47. štev. V Kranju, 19. novembra 1904. V. leto. G0R6JD6C Političen in gospodarski lisi. Vabilo na naroebo. S;;^ za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravnistvu. Domoljubno politično premišljevanje. XIII. Menda ni treba natančno naštevati vseh hudobij in pogubonosnih dejanj, ki jih počenjajo naši brezvestni in sebični klerikalci na slovenskem narodu ter ga s tem počasi rinejo v duševno in gospodarsko pogubo. Vse dobro in koristno za naš narod razdirajoča in uničujoča brestidna klerikalna politika, ki jo je vpeljal na Kranjskem rimsko-nemški agent avstrijske vlade, je dosegla pod sedanjim škofom Jegličem svoj vrhunec ter se je s Kranjskega razširila tudi med štajerske, primorske in koroške Slovence. Še nikdar se ni pri nas nevednega kmetskega in delavskega ljudstva tako odiralo, izsesavalo in sleparilo na katoliški podlagi kakor ravno v sedanjih časih. Ako obuboža in propade naš kmet, propasti mora tudi naš meščan; pohlepni tujec bi nato zlahka zasedel naše najboljše gospodarske pozicije in Slovenci bi nehali biti narod. Zato je sveta dolžnost vsakega slovenskega rodoljuba in domoljuba, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se naš kmet zopet reši in povzdigne iz nevarnosti, v katero sta ga zapeljala tuji in domači sovražnik! Naši politični duhovniki po volji škofa Jegliča in njih posvetni pomočniki, ki se hočejo okoristiti ter si zrediti mošnje in trebuhe z ljudsko nevednostjo in zabi tostjo, so znali s svojo sleparsko politiko dobiti neomejeno oblast in moč nad slovenskim kmetom ter sedaj povsod in vedno kriče, da so sami in edini poklicani in pripravljeni rešiti ter voditi lega ubogega zaslepljenega kmeta. In res ga rešujejo ter vodijo za nos že od nekdaj in vspehi tega se povsod kažejo nad njim vedno jasneje in očitneje. Slovenski kmet se od leta do leta hitreje pogreza v dolgove in bliža na rob propada ter na zadnje vedno huje na vseh koncih in krajih. In ni Čudno, da je tako! Saj se kmeta vendar ne more rešiti iz gospodarske bede ter mu pomagati do boljše bodočnosti na tak način kakor rešujejo slovenskega kmeta naši klerikalci, ki ga gonijo po bližnjih in daljnih božjih potih ter ga s tem pripravljajo ob dragoceni čas in težko pridobljeni denar, ga doma neprestano skubijo in ožemajo pri oporokah, društvih in bratovščinah ter raznih drugih priložnostih, ga sleparijo in zapeljujejo v dolgove, pijančevanje in potratno življenje v konsumnih društvih i. t. d. ter mu povrhu še zapirajo pot do prave izobrazbe in samostojnosti, kateri bi mu bili najboljši in najzanesljivejši resnici in vodnici. Kdor pozna količkaj politične razmere na Slovenskem in noče biti hinavec in političen slepar, mora očitno priznati, da je sedanja klerikalna pol tika največja nesreča in zatiralka slovenskega kmeta in sploh vsega slovenskega naroda. Naš mali narod, ki je obkoljen od treh strani od močnih in brezobzirnih narodnih sovražnikov, bi se mogel le tedaj tem so vre ž nikom uspešno ustavljati ter si zagotoviti med njimi pomirjenje in obstoj, ako bi bil dovolj izobražen, prešinjen z narodno zavestjo ter ako bi stal na trdni podlagi. Ali kako bi se moglo to vršiti sedaj, ko so ga domači klerikalni izdajalci oropali že vseh teh prepotrebnih svojstev! Stoletja se je slovenski narod hrabro in uspešno boril s pošastnimi Turčini, nemškimi mogotci in drugimi tujimi sovražniki, a ni se dal poteptati v prah in pahniti v grob, ampak je vedno čilejši in samozaveslnejši postajal. Toda planili so nanj brczdomovinski domači Rimci in njegova moč je začela hitro pešati, kakor da bi mu čepel na tilniku krvoločni ris in sesal njegovo kri, in meje njegove domovine so se začele hitro krčiti ter se še zdaj krčijo od leta do leta. Ako bo šlo tako naprej, bodo mogli Slovenci že črez par stoletij komaj še govoriti o svoji domovini in o svojem narodu! In to se bo gotovo tudi zgodilo, če ne bodo pravi slovenski rodoljubi in domoljubi kmalu osvobodili svojega naroda zavratnih domačih klerikalnih sovražnikov! To dobro vedo in čulijo tudi naši Nemci in naša nemška vlada in prav zato pa ta tako skrbno ščiti in podpira klerikalno razbojniško polit'ko na Slovenskem. O tem se hočemo prihodnjič nekoliko natančneje pogovoriti! Bohinjske planine — kupljene. Kakor se poroča, je prišla kupčija za fužinarske planine do zaključka. Pretekli teden je prišlo poročilo, da je ministrstvo potrdilo pogodbo, da plačajo Fužinarji in Studovci za 931 hektarjev gozda in 177 hektarjev goli čev 100.158 K, le lovu se morajo odreči za vedno. Servitutne pravice, po katerih so imeli pašne pravice v Ukancu in nekaterih planinah, so cenili na 20.000 K, tako da znaša vsa kupna svota 120.000 K. Ker je letos že prepozno, odmeril se bo svet prihodnjo spomlad. Seveda bode velika težava z lesom spraviti ga doli. V gozdih je do 55.000 komadov lesa. Večina gozda je obraščena s smrekami, ki rastejo po strmih robovih 4—5 ur daleč od doma. Ljudje bodo imeli z razpečevanjem lesa doma obilo zaslužka. Po obeh vaseh je .vesela novica, ki so je zvedela v soboto in nedeljo, vzbudila največje veselje. V Kranju, 19« novembra; Državni abor se je otvoril minuli četrtek. Že ta prva seja je bila precej burna. Vlada je predložila med drugim zakonski načrt glede podpor zoper bedo, za kar je določenih 15 milijonov, proračun za leto 1905 i. t. d. Ministrski predsednik pl. dr. Rorb t je izjavil, da bo vlada uredila vse učne zavode tako, cl a se bodovsi narodi lahko i z o b r a že val i v sv o j em jeziku. Nemška nestrpnost. V soboto so napadli na dunajskem vseučilišču nemški burši jugoslovanske visoko-šolce in jih pretepli. Dva Jugoslovana sta bila ranjena. V Macedoniji še vedno ni miru. Da-i ondntni prebivalci davke redno plačujejo in je tudi V Turčiji trgovina dobra, je vendar Turčija v veliki finančni zadregi. Civilni agentje zahtevajo ureditev računa za Macedonijo. Uradnikom pa so izplačali zaostalo plačo šele za mesec junij. Poroča se tudi. da bodo sredi meseca decembra v macedonskih hribih shod macedonskih ustašev, na katerem bodo tudi vstaški voditelji iz Zofije in Belgrada. V Italiji so se že završile volitve s popolno zmago vladne stranke. Izvoljenih je 343 vladnih pri-tašev, 3iJ konservativnih opozieijonaloev. 