^o§tntam plačana v guUrrlnl. Leto LXVni., št. «7 Lfcbljana, četrtek 2%. maja 19» Cena Din L- 'ziiaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznika — inaerati do SO petit wnt a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2J50. od 100 do 300 vrat š Din 3.-, večji tnserati peUt mta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnaeratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO UnOiANA, Knafljev* aHca fttev. 6 Teiefon: SI22, 3123, 3124, 3125 to 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3o — NOVO MESTO, Ljubljana** en telefon' SL 26. — CELJE: cel iako uredništvo: Strossmav e rje va ulica 1, telefon št. 65, podružnica uprave: K oceno va ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvora 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubi jato St. 10-351. HITLER NI NIKOGAR ZADOVOLJIL Po mnenju svetovnega tiska so bile Hitlerjeve izjave presplošne in premalo konkretne ter zato niso razčistile položaja Pariz, 23. maja. AA. Splošno prevladuje vtis, da Hitlerjev govor ni prinesel nobene novosti. Listi kažejo nezaupanje napram jasnim spletkam, ki jr-h kaže ta govor z željo ustreči angleškemu javnemu mnenju. »Journal« pravi, da hoče Hitler igrat: med Londonom in Moskvo. *Ere Nouvellec je mnenja, da je hoteJ Hitler pridobjta angleško javno mnenje, Hitler je skušal pridobiti Anglijo za nemško igro Zaradi tega je govor nemškega kan-celarja neiskren. Nemcj bi se hoteli vrniti v Društvo narodov le, će si prej pridobe sodelovanje Velike Britanije, kd je bilo zanje v prejšnjih časih tako koristno. s>Pet:t Parisien« pravi, da je prav malo dobrih misli v Hitlerjevem govoru. List obsoja javno izrečeno željo, da mora Nemčija dobiti najmočnejšo vojsko v Evropi Ta Hitlerjeva zahteva je naletela tudi v ženevi na ostro obsodbo. Zarad-: tega so njegova izvajanja sprejeli tamkaj z nezaupanjem. ^Oeuvre« piše, da smatrajo v ženevi Hitlerjev govor kot naza dovanje Odmev v Ženevi 2eaeta, j3. maja. AA. Govor kaneelarja Hitlerja je še vedno predmet razgovorov v Ženevi. Kakor poročajo, sla o njem govorila na svojem aadnjem sestanku tudi La-val m Litvinov ženevski liati probčujejo komentarje ic uvodnike. >Journal de Ge-neve« d se med drugim: Glavna misel Hitlerjevega govora je pač ta. da bo Nemčija spoštovala pogodbe v ti* sti meri. kakor bodo to storile druge države. To teorjo je seve mogoče braniti, tod« za njeno izvajanje manjka objektivnega merila. Dejansko bo Hitler sam odločal v prvi in zadnji instanci, ali je kdo kršil pogodbo ali ne. Glede od noša j ev napram Rusiji pisec clanika ne zameri Hiilerju, da meče Rusiji rokavico. Vendar se mora zavedati, da je on a svojo politiko dal prvo pobudo za vetop Sovjetske Rusije v Društvo narodov. »Tribune de Geneve< piše. da je konstruktivni del govora zelo površen n da Hitlerjevi predlogi v bistvu ne prinašajo nobene novosti. Debata v zbornici London, 23. maja. AA. V imenu liberalne opozicije je odgovoril Baldvvinu sit Ar-chibald Sinclair, ki je med drugim izjavil: Težko je spraviti v sklad politiko mrzličnega fizičnega in moralnega oboroževanja, ki jo vodi Hitler, z Goringovo izjavo »Sila je pravica« in z oboroževanjem vojne kot sredstva te politike. Za paniko res da ni povoda, toda v sedanjem položaju pomeni nezvestoba napram Društvu narodov resno nevarnost za mir in civilizacijo. Dokler bodo izvajali člen 19. statuta Društva narodov v členoma 10 in 16, Društvo narodov ne bo imelo značaja ustanove javnega prava, in bo ostalo samo združenje držav, ki hočejo braniti interese zadovoljnih dr-7 .v proti nezadovoljnim državam. Velika iJritanija ne bi smela sodelovati v takem zavezniškem sistemu. Anglija ne bi nikoli doumela sedanjega položaja v Nemčiji, ne psihološkega stanja Nemcev, če bi ne vedela, da pomeni vpad v Porurje največjo na-oako. ki so jo storili državniki po vojni. Ta dogodek je uničil srednji stan v Nemčiji in pognal njegove žrtve v naročie militarizma. Končo pa je ustvaril razpoloženje, ki je rodilo nacionalno socialistično revolucijo. Nemški narod je v pravu ko zahteva pravico in enakost. Če Nemčiji ne bo ustreženo, bo še dalje nevarnost za :nir. Konservativec lord NVinterton jc izjavil, da razume Hitlerjeve zahteve tako. da hoče ustvariti v NemČiii vojsko, ki bo v Ev- Nemški militarizem Novi vojaški zakon uvaja zopet stati pruski militarizem, ki naj obudi v nemškem narodu utilitaristični duh Berlin, 23. maja, tr. Včeraj je bil objavljen novi vojaški zakon kot izvršni zakon k uvedbi splošne vojaške dolžnosti Nemška javnost je bila na ta zakon že dolgo pripravljena. V svojih temeljnih določbah je bil sestavljen že takrat, ko so uvedli zopetno vojaško obveznost. Z objavo so odlašali zaradi neugodnega mednarodnega položaja. Kljub temu pa, da ta zakon ni predstavljal posebnega presenečenja, vsebuje nekatere določbe, ki so zelo značilne za duh sodobne Nemčije, določbe, ki jasno kažejo, da je zavladal v Nemčiji zopet oni stari pruski militarizem. Dosedanji minister za narodno obrambo se bo odslej zopet imenoval vojni minister. Zanimive so nadalje tudi določbe o arijskem poreklu pripadnikov nemške vojske. Zakon sam ne določa jasno, ali bodo imeli tudi nearijci čast in dolžnost služiti v nemški vojski. Ni pa nobena skrivnost, da obstojajo glede tega precejšnja nesoglasja med naroclnosociali-stičnimi in vojaškimi krogi. Odločitev o tem bo jasna šele, ko bodo izdane izvršne določbe k temu zakonu. Vojaški krogi se zavzemajo za to, da morajo služiti vojsko tudi nearijci, vendar pa s to omejitvijo, da ne morejo napredovati in doseči niti najnižje vojaške sarže. Tudi odsluženi vojaki bodo no določbah novega zakona ostali v tesni zvezi z aktivno vojsko. Vsako leto se bodo vršila velika vojaška zborovanja, nekake vež-be za rezerviste, ki bodo za to dobo v vsem podrejeni vojaškim zakonom. Edina omejitev, ki jo respektira nemška vlada v tem zakonu,, so določbe o demilitarizirani coni ob Renu. To je poudaril tudi Hitler v svojem govoru v državnem zboru. V tej coni ne bodo nameščene vojaške posadke. vendar pa bo vlada poskrbela za to, da se pripravi vse potrebno, da lahko v danem primeru tudi tu takoj nastopi vojska. Nekatere podrobne določbe Berlin. 2^ maja r Preri včerajšnjo sejo nemškega državnega zbora je bila pod vodstvom Hitlerja seja m .nistrskega sveta, na kateri so razpravljali ter skle nili obrambrr zakon. k! ga Je prediložil *-o*tv nvrr^or epneral Blomborg Nada lje je bil sprejet zakon o izpremerabi zakona o ministrih. Po tem novem zakonu morejo tudi aktivni vojaki po&tatn minj-st.ri, 'zgubijo pa za čas evojega ministrovanja pravico do vojaških dohodkov. Na koncu seje je Hitler v prisrčnih besedah izrekel zahvalo generalu Blombergii za delo pri vzpostavitvi obrambne svobode nemškega naroda. K S 8. obrambnega zakona od 21. maja 1. 1935 je kancelar Hitler izdal naredbo, po kateri traja aktivna vojaška doba pri vseh treh delih vojake enotno eno leto. Ta naredba določa dalje, da je vrhovni poveljnik vojske koncelar Hitler. Pod njim izvršuje vrhovno poveljstvo vojni minister. Vojaška obveznost traja od 18. leta starosti do 31. marca onega leta, v katerem postane obveznik star 45 let. Za primer vojne m posebne dogodke lahko vojni minister razširi krog onrfh, ki prihajajo za vojaško sftužbo v poštev. Arijske poreklo je pogoj za aktivno vojaško službo. Vojaška shizba neardjcev v vojni se bo uredila posebej. Vojaki se ne smejo udejstvovatl v politiki. Po drugi vladni odredbi bo Nemčija letos pozvala na nabore letnika 1914. in 1915. Ravnatelj oddelka vojnega ministrstva general Reichenau je zastopnikom nemških listov izjavil o novem vojaškem za- ropi z izjemo Rusije največja. Vrha tega zahteva Hitler zračno oborožitev, ki naj bo enaka največji letalski sili v Evropi, z izjemo Rusije. Na morju pa zahteva mornarico, ki naj znaša 33odstotkov angleške mornarice, čeprav ima Nemčija samo nekaj sto kilometrov obale. Italijanski komentarji Kim, 23. maja. AA. O Hitlerjevem govoru se potrjuje, da so ga italijanski politični krogi sprejeli ugodno. »Giornaie d'Italia« opozarja zlasti na iskrenost, 8 katero je Hitler govoril o osnovah nemške politike. Prav tako izreka priznanje ponosu, s katerim je Hitler govoril o delih nacionalnih socialistov. Italija razume njegova prizadevanja v tem oziru. Pripravljenost nemške vlade k sodelovanju morejo vzeti ostale vlade k znanju z željo, da bi se Nemčija pridružila stvarni politiki za evropsko solidarnost, ki naj ne počiva samo na teoretičnih osnovah, marveč na temelju točno očrtanih načel. Oboje naj vodi do praktičnih sklepov. Jasno je, da je hotel Hitler predvsem pomiriti angleško javnost. Glede dalek os ežn osti Hitlerjevih izjav o Avstriji obstoja nejasnost. Evropske vlade so pričakovale, da bodo dobile točnejše in podrobnejše izjave, ki bi mogle točno določiti, kakšno je stališče posameznih držav v tem vprašanju. V tem primeru bi bili izključeni dvolični komentarji o stališču nemške vlade napram temu važnemu evropskemu vprašanju. Državni kancelar Hitler je hotel svoja izvajanja zaokrožiti v zmlslu velikega evropskega govora. Evropa bo tem njegovim besedam verjela, žeji pa obenem, naj bi Nemčija dokazala te besede tudi z deli za mir, sodelovanje in spoštovanje pravic drugih držav. Vse to so že v Stresi priznali kot osnovo mrrne*ra sodelovanja v Evropi. konu, da je gSede pravic in obveanosti d'zraz narodmo-eooiahstičnega duha, ker hoče koristiti narodu. Zakon ne priznava posameznikom nobenih posebnih pravic. Za oceno in napredek vojaškega obveznika bosta merodajna samo zna&aj in sposobnost. Vojaška obveznost od IS. do 46. leta odlgovarja zakonodaji, ki velja v večini evropskih držav. Letos bodo vpoklicani obvezniki letnika 1914. Na kraju je general govoril o organizaciji rezervnih vojakov. Rezervne čete bodo podrejene 24 inspektoratom rezervnih čet in 123 vojaškim okrožjem. Berlin, 23. maja. AA. Diplomatski krogi poudarjajo, da »o vojaški zakoni, ki jih je nemška vlada izdala včeraj, takšne narave, da bo mogla Nemčija pridobiti