OBISK NA DOMU
Kmetje, ki 
kruh 
kupujejo
Vas Bukovica leži v severovzhodnem področju naše občine. Izrazito kmečka vas je to. Pri Šimnovc, hišna številka 12, živi 43-letna Ivanka JAMŠEK, mati osmih otrok. Prijazna gospodinja, predsednica od-bora kmečkih žena Slovenije, je bila tokrat naš sogovornik:
- • »Predvsem moramo kmečko ženo osa-mosvojiti, saj če nima na domačem dvori-šču besede, kako naj se potem uveljavlja v družbi? Predlagan je sicer naziv »kmeto-valka«, namesto dosedanje »gospodinje«, ki naj poskrbi za večjo varnost, večje pravice, zavarovanje, toda ne vem, kje se je zatak-nilo? Poskrbeti bo treba za izobraževanje kmečkih žena, saj smo to vsa povojna leta zanemarjali. S predavanji, seminarji, eks-kurzijami bi kmečke žene počasi preobra-zili. Moramo vedeti, da se sramujejo ne-znanja, zato jih je treba pritegniti k izob-raževanju,« nam je hitela pripovedovati.
•  V prijazni kmečki »hiši« je bilo pri-jetno toplo, toda otroci so se kljub temu gnetli  okoli  peči.  Le  sinček  Martin  je  v Ivankinem   naročju   nekoliko   nezaupljivo pogledoval v beležko, kar pa je ni motilo pri pogovoru.
•  »Obdelujemo 4,5 ha  zemlje  (od  tega 2,65 ha   svoje,   ostalo   imajo   v   najemu). Vključeni smo v strojno skupnost. Pride-lujemo predvsem silažo in krompir, ostalo so travniki. V hlevu imamo 10 krav. Letno
porabimo kar 5 ton umetnih gnojil. Zelo dobro nam uspeva krompir, saj smo letos iz kilograma vsajenega pridelali kar 30 ki-logramov krompirja. Cudi me, da naša ob-čina ne regresira umetnih gnojil, saj bi se s tem povečala poraba (vsaj 1.000 kg na ha). Nekateri kmetje v vasi umetnih gnojil sploh še ne uporabljajo. Nasploh bi morala občina bolj skrbeti za kmete, tako pa nas poznajo le kot davkoplačevalce. Sem od-ločno proti davku na dohodek. ki je prav-zaprav davek na pridnost Sicer pa sem ze-lo zadovoljna z delom Kmetijske zadruge Medvode, ki lepo skrbi za nas in ni tako
trgovska, kot so ostale. Vprašanje zase so cene kmetijskih pridelkov, saj posredniki vse preveč zaslužijo. Nerazumljiva mi je cena mleka, saj ga odkupujejo s 3,6 odstot-kov maščobe le po 1,98 dinarjev. Tudi po-kojninski sistem za kmete ni ugoden. razen tega pa ljudje sploh niso vsega razumeli!«
•  Prav prijetna družina so, skupaj  12 po številu. tu sta še moževa mati in sestra. Pri jedi niso zahtevni, saj krompir, zelje, polenta, žganci vedno teknejo. Zanimivo je, da tedensko pojedo le 10 kilogramov kruha.
•  »Če bomo hoteli zadržati mlada de-kleta na kmetijah, bomo morali spremeniti zaostalo mišljenje o »kmečkih deklah«. Da-ti jim moramo varnost v obliki zavarova-nja, omogočiti šolanje ter jih s predavanji uvajati v nova spoznavanja. Vidite, kmečki otrok je že s pričetkom šolanja zapostav-ljen, saj mu starši ne morejo pomagati za-radi neznanja in tudi pomanjkanja časa.«
•  Preudarna gospodinja Ivanka vse od-ločitve sprejema skozi računico. Zato tudi ne prideluje pšenice, saj pravi, da je kruh v trgovini vsaj polovico cenejši, kot če bi ga spekla sama (čeprav speče zelo okusne-ga!). Zaradi tega je že slišala očitek, češ, kmetje ste, pa kupujete kruh. Kakšno na-zadnjaško mišljenje, pravi! Boji se dragi-nje, toda ob tem želi, da bi pridelki imeli takšno ceno, da bi imeli ljudje drugačen odnos do hrane. »Vsaj kruh naj bi ljudje spoštovali, saj danes leži vsepovsod,« je pri-stavila.
Franci Rozman