86 radikalcev. 21 republikancev, 27 socialistov, 14 neodvisnih in 2 klerikalca. Z izidom ožjih volitev je zmagala vlada tem sijajnejše. Ožje volitve so se udeležili mnogoštevilno tudi klerikalci. V Rimu je prišlo na volišče tudi več duhovnikov. V vseh večjih mestih so podlegli kandidatje skrajne levice, t. j. socialisti. S Francoskega. Vojni minister Andree je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan Berteaux. PODLISTEK. Sobotno pismo. Minulo je od tedaj precej tednov, odkar sem naprosil prevzvišenega kranjskega dekana za interviv. Mož po božji volji mi ni odgovarjal in me tudi ni pozval, da stopim oborožen l najrazličnejšimi vprašanji pred njegovo obličje. Obžalovati moram to, in to tembolj, ker bi bil zvedel gotovo kaj eminentnega. Žal, da se ne bo moglo prihraniti poznejšim rodovom mnenje velikega in dolgega, a nesrečnega in brezpomembnega politika. Usoda je usoda, saj ravnotako kakor meni prodi se tudi nesrečnim vojnim poročevalcem pred Port Arturjern, ki imajo menda že stavljeni' brzojavke o padcu te trdnjave. Podal sem se iz nesrečnega okraja kranjskega dekana med ta ljubezniv svet, češ, morda me pa kateri župnikov usliši in mi pojasni to, kar mi kranjski dekan pojasniti noče. Trkal sem na marsikatera vrata, toda srca za temi vrati so ostala Irda in neizprosna in moral sem jo potrt v dno svoje duše odkuriti žalosten. Ko-nečno sem pa vendarle naletel. Ponižno kakor moker pes sem postal pred vrati farovške kuhinje in ravno sem se namenil, da prosim milostno kuharico za milostni pogovor. Toda prišel sem na boljše. Kuharica je imela interviv s prečastitim. Hitro seru potegnil zapisnik in si z okornimi potezami zabeležil tale zanimiva vprašanja. Rusko-japonska vojna. Glavne operacije se zdaj vrše le okoli Port Arturja. Dannadan ga obstreljavajo in so celo že določili rok, kdaj ima najkasneje pasti v njih roke, a vsi ti roki so že potekli, ponosna ruska trdnjava pa Še-vedno uspešno kljubuje vsem japonskim navalom. Vos svet je z napetostjo, pričakoval 3. novemba, ko je imel Port Artur pasti v roke Japoncem, kakor so že tedne in mesece prej prerokovali in trobili v svet. da je b\\ konečno že res vsakdo prepričan, da ne more biti drugače, kakor da pade trdnjava v roke Japoncem. Zdaj pa so že podaljšali določeni rok in pričakujejo na vsak način, da pade Port Artur še pred božičem. Re3 je sicen, da so razmere v trdnjavi naravnost obupne, m.da takorekoč že primanjkuje živil, n kljub temu smo le vedno prepričani, da ure Port Arturju še niso štete. Ako bi bilo vse lo res, kar so se že japanofili nalagali tekom te vojne o Port Arturju, bi ta moral pasti v japonske roke ze pred devetimi meseci. In najboljši dokaz, da trdnjava ni še tako na koncu, je ta. da so Japonci zdaj sami podaljšali rok do božiča. Sicer pa ga bodo morali gotovo še večkrat podaljšati in Port Artur bo Se vedno v rokah Rusov. Zdaj se Japonci zelo trudijo, da bi zavzeli utrdbe Ičvan. kateri uspeh bi jim bil takorekoč ključ k notranjim utrdbam. Do>.daj pa če ni potrjeno, da bi bili Japonci zavz li to utrdbo. Pred nekaj dnevi sta se pred Port Arturjern potopili dve japonski topničarki. Dalje se poroča, da so 6, t. m. Japonci udrli na utrdbe pri (Čvanu in jih po dvodnevnem strahovitem boju osvojili. . Izgub« sj na obeh straneh zelo velike. Od druge strani pa se z vso gotovostjo zatrjuje, da odpljuje vsak dan iz Port Arturja sedem ruskih torpedovk In pet oklopnic, o/.iromi križark, da bombardirajo japonsko nozicije. Sicer pa je že prvo omenjeno, da vest o zavzetju utrdbe Ičvah še ni potrjena. Pri zadnjem splošnem napadu dne 30. m. m. na Port Artur so Japonci izgubili 15.000 mož. Dobili so sicer nekaj utrdb, u so jih morali kmalu popustiti, ker so jih Rusi prepodili. Iz maodžtirskega bojišča ni nikakih posebnih poročil. Z ozirom na male novico z bojišča in kakor Kuharica: Sinoči si bil pa zopet pijan, kakor se more napiti le far, ki nima nobenega dela. Župnik: Odpusti! Zato sem pa vseeno pri mav-šlanju dobil 7 gld. 20 kr., katere vse po iarim tebi, samo da mi odpustiš. Kuharica: Kje imaš denar? Daj ga sem, če ne boš precej vse zapil in zapravil. Župnik: Ne tegoti se, ljuba Ančki; 5 gld. imaš tukaj-le, 20 kr. mi pusti za tobak, 2 gld. pa moram imeti, ker sem jutri zvečer — jutri je petek, kaj ne? — povabil gospode na zajca. Kuharica: Kje ga pa imaš? Župnik: Mežnar rni je danes zjutraj povedal, da ga ima. Ujel ga je na drat na Boškalcah. Devet funtov vaga. -r- Rekel sem mu, naj ga prinese. Kuharica: Odri ga boš pa sam! Župnik: Odri ga že bom, saj sera zadnjič še srno. Naši «raubšici» so pa res «fest» fantje. Kuharica: Tatje! Župnik; Tatje! Hm! To bi se lahko reklo, greh tudi, pa nima nič v sebi . . . Kuharica: Čenčaj, no, čenčaj! Denar daj sem, vse, vse mi moraš dati. Župnik: Nimam, Ančka, nimam! Dobil sem same 5 gld. 20 kr. Kuharica: Lažnivec, ti lažnivec! Spet bi mi rad prikril, da boš napajal Mokarjevo Lizo in .. . no, že veš, kaj je bilo zadnjič. danes stojo stvari v vzločni Az;ji, si nikakor ne smemo misliti, da Kurcpalkin miiuje, pač pa se pripravlja in oborožuje. Koncem meseca decembra mora dospeti Grip-penbergova armada, broječa kakih 120.000 mož, od katerih se ulegne porabiti kakih 20.000 mož v prmoč vladivosto.tki ofenzivni skupini pieko Vladivostoka proti Gezanu v Korejo, a ostala sila se poiabi v ojačanje ruske vojske. Japonci so pričeli že precej studiti s svojim strelivom, kakor