Jlklhni
//^J46WCA» tM SHMWff
6©^ IM &ANGUAG$
[irtiLYf
NO. 152
Natkiaal and Imtenatžeiul Circulatloa
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 10, 1970
iLOVCNIAN
saa&KiM®
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Vmestitev predsednika Kolumbije bojkotirana
Notranjega razkola med pre* bivalstom republike, ki je postal posebno očiten pri zadnjih predsedniških volitvah v aprilu, ni uspelo premostiti.
BOGOTA, Kol. — Pretekli petek je bil vmeščen novi predsednik republike Misael Pastrana Borrero, izvoljen v preteklem amilu. Pristaši poraženega predsedniškega k a n d i data in bivšega diktatorja Gustava Ro-jasa Pinille v Kongresu se niso marali udeležiti skupne vme-stitvene seje. Trdijo namreč, da je Borrero zmagal pri volitvah z goljufijami. Pri 4 milijone oddanih glasov je zmagal namreč s samo 62,000 glasovi.
Odpor proti novemu predsed niku vodi hčerka Pinille senato-rica Maria Eugenia Rojas. Ona in njen oče sta bila dalj časa v hišnem zaporu, ko je bilo v republiki v veljavi obsedno stanje.
Novi predsednik Borrero je poznal v vmestitvenem govoru narod k povezavi v “socialno fronto” ki naj se pobriga za premostitev jezu med bogatimi in revnimi. To je brez dvoma’ temeljno vprašanje v Kolumbiji, kjer živi 22 milijonov ljudi v sorazmerni revščini. Velika večina živi od poljedelstva, ki pa je precej primitivno. Prirod-nega bogastva je veliko, vse od zlate pa do petroleja, vendar je še neizrabljeno. Izvažajo pretežno kavo in sladkor, skromna industrija dela za domače potrebe.
Novi grobovi
Jeanne Bencina
V soboto je nenadno umrla na svojem domu 15454 Grover Eastlake 40 let stara Jeanne Bencina, roj. Baczara, žena Louisa, mati Dianne, Lynnanne, Richarda in Douglasa, sestra Edwarda, pok. Alexandra Zych in Marie Stepp, snaha Gertrude Skiljan (E. 74 St.). Pokojna je bila rojena v Clevelandu, tu leta >955 poročena in zaposlena zadnjih 13 let kot blagajničarka pri Kroger. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri ob 10. dopoldne na Ali Souls pokopališče.
Brezposelnost na 5%!
Med r o č n im delavstvom je brezposelnih 6.6%, med u-radništvom 3.1%, med belimi 4.7%, med črnimi pa 8.3%.
Ob Sueškem prekopu zopet premirje!

Mary L. Brdar
V petek je umrla v Woman’s bolnišnici 60 let stara Mary L. Brdar s 452 E. 143 St., roj. Popovič v Chicagu, od koder je prišla v Cleveland stara 9 let. Pokojna je bila vdova po 1. 1968 umrlem možu Milanu, mati Milan Jr., 3-krat stara mati, sestra Johna, Mrs. Thomas Maske, Mrs. John Dragisic (Chicago), Mrs. Leonard Kafton, Peta Popoviča in Marthe Popovič. Bila je članica HBZ št. 26. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 8.45, v cerkev sv. Nikole ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Vpad na sodišče:
4 mrtvi
SAN RAFAEL, Calif. — Mlad črnec je prišel v sodno dvorano z avtomatično karabinko in pištolami z namero, da bi rešil
WASHINGTON, D.C. — Po u r a d n ih podatkih delavskega tajništva je število brezposelnih v preteklem mesecu narastlo na 5(/(, koder je bilo že tudi v maju, pa je v juniju padlo na 4.7%:
Iz podatkov je razvidno, da je število brezposelnih narastlo ne zaradi zmanjšanja števila delovnih mest, ampak zaradi povečanja števila delovnih sil. Največ brezposelnih je namreč v starostni dobi 20-24 let. V tej skupini je bilo brezposelnih v juliju 9.1 U , v juniju pa 7.20.
Druga skupina, ki kaže največjo brezposelnost, so ženske, v starosti od 20 do 55 let. Posebno je porastlo število brezposelnih med uradništvom, porast-' lo je na skoraj 1.2 milijona ali skupno 3.1% celotnega števila te delovne skupine. Lani v juliju je bilo v tej skupini brezposelnih le 800,000.
Zanimivo je, da je skoraj celotno število porasta brezposelnosti omejeno na beli del prebivalstva dežele. Odstotek brezposelnih pri njih je dosegel višek v zadnjih 6 letih s 4.7'7. Seveda je sorazmerno število brezposelnih med črnimi še vedno veliko večje, saj je doseglo 8.3%.
Skupno je brezposelnih 4,510,-000, od tega 1,667,000 odrastlih moških, 1,391.000 odrastlih
Zadnje vesti
LIMA, Peru. — Peruvijsko letalo Lockheed Electra z 99 osebami na krovu je kmalu po vzletu treščilo včeraj v grič in se razbilo. Vsi v letalu z izjemo pomočnika pilota so bili mrtvi. Med mrtvimi je 48 ameriških študentov in 7 drugih ameriških državljanov. Študenti so bili na ogledu ostankov stare prestolnice države Inkov Cuzco. Ti študenti so prav končavali svoje 6-te
Opolnoči v petek je stopil v veljavo dogovor o U' stavitvi sovražnosti in obnovi premirja, med Izraelom in Egiptom. Topovi na egiptski strani so še nekaj ur pred začetkom premirja z vso silo grmeli in bruhali granate na izraelsko stran. Izraelska letala so prav tako še nekaj ur pred obnovo premirja tolkla vojaška oporišča na egiptski strani prekopa. Jordanija je izjavila, da premirje ob Jordanu ni bilo nikdar prekinjeno. Gverilci edini skušajo motiti premirje.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-
Iz Clevelanda in okolice
donsko bivanje v Peruju, ka-jV petek opolnoči je stopilo zno mor so šli v izmenjavo pod.va z veljavo premirje med Iz-pokroviteljstvom Internation- raelom in Egiptom, ki ga je Na-ai Fellowship, Inc., v Buffalo, lser ]ani apri]a enostransko od-
?v1'Y'	(povedal in izjavil, da bo s traj-
MONTEVIDEO, Urug. — Danes ' nim vojskovanjem prisilil Izrael so našli truplo pred 10 dnevi	....
k umiku z zasedenih arabskih o-zemelj. Naserju ni uspelo po-
r_____	stavljenega cilja doseči, prignal
levičarske Tupamaros skupine!pa je položaj tako daleč, da je
nastopila resna nevarnost splošnega spopada na Srednjem
ugrabljenega Amerikanca Dana A. Mitrione, svetovalca pri policiji Urugvaja. Gverilci
ga umorili, ko vlada ni hotela izpolniti njihove zahteve po izpustitvi 150 politic-	.T katerega b. po vsej
m i je m ov. aj se je 1 ° . verjetnosti nujno posegli Sov-z drugima dvema ugrabljen-	^ in Združene drža_
cema, ameriškim poljedelskim ^	na svoj. strani prav
strokovnjakom dr. Claude L.
Flyjem in uradnikom brazilskega poslaništva A. Mares Dias Gomides-om, ni še znano.
LAKE OF THE QZARKS, Mo.
ta nevarnost je pripravila Washington, da je predložil obnovo premirja in pogajanja o mirni rešitvi spora na temelju resolucije ZN od novembra 1967, Mo-
Tu se je začela danes kon-1 skvo pa^ da je pritisnila na
dva obsoienca, ki sta bila kot (žensk ter 1,451,000 mladostni-priči pred sodiščem. Ko je sam s* kov obeh spolov v starosti od
karabinko krotil občinstvo, poroto, priče in stražarje, je obtoženec naperil na sodnika Harol-da J. Haleyja revolver, ki mu ga je prvi vrgel.
S sodnikom in tremi porotnicami se je posrečilo obema obsojencema in njunemu “osvoboditelju” priti o vrat stavbe in na dvorišče, kjer so imeli avto, s katerim so hoteli pobegniti, ker že I Tam jih je pričakala policija in je prišlo do streljanja: sodnik in
16-19 let. Med ročnim delavstvom je brezposelnih 6.6%.
Drago čiščenje
V/ASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki računajo, da bo našo deželo stalo čiščenje okolja, zraka, vode in vsega drugega, skupno preko 7C bilijonov v teku prihodnjih 5 let.
Za čiščenje ozračja bomo porabili 13 bilijonov, za čiščenje voda 54 bilijonov, za odstranitev trdih odpadkov, ki onesnažu-
ferenca državnih j^vernerjev. Republikancev je med njimi kar 32, demokratov le 18. Poleg rednega dela bo konferenca seveda tudi politizirala, uradno in privatno.
NEW YORK, N.Y. — L. Harris, znani raziskovalec javnega razpoloženja, je dognal, da1
Kambodži.
Saigonski piaster bo uradno manj vreden
SAIGON, J. Viet. — Uradno je 118 piastrov za en ameriški dolar, na črni borzi pa se jih lahkoto dobi 360. Vlada ZDA je dalj časa pritiskala na Saigon, naj uradni tečaj zniža, dolgo ni več stvaren.
Sedaj sta se WashingtonTn I vsi^ trije črni nasilneži so bili	v . .....
Saigon sporazumela, naj se te- mrtvi, tri talke in nekaj drugih | jejo nase okolje, pa se 4 bihjo-čaj piastra zniža uradno na 235 pa so bili ranjeni.	,ne.
za dolar. Veliko vprašanje je,| __________—-------------------------
Mao vnaša "kulturno revolucijo" v kitajsko prosveto
HONG KONG. — Pravijo, da vidijo Kitajci v Mau odličnega pesnika in filozofa. Ker
Egipt, da je ta predlog sprejel.
Obe strani, tako Izrael kot Egipt sta pristali na “brezpogoj ni” sprejem ameriškega predloga, pa nato navedli svoje zah teve. Izrael je izjavil, da se ne bo umaknil z zasedenega arabskega ozemlja vse dotlej, dokler ne bodo njegova “varne” meje
*	J-	^	J J C UUUU IIJ V-gW V U.	' J -
odobrava sedaj 61% javnosti prjznane jn potrjene v mirovnih ameriški vojaški nastop v p0god]:)a}1, V Jeruzalemu so zelo
slabe volje, ker ta njihova izjava ni prišla v poročilo U Tanta Varnostnemu svetu ZN, v katerem je ta temu sporočil, da je položaj na Srednjem vzhodu zopet primeren za posredovanje ZN in objavil obnovo napora G. Jarringa za dosego sporazuma med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi.