vojaško premoč nad vsemi njenimi sosedi, vsaj glede aktivnih in rezervnrih efek-tivov. Zaradi tega pripisujejo tem zakonom prav tolikšno važnost. kakor Hitlerjevemu govoru. Odstop visokega hitler- jevskega funkcionarja Berlin, 23. maja. TR. Sef glavnega urada hitlerjevskih SS-oddelkov VVittje j« docela nepričakovano podal ostavko na svoj položaj, kar je izzvalo v vsej javnosti silno senzacijo. Uradno utemeljujejo odstop tega visokega funkcionarja z zdravstvenimi raziogi, vendar pa mislijo, da je to posledica nesoglasij med vojsko in vodstvom hitlerjevskih oddelkov, ki se nočejo podrediti vojaškim krogom in žele ohraniti še nadalje svojo samostojnost. Zakaj jo je vzel. — Zdaj vem, da si me vzel samo zato, ker sem imela denar. — Ni res, vzel sem te rimo zato, ker jaz nisem imel denarja. Anglija bo imela najmočnejše vojno letalstvo Spodnja zbornica je z veliko večino odobrila oboroževalno politiko vlade London, 23. maja. z. V spodnji zbornici se je pričela včeraj velika debata o angleškem oboroževanju. Podpredsednik vlade Baldwin je izkoristil to priliko in odgovoril na Hitlerjeva izvajanja. Med drugim je dejal, da se Anglija ne oborožuje toliko iz strahu pred napadom s strani Nemčije, marveč zato, da bi mogla v danem primeru zadostiti svojim mednarodnim obveznostim. V debati so poslanci delavske opozicije kritizirali politiko vlade in zahtevali na eni strani točnih pojasnil o oboroževalnih načrtih, na drugi strani pa znižanje predvidenih kreditov ter nadaljevanje prizadevanj za dosego sporazuma z Nemčijo. Ob koncu debate je državni podtajnik za letalstvo odgovoril z dali-iim govorom, v katerem je naglasil, da v interesu narodne obrambe ne more izdati podrobnih podatkov o angleškem vojnem letalstvu, lahko pa pove toliko, da bo z modernizacijo, ki je v teku, doseglo tako stopnjo, da bo prekašalo vojno letalstvo vseh drugih držav. Baš te dni so stavili v promet nova bombna letala, ki prekašajo vse, kar je bilo doslej ustvarjenega na tem polju. Sedaj so v delu docela nova borbena in lovska letala, ki bodo prav tako predstavljala višek moderne tehnike. Ob koncu je izjavil, da je globoko prepričan o tem da je močno vojno letalstvo Anglije najboljše jamstvo za mir v Evropi, S 314 proti 52 glasovoma je zbornica na to odklonila predlog delavske opozicije in odobrila politiko vlade. Službeni volilnega izida Jevtić 1,746.982, Maček 1,076.345, Maksimović Ljotić 24.O88 glasov Beograd, 22. maja. G-lavm volilni odtoor je danes končal delo za končno dolooitev števila glasov, ki so jih dobile vse državne Hste pri voHtvah za naTo<*ne poslance dme 5. maja. Ugotovljeno je. da 90 posamezne državne liste izbile po banovinah ro4e števiV) sr!nsov: beograjsko uprav, področje dravska savska vrbaska zetska primorska drinska dunavska moravska vardarska Skupaj je glasovalo za bisto, katere nosilec je bil predsednik vlade in minister za zunanje zadeve g. Bogoljub Jevtić, 1.746.982, za listo, katere nosilec je bil dn\ Vladimir Maček, 1,076.346, za listo, katere nosilec je bil g. Dimitrije Ljotic. 24.088, za listo, katere nosilec je bil Božidar Maksimović. 33.549, Jevtić Maćek Ljotić Maksimović % uđete* 31.957 9.733 387 1.486 57.8© 125.180 22.220 2.530 47 46.96 173.496 440.383 2.351 795 79.18 119.429 97.543 128 1.891 80.24 151.701 35.738 792 4.255 78.87 68.380 133.308 1.048 366 77.12 215.177 106.557 1.482 3.640 79.70 348.079 132.119 13.597 9.579 71.66 255.075 54.652 805 8.194 78.38 255.528 44.092 968 3.303 70.51 Za vse tiste skupaj je glasovalo 2 milijona SS0.9€4. Od tega števila je glasovalo za listo g Bogoljuba Jevtića 60.64 od-st.. za listo g. Mačka 37.36 oii^st.. za Msto g. Ujotiča 0.84 odst.. m za listo g. Maksim.. vica 1.16 odstotkov V vsej držav, je bilo skupaj vpisan:li volilcev 3,!>OS.3!3 Od teh je gla?ovn1n 2.880.964 ali 73.72 odstotkov. Ženevska pogajanja o pođunavskem paktu Sestanek zastopnikov Male antante — Odpor Madžar-ske proti paktu o medsebojni pomoči in nevmešavarju Ženeva, 23. maja. p. Včeraj je prispel semkaj francoski zunanji minister Laval, ki je takoj po prihodu pričel razgovore z zbranimi diplomati. Posebno se je zanimal ta italijanfiko-abesinski spor ter bo skuhal podpreti akcijo angleškega delegata Edena za kompromisno rešitev tt mučne -deve, ki spravlja D uštvo narodov v nevarno krizo. Italija dosledno odklanja vse posredovalne predloge in zahteva, da se o abesinski pritožbi v svetu Društva narodov sploh ne razpravlja. Popoldne je prispel v Ženevo tudi rumunski zunanji r i-nister Titulescu, za jutri pa jc napovedan prihod češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Danes popoldne bo posvet predstavnikov Mute mtanie Razpravljali bodo predvsem o podonavskem paktu, ki je prav tako v osprediu žene\>skih razgovorov Kakor se doznava povzroča Madžarska velike tež koče Zunanji minister Kany^ te obvestil zastopnike zainteresiranih držav da bi Madžarska pristala na sklemte\ pogodbe o nenapadanju, odločno pa se upira sklenitvi pakta o medsebojni pomoči in ne~ vme§axfanju v notranje zadeve tuje države. Razen tega postavlja tudi še celo vrsto drugih pogorex med katerimi zbuja največjo pokornost ?ahtevu da se v podunavski pal't vnese določba t reviziji mirovnih pogodb Va taki osnovi odklanja Mala ant;'nt;t v*ako sodelovanje Italija s' sedaj prizadeva da bi pridobila Madžare /n svoie nredloge. V zvezi s tem je bil današnji dol?ewyork 4364.33 — 4400.64. Pariz 389.60 — 291 03, Praga 182.99 — 184.10 Trst 360.99 — 3«4.07. Avstnj^k! šiling v privatnem fcPringn 910 — 9.20. INOZEMSKE BORZE. Curih. 23 maja. Beograd 7.02. Pariz 20.38, London 16.23. Newyork 309.625 Bruselj 52.325, MIlan 25.45. Madn-id 42.2(25 Amsterdam 209.20. Bertm 124.40, Dunaj 58— Prasra 12.S35. Varftava 5* 26. Iroka re&ta 3.06. Stran 2. »SLOVENSKI HAROD«, dne 2S. maja 1986 Stev. 1 17 Gasilska razstava na velesejitiu Samo lani so preprečili gasilci dravske banovine za 114 milijonov škode Ljubljana, 23. maja. Na velescjrau bo letos stopilo pred javnost tudi naše gasilstvo in sicer v obliki ga-ulske razstave. Gasilci hočejo pokazati sadove svojega 654etnega dela. Gasilstvo v naši državi je pač najbolj razvito v Sloveniji, sej šteje 28.000 izvršujočih članov, ki so bodisi v mestih bodisi na deželi tudi v malih celo hribovskih in gorskih vasicah dobro izvežbani ter tudi odgovarjajoče opremljeni. V naši banovini pride na vsakih 40 prebivalcev en gasilec. Pri nas je potem takem gasilstvo prava narodna organizacija, razširjena zlasti po deželi. Redka je že slovenska večja vas, ki ne bi imela lastne gasilske čete. Prvi začetki našega prostovoljnega gasilstva segajo v drugo polovico preteklega stoletja. L 1870. so bila prva društva ustanovljena v Ljubljani, v Laškem in v Ptuju. Osemnajst let pozneje se je ustanovila »Slovenska deželna zveza gasilskih društev na Kranjskem« s 36 društvi. Ta zveza pa se je 1. 1913. razcepila še v Kranjsko deželno zvezo, to pa iz političnih razlogov. Na bivšem spodnjem Štajerskem so imeli od 1. 1899. svojo gasilsko zvezo. Ako prištejemo k tem še nemške zveze, je bilo na ozemlju sedanje dravske banovine pred svetovno vojno kar 6 gasilskih zvez. Svetovna vojna je ustavila razmah in napredek našega gasilstva. Zdecimirani gasilci, povečini samo stari ljudje, so pa tudi tedaj imeli dela čez glavo, prvič z gašenjem požarov, drugič s prevažanjem ranjencev. Ko je slednjič napočila doba svobode, so se z rojstvom Jugoslavije združile tudi vse slovenske gasilske zveze. Dne 15. decembra 1918 se je ustanovila po zaslugi rajnega Franca Barleta »Jugoslovanska gasilska zveza«, kar pomeni mejnik našega gasilstva. JGZ je sprejela pod svoje okrilje vse slovenske gasilske zveze. V vzajemnem delu, se je nova zveza razvijala kar najuspešneje. Istočasno so se poglobili stiki z gasilskimi organizacijami v ostalih banovinah, pa tudi z brati Cehi, ki so nam na raznih poljih služili za zgled. Višek pa je doseglo gasilstvo z zakonom o organizaciji gasilstva, ki ga je 15. julija 1933 podpisal pokojni viteški kralj Ale- Vlom pri belem dnevu Gorenja vas, 22. maja. A/vguištrnova domačija v Gorenji vasi je od gla?vne ceste nekoliko cdma3cnjena, skoro do gozdiča in morda je bilo baš to vzrok, da se je opogriimil*i včeraj popoldne mlada trojica In vlom H a v hišo. Prilika je bila ugodna. Domači so bili na polju. V sobi je samotaril le 7-letni Janezek, ki po-seča prvi rasred v Retečah. Mladi vlomilci, dva okrog- 16 let stara mladeniča in nekoiilso starejša ženska, so poskušali najprej priti v hišo skozi vezna vrata, ki pa so bila zaklenjena. Zato so se povzpeli na hlev in odtod skozi lino naprej v podstrešje, tako da fim je bHa pot na vse strani prosta, ker so bile vse sobe odklenjene. Čudnega otoška se je Janezek ustrašil, toda ni si upaj črbniti niti besedice. Vlomilci so šli httro na delo. Stto .ftm je pred vsem za denar, ki pa ga ndao đotafTi. čeprav so pretaknili vse kotičke in prebrskali vso hišo. Siednjac so se zadovoljili, z meseni no. Iz kašče so odnesM tri palice klobas, gnjati, svinjine itd. ter nad 30 jajc. Nato so urno pobrali sila in kopita ter iagiTrilL Slovenci v Ameriki Na velikonočno nedeljo zvečer je neki avtomobilist v Jolietu do smrti povozil 43-letnega Antona železnika- Pokojni je bil doma iz Litije. — Pred 7 meseci je postala žrtev brezobzirnega avtomobil ista tudi njegova žena in tako je ostalo 5 otrok brez staršev. Dne 27. decembra 1934 se je v Colnmbu, država Ohio, pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala troje življenj. Z železniške proge je padla lokomotiva, pri čemer so bili ubiti trije železničarji, med njimi 41 letni Janez školar. Potek preiskave je pokazal, da je bila lokomotiva namenoma iztirjena. Aretirali so tri železničarje in med zasliševanjem je eden izmed njih priznal da je prestavil kretnico zato, da bi bil odslovljen premikač, ki je bil odgovoren za del proge, kjer se je pripetila nesreča. Državni tožilec zahteva za vse tri obtožence smrtno kazen na električnem stolu. V La Sallu je padel ©0 letni Janez Uran-kar v star zapuščen rov in se ubil. Pokojni je bil doma iz Podhruakove vasi pri Kamniku. — Nagle smrti je umrla 49 letna Marija Skala v Ellvju. V postelji jo je zadela kap. Poleg moža zapušča 6 otrok. — Ko je šel Janez Lukek iz Clevelanda v bolnico, ga je med potjo zadela kap in je bil takoj mrtev. Pokojni je bil doma s Trebanjskega vrha. fara Čatež. Doma žalujejo za njim bratje in sestre. V Ameriki je živel 25 let. — V Indianapolisu se je zastrupila s plinom 60 letna Frančiška Sašek, doma iz smihela pri Novem mestu. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. V Mihvaukeeju je umrl 48 letni Ferdinand Adam, doma iz Topencev pri Ptuju. V Ameriki je bival 28 let. —V Shebovganu so pa pokopali 70 letnega Janeza Krolnika, doma iz Savinjske doline. Tam je umrl tudi Anton Dekanič. — V Pueblu je umrla 45-letna Ivanka škur, roj. Gruden, doma iz Rašice pri Velikih Laščah. — V Clevelandu so umrli: Ivana Režmar, stara 46 let in doma iz Spodnjega Logatca .V Ameriki je bivala 27 let. Ana Smičiklas, stara 67 let in doma iz Metlike. Angela Verk, roj. Perušek in stara 64 let. Doma je bila iz Sajovca pri Ribnici. Alojzij ZakrajSek, star 24 let. — V La Sallu bo pokopali 62 letnega Ignaca ksander Zedinitelj. Ta zakon je združil vse gasilstvo širom Jugoslavije v »Gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije«. Po novem zakonu se banovinske organizacije imenujejo zajednice, zato se je tudi »Jugoslovanska gasilska zveza« • preimenovala v > Gasilsko zajednico dravske banovine« s sedežem v Ljubljani. Zakon o organizaciji gasilstva nalaga gasilcem ogromne naloge. Poleg gašenja požarov ter reševanja ljudi in imetja pri vseh nezgodah, mora v primeru vojne organizirati tudi zaščito svojega območja proti vojnim strupom in plinom. To so ogromne naloge, ki potrebujejo tudi primerno denarno podporo. Zakon je predvideval tudi to in sicer v obliki oodstotnih prispevkov, ki bi jih morale gasilstvu plačevati zavarovalnice in to iz lastnih sredstev in od vseh premij, pobranih za požarno zavarovanje na ozemlju kraljevine. Ministrstvo za telesno vzgojo, pod čigar področje spada gasilstvo, doslej še ni izdalo potrebnih uredb za pobiranje teh premij. Ko bo to urejeno, bo gasilstvo gmotno dovolj podprto in si bo moglo nabaviti moderno orodje ter opremo, ki ustreza potrebam današnjih prilik. Če si ogledamo statistiko požarov v 1. 1934., se pokaže, da je bilo gasilstvo dravske banovine takoj v prvem letu po uveljavi jen ju zakona hudo preizkušeno. Nastopilo je v 896 primerih požara. Gasilna akcija je trajala skupno 3767 ur s sodelovanjem 21.533 gasilcev. Celotno škodo so ocenili na 24,458.585 Din. Po ugotovitvah strokovnjakov bi pa požari povzročili za približno 114 milijonov dinarjev več Škode, če bi ne stopili v akcijo gasilci. Gasilska zajednica naše banovine združuje danes SS3 gasilskih čet, ki so porazdeljene v 25 žup. Vse te čete imajo skupaj 1546 raznih lestev. 928 ročnih in 375 motornih brizgana, 209.262 m cevi, 88 avtomobilov in 292 voz za prevoz moštva in orodja ter 546 gasilskih domov in shramb za orodje. Vrednost celokupne imovine znaša okrog 53 milijonov dinarjev. Razstava na velesejmu ima namen pokazati obiskovalcem razvoj in sedanje stanje našega gasilstva. Tam se bodo vršile tudi večje vaje in preizkušnje brizgaln Kromarja, doma iz Dolenje vasi, v Oaklan-du je pa umrl 45 letni Rudolf Kranjc, doma iz Bučke na Dolenjskem. Tam so pokopali tudi Miho Nigomerja, starega 51 let in doma iz Sike- — 29. aprila je v kraju New-berry, država Mićhigan, umrl France šker-jak, doma iz Pijave gorice. — Po daljši bolezni je na svoji farmi v Hickmanu, država Delavvare, umrl 48 letni Franc Junec. Pokojnik je bil doma iz Planine pri Rakeku, v Ameriki je živel 30 let. — V kraju Hel-per, država Utah, je umrl 46 letni Anton Ivec. doma iz Malne v Beli Krajini. Zapustil je ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. — V Clevelandu je umrl 46 letni Jakob Turk, doma iz vasi Topol na Blokah. V Ameriki je živel 36 let. Zborovanje škofjeloškega učiteljstva Se/ca, 21. maja. Najmlajše učiteljsko društvo v dravski banovini, škofjeloško, je imelo te dni v Selcih letošnje zaključno zborovanje. Tamošnja narodna šola je sprejela pod svoj krov okrog 40 učiteljev in učiteljic, ki so prihiteli iz vsega loškega območja, da se pogovore o svojih stanovskih težnjah. Zbor je otvoril in vodil predsednik g. E>obeljak iz Škofje Loke, ki je tudi podal situacij-sko poročilo o politično-stanovskih zadevah, upravnih vprašanjih in prosvetnih problemih vohče, potem pa je poročal tajnik društva g. Kosca, ki je imel tudi izvrstno predavanje o šolski disciplini. Glede obveznega včlanjenja pri bolniški blagajni še ni padla odločitev, pač pa je sprejelo učiteljsrvo z zadovoljstvom predlagane čestitke nar. poslancema Pleskoviču in Doberšku. O učnem travišču v Selcih je govoril učitelj Može, ki je dosegel na tem področju prav zanimive rezultate in jih razkazal prisotnim po zborovanj« na mestu. Z raznimi predlogi in razgovori o učiteljskih internih zadevah je bilo zborovanje zaključeno. Gasilski praznik Virmaie, 22. maja. Naši gasilci so proslavili svojega patrona v nedeljo v Virmaših. kjer so tudi blagoslovili novo motorno brizgalno. Virma-še so se odele v zastave, mlaje in slavoloke. Ob 10. je bUa v cerkvi pri Sv. Duhu skupna služba božja, potem so pa gasilci odkorakali v sprevodu pred Gasilski dom, kjer je bila blagoslovitev. V povorki je bila godba, kumica gdč. Majda Demšarjev^, 20 družic in preko 300 uniformiranih gasile v 9 društev ter mnogo civilnega članstva in občinstva. Na tribuni je spregovoril najprej načelnik domačega društva g. Jugovic Janez, potem pa gdč. Jenkova, tudi domačine. Nato so blagoslovili brizgalno. Ta slovenski akt je opravil domačin g. Pintar Janez Končno je zaigrala godba državno himno. K slavlju domačega društva (Sv. Duh-Virmaše) so še čestitali za gasilsko /upo g. Križnar Anton, nadalje gdč. Dem-šarjeva in župan starološke občine g. Anton Hafner, s čimer je bila vrsta govor * izčrpana in pričela se je vaja. Nova mo-torka je prvo preskusnio dobro nrestala. Popoldne je bila na vrtu Jakoba Hrib. i-ka veselica, ki je pokazala, da lahko računajo gasilci na Širok krog prijateljev. Odlikovanje zaslužnih meščanov Ljubljana, 23. maja. Na zadnji seji ljubljanskega mastnega sveta je m. s. dr. Bohinjec predlagal nov način odlikovanja za občino zasiu/nin meščanov. V svojem predlogu pravi: Mestna občina ljubljanska podeljuje zaslužnim meščanom naslov častnega meščana in meščana. Ta počastitev za občin j zaslužnih oseb je danes najvišje odlikovanje, ki ga more priznati zaslužnim meščanom. To odlikovanje je izraz srčne hvaležnosti prebivalstva Ljubljane. Zato je tako odlikovanje izraz posebnega spoštovanja, ki naj ga med prebivalstvom uživajo take osebe. Ta odlikovanja imajo gotovo tndi svoj globoki moralno-vzgojni namen in pomen. Generacije naj vidijo, da sta deJo in trud za obči blagor višji etični vrednoti, ki jima izraža ljudstvo posebno spoštovanje in priznanje. Taka odlikovanja niso v nobenem pogledu izraz osebnega kuka, temveč vedno le čast in spoštovanje dela, ročnega ali duševnega. Iz teh višjih in globljih etičnih in moralnih motivov je v redu, ako občina ustanovo svojih odlikovanj ne samo obdrži, temveč še izpopolni in ji da še reanejai in notranje še več vredni pomen. V tem smisla bi bilo potrebno, da bi občina svoje veHke zaslužne može in žene v poseonJi izjemnih primerih počastila tudi na poseben in svojevrsten način, da da velikemu in požrtvovalnemu delu za obči blagor še izrazitejši poudarek svojega spoštovanja, ljubezni in vdanosti. Zato naj občinski svet sklene, da se na primernem prostoru v magistratnem poslopju postavi umetniško izdelana napisna plošča s skromnim in jedrnatim napisom »Za mestno občino ljubljansko so zaslužni*, v katero bi se vklesala imena res zaslužnih ljudi. To najvišje, izredno odlikovanje bi se podeljevalo po posebnem statutu duševnim in ročnim delavcem, moškim in ženskam, po soglasnem sklepu obč. sveta, ki je izšel iz volitev, in to sicer samo osebam, ki so najmanj že pet let izven obč. sveta hi ki se po podelitvi tega odlikovanja ne smejo vanj več vrniti. Vsako leto bi se smelo podeliti samo eno tako odlikovanje. Najmanj vsako tretje leto naj bi se tako odlikovanje podelilo ženski osebi. Odl-kova-nje bi se moglo podeliti za čas življenja aH tudi šele po smrti. Taka počastitev leta« bi dostojno reprezentirala veličino srčne kulture prebivalstva mesta Ljubljane. Tatinski šolarji Škof j a Loka* 32. maja. V Vestni so prišli prejšnji teden m. sled družbi šolarjev, ki si je nakopala grd greh. Otroci, doma iz starološke fare, ao kradli, z namenom, da pridejo do denarja, ki so si ga znali na naravnost rafiniran način pridobiti. Izbrali so si Lovrickovo hišico v Bmklju, ki stanujeta v nji starka Marija Omahnova in njena nečakinja Marija Langcrhoičeva, ki je bila ta čas na njrvi. Mladež je obsula eprvo hašo s kamenjem, da je tako izvabila iz hfie Omanovo, potem pa, ko >e odšla ženica na polje po nečakinjo, da bi ukrotila otroke, sta se dva splazila v izbo in začela stikati za denarjem- Odnesla sta 150 Din, ^es izkupiček od Mohorjevih knjig. Otroci si po tatvini niso delali posebnih skrbi, saj so jo obrali takoj v Staro Loko in tam denar izmenjali, nakar je šlo po starem pravilu: Ce imajo otroci denar, imajo kramarji sejem.