tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 31.MAJ 2012 / ŠTEVILKA 961, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR o.oc Gostilna RIBIČ Veliki trg 3, Izola 031 34 25 34 OB s'mobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040 410 743 V PRODAJALEC 961 po dovhače RESTAVRACIJA Bariera-lzola la 05/ 6414105 030239790 Beton ne gre več, navali na zemljo Če bi bilo naše celo življenje na borzi bi ta trenutek borzniki zaskrbljeno prodajali delnice novozgrajenih ali komaj načrtovanih betonskih kolosov in hiteli kupovati delnice kmetijskih zemljišč. Konec koncev, če so kmetijska danes, ni rečeno, da bodo tudi jutri. (Mef) Pobuda, ki jo je bilo slišati iz izolske občinske hiše je na nek način pričakovana. Gre namreč za pobudo državi oziroma Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, naj kmetijska zemljišča, ki jih je prevzela od občin pred dvajsetimi leti, vrne nazaj občinam, konkretno izolski občini. Dejstvo je, da se Sklad v vseh teh letih ni izkazal kot pretirano dober gospodar, z zemljišči je velikokrat ravnal kot svinja z mehom, v zakup jih je oddajal ljudem, ki so povezani s kmetijstvom toliko kot moja malenkost z atomsko liziko, velikokrat so oddajali zemljišča na obali prosilcem iz drugega konca Slovenije, predvsem pa so jim prosilci očitali pristranskost ali pa netransparen-tnost postopkov razpisa in oddaje zemljišč. Pobuda sovpada z nekaterimi drugimi postopki povezanimi s kmetijskimi zemljišči v upravljanju Sklada ali celo zasebnimi zemljišči na katerih se dogajajo različne gradnje. Ne gre ponovno načenjati problema kmetije Bužekjan, kjer je bil menda izigran dobronameren popravek odloka s katerim je občina dovolila gradnjo na kmetijskem zemljišču, posledica pa je ustavna presoja, ki je trenutno zamrznila vsako izdajanje dovoljenj za vsako najmanjšo gradnjo kmetijske lope ob njivi. Bužekjan je samo nakazal smer, kam je treba v bodoče investirati denar, ki je bil doslej rezerviran za gradnje različnih betonskih kolosov in v izolskem primeru za gradnjo mrtvih mest. Začeta in ustavljena gradnja ob Alkatrazu pove vse. Vlagatelji so v težavah. V zidove se pač ne izplača več vlagati, zlatu cena že pada, srebro je vabljiva a tvegana naložba, pri nafti človek nikoli ne ve, pa še nobenega najdišča ni v Izoli. In kaj je vrednega v Izoli? Zemlja, seveda. Kmetijska obdelovalna zemlja na kateri se gremo lahko marsikaj, od oljkarstva ali vinogradništva. Z vsem srcem podpiramo tiste, ki so se odločili, da bodo kmetovali in se preživljali na tej zemlji. Bojimo pa se tistih, ki bi, po vzoru na industrijske tajkune, zemljo imeli v najemu le zato, da jim jo bo občina, če jo bo dobila nazaj, nekega dne prodala in hkrati še spremenila namembnost z možnostjo gradnje. Bolj pošten je Domicelj, ki je vložil denar v 300 litrski sod viskija, ki mu zdaj zori nekje tam na otoku White. Kaj je to štafeta Vsi o nekem Titu govorijo, in hudo ponosno se držijo. Pravijo, bili so dobri časi, za delavce v mestu, za kmete na vasi, za študente in bolnike, za znanstvenike in garače, še umetniki prodajali so slike, in črpalkarji gradili so palače. Zdaj pravijo, da ni tako, daslabšeje, kot jebilo, a meni se zdi čisto fino, ko se takole z dedkom dobimo in mi pravi, da bom čez kakšno leto tudi jaz nosila Titovo štafeto. Parkiriščniki se selijo Parkirne hišice na Lonki kmalu ne bo več. Parkiriščniki, z njimi pa tudi občinski redarji in menda tudi delavci občinskega pristanišča, se bodo namreč preselili čez cesto v prostore nekdanjih Košakov. Na ta način bodo sprostili nekaj parkirnih mest, dobili boljše pogoje dela zase in za stranke, predvsem pa odstranili barako, ki zdaj zastira pogled s parka na morje. Na parkirišču Ladjedelnica pa so delavci Komunale te dni uredili tudi tisti del makadamskega parkirišča, ki je bil v takem stanju, da res ni bil primeren za trženje. Zdaj je urejen, seveda kot plačljivo parkirišče, razen za tiste, ki imajo dovolilnico starega dela mesta. Boste postali naš naročnik? 040 211 434/05 64 00 010 r—-i __ . _ ~ — tajnistvo@mandrac.si |nnn| BANKA KO!5E R uredništvo: Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola WWW.NAKUPI.NET Stran za ogrevanje Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend "doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropomana piše: Zoran Odič (za Izolane Zokij POT V RAJ Ne vem, kaj se zares dogaja in kaj je zares resnično, ampak vse bolj sem prepričan, da je ustavno sodišče imelo prav, ko je napisalo, da je prepovedano proslavljati praznike, ki so bili zapovedani v totalitarističnem, nedemokratičnem režimu in državi v kateri so (smo) živeli. Ne vem ali smo živeli v isti državi, vsaj po tem, ko sem bral kaj vse se je pisalo in govorilo in kakšne okrožnice je pisal naš minister. Na Valu 202 je izjavil, da je tisto okrožnico zelo diskretno napisal in mu ni jasno od kod takšne reakcije v javnosti, Ne vem. kje so živeli ustavni sodniki, a dobro vem, kje mi je bilo dobro. Ker se strinjam z njihovo oceno menim, da bi bilo nujno in v obrambo časti in dostojanstva, njihovega, ne mojega, da protestirajo z vsemi diplomatskimi, pravnimi, političnimi, meddržavnimi, internacionalnimi sredstvi, vse do Generalne skupščine in Varnostnega sveta OZN, zaradi pisanja, ki so si ga privoščili v nekaterih državah, ki za povrhu niso niti članice EU, ampak so v OZN. Ti časopisi in podobne tiskovine so ob obletnici Titove smrti objavile zares ekskluzivno in samo dve leti staro novico iz beograjskega Pressa, ki je objavil samo deset let staro ekskluzivno novico Radia Beograd, o izpovedi beograjskega muftije Hamdije Jusufspahiča, da je Josip Broz umrl v Ljubljani s Koranom ob postelji, kot Musliman. Te navedbe je pred dvanajstimi leti potrdil tudi Berislav Badurina, zadnji Titov adjutant v intervjuju za Slobodno Dalmacijo. Kar je res je res. Z vsakim letom, ki mine od njegove smrti, je bolj živ in šele danes se (ne) ve niti to, kdo in kaj je Tito bil in ali je sploh bil. Ve se samo, da je umrl. Po modernih zgodovinarjih je bil Tito igralec svetovnega formata, ki je zamenjal več klubov od Zahoviča in Oblaka skupaj - bil je, kakor piše Boris Dežulovič, češki grof, poljski jud, mason, agent NKVD, CIE, Mo-sada, Sigurimija, zunajzakonski sin Franca Ferdinanda, tudi Winstona Churchila. Vse to je bil menda Josip Broz, samo musliman ni bil. Zdaj moramo le še počakati kakšnega zgodovinarja, ki bo dokazal, da je bil ameriški afroameričan Joseph Bros, jazz pijanist, ki je iz New Orleansa zbežal pred ljubosumno ženo in taščo voodoo vračaro. Muftija Jusufspahič je, verjeli ali ne, povedal, da je maršal ul ulema Jusuf Broz, po dvaindvajsetem pogovoru z njim, umrl kot Musliman. Muftija se je z njim pogovarjal o dženetu (raju). Za tipa, kakršen je bil Josip Broz, je bila to ponudba ki se ne zavrne in sicer, da nanj čaka 70 najlepših dženetskih hurij (lepotic). Plus dve iz Ademovega plemena, je dodal efendija »in vsaka od njih je, ko se ji približaš, še nedolžna." Maršal ul ulema Jusuf efendija Broz je umrl srečen. In vse to so ekskluzivno objavili Slobodna Dalmacija, Radio Beograd, Press, Berislav Badurina in muftija Zukorlič. Le Jovanki nikar ne govorite o tem. Preprosta geografija Pino ima težave z zemljepisom in sprašuje Bepija, kje je država Norveška. Bepi malo pomisli in vpraša: - Kaj imaš doma atlas? - Imam. - Kje ga imaš? - Obešenega na steni. - No, Norveška je takoj pod žebljem. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. 30 let Društva invalidov Malo je dogodkov, posebej pa proslav, ki so deležne tolikšne pozornosti in tako velikega obiska, kot ga je doživela slovesnost ob 30 letnici izolskega Društva invalidov. Dvorana kulturnega doma je pokala po šivih, bilo je veselo in slavnostno hkrati, saj so ob tej priložnosti nagradili številne aktivne člane društva pa tudi predstavnike organizacij s katerimi sodelujejo. Pravzaprav so podelili priznanja tudi nekaterim drugim društvom in posameznikom, od izolskih članov in aktivistov društva ter podpornikov pa so jih prejeli mnogi, ki z društvom sodelujejo že skoraj od samega začetka. Zahvalo za dolgoletno in aktivno sodelovanje so prejeli: APAT ANA, DUDINE NIDA, MIHELIČ SONJA, BABIČ LAURA, MIHAČIČ BRANKO, DEŠKO PIERINA, BOŽEGLAV MIHAELA, PINTARIČ IDA in ADAMIČ GOLLI ANICA Priznanje za dolgoletno in aktivno sodelovanje: ADAMIČ DANILO, BLAŽEVIČ EDVARD, KORENIKA MARIJA, LIČEN BRANKO, MARKOVIČ CVETO in pokojna SRŠEN ANICA Častni znak ZDIŠ je prejela ANICA PUC Priznanja ZDIŠ pa: DEŠKO JOLANDA, ORBANIČ VIDA, CARLI ANTONIJA in OBČINA IZOLA Deset let Zdravstvene šole Začetki razvoja visokošolskega izobraževanja na slovenski obali segajo v šestdeseta leta z ustanovitvijo Višje pomorske šole Piran, v sedemdesetih letih pa so se v Kopru začeli zametki tudi drugih višjih in visokih šol. 22. marca leta 2002 je na osnovi pozitivnega mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev samostojnega visokošolskega zavoda bila ustanovljena Visoka šola za zdravstvo Izola in imenovana vršilka dolžnosti de-kanje - (takrat) mag. Nadja Plazar. Visoka šola za zdravstvo je bila tudi ustanovna članica Univerze na Primorskem, ki bo svojo deseto obletnico praznovala prihodnje leto. Začasni senat je na svoji 1. Seji, 22.3.2002, sprejel dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega, ki je prejel soglasje Sveta za visoko šolstvo RS. Oktobra 2002 je tako Visoka šola za zdravstvo Izola vpisala prvo generacijo študentov na rednem dodiplomskem visokošolskem strokovnem programu Zdravstvena nega. Do današnjega dne je v Izoli in dislocirani enoti fakultete v Novi Gorici diplomiralo 356 študentov s področja Zdravstvene nege in velika večina diplomatov se je zaposlila v svojem poklicu, na kar je fakulteta še posebej ponosna. Visoka šola za zdravstvo Izola se je v letih hitro in uspešno razvijala ter stremela k oblikovanju in izvajanju kakovostnih študijskih programov. Danes izvaja dva dodiplomska študijska programa: Zdravstvena nega in Prehransko svetovanje - dietetika ter dva podiplomska študijska programa, ki nadgrajujeta prvi stopnji. ur Komun Ni vse dobro, kar je sosedovo Tako pravijo okoljevarstveniki in laična javnost, nadzorniki in vodstvo Komunale pa odgovarja, da bi z oddajo dela izolskega odlagališča za odpadke iz drugih občin lahko ubili dve muhi na en mah Nadzorni odbor Komunale je ob obravnavanju te pobude preigravali tri možne scenarije. Po prvem scenariju, če odlagališče pridobi okoljevarstveno dovoljenje, se tam odlagajo smeti iz naše občine in to do leta 2015. Po tem predlogu bo treba ceno storitev povišati, saj dejavnost menda že več let ustvarja izgubo. Po drugem scenariju Agencija RS za okolje ne izda okoljevarstvenega dovoljenja za izolsko deponijo in v tem primeru je treba odpadke voziti drugam, s tem se cena storitev poviša, tako zaradi prenehanja dejavnosti na deponiji kot zaradi stroškov prevoza in odlaganja na drugih odlagališčih. Sledi tretji scenarij, za katerega je seveda tudi potrebno okoljevarstveno dovoljenje, na odlagališče Izola pa bi sprejemali tudi odpadke iz drugih občin. Cena storitev za uporabnike iz občine Izola bi se na ta način menda znižala. Komunala je zaprosila za okoljevarstveno dovoljenje za hranjenje 25.000 ton odpadkov do konca leta 2015, kar je za samo Izolo preveč, glede na to, da bi ostalo prostora še za približno 11.000 ton odpadkov. In to količino odpadkov bi lahko sprejeli iz drugih občin, ter jim to ustrezno zaračunali. Na Komunali pravijo, da bo letna količina odpadkov, po ločevanju in ob namestitvi bodoče sortirnice, zelo podobna tisti, ki smo jo v Izoli poznali pred leti. Navajajo pa tudi, da bi izolska deponija vzdržala kar za 44.000 ton odpadkov, vendar te opcije še niso podrobneje razdelali. Dražji odvoz smeti? V zvezi s prodajo prostih kapacitet so