Notranji tajnik Hickel zdaj večkrat pri Nixonu
WASHINGTON, D.C. — Notranji tajnik Walter J. Hickel, ki se je spomladi v pismu predsedniku Nixonu pritožil, da je težko priti do njega, je bil od tedaj kar precejkrat pri njem.
kaj bo to uradno znižanje tečaja pomenilo na črnem trgu. Inflacija v Južnem Vietnamu je huda in vlada se ne trudi, da bi jo omejila. Celotno gospodarstvo je navezano na vojno in na ameriški dotok dolarjev posredno od vojakov in kritja vojaških potreb na samem mestu deloma pa od neposredne pomoči ZDA
slil, da je v tem posnemal naš sistem, pa ga ni. Šolski pouk na nižjih šolah je namreč na
mu ne upa nihče ugovarjati,	moč preluknjan s praktičnim
ima naravno zmeraj prav, ka-	delom najprvo na kmetijah,
terega koli vprašanja se loti. potem pa v tovarnah. Na šole Zato je zanj zmeraj važno, same odpada veliko manj ča5!
Tajska Komunistična partija podpira rdeče v Indokini
HANOI, S. Viet. — Komuni-1 stična partija Tajske je v posebni izjavi, objavljeni tu, pozvala svoje članstvo in svoje gverilce ha Tajskem, naj se pridružijo boju treh indokitajskih državi proti “imperializmu in njego-| vim agentom”.
Vremensh prerok pravi:
Delno oblačno in toplo. Najvišja temperatura okoli 82.
kaj hoče s svojimi problemi doseči. Ali je pri tem zagrabil za pravo pot, ga ne briga dosti. Te taktike se drži tudi v prosvetni politiki. Njegov ideal je. da da kitajskim tovarišem pravo komunistično kulturo, obenem jih pa vzgoji v dobre strokovne delavce in poklicne strokovnjake. Ta cilj je hotel že večkrat doseči, pa se mu je izbrana pot zmeraj ponesrečila. Polom ideje o kulturni revoluciji ga pa ni spravil ob pogum.
* Že od lanskega leta išče zmeraj nove smeri za kitajske prosvetne reforme. V začetku je postopal previdno, sedaj se je pa njegova domišljija zopet razbohotila. Reformirati hoče vse povprek, po geografskih vidikih, po prirodnih vplivih, predvsem pa hoče
sa in tudi pouka. Prosvetni sistem je kompliciran še s tem, da se morajo dijaki seliti dnevno iz šol v tovarne in na kmetije, pri čemur izgu* bij o dosti časa. Pravega šolskega sistema sploh ni, obstojajo pokrajinski šolski sistemi, ki pa niso zmeraj dosti premišljeni, ker so prehitro narejeni. Pri tem sistem ne zanemarja ne partijske vzgoje in ne vojaških vaj. Zanje pa ne obstoja pravi sistem. Kadar se režim zažene v o-brambno agitacijo, takrat so vojašnice polne, šole pa prazne.
Razumljivo je, da se v tej prosvetni zmedi ne da napraviti nobena ocena, koliko je tak sistem vreden in kakšne uspehe dosega. Kitajska javnost ga sicer hvali in slavi
iz sedanjega poskusa zopet izcimila nova polomija na prosvetnem polju, ki bo Kitajsko zelo zabolela. Kitajska napenja namreč baš sedaj vse sile. da bi dvignila raven svoje industrijske in agrarne proizvodnje. Morda bo kaj dosegla na količniškem polju, kakovost kitajskega blaga bo pa ostala, kot je. Zato bo Kitajska še zmeraj navezana na izvoz industrijskih surovin in deželnih pridelkov. “Propagandna” proizvodnja kvalitetnega baga ne bo dala no-
naj traja šola na ljudskih in srednjih šolah 12 let.
Glavna rak-rana kita jske prosvete je v tem, da je preveč odvisna od kitajske zunanje politike. Kitajska se bori za svoj “nacionalni izola-cionizem” že 80 do 90 let. RedKe so bile dobe, ko je ime-z zunanjim svetom to, kar smatramo za normalne stike. Morda je sedanja doba zanjo najslabša. Usoda ji je namenila, da je postala ena med tremi najmočnejšimi silami na svetu in da si je sa-
la
mi
benih pomembnejših količin ma vzgojila v Sovjetski zvezi industrijskih izvoznih presež- in Ameriki svoja glavna na-kov. Sicer je Mao že	plačal	sprotnika, morda samo, da na
svojo ceno z izvozom v	Afri-	ta način dokaže, da se niko-
ko, kjer je bilo njegovo	blago	gar ne boji. Atomske bombe
tako slabo ocenjeno, da	se ga	in medcelinske rakete se ne
vsakdo izogiba.	pomenijo
Prosvetna uprava se tega zaveda. Zato je pouk na ljudskih in srednjih šolah dvigni- dolgo, dokler tehnika ne od-la na 12 let, toda lokalni šol- krije novih sredstev za boj
vsega. So nekaj vredne le v vojni. Za strašilo bodo mogle služiti le tako
V 4.(i V i.11)	Ir
skušnji dati vodilno vlogo. Za nad kapitalističnim, toda red-Ijudske in srednje šole odre- ki opazovalci so pa drugega ja sedaj 12 let. Človek bi mi- mnenja. Bojijo se, da se bo
sk sistemi se skušajo držati tradicije, kjer le morejo, ker vedo, da je prosvetni program še za 12 let preobremenjen. Zahtevajo zmeraj nova tolmačenja in tako zavlačujejo drugače pameten korak,
proti raketam in jedrskemu orožju. Kitajci so potrpežljiv narod. Mislijo, da jim zaenkrat tudi strah s takimi o-brambnimi sredstvi pomaga k njihovemu cilju, da svet strahujejo z njimi.
Vojaške operacije do zadnjega
Na egiptski strani je na stotine topov streljalo še nekaj ur pred obnovo premirje preko Sueškega prekopa na izraelske postojanke na Sinajskem polo toku. Izraelska letala so do zadnjega bombardirala in obstreljevala egiptske vojaške postojanke v širokem pasu vzdolž Sueškega prekopa. V petek opolnoči je streljanje prenehalo in izraelska letala se niso več dvignila nad egiptske vojaške cilje onstran prekopa.
Jordanija je izjavila, da premirje ob Jordanu ni bilo nikdar prekinjeno in je torej uradno še vedno v veljavi. Arabski gverilci, katerih večino sestavljajo palestinski begunci, so obnovo premirja odklonili in ponovno zatrjevali, da se tega ne bodo držali, ampak bodo dalje delali za popolno osvoboditev Palestine in za uničenje Izraela. Jor-danijska armada se je v soboto odmaknila od meje, oziroma od črte premirja z Izraelom. Gverilci imajo tako tam proste roke za izvajanje svojih groženj, Izrael pa priložnost, da na te odgovarja, ne da bi se zapletel v boj z jordanijsko armado.
Ob Suezu mir, ob jordanijski in libanonski meji streljanje
Gverilci v Jordaniji so objavili, da so v napadu na Izraelce 5 milj severno od Mrtvega morja, teh 20 pobili ali ranili. V Tel Avivu so izjavili, da jim o čem takem ni nič znanega in da izraelske vojaške sile ob meji z Jordanijo niso imele nobenih izgub. Trdijo med tem, da so v soboto prestregli gverilce, ki so napadli na Golanskem višavju. Dva od napadalcev sta bila mrtva, 8 pa ujetih.
Izraelska letala so napadla včeraj jugozahodna pobočja Hermona, kjer so znana gverilska oporišča. Napad je bil izveden v odgovor na gverilski napad na izraelska obmejna naselja.
Med tem je ob Sueškem prekopu mir in vojaki na obeh straneh se prosto sprehajajo izven svojih utrdb. Premirje nadzirajo Združeni narodi, pa tudi Egipt in Izrael sama iz letal, ki letajo na lastni strani prekopa. Pomagajo nadzirati ga tudi Združene države in Sovjetska zveza z vohunskimi sateliti in z raznimi elektronskimi napravami. Egipt in Izrael sta se obvezala, da ne bosta uporabila premirja za razširitev in izboljšanje svojih vojaških položajev v pasu 35 milj od prekopa v notranjost. Sovjetska zveza in ZDA so na tihem jamčile, da bosta obe strani to obljubo držale.
Težav še veliko
Včerajšnja “Pravda”, glasilo Komunistične partije ZSSR, je zapisala, da je obnova premirja prvi važen korak k trajni ureditvi in pomiritvi Srednjega vzhoda, pa je opozorila tudi na to, da bo še veliko težav. Pou-
Razprodaja—
V	znani slovenski trgovini Anzlovar na 6214 St. Clair Avenue je v teku velika razprodaja oblačil in drugega blaga po zelo znižanih cenah. Razprodaja bo do sobote, 15. avgusta. Več v oglasu.
Zadušnica—
V	sredo, 12. avgusta, ob 8. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Peršeta ob 11. obletnici njegove smrti.
Pozdravi iz Slovenije—
Rojakinji Ann Opeka in Jo Terček pošiljata pozdrave z Bleda v Sloveniji. Navdušeni sta nad lepoto Slovenije in veseli v družbi svojih sorodnikov in prijateljev. V ZDA se bosta vrnili i7. avgusta.
Seja—
Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne svojo redno sejo v običajnih jrostorih.
Pogreb—
Pogreb umrlega H. J. Laurica je danes ob devetih dopoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd.
Iz slov. naselbin
LORAIN, O. — Pretekli ponedeljek je umrl v Lorain Convalescent Home po enem letu bolezni 85 let stari Louis G. Boho-rich, rojen na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1913. Do svoje upokojitve 1. 1949 je bil zaposlen pri Lorain-Cuyaho-ga Works, U.S. Steel. Bil je član KSKJ in fare sv. Cirila in Metoda. Zapustil je sina Louisa, hčeri Mrs. John Ciula in Mrs. Sophie Grislo (Brooklyn, N.Y.) ter vnuke in pravnuke. Pogreb je bil iz Dombrowski pogreb, zavoda v četrtek v cerkev sv. Cirila in Metoda, nato na pokopališče Kalvarija.
darila je, da je sporazum možen samo na izpolnitvi resolucije ZN od novembra 1967, ki zahteva izraelski umik z zasedenega arabskega ozemlja in arabsko priznanje Izraela in varnosti njegovih meja.