da bi pričakovali \ elite bitke. Ko so Rusi dne 9. t. m. obstieljavali japensko šotonfče nasproti hribu Ma-malon, se Japonci še oglasili niso. Rusi so pri postaji Šaho nastavili več topov, tako da so dobili tudi v ob-ližju ležečo postajo šiatnu v svoje stielno področje. Po-ioča se tudi, da so Rusi tavrurili vodni stolp, ki je služil Japonci m za opazovalnico. Dne 14. t. m. je oddelek ruske konjice napadel Japonce v bližini vasi Sikiati.n, a ;o se morali umakniti. Od tega dne vlad« na vseh pozicijah mir. Tudi topovi so obn olknili. Vse kaže. da se obe atmadi piipiavljeti za iesni sjoped, ki bo odločil usodo Mukdma. Ruska aimada se je v zadnjih dneh znatno pomnožila. Že več tednov neprenehoma vozim iz Rusije na bojišče gorke odeje in obleke. Tudi z živili so precej dobro preskrbljeni. Zatrjuje se dalje, da je jela Rusija skrivoma koncentrirati močne oddelke vojnih čet v zakaspijskih okrajih in v ruskem Tuikestanu, v kateie kiaje je odšlo več iezeivnih častnikov, ki so bi, brezverec, nonc . . . ! Oprostite, prečastiti, milostni, dobrotni, pravični, ljubeznivi, pobožni, sveti, resni gospod! Vprašal bi Vas .. Župnik: Marš ven! — Satan, bogoklelnik, divjak, volk, zapeljivec . . . Z Bogom, prevzvišeni duhovni oče! Odpustite mi, če sem Vas nehote razžalil s svojo navzočnostjo. Odpustile mi v ime Boga, naj se ne razideva v sovraštvu. Nikdar več Vas ne razžalim . . . Župnik: Marš ven, hudoba brezverna, brezvestna. Uderi se v zemljo! ... Jaz hočem imeti mir v hiši! Verstanden! Izpod častitljivega klobuka je prilezla kaplja blagoslovljene krvi; legla je počasi po tolstem čelu in napetih licih ter kanila na mastno suknjo. — — — To je bila posledica interviva s kuharico in uspeh ropotanja z lonci v kuhinji, Dobro, da vem: kuharic ne bom prosil za interviv. Da ste mi zdravi, gospod urednik! Kmalu se zopet vidiva! Vaš kmet Jur. domačega napredka imeli nelepe želje, imeti razstavo odprto samo par dni. To je lep poklon in znamenje hvaležnosti kmet. družbi in njenemu zastopniku, katera sta vas rešila blamaže. Naj se vam sama primerno zahvalita. Poglavje o «krizeu» je za vas končano. Z besedami, «da je po njem večje koprnenje na drugi strani», še sami vjamete. S tem priznate, da je koprnenje tudi pri vas. Prašajte se med seboj, kdo si ga najbolj želi in kje je govoril o njem. Če ne, bomo mi povedali kraj in ime. Ako ima kdo dobro idejo, še ni gotovo, da zna isto tudi srečno izpeljati. Ideja o razstavi j * bila dobra, a izvršitev manj dobra, zato bi bilo bolje, da bi jo oddali v spretnejše roke. — Kdor molči, devetim odgovori. Po tem pregovoru se hoče zanaprej odbor ravnati. Prav ima. Počiva naj, da bo mogel prihodnje leto zopet na delo, ki ga Čaka pri obrtni razstavi; psovke pa, kar jih ima še v zalogi, lahko porabi ob drugi priliki in na primernejšem mestu. Nekaj naprednih sadjarjev. Is Kamnika se nam piše: Ko bi danes prišel Kristus na svet, bi se bridko razjokal ne zaradi brez-verskih liberalcev, ampak zaradi brezverskih političnih duhovnov. Politikujoča duhovščina je izgubila vso vero, njena vera je samo še polna mošnja in gospodstvo. Za dosego teh dveh ciljev žrtvuje duhovščina vse, da. če kaže, zataji ludi Kristusa. To se vidi zlasti ob volitvah. Takrat je duhoven povsod, samo tam ga ni, kjer bi moral biti, to je v cerkvi in šoli. Ako pa že mora biti v cerkvi, tedaj mu pa zopet rojijo po glavi same volitve. V spo vodnici in na prižnici zabavlja čez vse one, ki ne plešejo tako kakor duhovnik žvižga. Vsi so mu brazverci, toda Kristus vidi natanko, kdo so brezverci, da so to listi, ki uče in razlagajo politiko mesto Kristusove besede. Kristus ni rekel, idite in učite politiko, on je rekel, idite in učite moje nauke. Tudi kamniški lehant je eden prvih politikujočih duhovnikov. Volitev je njemu vse, Kristusovi nauki so mu postranska stvar. Namesto da bi učil krščanski nauk, pa leta po Kamniku, Perovem, po Tunjicah in Paiovčah ter ne da nikomur miru. Pretekli sta že dve nede»ji, ne da bi se tehant oglasil v šoli pri rokodelskih učencih. Učenci so Čakali in čakali, toda tehanta ni bilo od nikoder. Slednjič se prikaže kapelan ter pravi, da gospod tehant nimajo časa. To je popolnoma umljivo. Saj vera dandanes ne šteje pri vseh politikujočih duhovnikih nič, zakaj bi se potem poučevalo o veri. Vera je dobra za stare babe, za duhovnike, zlasti za mlade pa nikakor ne. Duh časa je tak, da hrepene vsi stanovi po napredku, hrepeni tudi duhovščina. Vse hoče imeti kaj novega, stare dogme pa se vržejo v kot. Kristusovi nauki pa so jako stari, zato jih je vrgla politikujoča duhovščina med staro šaro. V politiki, v klerikalizmu so novi nauki, katerih se jo duhovščina oprijela z vso strastjo. Vladati hočemo!-' tako se razlega od mesta do mesta, od farovža do farovža in kdor so jim ne uda, tega hočejo uničiti. Izdajalci Kristusovih naukov v duhovskih suknjah so popolnoma pozabili besede našega Učenika, ki je rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta. _ Novice iz selške doline. — Veselica bralnega in pevskega društva »Rati-tovec» se je vršila v nedeljo dne 13. t. m. Na sporedu je bilo petje, šaljiva pošta in metanje korijandoli. Mešani zbor je zapel mnogo l^pih pesmi in med pošiljanjem razglednic s šaljivo pošto, so je napisalo mnogo vese-lostnih vesti. Iz Port Arturja so pisali Japoncem, naj pridejo pred Port Artur, če imajo pogum in če so trdnih glav. Seveda so odgovorili Japonci istotako hrabremu Steslju. Iz zlate Prage so istotako pisarili Japoncem, v Loko, Pariz, Trst i. t. d. Zabava prijetna — dohodki prav dobri. Hvala vsem posetnikom veselice, posebno zunanjim gostom! Na svidenje pri prihodnji veselici!. — Pokopališče bodo razširili v Bukovšei. Dno 14. t. m. je ves prostor pregledala komisija z gosp. okrajnim glavarjem in g. nadinženerjem iz Kranja., — Most pri