« Nakopifi ao si revolverčkov, man-novea, čokolade in drugm dobrot. Se ceio cfostitno so obiskali! Toda le prehitro je prišla tatvina na dan m z njo preiskava, ki je dognala, da mali tatici tudi sicer mao brez greha. Drug drugega so obtoževali. Nekje so staknili zla* p—San m ga prodali, tako, kar med seboj — »a eefih 030 Din. Pa še druge vesti krožijo o »oadeoudni« mVacfrol Omanovi so Sfeodo poravnali. Zdravstvena služba v LJubljani Ljubljana, 23. ma^a. Za kepopoimtev zdravstvene stcđbe v Ljnbrjand je spro*! na zadnji seji mestnega sveta ljubljanskega m. s. dr. Joža Bohinjec predlog, ki ptavi: Nujno je potrebna uvedba nedeljske m nočne zdravniške dežurne službe. To službo uvajajo po časopisnih poročilih celo manjša podeželska mesta, Ljubljana pa ureditve take službe naravnost neodložljivo nujno potrebuje. Mestna reševalna služba naj se izpopolni z ustanovitvijo mestne nezgodne postaje po fosen drugih mest v državi, b bi v mnogem razbremenila službo v bokricah, prenatrpanih z bolniki. Reševalna služba naj se izpopolni tako, da bo vsaj v nujnih, težjih nezgodnih stečajih tako i na mestu istočasno z rešilnim vozom interveniral tudi zdravnik. Od dobre in hitre prve rjomoči je pogosto odvisno živi jen je. Za ljubljansko prebivalstvo je potrebna sistematično urejena z dra vniško-pr edava-teijska služba v zvezi s tečaji za prvo pomoč ob nesrečah pri delu, pri prometnih nesrečah, pri požarnih nesrečah itd. Zdravi niska predavanja naj bi organizirala in financirala občina sama in sicer tako da bi davno skrb pri tem posvetila ljudskim in socialnim boleznim. Mestna občina ljubljanska naj podvza-me pobudo za ustanavljanje zdravstvenih zadrug na mestnem ozemlju, ker so najprimernejše sredstvo za zboljšanje ljudskega zdrvaja in morejo biti zlasti za socialno šibkejše sloje edino zatočišče v času, ko zahteva bolezen od njih velike m nepre-magiijive gmotne žrtve. Ljubljana je tujsko-prometno mesto m se hoče v tej smeri tudi dalje razvijati. Zato je zdravstveno-poricijska služba velike važnosti. Zelo važna je čistoča cest m uHc. Splakovanju in snaženju ulic z vodo naj se posveča večja pozornost, kakor je to primer v drugih mestih, zlasti v Zagrebu m Beotjardu. Danes se ulice in ceste vse preveč pometajo kar na suho! Glavna nesnaga na ulicah se na ta način samo razmaze na noben način pa ne odstrani V nekaterih lokalih, ki so javno tn splošno dostopni, vladata včasih naravnost^ strasna nesnaga in smrad, v pretesni večini primerov zaradi brezbrižnosti fsstmkov in ^najemnikov lokala. Vsi ti poiavi niso v čast kulturi prestolnega mesta Slovenije. Občni zbor .Ljubljanskega Zvona4 LJubljana, 23. maja. V društvenih prostorih v Mestnem domu se je anoci vran redni letni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvone, Id mu je prisostvovala domala vsa društvena pevska družina S svojo prisotnostjo je počastil nbor tudi društveni častni predsednik in starentna Hubadove lupe JPS g. dr. Anton Svi gel j. Otvoril je zbor predsednik g. Lujo Dre-novee, Id se je uvodoma arjorninjaT bridke izgube pevskega pokrovitelja blagopokoj-nega viteškega kralja Aleloaandra I. Zedi-nrtedja. Omeni je, da je letos preteklo 30 let, odkar je pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« začelo s svojim smotrenim kulturnim delom. O delu društva v preteklem letu so iscrpne poročali tajnik DraSler, pe-vovodja MatuL blagajnik občinski svetnik Lombar in arhivar Jamnfk, ki je skoro od ustanovitve društva njegov vesten tn požrtvovalen arhivar. Zato se mu je občni zbor v znak priznanja in zahvale skromno oddolžil s tem, da mu je poklonil krasno šaUiljo s cigarami, nalivno pero in velik šopek rdečih nageljčkov s palmo. Poleg tega pa je g. Jamni k tudi prejel najvišje odlikovanje društva, pozlačen društveni znak. >Ljiibljanski 2von« je imel med letom lepo število samostojnih nastopov in pa sodeloval je na prireditvah drugih društev ter v radiu. Na bolniškem dopustu se mudečega pevovodjo g. Žarka Prelovca je z veliko vnemo vse leto nadomeščal g. pe-vovodja Dore Matul. Zbor ^Ljubljanskega Zvona« šteje 65 pevk in pevcev* in je imel lani 84 pevskih vaj. Nobene vaje ni zamudil g. Pate Ivan, ki je prejel dr. švigilevo nagrado, izmed ženskega zbora pa je prejela odlikovanje gdč. Robida Mara, ki je zamudila le dve vaji. Za 15-Jetno zvesto članstvo je prejel zlat znak Član Havliček, Snočnji občni zbor društva j-j utrdil v nas prepričanje, da je društvo po zaslugi vodstva in a^filnega odbora res delavno in ponosno lahko gleda na svoje uspehe. IZDELEK: > U N I O N < ZAGREB Konjem je rezal repe Ljubljana, 23. maja. V vaseh: Sp. Brniku, Lah ovcah, Topolah na Pšati pa tudi v Mengšu in okolici, je zavladalo v začetku maja med ljudi precejšnje razburjenje, ki se je polagoma vedno bolj stopnjevalo. Tam se je namreč pojavil neznan tat. ki je kradel konjske repe. Zdaj se je pritihotapil, seveda v nočnih urah, v ta, zdaj zopet v oni hlev in odstri gel konjem repe. Pozneje je v tatvinah nastopil kratek presledek, naenkrat pa se je neznani navihanec odločil in v eni sami noči obiskal po raznih vaseh šest ali sedem hlevov in odnesel prav toliko košatih, dolgih konjskih repov. O tatvinah konjskih repov so bile ta-kamniškem in deloma tudi v kranjskem srezu. Orožniki so patruijirali ponoči po vaseh in zasledovali prekanjenega tatu, toda dolgo brez uspeha. Šele včeraj se je slednjič posrečilo izslediti tatu. fatakniH so ga orožniki v Vodicah, in sicer v osebi nekega domačina. Našli so pri njem 16 konjskih repov, ki jih je imel skrite nekje pod streho. Možakarja so aretirali m ga včeraj izročili sodišču v Kamniku. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. un Četrtek, 23.: zaprto. Potek, 24.: zaprto. Sobota, 25.: V času ob iskanja. Izven. Cene od 34 Din navzdol; ob 20.: Zlato tele. Premiera, izven. Nedelja, 26. maja: Zlato teie. Premiera. Bhpcsl ★ Premiera domačega dela. V nedeljo 26. t. m. bo premiera Vombergarjeve satirične veseloigre. Avtor je zajel snov za delo med našim rxxieželskim ljudstvom in opisal posledice, ki jih >e imelo posmrtnin-sko zavarovanje za marsikatere ljudi, ki so se nadejali, da si bodo nagrabili na ta način celo premoženje. Avtor opisuje na satiričen način prizore, ki so se godili kot posledica take grabežljivosti, na drugi strani pa slika ljubezen dveh mladih ljudi, ki se najdeta v vseh teh zmešnjavah ter sledita khcu zemlje in narave. Delo je zrežiral g. SkrbinSek. — Premiera je izven abonmaja. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 23.: Boccaccro. Red Četrtek. Petek, 24.: zaprto. Sobota, 25.: Kratko življenje, in balet Pe-truška. G Iz Kranja _ Strelska družina v Kranju je pričela prav pridno vežbati svoje članstvo na strelišču v Struževem; saj ob nedeljskih popoldnevih romajo goste množice naroda na to idilično gozdno strelišče, želimo le, da bi strelski pokret ponosnega mesta Kranja prišel do tiste veljave, ki mu po tradicionalnem postanku strelskih družin tudi pripada. V streljanju in uporabi orožja se ob sobotah popoldne urijo tudi naši tekstilci, v kateri namen prispeva strelska družina vse strelske elemente popolnoma brezplačno. Ta korak je v interesu razširjenja tega pokreta toplo pozdravljati, čujemo, da se je Članstvo strelske družine v Kranju znatno pomnožilo zaradi precej znižane članarine in ugodnosti plačevanja. V nedeljo 26. t m. se pripravlja večja skupina kranjskih strelcev in strelk na junaško viteško tekmovanje v Tržič, ker hoče, da se strelska ideja razširi tudi v tem prijaznem mestecu in da poizkuša pridobiti ter ganiti sicer dobra srca tržiških fantov in deklet, pa tudi v >bridkih zakonskih jarmih« preizkušenih mož in »boljših polovic« za ta lepi strelski sport. Vabimo tem potom tudi strelce osta- lih družin, da se letos prvikrat pogledamo od blizu v Tržiču ter pripomoremo vrlim tržaškim strelcem in strelkam do moralne m gmotne zmage. Daril imajo baje za celo izložbo in da so v Tržiču zabavni in demokratični ljudje, nam je pa tudi znano. Na karajžo in veselo svidenje! ph M otoki ub Ilirija, sekcija Kranj, ob-veica vse svoje člane in prijatelja, da bo v nedeljo 26. t. m, izlet k Sv. Ani tn na Ljubelj. Zbirališče pred Staro pošto, odhod ob IS. K izletu eo vabljeni tudi vsi oni mo-tocfldteti, ki še niso čland Ilirije, kakor tudi naai tovariši m Ljubljane. KOLEDAR Oaoaa: četrtek 23. m»j« lra*nUeaa4: Deaiderii Milo nad. današnje prireditve. Kino taattoa: Ldubeaen je tv«W m-umoti. Kino Ideal: Jaz sem begunec. Kino Dvor; D*un?da Mnrti. Kino šfžka: Samo enkrat rj^ibesen cvete. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Ptioooli, Tyr6eva cesta r», Hočevar, Celovška cesta 62, Gurfus, Moste, Zalo&ka ce*ta. Iz Ptuja — Gasilska župa sreza Ptuj pripravlja ta 16. avgustt i«let svojih čet v Pruj, kjer proskavi Istočasno ptujska eeta svojo 66Jetarico. Geeiloi ee pridno pripravljajo sa nastop. Dne 19. t>m. eo se zbrali v gasilskem domu v Ptuju zastopniki *a-s»itek4h cet brvae ptujske gasilske fcupe, a v Ormožu zastopniki bivše ormoške župe k tečaju, na katerem so veifcali vaje s sekira c« m i za nastop na fcupnem izletu. Nastop gasij*tva bo povzdignila tudi nasa hrabra vojska, ki je obrjtibtta, tfn bo sodelovala. 14. in 15. avgusta pričakujemo v Ptuju veliko množico gasilcev, ki hoejo javno pokazati, da poleg svoje človekoljubne naloge skrbe rudfl Tn s»vojo duševno in telesno vzgojo. — Tatvina, Neznani prijatelji tuje perutnine so nedavno ponoči obiskali živinski hlev posestnika Mohorka Jakoba v Doieoi ter mu odnesli iz kokošnjaka pet lepih piščancev, dve kokoši in enega peteima. Orožniki so tatu že na sJedu. Iz Litije — Nesreča predilni čarke, V litijsld predilnici se je pripetilo predilmčar ti tf. Pernišek Mariji občutna nesreča. Po dvo raui je nesla 3 posode, kamor navijajo predivo, pa ji je padel en lonec iz rok na nogo. Železna posoda ji je prebila ii«o. Hi^.nna je bila Perndškova vsa v krvi. Odpcljail so jo takoj k predilniškemu zdravniku dr. Orhi, ki ji je rradil potrebno por.u»č. — Pregnani tatovi v Velikem vrhu. IVi posestniku Kopriv ni kar ju, po domače pri Nebalu so se pojavili sredi noči urtovi. Splazili so se na podstrešje, tam pa je spe) eden domačih. Tatovi so sve tiri z žepno baterijo, sijaj inči pa je zbud"! speče«*«, fanta, ki je začel klicati na pom _>c. Nebai je potekel iz svoje sobe in je as srrašik. ustrelil v noč. Vlomilci pa so po-kakali kar skozi strešno okence na tla m izginrli v noč. Za njimi poizvedujejo orožniki. — Kolo so m« ukradli. Posestniku Rov-šku iz Se no žet pri Doki, ki j- prišel v Litijo po opravkih, so ukradli neznanci koio izpred neke trgovine v Gradcu. Rovšek j« prijavil tatvino orožnikom ki s > prišli sto rilcem hitro na sled. Dol£ >prstneza sta bika dva Zagorjana, brezp > o um delavca, ki sta kolo shranila pri nekem znancu v Gradcu. Ob aretaciji pa s*a se fanta crk> uprla oroiniški patrulji — LiHja v protituberkuioznem tednu. Tukajšnji odbor Rdečega križa je reapve del živahno akcijo v tem tednu, ki je po svečen protituberkuloznemu gibanju. — Zdravnik dr. Orel bo predaval drevi ob 30JO v Ljudski univerzi, v soboto zvečer ob h9. uri pa na Stavbah za prediiaiearjt-P oseb no predavanje bo imel g. dr. Orel tudi za železničarje rn za litijske Šolarje, ^deči kriz pa priredi predav»me rudi v ok^RSkin vaseh. Iz Kamnika — Danes popoldne ob 15. uri ho v dvorani kina Karrrnflc predvajan fiim >Dva bratac iz življenja dveh jeticnih bratov. Ta predstava je za šolsko mladino. Zvečer pa se predvaja v kor Lat kr. protituberku-lome lige v Kamniku film >Poslednji korak« z dodatkom >Dva brata«. Film je naročen specijelno za ta teden, ko se vrsi po vsej državi propaganda proti jetfld, SPORT — SK Reka. Dre vi ob 20. seja poslovnega odbora v gostilni korrzuma na Gfhn-cah. GOSPODARSTVO „Sava" obča zavarovalna delniška družba v Zagrebu »Sava« obča zavarovalna delniška družba v Zagrebu je imela 21. maja t. L svojo redno trinajsto glavno letno slnrpdčino za preteklo poslovno leto. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da tudi zavarovalni posli trajno trpijo zaradi razvrvanega splošnega gospodarskega stanja in kažejo premije Se vedno padanje. Zahvaljujoč dejstvu, da so bile Škode v preteklem letu manjše, izkazuje družba čisti dobiček v višini 1,397.273.50 Din. Lastne tehnične rezerve >Save< znašajo skupaj z garancijskimi fondi družbe 29,426.980.27 dinarjev. Od svoje ustanovitve do danes je družba »Sava« izplačala za elementarne škode znatno vsoto 238,565.480.90 Din. Za nova člana društvene uprave sta bila izvoljena gg. dr. Stanko Svorgulja, minister n. r. in František Žita, generalni direktor »Moldavie«. Praga. V podeželskem kinematografu. — Zdaj sem se nagnila močno na stran. Ali vam pero na mojem klobuku ne zakriva več razgleda? — Ne, ker sem ga pravkar odrezal- -tev 1 17 »SLOVENSKI NAROD«, dne 28. ma> 1838 ©trati 8. ELITNI KINO MATICA ■ TELEFON 21-24 ^^^^^^^ GLOBOKO ZNIŽANE CENE! Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri ivečer PREMIERA KOMEDIJE ROSI BAKSONY v velefilmu LJUBEZEN JE TREBA RAZUMETI Zabava, petje, veselje in ljubezen Sodelujejo: GEORG ALEKSANDER in VVOLF-ALBACH RETTY Rezervirajte vstopnice! Bogat dopolnilni program! DNEVNE VESTI — Francoski mornarji na Oplencu. Predstavniki francoskega vojnega brodov-ja, ki se mudi te dni v naših vodah, pose-tijo Beograd, v soboto pa Oplenac, kjer se poklonijo manam blagopokojnega kralja mučenika in polože venec na grob neznanega vojaka na Avadi. Iz Splita, kjer je zdaj okrog 3000 francoskih mornarjev in 150 mornariških častnikov, je odpotoval danes s posebnim vlakom v Beograd poveljnik francoskega vojnega brodovja general Mouget z 10 višjimi in nižjimi častniki, 50 podčastniki in mornarji ter mornariškim orkestrom, da oficijelno poseti Beograd, grob neznanega vojaka na Avali tn Oplenac. V soboto zvečer se vrne francoska delegacija v Split. — Češkoslovaška letalca v Zagrebu. 1. junija bo otvorjena redna zračna zveza med Zagrebom S oš ako m tn Prago. Včeraj dopoldne je priletel na zagrebško letališče francoski pilot kapitan Jaques Mana Tarlais s svojim enokrimim avijonom >Solenier<. Prispel je iz Pariza preko Milana in Udine. Iz Zaprroba je nadaljeval pot v Beograd Popoldne sta pa priletela iz Brna v Zagreb pilot ing. Stanislav Rubež tn Frantižek L.ipovsky kot delegata moravt?ko-šlezijskega Aerokluba. Prišla sta povabit zagreški Aeroklub k sodelovanju na mednarodnem letalskem mitingu, ki bo od 8. do 10. junija v Brnu. Iz Zagreba sta odletela v Beograd. — Plemenito danilo v znesku 50.000 Din \ot prispevek k stroškom za postavite^ spomenika Viteškemu kraJju kralj« Aleksandru I. Uedfinitelju je naklonila Odboru za postavitev spomenika v Ljubljani Trbovelj-ska premogokopna družba v Ljubljani. Naj bi njenemu zgledu eleddra s primernimi zneski tudi druga podjetja. Ravnateljstvo Trboveijake premogo-kropne družbe pa je uvedlo poleg tega med svojim«! nameščenci že šestmesečno nabiralno akcijo in bo nabrane zneske sproti nakazovalo odborov i blagajni. — Seja Zveze lovskih udruienj. V nedeljo je bila v Beogradu seja centralne uprave Zveze lovskih udružeij kraljevine Jugoslavije. Zastopane se bile sveze iz Be<*Hrrada, Zagreba, Ljubljane, Splita, Sarajeva, CVtinja in Novega Sada. Za častnega predsednika je bil izvoren dosedanji predsednik finančni minister dr. MIlan Stojadinovič, ki je moral zarada prezaposlenosti odfl ožiti predeedmi&ke posde. V torek so se delegati poklonili na OpJen-cu man<«m blagopokojnega kralja nru cenika, potem so si pa v Kragujevcu ogledali vojno tehnični zavod in lovski dom kragujevfike zveze lovskih dtruštev. _ Predavanje Ivana Tavčarja v Du- brovnikn. V Dubrovnik je prispel podpredsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani g. Ivan 'Bavčar, ki bo na povabilo bančnih uradniKov predaval o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev. _ Ne bo težka izbira! Omiljenje davčnih in taksnih dajatev za motorna vozMa po zaslugi finančnega ministra g. dr. Sto-jadinovića je znatno poživilo kupčijo z avtomobili in motornimi kolesi. Ne sme se pozabiti, da je bila ta trgrrvrna že v katastrofalnem zastoju, Šoferji in nvehaniki avtopopravdjalnic pa breaaposemi. Zastareli nazori pri nas, da je avtomobfl luksuz, so že za nami. morda še ne tako temeljito, kot so v inozemstvu že pred 10 leti. Ljubljanski velesejem, kl se otvori 1. junija, bo dobro založen z arvtomobOL Kupec ne bo imel težke iribire. aaj bo našel vehko Število tovornih ta osebnih avtomobilov ter motornih koles svetovnih tovarn vseh mogočih oblik tn velikosti. Že do danes so prijavljeni naslednji modeli: Chevrolet, Pontiac. Buick, La Safle, Cadillac, Bed-ford. G. M. C. VauxhaH, Oismobile, ML A N. - Diesel Opel, Blitz. Daimler, Mercedes-Benz, B. M. W., Chrvsler. Plvmouth, Renault, Morris. Saurer, Puch, Horch, Wanderer, D. K. W.t Mathis, Amilcar, Sacks. Steyer itd. Priporočamo vsem interesentom, da si oprl od a jo avtomobilski salon na letošnjem velesejmu. — Hitite s prijavami za potovanje v Bruselj, le malo mest je namreč se na razpolago. Za nizko ceno Din 3585.— boste videli Innsbruck, Arlberg, Bodensko jezero, Zurich, Basel, francoska bojna polja, Koln, prelepo dolino reke Rhena, celo južno Nemčijo ter zanimivo nemško velemesto Miinchen. Zadnji dan prijave je sobota 25. t m. Prijave sprejema Putnik. _ Izšla je nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, sport in modo >NAs VAL«, ki prinaša v beletrističn em delu S. S t miševo črtico >TurisU, R. Kresalovo >Večno pesemc In J. Milčinskega ^Zvijačo«. Poljudno pisarn tehnični članek nas uvede v čudesa svetlobne celice, seznanimo se z radijsko tehniko, z novimi filmi, z Malesevo razstavo, v prilogi za ljudske odre končuje Tone črufar izvirno komedijo >Ameriška tatvina«, ki je te dni izšla v knjigi. Poleg modne rubrike, ki prinaša krasno zbirko zadnjih stvaritev, ima >NAs VAL« se 12-stransko prilogo z izčrpnimi programi vseh važnih oddajnih postaj in slike v radiu nastopajočih umetnikov. >NAS VAL« je najcenejša tedenska ilustrirana revija. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. _ Zahtevajte še danes brezplačno tn brezob-vezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija >NA§ VAL«, Ljubljana — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 28. v Skoplju 1n Splitu 26, v Beogradu 25, v Zagrebu 23, v Ljubljani 21, v Mariboru in Rogaški Slatini 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.6 temperatura je znašala 1C.6. — Smrtna obsodba. OkroJno sodišče v šahcu je obsodilo včeraj na smrt na ve- šalih kmeta Sve tisi av a Rakiča, ki je lani umoril svojo ženo Natalijo, ker ga je iskala po vasi. Najprej jo je do krvi pretepel, ji zlomil obe roki ter jo z razbeljenim li-kalnikom opekel po vsem telesu. Potem jo je nekaj časa davil, končno je pa zvrnil na njo lonec vrele vode. — Z nožem v glavi je hodil okrog. V torek ponoči je bdi blizu Zagreba napaden delavec Mehmed Mehmedovič iz Sarajeva. Neznanec mu je zabodel nož v glavo tako, da ga ni bilo mogoče izdreti, dokler niso ranjenega Mehmedoviča prepeljali v Zagreb. Z nožem v glavi je hodil več ur okrog in ves čas je bil pri zavesti. Končno so ga naložiti na voz in odpeljali v zagrebško bolnico. — Samomor 16-letnega dekleta. Včeraj si je v vasi Jakovcu blizu Knjaževca končala življenje Vinka Paunovičeva, hči najuglednejšega kmeta v vasi. Kaj jo je pognalo v smrt, še ni znano. — Vsi znaki kažejo, da je gospodarska kriza znak splošne štednje. Mnogi štedi jo tudi, ako nimajo za to stvarnih razlogov, štedi jo enostavno pod pritiskam splošne štednje. Kdor kupuje drago ali dobro blago, ne znači s tem še, da razsipa; nasprotno, z dobrim blagom mnogo bolje izhaja, to je štedi. Ce kupujete milo, ne iščite najcenejših vrst, temveč kupite ono znamko, za katero ste prepričani, da je dejansko dobro. Mnogi kupujejo >Albus« milo, ker so popolnoma prepričani, da je roba vedno nespremenljivo dobra. — Pogrešan berač. 2e od božiča pogrešajo Luko Brvarja, 84 letnega starčka, rojenega v Brezniku pri Čemšeniku, srez Kamnik. Takrat je berač zapustil svojo hčerko v Kolovratu pri Vačah, češ, da gre proti Gorenjski in se še ni javil. Vse kaže, da se mu je pripetile nesreča. Brvar je majhne postave, podolgovatega obraza, plešast in naglušen. Na 6ebi je imel cajgasto obleko, na glavi sivo športno čepico. — Prav tako še vedno pogrešajo 43 letno Antonijo Švabovo iz Pristave, občina Križe pri Tržiču, ki je kakor auio poročali 6. t. m., odšla z doma, posteč moža in Šest nepreskrbljenih otrok. Nazadnje so jo videli na poti skoz Rotno vas v Kovor. Švabova je precej močna in debela, širokega obraza, na sebi je imela baržunasto obleiko in rjavo jopo ter je bila gologlava. — Zasledovanje mednarodnega sleparja. Ljubljanska policija je prejala obvestilo, da je nedavno pobegnil iz Budimpešte m jo verjetno ubral proti Jugoslaviji neki Aleksander Liding — Ha uzo n Voli. estonski ali nemški državljan, ki je v Budimpešti poneveril okrog 17.000 pengov ter odnesel starinsko sliko Matere božje, vredno okrog 15.00 pengov. Mož je znan mednarodni slepar in ni izključeno, da bo poskušal svojo srečo tudi v Jugoslaviji. — V smrt, da bi ostala zvesta možu. Redek primer samomora so imeli v torek v vasi Velikem Torku biiz*u Petrovgrada. 