še zapisali, da bo ta prihodek predvidoma ustvaril pozitivno poslovanje javne službe zbiranja in odlaganja odpadkov. Zaradi trenutno zamrznjenih cen bi v nasprotnem .primeru morali negativni rezultat v višini cca 300.000 Eur pokrivati s subvencijo iz proračuna Občine Izola ali pa bo treba povišati cene ravnanja z odpadki v povprečju za 26%, v večjem delu na račun gospodinjstev v občini Izola, v gradivu za sejo je še zapisano, da je treba na deponiji vzpostaviti sor-tirno linijo za izločevanje odpadkov. Predvidena je enostavna linija s tremi sortirnimi mesti in izloče-valnikom kovin, njena predvidena kapaciteta pa bo večja od trenutnih potreb za obdelavo odpadkov, ki se zberejo v Občini Izola. Gradivo je takoj naletelo na buren odziv okoljevarstvenikov, ki ugotavljajo, da je ekološki vidik tega problema povsem zanemarjen. Veliko lesenih malo tradicionalnih Občinski svetniki bodo danes v drugem branju sprejemali Odlok o občinskem pristanišču in spremembe splošnih pogojev za vzdrževanje reda v pristanišču, s katerim bodo določili, da imajo pravico do občinskega priveza le tisti izolski občani, ki imajo plovilo v svoji 100% lasti. Več razprave pa bo glede popustov za tiste lastnike, ki imajo svoja plovila privezana v man-draču. Po predlogu naj bi lastniki tradicionalnih plovil, ki jih ni prav veliko, plačali vsega 20% standardne cene, lastniki starih a ne tradicionalnih plovil pa 50% običajne cene v občinskem pristanišču. Na ta predlog imajo veliko pripomb predvsem lastniki tistih plovil, ki imajo priveze na plavajočih pomolih. Prepričani so, da bodo razliko zaradi tega popusta plačevali prav oni, kar se jim zdi povsem nekorektno s strani upravljalca. v razpravah na sejah odborov pa je bilo slišati tudi pripombe, da gre za prefinjeno izsiljevanje v stilu: če ne boste za takšen predlog, bomo morali povišali cene odvoza odpadkov. Morda se je prav zaradi takšnih reakcij župan odločil, da točke dnevnega reda ne bo umaknil s seje, ne bo pa vztrajal pri glasovanju o njeni vsebini in lahko ostane zgolj informacija in začetek usklajevanja stališč o prihodnosti izolske deponije. ur IZJAVA ZA JAVNOST V stranki Izola je naša (UN) se ne strinjamo s tem, da Župan uvrsti na dnevni red 12. redne seje Občinskega sveta, 10. točko, povezano s trženjem prostih kapacitet odlagališča nenevarnih odpadkov v občini Izola. Župan ob tej točki predlaga, da bi na deponiji v Izoli sprejemali odpadke iz občin Piran in Koper, jih obdelovali, ter trajno deponirali. Za nameravano sprejemanje in odlaganje odpadkov iz sosednjih občin ne obstaja uradna študija, ki bi bila predstavljena in obravnavana v širši javnosti, (predvsem z okoliškim prebivalstvom), zato v stranki UN takemu predlogu odločno nasprotujemo. Prav tako ni nikakršnega uradnega stališča Ministrstva za okolje in prostor. Pred obravnavo problematike odlagališča nenevarnih odpadkov na OS, bi morali biti izpolnjeni vsi pogoji pristojnih ministrstev in pridobljena mnenja zainteresiranih krajevnih skupnosti in prebivalcev. Predlagamo, da se temu pozivu priključijo vse politične stranke, saj gre v tem primeru za poskus pridobitve sredstev v korist javnega podjetja in v nepopravljivo škodo občanom Občine Izola. Prav Župan osebno je bil kot krajan, aktivni pobudnik zapiranja deponije v Kopru oziroma v Sv. Antonu. ijn Konec sprenevedanja? Na občini Izola pa kar vztrajajo pri tezi, da je bil odlok, ki s soglasjem občine dovoljuje gradnje na kmetijskih zemljiščih, dobra zamisel, ki so jo nekateri pač izrabili za svoje ozke osebne interese. Izid trmarjenja občine v zvezi z omenjenim odlokom je tak, kot smo v Mandraču povedali že pred časom. Vlada je dala odlok v ustavno presojo in ustavni sodniki so odločili, da se zaustavi izvajanje tistega dela odloka, ki v posebnih primerih dovoljuje občini izdajanje dovoljenj za gradnjo na kmetijskem zemljišču. Danes je pred občinskimi svetniki predlog Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola, ki dejansko umika “inkriminirani odstavek” tega člena. V pojasnilu so zapisali, da je bil Občinski svet Občine Izola že seznanjen s tem, da je Ministrstvo za okolje in prostor RS na Občino Izola naslovilo poziv za razveljavitev 1. točke 6. člena omenjenega Odloka zaradi nezakonitosti navedene točke (neusklajenost z Zakonom o prostorskem načrtovanju) Ta odstavek je lokalni skupnosti dal možnost podajanja soglasij za gradnjo novih samostojnih kmetij ali kmetijskih poslopij na kmetijskih površinah izven ureditvenega območja naselja. Kot nam je znano so na osnovi tega odloka soglasja podali k štirim projektom, od tega je eden kmetija Bužekjan, drugi pa kmetija Malija, ki pa so jo ustavili še pred začetkom del. Vlada RS je na Ustavno sodišče RS vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti navedene točke, ki dovoljuje gradnjo na kmetijskih zemljiščih. Ustavno sodišče o materiji še ni odločilo. Če pa slučajno odloči, da je bila z uveljavitvijo tega nezakonitega člena storjena v naravi nepopravljiva škoda, potem se lahko zgodi, da bodo nad Malo Sevo zapeli gradbeni oziroma rušilni stroji. ur *ls. — Bužekjan je čisto nekaj drugega Komun Mačke so jo tokrat dobro odnesle Odlok o lastništvu živali in ohranjanju čistoče mesta, ki prihaja na sejo Občinskega sveta v dokončen sprejem, je sicer doživel nekaj pametnih korekcij, še vedno pa ga dajejo temeljne pomanjkljivosti. Namenjen je vsem živalim, v resnici pa govori le o psih. : ■ -j V enem od členov Odlok sicer res omenja tudi mačke in golobe, vendar le zato, ker prepoveduje hranjenje le teh na mestih, ki za to niso posebej določena. Sicer pa odlok mačkam še naprej omogoča povsem svobodnbo gibanje, pa tudi prašiča, opico ali krokodila lahko brez strahu sprehajate po mestu brez nagobčnika, saj jih odlok niti ne omenja. Za precizno predstavitev odloka, ki bo danes najverjetneje sprejet, poglejmo najpomembnejše člene: 3. člen (1) Skrbnik živali je dolžen skrbeti, da se pes ne giblje brez nadzora. (2) Prepovedano je pustiti brez ustreznega nadzora žival, ki lahko ogroža varnost ljudi, premoženje in druge živali ali utegne onesnaževati javne površine. (3) Na javnih površinah, na območju mesta in vasi, ter na drugih gosto naseljenih območjih občine, se lahko psa vodi le na povodcu. Nevarni psi morajo nositi še nagobčnik. 4. člen (1) Prepovedano je voditi pse in ostale živali, na vse javne površine, ki so označene z ustreznimi oznakami. (2) Občina Izola v roku dveh mesecev od uveljavitve tega odloka, označi z ustreznimi oznakami vse javne površine, po katerih je prepovedano voditi pse in ostale živali. (3) Prepoved ne velja za živali, ki jih pri svojem delu uporabljajo in vodijo pooblaščene osebe ali živali, ki se uporabljajo kot vodiči (policija, vojska, civilna zaščita, slepe osebe...). 5. člen (1) Skrbnik živali mora sproti in takoj odstraniti živalske iztrebke svoje živali iz vseh javnih površin. (2) Ob sprehodih z živaljo mora skrbnik živali imeti s seboj ustrezno papirnato, biorazgradljivo ali PVC vrečko za začasno shranjevanje iztrebkov, ki jih nato odloži v za to namenjene zabojnike, oziroma, kjer le teh ni, v zabojnike za mešane ali biološke komunalne odpadke. Imetnik živali mora ob pozivu pristojnega organa pokazati ustrezno vrečko za začasno shranjevanje živalskih iztrebkov. 6. člen (1) Na vseh javnih površinah, ki za to niso namenjene, je prepovedano odlagati hrano oziroma hraniti domače, prostoživeče ali zapuščene živali (golobe, galebe, mačke, pse, ...). Pa še o kaznih Če s seboj nimate vrečke boste plačali 50,00 EUR kazni, če psa ne boste imeli na povodcu pa lahko tudi 100,00 EUR kazni. Občinski svetniki bodo Odlok najverjetneje potrdili, veliko pa bo odvisno od nadzora redarjev. D.M. Fotovoltaika javno-zasebno $ statutom nad Mandrač Občinski svetniki bodo v prvi obravnavi imeli tudi predlog Odloka o jav-no-zasebnem partnerstvu za gradnjo fotovoltaičnih elektrarn na javnih objektih v lasti občine Izola in postavitev nadzornega centra. Odlok je rezultat predhodnega sklepa Občinskega sveta, ki je občinski upravi naložil, naj preveri različne možnosti postavitve fotovoltaičnih elektrarn. Obstajale so namreč tri možnosti za realizacijo te ideje. Prva, ki jo lahko imenujemo “lastna investicija Občine Izola”, je propadla, ker občina enostavno nima dovolj denarja za popravilo streh na nekaterih objektov in investicijo v nakup sončnih elektrarn. Druga možnost je javno zasebno partnerstvo in tretja varianta je oddaja strehe v najem ponudniku. Pri slednji je problem prav to, da je treba strehe na nekaterih objektih, kjer naj bi stale te sončne elktrarne, najprej popraviti. To pa ni tako majhna investicija. Strokovne službe so, s strinjanjem župana, izbrale varianto javno zasebnega partnerstva, to pa pomeni, da mora Občina najprej sprejeti odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvesti projekt v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva. Skratka, sprejeti mora Odlok o javno-zasebnem partnerstvu. V obrazložitvi tega odloka je zapisano, da zasebni partner financira 100,00 % celotne investicijske operacije v postavitev fotovoltaičnih elektrarn in nadzornega centra, ter skrbi za nastanek morebitnih stroškov vzdrževanja in upravljanja v času trajanja javno-zasebnega partnerstva za obdobje 15 let in plačuje ustrezno nadomestilo oz. najemnino javnemu partnerju za uporabo streh javnih objektov v vrednosti 5,00 % od njegovih skupnih prihodkov. Drugače rečeno, občina prispeva strehe javnih objektov, zasebni investitor jih popravi (kjer je treba) 15 let vzdržuje naprave, ki jih montira in občini plačuje 5% od denarja, ki ga iztrži s prodajo elektrike. Na sejah odborov Občinskega sveta je bilo slišati nekaj pomislekov, predvsem glede tistega člena odloka, ki pravi, da uporabniki plačujejo zasebnemu partnerju najemnino za objekte, kar se da razumeti, da bi vrtec, šola ali športno društvo plačevali zasebnemu investitorju najemnino za popravljeno streho. Jasnih zagotovil, da to ni namen tega odstavka še nismo dobili. Pomislek je tudi glede vdrževanja inštalacij. Te naj bi vzdrževal zasebni investitor, kdo bo vzdrževal strehe pa ni jasno, tako kot ni čisto jasno, zakaj se pogodba podpiše za najmanj 25 let, če zasebni partner občini plačuje 5% od prihodkov samo 15 let. Predvsem pa nekateri ekonomisti menijo, da pogodba ne bo pretirano vabljiva za zasebnega partnerja, razen če bo to kateri od proizvajalcev sončnih elektrarn. Nedvomno bi bila varianta oddaje streh v najem najbolj transparentna, vendar občina očitno nima denarja za to investicijo, tako da se je odločila za javno zasebno partnerstvo. Seveda pa bo marsikaj bolj jasno med razpravo pred dokončnim sprejemanjem odloka. Selitev Uradnih objav Občine Izola zgolj na občinsko spletno stran je morda všečna poteza s pridihom novega časa, vendar so njene posledice lahko večplastne, tudi za naš tednik, ki letos praznuje 20 let izhajanja. Izolski občinski svetniki bodo v prvi razpravi imeli tudi predlog sprememb občinskega statuta, ki sicer prinaša nekaj novosti, ki pa niso na ravni spreminjanja Ustave RS. Bolj ali manj gre za usklajevanje z veljavno zakonodajo. Med spremembami so posebej obsežna obširna določila katere so naloge občinske uprave, občunske-ga sveta in Nazornega odbora, ki bi jih verjetno lahko tudi drugače zapisali, pomembna novost je le to, da se v Nadzorni odbor imenujejo tudi predstavniki list in ne le političnih strank, kot določa naš statut. Kar precej razprav je bilo v zvezi s spremembo, ki določa, da sklep o poklicnem podžupanu po novem sprejme župan in ne občinski svet, kot je bilo doslej. Za nas iz uredništva Mandrača pa je posbej pomembna sprememba 110 člena s katero bo točno določeno, kje se objavljajo Uradne objave občine Izola. To zahteva že ustava in izolski statut je bil glede tega