41 43. V Gorici, v torek dne 16. aprila 1907. Tečaj XXXVII. idoli trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek oboto ob 4, uri popoldne ter stane po poŠt* ir.-!mw> *Ij vOorid na dom pošiljana: ^ vse leto ........'« K P08amiSne Številk« stanejo 10 vin. SOČA" «na naslednje IzrčdJife prjlgge l.f&\,^)P^, i4u „Kaitpot po Goriškem in GradišJanskem" in ¦Slpot po Id^ani in kranjskih mestih", dalje dva-t v letu „Yoini red železnic, parnikov in poStatt ^\u ter mesečno prilogo „Sio?enski Tehnik". ^Varocuino sprejema vtpravništvo v Gosposki ulic* ,./ i 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček t zaročila brei doposlaue naročnine se ne oiiftm^L, Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah ^- .$00 l-krat 16 v> 2*krat 14 v' 3"krat 12 v vf "'"*g. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostonj fokiaiiiG in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta." ,'% in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovom9|t. »Vse za narod, svobodo in napredek!c Dr. K Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopohidne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plafiati loco Gorica Dopisi naj se poiiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniatvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. t-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnih: Schvvan .Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. L3ban na tekališču Jos Verdi, Peter F- -*belj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališča! ulici, i. Matiussi v ulici Forniica, I. Hovaiiski v Korenski ulici St;:2&; v Trstu v tobakarni LavrenfiiB na trgudella Cteerhilr Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tttlofon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Volilci! Dne 14. maja t. 1. pojdete na volišče, da si izberete može, ki bodo šest let Vasi zastopniki, zagovorniki in bojevniki v novem državnem zboru. Prvikrat boste sedaj volili na podlagi volilne pravice, ki se imenuje splošna in enaka! V resnici to sicer še ni, vendar pa pomeni novi volilni red, da je ljudstvu ,,I10 toliko moči v njegove roke, kakor je dosedaj še ni imelo nikoli. Volilci, zavedajte se te svoje moči, glejte, da jo prav poralite, in pošljite v drfeis. zbor prave može, ki poznajo Vaše potrebe in bodo znali zanje zastaviti svojo najboljšo voljo in znanje. -ledna naloga novih poslancev naj bo, da dosežejo zares enako volilno pravico in da se popravijo krivice, ki so tudi še po sedanjem novem volilnem redu zadane avstrijskim Slovanom in med njimi tudi Slovencem. Druga naloga bodi ta, da" no"va zbornica poravna narodna nasprotstva in doseže, da bo vlada skrbela za vse narode enako, kakor od vseh zahteva [enake dolžnosti. Mi hočemo biti sami gospodarji na svoji zemlji in nočemo, da bi nam drugi delili kruh in pravico! Nič manj važna naloga prihodnjega državnega zbora bodi delo za ljudstvo, delo in zopet delo za ljudstvo! Naš narod potrebuje, da se mu povzdigne izomika, ki mu pokaže vire blagostanja. Tako naj se zboljša bodočnost vsem slojem ljudstva, zlasti pa trgovini in obrti, vsem panogam kmetijstva in delavstva. Naša napredna stranka se je zato letos preuredila, da glasno zahteva dela in vspehov za ljudstvo! Zatorej hoče, da pojdejo v dunajski parlament možje, ki iodo delali, stoječ v vednem stiku z izvrševalnim odborom, ki je zopet po okrajnih in krajnih odborih v stalni zvezi z ljudstvom. Ni je stranke med Slovenci, >i bi razpolagala s tako lepo zasnovano organizacijo. Naša stranka se jasno zaveda, da se je treba z vsemi silami zavzeti za gospodarski napredek našega posestnika za povzdigo kmetijstva, obrti in trgovine, pa nič manj tudi za zboljšanje položaja delavskega stanu. Zato pa daje tudi široko polje za delovanje poslancem, podprtim po izvrševalnem odboru stranke. Iz našega programa je jasno razvidno, kaj hočemo in kaj zahtevamo od državnega zbora in naših poshncev." Posebej pa se moramo tu dotaknili še ene določbe našega programa, tiste, ki pravi: »Stranka se protivi zlorabi vere in cerkve v politične in posvetne ¦siamcne«. To določbo naši nasprotniki krivo razlagajo in se potem zaganjajo zoper naprednjake, češ, napredna stranka je protiverska, naprednjaki so brezverci. Tako podtikanje se čuje in čita na strani nasprotnikov proti nam vsak dan — ali dokazov za to še niso podali, dokaze ostajejo dolžni. Naša stranka ni protiverska, ampak protivi se z 1 o r a b i vere in cerkve v politične in posvetne namene. Kaj se misli od strani napredne stranke s svobodno šolo, o tem smo tudi na čistem; misli se: oprostitev šole izpod vpliva klerikalizma, ki izkorišča šolo kakor vero in cerkev v politične namene. Šola noj služi šoli! Agiluje se proti napredni stranki tudi z razporoko. Stranka pa še ni nikjer razpravljala o razporoki, torej je vse govoričenje o tej reči le podtikanje, ki služi v volilnem manevru nasprotnikom proti naši stranki. Opozarjamo na določbe organizacijskega statuta, po katerem je najvišji organ stranke zbor zaupnikov, ki določa program stranke ter se ima sestati, kadarkoli n a s t a n e kako v a ž n o v p v a š a n j e, da