V Moskvi opozarjajo Arabce, da morajo svoj odpor proti pogajanjem opustiti, označujejo ga za nestvarnega in “umetnega”.
Za sedanji prvi korak dajejo vse priznanje Egiptu in seveda sebi. Združene države, ki so predlog za premirje izdelale in stavile, niti ne omenjajo.
Jarring za delu
Posebni opolnomočenec ZN Gunnar Jarring je že vneto na delu. Posvetoval se je v New Yorku s predstavniki Izraela in arabskih držav o organizaciji razgovorov. Ti naj bi se vršili v N.Y. in ne na Cipru, kot je bilo prvotno predvideno. Jarring je izjavil, da je optimist, precej optimizma je tudi drugod, pa četudi je Naser v Egiptu izjavil, da je komaj en odstotek upanja, da bi sedanja akcija dejansko uspela in končala spor med Izraelom in Arabci.
Egiptski Naser je sklical posvetovanje zastopnikov arabskih držav, kjer naj bi se dogovorili o skupnem nastopu in načrtih za razgovore. Sirija, Irak in Alžirija razgovorom sicer še vedno nasprotujejo in zagovarjajo nadaljevanje vojskovanja, toda doslej ni nihče od njih skušal obnovljeno premirje motiti.
Ameriška Domovina
!> 'ttt ¥i > ■ f j r eii ^
6117 dt. Ciijr Av*du« — 431-0628
luaxij
Cleveland, Ohio 44101
National and International Circulation
^ttblishtd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£c Združene države:
p $16.00 na leto; $8.0u aa pol leta; $5.00 za 2 mesca* ga Kanado in dežele Izven Združenih držav: f $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 5 meseca Petkova Izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
^	$18.99 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 tor I months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 152 Monday, Aug. 10, 1970
Nixonove proračunske skrbi
Predsednik Nixon je začel misliti na prihodnji fede-lalni proračun in obravnava njegove temelje s svojimi strokovnjaki. Zdi se pa, da se tega dela ni lotil ne prezgodaj ne prepozno. Kongres mu bo dal mir le še v avgustu, ki ga bo polovico porabil za kongresno delo, polovico pa za dopust. Po Delavskem dnevu se bo lotil dela za niti poldrug mesec, potem bo pa šel na agitacijo za jesenske kongresne volitve. Časa do volitev ni torej preveč, dela za volitve pa zmeraj več tudi zanj, tako uči skušnja. Zato bo Nixonu kmalu zmanjkalo časa za premišljevanje za proračun.
Nixonova okolica ne drži razgovorov o novem proračunu v veliki tajni. Že prve dni so prišle na dan novice, da strokovnjaki obravnavajo najrazličnejše probleme, med njimi tudi problem o vplivu primanjkljaja na proračun. Debata o tem vprašanju je neskočna, se vleče pri nas že več kot 10 let in je bila zmeraj žal utemljena, kajti federalni proračuni brez primanjkljaja so postali bele vrane. Kot se sedaj vidi, to ni bilo ravno potrebno, čeprav smo v vojni v Indokitajski. Kennedyju in Johnsonu bi bilo treba pred časom samo zagrabiti nekaj konjunkturnih dobičkov in jih zmerno obdavčiti, pa bi vseh primanjkljajev ne bilo. Tudi Nixon bi bil to sredstvo lahko brez škode za gospodarstvo uporabil, pa ga ni.
Zato se mu godi tako kot njegovima prednikoma. Njegov prvi celotni proračun se je začel s hvalo, da je uravnovešen. Hvala je kmalu potihnila, zamenjal jo je dvom, ali bo proračunsko lUo zaključeno brez primanjkljaja. Dvom je bil zamenjan s skrbjo, da bo prišel na dan majhen primanjkljaj, ki se je pa sedaj povečal na okroglo tri bilijone dolarjev. To ni ravno vsota, ki bi se je morali ustrašiti, ako je ne bi spremljale nekatere neprijetne okoliščine.
Najprvo ne vemo, koliko je bjlo ob koncu proračunskega leta zapadlih in neplačanih federalnih računov. Navadno gre ta vsota v bilijone, ker je to priljubljen način, kako zmanjšati umetno proračunski primanjkljaj. Živimo dalje v dobi velikih izdatkov za vojno, ne moremo torej računati na prihranke, ki bi kar mimogrede pokrili primanjkljaj. Vidimo dalje, kako Kongres obremenjuje federalne dohodke z novimi izdatki, ki gredo v bilijone in ki zanje ni predvideno nobeno namembno kritje. Vidimo tudi, kako širokogrudna je v tem pogledu administracija, kadar bi rada uresničila ta ali oni svoj načrt. Navadno se ne ozira, odkod bo dobila kritje za svoje izredne izdatke. In končno: svoj boj proti inflaciji bi rada krila z novo inflacijo, saj želi ;tožt'viti gospodarstvo prav tako kot preje — z olajšanjem dajanja posojil od federalnih bank.
Zato ni nič kaj prijetno, da slišimo ravno sedaj, da Ni-xonovi strokovnjaki mnogo govorijo o vplivu primanjkljajev na proračune. Kot da bi o tem ne imeli nobene skušnje! Vse tiste izjave, da inflacijski krediti pomagajo gospodarstvu, kadar zaide v škripce, niso dosti vredne. Hvali jih le tisti, ki se takih posojil mora posluževati, da se drži nad vodo.
Da so nekatere naše gospodarske veje udarjene po deflaciji, je jasno. Saj je režim začel omejevati inflacijo ravno zato, da zavre dajanje posojil, kjer res niso neobhodno potrebna. Take gospodarske panoge pa spravimo na noge z reformami in rekonstrukcijami in ne z dajanjem novih posojil kot nadaljevanje starega načina financiranja.
To smo že večkrat trdili, danes pa to ponavljamo. Imamo poseben razlog. Federacija se pripravlja, da drugo leto konča vojno v Indokini. To je lepo, je pa tudi zvezano z bolečinami. Že danes, ko se je omejevanje naročanja potrebščin za vojskovanje komaj začelo, je to spravilo ob kruh 400,000 delavcev, največ v vojnih tovarnah. Število takih brezposelnih bo v prihodnjih mesecih še naraščalo. Teh brezposelnih ne moremo'šteti med žrtve boja proti draginji. So pač zgubili delo, ker so prenehala vojna naročila. Takih pojavov bo zmeraj več, kajti vojna industrija se je pri nas veliko preveč razbohotila
Vse tovarne, ki ne morejo dobiti več vojnih naročil, je treba preusmeriti na drugo proizvodnjo. To smo brez bolečin storili po drugi svetovni vojni. Pomanjkanje civilnega blaga je tedaj bilo tako veliko, da ga tudi povečana industrijska produkcija ni mogla hitro pokriti. Zato prehod od vojne proizvodnje na civilno ni bil težak.
Danes je to drugače. Civilne tovarne lahko krijejo vse civilne potrebe, navadno jim ostaja še nekaj, produkcijskej zmogljivosti svobodne. Vojne industrije se ne morejo vtikati v civilno proizvodnjo, ker je, kot pravimo, že sama po sebi zasičena. Kar bo sedaj prišlo na borze dela brezposelnih iz vojnih tovarn, bo posebno breme, .ki z bojem proti inflaciji ni v nobeni zvezi.
Na to razlikovanje pri nas še nihče ne misli. Zato mečemo vse brezposelne v en koš, tiste, ki prihajajo iz voj-
Gre-

Ijen in zakopan od Nemcev. Vračali so se v nedeljo iz Kranja od vežbanja Wehrmachta. Takrat, v času druge svetovne vojske, so pa bili res žalostni časi, nikjer nisi bil varen ne podnevi ne ponoči. Vsak od nas, ki se nahajamo v tujini, je moral doprinesti svoj delež in izpiti čašo pelina. Danes pa mi je zopet lepo. Zopet imam čebelice in hišico, ali bolje rečeno bajtico. Seveda nam tudi ne manjka medu, tudi tega je zadosti!
Toda, čeprav se mi dobro godi in sem zadovoljen, se mi velikokrat stoži po naših lepih slovenskih planinah, na katere se ne morem več ozirati in katere sem tako zelo ljubil. Nikoli jih ne bom pozabil, teh naših krasnih gora, tega čarobnega gorskega sveta.
Z žepo Ančko Vam pošiljava enoletno naročnino za nadaljnje leto, kar je pa več, naj bo v podporo listu. Bog z Vami!
Frank Černivec
j $20:
ustre- pUetz v spomin Anne, Franka
nih tovarn, in tiste, ki prihajajo iz tovarn, ki za svojo Civil-j čebeljnak v Črni pri Jurčku. On Kobal v spomin Kobal in no proizvodnjo ne najdejo odjemalcev. Če imamo na pri- je bil župan in gostilničar, do-'goriCh družin, mer pri nas sedaj okoli 6 milijonov brezposelnih, jih je^bra duša, pa je bil nesrečnež j £20: Mrs. Frances Terselic morda prišlo iz vojnih tovarn do 25%. Če ta odstotek odbi-'med tistimi petdesetimi jemo, potem naša, recimo, “civilna” brezposelnost ni tako strašna, kot nam številke dopovedujejo.
Zdi se, da federacija ne vpošteva te razlike. Hoče o-mejevati brezposelnost na enak način brez ozira, odkod prihajajo brezposelni. Tako pobijanje brezposelnosti nam bo delalo večje težave, če jih bomo skušal« zatreti z novimi posojili od federalnih bank, to je z novo inflacijo in novim primanjkljajem v zveznem proračunu. To ni prav, stroške za brezposelne je treba vsaj deloma kriti iz prihrankov v federalnem proračunu. Prihrankov seveda ne bo, zato so previdni gospodarski strokovnjaki zvezne vlade že sedaj začeli govoriti o primanjkljaju v proračunu kot pomožnem, toda ne priporočljivem izhodu iz sedanjega finančnega položaja zvezne vlade.
Je pa tudi mogoče, da je sedanji strah pred večjim primanjkljajem politične narave. Potreben je administraciji, da pokaže javnosti, kam vodi razsipavanje denarja v “de-mokratskem“ Kongresu. Tudi ta domneva dobiva na veljavi. Iz nje bi se dalo sklepati, da bo minila z volivnim dnem. Od volivnega dne do dneva, ko bo Nixon predložil Kongresu novi proračun, je skoraj tri mesece. To je že dosti dolga doba, da se načrt za ztezni proračun da temeljito predelati, seveda, če bo v Beli hiši za ta posel primerna politična volja.