ves čas v neskladju, saj je bilo zapisano, da se Uradne objave objavljajo v glasilu, ki ga določi občinski svet. Po novem pa naj bi Uradne objave izhajale zgolj v elektronski obliki na spletni strani Občine Izola.Glede na to, da gre za spremembo, ki lahko pomembno vpliva na nadaljnje izhajanje Mandrača, sem občinskim svetnikom poslal Javno pismo v katerem sem, med drugim, zapisal: Mandrač je tipično izolsko, majhno, skoraj družinsko podjetje, ki že 20 let izdaja lokalni časopis, ki mu v Sloveniji priznavajo poseben status neodvisnega lokalnega tednika. Časopis vztraja v tej svoji neodvisni drži a se zaradi tega vsa leta sooča s poslovnimi težavami, ki so pač posledica dejstva, da lokalni časopis ne more doseči naklade, kjer bi lahko govorili o ekonomski uspešnosti. Vendar pa smo s skrajno racionalnostjo, minimalnimi stroški dela in varčevanjem na vsakem koraku, nekako le sestavljali leto z letom. Največji del prihodkov podjetja tako predstavlja prihodek od naročnikov in kupcev časopisa, sledijo oglasi, približno četrtino prihodka pa predstavlja prihodek od urejanja, oblikovanja, tiskanja in distribucije Uradnih objav občine Izola. V teh zapletenih gospodarskih razmerah je vsak odstotek zmanjšanja prihodkov že signal za alarm, zmanjšanje prihodkov za približno 20% pa je težko nadomestljivo. Posledica je lahko ukinitev tednika, kar si več kot 1000 rednih naročnikov verjetno težko predstavlja ter nekaj dodatnih Izolanov na Zavodu za zaposlovanje. Glede na to, da ne gre za spremembo, ki bi prinesla kakršenkoli prihranek, sem svetnikom predlagal, naj počakamo na čas, ko bomo vsi skupaj morda le izšli iz te globalne a tudi lokalne krize. Drago Misiej Kriza___________ 118 paketov za 600 upravičencev Rdeči križ Slovenije je v težavah. Morda ne takšnih, da bi bilo treba zvoniti plat zvona a dovolj velikih, da vse težje zagotavlja pomoč oziroma servisira območna združenja. Tudi Izolsko. Nekoč so območna združenja Rdečega križa večino svojih sredstev in materialne pomoči dobila od republiškega RKS, občine pa so le dodajale tam, kjer je denarja zmanjkovalo. Danes je položaj obrnjen. Lokalna skupnost prispeva za delovanje Rdečega križa bistveno več kot Rdeči križ Slovenije oziroma njegovi financerji. Lani je Republiški Rdeči križ iz različnih virov dobil milijon Burov in sicer, iz sredstev za krvodajalstvo je RKS prejel nekaj več kot 500 tisočakov, na Izolo odpade vsega 0.83%, kar pomeni 4.540 Erov. Še manj je lani prispevala Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ki je Rdečemu križu nakazala približno 210 tisočakov, na Izolo pa je odpadlo 2.214 Eurov. Približno polovico tega denarja je prišlo iz naslova preventivnih programov, ki jih aktivisti rdečega križa izvajajo v osnovnih šolah, ob tednu Rdečega križa pa so s prodajo znamk zaslužili malo več kot 200 tisoč, od tega je Izola dobila 1.733 Eurov. Skupaj je Rdeči križ Slovenije iz teh naslovov dobil dober milijon območno združenje Izola pa 9.780 Eurov. „Ta denar je kaplja v vodo" je povedal predsednik izolskega območnega združenja, Vlado Ostrouška. „Še sreča, da Občina Izola redno izpolnjuje svoje obveznosti in nam zagotavlja bistveno več denarja kot naša matična organizacija, sicer bi zdaj verjetno že zapirali vrata. In to kljub temu, da se je pritisk na naše programe zelo povečal Naj to ponazorim samo s prehrambenimi paketi. Po šestih mesecih smo prejeli 118 prehrambenih paketov in prav toliko pralnih praškov." “To nam ne zadošča niti za pol meseca, saj imamo okrog 600 upravičencev do te vrste pomoči. Zato je pomoč občine tako potrebna, saj moramo sami kupovati prehrambene pakete za ljudi, ki prihajajo k nam v res veliki stiski. S pomočjo občine plačujemo tudi dnevni topli obrok za približno 30 Izolanov, ki na ta način vsaj lačni niso. ” V izolskem združenju so prepričani, da je za te težave krivo tudi vodstvo njihove organizacije. Ne le sadanje ampak predvsem prejšnje in še kakšno prej. “Nekaj je narobe, vendar se v nekaterih združenjih kar sprenevedajo in tiščijo glavo v pesek, kot da jim je vseeno. Nam pa marsikaj ne gre v račun. Med drugim tudi to, da imamo za milijon Eurov izgube, predvsem na račun Mladinskega zdravilišča v Ankaranu, kjer so zabeležili skoraj 800 tisočakov minusa. Zemljišča rešujejo RK “Tudi stroški dela v višini 558 tisočakov za 15 zaposlenih na Rdečem križu Slovenije se nam zdijo previsoki. In če dodamo še zadolžitev do bank v višini 3 milijone Eurov je jasno, da nekaj v poslovanju ne gre kot bi moralo. Seveda so ti krediti zavarovani s hipotekami s katerimi so obremenjena zemljišča pri bolnici Valdoltra in zemljišče Ankaranskih razgledov. Rdeči križ Slovenije sicer ima nepremičnine, ki jih ne uporablja, v skupni višini nekaj nad 10 milijonov, vendar je vprašanje, kdaj je bila narejena ta cenitev in kako jih prodati." Krvodajalska občina Na koncu je Ostrouška povedal še par podatkov o izolskih krvodajalcih, ki so med najbolj organiziranimi in učinkovitimi v Sloveniji, saj je, po številu krvodajalcev na prebivalca, Izola v slovenskem vrhu. Vpisanih imajo kar 2.132 krvodajalcev, od tega jih vsako leto kri daruje vsaj polovica. Lani je tako kri darovalo 967 krvodajalcev in tudi letos so podatki približno enaki. 8. junija, se bodo izolski krvodajalci zbrali v prostorih gostinske šole in nagradili 58 jubilantov, od katerih jih je 5 kri darovalo že več kot_ stokrat. Rekorder pa je Vojko Čuk, ki je kri daroval že 140-krat. d.m. ^0awi)m0kusi oell s tria Jedi od štajona -15 # • Sardoni na Šavor • Peski s panceto inofnži • Sipe na brodet s polento • Zavitek s češnjami Torek, 5.6. 2012 ob 20.00 Gostilna RIBIČ Veliki trg 3, Izola / 031 34 25 34 / 05/ 641 83 13 y Potres tudi v Izoli Torkov potres, ki so ga občutili od ka-labrije do Zagreba, so čutili tudi mnogi Izolani. Menda je kar dobro prestrašil nekatere v izolski bolnišnici, še najbolj pa stanovalce in mimoidoče v Koprski ulici, saj je s stavbe, ki se tako ali tako že podira, odpadel večji kos ometa. K sreči je soseda, Marija Godina Pianetzky, takrat bila v svojem ateljeju, sicer bi lahko bila naša edina poškodovana v potresu. Hiša v Koprski je tik pred tem, da se zruši brez potresa, a nihče ne stori nič. IZ KNJIŽNICE Kako naprej? Svet se vse hitreje spreminja, razdalje se krajšajo, znanstveniki odkrivajo nove resnice, tehnologija napreduje, ljudi je vse več, hrane in vode pa vse manj. Svetovne vlade iščejo nove rešitve, kako obdržati obstoječ sistem (vladanje profita). Čemu vsa tehnologija in napredek, če pa eksistenca večine ostaja na robu preživetja. Kam vodi znanost, kam dobiček in kam takšno vodstvo? Ali služi znanost, tehnologija in dobiček človeku ali je človek, ki služi njim (in peščici vladajočih)? Ali je dobiček resnično vse, kar si želimo in kar smo sposobni ustvarjati? V sredo, 23. maja smo v Mestni knjižnici Izola gostili predavanje z naslovom "Kako naprej”, na katerem je gost Pavel Turk obiskovalcem predstavil svoj pogled na sedanjost, preteklost in prihodnost. G. Turk je v knjižnici že predaval o tehniki "Zrenja v sonce”. Pri tej vadbi je spoznal, da v danem trenutku pozornosti zrenja v sonce, je dogajanje (kljub navideznemu mirovanju) pestro, zanimivo, ga notranje napolni in nima časa za razmišljanje o problemih. Poleg vsega, je imela taka praksa velik vpliv na njegovo zdravje (tako psihično kot fizično) in mu odprla nov vpogled v družbo in dogajanja okoli sebe. "Takrat začneš gledati na situacijo, na odnose, na naše reakcije drugače. Sonce vsak dan počne isto stvar, tam stoji in sije na vse, je nevtralno in ne sodi, stvari sprejme take kot so.” To je bistvo miru - ne imeti potrebo po sojenju (ne sebi, ne drugim). Zunanja situacija ostane enaka, opazovalec se spremeni. Predavanje smo zaključili s spoznanjem, da "Kaj bo ni tako pomembno kot to, kdo bo in kakšen bo”. Situacije so takšne in drugačne. Kogar bo vodilo srce, bo vselej zmagovalec, ostali se bodo še naprej borili. mg Zdravje Človek je narejen zato, da se giblje Prof. Daro Pišotje skupini tridesetih članov Društva upokojencev Izola predstavil projekt PANGeA, ki se zavzema za zdravo staranje, Zanimanje prisotnih za projekt, ki bo koristil predvsem bodočim generacijam, je bilo veliko. Dogodek pa bi lahko predstavljal tudi prvo izolsko rpedavanje na področju Kineziologije, saj se oddelek seli ravno v naše mesto. V torek je prof. Rado Pišot, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, v prostorih hotela Delfin predstavil čezmejni projekt PANGeA: Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje. S projektom, ki je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, so si raziskovalci zadali, da bi definirali faktorje zdravega staranja. Drugače povedano, kako bi morali živeti, da bi bili čim dlje samostojni. Na predstavitvi, na kateri se je zbralo sicer nekoliko skromno število upokojencev, je prof. Rado Pišot, vodja projekta PANGeA, povedal, da se evropska populacija stara. Povprečna starost evropejcev je bila leta 2003 37,7 let, leta 2050 pa je predvideno, da se bo dvignila na 52,3 let. Namen projekta PANGeA seveda ni, da bi ta trend spremenil, temveč ta, da bi starejša populacija karseda kvalitetno živela. “Verjetno najpomembnejša odlika človeka je njegova gibljivost. Zahvaljujoč gibljivosti se je človek razvil, a današnji slog življenja škoduje ravno naši sposobnosti gibanja. ” je povedal prof. Rado Pišot. Povedal je tudi, da je eden večjih problemov pri staranju, ko pride do poškodbe zaradi padca, recimo poškodba kolka. “Pri zdravljenju takšne poškodbe mora oseba mirovati nekaj tednov in pogosto se zgodi, da ravno zaradi tega mirovanja oseba izgubi samostojnost in gibljivost. Namen projekta je tako tudi ta, da ugotovimo, kateri so glavni faktorji za zdravo staranje. ” Za uspešne raziskave bo ekipa projekta PANGeA morala opraviti 1000 meritev faktorja zdravja ljudi iz celotnega območja, kar pomeni, da rabijo 1000 prostovoljcev, ki se bodo javili za takorekoč celoten pregled zdravja. Če bo teh 1000 posameznikov verjetno prerposto dobiti, bo pa manj preprosto “prepričati” 16 posameznikov, da se prepustijo 14 dnevnemu raziskovanju. Dva tedna bodo morali prostovoljci preležati, ob budnem učesu tridesetih strokovnjakov. Po koncu raziskave pa jih čaka še enomesečna rehabilitacija. Ter denarna nagrada. “Potrebovali bomo 8 mladih, starih od dvajset do trideset let, ter šestnajst šestdeset do petinšestdesetletnikov, a zdravih posameznikov. Na žalost pa v poštev pridejo samo moški, saj smo si med seboj bolj podobni, kot ženske, in zaradi tega bodo rezultati raziskave natančnejši", je še povedal Pišot. Namen raziskave je tudi ta, da ugotovimo, kako človeško telo reagira na prisiljeno ležanje in na ta način pomagamo tudi tistim manj zdravim, ko so prisiljeni, zaradi poškodbe, preležati takšno obdobje. Projekt je, kot rečeno, del čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije, “težek” pa je nekaj več, kot 1.2 milijona eur. Zanimanja za projekt je veliko, pravi Pišot, pomenljivo pa je, da je ravno letošnje leto Evropska unija določila za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, kar da projektu PANGeA, ki je pionir na področju zdravega staranja, še dodatno vrednost. Iz Izolskega vidika pa je še posebej poemembno, da se Inštitut za kineziološke raziskave z novim šolskim letom seli v Izolo. "Projekt PANGeA predvideva tudi postavitev treh vadbenih parkov”, še pravi Pišot, "in vsekakor bi bilo smotrno, da bi enega od teh postavili v Izoli. ” Pa tudi izvedljivo bi bilo, saj ima Univerza na Primorskem v Livadah dovolj zemljišča za tovrstne projekte, posebej, če bodo, kot vse kaže, ustavili gradnjo študentske kampusa Livade pri enem, prvem bloku, am ■MOŠmAf Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... .Piran Portoroi Ekonomija ni ekologija Izola lani