določi stališče stranke ter da navodila poslancem...... I Dragi rojaki! Narod slovenski na Goriškem pa bo imel 14. maja tudi prvo priliko, da pokaže pred celim svetom, ali odobruje dosedanjo politiko go- spodujoče slovenske stranke, ali hoče še nadalje hlapčevati italijanski manjšini pod vrhovnim pokroviteljstvom Gregorčič-Pajerjeve zveze — ali pa se osvoboditi tega nesrečnega jarma. Vodstvo društva »Sloga« se je izneverilo že davno svojemu imenu in namenu, ker je odklanjalo složno delovanje vseh slovenskih poslancev v državnem in deželnem zboru in s tujimi zvezami goriškim .Slovence., nakopalo brezmejno škodo. Ako bi se izrekli volilci proti vsemu pričakovanju za kandidate te ™-»Sloge«, tedaj bi s tem odobravali in potrdili dosedanjo narodu kvarljivo politiko in laško samovlado v naši deželi, š.> za dolgo vrsto let zapečatili usodo goriških Slovencev. Naše politične, kulturne in gospodarske razmere pa zahtevajo odločno, da pošljete v najvišji zakonodajni zastop može, ki bodo nevslrašljivi, zvesti in mii tolmači potreb, zahtev in želja slovenskega prebivalstva na Goriškem. Narodno-napredna stranka gre v volilni boj, da gromovito protestuje proti dosedanjemu vsestranskemu zapostavljanju slovenskega naroda v naši deželi, proti brezobzirni nadvladi laške manjšine nad slovensko večino, proti brezbrižnosti c. kr. vlade za duševno in gospodarsko povzdigo našega prebivalstva, da pro-ksluje proti sramotnemu hlapčevanju slovenske klerikalne stranke v deželni hiši, katero hlapčevanje je seglo tudi v državni zbor, kjer je vodja goriške klerikalne franke dosegel celo to, da so na ljubo Italijanom Slovenci izročeni v gradiščanskem političnem okraju italijanskim volilnim okrajem — v najnovejšem času pa nani je doneslo to hlapčevanje krivično deželno volilno reformo, ki je opravičeno ogorčila v dno srca vsakega čutečega goriškega Slovenca. Volilci! Dan 14. maja t. 1. bodi glasen opomin vsem nasprotnikom našega narodnega in gospodarskega napredka, da je konec slovenske potrpežljivosti ™ da vstaja naš narod s ponosnim čelom, pogumnim srcem in odločno voljo k novemu življenju in novemu delu po premišljenem načrtu naše napredne ljudje stranke. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je v seji 11, t. m. po vsestranskem resnem premisleku, upoštevaje želje in zahteve voliicev, proglasil kandidate: Ti so: l Za volilni okraj Ajdovščina, Komen in Sežana, gospod Alojzij Štrekelj, posestnik v Komnu in vtnorejski nadzornik v Dalmaetji; -• *a volilni okraj GOPiea - Okolica, gospod Miha Gabrijelčič, e. kr. višji sodni svetnik v Trstu; J za voHini okraj Kanal, Tolmin, Cerkno, Kobarid in Bovec, gospod dr. Rudolf Gruntar, odvetnik v Tolminu. ; Rojaki! Volitve v državni zbor 14. maja t. 1. so ključ, ki odpre goriškim Slovencem vrata do boljše bodočnosti. Zberite se složno in nevstrašeno pod |- aU) naše napredne stranke ter oddajte svoje glasove za naše kandidate. ! Dolžnost kliče goriške Slovence pod zastavo narodno-napredne stranke stopiti na volišče kot en mož ter oddati glasove za njene kandidate, dolžnost, ki i aj lodl UsPeb, da se izkopljemo iz starih neznosnih razmer v boljše čase, kakoršne zasluži naša lepa Goriška dežela in njeno marljivo prebivalstvo. Vsi v boj, vsi na volišče, da bo 14. majnik — slaven dan narodnega, političnega in gospodarskega preporoda goriških Slovencev. V Gorici, 16. aprila 1907. Izvrševalni odbor. Dolilno gibanje. Dr. GregorSiC v obupu. V soboto 13. t. m. je dr. Gregorčič obupal sam nad seboj. Kar ni mogel verjeti, kdo kandidira v gorskem volilnem okraju proti njemu. Čital je in čital, pa večkrat so mu morali povedati, da kandidira v gorah gosp. dr. Rudolf G r u n t a r. Ko se je prav zavedel, kakega protikandidata ima, je o? upal sam nad seboj. Sveti mož je prepričan, da ne bo izvoljen. Žalosten je, potrt hodi po goriških ulicah, pristaši klerikalne stranke, ki bi se ga srčno radi iznebili, se mu pa smejejo r pest.---------------------------- Je že tako! Vsi grehi se maščujejo že na tem svetu! Kaj se govori o dr. Gregorčiču? Pravijo, da f*r Gregorčič premišljuje, kako bi zlezei iz gorskega volil-r.ega okraja v kak drug volilni okraj. Na Kras mu ne diši, ker tam naj se le Laharnar pošteno opeče na dan 14. maja t. 1. Torej preostaja le volilni okraj goriške okolice. Strela! Tukaj pa kandidira vendar sodni tajnik Fon. Ali naj se mu sedaj kar naenkrat umakne gospod Fon ? Ta bi bila lepa! Letos je hudo — ker pi več Fur-lanov na razpolago. Pred 6 leti je bilo drugače. Takra' je imel, kolikor je hotel, furlanskih glasov za izvolitev, sedaj jih ni. Zato pa ne more najti ubogi Gregorčič nikakega izhoda iz zagate, v kateri se nahaja. Pa ga tudi ne najde. Kajti če bi, recimo, zlezel v kak drug volilni okraj, potem bi se mu šele smejali! Torej poraz je neizogiben. Klerikalci proti dr. Gregorčiču. Večkrat se je dobil kak klerikalec v zadnjem času, ki ni govoril več s takim spoštovanjem o dr. Gregorčiču kakor v nekdanjih časih. Celo tisti, ki so bili najbolj zaverovani vanj, so začeli misliti, da vendarle ni prav, kar dela ta mož v deželni hiši. Počasi so začeli spregledovati, kam