Št. 27(1717) Leto X NOVO MESTO če 8. julija JjEDSEDNIK predsed . goslaviji na kostanjeviški (n julfl3 v Lamute ma sliki levi z očali) prip MARKO BULC: „Pred Iskro so tudi vnaprej izredne naloge.4' zbrali v Mladičkem brezju pri Semiču v Beli krajini. Nato je tovariš Bulc spregovoril o uspehih in težavah, s katerimi se srečuje ta slovenski velikan, ki bo moral, če hoče tudi v bodoče obdržati korak z razvojem v svetu, v Na Cinku, globoko v Kočevskem Rogu, so se v nedeljo, 4. julija, spet zbrali nekdanji udeleženci prve partijske konference Komunistične partije Slovenije, ki je bila na tistem kraju pred 40 leti. Med gosti so bili tudi Mitja Ribičič, Andrej Marinc, Ivan Maček — Matija, dr. Marijan Brecelj, Josip Rus in drugi. Slavnostni govornik je bil France Popit — Jokl, član predsedstva SRS. Proslave, ki jo jc začel sekretar komiteja občinske konference 7.K Kočevje Peter Šobar, so se udeležili Obdržati korak s svetom Bela krajina gostiteljica 15. srečanja delavcev Iskre Marko Bulc, slavnostni govornik, o nujnosti stabilizacije , Celotni prihodek 43 milijard dinarjev, ki ga je 30.400 delavcev Iskre doseglo v preteklem letu, vas uvršča med devet največjih jugoslovanskih industrijskih organizacij in na prvo mesto v elektroindustriji Jugoslavije. Vaša fizična rast je bila vsa leta izredna, saj ste dosegli letno povprečno 16-adstotni porast." S temi besedami je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc pozdravil več kot 10.000 ljudi, predvsem delavcev SOZD Iskra, ki so se ob dnevu Iskre in dnevu borca v soboto, 3. julija, zaostrenih gospodarskih razmerah okrepiti razvojno raziskovalno dejavnost. Iz obstoječih proizvodnih zmogljivosti pa bo moral z majhnimi vlaganji ali celo brez njih iztisniti več in kvalitetnejše blago kot doslej. Po bogatem kulturnem programu je predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Jože Čebela podelil tradicionalne Iskrine nagrade in priznanja za življenjsko delo. Predsedstvu SFRJ in predsedstvu CK ZKJ so udeleženci poslali pozdravno pismo. M. KRUMPAČNIK Na predvečer osrednje prireditve ob dnevu Iskre so pripravile kulturne skupine Iskre v Semiču krajši kulturni program. Pred prireditvijo je mladinski pohodni odred ..Partizanske radio delavnice 99-d' položil venec ob sponrfeniku v Starih žagah, kjer se bile leta 1943 ustanovljene prve partizanske radio delavnice. PROSLAVA NA CINKU - Ob štiridesetletnici prve konference Komunistične partije Slovenije so se na Cinku zbrali udeleženci konference in drugi družbenopolitični delavci, med njimi: Mitja Ribičič, Andrej Marinc, Ivan Maček - Matija, dr. Marijan Brecelj, Josip Rus, Franc Perovšek, Niko Šilih, Jože Knez in drugi. (Foto: J. Simčič) Cink utrdil pravo usmeritev Na dan borca počastili 40-letnico prve konference slovenskih komunistov na svobodnih tleh — O njenem pomenu govoril Franc Popit, član predsedstva Slovenije tudi številni borci, nekdanji revolucionarji, pripadniki mladinskih pohodnih enot in brigadirji. Potem jc več sto zbranim udeležencem spregovoril France Popit. V svojem govoru je Popit med drugim dejal, da je bila prva partijska konferenca slovenskih komunistov v času - trajala je od 5. do 8. julija, ko je slovensko narodnoosvobodilno gibanje doseglo velike uspehe, a so se, tu m tam že začele pojavljati napake. Te niso bile samo posledica slabosti v delu komunistov, ampak tudi vmešavanja slovenske kontrarevolucije, meščanskih politikov in sredincev, ki so hoteli uspehe NOV izrabiti za svoje cilje. Konferenca, ki je bila torej sklicana v času, ko je bila za to največja potreba, je pokazala moč slovenskih komunistov, ki se že tedaj niso ustrašili svojih slabosti in so bili o njih pripravljeni samokritično spregovoriti. Pravočasna akcija partije in odkrito soočanje z napakami in slabostmi sta še okrepila slovensko KOZJANSKI BORCI V BREZEH Srečanje kozjanskih borcev in aktivistov ob 4. juliju je vsako leto v drugi občini. Letošnje je bilo v vasi Breze v občini Laško. Zbranim je govoril general Bojan Škrk. Proslave so se udeležili tudi brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 82. narodnoosvobodilno gibanje in vero delovnih ljudi v partijo kot vodilno idejno-politično silo. Ta revolucionarna izkušnja slovenske partije je pomembna tudi za sedanji čas,kose spopadamo s težavami v gospodarstvu in ko se še pojavljajo težave po unitarizmu in krepitvi državne prisile. France Popit je na kraju, kjer je bila pred 40 leti partijska konferenca, odkril spominsko obeležje. V kulturnem programu so sodelovali učenci kočevske osnovne in glasbene šole ter pevci KUD Dušan Jereb iz Novega mesta. J. SIMČIČ / Po slovenski avnojski poti Prvi dan iz Ljubljane do Damlja ob Kolpi V soboto, 3. julija, je iz Ljubljane krenila na pot do Jajca mladinska pohodna brigada Avnoj 82. 110 najaktivnejših mladincev iz vse Slovenije bo na že 12. pohodu mladih po poteh slovenske' delegacije na drugo zasedanje AVNOJ do 19. julija. Prvi dan je pohodnike pot vodila iz Ljubljane preko Žužemberka na Bazo 20, od tam v Črnomelj in na Sinji vrh, kjer jim je borec domačin pripovedoval o teh krajih med NOB. V Damlju ob Kolpi so zvečer skupaj z brigadirji MDA Bela krajina in domačimi mladinci pripravili kres in kulturni program, naslednje jutro pa sta jih dva čolnarja prepeljala čez Kolpo prav na mestu, kjer so Dameljčani varno prepeljali tudi slovensko delegacijo -pred dobrimi 38 leti. Pohodniki so nadaljevali pot proti Bosiljevemu. MLADI RAZISKOVALCI V SEMIČU Od 4. do 11. julija je gibanje , znanost mladini" v Semiču pripravilo republiški raziskovalni tabor, v katerem sodelujejo dijaki iz vse Slovenije. Ob strokovnem vodstvu dijaki proučujejo zgodovino NOB v Beli krajini, spremembe v načinu življenja v 20. stoletju, vinogradništvo, oskrbo z vodo, izrabo zemlje, zoološke in vegetacijske značilnosti Bele krajine ter vlogo semiške Iskre v krajevni skupnosti in črnomaljski občini. Ob koncu tedna bo prevladovalo lepo in razmeroma sončno vreme. 1 ____________________________ Toča sklestila Bizeljsko 400 ha vinogradov uničenih — Hitri ukrepi občinskega izvršnega sveta v Brežicah Le slabe četrt ure je bilo 29. junija med 17.30 in 18. uro dovolj da je toča na Bizeljskem spremenila podobo cvetočih zelenih vinogradov in polj. Toča, debela kot manjše kurje jajce je klestila na 2.333 hektarih naj-' večjd škodo pa so utrpeli Drenovec, Bukovje, Bračna vas, Sušica, Orešje, Stara vas. Manjša škoda je nastala v Pišecah, delno pa so bili poškodovani tudi vinogradi v sromeljski krajevni skupnosti. Od 800 hektarov vinogradov jc polovica popolnoma uničenih. Močno poškodovani ali uničeni so koruza, pšenica in drugi pridelki na okoli 300 hektarih, na 500 hektarih pa so pridelki poškodovani. Toča je poškodovala tudi 600 hektarov travnikov, uničila je 53 hektarov sadovnjakov, poškodovala pa 80 hektarov. Občinski izvršni svet v Brežicah je !. iulga na izredni seji skupaj s predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti, občinskih družbenopolitičnih organizacij, Agrarie, Slovina občinske skupnosti socialnega skrbstva Rdečega križa, zavarovalnice Triglav in Temeljne posavske banke sprejel program nujnih ukrepov. Za nabavo zaščitnih sredstev, semen in dušičnih gnojil bodo zagotovili 15 milijonov dinarjev, dogovorili pa sc bodo tudi kako odložiti plačilo okoli 20 milijonov posojil, ki so jih vložili kmetje za večji pridelek. Občinska skupnost socialnega skrbstva bo povečala socialne podpore od 3.900 na 4.300 dinarjev, za najbolj kritične primere, to je za socialno ogrožene družine, Da bo na pomoč priskočil Rdeči križ. Manj razvite kozjanske krajevne skupnosti si lahko nadejajo solidarnostne pomoči ne le iz brežiške občine, kjer naj bi zaposleni prispevali enodnevni zaslužek, marveč sta tako pobudo dali tudi krški in sevniški občini. Ob raznih davčnih in drugih olajšavah bo precej pomenil tudi odpis prispevkov za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov. Pomembna jč strokovna pomoč prizadetim kmetom, kijo dajejo poleg Slovina in Agrarie strokovnjaki kmetijskih ustanov iz Maribora, Ljubljane in Celja. Ljudem veliko pomeni tudi bodrilna beseda, saj verjamejo v našo solidarnost. 1. julija je prizadete kraje obiskala visoka republiška delegacija, v kateri so bili podpredsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, sekretar RK SZDL Miloš Prosenc in predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kncže-vič. P. PERC NITI ENEGA LISTA NI -Kmet Ivan Kovačič iz Stare vasi 93 razkazuje žalostno podobo vinograda sorodnikov na Drenovcu. H Pihalne godbe v nastopile l pod Srebotnikom r, i- V Straži že peto srečanje dolenjskih in belokranj-j skih pihalnih orkestrov : " Orkester Novolesa sla- J _ vil jubilej ___________________ j Pod pokroviteljstvom Novo-' 'saje bilo v nedeljo, 4. julija, v | traži že peto srečanje pihalnih i pskestrov Dolenjske in Bele kra- - plne> posvečeno dnevu borca. 1 Je(*. ve^ s,° obiskovalci so na- stopili orkestri iz Trebnjega, 1 MentJerneja, Črnomlja, Metlike, | Novega mesta, Straže in prvič iz Kočevja. Osrednja pozornost jc namenjena domačim godbe-: n|kom, pihalnemu orkestru Novolesa, ki je s to prireditvijo Proslavil 25-letnico ustanovitve. ajvztrajnejšim in najzvestejšim godbenikom tega orkestra so po-e"li Gallusove značke. Letošnje srečanje se je začelo s povorko sodelujočih orkestrov, ”a čelu katere je kot jubilant orakal Novolesov orkester, vodnemu delu v pozdrav je vf9a* nastop šolskega pevskega zbora iz Vavte vasi. Po prvem skupnem , nastopu, ko je orkestrom dirigiral Anton Čeh, so se orkestri predstavili posa-niezno- kot zadnji so igrali do-Pod skupno taktirko so godbeniki igrali večkrat; enkrat udi, ko sta nastopila pevca Franc avornik in Dragica Čarman. Naostrene gospodarske raz-jj ®re so sprožile ustrezno dejav-£a * Zveze sindikatov, ki se ta ZS8 Pr'Pravlja na 10. kongres pPrav v luči teh razmer. m Jsnji teden so se po vseh p venskih regijah, v dolenjski jul"V ^ovem mestu v petek, 2. 