih otrok, saj učitelja uže itak plačujemo in ga tudi še bodemo, n;ij ga imamo ali ne. Ker smo si sezidali hiše, hleve, cerkev, zvonik, farovž, postavimo si še svetišče narodne prosvete (omike) — novo učilnico in stan za učitelja, saj nam bode ves šolski okraj pomagal za to. In ako smo to storili, storili smo najsvetejšo dolžnost, katera nas veže prama našim potomcem, našim otrokom. — In bodimo uverjeni, da nam v mrzli grob za nobeno drugo doto ne bodo toliko hvaležni, nego ravuo za to, da so se česa dobrega naučili za dušo in telo, kar je bas za-dača no vej šoli. V to s vrbo sti pa po mogo-čosti volitvi i za kraj ni naš šolski svet i za podžupanstvo na Barki ugodno izpuli , da svestne ne bode premagoval v teh zborih oni duh, kateri zagovarja one čase, ko so je še naša duša glede nevednosti na kolec natikala. Upamo, da Prelec Jarnej, mož dušne slobode, duša krajnega šolskega sveta iu Ce-par Anton, poštenjak, načelnik podžupaustva, ne bodeta po nobenej ceni te p re i m eni t ne naloge prepuščala za poznejši čas družim možem v roke. Ta lavor pristuje vama na glavo. Delajta soglasno po uzoru v narodnem šolstva za Materijo nenmorljivega Župančiča in narod vama bode na veke hvaležen. Žito je pri nas lepo, kolikor je grozdja, lepo se množi. Pa tudi dragi pridelki ne kažejo slabo, samo za sadje se moramo letos pod nosom obrisati. Vidi se, da burgundarica in druge nove trte se vrlo ponašajo pri nas, le posebe jih je treba saditi, ker druge so prepočasne v zorenju. Stari oče Ambrožic" in bivši podžupnik g. Kekar sta položila temelj v sadjerejstvu in vtnogradstvu na Barci, t. j. gorečnost do kaj novega sta pokazala. — Za Barko bi trebalo mlatilnice, ker cepi so pre-zamudni. Še potrebnejša so pa gnojišča in Lukazove sušilnice. Nad vse pa je tu potrebno vravnanje zemljišč, ki so strašno neumno raz-razdeljena! Potreben nam je tudi bil bik republikanec, ki lepo raste. G. Povšetu hvalo zanj! Osnujmo gospodarsko društvo, in še nam bode kmetijska družba pomagala. Ponavljam pa in zopet ponavljam: vsemu napredku najpotrebnejša je nam — narodna šola! Domače stvari. — (Kegljanje na korist dramatičnemu društvu) je živahno. Kegljanih serij je do denes nad 700. Dobitki v zlatu in srebru so krasno okinčani. Prijatelje slovenskega gledališča, ki nijso kcgljalci, opozo-ruje odbor na to, da bodo za poslane novce dobri kegljalci v njihovem imenu kegljali. — (Odlikovanje.) Deželni portir g. Jakob Žitko je dobil od cesarja srebrni zaslužni križ. . . . — (Pred porotniki) je bila 17. t. m. v Ljubljani Marija Škerjanee, tožena, da je svoje dete umorila. Obsojena je bila na 2 leti in pol ječe. — (Naše p o š t e.) Iz Celja se nam piše: Čudom se boste čudili, ako vam povem, da sem vaš list „Slov. Narod," adresiran v „Dobrno," te dni enkrat dobil skozi L v o v v Galiciji, drugopot pa je bilo na njem zopet vse črno pečatov čeških pošt. Žalostno je pač, da naši poštni uradniki ne vedo, kje je Dobrna, ako-pram je le pol ure od Celja. Tudi se na celjskoj pošti zgodi, da se pisma tam po dva dni ne ekspedirajo i. t. d. Treba bode graško poštno direkcijo na to točno poslovanje opozoriti. — (Iz Celja) se nam poroča, da je bil odgovorni urednik »Slovenskega učitelja" pri pritožbeni obravnavi IG. t. m. obsojen po g. 10 in 11 tiskovne postave na 20 gold. globe, ker je b i 1 i z „C i 11 ier Ze i tu ngu nekonfiscirano sodni j s ko obravnavo o u 8 i 101 j 8 k e j zadevi priobčil, t. j. ponatisnil. Okrožna sodnija ga je bila torej tudi