z dobičkom piše: Franc Kranjc r - Gospodarske družbe s sedežem na obalno-kraškem območju so v preteklem letu 2011, po treh letih izkazovanja neto čiste izgube, kot celota poslovale pozitivno, kar prinaša določeno olajšanje. Ustvarile so 4,148 milijarde evrov prihodkov, porabile 4,124 milijarde evrov, kot skupni rezultat poslovanja pa je ugotovljen neto čisti dobiček 5,746 milijona evrov To predstavlja 1,3% celotnega neto čistega dobička na ravni vseh gospodarskih družb v Republiki Sloveniji. Gospodarske družbe v občini Izola so zabeležile 2,503 milijona evrov neto čistega dobička. Vsekakor gre za uspeh, če vemo, da so gospodarske družbe s sedežem na obalno-kraškem območju v letu 2008 izkazale neto čisto izgubo 8,35 milijona evrov, v letu 2009 je neto čista izguba poskočila kar na 161,388 milijona evrov, medtem ko je v letu 2010 znašala še 58,928 milijona evrov (indeks 36,5). V letu 2011 so poleg gospodarskih družb na obalno-kraškem območju pozitivno poslovali podjetniki, ki so dosegli 281,4 milijona evrov prihodkov in so bili njihovi prihodki za 19,6 milijona evrov večji od odhodkov. Pravo skromnost pri poslovanju izkazujejo zadruge. Zabeležile so 14,893 milijona evrov prihodkov in 14,914 milijona evrov odhodkov. Neto čista izguba zadrug znaša 21 tisoč evrov. Iz celotnih podatkov poslovanja gospodarskih družb obalno-kraškega območja lahko razberemo, da so malenkostno boljši, predvsem na račun tega, ker so si malenkostno opomogli trije vlečni gospodarski konji iz Kopra. V informacijah o poslovanju, ki jih je predstavil AJPES v Kopru, niso zajeti podatki o poslovanju družb v postopku stečaja ali likvidacije, ni še tudi revizijskih podatkov (avgusta), zato ne kažejo celotne slike gospodarskih in monetarnih gibanj. Obalno-kraška regija tako ni več na zadnjem mestu, kot je bila v letu 2010, pač pa je med 12 regijami v zlati sredini. Najslabše jo je lani odnesla goriška regija. Nekoliko slabši so drugi pomembni makroekonomski kazalci na dan 31. 12. 2011; za 0,6 % manj je premoženja, nekaj čez milijardo evrov kratkoročnih poslovnih terjatev, ki še naraščajo, ugotovljena je zmanjšana vrednost kapitala. Kazalnik učinkovitosti poslovanja je ostal na enaki ravni kot v letu 2010. Za obalno-kraško območje so pomembne štiri dejavnosti; področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, predelovalnih dejavnosti, prometa in skladiščena ter področje gradbeništva. Zastavo uspešnosti nosijo trgovine, največ neto čiste izgube pa so v letu 2011 izkazale dejavnosti: gostinstvo in sicer kar 26,235 milijona evrov, ali 23,6% vse izgube na obravnavanem območju. Sledi gradbeništvo (-13,719 milijona), kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (-5,018 milijona evrov), poslovanje z nepremičninami (-2,235 milijona evrov). Rezultati poslovanja gospodarskih družb po občinah kažejo, da je bilo s sedežem v izolski občini na koncu leta 2011 skupaj 554 gospodarskih družb, kar je 16 družb več kot leta 2010. Konec leta 2011 so zaposlovale 2.063 delavcev ali 68 delavcev manj kot leta 2010. V Izoli deluje 865 podjetnikov. Pri njih je zaposlenih 421 delavcev. Ustvarili so 36,813 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in kot celota so poslovali pozitivno. Gospodarske družbe s sedežem v občini Izola so ustvarile 243,991 milijona evrov prihodkov in 240,082 milijona evrov odhodkov in so izkazale več čistega dobička kot čiste izgube, tako da znaša pozitivna razlika 2,503 milijona evrov. Po neto čisti izgubi gospodarskih družb v letu 2011 prednjačijo družbe v občini Piran (24,835 milijona evrov, zlasti gostinstvo), Sežana (6,909 milijona), Komen (2,464 milijona), Divača-Hrpelje (0,686 milijona evrov). Zelena stran Načrtovati moramo pametno Nihče ne more zanesljivo vnaprej napovedati, kaj se bo zgodilo s prostorom, ko bomo posegli vanj. Tega niso vedeli, ko so gradili valobrane v izolskem zahodnem zalivu in iz nje naredili mlako, nič več ne vemo v primeru edinega slovenskega otoka, ki naj bi ga gradili v vzhodnem zalivu. Če tako pravijo odgovorni za naravo, potem jim velja prisluhniti. Robert Turk je vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave, ki ima že več kot leto dni sedež v Izoli. Seveda so tudi oni pripravili smernice za izdelavo občinskega prostorskega načrta in tudi oni so dobili na vpogled osnutke gradiv za pripravo OPN-ja. - Kako ste se znašli v dokumentu, ki ima več obrazov? - Nekaj časa smo potrebovali, da smo ugotovili, za kaj gre, saj je Izola prva obalna Občina, ki nam je predložila OPN v obravnavo. Seveda smo rabili nekaj časa, da smo ugotovili, kako delujejo prostorske enote, kaj je čemu namenjeno, kakšno je trenutno stanje... OPN je relativno splošen dokument. Splošen je zato, ker sami posegi v prostor še niso definirani, a po drugi strani, ko določiš namembnost določenemu prostoru, pa ne moremo več govoriti samo o nekem splošnem dokumentu. Marsikje pa smo zapisali, da bodo pri OPPN-ju podrobne usmeritve. - Z izjemo pripravljalcev in tistih, ki so jim svetovali, javnost sploh ni bila seznanjenja s tem, kakšen dokument se pripravlja, kar je nekoliko nerodno, saj mislimo, da bi Izola rabila strategijo, ki je dogovorjena. Opažamo pa tudi, da se v različnih delih dokumenta pojavljajo različne namembnosti določenih območij. Je zaradi tega bil vaš pristop edini možen? - Ja, nam se je tako zdelo najbolj smiselno. Nismo se spuščali v vsebino, kot niti ne v odločitev, v katero smer naj gre občina. Naša vloga je, da ponudimo smernice povezane z ohranjanjem narave, je pa res, da smo v to podali tudi možnosti za trajni razvoj. Opozorili smo, da je celoten „krog“ mesta pozidan, da pravzaprav ni več naravnega koridorja med mestom in zaledjem, tako da deluje, kot da bi Izola dobila obzidje stanovanjskih in industrijskih površin. Ni smiselno prekinjati teh že obstoječih koridorjev, tudi z vidika živalstva in rastlinstva. - Eden od teh koridorjev so tudi vinogradi. Na tistem območju so predvidene kar tri različice. Po eni je območje dolgoročno rezervirano za bodoče gradnje, po drugi je en del le-tega že odvzet, po tretji pa je že namenjen za stanovanjsko gradnjo. Imajo vinogradi vrednost tudi iz vašega vidika, torej iz vidika varovanja narave? - Nimajo je kot naravna vrednota, imajo pa jo kot narava, torej kot pokrajina, kot del, ki prispeva k biodiverziteti. A na tem območju govorimo o prvokategornik zemljiščih in mislim, da bi morali rezerve za stanovanjsko območje iskati na degradiranih območjih, recimo na območju Stavbenika in Delamarisa. Ne glede na trenutne želje za to območje. - Eden od večjih projektov je golf igrišče na Baredih. - Nad tem projektom seveda nismo navdušeni in to smo tudi že povedali. - Pa če se osredotočimo na morje. Je bila že narejena kakšna raziskava vode v izolskem zahodnem zalivu, v marini? Kakšno je stanje morja po vseh gradnjah na tem območju? - Stanje je slabo. Na morskem dnu v marini komaj kaj še živi. Voda na tem območju povsem stoji, tako da očitno pretoki, ki so jih naredili, ne pomagajo veliko. Imamo tudi primerjavo, kakšno je bilo stanje vode preden so zgradili marino oziroma malo zatem, tako da lahko objektivno povemo, da je stanje danes zelo slabo. No, to smo povedali tudi na zadnjem sestanku, ki smo ga imeli na Občini. Vse to pa dokazuje, da je treba močno razmisliti, ko pride čas za gradnjo, saj enkrat, ko nekaj uničimo, ostane uničeno. To seveda velja tudi za druge pobude. Sicer pa smo pregledali morsko dno tudi na obeh straneh marine in tam je povsem v redu. To pa pomeni, da če od marine potegnemo urbanizacijo obale v obe smeri, bomo po vsej verjetnosti prišli tudi tam do stanja, kot ga imamo danes v izolskem akvatoriju. Seveda to ni nujno, je pa zelo možno. Zelo moramo biti previdni pri postavitvi novih val ob ra n o v, kot seveda tudi otokov. - Otok je v OPN-ju že vrisan na takorekoč vseh skicah, na nekaterih pa je na vzhodnem delu, pri današnji ladjedelnici, vrisana tudi še ena marina z dvema pomoloma. Ste že naredili kakšno analizo tistega dela morja? - Tudi tam je stanje slabo, čeprav kemična analiza še ni bila narejena, ki je pa nujna. Župan Igor Kolenc nas je že večkrat vprašal, če bi morali to območje očistiti ali ne. No, to je seveda odvisno od tega, čemu bo območje namenjeno. Če bo to območje namenjeno plaži, potem ti sedimenti ne škodijo nikomur. Če pa bodo tam vozile barke, potem pa je to čisto druga pesem, saj bi prišlo do velikega vrtinčenja vode in bi se ti sedimenti dvigali. A kot sem že povedal, je kemična analiza sedimenta na tem območju nujna. Na vsak način pa je naše mnenje, da se urbanizacije ne vleče v morje, ker s tem zmanjšujemo delež naravnega in s tem tudi samoči-stilno sposobnost morja. - Kako pa gledate na otok? - Naše stališče je, da, če se ga že dela, mora biti odmaknjen od obale, da se le-ta tako ohrani. Vsekakor pa moramo vedeti, da z gradnjo otoka pride do spremembe v hidrodinamiki tega območja. Skorajda nemogoče je predvideti, kaj se bo zgodilo. Če je postavitev otoka življenskega pomena, potem je že prav, da ga zgradimo, sicer pa nisem v to prepričan. - Otok je verjetno pomemben predvsem za tiste, ki bodo tam gradili, saj bi nudil zaščito pred burjo. Nekateri pravijo, da je to območje zadnjih nekaj desetletji ščitil prav dok. - Nove strukture so problematične iz različnih vidikov. Tudi zaradi invazivnih vrst, ki na teh območjih hitreje najdejo oporo. Za primer naj povem, da je trenutno v koprski Luki veliko polipov, ki se bodo razvili v meduze, ker tam imajo to možnost. Nekateri pravijo, da se na ta način poveča biodiverziteta, a to ni res. Te tujerodne vrste so navadno zelo oportunistične. In več meduz pomeni posledično, da bo manj rib. - Ste pristaši ohranitve obale v stanju, kot je danes? - To bi bilo najbolj zanesljivo. Če pa se že posega, ker nekam bo pač treba poseči, pravim, da je to treba narediti pametno, predvsem pa ne dovoliti investitorjem, da sami določajo, kako in kam bodo na določenem območju posegli s svojimi načrti. D.M. Postojanka za žejne kolesarje Na kolesarski poti Parenzana, natančneje po izolskemu tunelu v smeri proti Strunjanu, boste odslej naleteli na postojanka PIT STOP, kjer se lahko pohodniki in kolesarji odpočijejo, okrepčajo z osvežilno pijačo ali prigriznejo kakšen priboljšek ali sadež. Na prodajnem mestu nudijo tudi najnujnejše artikle kot npr. obliže ali kremo za sončenje... V bodoče bodo ponudbo razširili še na izposojo opreme za manjša popravila koles Vabljeni k ogledu nove postojanke in sprehodu po poti zdravja in prijateljstva in ne pozabite dati kakšen kovanec v žep. )to: Pril --------------------------- Kapučino šport- Rokometaši sklenili uspešno sezono Nogomet 3. SNL-zahod Rezultati 24. kroga: Jadran Dekani: II. Bistrica 3:1 (2:1) Adria Miren : Tolmin 3:2 (1:0) Svoboda Lj. : Jesenice 3:4 (2:2) AH Mas Tech : Iv. Gorica 7:1 (2:0) Krka : Zarica Kranj 3:4 (2:1) Brda : Calcit Kamnik 1:2 (1:1) Zagorje : Izola 3:3 (1:1) Zagorje : Izola 3:3 (1:1) Zagorje ob Savi, 27.05.2012 ob 17.00, gledalcev 150 Izola: Zunič Dean, Rupnik Anže, Pijalič Ernest, Tokalič Ilija, Mač-kovšek Uroš, Zafred Mitja, Božič Marko (Gerič Elmin 69’), Stamp-fer Miroslav, Lizalovič Adis, Mi-kac Gregor, Zemljak Matej (Me-mič Aldin 78’) (Memič Aldin, Gerič Elmin) Strelci: 0:1 - Zemljak Matej (15’), 1:1-KrajncAnže (20’),2:1 - Gorišek Anže (57’), 2:2 - Božič Marko (68’, llm), 3:2 - Nikolič Denis (77’), 3:3 - Memič Aldin (90’, llm) MNZ Koper Rezultati 18. kroga: Cerknica : Portorož Piran 7:1 (5:1) MND Tabor: Železničar 2:0 (0:0) Gažon : Korte Avtoplus 2:3 (1:2) Postojna : Jadran 1:2 (1:1) Rokomet Prva rokometna liga: končno deseto mesto! Istrabenz plini Izola - Ribnica 31:37 (14:19) IB Izola: Ponikvar, Kevič, Gregorič, Jurič 1, Dolenc 2, Božič 9 (4), Stepančič 2, Kojič 6, Bubnič, Gorela 3, Čebokli, Vukovič 2, Redžič 1 (1), Fidel 1, Smolnik 3, Lukežič 1. Ekipi sta nastopili neobremenjeni, saj ni tekma odločala o izpadu in je bila zgolj prestižnega značaja. V prvem delu sta bili moštvi enakopravni na parketu, čeprav so gostje nekajkrat pobegnili za nekaj zadetkov. Tudi prednost Ribnice ob polčasu ni bila izrazita in je bila še ulovljiva. Vendar so tokratni konkurenti Izole v nadaljevanju še povečali svoj naskok - celo na deset golov (24:34), tako da je bil zmagovalec znan še pred zaključno sireno. Takrat so stopili na sceno fantje, ki sicer do sedaj niso bili v strelskih vrstah: Amel Redič, ki je nastopil po dolgotrajni poškodbi, mladi Mitja Lukežič, ki ima letos sicer zelo majhno minutažo in glavni steber obrambe Dean Dolenc ter znižali zaostanek. Tokrat je bolj kot običajno steklo krilnim igralcem - Peter Božič je rutinirano tresel mrežo tekmecev, uspešen pa je bil tudi Nikola Kojič. Izolani so v končni razvrstitvi deseti in tako po premierni sezoni v 1. NLB leasing ligi ostajajo med prvoligaši. 