9a. sestali sekretaiji in predora • °bčinskih sindikalnih o 8anizacjj na posvetih in fav navali problematiko pp P°daijenja ter potek priprav ^kongres, ocenili pa so tudi rvnost osnovnih organizacij Pr* uresničevanju poziva n bolnišnici Ogenjca £ > P°ueljena domicilna listina. Skrb J S za to bolnišnico je prevzel Kli- S c ‘ ™ center iz Ljubljane, za kar ^ t nc .1 Ppbudo borci in aktivisti £ ^ a it,12 Loškega potoka in dr. J ^ Aleksander Gala. 2 J Občinski odbor ZZB NOV ? 5 „.l.,n?ca meni, da je televizijska ^ ^ v.fdaljevanka Manj strašna noč, 2 5 h f°-0-'0 tragediji v partizanski £ pisma in odmevi PLAVALNI TEČAJ Tretješolci iz Dobove ter učenci iz Kapel in male šole smo imeli enotedenski plavalni tečaj v Cateš-kih Toplicah. Tja smo sc vozili z avtobusom, čez Savo pa nas je pripeljal brod. 54 učencev je učilo plavalnih veščin 5 učiteljev. LUDVIK KRULIK, 3.b O S Dobova REGRES V BETI V začetku meseca so v Beti izplačali regres za dopust. 4.000 dinarjev so dobili delavci, ki imajo kalkula-tivno postavko do 10.000 dinarjev na mesec, 3.800 dinarjev tisti, ki imajo to postavko od 10 do 18 tisočakov, 3.600 dinarjev vsi s kal-kulativno postavko nad 18 tisočakov, medtem ko so učenci v gospodarstvu prejeli 3.000 dinarjev regre- Jl, K vori o tragediji v partizanski 2 “°jmsmci Ogenjca, prikaz res- S S I!.SniV,i!ogodkov- Slavna dejanja # S _ NOB niso bile samo zmage, 2 S amPak tudi tragedije. Borci so se 2 J P°sluzevali vseh načinov boja, 0 \ ? •?* ohranili čimveč življenj, 2 ^ časih pa so se borci - ranjenci 2 ^taje odločili za smrt, kot da bi 2 J Padh v roke sovražniku. 4 Partizanska bolnišnica S J;genjca je kljub tragičnemu 2 Jj JonF.u. njenih ranjencev pred- 2 J vljala pomemben del dobro 0 w organizirane partizanske zdrav- 2 ^ niške mreže. * y, Predsedstvo občinskega od- 2 2 oota ZZB NOV Ribnica želi, da # w Polemika okrog morebitnih ^ S anjših spodrsljajev v- nadalje- 2 -N ^nL'konča. Meni še, da zasluži- £ iJ°j i Ljubljana in vsi, ki so ^ ^sodelovali pri nastajanju nadalje- A ^hval e’ Pr’znad*e 'n posebno po- > VINKO KERSNIC ^ predsednik predsedstva y občinskega odbora £ ZZB NOV Ribnica ,, PRIZNANJE ARTIŠKEMU TURIZMU Pet zasebnikov, brežiška Agraria in Gozdno gospodarstvo tozd Hortikultura in krajani vseh vasi so razstavili cvetje na razstavi v artiški šoli, ki je privabila radovedneže celo iz sosednje republike. „Opomniti želimo vse, ki vsak dan skoraj slepi hodijo mimo teh lepot v prevelikem pehanju za doseganje gmotnih dobrin," je povedala ob otvoritvi razstave predsednica artiškega turističnega društva Branka Pepelnik. Predsednik občinske turistične zveze v Brežicah Maks Toplišek je izročil Turističnemu društvu v Artičah priznanje za najlepše urejeni kraj v lanskem letu, turistični delavci (to pa so mnogi krajani, ki lepo skrbijo za okolje) pa so bili zlasti veseli priznanja za osvojeno 3. mesto med najlepše urejenimi slovenskimi kraji. To tekmovanje prireja vsako leto slovenska Turistična zveza. Preveč napak na kupu Delavec o nepravilnostih v tovarni na Mirni 1MV tozd Tovarna opreme na Mirni ima po moji oceni slab vodilni .er, nrav tako pa so tudi komu-P!sti to samo na papirju. Delavcem, ‘ se znajo prilizovati, pogledajo prste, tiste pa, ki tega ne P°C[io, a zagrešijo kakšno napako, w kaznuje disciplinska komisija. °lster pa se bolj zanima za šušmar-slvo kot delo v tovarni. m S VIN J ARI JA’' NI BILA ZA TRGOVINO 2fi y Dolenjskem listu številka L julija 1982, ste na strani v -■ 18 ..Ribniških zobotrebcih” 6UUUUUUL111 .Rjavili, da so turistični delavci, so vodili goste po Ribnici, svinjarij” za tdevali zaradi Zel tr.govsko hišo in prodajalno na ,.z?'na- Stvari nimamo name-. kakorkoli olepševati. Sporo-anio samo to, daje bila za novo novsko hišo le zložena prazna pUibalaža, pripravljena za odvoz. odajalna Železnina pa je tisti an prejela blago, ki ga zaradi . e4Ja ni mogla urediti tako, kot treba. j. Menimo, da je večja svinjariji nRresnično in nepošteno po--®canjc dopisnika. Ta, žal, ni Podpisan. JOŽE MOHAR MERCATOR ROŽNIK TOZD Jelka Ribnica Tako seje pred tremi leti zgodilo, da je eden izmed delavcev ukradel v tovarni motorno žago. Predlani pa je delovna organizacija kupila dve verigi za žago, ki jih je ob letni bilanci pogrešala. Ugotovili so, kdo je ukradel žago, in ko so mu dokazali, da jo je ukradel v pisarni svoje delovne organizacije, jo je vrnil. Vendar za ta prestopek ni bil kaznovan, saj se zna prilizovati. Tudi pisarniški delavci si hitro najdejo delo takoj, ko se ob 7. uri odpro gostilniška vrata in trgovine. Zato ni čudno, da ima tovarna tolikšne izgube. D. M. JE TZO RES TAKO MAJHNA? Pred kratkim je nekdo vprašal uslužbenca črnomaljske Kmetijske zadruge, koliko ljudi je v njihovi temeljni zadružni organizaciji. „Trije ali štirje", je odgovoril možakar, ki je štel le zadružne trgovce. Odgovor je očitno odvisen od tega, kako na zadevo gledaš. Če človek upošteva še tistih več kot 200 kmetov kooperantov, je precej drugačen ... Posekana stara senca Zakaj je bilo treba posekati kostanje pred Metliko? Ko * začeli dela za urejanja j^tžišča pri Pildu pred Metliko, so fezvestno posekali tudi tri mogoč-!}* kostanje. Moja mati, ki je stara 8 *®t, se še spominja, kako so se že j' njenih otroških letih pod temi K°stanji ustavljali gonjači živine na P°li iz Karlovca. Ker so bili na tem križišču trije kažipoti, se ga je prije-(me „pri treh rokah". Koliko JUdi je naJio miren počitek v senci eh mogočnih kostanjev! Zdaj pa je od daleč videti križ, da mimoidoča že od daleč spomni na star Jjndski rek: Trpim kot Kristus na križu. S preudarnejšim ravnanjem bi kostanje lahko pametneje izkoristili saj so v bližini nova bencinska črpalka in še kaj, v senci dreves pa bi lahko uredili parkirni prostor. Razni načrti so okoli Metlike uničili že veliko orne zemlje, kar seveda lju dem ni prav , še posebej če pomislijo na številne težave pri lastni gradnji No, vse bi še šlo, če se ne bi stvari končale tako kot nov del ceste pod Trnovcem. stane Željko Suhor Sprejem »podprt” z vprašanji Novomeška kulturna skupnost naposled dobila denarni načrt za leto 1982 - prejšnji teden so ga ob več delegatskih vprašanjih sprejeli hkrati s programom (dejavnosti Novomeški kulturni skupnosti se do zdaj še ni posrečilo sprejeti denarnega načrta že na začetku leta, kar bi bilo nujno in normalno, marveč kasneje. Letošnjega sta oba zbora nove skupščine izglasovala 30. junija, torej na samem pragu dnigega polletja. Načrtovalci so ga namreč lahko sestavili šele tedaj, ko je postalo dokončno jasno, na kakšna sredstva more kultura računati v zaostrenih gospodarskih in stabilizacijskih razmerah. Vpogled pove, da pričakuje čeprav smo vsi zanjo. Jovo Gro- kult ur na skupnost na podlagi samo- bovšek kot predsednik skupščine in upravnega sporazuma nekaj manj posebnega odbora za ureditev kot 22,5 milijona dinarjev ter pose- Jakčevega doma je med drugim bej 10 milijonov za tako imenovano investicijsko vzdrževanje. Skupaj z deležem okoli 6 milijonov, ki naj bi ga prispevala republiška kulturna skupnost, in z lanskim saldom bi novomeška kulturna skupnost pre- • mogla kakih 39,2 milijona dinarjev. Vse te številke pa najbrž ne bodo obveljale, saj so že ob sprejemu denarnega načrta napovedali skorajšnji rebalans. V razpravi o predlaganem delovnem programu in denarnem načrtu je skupščina prisluhnila vprašanjem in mnenjem, ki so jih v zvezi s predvideno porabo denarja na kulturnem področju dostavile nekatere delegacije iz krajevnih skupnosti in gospodarskih organizacij. Medtem ko je prve zanimalo, zakaj tokrat, denarni načrt ne predvideva neposredne pomoči kulturne skupnosti za razvoj kulture v krajevnih skupnostih, so hotele druge natančnejša pojasnila, kaj je oziroma kaj bo z Jakčevim domom. Zbodla jih je precej velika postavka za investicijsko vzdrževanje, kjer je upoštevan tudi znesek za Jakčev dom, češ da bi morali spričo stabilizacijskih razmer ponovno pretehtati nameravano „natožbo“, pojasnil, tem ne da koraka nazaj v zvezi s more biti, ker je ureditev NOVOMEŠČANA V ŠKOFJI LOKI Prihodnji teden bodo v Škofji Loki odprli slikarsko razstavo novomeškega likovnika Jožeta in Andreja Perka, novomeškega rojaka, ki živi in dela v Škofji Loki. To bo prva skupna razstava slikarjev, ki sta bila povabljena na prvo nadaljevalno republiško izobraževalno kolonijo, potekajočo te dni v Novem mestu. Jakčevega doma v srednjeročnem programu opredeljena kot prednostna, ne kaka rezervna naloga. Strinjal pa se ic z mnenjem, in v tem so mu pritrdili tudi delegati, da bo potrebno določiti dinamiko urejevanja in s tem opredeliti obveznosti, ki bi jih v posameznem letu resnično zmogli. • V nadaljevanju so delegati izglasovali prispevna stopnjo za kulturo v drugem polletju. Ta bo glede na presežke v letu 1981 in letos do konca junija zmanjšana od sedanjih 0,67 na 0,56 odst. bruto OD. Podobne popravke so sprejele tudi druge SIS. Zatem je skupščina sprejela nov statut, poslušala krajšo informacijo o stanju Doma kulture (ta je zaprt, v kratkem pa se bodo začela ureditvena dela) ter dala soglasje k imenovanju Franca Bega za novega vodjo skupnih sjužb SIS s področja družbenih dejavnosti. I.Z. METLIŠKO KULTURNO POLETJE Metliška Zveza kulturnih organizacij je pripravila ..metliško kulturno poletje”, vrsto prireditev, ki bodo na grajskem dvorišču v Metliki, če bi ob napovedanem dnevu in uri deževalo, pa v kulturnem domu Edvarda Kardelja. Prva prireditev je bila prejšnjo soboto, ko so igrali, peli in recitirali: metliška mestna godba, pesniki mladinskega .kluba ter pevci pevskega zbora Beti. V soboto, 10. julija, bo nastopil Dare Ulaga z monodramo Toneta Partljiča „Nekoč in danes”, 14. avgusta bo gostoval Janez Hočevar-Rifle s Eornezzijevim ..Svejkom”, 21. avgusta pa bodo plesali in peli tamburaši in plesalci društva Ivan Navratil ter mešani pevski zbor iz Gribelj. Vse predstave bodo ob 20. uri. f. SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV DOLENJSKE IN BELE KRAJO« PRVIČ NA SREČANJU - Nedeljskega, že