krivega spoznala, Bamo kazen je od 50 gld. na 20 gld. znižala. — Šolski list ne sme torej sodnijskih obravnav prinašati, — ako tega prej državnemu pravdniku ne naznani. — (Iz Ljutomera.) Vsem spoštovanim gospem in gospodom, ki bo bili pri šolski veselici 18. t. m. z o bi lini živežem obdarovali mnogobrojno šolsko mladino, se šolsko vodstvo prav prisrčno zahvaljuje. — (Požar.) Od Velike Nedelje se nam piše, da v uedeljskem listu po „Slov. Go?po-ilarjuu posneto poročilo o požaru v Osluševcih nij popolnem resnično. Pogorelec Kovačev nij bil namreč zavarovan pri banki „Sloveniji" za gld. 150. — ampak pri banki „Slaviji" za gld. 550. — in je odškodnino uže tudi pre- jel. Sicer je pa „Slovenski Narod" o tem požaru poročal na podlogi sporočila svojega ormužkega dopisnika uže pred 14. dnevi. — (Iz Loža) se nam 18. t. m. piše: V denašnjem »Slov. Narodu" je krivo rečeno, da se je veselica ljudska na hribu po polu dne pričela z natisnenim slavnostnim govorom. Govornik slav. govora nij govoril, nego m o 1-čal, kajti c. kr. okrajni glavar mu je prepovedal govoriti oni v „Slovenskom Nar." natisneni govor, ker je baje nelojalen in bi dejal povod nepotrebnim (V!) demonstracijam. Dalje je rekel tudi, da nij v programu in je dovolil govorniku, da le Bex abrupto" pozdravi goste in jih pozove, naj zakličejo ustanovitelju mesta Loža Frideriku IV. živio! Govornik pa se je slavnostnega govora tvegal iu sploh nij maral nič govoriti „ex abrupto". Razne vesti. * (Nesrečna ljubezen.) V Pragi sta se uže več let ljubila dva mlada človeka, on uradnik pri pošti, dekle pa hči nekega nepre-možnega meščana. Starši mladih ljudij so bili s to zvezo popolnem zadovoljili, pa služba mladega moža nij bila tolika, da bi bila lehko oba brez skrbi živela. Nedavno je bil povzdig-nen na višjo stopinjo, s katero pa je bila zvezana kavcija. Ker sam nij imel nobenega premoženja, prosil je njene starše za denar; a ti ga z vsem trudom nijso mogli skupaj spraviti. Poroka je bila torej nemogoča. Kar naenkrat se izgubita ženin in nevesta, ne da bi bila povedala komu, kam gresta. Starši obeh so bili v strašnih skrbeli. Kar pride pismo od neveste, da sta šla v Brno, da ženin poišče boljšo službo in naj starši odpuste, da se nijsta nič poslovila. Nesrečne starše pa je morila skrb, da bi se otrokoma kaj ne primerilo. Zopet dobijo pismo, v katerem pravita, da si bosta vzela življenje in prosita, naj jima starši odpuste; v znamenje, da sta se z Bogom spravila, priložila sta tudi spovedne listke. Starši telegrafirajo na brnsko policijo in zvedo žalibog, da njih otroka ležita v brn-skej bolnišnici smrtno obstreljena. — Nov dokaz, da je ljubezen slepa. * (Dragi psi.) V juliji je bila v New-Yorku razstava psov. Prignalo se jih je 1300 psov. Dva triletna, rudeča lovska psa kraljice Viktorije bila sta cenjena na 100.000 dolarjev, nek drug irsk pes na 50.000 dolarjev, nek bernhardinski na 1800, en buldog pa en mops pa na 1000 dolarjev, en dolar dva gld avstrijske veljave. Javna zahvala. Slavni „Slovonski Matici" v Ljubljani se >odpisano društvo za darovanih O iztisov .abakih tnjig (P° 1 iztis se je izročil šolnm pri Mali nedelji, pri sv. Miklavžu in v Središči) prav lepo za- hvaljuje Ljutomeru, 19. avgusta 1877. „Učiteljsko društvo za slovenski Stajer". Dunajska borza 20 avgusta. (Izvirno telegrafi čuo pur oči. o.) Enotni dr'. dolg v bankovcih 63 gld. 25 kr. Enotni drl. du.g v srebru «6 „ 75 1860 dri. posojilo . - . 