Ševljah še vedno nima potrebno zavarovanih stranic. Čočov France je slab župan. Občinska pota so vsa zanemarjena. — Z regulacijo S o r e so se pečali svoječasno dr. Brejc in nekateri klerikalci. Toda, ker deželni zbor ne deluje, ni nobenega upanja. Klerikalci z obslrukcijo škodujejo le kmetu. — V Železnikih ima trgovino s «patanoStri» gospod Šlrajnar. Kdor si želi kupiti «potrebnih» rimskih blagoslovov, naj se obrne na Strajnarjn. Blejske novice. — Novo kolodvorsko poslopje kakor tudi hiše za uradniška stanovanja bodo skoro že dograjene. Treba jih je le še ometati. S postaje bo na jezero krasen poglea, kakršnih je le malokje najti. Neposredno ob vznožju leži romantično jezero z mično cerkvico na otoku, okrog jezera se vleče cela vrsta mičnih vil, v bližnji daljavi pii se razprostira gorenjska dolina z snežnobelimi Karavankami in kamniškimi vršaci. w» Novi h o t" l gradi nasproti poslopju za uradniška stanovanja g. hotelir in župan Jakob Peternel. Opremljen bo z vsakovrstnim komfortom. Nekdaj tako tiha dolinica Zake se tedaj bliža nemirni, toda najbrže srečni bodočnosti. — Nova župnijska cerkev, ki je ena najlepših v okolici, je dograjena. Minulo nedeljo se je vršilo slovesno blagoslovljenje. — Vojvoda Pavel Meklenburški se sedaj mudi kot gost pri knezu VVindischgratzu. Dne 14. t. m. se je Udeležil velikega lova na divje koze. Novlćar. Na (Gorenjskem Šolske vesti. Stalnim učiteljem je imenovan g. Ivan Kocijančič, začasni učitelj v Srednji vasi v Bohinju, in g. Friderik Praprotnik v Bohinju, ter začasna učiteljica gospica Zofija Grundner v Tržiču. Seja kranjskega občinskega odbora od 12. t. m. Odbor potrdi soglasno proračun za leto 1905. s prejemki v znesku K 15.657*46 in z izdatki v znesku K 38,339*41. Nadalje sklene: 1.) V pokritje primankljaja iv 22.681 -95 pobirati je leta 1905. poleg proračunaue posebne naklade na pivo vse ostale občinske naklade * dosedanji visokosti in sicer: a) 30 °/0 doklade izvzeinši osebno dohodnino na vse direktne davke, kar utegne znašati K 12.200; b) 30% doklado na vžitnino od mesa, vina, vinskega in sadnega mošta, ki vtegne znašati K 5300; c) ostal« prirnankljaj v znesku K 5181-95 pa je pokriti iz blagajniških preostankov. 2.) Županstvu se naroča, da izposluje iz deželnega odbora dovoljenje za pobiranje napominanih občinskih doklad, in sicer: aj 30°/0 doklade na vse direktne davke izvzemši osebno dohodnino — z ozirom na redno se ponavljajoče K 13.000 — presegajoče izdatke za obrestovame in amorlizovanje posojil in za gimnazijo in ljudsko šolo i. t. d. — za dobo 10 let, t. j. do leta 1915; b) 30 °/o doklade na vžitnino od mesa, vina, vinskega in sadnega mošta za 1. 1905. — Odbor reši več vprašanj za sprejem v občinsko zvezo in se izjavi neugodno o neki prošnji za konce ijo vinotoča čez ulico. — Konečno se sklene povrniti oskrbovalne stroške za na Dunaju bivajočo in v Kranj pristojno Ano Beranek v znesku K 648*70. Nato župan zaključi sejo. Na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 20. t. m. ob polenajstih dopoldne ljudsko izobraževalno društvo *Aka-demija» v Ljubljani svoje prvo javno predavanje v sokolski telovadnici («priJelenu*). Predava g. dr. Vladi-, mir Ravnihar «0 sokolstvu*. ; Iz Škofje Loke se nam piše: Slovenski tamburaški in pevski klub »Šiška* je priredil minulo nedeljo v prostorih škofjeloške čitalnice koncert s plesom. Kbub temu, da nekatemikom ni bilo všeč, da prirede »tujci« koncert, češ, «kaj bomo podpirali tujce*, zbralo se je dokaj občinstva, ki je navdušeno ploskalo naravnost "zbornemu igranju vrlih tamburašev. Vse koncertne točke prednašali so 1 najfinejšim in preciznim nijansiranjem. Nekatere točke so se morale po trikrat ponavljati; osobito sta ugajala arija in zbor iz opere »Trubadur«. Klubovemu zborovodju, gospodu Rihardu Svetliču gre ? prvi vrsti zasluga na toliki dovršenosti. Gospod Svetlič se je ta večer pokazal izbornega dirigenta, ki ume voditi svoj zbor. Gospod Prtine Boran je nastopil' v komiškem prizoru «štruklji> ter vzbudil med občinstvom uprav ho-meričen .-meh. Na to se je pričal plesi Svirali so seveda zopet tamburaši in to tako perfektno, tla nismo za plesne- točke pogrešali nobene druge godbe. Razvila se je sedaj prav animirana zabava: šaljiva pošta je izborno funkcijoniisla. porabila se je velika množina ko-rijandoli in serpentino?. Vmes je pa prepeval i*d hoc sestavljeni pevski zbor. Tako sc je občinstvo do ranega jutra zabavalo. Izkratka: tamburaški klub * Šiška* jar nasfopil tako fino, da bi delat čast vsaki koncertni' dvorani. tJspen koncerta je bil vsestransko povoijen. "v*aien predlog je spi ožil v ljubljanskem obč. svetu gosp. dr. K. Trii fer zaradi zapostavljanja sto Venčne na gorenjski železnici Predlagatelj je v vedel iz zatresjrjr-vega vira, d*a se na n 0 v i bohinjski železnici razen dvojezičnih napisov na postajah namerava nabaviti ffft}iftrft# nemške napite pt> teli Kranjski, kakor hitro pa stopi železnica na goriška tla, uvedena bo dvojeilonost — italijanska in neffitka. Župan je obljubil, da se elifne na prometno ravnateljstvo v Beljaku in n« Žele«, tnmištrstvo glede ta stvari. — Ravno tak predlog je stavit v sredo v Seji trgovinske in obrtne zbornice zbornični svetnik, žuj.an g. Iv. Hribar. V državnem proračunu sa leto ld05 so omenjene naslednje, za Gortnjško važne točke: Za most čez Savo v Kranju 20.000 K, za žel. most v Črnučah 150.000 K, za par hI cestni valjar 26.900 K, za popravo drž. ceste čez Ljubelj (pri Pristavi) 10.600 K, za regulacijo Save 85.000 K, za cesto od Krnice do Pokluke (4. obrok) K, ta turisiovSte fe&o ob bohinjskem jezim 60.000 K, za Begunje 16.000 K. »Jestnrzka fltraZa« se bo imenoval nov list, ki bo zastopal strogo narodne interese v prvi vrsti seveda Jesenic. Javornika in Dovjega, kakor tudi sploh vseh in-dastrijsleih krajev