Če so torej sedanje Nixonove skrbi o novem proračunu le političnega značaja, se jih ne bojimo, Nixon se jih bo po novembrskih volitvah lahko hitro znebil, če bo le hotel.
Treba mu bo samo popraviti v nekaterih točkah sedanje temelje novega proračunskega načrta.
BESEDA IZ NARODA
Vabilo na sejo
EUCLID, O. — Dramatsko društvo ‘Naša zvezda’ naznanja vsemu svojemu članstvu, da bo prihodnja društvena seja 13. avgusta, v četrtek, zvečer ob pol osmih v Slov. društvenem domu na Recher Avenue.
Vse članstvo posebej pozivam* da se seje prav za gotovo udeleži, ker bo treba na njej razpravljati in odločati o važnih zadevah.	Frances Modic
0 heaiifikacijskem postopku škofa Slomška
LEMONT, 111. — Kongregacija za svetniške postopke je sporočila, da je cenzor za spise aprila letos svoje delo končal.
Za njim bo začel z istim delom še drugi cenzor, kakor naročajo pravila. Pozitivna sodba o spisih kandidata za prištetje blaženim je temelj postopka o herojskih krepostih.
Ostala dva postopka, se pravi, postopek o nečeščenju, sta sedaj že pripravljena kot kopija puhlica in jih bo v kratkem dobila komisija. Ta bo razsodila, ali je NajPrej Vam pošiljava prisrčne
ba Slomškovo ploščo. V Chicagu ima ploščo vsaka družina. V Cleveland jih še ni šlo 100, v New York skoraj nič, v Bridge-portu, Conn., jih je naročil Mr. Kurbus 20.	— Halo! Posluh!
Takoj se vsedite in napišite pismo na Mrs. Frančiška dr. Humar. 1937 W. Cermak Rd., Chicago. Illinois 60608.
Slovenci iz Kanade lahko naročite ploščo pri rev. Kopač John-u. Kar hitro si naročite! Ne odlašajte!
V Clevelandu lahko naročite ploščo pri Mrs, Frank Urankar, 19409 Mohican Ave., Cleveland, Ohio 44119, pri Mrs. Vrhovnik, 19300 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio 44119, pri Matthew Teka-vec, Euclid, Ohio, in pri Rev Joseph, Falež, 6090 Glass Ave., Cleveland, Ohio.
Za spomin na Slomška in za spomin na p. Odila. Hitro, hitro naročite!
Rev. Odilo Hajnšek OEM
Cleveland, O. — Cenjeno u-| redništvo! Ker mi je ta mesec |i potekla naročnina, Vam prilože-:5 no pošiljam ček za $18, za obnovitev naročnine in dva dolarja v podporo listu, ki mi je zelo priljubljen, ker je naš — slovenski!
Lepo pozdravljam uredništvo in upravo ter vse naročnike lista!	Mary Prelogar
IZ NAŠIH VRŠI
Emily, Minn. — Spoštovani!
v postopku dovolj prič, ki so Slomška poznale po videnju, ali o njem vsaj slišale od onih, ki so ga osebno poznali. V nasprotnem primeru bo postopek predmet raziskovanja na zgodovinskem oddelku.
Kaže. da postopek dobro napreduje in v aktih ne bo težko dokazati herojskih kreposti božjega služabnika Slomška. Treba je, da se za prištetje k blaženim te kreposti potrdi Bog: Potrebna sta dva čudeža.
Priporočajmo se torej Slomšku v življenjskih težavah. Posebej prosimo tiste, ki imajo o-pravka z bolniki, naj jim svetujejo, da se bodo priporočali Slomškovi priprošnji. Vsako u-slišanje, prosimo, javite ali po-stulatorju v Rimu ali škofiji v Maribor ali svojemu dušnemu pastirju. V Ameriki bo najbolj primerno, javiti tako stvar na uredništvo Ave Maria, Box 608, Lemont, Illinois 60439, v Kanadi na uredništvo “Božje besede”, 739 Brown’s Line, Toronto 14, Ontario
Zdaj odidem v Slovenijo. Zapomnite si vsi Slovenci, da moramo delati za Slornškovo proglašen j,e blaženim. Cisti dobiček Slomškove plošče je za Slomškovo beatifikacijo. Kar ;bo prišlo pd sedaj za ploščo, bo šlo vse za Slomška, do sedaj smo plačevali le stroške in ti so zdaj plačani. To ni dosti, treba je delo končati. V vsako hišo je tre-
pozdrave iz našega kraja Emily v Minnesoti, ki leži 150 milj severno od St. Paula. Pri nas imamo letos grozno vročino in sko-ro nič dežja. Zelena Minnesota postaja suha pokrajina.
Hvala za Vaše obvestilo, da nama poteče naročnina. Prilagava ček za $20, za naročnino in ostanek za tiskovni sklad.
Prav lepo pozdravljava uredništvo, upravo in vse naročnike lista.
Anton in Marija štrukelj
S
Madison, O. — Cenjeno ured-nišvo Ameriške Domovine! Zopet je poteklo leto in čas je, da obnoviva naročnino, če hočeva, da nama boste list redno pošiljali.
Pregovor pravi, “da brez denarja ni muzike.” Kako res je to, zato pa je prav, da'vsak naročnik pravočasno obnovi zapadlo naročnino in s tem veliko pomaga listu, sebi pa zagotovi lepo slovensko čtivo. Vsi se moramo zavedati, da je slovenski časopis v tujini veliko več vreden, kot je bil nekdaj doma, ko smo za vsakim oglom slišali slovensko besedo.
• Oh. kdl|0' lepo je bilo včasih v Sloveniji. R5d se spominjam sYojega doma. Čebelige' smo vozili na pašo'v Črno pod Kamniško planino in na;štajersko pod
Bedford, O. — Spoštovano u-redništvo! Prejela sem Vaše obvestilo o poteku moje naročnine, za katero prav lepa hvala.
Tu Vam pošiljam ček za obnovo enoletne naročnine. S časopisom sem zadovoljna.
Vas najlepše pozdravljam, Vaša naročnica
, ..Jennie Bizjak
Darovi za Slovensko kapelo v Washington!!
Narodno svetišče Marijinega Brezmadežnega spočetja
CLEVELAND, O. — Že je minilo par mesecev, odkar sem se bil zadnjič oglasil z mojim poročilom o nabirki za našo Slovensko kapelo. Kolikor bolj se bližamo zaključku te nabirke, to- darovali:
in Edwarda Terselir
Po $10: Mrs. Agnes Zielinski v spomin soproga Stanleya in Čajnik družine; Mr. in Mrs. Al Renkosek v spomin Mr. in Mrs. Frank Renkosek Sr. in Mr. in Mrs. Joseph Renkosek Sr.; Mrs. Jennie Herakovich v spomin soproga in otrok ter Mr. in Mrs. John Jurkas; Louise Jeruc v spomin Jeruc in Polavcic družin; Mrs. Frank Senica v spomin Anne in Michaela Ferent-chak, Mr. in Mrs. Joseph Piletič v poseben namen.
Po $5: Mr. m Mrs. John Me-glan v spomn Joseph Jurkas družine; Oklesen družina v spomin pok. staršev Anne in Anthony ter brata; Mr. in Mrs. Joseph Baznik v spomin Komočar družine; Emily Danezak v spomin Danazek družine; Marie in Raymond Terselic v spomin staršev Anna in Frank in brata Edwarda; Gale Dolanc v spomin njenih staršev Mary in Frank Dolanc; Mrs. Ann Currie v spomin soproga Gordona; Mr. in Mrs. John Kastigar v spomin Frances in Ludwig Kastigar; Mrs. Mary Setinz v spomin soproga Franka; Mrs. Emma Shimkus v spomin soproga Charlesa; Mr. Matt Beldhauer v spomin njegovih staršev; Mrs. Frank Bartley v spomin soproga Franka; Mr. in Mrs. Charles Ostrowski v poseben namen; Mrs. Agnes Kastigar v poseben namen; Mrs. Jean Kopezyk; Marie Terselic, in $4 Ann Wil-kowski in Jennie Lyons v spomin John Baznik družine.
Po $3: Mrs. Frank Bartley; Mr. in Mrs. Stanley Furlan v spomin pok. staršev; Mrs. Ann Pieczynski v spomin pok. staršev in Gende družine; Mary Grame v spomin Anne in Charles Schmitz.
Po $2: Frances Puetz; Betty in Hattie Matthew; Theresa Gende; Anthony Piletič; Ann Piletič; Frank Gergovich; Mrs. M,ary Kuczynski v spomin Zni-darich družine.
Strabane. Pa. — Mary Tomšič je poslala $10; darovali so vsaka po pet dolarjev Mary Novak in Mary Pelan v spomin John Kern in njegovih sester.
Euclid, O. — Mrs. Anna God-lar je poslala $40, kar so darovali .
$10: Ursula Unetič v spomin pok. soproga Johna in hčere Veronike Krence.
Po $5: Anna Godlar v spomin | pok. Martina Kerin; Mrs. Mary Hrovat v spomin pok. Johane Flack; Mr. in Mrs. Joe Rudolph v spomin Amalie Anzelc; Mrs. Agnes Matjašič v spomin Johane Flack; Anna Godlar v spomin Frank Dorsch.
Po $3: Anna Godlar v spomin Jennie Bukovec in $2 Anna Godlar v spomin Franka Moro.
Cleveland, O. — Mrs. Dorothy Ferra je poslala $310, kar so
liko bolj počasi prihajajo prispevki, ampak od zadnjega poročila se mi je vseeno precej nabralo in kot izgleda, bo kmalu končano, vsaj upam tako in prihodnje leto 1971 pa se bomo zbrali v Washingtonu 15. avgusta k slovesni otvoritvi in blagoslovitvi naše kapele. Torej od zadnjega poročila sem prejel naslednje darove:
La Salle, lil. — Miss Mary Gramc je zbrala kar lepo vsoto $500, kar so darovali:
Po $100: Mrs. Theresa Savnik v spomin soproga Franka; Mrs. Trese Holerick v spomin M.J.P. Hollcrick in družine ter Mr. in Mrs Joseph Livek Sr.
$50: Mr. in Mrs. Paifl Cohard v spomin Agnes in Ignatius Jordan in družine, Peru, 111.