petega srečanja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine v Straži so se prvič udeležili tudi godbeniki iz Kočevja (na sliki). Straški pihalni orkester je ob tej priložnosti proslavil srebrni jubilej. (Več o tem na 1. strani). Pesem bratskih ljudi 10. srečanje pevcev iz zamejstva, Stražišča in Brežic Letošnje, žc 10. srečanje pevskih zborov Železne Kaple, Prosek-Konto ve la, Stražišča pri Kranju in domačinov Bratov Milavcev je v soboto, 3. julija, v slavnostni dvorani brežiškega gradu izzvenelo tudi v počastitev dneva borca, hkrati pa so obeležili 90-letnico rojstva tovariša Tita in 40-letnico slovenskih partizanskih brigad. Tabor slovesno odprt Na jubilejnem 15. taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem, ki ga je odprl pesnik Severin Šali, je 40 ustvarjalcev, od tega dvanajst slikarjev iz tujine V Trebnjem so 2. julija dvignili „zastor“ za jubilejni, 15. tabor likovnih samorastnikov. Cast otvori-telja tega večdnevnega ustvarjalnega srečanja naših in tujih slikarjev in kiparjev je pripadla pesniku in prevajalcu Severinu Šaliju iz Novega mesta. Preden je proglasil tabor za odprtje povedal, kako sam gleda na MED ZNANIMI OBRAZI -Hamdija Hadžič, slikar, ki seje udomil v Ljubljani, sodi že med stare znance trebanjskega tabora. tovrstna prizadevanja Trebanjcev. Podčrtal je, da je iz razvoja jasno razvidno, kako se jim je pravzaprav posrečilo iz nič ustvariti prireditev mednarodnega pomena. Obregnil pa se je ob besedo naiva, ker da ima prehud prizvok naivnosti, tako pa ustvarjanje teh, ki jih gostoljubno Trebnje sprejema iz leta v leto, vsekakor ni. Samorastništvo, je poudaril Šali, je povsem točna označitev za dejavnost, katere pomembno srce je Trebnje. Navsezadnje pa niti to ni pomembno, je pristavil, saj gre za umetnost, ta pa je ena. Slovesnost je bila v avli „stare” osnovne šole. Nadaljevala se je s predstavitvijo udeležencev letošnjega tabora. Teh je kar štirideset, od tega dvanajst iz tujine. Seveda je uvodna dobrodošlica veljala najprej slikarjema Jožetu in Komadu Peternelju iz Zirov, ki sta se udeležila prvega tabora leta 1968. Prava veteranka v letošnji druščini samorastniških likovnikov je piranska slikarka Greta Pečnik, ki letos že štirinajstič izkazuje svojo zvestobo taboru, saj se ni udeležila le prvega. Tudi številne druge ustvarjalce so posebej pozdravili za njihovo večkratno udeležbo. Tako so iz Jugoslavije in tujine. Slikarka Jutta Borchert iz Nemčije je letos že tretjič v Trebnjem. Trebanjsko občino „zastopa-jo” trije: slikar Lucijan Reščič in kipar Stane Novak iz Trebnjega (slednji sodeluje prvič na taboru) in kipar Sandi Leskovec z Mirne. Številni udeleženci od blizu in daleč so celotno dogajanje pozorno spremljali. Še posebej so z aplavzom nagradili mešam pevski zbor mirenske Svobode, ki je pod vodstvom dirigenta Staneta Pečka zapel nekaj pesmi, in nastop Silvestra Mihelčiča, ki je na elektronski harmoniki izvajal belokranjske ljudske pesmi v lastni priredbi in druge skladbe. I. Z. Vstopa nov član Združenje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine kritično ocenilo svoje delo V imenu pokrovitelja prireditve, brežiškega občinskega izvršnega sveta, je govoril njegov podpredsednik Tone Zorko, ki je med drugim poudaril, kako pomembno je, da kultura pride med ljudi. Najbolje pa je izpovedal poslanstvo te in podobnih prireditev Niko Keše, avtor pesmi, ki jo je uglasbil Radovan Gobec (tudi sam prisoten na sobotnem srečanju), zbori pa so jo ob koncu prijetnega kulturnega večera tudi prvikrat družno zapeli. VOVKO RAZSTAVLJA V LJUBLJANI V galerijskih prostorih inštituta „Boris Kidrič" v Ljubljani so v torek popoldne odprli razstavo del slikarja Tonija Vovka iz Novega mesta. Novomeški slikar je tokrat pripravil slike iz svojega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Na otvoritvi je nastopil violončelist Tomaž Sever. Jože Koporc, Jo Igo let ni Novolesov godbenik iz Vavte vasi, bo tudi v prihodnje prvi mož v Združenju pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Za predsednika so ga ponovno izvolili na skupščini tega združenja, ki se je 30. junija sestala v novomeški glasbeni šoli. Na skupščini je tekla beseda o marsičem, vendar so najtehtnejši poudarki veljali nadaljnjemu utrjevanju združenja, za katerega so se pihalni orkestri pred leti odločili iz več razlogov. Eden Od teh je bil, da bi poslej enotno zastopali svojo dejavnost na področju ljubiteljske kulture, skupaj skrbeli za kadre in njih izobraževanje ter poglabljali tudi medsebojno sodelovanje. Kot so ugotovili, so do zdaj uspešno izpolnjevali le načrte skupnega nastopanja, medtem ko več zadev še vednp čaka na za vse sprejemljivo razrešitev. V razpravi so poudarjali, da' morajo orkestri v razvoju odločno naprej in s tem doseči raven najboljših tovrstnih slovenskih ansamblov. Zavedajo se, da potrebnih korakov ne bo lahko napraviti, če se zatakne že pri izpolnjevanju zahteve, naj bi imeli vsi orkestri omenjenega združenja predvodnike. Zdaj je marsikje tako, da morajo v vlogi predvodnikov nastopati sami kapelniki oziroma dirigenti, kar pa ni sprejemljivo. Toda ko so organizirali izobraževanje za predvodnike, ni bilo od nikoder nobene prijave kljub dvakratnemu pozivu, naj orkestri vendarle kaj ukrenejo. Vsekakor je moč ugotoviti, da združenje še ni ustrezno zaživelo in da ostane prenekatera pobuda le na papirju. Tako v času omenjene skupščine združenje j tudi še ni bilo registrirano, kar je j še bolj oviralo uresničevanje j nalog. Poslej, tako so se soglasno i izrekli na skupščini, naj bi bilo I združenje aktivnejše v vseh po-j gledih. Velika pridobitev je novi j tajnik, kar pomeni v nemajhni j meri tudi jamstvo, da bodo ! poslej včlanjeni orkestri na teko-! čem z vsem, o čemer bo raz-I pravljalo združenje. Kaže tudi, da se bo članstvo v j združenju še letos povečalo za ! „novinca“. To naj bi bil delavski pihalni orkester iz Kočevja, katerega predstavniki so tokrat na skupščini sodelovali kot gostje. Novo srečanje z Lamutom Dolenjski galeriji odprta razstava Lamutovih grafik, prirejena ob 20-letnici umetnikove smrti Ob dvajsetletnici smrti akademskega slikaija Vladimira Lamuta so v Dolenjski galeriji priredili razstavo njegovih grafik. Na otvoritveni slovesnosti v četrtek, 1. julija, ki so se je udeležili številni Novomeščani, med njimi več kulturnih in drugih javnih delavcev, je po koncertu harfistke Pavle Uršič o Lamutu in njegovi umetnosti govoril umetnostni zgodovinar Milček Komelj. Obiskovalcem je bil na voljo (za 100 dinaijev) tudi katalog z uvodno študijo ,„Nemir in iskanje Vladimira Lamuta” izpod peresa Milčka Ko-melja, ki je opravil tudi izbor razstavljenih del ter skupaj z Jožefom Matijevičem postavil razstavo. v Dela - v obeh dvoranah Dolenj-, ske galerije je razstavljenih 67 grafik - so za to prireditev dali na voljo Dolenjski muzej, Lamutova družina in Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice. Takoj je treba reči, da toliko Lamutovih grafik v Novem mestu še ni bilo na ogled. To je prav gotovo zasluga avtorja razstave Milčka Komelja, ki sc je kot eden najboljših poznavalcev, če že ne kar najboljši, Lamutove umetnosti potrudil, da je Lamut ..stopil’, pred obiskovalce z vso svojo nemirno umetniško naravo, kakršno odsevgjo malone vsa njegova ..tamutovska" dela. Na razstavi so močno razvidna tri ustvarjalna obdobja s poudarjenim stopnjevanjem. Prvo predstavlja cikel suhih igel, nastalih med drugo svetovno vojno oziroma v obdobju neposredno po končanem študiju na zagrebški likovni akademiji. Drugo obdobje so znamenite Lamutove litografije iz sredine petdesetih let, tretje pa leta pred umetnikovo smrtjo. Vmes so bila seveda obdobja zaznavne stagnacije, posameznih uspehov, potcih pa čas zavestnih krčevitih iskanj. Čeprav je bil Lamut, kakor so prepričani strokovnjaki, rojen krajinar, je vendarle svoja najboljša in najznačilnejša dela ustvaril v grafiki. Z njo je lahko izrazil svoj intimni odnos do življenja in umetnosti in v njej razodel svoje najosebnejše težnje. Grafika je hila pri njem tako prevladujoča, da je postala podlaga celo pri njegovih barvnih slikah. Razstava, ki je sama po sebi velik kulturni dogodek in pomeni tudi odnos Novega mesta do njegovega umetnika, bo odprta vse poletje tja do prve polovice septembra. L Z. DOLENJSKI LIST (TELEVIZIJSKI SPORED 9. VII. petek 17.55 POROČILA 18.00 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Nika Zajca 18.30 OBZORNIK 18.45 POT V PRIHODNOST: Ato- movo srce, izobraževalna serija 19.15 RISANKA 19.20 CIKCAK 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.000 VČERAJ... ZA JUTRI: Letni obračun, zadnji del dok. serije 20.35 NE PREZRITE 20.50 E. Tidyman: TRAGEDIJA V GVAJANI, nadaljevanje in konec 22.20 SPREMLJAJMO - SODELUJMO, športna oddaja 22.30 NOČNI KINO: UGANKA PADLEGA DEKLETA, ameriški film Modni fotograf Jerry Schatzberg je poznan tudi kot filmski režiser, še posebno po filmu Strašilo. V tokratnem nočnem kinu si boste lahko ogledali njegov zgodnejši film Uganka padlega'dekleta, v katerem med drugimi igrajo: Faye Dunaway, Barry Primus in Vivice Lindfors. Film je poln fantazije in sanjskega sveta. Zgodba pripoveduje o nekdanji manekenki, ki se je zatekla v hišo na obali, da bi tam v miru pisala spomine na dogodke, ki so odločali o njenem življenju. 00.05 POROČILA 10. VII. sobota 1 17.25 POROČILA 17.30 PELE, mehiški dokumentarni film Režiser Francois Raichenbach je naredil zanimiv film o slavni nogometni zvezdi Peleju, vendar pa je film hkrati tudi pripoved o nogometu, o lepoti in veličini te igre, kadar je v rokah pravih ljudi. 