vede Gregorčičeva politika; da nas tira v laško sužnjost, da nas meče nazaj za desetletja. Počasi so začeli glasneje godrnjati, obsojati ga na tihem, dandanašnji pa ga obsojajo že kar javno, celo v pogovorih z na-prednjaki. Zadnji udarec mu je dalo izdajstvo interesov goriških Slovencev po sprejetju tako krivičnega volilnega reda za deželni zbor. Od takrat ga zapuščajo njegovi najboljši pristaši. Le iz usmiljenja so ga postavili za kandidata v gorah, vedoč, da narodno - napredna stranka že dobi moža, ki bo izvoljen v gorskem volilnem okraju ter da pade dr. Gregorčič dne 14. maja t. 1. tako, da če sploh še vstane, bo moral hitro leteti v semenišče. Volilci v gorskem volilnem okraju! Poskrbite, da se ta želja goriških klerikalcev, dosedanjih njegovih najboljših pristašev, izpolni dne 14. maja 1907.! VoillHi shod v Za ozeljansko občino se je vršil v nedelje popoludne shod narodno-napredne stranke na Veliki Otavi v Špa-capanovi gostilni. Kaplan Štefea Ko-dermac je vabil še dopoludne v nedeljo na »katoliški« shod v Šempasu, kjer da se predstavi k a tol.iš ko-cerk veno-verni kandidat Fon. Ali zbralo se je na Otavi nad 100 volilcev. Shod je otvoril predsednik krajnega odbora naše stranke Fr. Š p a c a p a n, ki je tudi predsedoval, imenoval zapisnikarja ter dal besedo A. Gabrščeku, ki je v daljšem govoru razložil dobo 6 suhih let v državnem in deželnem zboru, se bavil č kandidaturami ter priglasil kandidaturo Mihe Gatfri j elčiča, višesodnega svetnika v Trstu. Neki mlad mož je zahteval, da mora biti kandidat čist pristaš stranke, da mora kandidirati na program stranke, da se morejo z zaupanjem nanj obračati. Kandidatura je bila z odobravanjem sprejeta. »Vsi bomo delali za našega kandidata! Shod se je vršil v najlepšem redu. ____ JatoliSko-cerkveno-verni kandidat" Fon, kakor ga je krstil znani Štefca Koder-mac v Ozeljanu, je ,imel v nedeljo pop. shod v Šempasu, seveda zaupen shod, ker javnega shoda si klerikalci ne upajo nikjeri sklica«. Prišlo je še nekaj Ijudij poslušat bolj iz radovednosti in pa Grčo je potegnil kak Šempasec s tem, da se je izrekel za Fona. Fon je imel shod seveda v družbi duhovnikov. Tudi z nekim g.' nuncem se je peljal v Šempas. Shod pa se je vršil v oni hiši, o kateri smo svoj čas poročali, da bi bila morala pripasti po smrti Monarija njega zvestemu uslužbencu, pa je pripadla Blažu! Da se je shod vršil v tej hiši, se je mnogo komentiralo. Na Šempaskem ne raste pšenica za Fona! Klerikalne laži. Klerikalci že lažejo glede" kandidata narodno-napredne stranke za goriško okolico, češ, da si utegne še premisliti itd. Tako govorjenje od strani klerikalcev je dobro preračunjena laž in nič drugega. G. višesodni svetnik Miha Gabri-jelčič je podal posebno izjavo izvr-ševalnemu odboru, ki jo je sprejel na znanje ter na podlagi te proglasil njegovo kandidaturo. Kdor pa kandidira kot kandidat narodno-napredne stranke po vseh potrebnih piv dogovorih, ta tudi ostane kandidat. Kdor bi torej trosil okoli govorico, da utegne odpasti napredni kandidat za goriško okolico, temu recite brez skrbi, v obraz, da je 1 a ž n i k. Klerikalci se poslužujejo v volilnem boju samega grdega orožja! Odobravana kandidatura. Z raznih stranij iz gor smo dobili pismena in ustmena zagotovila, da se na sploh odobrava, da se je odloČil gospod dr. Rudolf G r u n t a r sprejeti kandidaturo narodno-napredne stranke v gorskem volilnem okraju. On je domačin v okraju, in že s početka so z raznih stranij kazali nanj, češ, on naj sprejme kandidaturo. Sedaj jo je sprejel, zato pa je tudi dolžnost vseh, da ga volijo kot en mož državnim poslancem! Le pogumno i votle! (Iz gor.) Po nekaterih krajih se dobi med nami še vedno Ijudij, ki se bojijo duhovnika in njegove moči zlasti, kadar' je potreba iti volit. Prigodi se, da gre marsikateri volit s klerikalci, pa ima v srcu neko tesnost, zdi se mu, da bi bilo bolje, če bi volil naprednjaka, pa zopet se mu zdi, da mu Bog morda ne odpusti tega »greha«. Zbegane duše so taki ljudje. Vedno groženje s peklom in mukami, ki čakajo naprednjake po govorjenju politikujočih duhovnikov, daje ljudstvu neki strah, in prav to Še drži ljudstvo v kakem okraju v mračnosti in mlačnosti. Tako je bilo tuintam še do zadnjega časa, ali tako ne sme biti več naprej! Nova ljudska stranka, reorganizo-vana narodno-napredna, žlice nas na volitve. Nihče ne ve takrat, ko volimo, koga volimo. Glasovnica pride preg-njena v volilno posodo. Nihče je ni videl. Torej nikakega strahu. Nikdo ne sme strahov a ti vo-lilca ne pred volitvami ne pri volitvah, kajti kdor bi zagrešil kaj takega, z a-pade lahko kazni strogega zapora enega do šestih mesecev. Pod ta pregrešek spadajo tudi grožnje s peklenskimi kaznimi na priinici. Torej proč z mlačnostjo, kjer je je še kaj; mlačnost ni v čast možu! Klerikalci pojdejo volit vsi, kaj naj mi ostanemo doma? Niti j eden ne sme ostati, vsi, prav vsi, moramo na volišče ! Kliče nas naša stranka, naša kmet-ska stranka. Nihče naj ne bo tako nespameten, da bi mislil, da bo »*•¦ 'a-man«, če voli za poslanca doh^urja G run t ar j a, katerega vsi poznamo, in družino, iz katere