Po $35: Mary Gramc v spomin Anne in Martina Gramc ter Mary, Martina in Franka Bos-
Novo Štifto. To je bilo veselja z nar in Zupan družine in Maxine mojimi prijatelji čebelarji. Pet Peterson.
nas je bilo in smo imeli svoj $25: Ursula, Frank in John
$300: Mr. in Mrs. Joseph in Mimi Koncilja, Clev., O., v spomin pok. staršev Leopolda in Karoline Kolar in brata Edwarda ter v spomin pok. staršev Josepha in Anne Koncilja, pok. svakinje in dobre prijateljice Anne Rosel. — $8: Dorothy Ferra in $2 Joseph Markel Jr., Euclid, O.
Mrs. Mary Otoničar je poslala $36, kar so darovali:
Po $5: Mr. in Mrs. Frank Ci-rinski; Mrs. Mary Zivoder; Mrs. Anna Bower; po $10: Mr. in Mrs. Louis Feme; Mrs. Mary Otoničar in en dolar Mrs. Theresa Levstik.
Posamezniki pa so poslali nasi enj e darove:
$200: Mrs. Angela Crpser, Forest City; Pa. '
Po $100:	Mrs. Frances So-
mrak. Clev., O., v spomin pok.! soproga Josepha; Rev. Raymond T. Hobart v spomin pok. stare mame Josephine Klun.
Po $lj(): Mrs. Mary Korenčan,
Clev., O.; Norbert A. Ozimek, Clev., O.
$35: Podružnica št. 105 S2Z, Detroit, Mich.
Po $25:	Angela Adamovich,
Clev., O., v spomin pok. matere Josephine Poles; Mrs. Rose Scoff, San Francisco, Cal., y spomin pok. sina Josepha; Podr. št. 26 SŽZ, Pittsburgh, Pa.; Kro-schel Family, Chicago, 111., v spomin Martina Kroschel.
Po $20: Mr. in Mrs. Gabriel Klinar, Elyria, O.; Rose Scoff, San Francisco, Cal.
Po $10:	Mr. in Mrs. John
Kumse v spomin pok. Josepha in Frances Kumse; Mary Žiberna, Ambridge, Pa.; Agatha in John Možina v spomin sina Johna; Frances Bensa, Fontana, Cal.; Mr. in Mrs. Sylvester Ribarič, Garfield Hts., O.; John Lustig Sr., Bradley, 111., v spomin živih in mrtvih družine pok. Johna in Frances Lustig; Mirko F. Orel, Bratenahl, O.; Mary M e n c 1 nger, San Diego, Cal., v zahvalo za zdravje; Mary Paynich, Cleveland, O.; Miss Christine Slapničar, Joliet, 111., v spomin pok. sestre Pauline Grego; Theresa Kodelja, Clev., O.; Miss Carolyn Budan, Clev., O.; Joanie, Donna, Aggie Arko v spomin pok. starih staršev; Mr. in Mrs. Louis Feme, Clev., O., v spomn pok. Anthony Kužnik; Neimenovana, San Francisco, Cal.
Po $5: Mr. in Mrs. Ed Striei-sky, Forest City, Pa.; Mrs. Mary Shivitz. Forest City, Pa.; Ursula Chuch, Geneva, O.; Mr. in Mrs. Paul J. Oblock, Pittsburgh, Pa.; Angela Stupar, Detroit, Mich.; Mr. in Mrs. John Zago-da, McKees Rocks, Pa.; Frank Malesic. Butte, Mont.; Angela Gerbeck, Barberton, O.; Louise Zorc, Euclid, O., v spomin pok. soproga Franka, sina Franka Jr. in hčere Louise; Rose Mickovic, Clev,. O., v spomin pok. stric;?. Franka Zorc; Mary Urbas, Cleveland, O., v spomin soproga Johna; Mr. in Mrs. Anton Koren, Euclid, O.; Posch Family, Cuclid, O.; Mrs. Mary Duša, Calumet, Mich.; Mr. in Mrs. Wesley Mickovic, Clev., O.; Robert A. Mickovic, Clev., O.; Mr. in Mrs. Frank Majer, Clev., O.; Mary A. Floryan, West Allis, Wis., v spomin pok. Mr. in Mrs. John Besal; Ceil Grath, West Allis Wis.; Paula Hervatin, Skokie, 111.; Mrs. Frances Bat-tay, Barberton, O.; Mr. in Mrs. Frank A. Turek v spomin Ruth Perhne, Mrs. Frances Pfeifer, West Allis, Wis.
$6. Frank Kalik, Pittsburgh, Pa. — $6.48: Jacob Volcansek, Clev., O. — $6: Rose M. Mickovic, Clev., O., v spomin pok. Josephine Gliha in Frances Zu-l:eh. — $3: Mr. in Mrs. John Mlakar, Euclid, O., v spomin Rudolpha Widmar.
Po $2: Mary Omaits, Fontana, Calif.; Josephine Stariha, West Allis, Wis.; Agnes Jančar, Lorain, O.; Ann Ruchgy, Sheboygan, Wis.
Po $1:	Mary	Orneson; Jean
’Kurilich, obe iz Fontane, Cal.; j A. Gerbec in Miss A. Gerbeck, Barberton, O.
Pueblo, Colo. — Mrs. Anna Pachak $12; darovali so:	$5
Frances Prelesnik; $3 Mr. in i Mrs. Frank Mehle; $2 Mr. in Mrs. Fred Pachak; po $1 Mrs. Frank Croshal in Mrs. Theresa Plut.
' Popravek: Mr. in Mrs. Frank (Widina, Pittsburgh, Pa., sta darovala $25. in NE $20, kot je' bilo v zadnjem poročilu pomoto-Jii.i Določano. Prosim, da mi o-prostita pomoto!
!	\ 'menu celotnega odbora, za
Slovensko kapelo prav prisrčna hvala vsem, ki ste se doslej od-12vah s svojimi prispevki vsem tistim pa. ki še niste nič/prispe-.vali v ta namen, pa kličem:
Mal položi dar 'tudi Ti
Mariji Pomagaj na oltar]
Frank A. Turek, tajnik
986 Bryn Maiwr Ave.
Wickliffe, Ohio 44092
ia>iiir it i.m.Tr~~~~iiiF~TiiiTi—ni—WTT-unTrinwi'nriMr
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
“Mama, zvoni, pojdite vendar!” Nato je odšla. Stara Gaš-perka je hitela za njo proti cerkvi-
“Oh, moj Bog, že zvoni, in jaz sem še taka,” se je ustrašila nasproti pri Zgornjih Dodlička. Sedela je na nizkem stolčku, Adamka je imela pri prsih in se pogovarjala z možem. Takoj je poskočila, poljubila dete in se mu nasmehnila. “Dovolj imaš, nekaj si pusti za drugič!” Zadrgnila je srajco pri vratu. “Uspavaj ga!” je naročila Adamu in že se je vrtela pred ogledalcem. Adam je zibal otroka, pogledoval z radostjo na ženo, ki se je vnovič razcvitala, in je rekel: “Tako bom naredil, kakor sva govorila.”
“Naredi, Adam, naredi; kamen se mi bo odvalil od srca. Molila bom z Dodličko v cerkvi, da ti dii Bog dar sv. Duha, da boš mogel bratu vse lepo razložiti.”
“Zato pa hiti, — nikar ne stoj vedno pred zrcalom, — saj si dovolj lepa! — Takoj bo zvonilo vkup.”
“Samo če sem ti všeč,’* se smehlja Dodla in vse na njej kar igra — oči, lica, noge- Adam zadovoljen strmi za njo in hčerko skozi okno, kako se jima vse poda.
A takoj nato je odtrgal svoj pogled od cerkve in ga uprl v vrata nasproti. Čakal je, pride li Martin na vrt. “Četrt ure bom na preži,” si je rekel, “če ga ne bo, pojdem sam k njemu. Rad grem, dolgčas mi je in rad bi že zopet videl sobo, kjer sem zra-stel.”
Leno se pomikajo kazalci na uri. — Še deset minut ni preteklo, ko se oglasijo pod oknom na hodniku koraki, hitri in jadrni koraki. “Koga neki nese k nam vrag v vas ravno v trenutku, ko imam tako važno zadevo na umu!” se jezi Adam;— toda že leti ves prestrašen k vratom. — Skozi okno je zagledal ženo z Dodličko v naročju.
“Kaj pa se je zgodilo?” jima zakliče Adam naproti in odpira vrata nastežaj.
Dodla ne odgovori — z otrokom vred pade na posteljo, zarije glavo v pernice in krčevito zaihti-
“Dodla, Dodlička, povej mi, kaj se ti je pripetilo?” Adam sede na rob postelje, stresa ženo za ramo, toda besede ne more izvabiti iz nje.
“Ali ti je prišlo slabo? Ali si morda omedlela?” ugiba Adam, Dodlička pa odkimuje z glavo in joka naprej.
“Morda je dekle kaj naredilo?”
Dodlička zopet odkima z glavo.
“Aha, najbrž se je kaj primerilo tvoji mami ali atu?”
Ne, tudi to ne. Adam se zaman trudi, ne more uganiti pravega.
Žalosten gleda ženo in otroka, Vidi samo ruto, nazaj zavezano, ki jo kita bogatih las zadaj privzdiguje kvišku, vidi tudi rožnata ušeska, a vse drugo lice se potaplja v pernice; sliši tudi jok 'otrokov...
“Hudirja, dekle, sedaj mi je dovolj; takoj poveš, kaj te boli zastonj vendar ne jokaš!” Strogo je sedaj spregovoril Adam objel ženo s svojimi močnimi rokami, ji dvignil kot peresce in posadil. Imela je lica rdeča kot mak, oči zardele od joka; z ibelo rutko, ki jo je še držala v rokah, si je obrisala solze, in bilo je;^ kakor da je s tem zbrisala tudi\ vso žalost. Kakor da jo je zbudil strogi glas možev- “Stojč-kaj!” je ukazala hčerki in jo postavila na tla. “Ne vem, kaj boš storil, ako ti vse povem,” je potem rekla možu in se postavila Predenj. Ta je ne bi bil spoznal.

Oči so ji gorele, pa ne v solzah, ampak iskrile so se kakor ogenj, lica so gorela, da bi se na njih vnela vžigalica, čelo se ji je gu-bančilo, bradica se je tresla, pesti so se stiskale; Adam ne bi bil spoznal svoje Dodličke, nikdar je ni videl take, tako se je spremenila pred njegovimi očmi, da bi se bal zanjo, da je izgubila pamet, če bi je ne bil poznal.