18.50 NAS KRAJ: Sveče na Koroškem 19.05 ZLATA PTICA - Račko in Lija (Račko vrvohodec) 19.10 RISANKA 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 TEMNEJŠE OD JANTARJA, ameriški film Film je kriminalka, katere osrednji junak je McGce, človek, ki se ukvarja z nenavadnim poslom, da ljudem vrača njihovo imetj?, ki si ga na sodišču niso uspeli izboriti. Ne-kega dne je McGee priča nenavadnemu dogodku: neznanca vržeta v vodo zvezano dekle. Junak jo seveda reši in začne se razpletati 11. VII. nedelja 8.40 POROČILA 8.45 ŽIVŽAV, otroška matineja 9.40 N. Companeez: ŽENSKE Z OBALE, francoska nadaljevanka 11.10 TV KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA: Fantje z vseh vetrov 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA Prizorišče oddaje je avstrijska. Koroška, območje Podjune, Roža in Zile, kjer so se ohranile čvrste slovenske kmetije, ki dosegajo pomembne pridelovalne in rejske uspehe. Kmetovanje je podrejeno prireji mleka in mesa, uspešni pa so tudi pri vzreji plemenskih svinj, pujskov ter pri pitanju prašičev in mlade govedi. Zammivo je tudi, da se slovenski kmetje uspešno vključuj go v turistično ponudbo in jim turizem vrže prenekateri novec. vrze pi 13.00 POROČILA 21.30 ČEZ ’ NEPREKINJENO ČRTO, nadaljevanka 22.35 ŠPORTNI PREGLED 23.05 POROČILA 14.40 GERONIMO, ameriški film Film je klasičen vestern, pripoveduje pa o resničnih dogodkih, povezanih z življenjem in bojem apaškega poglavarja Geronima. Film spada med tiste redke vesterne, ki se držijo resničnosti, ta pa je bila v zgodovini ZDA kajpak kruta, polna krivic in izkoriščanja indijanskih plemen. Režiser: Arnold Laven. 16.20 POROČILA 16.25 ZGODOVINA LETALSTVA 16.55 ŠPORTNA POROČILA 17.10 J. S. Popovič: JARA MEŠČANKA, komedija 18.35 RISANKA 18.50 SNP — finalna tekma v Madridu 21.00 DNEVNIK 21.20 VREME 2 17.15 Test - 17.30 Glasbeno popoldne - 19.30 Velike razstave - 20.00 Velikani jazza - 20.45 Poročila — 21.55 Bogastvo Rougo-novih - 21.50 Tito in Brioni 12. VII. ponedeljek 16.40 KMETIJSKA ODDAJA 17.40 POROČILA 17.45 POHOD ČEZ LEDENO PUSTINJO, japonski poljudnoznanstveni film 18.30 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 D. Christoff: NEME PRIČE Zahodnonemška drama obravnava nevsakdanji dogodek iz vsakdanjega življenja, pravzaprav dogajanje ob koncu tedna v neki družini. Mož ■ spravi otroka spat, žena odide k ljubimcu, mož pa začne kot običajno piti. Otrok pa ne more zaspati, joka in joka, dokler. <, 21.15 KULTURNE DIAGONALI 22.00 V ZNAMENJU --‘i 17.45 Test - 18.00 DneVnik ' 18.15 Lutkovni pogovori - , ■ Ljudske pripovedke - 19.00 Spon. na oddaja - 19.30 Dnevnik - 2(W» Po sledeh napredka - 20.55 ročila — 21.05 Countrv glasb.:, ?c" novitev glasbene oddaje 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Mali šlager — 19.00 TV dnevnik - 19.30 P. Midras: Cedrus, balet - 20.50 Poročila - 20.55 Vidiki -• 21.45 Nočni kino: Moja draga Iza, slovenski film zanimiva zgodba. Režiser filma je Robert Clouse, mojster tega žanra, igrajo pa: Rod Taylor, S. Kendall, T. Bikel, J. Russel, J. Booth. 21.35 ZRCALO TEDNA 21.50 JAZZ NA EKRANU: Jazz orkester RTV Beograd 22.10 POROČILA 17.00 Tri čarovničine skrivnosti, gledališka predstava za otroke - 18.00 Človek in pol - 18.55 SNP, tekma za 3. mesto - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.40 Svet okoli rfas - 22.40 Športna sobota 13. VII. torek 1 17.55 POROČILA 18.00 ZGODBE O PRISMUKIH, otroška serija 18.10 J. Ipavec: MOŽIČF.K, balet 18.30 OBZRONIK 18.45 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA 19.15 RISANKA 19.20 CIKCAK 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 AKTUALNO 20.45 R. Rolland: JEAN CHRISTOPHE, 1. del nadaljevanke Začenja se francoska nadaljevanka, ki je nastala po cikličnem romanu Romaina Rollanda. Zgodba se začenja v sedemdesetih letih prq-šnjega stoletja in govori o Jeanu Christophu, ki se je rodil v revni, a glasbeno nadarjeni družini, kar se odrazi tudi v otroku, saj je ž® otroških letih nadarjen pianist. di Jean se odloči, da bo šel P° P° glasbenika, na njej pa doživlja l*'' izkušnje in razočaranja, ljubezni*11 21.40-V ZNAMENJU 18.00 Dnevnik - 18.15 Naš dan' 18.45 Glasbeni amaterji - ^ Dnevnik - 20.00 Narodna glasb*' 20.45 Spomeniki revolucije - 2l-'51 Poročila - 21.40 Koncert z dubro" niških poletnih prireditev 14. VII. sreda 1 18.00 POROČILA 18.05 GUSARJI KAPITANA GANCHA, brazilska serija 18.30 OBZORNIK 18.45 GLASBENI AMATERJI: KUD Marušiči Marušiči so vas v bližini Buj. Vseh 50 prebivalcev vasi je včlanjenih v društvo Marušiči, kar je nedvomno primer, vreden pozornosti. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 IGRE BREZ MEJA v švicarskem mestu Tesserete 21.30 JAZZ NA EKRANU: Skupi- na Airto Moreira 21.55 V ZNAMENJU . 18.00 Dnevnik - 18.15 Padla ? neba, otroška serija - 18.45 NaP*J na glasba - 19.30 Dnevnik - 20.W Školjka, norveška drama - 21’® Poročila - 21.10 Poklic: arrtal®1, kulturna oddaja 15. VII. četrtek 1 17.35 POROČILA 17.40 PEDENJ ŽEP: Tako je baletni šoli 18.00 POT OKOLI SVETA Z OSMIMI NOTAMI: Nevesta 18.30 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE: Tespi-sov voz 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: DEMONSKO SEME, ameriški film Tokratni film je znanstvenofantastičen. Gre za vprašanje, ki že dolgo muči znanstvenike: ali je mo- goče, da nastane računalniška zavest. Film govori o takšni možnosti. Računalnik Proteus prevzame kontrolo v hiši znanstvenika in oplodi njegovo ženo, da bi mu rodila potomca. Režija: Donald Cammell. 21.30 MINIATURE: Obisk pri Marcu Chagallu 21.50 V ZNAMENJU 18.00 Dnevnik - 18.15 40 zelenih slonov - 18.40 Dašenka, risanka - 18.45 Muppet show - 19.30 Dnevnik - 20.00 Filmski večer, srhljive zgodbe - 21.45 Dr. Jekyll in mr. Hyde, ameriški film DOLENJSKI LIST Št. 27 (1717) 8. julija 1982 IZDELKI IZ BETONA dipl. ing. GRIL AVGUST in ANA Grosuplje, Rožna dolina, tel. (061) 771 -127 in 772 -126 m s r S š> /s ZA GRADBENIŠTVO PROIZVAJAMO: VSE VRSTE BETONSKE ZIDAKE, STROPNE NOSILCE IN POLNILA, BETONSKE CEV! OD 0 100-1000 mm, BETONSKA OKNA RAZLIČNIH DIMENZIJ, DRENA2NE CEVI, OKENSKE POLICE IZ PRANEGA KAMNA FASADNE OBLOZNE PLOŠClCE IZ UMETNEGA KAMNA BETONSKE JAŠKE 1 m Z REDUCIRKO OD NA 0,6 m ZA OPREMO VRTOV: PRANE PLOŠČE 40 X 40 in 50 X 50, 40 X 60 RAZNE OKRASNE OGRAJE, BETONSKE STEBRIČKE ZA OGRAJO TER OKRASNE STEBRIČKE, RAZLIČNE POSODE IZ PRANEGA KAMNA, ZA CVETJE IN LEPOTNO GRMIČEVJE KORITA ZA BALKONSKO CVETJE, GARNITURE: MIZA S STOLI V RAZLIČNIH IZVEDBAH, PERFORIRANE PLOŠČE, VRTNE ROBNIKE IN-MEJNIKE, TLAKOVCE ZA DVORIŠČA IN PARKIRNE PROSTORE (RAZNIH OBLIK) ZA KMETIJSTVO: ZIDAKI ZA GRADNJO Sl LAŽNI H SILOSOV, BETONSKA VRATCA ZA SILAZNE SILOSE, STEBRE ZA KOZOLCE. SMO KONKURENČNI V CENAH IN KVALITETI! SE-PRIPORnCAMni 1 m POTA mT sm/ dežurni poročajo Lfp^UŠCe obiskal vlomi- ijj- } noči na soboto jc kopa-ohitt-o oleniskih Toplicah vnovič obiskaUat. Storilec-jc vdrl v blagaj-L . . P(°stor pri garderobah, po .deianm, ki ga je pustil, pa jc več eni oc*tno» je iskal denar. V dmK-r Ptedal°v je našel le 50 din iffi. Sl«r pa je naredil za preko •000 din škode. im** Sil : “T*1® *w:»- SKRIVALIŠČA IN DOM - Na pol podrte barake, garaže, vlažne kletne sobe so v poletnih mesecih, ko je sezona priložnostnih del, ponovno polne sezonskih delavcev z juga. Večina neprijavljenih, brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja, živi v bednih razmerah, prekupčevalci in delodajalci pa si zadovoljno manejo roke. Tudi številne akcije in racije organov UNZ v takih primerih ne zaležejo kaj prida. 0 kokoših na hišnem svetu Reja kokoši in zajcev prepovedana le v strogem središču mesta — Primer na Poti na Gorjance naj razjasni hišni svet rtS?LE"* SK JE NA TUJ RA-a . “iodrag Petrovič iz Svetost,, l -ie v s°boto zvečer parkiral Tr,»t ° Preci motelom Putnik v . njem, jc presenečen ugotovil, nekdo obiskal vozilo. Iz avtomobila so namreč izginila obla-* vrednosti 25.000 din, last -mitu in sopotnika. Poceni oblačenje. Onnl>LA S KONZOLNEGA c. .A ~ Na gradbišču Novolesa v 321 s*a se 30. junija poškodovala , 2ct.Sivac in Adam Čajič, delavca m n nir ~ tozd Tot:«'1 'v Krškc-^ Ume njena delavca sta namreč paula s preobremenjenega in nestro-vno privitega konzolnega odra in “ pri padcu poškodovala. Zdravita sc v novomeški bolnišnici. KRADEL. JOŽE? - V noči “ u ■ Junii je bilo vlomljeno v ebni avto Stanislave Perme iz l,",a,rt"ega, ki jc vozilo pustila ob Kalnt cesti pri vasi Reber, kjer je ta veselica. Tat jc odnesel rezervno o, vt’č ključev, kasete in očala -vrednosti 4.000 din. Dejanja je suinljen 20-letni Jože N. iz okolice Žužemberka. POSTALO MU JE SLABO ■28. junija ob 13. uri je prišlo na' -^‘stralni cesti med Sevnico in Krškim v Boštanju do hude prometne nesreče. 38-letni Celjan Leopold Berg se jc tega dne peljal z sobnim avtom proti Sevnici, pri mostu čez Mimo pa jc srečal kolono vozu. Kot jc kasneje sam izjavil, je ; f,®U ,nenadoma postalo slabo, zato ne a- V *evo in tfčil v avtobus. Pri uesreči se je Berg huje poškodoval, materialne škode pa jc za 40.000 SONCE IN NEPREVIDNOST ZANETILA požar TrqŠnji ponedeljek je prišlo na a£ 6kem poslopju 48-!etnega n. {. oerbca iz Pavlove vasi pri 10.li* , do požara. Eksplodiral jc goriv s°l1, v katerem je bilo i,. J;1 /a kmetijske stroje, ogenj pa do et ,zajtd poslopje. Kot kaže, je vroč. - j*1 Pr'šlo zaradi izredne blizunCJn zateKad°lj, ker je Šerbce p0* ^ua postavil segreto kosilnico. §kn / so pogasili gasilci in sosedje, e Pa jc bilo za 100.000 din. vLOM in tatvina storil noči na 29. junij je neznani man,Vomil v osebni avto Sulej-na ,,, , rk°njiča, ki je vozilo pustil ^ Parkirišču hotela Terme v Čate-, J« odnesel avtoradio, je n juliia med 20. m 22. uro pa ji .eznancc izpred brežiškega doma mm . radel nezaklenjeno kolo z /on°r ' Bojana Viinpolška iz -gornjega Lenarta. Anonimna pismena prijava, naslovljena na Upravo inšpekcijskih služb Novo mesto, je pred dnevi pripeljala komunalnega inšpektorja na Pot na Gotjance, kjer da več stanovalcev redi domače živali. Nekateri prebivalci so namreč postavili lesene barake, s pomočjo katerih pač po svoje premagujejo današnjo mesno krizo. Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij v občini Novo mesto dovolj jasno govori „da je potrebno obstoječe objekte in naprave, ki kazijo estetsko podobo strnjenih naselij, kot so razne barake, ograje, plotovi, mreže in podobno, in niso strokovno urejeni, primerno urediti ali odstraniti". Na srečo rejcev Pot na Gorjance ne sodi v strogo središče mesta, kjer pre- bivanje kokoši in zajcev odlok strogo prepoveduje. Komunalni inšpektor je zato predlagal, da se o tem stanovalci blokov pogovore na prihodnjem sestanku hišnega sveta in samostojno odločijo, kako bodo zadevo uredili. Seveda v skladu z že , navedenim odlokom, ki v nadaljevanju med drugim pravi: „V strogem središču mesta ni dovoljeno rediti domačih živali, pse in mačke pa le, če to dopušča hišni red. Zunaj središča Novega mesta se smejo rediti zajci in perutnina, če ima lastnik primerne, zaprte ali ograjene prostore in če njihova reja ne moti okolice. Tisti, ki mu je kmetijstvo edini poklic, sme rediti domače živali in perutnino v Novem mestu, vendar mora imeti za rejo domačih živali primerno zaprte in ograjene prostore." B. B. PO DOLENJSKI DEŽELI • LAKOTA IN PRAZNI ŽEPI, MORDA še kaj tretjega, so nagnali neznanega tatu, da je v noči na 1. julij obiskal trgovino Mercatorja v Dobrniču. Med obilico raznih dobrot se je odločil le za nahrbtnik, v katerega jc stlačil 5 kilogramov suhe salame. Kruh ima verjetno doma. • Brizganec, ki ga jc Treba-njec A. G. v četrtek pognal po grlu v bifeju pri Dunji, je stal žejnega gosta nič manj kot avtomobil. Ukradeno vozilo so šele čez dva dni našli v okolici Krškega. D. K., kije osumljen kraje, je vožnjo nadaljeval v modri sto-enki. • Metličani se množično odločajo za šport. V silnem navdušenju nad nogometnimi dogodki v dalj nji Španiji so neznanci vlomili v skladišče tclcsnokulturne skupnosti in odnesli 5 žog, športne copate in tlačilki. Tudi drese, progaste črnobele, bodo dobili zastonj. • V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v kiosk Dela v Bršlji-nu. Zmanjkalo je 10 ščipalk za nohte, 4 žepni noži in 6 glavnikov. Če ne drugega, bi se po značilnostih ukradenih predmetov dalo ugotoviti vsaj spol storilca. U v ČKZ BANKINO V GOZD - Jož* , ° h. Dobravice se je 28. junija poldne peljal z osebnim avtom od 'ti l t? ’Pesta proti Šentjerneju, mi • Zcm ‘n Mokrim (soljeni pa Vo lC nasProti pripeljal drug avto. ,, o se je umikal na desni rob, pri pa ga je čez bankino zaneslo v ®°zd- j-aže sta se ranila voznik in' ■ Potnica Albina Vovko, gmotne Kodu Pa je bilo za 25.000 din. neprevidno na cesto 29. junija popoldne je Francu Šuštarju, se jc z avtom peljal po Gubčevi nu e-v..Trebnjem, nenadoma zavil s Parkirišča pred vozilo 9-!etni kolesar Lri trčenju je kolesar padel in sc laže ranil. P NA mokri cesti zaviral • fejsnjo sredo zjutraj je Zagrebčan MED PERILOM NAŠEL DENAR Neznani storilec je 29. junija med 7. in 10. uro skozi okno vlomil v stanovanje Marije Kos iz Kvedrove 11. v Sevnici. Potem, ko je do dodobra premetal stanovanje, je v spalnici med perilom našel denarnico s 23.000 din in žensko uro. Plen je seveda odšel z vlomilcem. PEŠCA ZBIL NA BANKINO V nedeljo zvečer je Janez Štrukelj z Dobličke gore peljal osebni avto od Kanižarice proti Kočevju. V Dobličah je dohitel pešca, domačina Danijela Božičeviča, ki je hodil po desni strani ceste. Štrukelj ga je s prednjim delom avta zadel in zbil na bankino. Božičevič je dobil hude poškodbe in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode na pločevini je za 8.000 din. DEČEK ZA OBROČKOM NA CESTO Trebanjčan .Edvart Pintar se je 28. junija peljal z osebnim avtomobilom proti Račjemu selu. V nepreglednem ovinku je na cesto nenadoma pritekel 8-!etni D. B.. ki je pred seboj kotalil plastični obroč. Čeprav se je voznik umikal in tudi močno zaviral, je otroka zadel in zbil po tleh. Teže poškodovanega otroka so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Josip Podor, ki se je peljal z avtom proti Ljubljani, pri Grmovljah zaviral, ker ga je prehiteval drug avto. Zaradi mokrega cestišča ga jc zaneslo v vsek. Voznik jc bil laže ranjen, škode na pločevini pa je za 50.000 din. TROJNO TRČENJE - V soboto popoldne se je Prane Zupan iz Dolnje Starc vasi peljal z osebnim avtom nemške registracije proti Kostanjevici. Ko jc hotel v Šentjerneju ustaviti, seje vanj zaradi kratke varnostne razdalje zaletel z avtom Vinko Felicijan iz Veliga Podloga. Slednjega je po trčenju odbilo v avto Stanislava Šinkovca iz Dolnje Brezovice, ki jc pripeljal nasproti. Šinkovec in njegova žena sta bila laže ranjena, gmotne škode pa je za 50.000 din. Utrujenost pobrala dvoje življenj Silovito čelno trčenje pri Prilipah Utrujenost je prejšnji teden povečala smrtni davek magistralne ceste med Ljubljano in Zagrebom. V razbitinah osebnega avta pri Prilipah je 30. junija ob 4.20 ugasnilo dvoje življenj. Novomcščan Nikola Brakoče-vič, ki se jc z ženo peljal v osebnem avtu iz Zagreba proti domu, je pri Prilipah zaradi utrujenosti zapeljal na levo stran cestišča in trčil v tovornjak s priklopnikom, ki ga je nasproti pripeljal Rajko Radosavljevič iz Laškega. Po silovitem čelnem trčenju se je priklopnik prevrnil na bok. osebni avto pa je s ceste odbilo na travnik. Na kraju nesreče je poškodbam podlegel 33-!etni voznik Brakočevič, nekaj zatem pa je,med prevozom v bolnišnica umrla še njegova 31-ietna žena Olga. Na pločevini so ocenili za 35.000 din škode. SMRT MED DREVJEM 29. junija zjutraj je Marko Curič iz okolice Prozora, ki je peljal osebni avto nemške registracije od Ljubljane proti Zagrebu, pri Mrtvicah zaradi utrujenosti zapeljal s ceste na travnik in trčil v drevje. Pri nesreči sc je sopotnik, 42-letni Mato Dedič, hudo poškodoval in jc ranam podlegel že na kraju nesreče, voznika pa so prepeljali na zdravljenje v breži ško bolnišnico. Gmotne škode je za 50.000 din. S kolesi 300 kilometrov po Dolenjski Dolenjska kolesarska transverzala nova preizkušnja za privržence vrtenja pedalov ___________________________X Veijetno skupina kolesarjev vseh spolov in starosti, ki se je lanske pomladi podala na 300 kilometrov dolgo, po Dolenjski in Beli krajini, ni slutila, da je s trodnevnim kolesarjenjem naredila kolesnice, bodoči dolenjski kolesarski transverzali. In ker je vedno več takih, ki se odločajo ža kolesarjenje so v novomeškem kolesarskem klubu odločili, da po svoje pripomorejo k razvoju tega športa. Lani prevoženo 300 kilometrov dolgo pot so imenovali dolenjsko kolesarsko transverzalo, vse, ki jo bodo prevozili, pa čakajo medalje in priznanja, ki jih bodo vsako leto podeljevali na maratonu ,,Po partizanski magistrali” in na kolesarskem srečanju za memorial Milana No- vaka. Vsa zadeva je dokaj preprosta, saj je potrebno na novomeško kolesarsko društvo poslati le prijavo z osnovnimi podatki, plačati startnino 250 din, že čez čas pa bo poštar prinesel izkaznico in navodila za vožnjo. Zapišimo le, da pot vodi iz Novega mesta, kjer je v hotelu Metropol prvi kontrolni žig, preko Rateža, Šentjerneja, Prekope, Kostanjevice in Cerkelj do Čateža, kjer jc druga kontrolna postaja. Pot vodi zatem naprej do Brežic, Dolenje vasi. Krškega, Impolce, Sevnice, Tržišča, Mokronoga in Mirne do Trebnjega, kjer v motelu čaka tretji pečat. Za četrti žig v Dolenjskih Toplicah je potrebno prevoziti pot preko Velikega Gabra, Šentvida, Stične, Ivančne gorice, Muljave, Krke, Zagradca, Žužemberka, Dvora, Soteske in Meniške vasi, zatem pa skozi Podturn, Črmošnjice, Črnomelj, Dragatuš do Vinice, kjer ima oskrbnica Župančičeve rojstne hiše spravljen peti kontrolni žig. Končna postaja je ponovno v Novem mestu, preje pa jc seveda potrebno prevoziti pot od Prelo-kc, preko Adlešičev, Gribelj, Podzemlja, Metlike in Vahte. Takšen vrstni red žigov ni nujen, dovolj je le, da so v izkaznici potrjeni obiski vseh kontrolnih točk. v_ MALNAR DRUGI V STRELJANJU **• Na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani se jc v nedeljo končalo letošnje republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko pištolo. Dolenjsko zastopstvo je doseglo lep uspeh, saj je mladi Slavko Malnar zasedel med mladinci 2. mesto s 412 krogi, njegov klubski kolega Povše pa je bil s 325 krogi šesti. VSE ZMAGE KOČEVCEM V počastitev dneva borca so pripravili kočevski ribiči na Kolpi tekmovanje v muharjenju. Meddruštvena tekmovanja seje udeležilo 10 ekip Broda na Kolpi, iz Čabra, Kočevja in Avstrije. Zmagala je prva ekipa Kočevja, druga jc bila druga ekipa Kočevja, tretja pa ekipa ribiške družine iz Idrije. Med posamezniki so slavili trije Kočevci: prvi jc bil Dušan Tošaj, drugi Nikola Debelič, tretji pa Lado Mesaroš. Ribiči so sklenili, da bo tekmovanje poslej tradicionalno. (Milili- PAVLIC V TEŽAVAH Po zadnji dirki za državno prvenstvo na Grobniku je dirkalcu Alojzu Pavliču dokončno odpovedal njegov 125-kubični morbidclli, s katerim je že v lanski sezoni imel obilo smole: zlomilo mu je sedem glavnih gredi, štirikrat je zavoljo tega padel, po padcu na treningu ža prvenstvo SRS pa je motor do kraja uničen. Šerijski, a neobdelan blok motorja mu italijanski proizvajalec sicer lahko dobavi v kratkem roku, temu pa sledi še posebna obdelava, ki traja vsaj deset dni; zato je veliko vprašanje, ali bo Pavlič lahko vozil dirko za republiško prvenstvo v nedelje v 1 . Požigi in na svetovnem prvenstvu, naslednji teden na Grobniku. M. K. USPEŠNO NASTOPILI V MARIBORU - Novomeški športniki-paraplegiki (na posnetku jih vidimo med enim od treningov) so se konec minulega tedna udeležili 13. memorialnega atletskega tekmovanja prof. Bojana Hrovatina v Mariboru. Med preko 80 udeleženci, tudi iz sosednje Italije in ČSSR, so Novomeščani dosegli nekaj odličnih rezultatov. Tako je v atletskem mnogoboju v skupini 2 Okoren zmagal, Gorenc pa je bil v skupini 4 drugi. V ženski konkurenci je v skupini 1 zmagala Radejeva, ki je 1. mesto zasedla tudi v vožnji na 200 metrov. V isti disciplini je bil pri moških v skupini 1C Radej drugi, Okoren pa tretji v skupini 2 na 400 metrov. Novomeška regijska štafeta je v vožnji 4 x 100 metrov zasedla 2. mesto, ekipa Novega mesta II pa je bila osma. Kočevska sezona razočaranj Športniki v mestu ob Rinži neuspšno zaključili minulo tekmovalno sezono Kočevski ljubitelji športa so od