je. Mladeniči! Možje! Na noge, vsi na volišče za našega kandidata. Shod v Opatjemselii vršil se je v nedeljo dne 14. t m. v prostorih Karla Jelena. Kljub temu, da je tamošnji vikar Kos popoludne v cerkvi grozil ljudstvu s pogubljenjem, Če se udeleže" shoda, bila je dvorana natlačena volilcev. Bilo j& okoli 150 mož; Shod je otvoril imenom izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke dr. Dinko Puc, ki je predlagal predsednikom shoda g. Bone ta ml. Govoril je najprej dr. Puc o važnosti volitev, o strankah, ki se mej seboj bojujejo, o škodljivosti klerikalne stranke; zlasti je pojasnil njeno pogubno delovanje v gospodarskem in narodnem oziru; konečno govoril je o programu narodno-napredne stranke ter priporočal, da se odločijo vsi za njenega kandidata. Dolgotrajno navdušeno odobravanje je pričalo, da so se zboro-valci strinjali povsem z govornikovimi izvajanji. — O kandidatih je govoril potem dr. Jane. Kandidat narodno-napredne stranke za goriško okolico je Miha Gabrijelčič. (Dolgotrajni živio-klici). Podpisal je program narodno-napredne stranke; boril se bo za ljudske koristi in proti klerikalni stranki, ki je tolikrat in tolikrat oškodovala slovensko ljudstvo. Posebej omenil je njeno postopanje v zadevi volilne reforme tako v državnem kot deželnem zboru. Taka stranka ne sme zmagati. Zboro-valci so govornika večkrat pretrgali s klici: Živio Gabrijelčič! — Dr, P u c poživljal je potem še zborovalee, naj se ne ozirajo na ostudne napade klerikalcev aa naše kandidate. Obrekovanje je njihovo orožje. A to nas ne sme brigati. — Predsednik g. B o n e t a je zatem Še povdarjal, daje narodno-napredna stranka res stranka, ki je ljudska in ki ima srce za narod; zato je potreba, da gremo vsi v boj za njenega kandidata. Nato je zaključil shod, kojega so zapustili volilci polni navdušenja in ognja za napredno stvar. Volilni shod na Grahovem. V nedeljo popoldan se je vršil volilni shod na Grahovem. Volilci so se zbrali iz vseh podobčin, večinoma s podžupani in zaupniki na čelu tako mnogoštevilno, da je bila prenapolnjena Goljeva gostilniška sobana in veža. Na shod je došel dr. Tre o, kateri je naprosil g. Fr. G olj o, da shodu predseduje, na kar je razložil zbranim volilcem kandidaturo dr. Rudolfa Oruntarja s toplim priporočilom, da se vsi volilci kot en mož za določenega kandidata zavzamejo. Nato je razkladal najvažnejše politične in gospodarske podatke \z zadnje dobe v državnem in deželnem zboru, kateri silijo vse zavedne goriške Slovence na odločen odpor proti dr. Gregorčičevi politiki in torej tudi proti njegovi kandidaturi. -- Volilci so živahno pritrjevali posameznim točkam in potem v najlepšem soglasju sprejeli kandidaturo dr. Gruntarja, ki ima vse upanje prodreti na Tolminskem. Volilci so izrekli svojo željo, da se tudi kandidat sf.m, ki je bil ta dan v soški dolini zadržan, pokaže volilcem in razvije svoj program. Po shodu se je v prijazni družbi teh navdušenih in odločnih mož baške doline izrekla "še marsikatera dobra beseda, kije našla odmeva. Glas je bil le eden, da je velika grahovska občina po ogromni večini na narodno napredni strani in da bo odlično vplivala na izid volitve dne 14. majnika. Hvala in slava tem možem t Za Kras mora biti poslanec edinole Alojzij Štrek.elj, tamkajšnji domačin, ki je že delaven deželni poslanec. V deželnem zboru je pokazal, da ume prav poslansko dolžnost. Istotako bo dober državni poslanec, ki stori dosti dobrega zlasti v gospodarskem oziru za Kras. Kra-ševcem pač ni težko ugibati, koga naj volijo? Kako naj bi volili Plahajnarja; kako naj bi ta mož, če treba, nastopal proti vladi, ko je sam del vlade, ko je vladni kandidat?! Kra-ševci potrebujejo svojega poslanca, ne pa vladnega usiljenca. V tem pogledu se morajo zapostaviti tudi vsi drugi, sorodniški oziri itd., tu gre za čast, ponos in za boljše ca86 Krasa. Kaj od vladnih mož morda pričakuj kdo pomoči za Kras?! Ta bi se varni! D Cerknem je bil v nedeljo klavern shod klerikalcev Gredolčič je vezal svoje otrobe, Dermastij je dermastil po stari navadi, pomagal je tu; svoje člane in prijatelje planinstva na skup izlet v nedeljo dne 21. aprila. Odhod/ zjutraj ob 0. uri 10 min. z vlakom ¦/. drsnega kolodvora v Gorici, prihod v Podni: ob 7. uri 4rn Od p( v Podmelcu se v*. ¦-.- pi- izlet, in sicer mimo šumečega padca potoka. Bače v Klavžah in čez kratko strmini o v vas Podmelec. Od tod se vije bolj ;ili rasr: napeta, pa jako lepa cesta čez Hum na h binj. Ob cesti je zlasti na Humu prava p'* ninska scenerija. Na desni strani štrle proti nebu jako strmi, s travo porasteni ostri re bovi Kobiline glave (1475 m), na levi pa * vleče proti zahodu dolgi, z mladim drevjem pokriti hrbet, ki se v najvišji točki Seai** (054 m) nad Modrejo pri sv. Luciji naenkr;.. konča. Ob cesti sami pa gotovo zanimajo *>?¦ kega izletnika bele peščene meli tali mk\. ki so vsled nalivov kaj čudno razumne i-izprane, in se vsipljejo nad cesto in pud iv.