“Manca Spodnjih me je spodila iz klopi.”
“Iz kakšne klopi?” ni mogel Adam takoj razumeti; zato je vprašal malomarno, mirno; toda njegov mir je še bolj razdražil Dodlo.
“Iz klopi v cerkvi, iz naše klopi!”
Ali je Adam prav slišal? Radi gotovosti vpraša vnovič:
“V cerkvi, pred ljudmi, praviš, da te je spodila Manca, in iz naše klopi?” In že se je tudi on dvignil, tudi njemu, glej, so se žile na sencih napele, obraz mu je zardel, ušesa so se vnela.
“Kakor bi bila garjeva, tako me je spodila od sebe in dekletce tukaj tudi.”
“Povej, kako je bilo, ne besede ne prideni, ne besede ne zamolči!”
“Prišla sem bolj pozno v cerkev; zvonili so že skupaj; cerkev polna ljudi- — Grem kakor vselej naravnost k naši klopi in iščim vanjo Dodličko pred se-joj. Pa prav na koncu sedi Manca s fantkom. Sedi kot pri-uta in se dela, kakor da naju le vidi. Izstopila bo, si mislim, n bo pustila naju naprej, kakor navadno dela, ker je poleg nje :e prostora za tri. Stojim trenutek in čakam, da je ne bi motila, če morda ravno moli očenaš. Ko ^e pa dolgo ne gane in me je že jram — pravim ji tiho: “Manca, umakni se!” Zdaj šele dvigne 'lavo, me pogleda in pravi, da ie vsak lahko slišal: “Kaj pa hočeš tukaj? To je naša klop!”
— “Naša, kakor vaša,” jaz na-:aj. In veš, kaj mi je na to rekla? “Mi postavljamo oltar — Vlartin nosi nebo — klop je naša in ti se poberi!”
“To je rekla?”
“Bog mi je priča! Mislila sem, la se bom pogreznila sto sežnjev globoko v zemljo od sramu. Ljudje okrog so se suvali s komolci, smejali se, vsa cerkev se mi je vrtela, nisem vedela, kaj bi počela: vsa zmešana sem pograbila Dodličko v naročje, grizla se v ustnice, da nisem tam začela jokati, in zbežala sem lomov.”
Komaj je dogovorila, je zazvonilo v stolpu tri, znamenje, da ie minil blagoslov. Prvi so pridrli iz cerkve dečaki, kakor bi jih iztrelil, za njimi so prišla iekleta in potem šele drugi žup-Ijani. Niso se takoj poslovili in razšli. V gručah so stali na malem prostoru pred cerkvijo in se živahno pogovarjali. Samo Manca je popolnoma sama hitela proti domu s povzdignjeno glavo, s trdim, hudobnim izrazom na licu, Martinka je vlekla za roko s seboj.
“Odkar Klenči stoji, se kaj takega še ni zgodilo.”
“In še celo v cerkvi, niti na takem svetem kraju se ne more premagati.”
“Uboga Dodlička — tako jo gre in poniža.”
“Prizadela ji je rano, ki se težko zaceli —” je slišala za seboj Spodnja Porazilka in naravnost bežala ljudem izpred oči, kakor bi jo kamenjali. Njena mati, stara Gašperica, se je sploh sramovala priti iz cerkve. Ostala je in klečala kakor pribita.
“Kaj se vam danes, teta, nič ne mudi domov?” jo je vprašal | Cerkvenik, ko je bil že pogasiT sveče, pokril oltar, otrnil dušo I pri večni luči in zaprl zakristijo. Gašperica pa še vedno kleči.
Vesti iz Slovenije
Atomska centrala v Sloveniji
Inž. Drago Zupan, član izvršnega sveta v Ljubljani, je izjavil v Londonu, da nameravata Slovenija in Hrvatska zgraditi pri Krškem atomsko električno centralo z zmogljivostjo 500 megavatov. C e n t r a la, katere stroške predvidevajo na 150 milijonov dolarjev, naj bi bila dograjena do konca leta 1975. V letošnjem septembru nameravajo povabiti tuja podjetja, da predložijo ponudbe.
banka, deloma Celjska, potrebna pa bodo seveda še sredstva sklada skupnih rezerv.
Spomenik gen. Maistru
Pred kratkim so se v Kamniku sestali člani pripravljalnega odbora za postavitev spomenika borcu za severno mejo generalu Maistru. Predsednik odbora je dr. Maks Pohar iz Maribora. Osnutek je že izdelal a-kademski kipar Tone Segulin, odkritje spomenika pa naj bi bilo letošnjega oktobra. Osnutek spomenika bodo pred tem še razstavili v Kamniku z željo, da bi občani lahko dali morebitne pripombe oziroma predloge.
Rudnika Senovo in Laško bosta opuščena
Na seji Kreditne banke in hranilnice, ki se bo v kratkem p r e i m e n ovala v Ljubljansko banko, so razpravljali b zagotovitvi dela delavcem, ki bodo o-stali brez dela z opustitvijo rudnikov Laško m Senovo. Za rudarje iz Laškega prihajata v poštev dve rešitvi: Ljubljanska Izolirka bi začela izdelovati stiropor, poseben izolacijski material, z rudnikom pa se bosta začela septembra dogovarjati za izdelavo investicijskega programa.
Druga možnost je sodelovanje z mariborsko tvrdko Primat za izdelavo skladiščne opreme. Za senovski rudnik, ki zaposluje 880 oseb, je mariborska Metalna sklenila, da bo zgradila obrat za proizvodnjo žerjavov, ki bo zaposloval 400 prek valificiranih delavcev. Dalje bodo zgradili novo tovarno za keramične ploščice ki je Sloveniji nujno po--trebna, zaposlovala bo 80 oseb; odprto pa je vprašanje zaposlitve ostalih rudarjev. Investicije bi deloma kreditirala Kreditna
“Vjesnik” se lotil “Kolinske”
Kolinska tovarna je priredila tiskovno konferenco zaradi članka v zagrebškem “Vjesniku”, ki je bil objavljen 13. junija pod naslovom “Resnica o sodelovanju Knorr-Kolinska”. člankar Vjesnika piše, da je Kolinska leta 1968 uvozila iz Švice 135 ton juh, leta 1969 pa že 542 ter da je tovarna kolonija ameriškega koncerna. Predstavniki Kolinske so novinarjem poudarili, da so res podatki v Vjesniku vzeti iz švicarskih statističnih publikacij, vendar tako, da je pisec letnice obrnil. Iz teh podatkov je razvidno, da so leta 1968 uvozili iz Švice 542 ton juh, leta 1969 pa 135. Vendar je to uvoz za vso Jugoslavijo, Kolinska pa ni lani uvozila niti kilograma juhe, pač pa 125 ton polproizvodov, izdelala pa je v tem letu 780 ton juh, za kar je uporabila le 95 ton uvoženih komponent. Novinarjem so nato razdelili kopijo članka, ki so ga poslali “Vjesniku” z zahtevo, da ga na osnovi zakona o tisku objavi.
Folklorni festival
Od 11. do 25. julija je bil v Kopru folklorni festival, na katerem so nastopale folklorne skupine iz vse Jugoslavije. Slovensko folkloro so predstavile skupine France Marolt iz Ljubljane in skupini iz Kamniške Bistrice in Šentviške gore ter Železničarske skupine iz Ljubljane.
železniška nesreča
Pri postaji, ki se je pred
Tudi Muškat in Oman stopila v novo dobo
TONY KRISTAVNIK
S prevratom v sultanatu Muškat in Oman je pretekli teden tudi ta del Arabije stopil v 20. stoletje.
ADEN, J. Jem. — Sultanat Muškat in Oman zavzema skrajni jugovzhodni rob Arabskega polotoka vse do vhoda v Perzijski zaliv. Meri 82,000 kv. milj in ima okoli pol milijona prebivalcev. Dokler niso pred nekaj leti odkrili ležišča petroleja in ta začeli izrabljati, je bila to skrajno revna dežela, katere glavni' produkt so bili datlji.
Deželi je vladal do nedavnega 60 let stari Said bin Taimur po starem in brez ozira na potrebe ljudstva in njegovega napredka. Četudi je dobival v zadnjih letih okoli 72 milijonov dolarjev dohodkov od črpanja petroleja, ni porabil niti centa 1 za šolstvo, gradnjo cest, bolnic in drugih javnih potreb. To je j privedlo do nezadovoljstva in pripravilo njegovega sina Qua-busa, ki je študiral v Angliji, da je s silo končal očetovo 38-letno vlado.
Očeta so poslali v Anglijo, sin pa je odbij ubil deželi novo dobo in “svetlejše dni”. To obljubo ne bo lahko izpolnil, pa naj mu tudi priteka denar od črpanja o-Ija. Dežela je namreč z izjemo obalnega pasu in nekaj zelenic na notranjem višavju pretežno puščava ljudstvo zaostalo, šol nobenih.
Novi sultan se naslanja v glavnem na britanske oborožene sile, ki po starem dogovoru skrbe za varnost sultanata. Angleži bi radi tudi sultanat spravili v Federacijo državic ob Per-vojno imenovala Rajhenburg, zijskem zalivu, ki bi bila s tem'
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
stanarin na ravni, ki pa naj ne bo nižja od one 25. maja letos. To polnomočje predsedniku velja do 28. februarja 1971.
Predsednik Nixon je izjavil, da takega polnomočja ne potrebuje in da ga ne bo rabil, če mu ga Kongres da. Republikanci v Kongresu trdijo, da je to polnomočje politična taktična poteza demokratske večine v Kongresu, ki naj omogoči demokratom v javnosti dolžiti predsednika Nixona za draginjo in nadaljnje naraščanje cen.
Polnomočje je izglasoval najprej Predstavniški dom, med tem ko ga v besedilu zakonskega predloga, sprejetega v Senatu, ni bilo. Konferenca predstavnikov obeh zbornic je vključila pooblastilo v skupno besedilo, ki mora biti ponovno izglasovano od obeh domov, predno pojde predsedniku v podpis.
Kitajska obnavlja vezi
s svetom
PARIZ, Fr. — Rdeča Kitajska je odločena izboljšati svoje stike s tujino, to je dognala francoska delegacija, ki je bila pretekli mesec v Peipingu. Pričakujejo, da bo predsednik kitajske vlade Ču-En-laj prihodnje leto obiskal Francijo in tudi več glavnih mest vzhodne Evrope.