minule tekmovalne sezone pričakovali več. Seveda pa je tej telegrafski oceni o nastopih rokometašic, odbojkaric, košar-kaijev, nogometašev, atletov, kegljačev in strelcev potrebno dodati še nekaj. Nogometaši Kočevja so startali v -prvenstvo z željami, da morda celo posežejo po 1. mestu v II. republiški ligi in sc tako uvrst# v enotno ligo. Njihovi kasnejši nastopi so pokazali, da so takšne želje brez osnove, saj so se komajda rešili izpada iz lige. Le z eno dobro igro, tisto s Piranom, ko so'zmagali s 5:1, kaj več tudi niso mogli doseči. Razočarali sa tudi košarkaiji. S samo 2 točkama so se poslovili od republiške lige, v kateri so domovali vsega 1 sezono. Premalo izkušenj, predvsem pa premajhna višina sta poglavitna vzroka za neuspeh kočevske košarke. Še najbliže podvigu so bile rokometašice Itasa. Domala skozi celo prvenstvo so bile glavne kandidatke za naslov prvaka in vstop v II. zvezno ligo, vendar so v finišu povsem popustile. S težko muko pri-boijena prednost iz jesenskega dela prvenstva je skopnela. Lep uspeh pa so dosegli fantje. Z osvojitvijo 1. mesta v območni ligi so si priborili pravico do kvalifikacij za vstop v II. republiško ligo. Najprijetneje so presenetile odbojkarice. S kar 7 zaporednimi zmagami so sc spomladi rešile dna lestvice in dokazle, da bodo v prihodnji sezoni trd oreh za vse nasprotnice. Trener Rajko Luzar je iz mlade in neizkušene ekipe naredil moštvo, ki se lahko poteguje za vrh v slovenski odbojki. Med ostalimi zvrstmi velja omeniti še dosežke namiznotenisačev, ki so ponovno dokazali, da v I. B republiški ligi nimajo enakovrednega tekmeca. M. G LA VONJ IC NOVOMEŠČANKE NA KOŠARKARSKEM TABORU Na mladinskem košarkarskem taboru v Tolminu, ki vsako leto zbere najboljše in najobetavnejše mlade slovenske košarkarice, so letos sodelovale tudi 4 igralke obetavne vrste Novega mesta. Vanja Dalmacija, Simona Adamič, Sabina Zaletel in Marija Jenko bodo lahko na taboru pridobljeno znanje s pridom uporabile v bližnji prvenstveni sezoni. BALINARJI KRKE DRUGI V SLOVENIJI Na baliniščih v Radovljici in Lescah jc bilo pred dnevi 31. republiško prvenstvo v športnem balinanju. Med 24 ekipami se je tekmovanja udeležilo tudi moštvo Trim kluba novomeške tovarne zdravil Krka, občinski prvaki, ki so v močni konkurenci zasedli odlično 2. mesto. Srebrno odličje in pokal so Novomeščanom priborili Srovin, Juvan, Moro in Bambič. KOČEVCI NAJBOLJŠI V DELNICAH V Delnicah jc bilo pred dnevi tradicionalno športno srečanje učencev osnovnih šol iz Ribnice, Kočevja in Delnic. Mladi športniki so se [»merili v atletiki, namiznem tenisu, košarki, nogometu, šahu, odbojki, rokometu in streljanju. Premočno so prvo mesto osvojili učenci iz Kočevja, ki so zbrali 350 točk, sledita pa Delnice z 250 in Ribnica 210. M. G-č. ČRNOMALJSKI KEGLJAČI V ULMU Ekipa kegljačev črnomaljskega KK Rudar se je pred dnevi v Ulmu udeležila turnirja, ki ga je pripravilo tamkajšnje društvo zdomcev „Bratstvo in enotnost”. V konkurenci osmih ekip so Crnomaljčani prepričljivo .zasedli 1. mesto pred KK Osijek iz Nersingerja in KK Slovenija iz Ulma. Po končanem turnirju sta se vodstvi obeh društev sestali in se dogovorili o nadaljnjem delu in sodelovanju, želja pa je, da se srečanja med Crnonjjem in Ulmom nadaljujejo v vseh športnih panogah. V pol leta do republiškega prvaka Slavko Malnar je nedvomno precejšen strelski talent - V nedeljo drugi Santo pol leta vaje je potreboval 16-letni Slavko Malnar iz Novega mesta za osvojitev naslova mladinskega republiškega prvaka v streljanju z zračno pištolo. Da njegov uspeh ni naključen, je Slavko potrdil minulo nedeljo v Ljubljani, ko je na republiškem prvenstvu v streljanju z. malokalibrsko pištolo s 412 krogi od 600 možnih zasedel odlično drugo mesto med mladimi. , ža streljanje me je navdušil moj sedanji trener Anton Ancelj," je povedal Slavko Malnar, ki tekmuje za Industrijo motornih vozil, sicer pa je delavec. ..Stanujem ob strelišču v Bršljinu, večkrat sem prodajal zijala, pa mi je Ancelj nekoč rekel naj poskusim. Kar dobro je šlo, vsaj začetek je dobet." Kako bo šlo naprej, Slavko, ki jc nedvomno strelski talent, ne ve. Trenira vsak dan, odda po 60 strelov. Za tiste, ki ne* vedo, kako se tekmuje z malokalibrsko pištolo, naj povemo, da sc strelci pomerijo v streljanju na 50 metrov. Stranica tarče je velika pol krat f»l metra. Večina navadnih smrtnikov takega cilja še s puško ne bi zadela, Slavko Malnar in njemu podobni pa s pištolo ..tolčejo" najmanj sedmi-cc, kar praktično pomeni, da na pol streljaja vsakokrat zadenejo cilj, velik (bolje majhen) kot krožniček za kavo. M. B SLAVKO MALNAR DOLENJSKI LIST » ZDRAVSTVENI DOM ČRNOMELJ RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE METLIKA razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč v stanovanjski soseski „Breg revolucije" Na osnovi odloka o oddajanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči razpisujemo oddajo stavbne parcele lokacija št. 55, pare. št. 101 /6 v k. o. Metlika, v izmeri 884 m2. Cena za zemljišče je 31.824 din Cena za komunalno opremljanje zemljišča 154.125 din Cena je postavljena na dan 1. 7. 1982 in se revalorizira v skladu z rastjo cen gradbenih stroškov po indeksih BIROJA ZA GRADBENIŠTVO in sicer trimesečno. Prijave se zbirajo do 31. 7. 1982 na naslov: Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Metlika, Odbor za oddajanje stavbnih zemljišč. V Metliki, 2. 7. 1982 434/27-82 za prodajo osebnega avtomobila CIMOS, 125-P ! sanitet, leto izdelave 1978, vozilo je vozno. [ Izklicna cena je 25.000 din. Javna licitacija bo v petek, 9. 7. 1982, ob 12.00 uri za organizacije združenega dela, ob 12.30 pa za zasebnike — na dvorišču Zdravstvenega doma Črnomelj. Kupci morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10 odst. varščine pri blagajni zdravstvenega doma kot zagotovilo za udeležbo na javni licitaciji.' 431/27-82 „DO ELEKTRO LJUBLJANA, TOZD ELEKTRO NOVO MESTO, Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE naslednja dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodje službe obratovanja 2. vodje službe razvoja 3. vodje konzumne službe 4. vodje finančne službe. Pogoji za opravljanje teh del so naslednji: pod 1: višja izobrazba elektro smeri — jaki tok in 5 let delovnih izkuše j; pod 2: višja izobrazba elektro smeri - jaki tok in 5 let delovnih izkušenj; pod 3: srednja izobrazba elektro smeri — jaki tok in 5 let delovnih izkušenj; pod 4: srednja izobrazoa ekonomske ali splošne smeri in . 10 let delo rtih izkušenj. Pri vseh delih je pogoj še moralnopolitična neoporečnost in sposobnost voditi in organizirati delo službe. Delovno razmerje bo z izbranimi kandidati sklenjeno za dobo 4 let. Prošnje pošljite na naslov TOZD v roku 15 dni po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni po končanem razpisu. 432/27-82 „ KERAMETAL" TOZD MALOPRODAJA Zagreb, Martičeva 23 Komisija za delovna razmerja objavlja razpis za dela in naloge - PRODAJALCA — 1 delavec za prodajalno v Brežicah. Pogoji: Kvalificiran prodajalec z enoletnimi delovnimi izkušnjami pri delu prodajalca. Prednost imajo kandidati, ki imajo izkušnje pri prodaji kovinskih izdelkov, sanitarne keramike in gradbenega materiala. Delo se združuje za določen čas — do povratka delavca s služenja vojaškega roka. Poizkusno delo traja 30 dni. Kandidati morajo prošnji priložiti potrdilo o nekaznovanju oz. da niso v kazenskem postopku. Rok za prijave je 8 dni od objave oglasa. Prijave pošljite na naslov: , KERAMETAL" TOZD MALOPRODAJA Brežice, Mladinska 15. O rezultatih-razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijave. 440/27-82 dolenjka INDUSTRIJA ČOKOLADE, BOMBONOV IN KEKSOV „JOSIP KRAŠ" ZAGREB VABI NA DEGUSTACIJO KAKAVNEGA NAPITKA „KRAŠ EXSPRES” V PRODAJALNAH EMONA DOLENJKA — v marketu Bršljin na Ljubljanski c.. — v marketu na Ragovski ulici, — v marketu na Drski, — v marketu Šentjernej, — v blagovnici Trebnje in — v samopostrežbi v Črnomlju. Degustacija bo v dneh ocf ponedeljka, 12. julija, do petka, 16. julija, vsak dan dopoldne od 10. do 11. ure in popoldne od 15. do 16. ure. VABLJENI! NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO — v ustanavljanju, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALCA - DVIGALNlCARJA Pogoji: — VKV strojni ključavničar .— 12 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo kariditati prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 436/27-82 OBVESTILO! ■ a Železniško gospodarstvo, 2TO Novo mesto, TOZD za promet Novo mesto. Kolodvorska 1, Novo mesto i obvešča potnike da se bodo v delovnih dneh v času od 12. julija do predvidoma 30. septembra 1982 izvajala dela na obnovi proge (zgornji ustroj) med železniškima postajama Sevnica in Tržišče. Zaradi tega se delno spremeni vožnja naslednjih vlakov: — vlak 6074 z odhodom s postaje Trebnje na Dol. ob 8.20 uri bo končal vožnjo v Tržišču (ob 8.48 uri); — vlak 6073 z odhodom s postaje Sevnica ob 12.51 bo pričel vožnjo s postaje Tržišče (ob 13.07 uri). Potniki bodo v obeh primerih, med postajama Tržišče in Sevnica ter obratno, prepeljani z avtobusom po železniškem voznem redu s tem, da se bo avtobus ustavil tudi pri postajališču Boštanj; za potnike, ki začnejo oziroma končajo potovanje na postajališču Jelovec, se bo avtobus ustavil na križišču pri Majerju (pri betonskem mostu). Cenjene potnjke prosimo za razumevanje! 437/27-82 'Dom je prazen, dom je tih, tebe ljuba mama ni, da bi skupaj še bili. V SPOMIN 10. julija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra ALOJZIJA HROVAT Kolodvorska 2, Novo mesto, Vsem, ki obiskujete njen zadnji dom, iskrena hvala! Vsi njeni V SPOMIN 4. julija je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in očka GOJKO LAZIČ iz Meniške vasi 67 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate! Žalujoči: njegovi AMD KRŠKO objavlja « LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 101, letnik |1979. } Izklicna cena vozila je j 80.000,00 din. Kupec j mora plačati tudi pro-: metni davek. Licitacija j bo 17. julija ob 10. uri : na stadionu Matije Gub-• ca v Krškem. 