*. Človeku se zdi, kakor da zemlja ni trdr.i pod nogami, marveč da se peščeni brego*. kar očividno podsipavajo in sesedajo, in f'3 i treba le še noči počakati, ko mora tudi oe>-zlesti v dolino. Iz gorskozračuega U'1^1 gre cesta polagoma navzdol in s«* obrce v sadonosnem Polubinju proti prijaznenu'. L>'-'¦ — Tolminu. Nad vasjo Prapetno se oi\^ popotniku, prišedšemu iz Lubinja, na M: glednici" naenkrat vsa soška dolina od *¦ Lucije mimo Tolmina tje gori proti KobarU , Poznavalci »tolminskega sveta'' zatrjuje/t'. « je tukaj ena najlepših razglednih točk ."* Tolmin in soško dolino. — V Tolminu je u meravan kratek oddih, potem pa takoj ode • k Dantejevi jami ob ozki in romantični *trj~ Tolminke. Na povratku je v Tolminu dV-odmor za okrepčila. Povratek se vrSi V*:t'~ iz Tolmina k sv. Luciji okrog četrte ure i-potem z brzovlakom v Gorico (prihod on ^ uri 53 min.)- V slučaju neugodnega vrem^ se preloži izlet na drugo nedeljo. Kdor bi utegnil zamuditi ali hotel »^ spati zjutranji vlak, naj pride k sv. Lucu» -brzovlakom, ki gre ob 9. uri 5 min. iz Gonf in od tod v Tolmin, kjer se pridruži dmguj izletnikom. Da pa ne bo morda kdo pre«| razočaran, se vsakemu izletniku priporoča prinese že sam s seboj nekaj dobre volje ^ nekaj zdravega humorja. Čmerni turisti, ' pričakujejo, kako jih bodo drugi zabava« kratkočasili, še niso in ne bodo nobeni pr turisti, sana Proti novemu dežalnozborskemu volilnemu redu je •lo v seji 7. t. m. protest županstvo ^ i., vit o vije ter ga odposlalo namest- ^ y seji 7. t. ra. je skleuilo protest proti - mu deželuozbortkemu volilnemu redu tudi CnstvovAvberju. Ott Mn l VlpiVSkega" proti Štrekljui ima inja „ Gorica", v' resnici ^V šfa" b1ta'plir'' uredništvu »Gorice". Sama laž jih je! Slovensko kit delavsko društvo" v Gorici je na shodu y nedeljo kandidatom za Savaozborske volitve v Gorici svečarja Jer- " i Kopača. * ' **•"" 0 udeležbi na šempaskem shodu laže »Gorica", je bilo navzočih od 450—500 mož. V iiiei jih J* biio okoli 15°- Volilno gibanje med Lani. — v Gradišču ob vtfi je imelo laško politično društvo „Unioneu Hi Da katerem so postavili kandidata za v^ilna okraja Gradišče-Krmin in Tržič Červi- ^ID. Govoril je na shodu sam deželni glavar ^ pajer. Kandidatje laških liberalcev so 74 <,{,o imenovani volilni okraj dr. Alojzij ! petarin, deželni svetnik, za drugi inženir Intonel 1 i, bivši državni poslanec. Kleri-taJna kandidata prost Faidutti in namestitveni tajnik Bugatto imata dva nevarna protikandidata. V boj preti katelikoi ]e stopil sam - dr, Gregorčičev pelltičul lospodar, — »v Eco% hliilo goriškega prosta, piše, da se je osno-v Gorici odbor 40 oseb pod vodstvom deželnega glavarja, ki stopa tako v Uj proti katolikom. Pajer proti katolikom! In Pajer je zaveznik dr. Gregorčiča, katoliškega duhovnika. - Kje je nrazum in j# pri „Goricia, da nam to razloži? StirovOSfl V ,,GortCltt. — Kadar hoče biti .dorica" prav surova, takrat gotovo napiše ,'iunek o nUberalni* surovosti. Tam se zažene ? gSofou in Gabrščeka, potem pa govori o podivjanosti in surovosti „ liberalcev". Tako tudi danes govori o ^liberalni surovosti", tla ;e lahko toliko bolj surova ona sama. Najne-nmw\v se zaletava danes v poslanca Štreklja, v Gabrščeka itd., tako surova je, kakor zna bui pač le Gregorčičeva „Goriea". Zato pa naj volila kar ua kratko odgovore -v. maja g:i te surovosti Gregorčičeve „Gorice", da za-jod'„' njene kandidate domov. O -Ijrarnl Stranki". — Na kratko smo že govorili o „agrarni stranki". Najbrže bomo govorili Se. /a danes omenjamo na kratko, da pri naj ni predpogojev za kmetsko stranko ko: politično. Pač pa je umestna stanovska organizacija. — Ni predpogojev, ker ne pridelamo, kolikor potrebujemo doma; za to malo, kar je, ni potreba lahkomišljeuega cepljenja močij. Ako se hoče kaj do-•*'-i. je mogoče to ob sopomoči vseh stanov, drugače pa bi „agrarei" izzvali razredni boj, 'si hi bil trd in v katerem bi podlegli. Toliko v razmišljanje. Shed za kandidature laike liberalne stranke v Ssflci se i o vršil v nedeljo v tukajšnjem gle-iaiiku. rrogiašen bo kandidatom župan Marani. EnsplOZiJl motlCikla. - Blizu Tržiča se je pripetila nesreča: Vitez Jakob Alberti je od-*' i?. Trsta z motociklom. Okolu 3. ure po-lohdue. ko je bil v bližini Tržiča, mu je pa 'fcplodiral motor in ga vrgel kakih 0 7 »etrov vUoko v zrak. Padši na tla, se je Al-^rti u-žko poškodoval. Bil je takoj odveden v tolniSnico v Tržiču. Kolo je seveda tudi popolnoma razdejano. Umrl je v Ronkih 1)0 let stari Anton '"•** Dottori degli Alberoni, ki je bil %letm deželni poslanec furlanski, veliki cestnik itd. , Odiu-fliUi za gniofone. — Trgovina A. •'•brsfcek je sklenila s to družbo posebno pogodbo, po kateri bo dobivala vsak mesec vs* novosti. Letošnje plošče so še boljše od lajanjih in so med vsemi običajnimi izdelki najboljše. — Ta družba ima tudi največjo «|rko slovenskih plošč. — Pridobila je pa «<» opernega pevca g. Navala (Slovenca *°»Ctiikai, da bo pel najlepše slovenske I**uri. - Male plo§če gtanej0 3 Kj veUke 1 K? na vsaki plošči sta po dva komada. Detomorllka. — V Gorici so aretirali radi etomora neko Ido Miceu, staro 20 let, iz ervinjatia, W je tam porodila dete ženskega *1J> », zavila isto v papir in cunje ter je spra-rico V1?5'0- ^ez nekaJ ^asa je odšla v Go-služit. Trupelce je ležalo v skrinji 40 