Rdeča Kitajska je že objavila, da bo obnovila redne diplomatske stike z Jugoslavijo, pritisnila pa je tudi na Albanijo, da to stori. Albanija je edina komunistična država v Evropi, ki podpira v sporu s Sovjetsko zvezo Kitajsko.
okoli 90% vse glavnate solate v naši deželi.
ZA SMEH
Gospa izbere svilo za obleke in vpraša:
“Pa je res trpežna ta svila?”
“Zelo močna, lahko mi verjamete. ’ je vneto rekel pomočnik. "Garantiram vam, da bo trajala do konca vašega življenja in še potem boste lahko iz nje naredili blazine za salon .
Help wanted — female
COOK
Monday thru Friday, 9 to 3 p.m.
20th Century Lanes 16525 Euclid Ave.
(156)
Male Help Wanted
Help Wanted
Janitor — handy man or couple, part time, days at Slovenian National Home on E. 80 St. Call between 5:00 and 8:00 p.m. 641-1876
(x)
MALI OGLASI
sta 25. junija trčila brzec, ki je vozil proti Zagrebu, in tovorni vlak, ki je vozil proti Ljubljani. Iztirili so trije vagoni tovornega vlaka in lokomotiva, deset ljudi pa je bilo ranjenih.
Kratek delovni teden
Za sedaj je 40-urni delavni teden v celoti uveljavljen v ZDA in v Novi Zelandiji, bližajo pa se mu tudi že v vrsti drugih držav tako v svobodnem kot tudi v komunističnem svetu, med drugim tudi v Jugoslaviji.
povečana in okrepljena po o-zemlju in prebivalstvu ter bi laže čuvala sv^ky pggtjhrisnost. V Londonu so se odločili, da bodo pomagali še nadalje skrbeti zunanjo varnost Federacije.
Konferenca odokila pravico “zamniive”!
WASHINGTON, D.C. — Konferenca zastopnikov Senata in Predstavniškega doma je sprejela polnomočje za predsednika ZDA za zamrznitev cen, plač,
Kdo naj predstavlja poljske delavce?
SALINAS, Calif. — Na- poljih doline Salinas se borita za moč in vpliv med poljskim delavstvom Organizacijski odbor združenih poljskih delavcev, ki je sedaj uspešno končal petletni boj za organizacijo trgačev grozdja v južni Kaliforniji, ter Unija prevoznikov (Teamsters).
Boj gre za to, kdo naj organizira okoli 10,000 poljskih delavcev, večnoma -‘mehiških” Ame-likancev, ki so zaposleni na poljih, kjer pridelujejo v glavnem solato in razne vrste jagod. V tem predelu Kalifornije zraste
* ■ ........
Da se uredi zapuščina
prodajamo 2 petsobni hiši na enem lotu z dvojno garažo. Sprednja hiša ima zidan priključen trgovski prostor, na 47 and Payne Ave- Vprašamo $17.500. Kličite 943-4581.
—(154)
Hiši naprodaj
Zidana kolonialna, 9 sob, prenovljena kuhinja, zajtrkovalnica, formalna jedilnica, velika dnevna soba s kaminom, 4 spalnice, sončna soba, zaprta veranda, vse to na 200 čv. vel. parceli z dvojno garažo.
Kolonialna hiša, prenovljena, 3 spalnice, preproge od stene do stene. Cenjena ugodno za hitro prodajo.
PENA REALTY 261-2300
Kličite ED ŠUŠTARŠIČ ali BOB SKEBEL '	(152)
Lastnik prodaja posestvo
Da se uredi zapuščina, $15,000. Dve dvodružinske hiše na enem lotu. Sprednja dvodružinska, zidana hiša. 6 in kopalnica, 4 in kopalnica, posamezne kleti in furnezi; zadnja lesena hiša, 6-6 in kopalnice in klet, furnez za spodaj. Na 1260 E. 61 St. EV 2-5178 ali 431-6169 po 4. uri.
-(152)
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje zgoraj se odda na 1001 East 74 St. Za pojasnila kličite: 944-4437.
________ ~(153)
V	najem
Oddamo tri sobe na 1176 E. 61 St., zgoraj, zadaj, št. 8. Kličite 475-2644 po 6- uri.
(MWFX)
Prij2le2’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z> RAČUN POMOČI DRČAVE OHi. ZA OSTARELE
A.LD FOR AGED PRESCRIPTION.'.
rini-	Xr «Ktb Ut . ITN t_.|- ,
DVA ClLJA — Poatty Bogaty, 8 let stara deklica v južni Kaliforniji, drži v rokah stek-leVfice, ki jih zbira in noši' na zbirno mesto, kjer dobi za nje določeno število centov. V okviru narodnega programa je namreč ind ustrija steklenic in žar začela te zbirati, da bi na ta način pomagala ‘'očistiti” deželo.
RIBE PLAPOLAJO V ZRAKU ■— Slika je bila posneta v kitajskem delu mesta San Francisco v Kaliforniji.
LUMBER AND CONSTRUCTION YARD
Buildings and office, for lease or sale. Serving Slovenian St. Clair area and other areas easily accessible from Shoreway and Downtown. Excellent opportunity, long established business. For information call MR. LYBARGER, 543-5141 ___________ 054)
V najem
3 sobe se odda, delno opremljene, za ženo ali dekle na 1128 E. 66 St. 431-2174.
-(154)
Iščejo stanovanje Starejša dvojica bi rada dobila hišo v najem v Collinwoodu, v lepi okolici. Kličite 531-2896.
%MrMMjrjrjrj&&jrjrjvjrj9rjtrjgrjrjpjrjFjimk
\ \
^LUISCOLOMA:
5 MALENKOSTI |
Ali kakor bi hotele pokazati, da je posebna lastnost ženske, vedno nasprotovati, so v tem trenutku naenkrat vse utihnile. Globoki molk je trajal za eno celo minuto. Za njim pa se je vzbudil tem živahnejši šum, šepet in nemir- Nekaj posebnega se je bilo moralo zgoditi in Bu-tron in filozof Pulido sta hitela vsak k svojemu opazovališču.
Prišla je kondesa de Albornoz. Kakor kraljica, kakor boginja je stopila med zborovavke. Z zadovoljnim samoljubjem je nagnila glavo, kakor bi se bala, da ne zadene z njo ob obok slavoloka...
Za njo je šla markiza de Vol-divieso, ena tistih prijateljic, ki se z malim zadovoljijo in ki jih je Currita vedno vlačila za seboj kot nekake častne dame. Pravila je, da so ji okvir za njeno eleganco ...
Ljubko je pokimavala svojim velejasnim prijateljicam na desno in se je dala povesti od markize Butronove k dukesi de Bara- Sedla je med njo in o b e ministrovki. Prisrčno je stisnila roko senori de Martinez, ji rekla: “Moja ljuba!”, in je izrazila svoje sožalje senori de Garcia Gomez, da je včeraj ni bilo doma, ko jo je obiskala.
“Jezna sem bila na samo sebe, ko sem videla Vašo posetnico. Rada bi bila nekoliko pokramljala z Vami! Želela bi, da sva si dobri prijateljici!”
Senora de Garcia Gomez se je malone razpočila od tolike nepričakovane časti. Zadovoljno in ponosno je gledala na vse strani sredi teh dveh španskih grandinj.
Izza zastora sta Butron in Pulido opazovala Curritin prihod. Pulido je omenil:
“Nosi se, kakor bi že bila predsednica!”
“Kdo?”
“Currita! Saj sem ti pravil, Pepe!”
In res je bilo. Tako zelo je bila prešinjena Currita svoje prevzvišenosti, da niti za trenutek ni dvomila, da jo bodo izvolili za predsednico. Za plesom pride predsedništvo — ta misel je bila za njo tako dosledna in neizogibna, ko da za nočjo pride dan. Stricu Frasquitu je bila že naročila vse potrebno v tem oziru in je pripovedovala svoji spremljevalki, Mariji de Valdi-vieso, med potom k Butronu. kaj
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP * i
MILWAUKEE PROTESTANT HOME I	in
MILWAUKEE, WIS..63211 Offers Excellent Immediate Opportunities
i	for
REGISTERED NURSES ,	LICENSED PRACTICAL
NURSES
Full or Part Time Openings on Day Shift and Evenings Apply today — Don’t Delay |	2449 N. DOWNER AVE.
j	or call:
(414) 332-8610 Ext. 270 P	(153)
vse hoče v kratkem prirediti v prid ranjencem severne armade, in zlasti pri bodoči sijajni veselici, ki bo nesla milijone in milijone.
Butrona pa so Pulidove besede ujezile- Krilil je z rokami in živo šepetal izza svojega opazo-vališča ob luknjici v platnu:
“Se nosi kakor kaka predsednica? Le naj se nosi, pa predsednica ne bo! Še tega bi se manjkalo! Ženska brez ugleda, brez sramu... Da mi prežene vse pobožne člane! Kaj bi rekel nadškof, ko ga zaprosim, naj blagoslovi naše podjetje? Marija Villasisova je edina sposobna, edina, Pulido!”
“Dvomim, Pepe!”
"/Dvomiš? Torej tudi zoper njo imaš pomisleke?”
“Pa še velike!”
“Neumnosti!”
“Ne bo prišla ...!”
“Zakaj ne?”
“Se zelo rada prehladi! Spomini se na zadnji sestanek, Pepe!” “Pride, prijatelj, pride! Je včeraj obljubila Vefi; še prav posebno sem ji jo priporočil!” Res je bila prejšnji večer markiza Butronova pri Villasisovi ter jo je za božjo voljo prosila, naj gotovo pride na sestanek. Uboga senora je bila vsa opla-šena in je prosila s tako silo, kakor bi šlo za življenje.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OPEN HOUSE SUN. 2^5 P.M. — Cozy 5 rms., 2 bdrm. frame, brk. front bungalow, end. porch, 3 rms. WW crptg. By Owner. Lo taxes. Upper teens. 4921 W. Bloomin.gdale. 745-9544
152)
CENTRAL ILLINOIS, NORTHERN MISSOURI AND IOWA FARMS for sale. Country homes. One with stocked lake. 30 homes in Lincoln Area from $6,000 to $79,000., also Restaurants and Taverns.
GENE WILSON REAL ESTATE & AUCTION CO.