25-letna Marija čiresana le bita najBe*p&a žena v vasJ. Njen mož je pa dvakrat »tare jsl od nje. Zadnje dmi je bila zelo potrta, v torek je pa odšla v kuhinjo, popila dva decilitra oetove kisline in v silnih mukah kmalu izdihnila. V poslovil-nem pismu pravi, da gre v smo rt, ker noče prelomiti zakonske zvestobe. Za njo je namreč lazil sosedov sin in bala se je, da bi izkušnjavcu ne podlegla. — Smrt 127letnega starca. V vasi Ke-lag«orei blizu Banjahike je živel najstarejši mož v vrbaskn banovini Stjepan Rajačič, star 127 let. V torek zvečer je starec na njivi nenadoma umri. Zadrojih deset dtnl je ležal bolan doma, v torek se je pa pocu-nB bolje in prosn'1 je, naj ga odpeljejo na polje, da bi videl, kako sinovi kose. Le^el je pod bukev in kroa-k ^ «i našfll mrtvega. Iz Ljubljane —lj 10.000 bolnikov sprejetih f bolnico. Od novega leta do danes je bilo v splošno bolnico sprejetih 10.000 bolnikov, že znatno več, kakor lani v prvi polovici leta. Naval na bolnico je od dne do dne večji in zato je tudi potreba po povečanju bolnice ve a k dan večja. —lj Nočna nevihta nad Ljubljano. Vreme je letos vse prej nego majniško in v primeri z lanskim majem celo slabše. Do-zdaj smo imeli v maju menda dva ali tri lepe dneve, toplo je bilo pa prvič šale predvčerajšnjim. Včeraj se je pa spet pooblačilo in od severoiapada so ee zgrnili nad mesto temni oblaki. Okrog 23. je nastal 6ilen piš, večkrat je votlo zagrmelo. a med nevihto se je usula debela toča, ki pa k sreči ni dolgo padala. Naliv je temeljito spral ceste in ulice. Neurje se je kmalu poleglo in dobili smo pohleven dež. Barometer 6toji še vedno precej nzko in torej še ni upanja da bi se vreme zboljšalo. —lj Jarke trebijo. Na Barju na mnogih travnikih zaradi dežja stoji voda, ki se komaj more odtekati v nekatere še hudo zanemarjene odtočne jarke, vse prerasle s travo in mladim grmičevjem. V zadnjem času so se posamezni posestniki lotili trebi j en j a teh jarkov, ki so jih deloma tudi poglobili. Voda dobi s tem boljši odtok in ne ovira več rasti trave na travnikih, ki doslej niso kazali najboljše. Treb-ljenje jarkov daje Barjanom vsako leto veliko dela ln so Cesto zaposlene pri tem cele družine. Poglobiti bd kazalo tudi zbiralne glavne jarke, da bd ae voda hitreje in lažje odtekala. —lj Preskrbi te si pravočasno vstopnice za gostovanje Mariborčanov, ki bodo igrali v prvih dneh junija v ljubljanski drami Wildeovega ^Idealnega soproga« in Kata-jevo >Kvadraturo kroga«. Ker je odvisno gostovanje od predprodaje vstopnic, ponovno nujno opozarjamo občinstvo, da pridno posega po njih. napolni gledališče oba večera do zadnjega kotička ter tako dokaže svoje razum 3 van je za prospeh gle- dališča in izkaže svoje simpatije mariborskemu ansamblu Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. —lj »Jutri ob 14.15 bo predvajala ZKD velik češki film »Zlata Kalarlna«. V glavnih vlogah nastopajo slavni češki umetniki An t, Nedožrnska, Lida Baarova, Vlad, Borsk^, Otmar Korbelaf. Film je izdelan po znana gledališki veseloigri »Trmoglava Katarina« in je poln veselja, godbe in petja! Spada pa med najboljša dala češke filmske produkcije. Cene najnižje 3-50, 4-50, 5-50 in 6-50 Din, tako da je ogled tega filma vsakomur mogoč. —lj Obrtniki in vajenci. V okrilju pro-tituberkuloznega tedna priredi skioptično predavanje g. dr. Mla o boju proti jetiki v obrt. vaj. domu jutri v petek ob pol 9. uri zvečer. Nepoučeni postanejo smrtne žrtve te ljudske morilke. Zato vm na predavanje. —lj Ljubljančani, nabavite si legitimacijo za obisk letošnjega pomladanskega ve drame »Tajfune Glavno viogo Japonca dr. Vokerama bo igral g. MIlan Sfcrbin-eek. Ceftefen igralo; pridno vadijo, reftijo pa vedf po Sacrbinflkovi zamisli g. prof. Stane Meithar. —c Nastop vseh sofcotakih oddelkov bo priredilo Sokolsko dnustvo v Celju ob zaključku telovadnega leta v nedeldo dne 2*>. t. m. ob 15. uni na teiovadidčn So-kol&kega doma v Gaberjn. Poteg Sokolov in prijateljev Sofcototva so vabljeni zlasti tudi sAarčfi tekvrađeče mladine, oa vidijo uepehe sokolske telesne v Ago je. — Vstopnine nI. —c Razmere na dotovnem trgu. Pri ekspozituri javne borse deta v Oelju se je od 11. do 20. t. m. na novo prnjavBo 59 brezposelmah (33 moških m 26 žensk), delo je bilo ponujeno za 34 oseb (14 moSkih in 20 žensk), posredovanj je bilo tevrsenih 21 (za S moških in 13 žensk), odpotovalo je 17 oseb (12 mo&km in 5 Senat). Dne 20. t. m. je bilo v evidenci brezpo-semih (2$ moških in 50 Senat) nasproti 397 (346 moškim in 51 ženskam) dne 10. t. m. Dok) Gobi Jo: po 1 krojač in kamnosek, 4 stežkinje, 2 kmečki dekli hi 1 sobarica. — Nesreča v mllmi. V torek se je ponesrečil pri deJu v mlinu 241etni mlinar in posestnik Jakob Mauko iz Rogatca Dva mlinska kamna sta ga zgrabila za desno roko in mu zmečkala prste. Mauko se zdravi v celjski homi&ntaft. —c Umrla je v sredo v Dfecah 89 pr: Cetjo 6oletna pocestnica JuHjana K oren-tova. —c Prihodnja redna seja mestnega sveta bo v petek dkw 31. t. m. ob 18. v sejni dvorani na mestnem magistratu. Na dnevnem reda so poročna odborov. —c Teniska tekma 3K Ilirija : Smučarski klub Celje. V nedeljo 26. t, m. ob pol 9. dopoldne se bo pričela droga tekma za državno prvenstvo v tenisu med tenl§kima selrcljama ljubljanske TMrije in celjskega Smučarskega kluba. TeknlovaJ, bodo člani Dirlje §hr!c. Truden, Da car !n še eden Igralec ter Ravnikarjeva in Da carjeva, za Smučarski ktub Cerje pa Ho nigmann, Steinbook, dr. Lriohtenegjger in Woschnagg ter Laze lota ln Itea West-nova. ustna vo 0BNA PASTA Kratek pogled v Saško Švico preko Rathena Sshandaua in Kanittsteina nazaj v Dresden Is Dresdena Ljubljana, 23. maja. V vsej naglici smo se poslovili od vodje deželnega oddelka državnega propagandnega ministrstva Salz.man.na, ki nam je bil tako ljubeznjivo razkazal svoj krasno urejeni urad, kolega Kuderer se pa kar ni mogel ločiti od nas in s svojo prijazno soprpgo je nas spremil tudi v Saško Švico. Tam smo imeli pripravljen obed in ker smo se bili s površnim ogledom glavnih zanimivosti Dresdena precej zakasnili, se je nam tem bolj mudilo, da smo samo mimogrede zavili v letoviški grad saških kraljev Pillnttz ob Elbi, kamor se je posebno rad zatekel in skril pred šumnim življenjem mesta August Silni. Seveda tudi tu ni manjkalo lepih žensk, ki so kar stalno prebivale v gradu, da se kralj ni dolgočasil. Potom je pa šlo naprej proti Saški šv' ci, kjer smo se ustavili najprej v znanem zdravilišču Rathen sredi čudovito oblikovanih, razklanih in razoranih skal, ki se zde kakor razpadajoče zobovje matere zemlje. Visoko gori nad zdraviliščem stoji na skalah lapa restavracija z divnim razgledom daleč po slikoviti Saški Švici, spodaj pa teče reka, a ob nji se vije železna kaca. Tu so nas zopet pogostili in sprejeli tako toplo, da se nam kar ni hotelo naprej. Saiega je bilo Še precej in na izprehodu po stezicah, zasekanih med skale, čez mostičke, nad globokimi prepadi in skozi naravne predore smo se pridno kepaili, kakor družba razposajenih otrok. Rathen nima mostu čez Elbo, od kolodvora prevaža potnike čez reko aplav. Tujski promet je tu zelo živahen, saj je Rathen eden najlepših krajev Saške Švice. Mnogo prehitro je minil čas obeda in kratkega izprehoda. Dan se je nagibal k večeru in morali smo se požuriti, saj smo bili precej daleč od Dresdena, kamor so nas že zopet vabili, čeprav smo se bili komaj odpeljali. Naš potni maršal dr. Querck je tako neumorno skrbel za naše razvedrilo, zabavo in dobro voljo, da si je vsak hip izmislil kaj novega. Iz Rathena je telefoniral ravnatelju opere v Dresden in brž sta se domenila, da bomo imeli zvečer na razpolago bivšo cesarsko ložo in po potrebi še več sedežev v parterju, da bomo lahko poslušali opero »Rienzi«. Seveda smo bili te vesti veseli, saj nimaš pogosto prilike poslušati opero v velikem c'edali-šču, kakor je dresdensko, če ne prebivaš v velikem mestu. Kratko slovo, se nekaj toplih besed v zahvalo, domačini pa nam prisrčno »na svidenje« in šlo je dalje čez Elbo proti Kojii£steinu. Prehitro smo vozili in pre- r| Zvočni kino Ideal Samo se danes ob 1., 7. in 9.15 uri PAVEL. MTJN1 v drami Jaz sem begunec v, Vstopnina Din 4.50. 