20. Eurofest: prijav vse več Le še dober mesec nas loči od letošnjega jubilejnega mednarodnega rokometnega turnirja v Izoli. Ta bo od 1. do 6. julija, ko bo Izola znova za slab teden dni postala središče mladih rokometnih privržencev iz skorajda vseh celin. Organizator poziva prostovoljce k sodelovanju za pomoč pri izvedbi. Število prijavljenih ekip je v zadnjem času naraslo in se tačas giblje pri številki 160. Po izkušnjah sodeč se mnogi za prijavo odločajo tik pred iztekom prijavnega roka. Zato poziva vse ekipe k prijavi, saj se prijavni rok izteka. Seznam že prijavljenih ekip se tako približuje rekordni udeležbi. Med moštvi je tudi veliko slovenskih, sicer pa prihajajo udeleženci kar iz osemnajstih Med zadnjimi so prispele tudi prijave iz Tajvana in Katarja. Organizator letos predstavlja zanimivo novost: ekipo Eurofesta! Vanjo se lahko vključijo vsi tisti, ki bi želeli sodelovati, a so brez kluba oziroma njihov klub ne namerava sodelovati na tej prireditvi. Informacije o tem dobijo na spletni strani Eurofesta ali na info@eurofest.si. Sicer pa bo tudi letošnja športna manifestacija organizacijsko precej zahtevna, saj bo na sporedu okoli 600 dvobojev in potrebna bo kar zajetna organizacijska ekipa (sodniki, časomerilci, vodiči, vozniki....). Zato prireditelj poziva vse, ki bi želeli v prvem julijskem tednu kot prostovoljci sodelovati pri izpeljavi Eurofesta, da se čim prej prijavijo na info@eurofest.si. Katrina Sterchi prva na Topu V soboto je na Muti potekal l.Top 8 RS za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Na poziv obeh selektorjev je v treh kvalitetnih skupinah nastopilo 24 najboljših mlajših kadetov in 24 najboljših mlajših kadetinj. Prvo mesto je v prvi kvalitetni skupini in na turnirju brez enega samega poraza osvojila Katrina Sterchi. S tem je napredovala in zasedla trenutno prvo mesto na državni rang lestvici. V drugi kvalitetni skupini smo imeli dve predstavnici. Lea Paulin osvojila četrto mesto, Kim Fink pa je bila v šesta. V kategoriji mlajših kadetov se je najboljše odrezal v drugi skupini Matija Novel z osvojenim petim mestom. V tretji kvalitetni skupini pa je bil Martin Kocjančič četrti. Za vse naše nastopajoče lahko povemo, da so turnir odigrali nad pričakovanji in so tako zadovoljili z igro kot tudi z doseženimi rezultati. Jadranje V Izoli regata za pokal Burje Ta konec tedna se je v Izoli, v organizaciji JK Burja, odvijala regata za pokal Burje za razrede optimist, laser radial in 470. Razpisane regate so bile zadnje v seriji regat za sestavo mladinskih reprezentanc. Najbolj množično je bilo pri optimistih, kjer se je pomerilo 54 jadralk in jadralcev iz slovenskih in italijanskih klubov. V blagi burji, včeraj pa v zelo nestabilnem vetru, je bilo odpeljanih skupaj šest p lovov, z enim odbitim. V absolutni konkurenci je zmagal Liam Orel, JK Jadro (12 točk), na drugo mesto se je uvrstila Mara Turin, JK Izola (20 točk) in na tretje Taš Kolman, JK Burja (21 točk). V moški konkurenci se je na tretje pesto uvrstil Toni Vr-ščaj, WSC Črnomelj (33 točk). Peter Lin Janežič, ki sicer prav tako odhaja na svetovno prvenstvo, je bil medtem na pripravah na Lanzaroteju in se regate ni udeležil. V konkurenci deklet je zmagala Mara Turin, JK Izola (20 točk), drugo mesto si je prijadrala Jana Germani, JK Izola (29 točk) in tretje Lara Poljšak, JK Pirat (53 točk). V kadetski konkurenci je bil rezultat pri vrhu sledeč: zmaga je pripadla Roku Verderberju, JK Pirat (56 točk), na drugo mesto se je uvrstil njegov klubski kolega Matej Planinšič (84 točk) in na tretje Toni Rebec, JK Olimpic (87 točk). Na svetovno prvenstvo so se uvrstili: Liam Orel, JK Jadro Koper, trener Jure Orel Toni Vrščaj, WSC Črnomelj, trener Dušan Vrščaj Lara Poljšak, JK Pirat, trener David Poljšak Jana Germani, JK Izola, trener Maurizio Benčič Peter Lin Janežič, MIPC, trener Andrej Janežič Na evropsko prvenstvo so se uvrstili: Taš Kolman, JK Burja Izola, trener Jure Žbogar Mara Turin, JK Izola, trener Maurizio Benčič Martin Peternelj, JK Jadro Koper, trener Jure Orel Klemen Semelbauer, JK Pirat, trener David Poljšak Staš Torej, ŠD Piran, trener Milan Morgan Tjaša Milivojevič, JK Jadro Koper, trener Jure Orel Lin Pletikos, JK Burja, trener Klavdij Pletikos V razredu 470 so odjadrali vseh napovedanih devet regat. V konkurenci petih ekip sta slavila Andraž Gulič in Tim Podlogar, JK Jadro/JK Burja (13 točk), pred Matjažem Puhom in Matijo Romihom, JK Pirat (17 točk), na tretje mesto sta se z enakim številom točk (17) uvrstila Matej Stanič in Jernej Potokar, JK Pirat. V razredu Laser radial je v konkurenci sedmih jadralcev zmagal Vid Lah, BD Ranca (12 točk) pred Kim Pletikos, JK Burja, ki je dosegla enako število točk kot prvouvrščeni, in Enejem Kocjančičem, JK Pirat (17 točk). Vinčec v Medembliku šesti Danes se je v Medembliku končala še ena v vrsti ISAF-ovih regat svetovnega pokala, na kateri je nastopil tudi Gašper Vinčec, ki se je z izolanom Vasilijem Žbogarjem boril za uvrstitev na olimpijske igre v razredu Finn. Vinčec se je na tej regati uvrstil na šesto mesto. -KtNG-O-TOK KINO OTOK8 30 5-3 6 IZOLA Začasne poroke/Noces ephemeres/Ephemeral VVeddings (Reza Serkanian, Francija,Iran/ France, Iran, 2011, 83’) Pesem dveh konjev/Das Lied von den zwei Pferden/The Two Horses of Genghis Khan (Byambasuren Davaa, Nemčija/Germany, 2009, 91’) Ime mi je Li/lo sono Li/Shun Li and the Poet (Andrea Segre, Italija, Francija/ltaly, France, 2011, 100’) Raavanan (Mani Ratnam, Indija/ India, 2010,137’) Playtime (Jacques Tati, Francija, Italija/ France, ltaly, 1967, 126’) Alpe/Alpeis/AIps (Vorgos Lanthimos, Grčija/Greece, 2011,93’) Cezar mora umreti/Cesare deve morire/Caesar M ust Die (Paolo in Vittorio Taviani, Italija/ ltaly, 2011, 76’) Florentina Hubaldo, k. t. e./Flo-rentina Flubaldo, GTE (Lav Diaz, Filipini/Philippines, 2012, 360’) Fuori orario predstavlja: Disperse Exclamatory Phase - italijanski neodvisni eksperimenti (suvenirji 64/74) Anna (Alberto G riti, Massimo Sarchielli, ltalija/ltaly, 1972-1974, 225’) Cinema City predstavlja: Beograd Sad Glodanje svetlobe, Pozno smo se srečali, Telesna funkcija Postaja Topolove predstavlja: Razdalja med dvema zvokoma (Postaja Topolove 2010) (Anja Medved, ltalija/ltaly, 2011, 37’), Postajanja (Postaja Topolove 2011) (Anja Medved, Italija, Slo-venija/ltaly, Slovenia, 2012, 29’) Fuori orario predstavlja: Disperse Exclamatory Phase - italijanski neodvisni eksperimenti (suvenirji 64/74) Negotova preverba (Disperse Exclamatory Phase), II Bestiario, Prenos modulacije, Rimske četrti, Cinema City predstavlja: Beograd Sad Oktober/Oktobar/ October (Milica Tomovič, Ognjen Isailovič, Ognjen Glavonič, Damir Romanov, Dane Komljen, Šenka Domanovič, Ivan Pecikoza, Srbija/ Serbia, 2011,110') Erwin van’t Hart: BEN RIVERS HINTERLANDAerial.O, svoboda!, Svet osvobojen navad, To je moja zemlja, Valentin z gora, V odsotnosti svetlobe prevlada tema Sedmina/Funeral Feast (Matjaž Klopčič, Slovenija (Jugoslavija)/ Slovenia (Vugoslavia), 1969, 9T) Zeleni kvadrat vrtnarke Kor- nelije/Kornelija’s Green Sguare (Kornelija Benyovsky Šoštarič, izbor iz oddaj/tv programmes, Hrvaška/Croatia, 2006-2012) Dopisovanje: Jonas Mekas - J. L. Guerin/Correspon-dence: Jonas Mekas-J.L. Guerin (Jose Luis Guerin, Jonas Mekas, Španija, ZDA/Spain, USA, 2010-2011,99’) Miloščina za slepega konja/ Anhey Ghorhey Da Daan/Alms for the Blind Florse (Gurvinder Singh, Indija/lndia, 2011,112’) Dve leti na morju/Two Years at Sea (Ben Rivers, VB/GB, 2011, 88’) Salina Doc Fest predstavlja: Begi in pristani (Vrnitev na Eolske otoke)/Fughe e approdi/Return to the Aeolian Islands (Giovanna Taviani, ltalija/ltaly, 2011, 82’) Rez/Cut (Amir Naderi, Japonska/ Japan, 2011,132’) Glorija kurb/Whores’ Glory (Michael Glavvogger, Avstrija, Nemčija/Austria, Germany, 2011, 119') Gost/Guest (Jose Luis Guerin, Španija/Spain, 2010,130’) Otočje/Archipelago (Joanna Hogg , VB/GB, 2010, 114’) Odsev morja/Laut bercermin/The Mirror Never Lies (Kamila Andini, Indonezija/lndonesia, 2011,100’) Bunko Boben/Dik Trom/Chubby Drums (Arne Toonen, Nizozemska/The Netherlands, 2010, 80’) Odsev morja/Laut bercermin/The Mirror Never Lies (Kamila Andini, Indonezija/lndonesia, 2011,100') - šolska projekcija Arcadia (Olivia Silver, ZDA/USA, 2012, 90') Parada/Parade (Jacgues Tati, Francija/France, 1974, 85’) Začasne poroke/Noces ephemeres/Ephemeral VVeddings (Reza Serkanian, Francija,Iran/ France, Iran, 2011, 83’) Miloščina za slepega konja/ Anhey Ghorhey Da Daan/Alms for the Blind Florse (Gurvinder Singh, Indija/lndia, 2011,112’) Ime mi je Li/lo sono Li/Shun Li and the Poet (Andrea Segre, Italija, Francija/ ltaly, France, 2011,100’) L’Apollonide: Spomini zaprte hiše/L’Apollonide: Souvenirs de la maison close/hlouse of Pleasures (Bertrand Bonello, Francija/ France, 2011, 125’) Kooperativa prestavlja: Bayiri - domovina/Bayiri - la patrie/ Bayiri-The Flomeland (S. Pierre Vameogo, Francija, Burkina Faso, DR Kongo, Kolumbija/France, Burkina Faso, DR Congo, Colom-bia, 2011,95’) Punk ni mrtev/Pankot ne e mrtov/Punk’s Not Dead (Vladimir Blaževski, Makedonija, Šrbija/ Macedonia, Serbia, 2011,104’) Preprosto življenje/Tao Jie/A Simple Life (Ann Hui, Flongkong, Kitajska/Flong Kong, China, 2011, 119’) SMEROKAZI Četrtek - 31. maj 2012 MOBY DICK-ob 21.00 Večer Stand UP komedije ANA MARIJA MITIČ Petek -1. junij2012 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 predavanje »Invazivne tujerodne vrste pri nas« Nevarnost za biotsko raznovrstnost. Vrste, ki jih človek namerno ali nenamerno prinaša v domače okolje iz tujih dežel, lahko predstavljajo enega najhujših ekoloških problemov, ki lahko privede tudi do izginotja nekaterih domorodnih vrst. Na predavanju bomo izvedeli kaj so invazivne tujerodne vrste (ena od njih je npr. tudi vsem dobro znani tigrasti komar), ter kako in zakaj ogrožajo obstoj naših vrst. Spoznali bomo nekaj konkretnih primerov njihovih negativnih vplivov pri nas, si na fotografijah ogledali nekatere najpogostejše invazivne tujerodne vrste v Sloveniji in Strunjanu ter ugotovili, kaj lahko sami storimo, da se izognemo negativnim posledicam. Problematiko invazivnih tujerodnih vrst bo predstavil Dejan Putrle Torek- 5. junij 2012 Kulturni dom Izola - ob 19.00 PLESNI STUDIO PETRA Zaključna prireditev Plesnega studia Vstopnina: 2 eur Sreda- 6. junij 2012 Kulturni dom Izola - ob 20.00 Glasbena šola Izola vabi na osrednjo prireditev ob 60. letnici ^316rij 8 ! NSU LA SMREKARJEVA20 izoia, tei. os / e« 53,03 Zt lcl u/iLJuivIJlj IINIuULa Vabimo vas na otvoritev razstave “GELSKA ABECEDA" _ D0NALD URQUHART A " ki bo v četrtek, 31. maja ob 20. uri v Galeriji Insula v Izoli. Razstava bo na ogled do IS. junija 2012. Gelska abeceda Gelščina je eden najstarejših jezikov v Evropi, ki