dnij. latllm, — v stanovanje Karola Schipferja Iz Tolmina. — Narodni ples tolminskih narodnih dam (gospa in gospodičen) dne 13. t. m. s sodelovanjem vojaške godbe je vspel vsestransko* sijajno vkljub protiagitaciji nekaterih nasprotnikov v Tolminu. Udeležbo so izdatno pomnožile rodol-ub-kinje in rodoljubi iz sv. Lucije. Vsa čast! Ples je vodil g. Mirko Hočevar iz Gorice, livahi •flHh^T^,, «*---¦*-.., . -¦>«,, "' Kakor se sliši, so tudi dohodki' nepričakovano povoljni. Narodne tol. dame pa znajo. Okinčale so krasno prostore,; prodajale so šopke, pecivo ia različne pijače, kar je dohodke gotovo izdatno pomnožilo. Lt tako neustrašeno naprej, narodne samosiojnke, v koristne in blage namene. Živele! IZ Vel, ŽabelJ, 11. aprila 1907. (Zahvala.) Podpisani odbor društva „ Bodočnost" v Vel. Žabljah se zahvaljuje vsem sodelovalcem, kateri so nam kaj pripomogli, da je naša vese-selica na vel. ponedeljek tako sijajno uspela. Iskrena hvala dijaškemu pevskemu zboru iz Gorice, kateri se je tako požrtvovalno odzval našemu vabilu in nas je na dan veselice kar očaral s svojim možkim nastopom in prijazno donečimi glasovi; dajje g. učitelju Mrmolji iz Dobravelj, kateri je žrtvoval mnogo truda in časa, ko je hodil podučevat v Vel. Zabije društveni pevski zbor in je bil voditelj naše veselice, da je tako bolj sijajno uspela. Hvala g. učitelju Možina iz Brji in pevskemu zboru, kateri je pokazal na odru, da ima požrtvovalnega voditelja. Hvala dobravskim tamburašem in gospodičnam pevkam, ki so nam isti dan skazaH, da se res trudijo, ker so v tako malem času se tako dobro izvežbali, da se lahko z vsakim zborom merijo. Posebno pa gosp. jur. Hilariju Ilrobatu iz Dobravelj za tako imeniten in navdušen pozdravni govor. Fuj pa našemu županu Vrtove«, ki nam je hotel veselico preprečiti, ako bi bil mogel. Pokazal se je, da je neotesan klerikalni zngrizenec, Odbor. Ronaški Tfiinplj8V'Vrelec je hladilna pijači; ne-prekosljivega dietetiunega učinka, katera se v tem oziru od vseh drugih mineralnih vod razlikuje. krajih je bilo med volilci dvakrat toliko žensk kot moških. Brozna rodbinska drama. — v soboto dopoldne se je v Kožni dolini pri Ljubljani odigrala strašna rodbinska drama. — Oče je umoril dva otroka, potem pa še sam sebe končal. Anton Škof,43 let star, je bil uslužbenec v tobačni tovarni. Bil je nad vse marljiv in priden in kmaht*«e je .po-vspel do delovodje. Škof je bil jako varčen Človek, nikdar ni bil pijan. Škof je imel petero otrok. Družina je živela vedno dobro, nikdar niso trpeli pomanjkanja. Najmlajši otrok Ciril je bil star 21 mesecev, najstarejša Ema pa 16 let. Otroci so bili zdravi in čvrsti razun Eme, ki jo bilo bedasta in histerična. — Škof je bil zadnji čas bolan. Moril ga je že več let revmatizem. Pred 4 tedni je moral zapustiti službo in ostati doma. K njemu sta hodila dva zdravnika, katerih j eden je bil mnenja, da ima Škof samo revmatizem, za katerim bo pa še odzdravel, med tem ko je trdil drugi, da ima hitro jetiko. — V nedeljo dopoldan se zaklene škof z 16 letno Emo in 21 mesečnim Cirilom v sobo, Tu je prerezal 16 letni Emi in 21 mesečnemu Cirilu z britvijo vrat tako globoko, da je smrt takoj nastopila, potemjepa še sam sebe končal. Splošno se sodi, da je izvršil Škof ta grozni čin v hipni blaznosti. Najprej je usmrtil hčerko Emo, potem pa Cirila. Govorica gre, da je usmrtil hčerko, ker se mu je smilila, da je za vse življenje aesrečna, Cirila pa, ker je v svoji zmešanosti mislil, da bo sirota, če mu umrje oče vsled neozdravljive bolezni. — Pogreb nesrečnih žrtev je bil v nedeljo popoldan. r' Stračicah 86 je priklatil ponoči neznan tat, ^^elSSKIn jeden nož. Razgled po suetu. Cesar V Pragi, — Cesar je dospel včeraj pop, ob 4. uri v Prago, kjer je bil najsloves-neje sprejet. Biva na Hradšinu. Ta obisk cesarja v Pragi je petnajsti. Pri občinskih volitvah v LJubljani za tretji volilni razred včeraj so zmagali kandidatje narodno - napredne stranke : Kozak, Mally, Zirkelbach, dobili so 500, oziroma 506 in 542 glasov proti soc. demokratom: K. Kristan, dr. Dermota, Iv. Mlinar, ki so dobili od 145 do 327 glasov. Dramatično draštvo v LJubljani je imelo v soboto občni zbor, ki je bil precej buren. Ker so nekateri odklonili izvolitev, bo izreden občni zbor v soboto. Proračun izkazuje 16.000 K primanjLgaja, ki se pa pokrije, ako dežela izplača vse obljubljene podpore. Osemurni delavnik na AnfleSkem. -- Angleška poslanska zbornica je sprejela osemurn. delavnik za rudarske delavnice. Vlak JO je Zirabll, ~~ 13-letna hčerka železniškega čuvaja na Bohovi pod Mariborom, Amalija Ferk, je šla na postaji ravno pred prihajajočim vlakom čez tir. Stroj jo je zgrabil, vrgel ob tla in dekle je dobilo taka noto aja poškodovanja, da je umrlo. Roparski lapadl so v Trstu že nekaj navadnega. V neki tolerančni hiši v veži so napadli H Lahi iz kraljestva pomorščaka E. Mar-šičfc^ podrli na tla, mu vzeli uro in verižico ter ga ranili do krvi. Aretirali so vse tri. Cesar Viljem Izgubil pravdo proti gostilničarju. — Nemški cesar Viljem je izgubil pravdo, ki jo je začel proti najemniku gostilne, ki je njegova lastnina. Cesar ima v