na Gorenjskem, kjer se šopiri vpliv tujih naseljencev. Tiskal se bode ta list v Kranju v naši tiskarni in izhajal vsako soboto dopoldne — V zadnjem času se je od slabo poučene strani napadla ta ravno v sedanjem času prav umestna in rodoljubna ideja in zato naj vendar vsak rodoljub nudi novemu podjetju tisto podporo, ki jo zasluži. — Obenem se prosijo vsa društva i h nabiralci pol, ki krožijo po raznih krajih, naj dotične pole čimpreje pošljejo v Kranj na našo tiskarno. Velika nesreča se je piipetila minulo nedeljo na Jesenicah. Starejši sin g. dr. Iv. Tavčarja je na lovu na divje koze vsled nesrečnega slučaja obstrelil posestnikovega .sina Iv. Remuna z Jesenic tako nesrečno, da je nesrečnik včeraj popoldne izdihnil v ljubljanski bolnici svojo dušo. Prizadetima rodbinama naše iskreno sožaljel Županska volitev v Radovljici. V Radovljici je bil vnovič izvoljen županom g. dr. Janko Vilfan; občinskim svetovalci m pa gg. Oton Homann, Ivan Sari ori, Ant. Pr. protntk m Jos. Pogačnik. Iz pređoseljske fare se nam poroča: Pobahnsko, uprav na brutalen način, ki presega višek nespaajmiosli, je napadal v sredo, 16* t. m. zvečer nfeki A. Bi tene s Mokrice, podomace Zaletu, gospoda naručitelja H. fater-nosta in sploh Vse učiteljsko osobje. Slišalo se je omenjeni večer iz ust katoliškega šnopsarja upitje in preklinjevanje, kar se ne sliši v hrvatski šumi od najbolj besnih'divjakov. Rabil je skoro samo besede, katerih niti ponavljati ne moremo, kr šovsem, posebno pa otrokom v javno >po-hujšanje. Tako skrajno surovega nasilneža naj bi vendar oblasti strogo kaznovale. Vpil je med drugim tudi pred šolskim poslopjem, oziroma župniščem, nad gosp, nad-učjtelj&m: l. novembra 1.1. veselico "prt g. 'Blažu' Hfodhiku, gostilničarju v Srednji vaši. Spored:' Pferjel j srečkapjes, prosta zabava. )f nbji^ udefeibi vabi, odbor. PotMfi so čutili dne 1M. m. ob pbloesetih zvečer na Bohinjski Bistrici. Bilo je čuti tudi podzemeljsko bu&mje. Drobtt S «torenjajfogp. Velikanske zeljnate g$fe se dobe pri Francetu Bizjaku v ViŽniarjih. Posamezna glava tehta 4—6 kg. — brie 9. t ra. pbnoS jje v Sv. IČfitk pri Tržiču zgorelo Jakobu, Zupanu gospodarsko postopie! Začelo je goreti v skednju. Zitmo so rešil?, kdo je zažffjl, nt znano. — Eheletnr Pavlini, hčerki gospodarja JoShi Topoviču v Zgornjih Tenetišah, se je na paši pri pastiriilL ki so kurili, vnela obleka, vsled česar seje deklica opekla1 tako, da fe umrla Še tisti dan. — V St Vidu je hek fant razbil steklenico in z razbitimi kosci obreza) po obrazu Matevža Starmana, ki je moral vsled rap v deželno bolnico. pruzM st. Cirila in Metoda v Izubijani je vplačala tvrdka Ivarr Perdan zopet znesek ćčlen tisoč kron kot di lež pripadajoči našj družbi iz prodaje druž-binih vžigalic, podpirajjte, rodoljubne Slovenke, zavedni Slpvenci, to podjetje in razširjajte porabo družbinih vžigalic, saj ima družba do danes od teh vžigalic že 14.000 K prispevka. Žalosten konec pijančka. Dne 5. t. m. je pil 55 let stari železniški delavec Jurij Capuder iz Doba pri Radovljici v neki gostilni na Bohinjski Beli. Ondi se ie tako opijanil, da se je naenkrat nezavesten zgrudil Jh kmalu potem umrl. Zadela gaje srčna kap. Konj je s kopitom udaril minulo nedeljo posestnico Frančiško Volčič v Gorenji vasi, in sicer na desno nogo tako močno, da ji je dvakrat prebil kost tfesrečnico so prepeljali v deželno bolnico. V Podnartu je dne 12. t. m. zjutraj našel železniški čuvaj Jakop Pajer žensko ;truplo v Savi. Vsled naredbe županstva so potem potegnili vtopljenkp iz Save. Iz trgovske in obrtniške zbornice. V zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice minulo sredo se je med drugim soglasno sprejel proračun troškov za nameravano trgovsko akademijo v Ljubljani in se je zbornični volilni red izpremenil v toliko, da se je druga kategorij« v obrtnem oddelku delila. Deset mandatov dosedanje druge kategorije se porazdeli tako, da volijo šest .članov obrtniki, ki plačujejo pridobmnskega davka od 30 do 450 K, štiri člane pa obrtniki, ki plačujejo 5 do 30 K. Je ft^v^nsfciji tyT9*Pv se nam piše: Trgovcem, ki prodajajo, moko,, otrobe in vse ,v to strogo' spadajoče stvari, svetujem, naj opuste tako prodajo na droJb.no, ker pri tej kupčiji prav nič ne zaslužimo in se moramo truditi ta,fcor$koČ zastonj. Trgovec. Besniški fajmošter je opravičil naše nade. Ko smo zadnjič ponatisnili Pokornov popravek, nismo zaman izrazji žejje, da bi nam Medvedov France ostal zvest jn da bi še večkrat .osrečil »jGorenjca* s .kakim duhovitim prispevkom. Nismo pričakovali, da se nam bodo,naše vroče želje izpolnile tako hitro. Kakor divja zver rie mere pustiti krvi, os se je enkrat okusi, prav tako je s človekom, ki je stopil na pivi klin pisateljske slave. Hrepenenje po novih lavorikah mu noč in dan ne da miru, dokler se zopet ne vidi «drukanega». Tako je tudi našega Franceta po prvem posrečenem poskusu skomi-njulo po novi stavi. Poslal nam je tedaj zopet nov popravek, katerega objavljamo njemu V veselje ter v spodbujo k novemu delu, cenj.t-bralcem pa v razvedrilo in zabavo. Pokornov umotvor sa glasi takole: -»Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete glede dnevne vesti „Besniški fajmošter" priobčene v 4&,štev, „{^reqjcak, z^dne^/^I, 1.1, sledeči, stvarni popravek: Ni res,' da, aem rohnel na pnžniei in pital Bes-ničane z barabami, ki imajo hudičeve larfe. Res pa je, da sem dejal, da taki ljudje, ki lažejo in obrekujejo, spadajo v tisto vrsto ljudi, katere Besničani sami sploh imenujejo barabe. Ni res, da sem rekel, da se „osra-netov" prav nič ne bojim. Res je pa, da sem dejal, da se ne bojim onih, ki pišejo po umazanih listih. Ni res, da vsak praznik zabavljam raz prižnieo in da se tega nisem mogel zdržati le celo na praznik vseh svetnikov. Res pa je, da nisem zabavljal, ampak govoril