danes doživlja svojo ponovno obuditev na Škotskem in Irskem, tako da postaja simbol samobitnosti obeh narodov. V antičnih časih, ko sta bili škotska in irska gelščina isti jezik, je bila vsaka od 18 črk abecede povezana z vrstami dreves in rastlin, kar je omogočalo učenje jezika kar iz pokrajine. Predstavljena je serija 18 tiskov na osnovi risb umetnika Donalda Urquharta, na katerih je vsaka črka gelske abecede predstavljena z ustrezno vrsto drevesa ali rastline. Razstavišče MonfOft Portorož - razstava slik Aleksij Kobal Nocturno v soboto, 2. junija 2012 ob 11. uri vabljeni v razstavišče Monfort, kjer vas bo po razstavi vodil kustos Andrej Medved. Galerija Alga / »31™^! tam Razstavljajo: Jadranka ANDRIJAŠ1Č, Milenka ARSEN0V, Dragana-Dada ČURIN, Zorko DEŽJ0T, Zdenka GAČNIK, Irena JELENČIČ, Oskar JOGAN, Kristina KLEC1N, Boženka KNEZ, Snežiča KRAJNC,Slavica NAST0VSK1, Nada RAMUŠEV1Č, Karmen ROJC, Nevenka VOJVODA_ Manziolijeva palača Razstava fotografij »LVRO Dl ISOLA« Remigia Grižoniča razstava slik in keramike Tihožitje KDLU LIK V ponedeljek 4. junija ob 17.00 vas vabimo na otvoritev razstave risb »Ne combiniamo di tutti i colori« otrok iz vrtca L’aquilone in učencev OŠ Dante Alighieri. ______________________ Glasbene šole Izola nastopili bodo bivši in sedanji učenci šole vstopnine ni! sobota Z.junij - Ljubljanska ulica, dopoldan Knjiga na cesti: Maxi Librama Rdeči križ zbira sredstva za socialno ogrožene Rdeči križ bo tudi letos organiziral akcijo »Peljimo jih na morje«, ki bo trajala do 30.9.2012. V tem obobdobju apeliramo na vas, da darujete sredstva, kolikor je v vaši moči, z namenom, da omogočimo brezplačno letovanje otrok in starejših iz socilano ogroženih družin. Plačilo lahko izvedete na bankah in poštah preko UPN položnice, ki ste jo prijeli na dom, preko telefona 090 93 30 88 in peko SMS kjer lahko darujete 1 ali 5Eur. Pridružite se akciji in darujte tudi vi! Za vsak prispevek se vam zahvaljujemo. Rdeči križ Izola Galerija Radovac Koper Ljubo Radovac avtostereogrami Kavarna ZVON - razstava slik HELENA ČOK Ujeti trenutki ________________________________________________________ Mestna knjižnica Izola • sreda, 13. junij 2012 ob 19:00: junijsko srečanje Študijskega krožka »Kako živim ta trenutek«. Oleg Križanovskij in Joško Cesar bosta prikazala tehnike, s katerimi opustimo nepotrebna razmišljanja o preteklosti in prihodnosti z namenom, da bi zaživeli v sedanjosti, kajti le tukaj in zdaj lahko od življenja dobimo tisto najboljše, kar nam lahko ponudi. • Razstavljajo v mesecu maju: Razstava slike varovank VDC Darje Čelik in Darje Zdolšek., razstava miniaturnim stolčkom, ki so jih izdelali učenci OŠ Livade z mentorico Ingrid Knez in likovnih del otrok iz vrtca L’Aquilone z naslovom Za vsako podobo stoji zgodba SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva),... Učenje v središču je brezplačno, info. tel.št.: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi....Vse borzne informacije so brezplačne, info.tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali www.borzaznanja.si _ Kultura in prosveta Otok je že pomladil naše mesto S torkovo brezplačno filmsko generalko, s katero je navdušil Jacques Tati in s sinočnjo uradno otvoritvijo ter s projekcijo filma Preprosto življenje se je začel odvijati kolut letošnjega festivala Kino Otok. Če bo vreme vzdržalo se obeta lep teden pomlajevalne kure našega mesta. Tatijev film “Playtime" je bil zelo primerna generalka s katero so organizatorji preverili, če vse Štirna tako kot po navadi. Dejstvo je, da so zdaj že precej rutinirani in da v tehničnem pogledu ne gre pričakovati posebnih zapletov, čeprav bodo dnevi do nedelje dobesedno natlačeni z različnimi projekcijami na vseh koncih Izole. Osrednje bodo, seveda, na Manzioli-jevem trgu, kjer smo že včeraj lahko videli zanimiv, hongkonško kitajski film Preprosto življenje, ki je nekakšna oda starosti in odnosom med ljudmi, ki skupaj doživljajo staranje, čeprav kot gospodar in kot služabnica. Pred prvo projekcijo pa se je zgodila uradna otvoritev, na kateri je, poleg glavnih organizatorjev, na čelu z Loreno Pavlič, govoril tudi izolski župan Igor Kolenc, ob botri Nataši Benčič pa je glasbeni prispevek dodal izvrstni slovenski kantavtor Boštjan Narat. Če je bil včerajšnji, prvi dan, še v znamenju nizkega štarta danes festival že Sprinta po Izoli. Na Manzi-oliju bomo imeli kar dve projekciji in sicer: francosko iranski film Za- * - i.I O tem, kakšna je Izola priča tudi naslednji dogodek: Boštjanu Naratu so iz ljubljanske vadnice, kjer vadi tudi skupina Melodrom, neznanci ukradli dve kitari, ojačevalec, mikrofone in vse ostalo. Pa je bil, s pomočjo izolskih prijateljev, problem vsaj začasno rešen. Davorin Sever, lastnik trgovine z glasbenimi inštrumenti mu je posodil eno od svojih kitar in Boštjan nas je lahko očaral. - I i, Prodaja vstopnic: www.eventim.si ter Hiše vstopnic (Hala Tivoli, Cityparkz Europark, Kino Šiška, Križanke). Prodajna mesta: Petrol, Pošte, Big Bang, K kioski, Kompas, 3 dva trafike, Mercator Hipermarketi. M holidays in Alpetour. 9 X ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MLADINO POrt OT Koper OQQjlŠče S prvim programom kratkih filmov se začenja tudi Video na plaži pri Svetilniku, ki vsako leto na filmski otok pripelje še neuveljavljene domače in tuje avtorje in njihova kratkometražna dela. Danes se bodo v sklopu te sekcije odvrteli kratkometražci: Pesem, Družbeni učinek na umetnost, Razstava horror politijada, Normalen film, Marcos Lčpez frente a la pizarra in Slovenska umetnost na zmenku s Freudom časne poroke, s katerim nas režiser Reza Serkanian popelje v samo osrčje iranske družbe, izgubljene med modernim in tradicijo. Druga, skoraj nočna projekcija (ob 23.00) pa bo Playtime, eden najdrznejših filmov povojnega časa, ki ga je Jaques Tati posnel na 70-milimetrski trak s petsteznim stereofonskim zvokom. Seveda so že aktivna tudi prizorišča v Kinu Odeon in Kulturnem domu, zvečer pa bo zaživel tudi Kino na plaži oziroma na izolskem svetilniku, kjer bodo občasno tudi krajši koncerti in zabava z DJ-ji. V Insulo prihajajo Kelti Drevi ob 20.00 uri bodo v galeriji Insula odprli razstavo del škotskega umetnika Donalda Urpuharta z naslovom Gelska abeceda. Gelščina je eden najstarejših jezikov v Evropi, ki danes doživlja svojo ponovno obuditev na Škotskem in Irskem, tako da postaja simbol samobitnosti obeh narodov. V antičnih časih, ko sta bili škotska in irska gelščina isti jezik, je bila vsaka od 18 črk abecede povezana z vrstami dreves in rastlin, kar je omogočalo učenje jezika kar iz pokrajine. Predstavljena je serija 18 tiskov na osnovi risb umetnika Donalda Urquharta, na katerih je vsaka črka gelske abecede predstavljena z ustrezno vrsto drevesa ali rastline. Ustvarjalnost škotskega umetnika Donalda Urquharta je splošno koncep-tualistično naravnana, tako je bilo odkrivanje na področju črkovnega (abecede), grafološkega oziroma jezikovnega v njegovem delu že večkrat aplicirano. Pričujoči projekt »Gelska abeceda« predstavlja avtorjevo aktualno dejavnost, ki se idejno opira na arhetipske vsebine kulturološke izvirnosti starodavnega ljudstva. Kelti ostajajo še precej neodkrito zgodovinsko dejstvo, ki privlači z neštetimi skrivnostmi in ugankami. Donald Urquhart, rojen leta 1959, je študij končal na College of Art v Edinburgu, kjer danes tudi poučuje. Donald Urquhart je svetovno prepoznaven in vodilni sodobni škotski slikar, katerega delo je osredotočeno predvsem na pokrajine. Razstavlja po celem svetu, največ pa v irskem Muzeju moderne umetnosti. V številnih projektih tesno sodeluje z arhitekti in za projekt AN TURAS na otoku Tiree je leta 2003 prejel državno nagrado za najboljšo zgradbo. Poskrbel je za celovito opremo Kraljeve bolnišnice v Edinburgu in leta 2005 prejel državno nagrado (Scottish Design Avvard) za najboljšo zgradbo javnega značaja. Leta 2008 je bil izvoljen v Kraljevo škotsko akademijo. primorata norica -podpalmas! žumals« DONALD URQUHART - “GELSKA ABECEDA” Galerija Insula, četrtek, 31. maja ob 20. uri Razstava bo na ogled do 15. junija 2012. Bilo je Bepi je končno odprl sezono Ta konec tedna je bil tako nabit s prireditvami, da človek kar ni vedel, kam naj se odpravi. Po logiki tradicije je bil najpomembnejši vendarle praznik pomladi oziroma Bepifest, kot so ga poimenovali pri Turističnem združenju Izola. Vrsto let je bil Praznik pomladi oziroma otvoritev sezone, zdaj je, po nekajletnem premoru, Bepifest. Ni več takšna masovka, kot je bila nekoč, toda za dogajanje v mestu je bil ta praznik kar zanimiva prireditev. Dogajanje je bilo v celoti postavljeno na prizorišče pri Lonki, začelo pa se je že zgodaj popoldne, ko so rokave zavihali takoime-novani vip žar mojstri, ki pa niso bili ravno mojstri, pa tudi vip niso bili vsi. Presenetljivo je bil med njimi tudi prvi mož izolske marine, kar priča, da se odnosi med občino in lastniki marine precej spreminjajo. Sardele, pečene na novo nabavljenih žarih seveda še niso mogle biti vrhunske, saj se mora žar pač primerno namastiti, vendar to ni motilo obiskovalcev prireditve, ki so bili proti večeru vse številnejši. m m. k Do nastopa mandolinistov, prve klape in Dareta Brezavščka, ki je povedal in še bolj pokazal nekaj utrinkov iz izolske zgodovine, je bil prireditveni prostor že povsem poln. Morda poraba ni bila takšna, kot bi si kdo želel, vendar pa so bili ljudje dobre volje in to je za dober dogodek najpomembnejše. Dobrodelna prireditev v Arrigoniju V nedeljoje društvo prijateljev mladine v Arrigoniju, v sodelovanju z društvom DREAM iz Ljubljane, izvedlo humanitarno prireditev Svet smo ljudje. Izkupiček prireditve je bil namenjen mamici samohranilki iz Izole, ki ji grozi deložacija, torej akciji Izolani pomagamo. Zbrali smo 480 eur, kar je sicer manj, kot so pričakovali, ampak pravijo, da se ne bodo vdali - akcijo bodo nadaljevali z delavnicami dobrodelnega značaja, o katerih pa nas bodo še obveščali v prihodnje. Nastopajočih je bilo veliko: Ambrosia, Tara Zareena, Prava banda, Trio Just Friends, Game Over, Older Anthony Palomino Romero/Kečua, Denis Chorchyp, DJ Dan Mitra, Impango, Jernej Pavšič in Julija Kramar, Tine Pavšič in Jasna Kravos, Mitja Benčina aka Hatana, pesniki portala pesem.si, Enzo Hrovatin, Dean Semolič, Silvano Bizjak, Marjetka Po-poski. Pa še oblikovalci, ki so predstavljali svoje izdelke, KD Svilena pot, Milka Šmid 0’Reilly, ki je poskrbela za najavo točk, pomagali pa so Gasilsko društvo Izola, ki so poskrbeli za prevoze, redarji-prostovoljci Anka, Mitja, Bojan, Alfred, Aljoša in Tim, Tomi z ozvočenjem, restavracija Nanos, ki je poskrbela za kosila za nastopajoče. Komunala Izola, ki je brezplačno posodila oder, ter vsi ljudje, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi prireditve. Škoda le, da je vreme nekoliko prehitro prekinilo živahen nedeljski večer. bb Slavko Ivančič je s klapo Solinar razpoloženje dokončno razgrel in ob zvokih dalmatinskih napevov se je, vsaj na tem prizorišču, zaključil sobotni večer. Splošna ocena prireditve je zadovoljiva, nekaj pripomb leti le na ozvo-čevalce, ki so imeli težko delo, saj so morali primerno uglasiti več različnih izvajalcev, posebej težko pa je bilo ozvočiti prav tamburaše, ki uporabljajo akustične inštrumente. Povejmo še, da bo veliki oder, ki je last izolske občine, ostal na prizorišču do konca poletja, kar bo močno zmanjšalo stroške sprotnega najemanja ozvočenj. ur Nekoč je bila celo Nina »Izkušnja šteje in znanje je pot do uspeha« Tako se je glasilo sporočilo četrtkovega predavanja "Harmonija v nas”, ki ga je za obiskovalce Mestne knjižnice Izola pripravila redna obiskovalka knjižnice in aktivna članica Borze znanja, Eta Val. Dovolila si je stopiti iz zakulisja svoje intime ter glasno in ponosno spregovoriti