6.50 in 10. Iz Maribora — Gradnja nove šole v Mariboru. Poročali smo že, da je Pokojninski zavod za nameščence dovolil kredit 7 milijonov D4n za gTadmjo nove šole v magdalen-s&em predmestju. Mariborski arhitekti ee. inž. Dev, Vičič in černigoj so napravi*! tozadevne načrte in v sredo se je sestala posebna žirija, ki je pregledala n aorte in 3 izmed njih nagra-dfiia. Prva nagrada je bila podeljena inž. arh. ćerni-go^n, d«ruga inž. arh. Vlčiču. tretja pa inž. arh. Devu Komisija si je osvojila kombinacijo načrtov inž. arh. Cernigoja in inž. arh. Vičiča, tako da bo novo šolsko poslopje najmodernejše v Sloveniji in bo odgovarjalo vsem higijenskim predpisom Gradnja šole se bo toakoj pričela in sicer se bodo najprej iz vršila zemeljska dela. Temeljni kamen bodo slovesno položili v okviru letošnjega Mariborskega tedna. Vse kaže, da bo nova šola že v nekaj mesecih pod streho in ee bo novo šolsko leto že pričelo v novozgrajeni šoli. — Zopet razglasitev voj. razporeda. Vojaški oddelek mestnega poglavarstva v Mariboru razglaša, da bo ponovna razglasitev raaporeda obveznikov na travnika vojaškega vežbališča na Teznem v nedeljo dne 26. t. m. ob vsakem vremenu z začetkom ob 7. urf zjutraj ter traja ne pretrgano do 6. ure zvečer. Razglasitve se morajo udeležiti vsi oni obvezniki rojeni leta 1885 — 1913, ki so vojaško pristojni v mesto Maribor in bivajo v mesta ali njegovi neposredni bližini, k1 ae pa 19. maja 1935 razglasitve razporeda lz kateregakoli varoka niso udeležili. Od te dolžnosti ao Izvzeti: vsi obvezniki, ki stanujejo v Mariboru, pa niao vojaško pristojni v Maribor, ki so ae razglasitve Že udeležili 19. t m., rezervni častniki, vs' duhovniki ter vsi stalno In začasno nesposobni. Mestni avtobus bo vozil tudi to nedeljo od do 18. ure z Glavnega trga na tezens>ko vežbališče ln nazaj — Smrt na svatbi. Letos 22. februarja eo imeli pr! Baumanovih v župečj* vasi na Dravskem polju gostijo. Svatje so bili vsi razigrani in plesali so. da se je mladim parom razvnela kri. Pri plesu več je bilo že vtisov, da bi mogli občudovati vse naravne krasote, ki je Saška ^vica na njih tako čudovito bogata Le tu pa tam smo ujeli kaj posebno /;inimive»a in lepega in po kavi v kopališču Schandau, ko smo nadaljevali pot mimo slikovit gradu Konigstein nad istoimenskim mestom, smo doživeli nepozaben trenutek, ko so marsikomu izmed nas stopile sol/v v oči. Kar med vožnjo je vsttupil v naš avtobus župan Konigsteina, mlad. simpatičen mož v hitlerjevski uniformi. Opro«til *e je, da je »vdrl« k nam, i/ra/i! s\i>u gJ >-boko obžalovanje, da nam čas ne dopušča ustaviti se v Konigsteinu. da bi nas mogel sprejeti in pozdraviti in »xl srca so mu šle besede, ko je i/javil, da ni n. zadržati svoje notranje potrebe, da bi nam vsaj mimogrede kar med vožnjo ne i/rt-kel dobrodošlice in ne -»tisni! roke z ono iskrenostjo, ki jo tako redko srečaš v naših časih. Pokramljali smo / njim 9 tem in onem in najraje bi se bili ustavili ali ga pa vzeli s seboj v Dreadon, tako je nam bil prirastel k srcu že na prvi pogled, v gov osebni avto je vozil /a nami in ko je naš slučajni spremljevalec i -stopil, je nam bilo vsem težko, da amo ic morali tako hitro posloviti od njega. Saška Švica je nas %><.■ očarala, daai smo si jo tako površno in le deloma 1 e dali. Miti opazili nismo, kdaj ie minilo popoldne, saj vožnje z udobnimi, modar* nimi avtobusi po gladkih nemških ceatah skoraj sploh ne čutiš, pa imaš lahko za seboj še toliko kilometrov /.f smo bili zopet v Dresdenu in komaj smo imeli -.e toliko časa, da smo se v hotelih umili, ko je bilo treba v opero, ki se ie pričela že ob 19. Pevcev in pevk nimajo v Dre* mnogo boljših, kakor jih imamo pr! pač je pa orkester sijajen Seveda se pa tudi glede tehnične opreme naša opcr.i ne da niti od daleč primerjati > tako veliko, kakor je dresdenska. Hitlerjeva Nei postavlja na oder večinoma klasična in tudi mi smo poslušali skoraj izključna \Vagnerja tako v Leipzigu kakor tudi v Dresdenu. S tem je bilo nak' potovanje po v zaključeno. Trajalo je MOIO štiri dni, ne pozabnih vtisov in prijetnih t v je bilo pa za cel mesec. Skoda, da :nma č!o-vek več čas-a, da bi ne bilo treba v tako stisniti in skrajšati Sicer pa ne sire izkoriščati tako velike gostoliuhnosti, kakor smo jo bili deležni na vsej zredno prijetni in lepi poti, ki nam o oetala v neizbrisnem spominu, ln pa dobm goato ljubnih Saksoncev ne bomo nikoli piza-Dili J. Z je pričel nekdo izzivati ;u vnel ie rft prepir, ki je povzročil pravcato fantovsko bitko. Priliko je izrabil tudi &29etnl posestniški sin Martin Zafošnik in obračunal s svojim nasprotnikom Martinom Kmetecem. Prijel je gnojne vilo \u p:- <•♦-! z njimi obdelovati Martina. K<> pa K mu prišli na pomoč tovariši, je Z«fnf-;hik videl, da ne bo z vilami ni ddoacgcj je pote-gnil nož ter z njim zaho«LOTBK8II NAROD., ftrjc Ono ji je pomagalo preko vsake zadrege, prihranilo ji je dolgo pojasnjevanje in onemogočilo prepir. Ta »o fuj< je izbi 1 Harlandu orožje iz rok. Kadar zve, da sem zblaznel, je pomislil pom trpkosti, zakliče tudi >o fuj«. — No dobro, zavoljo mene lahko pie-šeš, kolikor te je volja, — O fuj! Harland je komaj premagoval odpor. — Ali bo trajal ta direndaj še dolgo? — Saj smo komaj začeli, možiček. Harlandova je vedno nazivala svojega moža »možiček« in on je prenašal to nežnost brez duševnih prebavnih motenj, ker nikoli ni poslušal, kadar je njegova žena odprla usta. Danes ga je pa ta beseda prvič zadela kakor bodalo v razdraženo srce. — Ne, spat pojdem, zabavaj se dobro, Ldiisa, — Kaj si bolan, možiček? Gramofon je zopet zahreščal. — Nič hudega ni. Gotteswinter pravi, da moram malo izpreči m odpotovati v inozemstvo. Poklicni plesalec se je od daleč priklonil. — Takoj, monsieur Jules, — Ne zadržuj se, Luisa. — Oh, saj se mi ne mudi. Torej od-potuješ, možiček? — Da. — Za dolgo? — Še ne vem, kako dolgo bom zdržaL — Ali naj odpotujem s teboj, možiček? — To bi te dolgočasilo, Luisa — O fuj! — Zdaj pa pojdi plesat, prosim. — Na svidenje torej pozneje, možiček. Harlandova je vstala in se odvalila k svojemu plesalcu. Harland se je ves skrušen ozrl na neumorno prežvekrijočega Bassista, na svojo hčerko, ki je bila tako izmozgana in ki je imela prekratko ostrižene lase, na rojeno Streichhahnovo, ki je v vsej svoji občudovanja vredni naivnosti poskakovala skozi krasno življenje, in ponižan je odšel počasi iz salona Ko je že ležal v postelji, ni mogel zaspati zaradi piščečega glasu, ki je motil nočno tišino. Šest mesecev je vešalski rok, — je Del ta komarjev glas. STRANICE Živo rdeča svilnata bluza je stopila v krasno sobo z balkonom in oslenila Har- landa, — Jaz sem Klara Fiedlerjeva, — je dejala svilena bluza, — čitala sem vaš oglas in pripravljena sem prevzeti negovanje bolnika. Moj pokojni mož je bil postni tajnik, toda s samo pokojnino človek v sedanjih razmerah ne more živeti. Zato sem dovršila strežniški tečaj. Kdo je bolan, če smem vprašati? Priprave za olimpijado v Berlinu Nemci računajo, da se bo zbralo prihodnje leto i olimpijadi nad 4000 športnikov Nad 4000 športnikov in okoli 400 športnic iz vseh delov sveta se zbere prihodnje leto v Berlinu na XI. olimpijadi. Nemški olimpijski odbor dela s polno paro, da bo vso to množico udobno namestil. V Los Angelesu so v ta namen zgradili posebno olimpijsko vas. Hiše so bile iz papirnatega mašeja in so jih pozneje poriišili. Seveda je bil takšen način gradnje mogoč le v Kaliforniji z njenim ndHm podnebjem, do-čam so v Berlinu morali iskati drugačen izhod. Olimpijska vas za olimpijado 1936 bo stala na pol milijona mr obsega jočem vojaškem vežbališču Doberitz ob veliki avtomobilski cesti Berim-Hamburg. Tu bo v kratkem nastala naselbina samih kamenitih in betonskih pritličnih hiš. Vojaško vežbališče ni balo ravno in ga je bilo treba popolnoma preurediti. Že več mesecev dovažajo male poljske železnice pesek, da so z njim izravnali tla. Zdaj že grade veliko športno vež-bališče in bazen za plavanje, okoii teh pa bo stalo 150 stanovanjskih hiš za olimpijske tekmovalce. Tu bodo prebivali ves čas olimpijade oni iz Amerike, Avstralije, Azije, severne in južne Evrope pa bodo prišli že nekaj tednov pred olimpijado, da se privadijo podnebju. Vse delo je v rokah vojaštva. Nemški olimpijski odbor je prejšnji teden povabil novinarje in si je postanek nove naselbine ogledalo več sto novinarjev svetovnega časopisja. Čeprav je delo šele v razvoju, se že vidijo glavni obrisi bodoče olimpijske vasi. Od 150 hiš sta zdaj popolnoma zgrajeni dve. V vsaki hiši je 13 sobic z dvema posteljama, dalje skupna pralnica ki kopalnica s prhami, razen tega pa še poseben stanovanjski prostor z veliko verando. Za primer slabega vremena je v načrtu velika stavba z 28 dvoranami za vežbanje in veliko skupno družabno dvorano, kjer bodo tekmovalci našli vse, da jim bo čas potekel čim prijetnejše. Kakor v Los Angelesu, bodo tudi v Berlinu poskrbeli za domačo hrano vseh udeležencev. V ta namen se zgradi velikansko in v vasi edino večnadstropno gospodarsko poslopje s kuhinjami. Prijavilo se je 48 narodov m toliko bo v tem poslopju tudi knrrmj, vsaka država bo imela svojo. Tu bodo lahko kuhali tako, kakor so vajeni doma. Kuharje bo dal na razpolago Seve-ronemški Llovd, ki ima v takih stvareh bogate izkušnje. Že zdaj je stopil v stik z vsemi priglašenimi narodi, da mu spor oče morebitne posebne želje glede priprave jedil. Lloyd bo tudi po- stavil 150 ladijskih stewardov, ki obvladajo potrebne jezike, dočim bo po-strežniško osobje iz nemške armade, ki je v ta namen že pred meseci uvedla posebne tečaje angleščine, francoščine, španščine in drugih tujih jezikov, da se bodo lahko pogovarjali s svojimi varovanci v njihovem jeziku. Nemci, ki so v vsakem pogledu temeljiti, so šli še dalje. Vsakemu tujemu moštvu bo dodeljen častnik, ki bo govoril jezik dotičnoga naroda poleg njega pa bo dodeljen še takozvani narodni attache, izbran iz vrst v Nemčiji brvajočih pripadnikov dotičnega naroda Spioh bo poskrbljeno, da bo tekmovalcem is^jomjena po možnosti vsaka želja Tako so n. pr. Američani zahtevah" analizo pitne vode, Francozi so prosili za dovoljenje uvoza 1000 steklenic rdečega vina, Fincem bodo zgraditi njihovo >satrmx, L j. finsko parno kopel itd. Naročenih je tudi 16 vrst žvečilnega gumija, da bo vsakdo našel svojo najljubšo znamko. V olimpijski vasi bo tudi vefika najmodernejše opremljena telovadnica in lazaret. Vasi po končam olimpijadi ne bodo podrli. Nemci so praktični, naselbina bo služila vojaštvu. Kjer bodo prebivali drugo leto nekaj tednov športniki, se bodo za njimi vselili vojaki. Obisk 11. olimpijskih iger v BerK-m bo po dosedanjih prijavah sodeč rekorden. Že prej smo omenili, da pričakujejo nad 4000 tekmovalcev. Za primerjavo naj navedemo udeležbo na prejšnjih olimpijadah. Na prvi L 1896 v Atenah je bflo zastopanih 13 narodov s 484 udeleženci, 1900 v Parizu 14 narodov m 427 udeležencev, 1904 v St. Louisu 10 držav s 595 tekmovalci, 1908 v Londonu že 23 narodov z 2084 udeleženci, na zadnji predvojni olimpijadi 1912 v Stocknoimu 28 držav s 3284 tekmovalci, v prvi povojni olimpijadi 1920 v Anversu 29 narodov m 2731 udeležencev, 1924 v Parizu 44 narodov in 3385 tekmovalcev, v Amsterdamu L 1928 je bil s 46 narodi in 3905 tekmovalci dosežen rekord, ki ga m prekosil niti 1932. leta Los Angeles, kjer je bfk> le 38 držav in 1700 udeležencev. V Berlin bodo vse države poslale izredno številna zastopstva Tako bodo n. pr. Japonci, ki so v Amsterdamu imeli le 49 tekmovalcev, poslali v Berlin nad 30 glav broječe moštvo. Tudi Čefikoslovaška, ki je imela 1. 