435/27-82 *-----*--Tmiiummunmi ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! Izolacijska sidra ir* zvezde v različnih velikostih za izolacijske obloge od 3 do 10 cm. K © metalka Al bi namreč ostale brez zagotovil, da jih delavec, ki so mu dali stanovanje, ne bo že jutri zapustil. Še tretja sporna točka, ki žuli čevelj novega zakona o stanovanjskih razmerjih, je, kam in kako s stanovanji ostarelih občanov, ko se ti odločijo za bivanje v domovih. Po novem naj bi namreč občan, ki se preseli v dom za ostarele, izgubil stanovanjsko pravico. Takšno določilo se je oblikovalo zategadelj, ker se je nemalokrat dogajalo, da so sorodniki prazna stanovanja oddajali in s tem zaslužili lepe denarce. Da bo vse zvenelo nekolikanj bolj humano, še to, da so naknadno sprejeli stališče, da pravica do stanovanja ne sme biti odvzeta brez poprejšnjega dogovora in brez dovoljenja lastnika. Še najverjetnejši pa je predlog, da bi stanovanja ostarelih občanov med njihovim bivanjem v domu uporabljal kakšen drug najemnik; v primeru, da pa se upokojenec odloči zapustiti dom, mu je družba dolžna priskrbeti novo stanovanje. Kaj več o ostalih novostih zakona o stanovanjskih razmerjih, med katerimi so stanovanjske pravice ločencev, vprašanje etažne lastnine v primeru podstrešnih stanovanj in še kaj, predvsem pa odgovore na prej naštete nejasnosti bomo izvedeli po septembrski seji skupščine SRS. B BUDJA iz lanskega popisa prebivalstva (mimogrede; ti podatki bi morali' biti zbrani že maja), na podlagi teh pa bo predlagatelj pripravil „analizo obstoječega stanja na tem področju". V zvezi s tem je nova tudi pobuda, da se v vseh republikah in pokrajinah enotno opredeli, kaj so prostori za oddih in počitek in kaj stanovanja in da naj posebna delovna skupina — ustanovljena je bila že marca v Zagrebu — pripravi obširno poročilo s predlogi za enotno rešitev vprašanja vikendarjev. Ni pa skrivnost, da vsi pričakujejo kot enotno rešitev odločitev, da tisti, ki imajo vikende tako velike in tako opremljene kot stanovanja, družbena stanovanja zapuste in se presele v počitniške hiše. kje jih je največ (Dolenjci bi bili verjetno pri vrhu), kako so velike in kako opremljene. Ob sprejemu lanskega osnutka tudi predlagatelj IS SRS ni dorekel vsega. Nekaj besed je resda bilo o tem, kaj naj bi sploh šteli za počitniško hišo, vendar je javna razprava vso zadevo ponovno zapletla. Prejšnji zakon o stanovanjskih razmerjih počitniških hiš ni uvrščal med stanovanja in so bili vsakršni očitki kot bob ob steno, četudi je taisti zakon govoril o tem, da nihče ne .more uporabljati več kot enega stanovanja. Prav vprašanje, kako nekomu odrediti, da se iz družbenega stanovanja preseli v počitniško hišo, prinaša upravičen dvom, da statusa vikendarjev ne bodo reševali na jesenski skupščinski seji, ko bi naj .sprejeli predlog sprememb in dopolniL Javna razprava je izoblikovala o tem nekaj dokaj konkretnih stališč in predlogov. Tako je bilo med drugim tudi predlagano, naj bi bil kot vikend opredeljen objekt s tlorisno površino 50 kvadratnih metrov in z natančno določeno razdaljo od kraja stalnega bivanja ter zaposlitve lastnika. Izvršni svet je bil mnenja, naj bi to vprašanje uredili s posebnim zakonom o počitniških hišah, hkrati pa je predlagatelj iz javne razprave povzel naslednje: Zavod SR Slovenije za statistiko mora preskrbeti ustrezne podatke Položaj lastnikov vikendov — je ena najbolj spornih točk predlaganih sprememb sedanjega ?akona o stanovanjskih razmerjih. Kot je znano, ie Predlagatelj, izvršni svet SRS, sprejel osnutek sprememb in dopolnil sedaj veljavnega zakona že lanskega novembra, januarja ga je sprejela skupščina SRS, vendar je javna razprava zavlekla sprejetje prečiščenega besedila. Celo največji optimisti pričakujejo sprejetje zakonskih dopolnil šele v septembru. Nova določila o vezanosti stanovanjske pravice na delovno dobo, status vikendarjev in podobne žgoče teme, ki še danes niso jasno in podrobno opredeljene, zavirajo sprejetje, zato je upravičeno vprašanje, kdaj bo novi zakon zaživel v praksi. Ali naj zakon dopušča najemnikom družbenih stanovanj še ugodnost gradnje velikih in dragih počitniških hiš? Mnogi pričakujejo, da bo prav novi zakon odgovoril na to vprašanje, kaj lahko pa se zgodi, da bo omenjeno vprašanje ostalo brez odgovora še po sprejetju sprememb in dopolnil. Že lani je, denimo, predsedstvo slovenske mladinske organizacije predlagalo ukinitev takšne ugodnosti, saj si po njihovem mnenju lahko vsak, ki si gradi razkošen vikend, kupi tudi lastniško stanovanje. Ob tem so lani predlagali, da bi naredili analizo, ki bi naj pokazala, koliko počitniških hiš je v Sloveniji in Poleg tega vprašanja je največ vroče krvi zaradi nove določbe o vezanosti delovne dobe na stanovanjsko pravico. Spremenjeno določilo namreč govori o tem, da za trajno pridobitev stanovanjske pravice zadostuje že 10 let delovne dobe ne glede na to, kje je bil lastnik zaposlen in kolikokrat je menjal zaposlitev. Doslej je bil zakon veliko bolj strog. S takšno spremembo pa bi največ izgubile tiste delovne organizacije, kjer so zaposleni večidel namenjali sredstva za nakup in izgradnjo stanovanj, pridobili pa kiolektivi, ki so razpoložljiva sredstva namenjali z^ dvig'osebnega dohodka. Delovne organizacije 10Q1 k\a Vse do nedavnega so avtomatske pištole, torej tiste, ki se odlikujejo z možnostjo rafalnega ognja, veljale za nepraktične. Strokovnjaki so jim očitali nezmožnost kolikor toliko preciznega rafalnega streljanja, kar je v glavnem res. Kombinacija močnega streliva, lahkega orožja in hitre kadence pač ni mogla dati dobrih rezultatom, saj se spričo odsuna pištole skoraj ne da obvladati. Primer takega orožja je znana nemška pištola mavzer „schnellfeuer' kalibra 7,65 z značilnim votlim lesenim kopitom, katerih precejšnje število je prišlo v naše kraje z nemškim okupatorjem in postalo cenjeno partizansko orpžje. Že pred vojno pa so izdelali avtomatsko pištolo. Dri kateri se je dalo kljub močnemu kalibru 9 mm in majhni teži rafalni ogenj obvladati. Gre za špansko pištolo Astro, model F, pri kateri so kadenco zmanjšali s pomočjo zaviralnega mehanizma v ročaju pištole od običajnih 900 na pičlih 350 nabojev v minuti. Teh odličnih pištol so izdelali le nekaj več kot tisoč, nato pa je proizvodnjo prekinila španska državljanska vojna. Prva razširjena povojna avtomatska pištola je sovjetski stečkin iz začetka petdesetih let. Ta spominja po zunanjosti na povečani vvalther PP in je opremljen z votlim snemljivim kopitom — tokom mavzerjevega tipa. Kot predvojna astra F ima tudi stečkin zaviralni mehanizem, tako da je njegova kadenca 700—750 nabojev v minuti. Takšna hitrost rafalnega ognja pomeni, da je ob upoštevanju teže (1,02 kg brez nabojev) in kalibra (9 mm) pištola dovolj praktično orožje. Zato je APS, kot to orožje na kratko imenujejo, kljub pomislekom nekaterih zahodnih strokovnjakov še vedno v sovjetski oborožitvi. Kakšnih deset let za Sovjetsko zvezo so izdelali svojo avtomatsko pištolo tudi na Češkoslovaškem Kohstruiral jo je Miroslav Rybar in je dobila uradno oznako Vz 61 ter naziv ..škorpijon". Med glavnimi značilnostmi škorpijona je njegov kaliber 7,65, to strelivo je namreč tipično za tako imenovane žepne pištole,'v vojaške namene se uporablja bolj poredko. Čeprav na prvi pogled nespametna, je takšna izbira kalibra še kako premišljena: zaradi sorazmerne šibkosti namreč omogoča natančno rafalno streljanje. Seveda pa pripomorejo k preciznosti streljanja še druge lastnosti škorpijona: zaviralni mehanizem (nameščen je kot pri predvojni astri F v ročaju), sorazmerno velika teža orožja, razporeditev mase v sprednji del pištole in preklopno korito. Kot tipična avtomatska pištola strelja škorpijon pri zaprtem zaklepu, za razliko od sodobnih mini brzostrelk. Tudi ta konstrukcijski prijem bistveno prispeva k škorpijonovi preciznosti streljanja. Njegova potencialna nevarnost pa se lahko pokaže pri dolgotrajnem rafalnem streljanju, ko se ležišče naboja pregreje in lahko pride do samovžiga oziroma samosprožitve. Pri \ normalni taktični uporabi orožja je ta nevarnost zanemarljiva. Tudi pri izdelavi škorpijona so segli po dokaj sodobnih prijemih. Iz masivne kovine so le najbolj obremenjeni deli, medtem ko so drugi deli iz sorazmerno tanke jeklene pločevine. Škorpijon je dovolj kompakten in ne pretežak, da ga lahko uporabimo kot navadno pištolo, če pa hočemo z njim precizneje streljati, si bomo *• pomagali s kopitom, čeprav je to sorazmerno kratko. Škorpijona navadno nosijo v usnjeni torbici za pasom. Tok je izdelan tako, da sprejme vase škorpijona, opremljenega s krajšim 10-strelnim okvirom, medtem ko je za štiri 20‘Strelne okvire prostora v dveh usnjenih torbicah, ki sta tudi na pasu. Poleg običajnega nudijo za to orožje tudi ramenski tok. In še nekaj je treba omeniti pri opremi škorpijona: dušilec zvokaj živimo pač v času terorizma in specialnega vojskovanja. škorpijoni so lahko uspešna oborožitev tako v klasičnih vojaških enotah, kjer jih bi uporabljal poveljniški kader, posadke tankov, helikopterjev, vezisti, kurirji, stražarji v zaprtih prostorih itd., kot seveda tudi v posebnih vojaških enotah, pri policiji in ne nazadnje v partizanskih, teritorialnih in drugih' enotah SLO, predvsem v mestih. Čehi škorpijona nadvse uspešno izvažajo, je v oborožitvi številnih držav, med njimi tudi j naše. J. H. Kuha: Peter Bevc piščanec za vsak dan in nedeljo ■piščančje meso je v primerjavi z drugim še vedno razmeroma poceni in skoraj vedno na voljo v trqovinah. Iz njega lahko naredimo zelo veliko različnih jedi. Za pripravo jedi vzamemo celega piščanca ali le tiste kose, ki nam najbolj teknejo, npr. bedra, nrsi, perutke itd. Najprej lahko skuhamo juho iz celega piščanca, ki jo zakuhamo, meso pa porabimo na več načinov. Lahko ga zmeljemo, sesekljamo ali pustimo v večjih kosih in ga z dodatno pripravo