o svoji osebni življenjski izkušnji na poti do zdravja. Vselej se dogaja, da nam življenje postreže s preizkušnjami, boleznijo problemi ali krizami, izključno zato, da nas spomni na nekaj pomembnega. Naša življenja so niz vzrokov in posledic. Krize in problemi nikoli ne "padejo iz neba”. Takrat nam življenje šepeta: "Ej ti, zbudi se! Ali ne vidiš, da tako ne gre naprej? Nekaj moraš spremeniti!” Pozoren poslušalec bo temu šepetu prisluhnil in našel moč za pot v svoje globine. Tako je storila tudi Eta, ki je svojo bolezen sprejela kot povabilo k temu, da se obrne vase in ugotovi, da vsak človek nosi v sebi moč, da lahko ustvari iz sebe vse, kar si želi. V meditaciji je Eta spoznala, koliko in kako sta duša in telo povezana. Strahovi zastrupljajo dušo ter nas oddaljujejo od bistva, našega višjega jaza in tako stran od zdravega razuma. Zato sta pri celostnem zdravljenju tako pomembni meditacija ter dihalne vaje kakor tudi skrb za telo. Za slednje je pomemben počitek, kakovostno hranjenje, pitje zadostne količine vode ter pravilno gibanje. Kvalitetna voda je čista, neoporečna izvirska voda, polna življenjske energije. Če si take ne moremo privoščiti, je tista iz domače pipe prav tako dobra. Eta svojo vodo plemeniti tako, da jo izpostavlja soncu in s tem napolni z dragoceno sončno energijo. Meni, da so filtri za vodo izzum potrošništva torej prej škodljivi kot potrebni. Vodo toči v ‘Flaško’ ali informirano steklenico in nikoli ne uporablja plastenk, saj določene v vodo izpuščajo strupene kancerogene elemente. Njeni obroki so v glavnem sestavljeni iz svežega sadja in zelenjave. Sadje razstruplja, zelenjava pa zdravi. Najraje si pripravlja sveže stisnjene zelene zelenjavne sokove. Ti vsebujejo veliko klorofila, kar predstavlja uskladiščeno sončno energijo. Pri jedeh prisega na uporabo slovenske, nerafinirane, grobe soli, saj vsebuje nujno potrebne elektrolite, poleg 87 mikrohranil in pomembnih mineralov. K jedem jo dodaja vedno na koncu, ko je jed že gotova. Maščobe pravi, so ravno tako pomembne pri sestavi jedilnika. Te naj bodo hladnostiskane, nenasičene maščobe rastlinskega izvora. Meni, da je zdrava hrana tista, ki si jo sami pridelamo, naberemo in pripravimo. Manj jo termično obdelujemo, več bo vsebovala življenjske sile. »Smo brezmejna, vredna bitja. Vse sile vesolja nas podpirajo, ker potrebujejo naše razsvetljenje. Energija svetlobe in ljubezni vedno premagata negativnost, ki jo imamo v sebi in v našem okolju, je zaključila Eta. Martina G. Četrtek, 31.maj 2012, št. 961 --------------------------------------------------------- Mladinska stran Mladi gostinci so tudi slikarji Ob tednu umetnostne vzgoje je prav, da napišemo nekaj o ustvarjalnosti dijakov na SGTŠ Izola. Ko bodo šolanje zaključili, bodo zagotovo nekaj te ustvarjalnosti znali uporabiti pri svojem delu in bodo polepšali svoje okolje in izdelke. V šolskem predmetniku ima likovno izražanje prav posebno mesto, saj gradi na občutku za lepoto in na vrednosti lastnega dela. Dijaki pri tem predmetu pod mentorstvom prof. Marlene Zorjan ustvarjajo in si ogledujejo razstave v izolskih galerijah ter tako doživljajo likovno estetiko. Likovno delo je užitek, ki sprošča ustvarjalno energijo. Je kot nekakšna terapija, ki ustvarjalno preplavi razred. Razmišljanje in preizkušanje barv, oblik in razmerij rojeva vedno nove, sveže, zanimive izdelke, naj bodo to slike, plastike ali drugo. Letos so izdelke izkoristili, da so pripravili razstavo »Ustvarjamo«. Na razstavi razstavljajo dijaki prvih letnikov smeri gastronomija in turizem, drugega letnika gastronomske in hotelske storitve ter prvi in drugi letnik smeri predšolska vzgoja. Na ogled so postavili izdelke, ki so nastali med projektnimi dnevi. Teme teh dni so bile: Darovi zemlje in morja, Jaz in moj kraj, Istra, Antika... Pri ustvarjanju izdelkov so dijaki pokazali izjemno ustvarjalnost in iznajdljivost. Uporabljali so različne vire, gradivo in materiale in vse to oblikovali v prave male umetnine. Veliko likovnih nalog se naslanja na snov umetnostno-zgodovinskih obdobij. Tako so še vedno izpovedno Picassovo Guernico upodobili v tridimenzionalni montažni plastiki. Vključili so jo v predstavo ob 50-letnici šole, kjer je pretresljivo opozarjala, kako krut in neusmiljen jejahko človek, kadar noče biti več Človek. Mala platna so sestavili v veliko mozaično sliko. Dijakinje so slikale po vzoru ekspresionistov, potem, ko so si ogledale njihovo razstavo v Codroipu. Naša šola sodeluje z Univerzo na Primorskem, z Inštitutom za dediščino Sredozemlja. V arheološkem parku v Simonovem zalivu so dijaki izdelovali mozaike. Na mednarodni muzejski dan, 18.5.2012, so dijaki 2. GH s profesorji kuharstva pripravili jedi po starih antičnih receptih. Skupaj z delavnicami so se predstavili v arheološkem parku. Obiskovalci so tako lahko videli in pokusili, kaj so skrivali lonci in posode pred 2000 leti, ko so se v objemu zaliva košatile bogate rimske vile z mozaiki in vrtovi. Izredna profesorica z Oddelka za dediščino dr. Irena Lazar je v zvezi s tem povedala, da so zelo zadovoljni z vzpostavljenim sodelovanjem in že snujejo načrte za naprej. Dober pa je bil tudi odziv pri obiskovalcih. Vse aktivnosti v tem parku sofinancira evropski projekt PARSJAD s podporo občine Izola. Sodelujemo tudi z izolskimi vrtci: dijaki 1. PV so otroke osrečili z igro Rdeča kapica, dekleta iz 2. PV pa so odigrala lutkovno predstavo Zrcalce na istrski kmetiji. Na ogled igrice so povabili tudi 2. razred podaljšanega bivanja OŠ Vojke Šmuc. Nato so obiskali še učilnico umetnosti, pogledali so likovne izdelke, nazadnje pa so se še posladkali v učilnici kuharstva. Dijakinje predšolske vzgoje so decembra pomagale tudi pri pravljičnem festivalu in pri pustnem rajanju. Lepo vabljeni, da si v četrtek, 31. maja 2012,ob 19.00 v Sončni dvorani ogledate otvoritev razstave "Ustvarjamo", spoznate ustvarjalnost dijakov in uživate v prepričljivosti njihovih izdelkov. Maja Jež in Marlene Zorjan vr\xtmYC 13 KIŠD Kulturni večeri '12 Po pozitivnem odzivu na lanskoletne Kulturne večere, bo Klub izolskih študentov in dijakov (KIŠD) tudi v letošnjih vročih poletnih četrtkovih večerih ponovno glasbeno ter kulturno obarval park Pietro Coppo. Ljubitelji kvalitetne glasbe bodo tako zagotovo prišli na svoj račun. Paviljon parka Pietro Coppo bo vsak drugi četrtek julija in avgusta gostil različne glasbene skupine, ki jih zaznamujejo različne glasbene zvrsti, od jazza, funka, fusiona itd. Slišali bomo znane in manj znane skupine z glasbeniki, ki med svoje izkušnje lahko zapišejo sodelovanja z velikimi imeni slovenske in tuje glasbene scene. Koncerti se začnejo ob 20.30, namenjeni so prav vsem in so brezplačni. Nastopih bodo: • Četrtek 5.7.2012 ob 20:30 - Ya-hozna - The mušic of Frank Zap-pa (uvodni večer) ■ Četrtek 19.7.2012 ob 20:30 -Matej Kuželj Standards Trio • Četrtek 2.8.2012 ob 20:30 - Denis Beganovič "Kiki" & Marko Čejiak "Maki” Duo • Četrtek 16.8.2012 ob 20:30 -Žiga Murko Group • Četrtek 30.8.2012 ob 20:30 -Momento cigano Za uvod v pestro kulturno dogajanje in samo poletno sezono, bo poskrbela skupina Areia, ki bo nastopila v okviru Kina Otok, 31. maja na izolskem svetilniku. Koncert se začne ob 23. uri, za ogrevanje pa bo poskrbel Duo Pacifico. Areia je nastala v septembru 2004 ko so trije obalni glasbeniki združili svoje glasbene izkušnje in skupno željo po igranju brazilske glasbe. Njihovo glasbo bi lahko opredelili na lounge, osnovan na brazilskih ritmih, mešani s house, funk in jazzy energijo. Hangarjev Springfest so več, kot uspešno sklenili izolsko-koprski Wejn & the Genzis. Grungerji, ko niso le to, so domače občinstvo navdušili s celo paleto novih popevk, ki zelo nazorno kažejo na zrelost skupine, ki nikakor še ni zaključila svojega kreativnega ciklusa. Sklepni koncert prvega Springfesta pa je dokazal, da si Izolani želimo še več tovrstnega dogajanja. Da bi to ugotovili pa ne rabimo nobenih analiz ali anket. Samo dober, stari, rock'n'roli koncert. Mladostni dan je otvoril poletno dogajanje v letnem kinu Arrigo-ni, verjetno najbolj podcenjenim prireditvenim prizoriščem v naši občini. Tudi tokrat, kljub vsesplošnemu izolskemu kulturnemu dogajanju, se je zbralo lepo število mladih, predvsem navdušenih za ritmično nakladanje, oziroma repanje. Koncert Emkeja, JK Soula, Hexov in Drilla pa so popestrili tudi skejterji in grafiterji. Pravi kul-turno-športni dogodek, torej. Dobrodelna Lionsi se predstavljajo Izolanom Društvo Lions bo čez nekaj let praznovalo stoletnico ustanovitve. Še pred tem pa so aktivisti ustanovili prvi izolski Lions klub. Po nekaj uspešnih izpeljanih dobrodelnih akcijah se bodo predstavili Izolanom na prazniku oljk, vina in rib Lions klub Izola - Isola je v tem trenutku najmlajši član družine Lionsov - največje prostovoljne humanitarne organizacije na svetu, ki ima 1 milijon 300 tisoč članov. Naš sedež v Hotelu Simonov zaliv nam nudi prelep razgled na morje in njegovo odprtost in posebej na tisti del Simonovega zaliva, kjer se je nekoč davno začela pisati zgodba Izole. Na tem, že stoletja narodnostno mešanem območju, na prepihu kultur in preseganja meja, se je rodil naš klub. Ki simbolično ustreza vsemu naštetemu, hkrati pa smo kot »otok« postali tudi del »celote« - družine Lionsov. Naš uradni rojstni dan je 19. februar 2012 , ko se je v San Simonu zgodil prvi Charter night, slovesno srečanje. Velika čast, da nas je ob svojem obisku v Sloveniji obiskal svetovni predsednik Lionsov, Wing Kun Tam, je bila za ekipo, ki se je še zbirala in komajda spoznavala, tudi velika obveza. Ampak živeti ob morju, pomeni tudi - znati plavati. Tako smo, takrat še skorajda neznanci, zavihali rokave in združili energije. Naš predsednik, Aleš Lipnik, tako opisuje začetek svoje in hkrati naše skupne zgodbe: “Za vključitev mi je bilo pomembno začutiti utrip in vzdušje v organizaciji. Vsi dvomi in pomisleki so bili preseženi aprila lani, na Seminarju o Lionizmu v Kortah. Dobro vzdušje, neposrednost, sproščenost, z isto željo - pomagati, so prebili led in vsaj na tihem je bila moja odločitev sprejeta. Sledili so pogovori in iskanje somišljenikov. Dobrega pol leta je trajalo to obdobje, ki pa se je močno intenziviralo s potrditvijo prihoda mednarodnega predsednika. Rok je bil znan, naloge tudi in začelo se je odvijati z bliskovito naglico. Včasih zaradi številnih obveznosti tudi zares prehitro, saj smo si morali sami pri sebi kar nekajkrat ponoviti, da gre za prijateljsko druženje, z dobrim namenom in željo pomagati. Dogodek smo združili z dobrodelno akcijo in uspeli. Uspeli dvakrat: z dobrodelnostjo smo ob samem rojstvu osmislili namen našega druženja, kot tudi dali vsem članom možnost začutiti utrip in duha Lionizma, kar nam daje energijo tudi naprej. ” Prve akcije so že izpeljane Prva akcija z naslovom “Izlet za 5”, je projekt, ki ga organizira Radio Koper - Capodistria, nas je povezala z Društvi prijateljev mladine na našem območju, otroci iz socialno šibkejših družin pa so bili s pomočjo naše donacije že na dveh izletih - na snegu v Cerknem (poln avtobus otrok iz Izole) in v Postojnski jami (poln avtobus otrok iz Pirana), še dva izleta pa jih čakata. V klubu smo si edini, da moramo pri naših dobrodelnih akcijah povezati niti turizma, ki je v Izoli doma, našo mediteransko sproščenost in naše prijateljstvo. Predstavitev na prazniku Izolanov V takšnem duhu se bomo na svoji stojnici prvič javno “pokazali” na tradicionalnem “Prazniku oljk, vina in rib”, ki bo v Izoli 9. Junija. Ponudili bomo rezino pršuta, oljke in vino v kozarcih z našim logotipom, da bo vzdušje prijetno in donacij več, pa bosta ob stojnici zazvenela tudi harmonika in pesem. Tokrat bomo zbrana sredstva namenili Koronarnemu društvu Slovenske Istre. Z donacijo 5 evrov, bo vsem, ki