1928 skupno 114 tekmovalcev, je samo za zimsko olimpijado v Garmtschu prijavila 100 tekmovalcev. Poleg tekmovalcev bo seveda tudi veliko število novinarjev; sodijo, da jih bo v Berlinu nad 1000. Plesne vsečanosti v Londonu TERPENTIN0V0 MIO je izdelano • na podlagi olivnega olja, zato da perilu hitro skrajno možno belino m čudovito svežost Zahtevajte vedno le Riviera terpentinavo ENTEL — AZUR — PLISE izvrši ekspresno — Matek & Mikes, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj). 54/L OBLEKE PO MERI najnovejši kroji, zelo poceni, tudi razno krasno perilo — si nabavite pri PEESKERJC, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 V ROGAŠKI SLATINI deset minut od zdravilišča — se oddajo sobe za tujce, event. s hrano po zmerni ceni. Krasna in mirna lega — Pojasnila iz prijaznosti v slaščičarni Novot-ny, Ljubljana 1769 SERVITOR VATA čisti temeljito in enostavno vse Vaše gospodinjske predmete iz bakra medenine, alpake, aluminija pločevine, zlata srebra i. t. d. Dobite v vsaki železninski in špecerijski trgovini. NATAKARICO za samostojno vodstvo gostilne s kavcije Din 5000.— sprejmem takoj. — Naslov v upravi >SL Naroda«. 1768 BRIVSKI POMOČNIK mlajši, dober brivec, se sprejme takoj. — Rožič, Celovška cesta št, 81, Šiška. 1766 * V drugi polovici maja se sestane jo v Londonu predstavniki vseh kulUirnih narodov na velikih plesnih svečanostih. Skoraj vse evropske države in tudi Amerika pošiljajo na to originalno prireditev skupine plesalcev. Največ plesalcev, in sicer okrog 120, prispe letos v London iz Rusije. Iz Amerike so napovedani takozvani Hill Billies, ki nastopijo s starimi kmečkimi plesi. Italijanska skupina bo štela okrog 50 članov, nastopala bo v pestrih sicilskih in neapoljskih narodnih nošah. Velika bo tudi nemška skupina, ki bo plesala v rdečih jopičih in belih nogavicah srednjeveški križarski ples. Britanska skupina nastopi med sviranjem na dude s starimi narodnimi plesi, švicarski plesalci pokažejo v kostumih iz 18. stoletja alpske pastirske plese, nfcrveški in švedski plesalci bodo imeli s seboj svoj orkester v podobi po-tujočega narodnega pevca, ki hodi v svoji domovini z gosli od vasi do vasi Tudi zastopniki Danske, ribiči z otoka Panoe, bodo imeli svojega spremljevalca, 80-letnega svirača. Nastopijo tudi Španci s svojimi k as tane tam i. Največja atrakcija bodo pa Baski s svojimi ori-gmamimi, skokom podobnimi ple=i. Nova magnetična ladja Magnetna igla kaže na sever in na jug, ne kaže pa proti resničnima zemeljskima tečajema, temveč proti magnetičnima, ki sta od zemeljske dokaj oddaljena in še proti tema ne kaže na vseh krajih enako točno. Zato morajo biti zemljevidi, ki jih rabijo mornarji, opremljeni s podatki o tem, kako kaže na po edinih krajih morja magnetna igla, in te podatke je treba od časa do časa preizkusiti. To pa lahko store na morju samo ladje, kar ni tako lahko, kakor se zdi. Ladje, tudi če so zgrajene iz lesa, imajo toliko železa, da moti precizni kompas. Zato je zgradil Camegiev zavod v Washingtonu magnetično jahto »Carnegie«, na kateri so bili nadomeščeni vsi železni in jekleni deli kakor tudi stroji z bronom in drugimi nemag-netičnimi kovinami. Celo oba motorja na notranje zgorevanje sta bila iz brona in samo cilindri so bil obloženi z železom Pri gradnji jahte so strogo pazili, da bi na krovu ne bilo nobenega železa. To je bila draga ladja in obnesla se je izborno, toda pred šestimi leti jo je zadela nesreča. V pristanišču Apia na Samojskih otokih so natovarjanj premog, ko je naenkrat eksplodiral strojni oddelek in ladja je 29. novembra 1929 zgorela Carnegijev zavod zaradi pomanjkanja denarja nove ladje ni mogel zgraditi. Zdaj je pa sklenila angleška admiraliteta zgraditi novo magnetič ladjo. Angleški parlament je že odobril prvi obrok gradbenih stroškov. Ladja bo večja, kakor je bBa >Camegie« in na njih sploh ne bo nobenega železa. Gostje se že zbirajo Včeraj smo poročali, da se bo danski prestolonaslednik Frederik v petek v Stockholmu poročil s švedsko princeso Tngrid. Na svatbo v danskem kraljevskem domu je odpotoval v torek iz Berlina princ Viljem s soprogo in otroci, dalje Friederich Franz Meklenburški z veliko kneginjo Aleksandro in otroci ter druge osebnosti visoke nemške aristokracije. Nemška gospoda se vrne v Nemčijo takoj po kraljevski svatbi. 8wedaka princesa Lngrid V švedsko prestohco je prispelo tudi že mnogo članov kraljevskih in knežjih rodbin iz drugih držav, tako norveški kraljevski princ Olaf s soprogo Maertho in otroci ter angleška princesa Helena Viktorija Kraljevsko dansko gledališče v Stockholmu je priredilo v ponedeljek v okviru poročnih svečanosti slavnostno predstavo, včeraj pa drugo predstavo. ■ Zvočni kino Dvor g Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Džungla smrti Doživljaji brodolomcev na malajskih otokih. CIaudete Colbert, Herbert Marshall Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Iz Trbovelj — Skupščina Bratovske skladni« v Trbovljah. V članku pod tem naslovom je bilo v podnaslovu rečeno, da dobiva delavstvo manj vredna zdravila, kar je utegnilo v javnosti napraviti vtis, da odgovarja to resnčci. Kakor pa je iz pojasnila, ki ga je podal na skupščini predsednik krajevne Rratovske skladnace, radnički ravnateftj g. inž. Loskot, na tx«axJev-no Izjavo delegata g. Pliberćfka, (razvidno, eo se znižali izdatki za adravila le zarart tega, ker nabavlja Rratovska skiadnaca v 7A-5n>-Hi času zdravila direktno od tovarn, ki proizvajajo že domača zdravila, kri niso le mnogo cenejša, marveč ne zaostajajo v kakovosti in uč iTtkovit ostri prav nič za dragimi hu^Tnskimri adraviiH. To je torej glavni vzrok, da so »e st^ošfkri xa zKiravila pri bolniški blagajni Bratovske ekladmiee v zadnjem času znižali, torej o iodajanjti manjvrednih zc4e. Muhasto vreme, kakršno je bflo zadnje tedne, je todi v nedeljo dopoktn* nagnjaflo m vse je kasaio, da bo pokva nfio veMko tomhoAsko prireditev, ki so jo gasdacri s tolikim fcmdom več tednov prn-pravTjaJL Daeiravno ?e ob 1. uri se moč ao deževalo, se je pričelo okrog pol 2. ure popoMne ie JaeorM, ot>ejneni pa ao ee nagflo Jasmrili rn*f! mračni m *«£osun4 obran! naStn gasilcev. Okrog S. twe popoldne, ko Je Ml napovedan pričetek tombole, je btfko nebo *e jasno tn na zbrano ogromno množico H)udn, ki eo iskali na obširnem prostoru ob gasrftskem domu srečo, je posijalo topfto sotoce, ka se nam Jp tako dolgo skTtvtt*o. Tombola je trajala stooro do 6. ure »večer. Brv! dobitek HB v43a in blago) v vredtoostri 3000 Din je do bfla Vera Rod«; stažkmjja v Trbovljah, drugi dobitek v vretmosti 1000 D+n je prejela prav tako skižkinja Deželak M«A če Iz TrboveM, tretji dobitek, otomano, pa je prejel -upokojenec Koča/r Jurij te Zagorja, atensko uro Kozmos Marija, *ena podarja \r TVboverj, ostale dobitke, to je 10 košev žrivfl, razno tonbinijsko opremo *n drugo so dob rti samo delavci in brezpo-sotoi. — Rudnifiki paoilcri so s tombok*< prireditvijo prav zadovoljni, saj se nobena gaečteka tombola doslej ni bfte tako številno obiskana kot letoftnja. Prebrval-stvo je pa tTPdi piravitoo TTaasriinoio najnem te tombole, katere časti doMček gre t« nabavo novega peševakiega oddelka. — Prošnja poštrd cKrekotj^ S 16. ma jem je poštna uprava preuredila odprav-poste k vdakom. Do 15. maja se >e odpravljala posta tudi ojpoMtne proti Ujob ijani, kar >e sedaj ukinjeno. Namestu tega pa je postna oprava uverHa odpravo k vlaku ob 17. uri proti l/Jttbljani. dočrim je odprava k večernemu ij-ubijanskemu vlaku tjudti ukinjena. Pač pa vzame večerno posto protd Ljubljani že z večernim vlakom protd Zidanemu mostu, kjer se preloii vreča v ljubijanaki viak. — Gospodarski toPOgri, ziaeti tukajšnji trgovci, s to preureditvijo niso zadovoljni, ker Jim Je ukinjena ugodna opoAdanaka poslovna zveza z LJubLjano, ne gdede na to, da tm-di večerna postna odprema preko Zidanega mosta ni sigurna, ker se Je ugotovilo, da se posta n te odproane doetavija v Ljubljani šele opoldne, dočim se je prej. ko je bila direktna večerna postna ive-aa, razdelila posta v LJubljani že takoj zjutraj. EJdina sigurna je novo uvedena odprema ob T7. uri, kri pa Je za poslovne kroge pjezgodna, saj mnogi aakljuoijo de-Ao dele po šesti uri zvečer, ko je treba posto že oddati. Zato bi bftto želeti, da bi ostalo pri starem načinu odprave poste aa Ljubljano, to je da bi se odpremrJaJa k opolKlanskisn in večernim viakom, ukinila pa odprema ob 17. uri, kri za nase raauere ne odgovarja. — Hopofuet v nedeljo. Prvenstveno fcekzno vanje sa spomladaneko prvenstvo tzfcoveijskegA nogometnega okrožja se bitka koncu Za enkrat voda na tabeli SK Dobrna (DtAJSK), ki je proteklo nedeljo v prvenatoveai tekmi poraafel SK Trbovlje z reMnAtatom 2 6. Prmodnjo nedeljo »e bosta spoprijela na igrišču SK Amaterja mladi SK RetJe in bivši prvak SK Amater. Ta tekma utegne biti odločilna na lil Mina* n i. zato viada med športno mladino zanj največje zanimanje. — »kakijodJ oataH« Je odrsko delo, \mk i ki 11 mu TVboverJČani se niso videli Pfe^JaterJi lepe odrske umetnosti se gotovo ie spominjajo »Gospe mmisterke«, ki Js pred poldrugim letom dosegla na tukajšnjem sokoLskem odru sijajen uspeh. Kakor je ta komedija delo »lavnega srbskega pisatelja in satirika Brani s lava Nusriča, tako so tudi »2atajočti ost ali c njegova tvorba, ki je imela, kjerkoli je bila doslej uprizorjena, največji uspeh. Vstopnice so v predprodaji v podružnic* »Jutra«. Ne zamuddte si jih rezervirati, ker utegne jo hitri zaradi velikega zan'™« nja razprodane. Vzrok nesreč. — Zakaj je več avtomobilskih nesreč kakor železniških? — Kaj si že kdaj slišal, da je kurjač med vožnjo poljubljal strojevodjo? PfrUHJl Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«. Fran Jezeršek. — £a opravo tn tnaerauu del lista Oton ChrtatoL — Vsa % r^Hij^