o prazniku. V Besnici 10. novembra 1904. Franc Pokom, župnik." — Ni nam treba le posebej poudarjati, da je vse res, kar smo pisali o besniškem fajmoštru. Sam priznava, da je rabil na prižnici krepke izraze, kakor «ha raba ;> in «hudičeve larfe . Res je tudi, da Medvedov skače, rohni, zabavlja in razbija na prižnici, če mu Besničani takoj v vsem ne ugodijo. Čuditi se tedaj ne smemo, ako je minula potrpežljivost še celo Besničane, ki so bili sicer napram svojemu župniku nad vse pohlevni, poslušni in ubogljivi. Saj so še celo brce in klofute ravnodušno prenašali. Prenapeta struna konečno poči. Ker ne pomagajo opomini in celo ne pritožbe pri ordmarijatu. so se Besničani zatekli k «Gorenjcu». Sedaj pa je ogenj v strehi. Mali France kar divja in segel je že po najskrajnejšem, a jeznoritim božjim namestnikom priljubljenem sredstvu. Povedal je namreč svojim ovčicam, da bo pokazal hrbet Besničanom, ako se ne bodo poboljšali. Na to grožnjo se je baje odrezal besniški župan: «Kar gredo naj!» To junaštvo je neki še hudemu Medvedu tako imponiralo, da prav resno misli ostaviti nehvaležno Besnieo in da se š« sedaj prav močno zanima za Žabnico. kjer bo v kratkem izpraznjeno fajmoštrsko mesto. O tem so čuli tudi Žabničani, ki bi bili tako neizmerno veseli, ako bi mogli razposajenega Franceljna učiti — manire! Besničanom prav iz srca želimo, do bi se rešili svoje šibe, še bolj pa Zabničanom zabavo, katera se jim obeta. Za Pokorna je pa tudi že skrajni ča«, da pride enkrat v prave roke. Glasovi z Jesenic. Nemška «i.nteligenca» iz-kušu na vse načina grditi in denuncirati nekatere Slovence pri oblastvih potom brezimnih dopisov. Na državno pravdništvo so poslali kar cele pole, v katerih se govori o takih grozodejstvih, da se človeku kar lasje jezijo. In ti obrekovalci si še upajo govoriti o nemški izobrazbi in oliki! Takih nesramnih laži ne bi pisala niti najpodlejša vaška baraba. V gostilno pri Rateč a nu hodijo izzivat neki nemški pobalini slovenske fante, ki se ob nedeljah tamkaj zabavajo. Le treznomislečim našim fantom se imajo nemški izzivači zahvaliti, da niso nesli predzadnjo nedeljo polomljenih kosti domov. Narodna zavest je prodrla že tako dalač, da noben slovenski mladenič ne pusti žaliti svojega naroda. 2veplena voda izvira v jeseniškem predoru in je tam jako nezdravo. Kovine kar počrne vsled žveplene kisline. Delavci prinašajo domov črne ure. črn denar. Mnogo delavcev je že odšlo, mnogo jih le pojde, če ne bodo kmalu nevarnosti za zdravje odstranjene. Voda priteka v spodnjem rovu na strani in stoji v njem do kolen. Radi bi naredili kanal, da bi odpeljali vodo, toda noben delavec ne more več delati, ko dve uri na dan. A delavci, ki so v predoru oboleli, ne dobe niti bolniške <šihte». Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur». Išče se: 2 pomočnika špecerijske stroke za Ljubljano, 2 manufakturijske za deželo. 3 mešane za deželo, 2 /.elezninske za deželo, kontorist za deželo, učenec za Jagerndorf, učenec za deželo, 3 blagajni-čarke za deželo in prodajalka za Ljubljano. — Službe išče: 5 pomočnikov špecerijske stroke. 2 manufakturijske, 13 mešane, pomočnik špecerijske in železninske. kon-torski praktikant, in 3 blagajničarke oz. prodajalke. Križem evets. Vlak je povoail v Ameriki Slovenca Ivana Bene-dika iz Hlovške njive nad Škofjo Loko. Gospodarske stvari. Tedenski sejem ▼ Kranju dne 14. t. m. Prignalo se je 11 glav eroveje živine, — telet, 32 prašičev, — ovac, — kozlov, 66 buš. — 50 kg: pšenice K 10*50, prosa K 7-50, ovsa K 750, rži K 8'25, ajde K 8'—. ječmena K 7—, fižol: mandalon in ribničan K14*- -r-koks 14-—. Dobavni raspis. G. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pri ravnateljstvu srbskih državnih železnic v Belgradu dne 23. novembra 1904 vršila ponudbena licitacija za dobavo 608 kubičnih metrov hrastovega lesa za stavbo, vrtuljnih plošč (Drehscheiben) in mostov. Pogoji so pri navedenem ravnateljstvu na vpogled. Ponudbe je vložiti najkasneje do 23. novembra 1904 12. ure opoldne. izučen stavbenega ključavničarstva se sprejme tako). Pogoji in ponudbo naj se pošljejo na tvrdko g*. Bathelt ▼ Tržiču. 190-2 W W W W W V W -rVVVVV VVVvVVV Že veliko let dobro znani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orcdja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žtto, mlatilnice, vitli, luščilnice za koruzo, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdj*, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhaoje klaje, sesalke za' vino, pipe, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojteo, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi. gumijeve cevi, konopnene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladohd, omare za led. mlini za kavo m dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletna« jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 blikaiui brezplačno m franko! Dopisuje se v slovenskem jeziku. Prekupci in ageati natečeni ! Piše naj se naravnost: 116-14 Ivan Sebindler, Dunaj, III., Erdbergstrasse 11. Današnji številki je priložen za naročnike v Kranju in kranjskem okraju oglas tvrdke Albin Rant v Kranju. Kmetovalci! JCobeno sredstvo edino le doktorja Trnkoczy-ja Marije Jožefe. 5 zavojev. Kranjsfci redit«! prafcK za praSKe je za pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino dobil na Dunaju, Londonu, Parizu in Rimu take najvišje medajle. Na Dunaju na razstavi pod visokim pokroviteljstvom Nje cesarske in kraljevske Vzvišenosti presv. gospe nadvojvodinje Pri vsakem trgovcu 1 zavoj 50 vin., po pošti 148-Y Lekarna Trnk6czy, LJubljana. Kam pa v nedeljo? Kam neki! V gostilno „ Triglav *, Savsko predmestje. Tam bode zabave dovolj. Točila se bodo pristna štajerska, dolenjska in istrijanska vina. Za točno postrežbo se jamči. Godba za ples bode iz Ljubljane. Na mnogobrojan obisk uljudno vabi 197—1 M. Varšek, gostilničarka. Otroci! Karkol' Vam Miklavž je pripravil, v izložbi pri Kocmat-U vse je izstavil, piščalke, vozičke in punčke brhkć,1 konjičke, osličke in backe Čvrste". | Zato pa nemudoma v izložbo hitite, } kar vsak poželi — prost6 si zberite!