(217) 732-3633 Lincoln, Illinois
(152)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY — DELI ^
LA GRANGE AREA Vic. Mannheim road. Open 7 days. Fully eqpd., inch stock. $15,000. Ideal couple operation. By Owner. 354-9722
____________ 052)
MOTEL FOR SALE—8 UNIT AND LVG. QTRS. All furn. incl. adjoining restaurant completely furn. and Gift Shop. This motel & restaurant is on a cor. lot. Busy hwy. overlooking Lee’s Ford Dock on the beautiful waters of Lake Cumberland. One of the fastest growing communities in the heart of Central Kentucky. Priced to sell by owner. PH. 606-678-3581, Sommerset Kentucky _______________________ (152)
RESTAURANT — Loc. bet. R.R. and L. Seats 70. Open 6 days. Estab. over 30 yrs. Good bus. Call owner 475-9371 before 8 p.m. or 334-8093 after 8 p.m.
(152)
FEMALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS
REGISTERED NURSES
Where you can pursue your medical future with a fully equipped progressive hospital. Pleasant living conditions. Two in-service education directors are employed to aid upgrading the talents and skills for this profession. Enjoy top employee program plus excellent salary and fringe benefits. All shifts. Why not have all of this with the best of working conditions?
Write or wire in confidence to:
DON HANSEN, Personnel Director
CALDWELL MEMORIAL HOSPITAL
_________________CALDWELL, IDAHO_____________(152)
Pa markiza ni kazala nobenega veselja; nasmejala se je: “Ali kaj je mene pri tem treba, prijateljica! Kakor psa v cerkvi...”
“Ne govori tako! Saj niti sama tega ne verjameš!”
“Glej Genovefa! Ko bi šlo samo zaradi tebe, bi prišla z vso dušo in z vsem veseljem. Ali ker gre za... pojdi, pojdi! Ne ugaja mi tisto pometanje na znotraj, kakor pravi tvoj soprog ... Človek je vedno v nevarnosti, da se kje spotakne ob smeteh. In, odkrito ti rečem, nočem, ne ljubi se mi iti roko v roki s tisto •.. Curro Albornoz in drugimi njene vrste...!”
“Prav govoriš! Pa kaj hočeš! Ko pa je Madrid taka močvara!” “Ni, ni močvara! Ti in jaz in mnogi drugi smo tudi v Madridu, pa hvala Bogu, za močvaro še nismo! Rajši reci, da v Madridu je močvara, pa se ji čisto lahko izognemo ..
“Pa moja hiša ne stoji v tej močvari, Marija!”
“Vem, bolje vem ko vsakdo drug, zakaj poznam te kakor nobeden drug, in te ljubim. Zato pa se tudi ne branim iti v tvojo hišo; samo k sestanku nočem, ki ga tvoj soprog prireja v tvoji hiši. Me razumeš? Tudi ne misli, da se bom branila sodelovati pri dobrodelnem namenu, ki si ga stavite. Prav dobro vem, da se pod naslovom “pomagati ranjencem severne armade” zbira le za armado •.. Nič za to! Tudi jaz bom darovala v ta namen, pa zasluženja nočem izgubiti za svoje dobro delo ... Storila bom to, ker sem prestolonaslednika poznala še kot otroka in ker ga ljubim kakor samo sebe. Pa tudi zaradi tega, ker se mi je slovesno obljubilo, da bo prvo delo prenovljene vlade, oživiti katoliško unijo. Brez tega zagotovila ne bi storila ničesar...”
Markiza se je ustavila za trenutek, nato pa je preprosto in skromno nadaljevala, kakor bi šlo za malo stvar: “Zato ti dam na razpolago deset tisoč durov. Ko bi mogla dati več, bi dala več-”
Velikodušni dar ni razjasnil lica markizi Butronovi. Med pri-jateljičnimi besedami je postala otožna, odkimavala je in dejala: “Verjamem ti! Bogatega rodu si in si znaš ohraniti bogastvo! Ampak tvoje ime, tvoje ime je vredno več ko teh deset tisoč!” “Pa ravno svojega imena, svojega imena, tega ne dam! Povej to svojemu soprogu!” je odvrnila Villasisova šaljivo.
NOVE VRSTE OKRAS — Slika kaže okras, ki ga je izdelala Pauline Trigere in je bil nedavno na razstavi v Parizu.
Naša 67-letna AVGUSTOVSKA RAZPRODAJA j
je želv teku in se nadaljuje!	j
Imamo SPLOŠNO RAZPRODAJO vsega pohištva in hišnih potrebščin! POSEBNOST te raz- | prodaje so pa MODROCI in KLIMATSKE NAPRAVE . . . Kvaliteta vseh predmetov je od- £ lična, CENE so pa take, da bo kupec z njimi zadovoljen!
PRIHRANILI BOSTE MNOGO, če nas obiščete, si ogledate, kar želite kupiti in KUPITE! E
NAŠI plačilni pogoji so zelo ugodni.
A. GRDINA & SONS I
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.	dajemo eagle znamke!	KE 1-1235 5
Odprto: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. zvečer.	V torek in soboto do 6. zvečer. — V sredo zaprto.
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBailiaaBBliaaSIBEVBDBBKRSnBaiiEaBIIKBBBHBUElICIlISHrEBBKBBaHBaDIBBBBBBBBaB ■■■■■&'
vedrega lica in potolažena. S meni..., v mojo hišo! Kaj se bo 18. poudarkom je še dejala prija- potem zgodilo, za tisto me nihče j teljici:	ne more terjati na odgovor.
“Opozarjam te, da sem te jaz Brez skrbi se lahko braniš...” samo prosila, da pridi jutri k	(Dalje prihodnjič)
/ ti'** s	LVGUS' Hbpj is	r rni m
9110 %%	11112113 13U?6 25! 2677	Ms 2i!!22 im
KOLEDAR
društvenih
prireditev
Pobita in žalostna je povesila Butronova roke in je boječe zašepetala:
“Moj Bog! In kako mu naj to dopovem ...?”
Težek vzdih se ji je izvil iz prsi, obraz si je pokrila z robcem in brezupno je zajokala. Vsa brezmejna bridkost in bol ji je privrela na dan, ki jo je dosedaj prikrivala in zamolčavala ...
Za trenutek se je markiza de Villasis zavzela in se prestrašila, da je naredila prijateljici toliko žalost-
“Ampak, Genovefa! Za božjo voljo, ali sem te razžalila?”
“Ne, ne, ne,” je odmajevala Butronova, “toda Pepe .. .”
“Bog! Ne govori! Ti hočeš, da pridem ... Pridem, pojdem! Iz srca rada! Kako bi bila mogla slutiti, da ti povzročim toliko bridkosti, ako odklonim ...”
In stisnila je njeno roko med svoji in sami ji je bilo težko-
Butronovi pa je še vedno bilo hudo; lice je zakrivala z robcem, kakor bi jo bilo sram, in jecljala je:
“Pepe ..., siromak ..., tako strasten je...”
Ta beseda je kakor blisk razjasnila senori de Villasis vse, kar ji je bilo dosedaj uganka-Sklenila je roke, jezna, iznena-dena, polna sočutja ... Torej je bilo res, res je bilo, kar so govorili! Plemeniti Butron, caballe-ro, diplomat brez pogreška ... ta slabo ravna s svojo ženo, ki je bila vzor prave žene, vele-rodna, častitljiva senora, ki pa je sedaj jokala tukaj pred njo in skrivala v srcu sramoto svojega moža, sama nesrečna.
Jeza je zavrela Villasisovi v srcu. Rada bi bila zvedela od ubožice vse njene tajne bolečine, da bi ji olajšala trpljenje, pa še bolj, da bi jo maščevala. Ali zvesta svojemu soprogu je plemenita matrona molčala in je s svojim molkom venčala najtežjo bol tukaj na zemlji: prezirano, zametavano žrtev.
In markiza de Villasis ni silila v njo- Tihe solze sožalja so ji stopile v oči in s prisrčnim sočutjem je vprašala prijateljico:
“Ali še česa želiš, Genovefa? Ti morem še s čim ustreči? Povej!”
“O da, še, še! Ne veš...? Rada bi si pri tebi olajšala srce s solzami, rada bi imela nekoga, ki bi jokal z menoj ...!”
In nova pritožba ji je privrela na ustnice, vrhunec velikih dušnih boli: da ji manjka tolažbe, da je tako sama in zapuščena...
Ko se je poslavljala, je bila
AVGUST
16. — Fara Marije Vnsbovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
16. — Piknik Štajerskega kluba
v Zeleni dolini. Igrajo Van-drovci.
23. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road.
23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku.
SEPTEMBER
6.	— Piknik Slovenske pristave.
7.	— Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi.
13.	— Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
13. — Zelena dolina priredi na
svojih prostorih “Vinsko trgatev”.
20. — Trgatev na Slovenski
pristavi.
20. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop.
20. — SND na Maple Heights
priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne.
27.	— Podružnica št. 14 SŽZ
priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
27. — Društvo SPB Cleveland priredi letno romanje v Frank, Ohio
OKTOBER
3.	— DSPB Tabor priredi svoj
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
4.	—Kulturna društva v Eurlidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — “Noč v Sloveniji” v Slov.
nar. domu na St. Clair Ave.
10.	— Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
11.	— Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu.
18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop.
Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne.
31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer. NOVEMBER
1. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop.
7. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci.
7.	— Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob
5.	pop.
8.	— LILIJA poda igro v Slovenskem Domu na Holmes Ave-
14.	— Slov. kulturno društvo TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs.
14.	— Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”.
15.	— Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
22.	— Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer.
28.	— Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu.
29.	— Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
DECEMBER
6.	— Pevski zbor Slovan poda
koncert v SND na Maple Heights, Ohio. Začetek ob 4. uri popoldne.
JANUAR
23.	— Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
FEBRUAR
6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar. domu na St- Clair Ave.
7.	— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
MAREC
6 — Večerja in ples kluba
upokojencev na Waterloo Rd.
28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
DA JE TOPLEJŠE — Južno-ameriške opice se stiskajo skupaj v živalskem vrtu v Avstraliji, ko je nenadno nastopil hlad, ki ga te živali iz tropičnega severa niso vajene.
(ENE VSEMU BLAGU ZNIŽANE ZA NAJMANJ 20%
20% popusta
RAZPRODAJA
20% popusta
Posebno globoko znižane cene za Razprodaja bo trajala samo dva Zelene Eagle znamke; ob torkih Pridite — obiščite nas — oglejte si popolnoma brez vsake obveznosti.
vsa oblačila za šolsko mladino, tedna, dvojne.
vso zalogo — dobrodošli ste —
ANZLOVAR S
6214 St. Clair Ave.
RAZPRODAJO ZAKLJUČIMO V SOBOTO, 15. AVGUSTA.