112 „ — Akcije narodno bank« , 814 „ - Kreditno akcijo 175 „ 40 London . , , 121 „ 30 y „ 7i 5 „ 74 Srebro , , 105 „ 85 Državne marke .... 59 „ 55 Štev. 3084. (2*1 - 1) Razpis. Na deželnem posestvu „Zverinjak" (Thier-garten) na Studencu pri Ljubljani se imajo vsled sklepa kranjskega deželnega zbora od 21. aprila 1. 1877. za blaznico (norišnico) sledeče stavbe napraviti: 1. dve postati nemirnih bolnikov, 2. dve postati besnivih blaznov, 3. kuhinjska hiša, 4. vkupejšnje kopališče, 5. ledenica, 6. vodnjak, 7. potrebno vodotočje, 8. toplonosna kurjava in ventilacija po-stiit za nemirne in besnive, 9. vodni dovodi, 10. pokrita hodišča pri poprej omenjenih postatih. Ta stavbinska dela se bodo oddala raz-vrstena po skupinah obrtnikov v izvršitev leta 1877., 1878. in 1879. proti plačilu dovršenega dela na podlagi jeduotuih cen. Zarad oddaje tega dela se razpisuje pis mena ponudna obravnava cio lO. septembra 1977. 1. Po skupinah raz\rsteno delo je primeroma proračunano a) kopanje tal in zidarsko delo na . . . 04.858 gld. 90 kr. b) kamnarsko delo na . 5.322 „ 01 „ c) delo krovca s skrbmi na..... 3.934 „ 11 „ d) kleparsko delo na . 4.220 „ 50 „ e) potrebno železje na 4.083 „ 70 „ f) tesarsko delo na . 0.777 „ — „ Dotični stavbinski podatki, namreč: stav- binski popis, črteži, splošni in posebni stavbinski pogoji, zaznamki jednotnih cen, proračuni dela in troškov so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v Ljubljani v gospodski ulici v dvorskem poslopji h. št. 2. v II. nadstropji od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 10. septembra 1877. leta do 12. ure dopoludne pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega oddajo. Ponudbe morajo biti na kolek za 50 krajcarjev pisane in zapečatene in z napisom na zavitku: Ponudba za.....delo pri stavbi kranjske blaznice na Studencu. Vsaki ponudbi se ima priložiti 5n/0na jemčevina dotične, zgo-rej za vsako delo naznanjene dražbine cene, bodi si y gotovini, ali v hranilničnih knjižicah kranjske hranilnice, ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po sedanji tržni ceni (kursu), ako ta ne presega imenske vrednosti. — Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da pozna predmet dela in zgorej imenovane stavbinske črteže, popise, proračune in dražbine pogoje, ter da se tem pogojem pravokrepno podvrže. Ponudniki naj razločno s številkami in z besedami zapišejo svoj ponudni znesek v jednotnih cenah in koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj stan in svoj posel in lastnoročni podpis krstnega in rodbinskega imena. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmed ponudnikov po svoji razbornosti izbrati si podjetnike brez ozira na to, koliko odstotkov kdo odjenja in po okolščinah tudi novo ponudbino obravnavo razpisati. Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe. Ođ deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 20. avgusta 1877. Štev. 2131. Hazpis (819—1) pisarske (đnluarsJke) službe pri c. k. okrajnem glavarstvu v Sežani z letno plačo od 400, oziroma 450 gold. Prosilci za to službo imajo vložiti pri omenjenem glavarstvu dotično prošnjo do 5. septembra t. 1. in dokazati, da bo popolnem zmožni slovenskega in nemškega jezika, in da imajo lep rokopis. Sežana, 17. avgusta 1877. Vzame se takoj učenec pod 10 let Mar v Petkovo Siauuno raslieaega blaga v Veliki Nedelji. ^'217— 2) V lekarno kot praktikant so sprejme pri podpisanem mladenič, ki {e dobni dovršil spodnjo gimnazijo, ki govori jtižnoslovansk