| Janko Kocmnt, trgovina z galanterijskim in norimber-škim blagom v Kranju. .;, - m—i bvrtttn ehm kav« doatittt « prtmiUnfcMii yydrowe žitne kawe POSKUSITE! ■»> Viortk 0>at©»o»ino. Petina 6 kg. potHjka 4 K 60 h Iranco, domaČi prijatelj" nw odMmtfcaai utlenj jBiOjiat ŠtmMt Vfirtto Ukrntjitu tti* 9rajk.VHl p. Jurišii, lekarnar Paljrac. PozorI Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moči Vidmarie kele kmetom m o.' „Pakraških kapljic" in „Slavonske zeli. Pakraške kapljice In slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraske kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzl'co in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše »redstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meš-canski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER JURISIC, lekarnar v Pakracu At. 809, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic '1 ducat) 5 kron, 24 stekleničk (2 ducata) 8 kron 60 vin, 36 stekleničic (8 ducati) 12 kron 40 vin., 48 stekleničic (4 ducati) 16 kron, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 kron. Manj kakor 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska sol se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam , v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni ateklenici 8 krone 40 vin., 4 originalne steklenice 5 kron 80 vin., 6 originalnih steklenie 8 kron 20 vin. Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnati od mene pod naslovom: PETER JURIŠ.6, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija. /n9^1^.^r_un..^^^yjuiunju-^ ^m^rgrin /Tr^ir-iTrf^Kj-^JT^^rra^uTirr I d 0> I e N O M <*) JzB .„ *S t- F sx m « o. * o ► mm « ■81 o 5» a O C w > C •5? I* g. 0} li a 1-961 y ■ 1 Zahtevajte ,Gorenjca' v gostilnah in kavarnah! Zahtevajte v svoj prict vselej1 pristna Kflftlireitierjevo Kneippovo sladno kavo ... It&t KUl U* iti « samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. MJUđ 48s= Dragotin PUS tjubljana, ItASjuk- tlftft 18 Igranje ,vs^ tapetniška dela ter ima .v„ zalogi Judi vi pjreilmete^ te stroke lastnega izdelka, (m pojnižnicne zaloge pohištva prve kranjske Znfi zadruge^v Št. ^iduna^d Ljubljano, cn z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 2o. februarja 1904. 136-12 H." StJTTHER s—9 urar v Kranju.' §lW&Stč -peči, &a idflii, kahot tudi iiipe, vat« in K#« ftoJaUb aKt** 98-23 Dr. med. Univ. praktični zdravnik špecifallst za kožne in spolne bolezni 184-» učne ordinirati 8 novembra in sicer od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 6. ure popoldne Ljubljana v Črešernovlh ulicah, Mestna hranilnica, H. nadstropje. se je mlad lovski pes temno-rojave barve. Dobiti ga je pri hišniku mestne klavnice v Kranju. 198—1 .ju—trn—1 J u. Pariz 191D0 „Grand Prijr." Najvišje odlikovanje. m 44 j-* 3 M) Singerjevt šivalni stroji. 0riginal Singer šivalni stroji o vzorni v konstrukciji in izvedbi. Priginal Singer šivalni stroj so neutrpljivi za obrt in domaČo rabo. ; Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih. Original Singer ŠlValhi Stroji so neprekosljivi glede trpežnostiin zmožnosti. 'Original Siriger šivalni stroji so posehno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh Uarvah v veliki izberi v zalogi. <%Tekitr8m6forji za posamezne stroje za domaČo 'porabo. Sitfgf er Co. Šivalni Stroji, deta. družba ■ ■ • A9C '///di 1 . sat Hamburg-Amerika 150-U Iz Ljubljane v Novi Tork x dobro prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Zastopnik: FR. SEUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). Sistem laike M. PilMM frizer za dame in gospode IJubljana, sv. Petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s seperat- uim vhodom. „Zakaj so Vaši zobje tako beli?* „Vsak dan rabim 0. Sejrdlovo higi]enične kozmetično UStno V0d0f ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju. ' 38—37 71—32 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom »MSRKUlt« peter JKajdic v Kranju. Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje sledilna ognjišča. vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žienike, ka» tranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar- boiinej, trije za obijanje Zaloga voznih plaht in pokrival za komate. stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznlc, železnih peči lloui-iiPorttiid-cement, traVerze, stare, železnice Sine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalkeia vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zalega različnih barv. Loterijska srećka dne 13. novembra 1.1 Trst: 90 44 29 74 45 Posamezne številke »Gorenjca* prodajajo po 10 vin. v LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; ikofjl Loki g. M. 2 i gon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; JavornlkU g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g.M.Grobotek, trgovec. Velik požar | K I I ■I I a* samore lahko In naglo pogasiti samo s 13—44 StncKatoVitni brizgatakami nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgal niče nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica K. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri rodnih brizgalnicah za nove sestave. R. A. SMEKAL Zagreb m m * di njene cene, ker ni nič dražja, nego zn (ne nemške kuharske knjige. 10 — 55 H. Snttntr, ipap v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in. poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta* Nikelnasta nnker-iemont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najti poznejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3-75, najfinejša znamka, ifld. 6-50. 