se boste za to odločili, ostal lep kozarec za spomin in dober občutek, da ste pomagali vsaj enemu izmed več kot 1000 članov tega društva. Tako bomo uresničili tudi željo našega mentorja, Dejana Žigona iz Kluba Ankaran Istra, ki rad opazuje "kako se tkejo prijateljstva in kako iz skupine naključnih znancev nastaja homogena skupina prijateljev z veliko mero srčnosti in zagnanosti. To je nekaj najlepšega, kar sem doživel kot Lion". Doda še, da je prepričan v našo svetlo prihodnost, ki bo s svojim delovanjem pustila pečat Izoli in širši okolici. Verjame, da bo o naših uspehih še slišati. Skupina, ki se je zaenkrat ustavila okrog številke 20, mu verjame. In hkrati obljublja, da Znamo in Zmoremo - biti za druge. Skupaj. Zato-vabljeni, obiščite nas na Prazniku oljk, vina in rib in skupaj naredimo nekaj dobrega. Nataša Benčič, podpredsednica, Lions kluba Izola-lsola Vrnila se je Bireriada V soboto se je med vsemi kulturnimi dogodki odvijala tudi tradicionalna nogometna Bireriada. Po dveletnem premoru je navijaška skupina Ribari vendarle pod kapo spravila turnir, ki je tokrat privabil sedem ekip, med drugim tudi goste iz Štajerske, Viole, in veliko število navijačev. Turnir je sicer prijateljskega značaja, kar pa še ne pomeni, da na igrišču ni bilo vroče, pa ne samo zaradi ponovnega začetka poletja. Na koncu je v finalu, ki si ga je ogledalo okoli 300 navijačev, ekipa Konobe Cesarica premagala ekipo Livade Boys, za tretje mesto pa sta se pomerili ekipi stare garde Ribarov in Viol. Zmagali so, tudi zavoljo prednosti domačega igrišča, seveda Ribari, kjer je blestel vratar Aljoša Sovdat - Frco. Za člane Združenja borcev Združenje borcev za vrednote NOB Izola obvešča svoje člane, da bo tradicionalno srečanje s tovariši - borci iz Prekmurja v soboto, dne 9.06.2012. Kdor se želi srečanja udeležiti, naj se javi na sedežu združenja, kjer lahko dvigne bon za kosilo. Uradne ure pisarne so ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Šola na počitnicah Kot vsako leto tudi letos organiziramo počitniško varstvo - Šolo na počitnicah - za otroke od 1. do 5. razreda devetletke., in sicer od 26.6. dalje od 7. do 15.30 ure v naših prostorih na Gregorčičevi 21 (stara italijanska šola). Varstvo vključuje vsakodnevno kopanje, razne ustvarjalne delavnice, igre na prostem, izlete,... Cena varstva s kosilom je 30 EUR na teden (6 EUR na dan) za Izdane ter 35 EUR na teden (7 EUR na dan) za otroke iz ostalih občin. Zaradi boljše organizacije prosimo, če oddate prijavnice do 15.6. na našem sedežu ali po pošti. Po tem datumu bomo prijave sprejemali le za termine, kjer bo še mesta. Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na tel. 040/ 385-529 ali 031/775-739 oziroma po elektronski pošti: barbaramo@gmail.com. Zadnji vikend v juniju, 22.6. - 24.6. pa organiziramo taborjenje na Dragonji. Cena taborjenja je 10 EUR na otroka, je pa število mest omejeno, zato pohitite s prijavami. ^ iwrawn%č 15 Predzadnja------------------------------------- Plaža je bila ogromna... Gladim školjko, ki me spremlja že več desetletij, in zmeraj znova pomislim, kako živa je in večna, čeprav že davno ni več življenja v njej. Ostala je je le še polovica, še ta okrušena. A ne morem je zavreči. Zdaj je njeno mesto ob skoraj že cvetoči sivki, ki se bohoti na mojem majhnem, a ljubkem izolskem balkonu. Pet let mi je bilo, morda šest, ko sem jo pobrala na obali pri svetilniku. Ne spomnim se točno, kdaj in kako, vem le to, da je od tam. V Izoli sem namreč preživela nekaj prelepih poletij svojega otroštva. Ure in ure sem se preigrala na tej plaži, pobirala polžke, školjke in kamenčke, iskala rakce in skušala ujeti izmuzljive ribe. Kako je prav ta školjka preživela številne selitve v teh desetletjih, ne vem. Ena tistih redkih reči, ki jih je ... Še nečesa se zelo dobro spomnim z izolske plaže: drsečih zelenih alg, ki so prekrivale del zabetonirane ploščadev morje. Uuu, kako fina drsalnica je to bila! Ni bilo večjega veselja, kot se zapoditi po njej in zdrsniti naravnost v morje. Če ne po nogah, pa še raje po zadnji plati. Seveda so se alge zajedle v kopalke, ki so v trenutku pozelenele, a spraviti ven to živo nesnago je bilo veliko teže, pravzaprav brezupno. Doma niso bili prav nič navdušeni nad tem mojim morskim »drsanjem«. Spomnim se ogromnih borovcev, družin in skupin, ki so poležavale pod njimi. Ne, tedaj ni bilo vseh mogočih ležalk in podlag, bili so preprosti koci, celo že velike brisače. Nekateri so premogli že hladilne torbe, v njih pa so bili ob kruhu, salamah ali slanini, zdenka siru, paradižniku in papriki še razredčeni sokovi, največkrat malinovec ali pingo. Pa v pisan aluminij -moder, rdeč ali okrasto rumen - prevlečene termovke so bile zelo cenjene tedaj, seveda njihova vsebina, opojno dišeča kava za odrasle, še bolj. Pod borovci se je na veliko igralo karte, nekateri so prebirali tedaj odkrite in zelo priljubljene »doktor romane«, ki so pri nas kar tedensko izhajali, otroci pa smo bili presrečni, če smo se lahko igrali z napihljivo žogo, ponavadi pisano ali reklamno (modro, z belo napisanim imenom večne kreme), pojavili pa so se tudi že ploščati balinčki... Se nekaj smo počeli otroci takrat, vsaj deklice: »spominčke« smo kopale v zemljo (pod koščke stekla smo zlagale pisane papirčke, cvetove). Ja, kar nekaj sem jih pustila pod izolskimi borovci... Seveda je bila sredi parka ob plaži tudi restavracija, zmeraj polna, četudi mnogi nikdar niso zavili vanjo. Sama sem hodila tja po sladoled, po lučko. Bila je s hrvaške mlekarne, v roza ovoju, z nepozabnim okusom: rum-punč. Še zdaj vem, da je stala 40. Česa? Takrat smo imeli dinarje in najbrž je šlo za 40 para... Že tedaj očarljiva plaža je zame tudi še po desetletjih očarljiva. Vmes je nikdar nisem obiskala, a ne bi je mogla zgrešiti. Seveda je bolj urejena, a še zmeraj je tista prava. Le da se mi je, majceni deklici, tedaj zdela ogromna. Izola je bila zame le plaža pri svetilniku. Še veličastne cerkve nad njo in prelepega zvonika se ne spomnim. Morda, bežno, le še restavracije v križišču, zdajšnjem krožišču v središču mesta. Nikdar nisem razmišljala, da bi se kdaj vrnila v Izolo. Pa se je zgodilo, kot se zgodi marsikaj. Povsem nenačrtovano, vsaj zavestno ne, a z bliskovito naglico. Tako sem začutila, tako sem naredila. Zdaj odkrivam izolske uličice, kotičke, vonje morja in zelenja, ki so tukaj tako svojski... Spet brskam po obali, še zmeraj pobiram kamenčke in školjke; kot takrat, pred desetletji. Tole pišem na svojem s sivko obdanem balkonu. Družbo ji delajo še rožmarin, bazilika, žajbelj, timijan, citronka ... in včeraj kupljeni kardamom (na zeliščnem sejmu na Ljubljanski ulici, seveda). Tukaj tudi najraje prebiram Mandrača in Primorske novice, ki ju kupujem v prijazni trafiki ob mandra-ču, odkar sem zaživela tukaj (seveda, če tega ne počnem v bližnjem lokalu, ki mi je naj ljubši, ali na streljaj odmaknjeni plaži). Ta obred mi je zelo ljub. Kot sprehod do tržnice, kjer pri domačinu nabavim svežo zelenjavo, kakšno predavanje v knjižnici ali ogled filma v prijetni kinodvorani, potep po Ljubljanski ulici in posedanje na veličastnem trgu v bližini, kjer se vedno kaj dogaja. In prva knjiga, ki sem jo kupila na izolskem bolšjaku, je Izola, mesto ribičev in delavcev (Janeza Kramarja) ... Veliko sem tukaj, tako domače je. Pristno in preprosto. Tudi v naši sončni hiški, ki smo jo naselili sami prišleki. Lepo skrbimo zanjo, radi jo imamo. Radi imamo Izolo ... Lučka Lešnik MAM Novi oglasi so označeni polkrepko. Nepremičnine PRODAMO - Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381 - Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel: 041 447 254 - PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250. NAJAMEMO - Zaposlena in urejena Izolanka išče manjše stanovanje po ugodni ceni od junlija dalje. Najraje v IZoli, lahko tudi v Luciji ali Kopru. Tel: 040 896 509 -Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907 - Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698 - V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722 - Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156 ODDAMO - Oddamo garsonjero zaposlenemu moškemu. Samo resne ponudbe na Tel. 031 486 260 po 20. uri. - V Jagodju oddam garsonjero za eno osebo za daljše obdobje. Tel.: 041 77 00 42 - Oddam utečeno trgovino v Izoli. tel 041 605 604 Našli so palico? V prejšnjem Mandraču smo zapisali, da je starejši občan med sprehodom nekje pozabil leseno sprehajalno palico. Po nekaj dnevih jo je, med klasičnim sprehodom po Izoli našla naša bralka, Magdalena Juriševič, in jo prinesla v uredništvo. Lastnik bo srečen, mi pa veseli, ker Mandrač še vedno pomaga reševati vse probleme. Vozila in plovila - Ugodno prodam Renault Twingo, letnik 2004, prva lastnica, dobro ohranjen, registriran do septembra, tel 05/ 641 30 85 - Prodam čoln Lord 33 (3,3m) z ali brez motorja Tomos 4 za 500 Eur. Prikolico podarim, tel 040 453 821 - Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041 - Prodam limuzino Ford Focus, 1,4,5 vrat, prva registracija 2003, zelo dobro ohranjen s prevoženimi 100.000 km. Registracija do decembra in vinjeta. Cena: 3.000 Eur. Tel.: 040 251 335 Razno - Prodam zamrzovalno omaro Gorenje. Energijski razred A, 6 predalov, rabljena 3 leta. Tel. 041/687191 - Sod inox 100L prodam za 50 Eur. Električni drobilec vej (1600w) primeren za kompostiranje na vrtovih prodam za 50 Eur. Tel. št. 041721220 - Prodam malo rabljen električni počivalnik - fotelj, ki se spreminja v ležišče ali pomaga pri vstajanju. Za pol cene. 041/687191 - Ugodno prodam hladilnik gorenje s skrinjo Tel: 051 302 438 Delo - Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006 - Native english speaker. Inštrukcije iz Angleščine. Pomoč pri pripravi na maturo in druge izpite, za vse ravni zahtevnosti, gsm: 051 266 387 gmail: sasikalaperumall@gmail.com - Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955 - Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703 - Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702 - Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156 - Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634 Prodajate-kupujete nepremičnino, strokovni osebni nepremičninski svetovalec HUC ko,, Izola JiihO|MH'M1I63S Po hudi bolezni nas je v 63.letu zapustil dragi mož, tata in nonič ANTON KRBAVAC - ALDO Od njega se bomo poslovili danes, v četrtek, 31.maja 2012, ob 13.uri na izolskem pokopališču. Žalujoča žena in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo Verdijeva 2 05/6415140 f »f M I F* 1 8 tl / ruZSilEBi f]3 ■ Manziolijev trg 2 05/ 64186 12 Sprejem štafete mladosti je v petek, 25. maja, v Izolo privabil veliko ljudi z raznih koncev Slovenije pa tudi mnogi Izolani so prišli na Manziolijev trg, kjer se je dogajala prireditev, ki jo je superminister razglasil za protiustavno, čeprav je bila povsem nenevarna za državo in vlado. Pravzaprav je bil bolj praznik nostalgije za lastno mladostjo, ki je pač pri mnogih povezana tudi z imenom nekadanje države in njenega predsednika. Tito je prišel z Jovanko in spremstvom, kaj dosti pa ni povedal, verjetno zato, ker se ga je bolj slabo slišalo, mlajši pa ga niso razumeli, ker je govoril njim tuj jezik. Zato pa so vsi razumeli pevce MPZ Izola in Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Ekipa, ki je s skromnimi sredstvi in brez dvorane preživela v eni najmočnejših rokometnih lig na svetu ■ ■ ■ i "M , tii-r Tr 1 iQ) ISTRABENZ PLINI _V ‘s v-V ' 'V ' Z leve stojijo: Savo Kovačevič, Dragan Kevič, David Stepančič, Dušan Rdel, Jan Gorela, Kristjan Jurič, David Bubnič, Uroš Čebokli, Jakob Vukovič, Azim Re-dič, Dejan Kumar, Vlado Hrvatin, Čepijo: Martin Gregorič, Mitja Lukežič, Peter Božič, Nikola Kojič, Tine Ponikvar, Amel Redič, Žiga Smolnik, Dean Dolenc.