in nemšk jezik in so boČe posvetiti lekarstvu. Natančnojo pismeno. (•200—3) ltkar v Moti i ki. Zahvala. Za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu pokojisču, za pos'ano krasne vence in izkazano milo sočutje po smrti brata Andreja Novaka, abiturijenta višjo realko ljubljansko, umrlega v Hrušici pod Ljubljano, izrekam v imenu žalujoče rodbine vsem znancem, bo-šolcem in znamkam, posebno so gospodom pevcem, prisrčno zahvalo. V Ljubljani, 18. avgusta 1877. (220) Vinko Novak. V3UM bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni BeTalBsciere u Barrj 30 let iie j« sij bolesni, ki M jo ae bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih t olrooih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavUenje, zaprtje, prehlajoujc, nespanje, slabosti, zlato kilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v glavo, iomenje v ušesih, slabosti in b le vanj o pri nosečih, Otožnost, diabet, trganje, Bhujšanje, bledicico in pro-Ulajenje; posebno ae priporoča za dojenoe in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-ral zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-6«vala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelanda, Ur. Campbell a, prof. Dr. Ded 6, Dr. Ure, gro Ji njo C as ti o-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oaob, ae razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki Izkaz is 80.000 spričevalov. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVnrzerj a, Bonn. 10. jul. 1852. Bevalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obiatnih boleznih a t. d. pri kauiiiju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodeuji v obistnV iu mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne aamo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Hud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člou mnogo učenih družtev. VVinchester, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna BevaleBciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnico in vodenico. Prepričal sem se sam glede vaaega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelateina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij ni ogel, je vsled rabe Vaše Bevaleseiere du Barry po-poluama zdrav. Viljem Bnrkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. L a Boohe Bur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kevultsciere ozdiavila me je popoluuuv strašnih želodčnih iu čutnicnih boleznij, katere so ue deset let uiučilo. (Gospa) Armunda Prevost, poseBtnica. V plohaptih pušioah po pol /tinta 1 gold. 50 kr., 1 ftuit it gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. hO kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 galtL, 24 funtov 3 J gold. Bevaio*Giuro-Bisooiton v puiioah in Bovalesoiere-Chocolatee v prahu IS tas 1 gld. 50 kr., 24 us J gi. 0 fcr.. 4»! ua 4 gl. 50 kr., v prahu za 120 ta. 10 gi. Prodaje: Da Larry & Comp. na ila^JI, W*ll-^a«!&iikMUM« it. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih itkarjih in ipocerijskik trgovcih: tudi razpošilja dunajska hiša na veni kr^jo po pošivin ..uit&smoab ali povzetjih. V aj ubij mul luLfcaur, J. Svoboda, Isknr pri Rzlatem onu", v Kekl pri lokarja J. P roda ni u, v Celovcu pri lekarju Bi rn aaoherju, v Sj»ljct-u pn iekarju Alj i uo v iću, v Tralu pri lekarju Jakobu Sorravallo, pri drogeriBtu P. Kooo a /n J. 11 u i,tini, v Zadro pri Androviću. (123) Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk BNarodne tiskarne.'