114—31 Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podrnjnica v Celovcn. Kupuje in prodaja vse vrste .cent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, Vrečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše izdaja v vsakemu žrebanju. Polnovplačani akcijski ti kapital k: 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskorapt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetn. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim* Vloženi denar obrestuje od dne-vloge do dne vzdiga. Promet s čeki m nakaznicami^ . EjnMjana (Kotizej) na Marije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagateij društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli. 97-25 Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozički po vsaki ceni. Modreci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave alt žime, prve vrste vedno v zalogi, Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In r I. nadstropju. Oprave, za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. insert 'lv%v^aW' Šivalni stroji ih koles Tovarniška zaloga 111—12 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 jiiiporo/a svoj« najlx>lj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopoSjjejo na znbtevanje zastonj. Imam v kleti m-c več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, neka] tli« rakije in brinovca ter namiznega olja Ustnega izdelka. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. ; Ivan Pujman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra) W«^i«#t**««**«*«*««*« *************** ***** ************* SCcIr-fciArje je» največje- bogastvo. kapljice sv, jVtarka | , ; = i Te glasovite in nenadkriljivekapljice sv. Marka Z se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni. i S •m •i Osobito odstranjujejo trganje in otekanja pf> kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in »pnsonosao pri Želodčnih boleznih, ublažiijejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljš j*jo prebavo, <'istijo kri in čreva. Freženo velike in male gliste ter vse iz glist izbftpjdiČ« bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. l.i-^jo vae bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in v«e iz nje izhajajoče bolezni Te Ispljicj so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi sni le ra i cgn manjv-ati v nobeni tif-^ćanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zuto naj se n uro u jejo točno pod naslovom: I MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka. S *t Denar ne pošilja naprej ali pa povzame. M-mj kot ena dvanajstorica se ne ne pošilja. Cena je naSled- % ^ nja, in sicer Iranko dobavljena na vsako pošto; ^ « 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) S 1 m -«j 11 k, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 I. | ^ Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih g/, $ m .M su * posebnim vspehom rabili Kapljice sv. M»rk;» ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič.' učitelj;. Janko % m Kioir, ki. aadlogor; .Step m Borčič, župnik; liga Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; J.Seljanić, seljak itd. > * - - - - — 187_8 IMESTMA LEKARNA, ZAGREB * Markov trg št. 00 poleg cerkve sv. Marka. 25 dr«, v j <© J© tutjve^je bogastvo. 1 Ustanovljena 11860. Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo pravega domaČega izdelka, brez vsake zmesi (Schvverspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Wohlgemuth 18213 v Kranju, glavni trg št. 118. 54-84 Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in popolnoma zanesljiv •mmmim jurv MOfta coNCOime- Z0b0- tehnični i\t\)( Oton Scydl pri g. dr. E. Globočniku ▼ Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejaih metodah. Plombo v zlatu, porcelanu, amalgama in oementu kakor tudi vse sobozdrav-niike operacije izvršuje tu apeoijaliat. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre. kolporter ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise i. t. d. Pojasnila daje upravništvo «Gorenjca»». 109—10 w J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeoo - umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. žično omrežje na stroj, obhajilne miza, ograie na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpne križe, itedilmke i t. d 108-24 Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). G- Tonnies 10427 tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost žage in veo ■troje za obdelovanje lesa. F r a n c i s - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen'. Ono je §0y* zajamčeno čisto in brez vsake škodljive piimes'. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno priatno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119 20 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen". fiobiva se povsod! JURIJ SCHICHT najVrtja toVarna sVoje Vrste na evropskem Kontinentu. Ustje tfetf) Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta K 160. Dostavljanje na dom Izhaja vsako soboto zvečer, će je U dan praznik, pa dan poprej. 1 K. Za druge države stane K 560. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta •Une za celo leto 60 vinarjev več. Posameme Številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročhe brez.istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje m za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, će se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniltvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti iupne cerkve. —Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati aarocniM reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. —Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konzorcij »Gorenjca«. Odgovorni urednik Andrej Sever. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.