Homintenu, kjer je tudi njegov lovski grsd, gostilno, katero je pred 12 leti dal v najem nekemu Kahveilu. Pred enim ietom se je cesar s Kahveilom spri ter mu hotel vzeti koncesijo, zato je Kal\veil vložil proti cesarju tožbo. Ženske v finskem deželnem zboru, — v Finski je uvedena aktivna in pasivna volilna pravica tudi za ženske. Pri zadnjih volitvah za deželni zbor je bilo izvoljenih 19 žensk. Od teh jih devet pripada socialistični stranki. Ena teh zastopnic je služabnica. Sodelovanje žensk pri agitaciji in volitvah je bilo zelo živahno. Med 100 volilci je bilo 70 žensk. V nekaterih trga v Bovcu (Bizjak), javnih živinskih tehtnic, kakoršnih dosedaj nobene nimamo v celem okraju, in g. Flais je končno tudi zahteval pomoči in podpore našim zanemarjenim plan-šarjem. Mimogrede naj vam bo dovoljen izraz začudenja, da ni bilo zadnje dni na dunajskem shodu v prilog planšarstvu nobenega zastopnika goriške dežele vkljub temu, da je dežela bogata planin in da je dotičnemu shodu predsedoval celo Slovenec: gosp. državni poslanec Fr. Povše. Živinski trg si je po zagotovilu gosp. Šulerja bovškega občina že priborila in se vrši prvi letos v jeseni. S pomočjo kmetijskega društva si bo mogoče pridobiti 2—3 brane za našo podružnico; radicenejega dovažanja umetnih gnojil se je pa treba obrniti s primerno prošnjo na vlado. Sprejelo se je reč resolucij: poziv na vlado, da ustanovi na Bovškem vzorno posestvo s poučnimi tečaji o gospodarstvu in gospodinjstvu, mlekarstvu, živinoreji in planšarstvu; poziv na vlado, da podpira goriško kmetijsko društvo v taistej ali celo v večjej meri nego c. kr. kmetijsko društvo, ki ima komaj desetino toliko članov; protest proti dejstvu, da je bil prideljen komisiji, ki je na jesenskih razstavah goveje živine prerairala naše živinorejce, pač zastopnik c. kr. kmetijske družbe, ne pa tudi zastopnik goriškega kmetijskega društva; in končno: slovesna izjava, da smatramo kot edinega svojega zastopnika v kmetijskih stvareh samo goriško kmetijsko društvo, ter poziv na vlado, da v sporazumljenju z deželnim odborom v tem smislu predrugači postavo za zboljšanje živinoreje (iz 1. 190".). (Konec prih.) Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. K indijski shod v Bovcu. Bovec, 10. IV. 1U07. — Kmetijski shod, ki ga je priredilo pri nas „goriško kmetijsko društvo", je vspel popolnoma zadovoljivo. Na dvorišču gostilne „pri Huberju" se je zbralo do 100 udeležencev, ki so z največjo resnostjo in zanimanjem sledili podučlji-vim izvajanjem gospodov potovalnih učiteljev A. Štreklja in R. Zdolšeka. Niso bili bogve kako mnogobrojni zborovalci in tudi ni bilo videti kakega „brezpritnernega navdušenja", a ravno treznost, ki je vladala pri predavanjih in prevejala debato, nam je najboljše jamstvo, da je padla beseda na rodovitna tla in da vsklije iz kmetijske podružnice, ki se je ustanovila na shodu, najblagodejnejše in najplo-dovitejše delovanje v prospeh kmetijstva v bovškej dolini in bovških gorah. Tako sta se izrazila tudi gospoda potovalna učitelja, da sta pač že govorila mnogoštevilnejšemu občinstvu, da pa nista še nikjer našla toliko strokovnega zanimanja in razumevanja. G. A. A. Mlekuž je otvoril shod v imenu pripravljalnega odbor« in je shodu tudi predsedoval. Zapisnikar je bil g. Ferdo Kavs. — Gosp. A. Štrekelj je razložil pomen in namen goriškega kmetijskega društva in opravičil tudi emancipacijo Slovencev od c. kr. kmetijskega društva. G. R. Zdolšek je govoril zelo poljudno in zanimivo o kmetijstvu v bovškem okraju, odsvetoval pridelovanje korcze (sirka), ki se jo dobi ceneje v prodajalnici nego v lastnej shrambi in priporočal predvsem gojenje traynikov in pašnikov. Umni kmetovalec bi mogel v najkrajšem času podvojiti in po-trojiti travniške pridelke s tem, da bi odpravil z brano bohotno razraščeni mah, ki se šopiri in izpodriva travo po naših senožetih, in s tem da bi povzdignil rodilnost zemlje z umetnimi gnojili. Priporočal je živinorejo in mlekarstvo, ki bi bilo lahko glavni vir dohodkov tukajšnjega kmetovalca. Seveda je pogoj, da se živino primerno goji, v svetlih, zračnih hlevih, in da se pazi na najstrožjo snago. Živahne debate so se udeležili gospodje; Šuler, Kenda, Fon, Mišic, Flajs, nadzornik Lašič, Dominko, Bizjak; odgovarjala sta na stavljena vprašanja ponovno gospoda Štrekelj in Zdolšek. Povdarjalo se je (Šuler), da se tuje pasme govoje živine ne sponašajo po-voljno v naših krajih, da bi bilo /racionelnejše, vzgojiti si domačo plemensko pasmo s križanjem najboljše domače živine. G. Zdolšek pojasnjuje, zakaj ne vspevajo tuje pasme pri nas in zakaj izgubljajo celo svoje dobre lastnosti pri nas, dokler se tekom časa ne prila-gode našemu podnebju in našim razmeram. Graja komisijo aa nakupovanje bikov, ki se ni nikdar potrudila, proučiti razmere po deželi, marveč kupuje vse po enem kopitu. V nadaljnjej debati se je zahtevalo živinskega Zahuala. Podpisani se prisrčno zahvaljujeta za mno* gobrojno udeležbo pri pogrebu ranjkega gosp* Franca Kokoie, c. kr. višjega davčnega nadzornika v. p. Posebno se zahvaliujeve preč. duhovščini, gosp. uradnikom, blagemu gospodu zdravniku dr. Anton Brecelj-u in vsem drugim, ki so blagovolili izkazati zadnjo čast predragemu ranjkemu. — Bog povrni! GORICA, 14. aprila 1907. Terezija, soproga Zina, hči. modre žene Zahtevajo knj.^o: „Motenje perijode", spisal dr. med. Leviš. — Knjige se razpošilja proii povzetja K 1*20. Pojasnila daje zastonj P. Z1ERVAŠ Kalk 244 pri Kolina (Kolu) ob Rena. THi 1? Tnliijjl:v Novem mestu 1)1. I. lUlulu (Badolfovo :: Kranjsko) Je uredil In Izdal: L Mi-pra* refl in MAflni ¦n-HftTTilnilr z drugimi civilno-^nillil ilinVIilillv pravdnimi zakoni. PUllUl JJ1U f lllllli _ Knjiga je popoten zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. določila v slovenskem in ' rvat- skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v ,.Slovanski knjigarni" * A. Gabršček ˇ Gorici, 2. OifttBlDi tarifa SVETOVNO ZNANI == FERNET-BRANCA BRATOV BRALCA V MILANU jedini lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčica sveta i Neizogibno potrebno v vsaki družini! """""" Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni Važno za imetnike zavarovalnih polic =-^m od amerikanskih zavarovalnih družb! Strokovnjak zavarovalno stroke daje brezplačne in točne informacije o kapitalizaciji in liberaeiji življen-skili polic ptujih zavarovalnih zavodov. Tstotako daje pojasnila in napravi proračune za sklepanje novih življenskih zavarovanj pri domačih zavodih po ugodnih novodobnih.premijskih tarifih, pri čemur zavarovanec prihrani lahko K 100 dO 200 na vsakih 1000 K zavarovane glavnice. Ponudbepn pisma pošiljati je pod geslom | [ |„Sočan" na ^upravništvo tega lista. DMEBB iTrife ii paodjt itn vrit lajlspše forme. j loMpteta« kaaot« namiz- sega orodja, pogodja za [ make, kuro, Saj, na- | a^unipe^tetaTk^ametttl isddkJ, Jtdiso nadomestilo pravega srebra. *»»** fc*Bd n hotele, restarraJje in kamna, kakor tudi pensgone, gospo- —— tfnjstro itd. = O. k*, drorai založniki Cbristiie I C.1' - ia- mumcije, predmeti za lov, dlnamitne ------.-----i patrone. ===== X tpefsring 5 (Helnrichshof). — a."'j#fcr©TMi senik na zahtavauje. — ˇ fatfe tacatih zastopano po prekupcih. So« jpaiihu rait bvinKMti im»jo naii izdelki »¦atiiB—lmaifaMi OkrUtofl*. Keršeuani & Cuk v Gorici = Stolni trg št. 9.== Senzseijonelna novost Daljnogled SO-kratno povečanje. Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2 — 3 „ „ 5'50 Odpošilja po povzetju: HENRIK WEISSf Dunaj XIV. 3. Sechshanserstr. 5,24. Naročite takoj in bodete vzradoSčem! Kozje mleko se vdobi pri Rusi hiši štv, 4 Odlikovana pekarija in sladCitarna Rarol Draščili v Gorici na Komu v (lastni hiši) Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Pari in Havre v Ameriki Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna t Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri „Figovcu". zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi. nejega peciva, torte, kolače za birmancg in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in i i k« rji na drobno ali v originalnih butelkah, Priporoča se slavnemu občinstvu za ranogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦Ur- po jako zmernih cenah. -*i Pozor! Pozor! ii Ugodna spomladanska prilika! Kolesa v največji izberi z enoletnim jainstvoai od K 90-•— naprej. Kolesarske potrebščine; izvrstni zračne cevi po K 3-— Fini plašči od K Bdi) naprej •— Acetilen-svetilke od K 200 naprej. — Konusi n „FreiIaui" z bremzo od K 14-—- naprej. Masive* pumpe na nogo, iz litega železa, od K 1-fio napre;, zvonci od 30 vin. naprej. — držaji od 30 v. naprej. — strešice proti blatu iz kovine ali lesa po K 2 H; za garnituro. — Jeklena prevrtana platišča po K pm, -- Einajl-lak po 50 vin., — hupe od K 170 naprej! — Osi, konusi, okovi za osi različne velikosti m. vodn, v zalogi. — Vse potrebščine za motorje in avtomobile, no-pravila, poniklovanje. eniajliranje se v lastni ilclalilic najtočiiejšc in po nizki ceni izvršuje. Zahtevajte nas obširni cenikj kateri se vsak tlja razpošilja. Bazpošiljalna tvrdka za kolesarsko industrijo' Dunaj, I, Stubenrindg1 6. Pfaffovi šivalni stroji *^Q so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi šivalne stroje raznih drugih vrst in tovaren. __ Cene zmerne, pogoji ugodni. = Slavno občinstvo je naprešeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in franka. mm F. P. VIDIC a Komp. Ljubljana Opekama in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino -------patentiranih «¦¦ zarezanih strešnikov »Sistem MARZOLA" »Sistem MARZOLA' i se zastopniki Barve: a) rdeči naravno žgoni, h) črno impregnirani. s Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, s Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z Žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. TakojšDja In najzanesljivejša postrežba. Ur* Sprejmejo se zastopniki. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU - IS likfir Iforiina zdelan ? TrBtu v lekarnak Rofool flodlna, lokama „JWa Hcdonn« dali* SalutV pri Sv. Jakobu; Josip flodlna, JS IIRCI mmm la*ar»a „AIlMBa^ VI* dal Faraafio 4. etnt iitbiraiM I Mi. Sr Tfitt it nt rudoiilja muj nego 6 ttekltafot proti povittfa ali niprtf poilinlm tankom E T~ proito poitnint.