spremenimo v odlično kosilo. Če piščancu odstranimo kožo in kosti, meso pa mariniramo v vegeti, papriki ali popru in ga totem še paniramo, ima povsem drug okus, kot smo ga vajeni in morda tudi že naveličani. Iz perutničk, vratu in drugih manjvrednih delov lahko pripravimo dober ragu. Možnosti res ne manjka. Ob nedeljah izberemo zahtevnejši recept, da je jed bolj praznična, ob delavnikih pa se zadovoljimo z na hitro (»pečenim piščancem. PIŠČANČJI ZREZKI Potrebujemo: 60 dkg piščančjega mesa (lahko so ostanki od juhe ali pečenke), rezino belega kruha, žlico narezanega peteršilja, sol, poper, 1 rumenjak, kuhana ali pečena piščančja jetra, narezana na kocke, žličko česna v prahu, 2 žlici ocvirkov. Meso in kruh zmeljemo v mesoreznici. Dodamo narezana piščančja jetra, peteršilj, sol, poper, rumenjak in česen. Vse dobro zmešamo. Če je mešanica premehka, dodamo žlico kruhovih drobtin. Iz nje oblikujemo klobaso in jo v čistem prtiču skuhamo v slani vodi. Kuhano narežemo na rezine in zabelimo z ocvirki. Lahko pa jo narežemo ha tanjše rezine in jih paniramo ter ocvremo v olju. Lahko jih pomočimo v pivsko testo in ocvremo. PIŠČANČJI PAPRIKAŠ Potrebujemo: 1 kg piščančjega mesa, žlico maščobe, srednje veliko čebulo, žlico paradižnikove mezge, žlico ostre rdeče paprike, 0,5 del belega vina, list lovora, 2 stroka česna, 1 del kisle smetane, žlico moke, 2 del juhe ali vode, sol. Na maščobi (»pečemo narezane koščke piščanca in meso položimo na krožnik. Na isti maščobi popražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo česen, paradižnik, rdečo papriko, lovor, moko in malo popražimo. Zalijemo z juho ali vodo. Pustimo malo vreti in dodamo meso. Kuhamo do mehkega. Meso odstranimo, omako pa pretlačimo in jo dodamo mesu. Solimo, še malo pokuhamo, dodamo vino in kislo smetano. Ponudimo s testeninami, krompirjem ali samega PIŠČANEC Z GOBAMI Potrebujemo: 1 piščanca, 500 g gob, 2 čebuli, pol litra lahkega rdečega vina, 1 žlico neke, 80 g masla, 2 žlici olja, 1 limono, sol, noper. Piščanca očistimo in narežemo na kosa Čebulo olupimo in grobo nasekljamo. V kozici segrejemo olje in popečemo piščanca, da z vseh strani lepo zarumeni. Piščančje kose poberemo iz kozice, na olju pa sedaj na majhnem ognju popražimo čebulo. V veliki kozici razpusti- mo 50 g masla, na katerem Pre’ grejemo pečenega piščanca la ga potresemo s prepraženo čebulo. Potresemo še z moko, premešamo, zalijemo z vinom solimo, popramo in kuhamo na majhnem ognju. Gobe očistimo, narežemo na lističe in pokapamo z limono. Prepražimo jih 113 maslu v drugi ponvi. Malo prfl> preden je piščanec kuhan, dodamo še prepražene gobe. Začinimo po okusu in ponudimo s kuhanimi širokimi rezanci. PIŠČANEC S KRUHOM IN GNJATJO Potrebujemo: 1 piščanca, 150 g telečjih ali mladih govejih jeter, šopek peteršilja, 1 čebulo, 2 rumenjaka, sol, poper, olja, maslo ali margarino, 250 g 9ni* ti, štruco francoskega kruha. Na maslu prepražimo tanko narezana jetra, nato jih sesekljamo in stresemo v skledo. Dodamo sesekljan peteršilj, čebulo j* rumenjaka. Solimo, popramo i" premešamo. Z zmesjo, ki smo jo dobiti, napolnimo očiščenega piščanca. Odprtino spnemo 1 zobotrebci. V kozici segrejemo olje in maslo. Na maščobi P0, pečemo piščanca, da z vseh • strani porjavi. Popečenega piščanca obložimo z rezinam1 gnjati in s kruhom, ki smo g3 podolžno narezali iz štruce. Ovijemo z nitko, da se kruh 13 gnjat držita piščanca. Vse skupaj zavijemo v folijo in piščarf ca v pečici pečemo pri zmerni temperaturi. Ko je pečen, O3 odvijemo in odstranimo nitke, Kruh je med pečenjem vsrkal omako, ki se je izcedila piščanca m je okusna priloga-Piščanca razrežemo in ponudimo s pečenim krompirjem. PIŠČANČJA SOLATA Potrebujemo: 1 večjega piščanca, jušno zelenjavo, 3 del belega vina, sol, poper, 1 velik | Koren, 2 kisli kumarici, olje. Piščanca najprej skuhamo * i vso zelenjavo v juhi. Juho nato j pustimo, da se dobro ohladi, 'h z nje odstranimo vso maščobo. Piščancu odstranimo kožo ih kosti in ga narežemo na večje kose. Primešamo limonin sok, vino in toliko juhe, da dobimo solato z dovolj soka. Solimo, liopramo in dodamo na tanke rezine narezan rdeč korenček j in kumarice. Po okusu dodamo malo olja. Ponudimo hladno. VOJAŠKI Skorpuon, SMRTONOSNI PRITLIKAVEC Greste na dopust? Vedite, da so letos modna zaijoved številka ena kratke hlače. Dolžina je lahko različna, odvisno od vaše postave. Povsem kratke hlačke so za lepo postavo, malo daljše pa za take, ki od kolen navzgor niso brez lepotnih napak. Sicer pa so ‘ dopustniške hlače lahko ravno tako dolge, kot vam je všeč, bodisi nad koleni ali bermuda pa pumparice pa dolge. kvačkan prt kratke hlačke Če imate radi lepo pogrnjeno mizo, pa malce drugače, kot jo imajo sosedovi, si omislite kvačkan namizni prt. Barvo kvačkan-ca izberete tako, kakor vam prija, glede vzorca pa tudi ni treba biti v zadregi. Tako ročno delo dokaj hitro napreduje, ie pa kot nalašč, da ga vzamete s. seboj na poletni počitek v senco. Ko smo se vozili po tej slikoviti, našemu ^oričkemu podobni, a, žal, ponekod še zmeraj Preveč zapuščeni pokrajini, so zelene table s J'Ovenskimi imeni krajev pričale, da besede Glan-z°Ve niso izmišljene. Dvojezične napise smo v'devali tudi nad trgovinami in gostišči, veliko P“ve npr. napis „Kulturni dom" (poleg madžar-sKega ,,Szakmakozi muvelodesi haz") na veliki stavbi sredi Monoštra. NAJBOLJ SLOVENSKA VAS Od prijaznega lončarja, ki je že štiri desetletja ^leč naokoli znan kot izvrsten izdelovalec lom Cev, vrčev, pekačev, pitrov in drugega, nas je pot vodila v Gornji Senik, za katerega je znano, da je najbolj slovenska vas na Madžarskem. Vaščani sp nam s ponosom razkazali kulturni dom, ki poleg dvorane za nastope premore razmeroma bogato Knjižnico; v tej si ljudje ob madžarskih lahko Sposodijo tudi številne slovenske knjige, na Policah so dela naših klasikov, poučne knjige pa tudi pravcate novosti, npr. nedavno z Levstikovo nagrado počaščeni B. Hofmana mladinski roman 0Psu Ringu. V gostilni, kjer so nam domačini pripravili prisrčen sprejem, se je oglasila tudi,.frajtonarica", jo je že dodobra r.ačel zob časa, a je bila vseeno še toliko pri močeh, da je 75-letni Ferdinand Sulič, najstarejši ljudski muzikant ondotnih krajev, iz nje izvabljal zvoke pesmi, katere zna zaigrati samo še on; to so pesmi, iz Katerih veje vsa prvinskost porabskega slovenstva. MAD2AR - PA PO SLOVENSKO ^^artin Ropoš, predsednik kulturnega društva, 'e orisal kulturne dejavnosti v tem koncu Porabja. Med sprehodom po Gornjem Seniku, najbolj slovenski vasi v Porabju. Pevski zbor „Pavel Avgust" na letošnjem šentviškem pevskem taboru. Vse te in še druge skupine so združene v osrednji slovenski narodnostni ansambel „po-. rabje''. Seveda bi bila zgolj ljubiteljska kulturno-umetniška dejavnost najbrž premalo za trajnejše ohranjanje ljudskega izročila slovenske narodnosti, ako je ne bi spremljala ustrezna skrb še na drugih področjih, predvsem v šolstvu. Pred skoraj tremi desetletji so budimpeštansko visoko pedagoško šolo zapustili prvi predmetni učitelji slovenščine, 1955 so v porabskih šolah začeli pučevati. slovenščino primerno šolani ljudje. Omenjene šole v glavnem madžarskem mestu že dolgo ni več, zato pa se slovenski učitelji šolajo v Szombathelyju. Nasploh imajo porabski Slovenci tri osemletke, v štirih vaseh podružnične šole, monošterska gimnazija premore slovenski krožek, študente iz Porabja najdemo na ljubljanski filozofski fakulteti, na szombathel-ski visoki pedagoški šoli kanijo ustanoviti katedro za slovenski jezik in literaturo, ta šola pa tesno sodeluje z mariborsko univerzo, kjer se izobražujejo učitelji madžarščine, ki poučujejo na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Možnost za negovanje materinščine nudijo tudi slovenske oddaje na madžarskem radiu, ki tečejo že polna tri leta, vse to pa dokazuje, da Slovenski živelj v Porabju ni brez bodočnosti, ne bo kar tako zamrl. Na Madžarskem stoji kot oporni steber mostu, ki ima drugo oporo v madžarski narodnosti na Slovenskem, mostu torej, ki zbližuje in bogati oba naroda. In pred tedni so se na zaključni prireditvi šentviškega tabora glasovi pevcev iz porabskega Gornjega Senika zlili s tisoči glasov pevcev iz vseh slovenskih koncev in zamejstva — in tako je pesem premagala meje, premagala zgodovinska razpotja. MILAN MARKELJ DRAGO R USTJA priloga dolenjskega lista .-.RAJŠI VEC KOT MANJ . .." V zadnjih treh letih je očitna večja skrb države narodnosti, ki živijo na Madžarskem. Leta ^979 je Erika Glanz seznanila kongres madžarske socialistične delavske partije z uresničevanjem narodnostne politike v Železni županiji, govorila *.V’ J* *?- v C*ŽVr S?® S* S Kako žive in delajo brigadirji? Težko je pričarati ozračje, ki vlada v žužemberškem brigadirskem naselju, osrčju letošnje zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina 82. Dopoldne so tam samo mladi, ki morajo reševati administrativne zadeve, ki, žal, tudi njim niso prihranjene; mladi, ki „dežurajo". Večina pa v ostri junijski pripeki koplje jarke po Suhi krajini, da bi končno tudi manjše, daleč raztresene vasi v najbolj sušni dolenjski pokrajini dobile vodo; izsekava in čisti zemljišča, da bi dobili še več rodovitne zemlje. Popoldne se vsi porazgube po tečajih, predavanjih in športnih srečanjih. Težko jih je dobiti skupaj in težko bi bilo scela zabeležiti utrip življenja v naselju, kjer so zbrani mladi tako rekoč iz vse Jugoslavije. Zato smo se novinarji Dolenjskega lista odločili za srečanje s peščico brigadirjev v njihovi klubski sobici v eni od lepo urejenih barak, da se pomenimo z njimi, od kod so doma, kaj delajo v vsakdanjem življenju in kako žive v Suhi krajini; kako občutijo Suho krajino in brigadirsko življenje. Tisto dopoldne, ko smo se srečali, je šla na akciji proti koncu enomesečna ,,pustolovščina" prve izmene brigadirjev. Sonce je močno pripekalo. Za nameček sta bila na obisku še novinarja Mladine. Nobenega posebnega protokola ni bilo. Popijemo kavo. Zdenka Seničar iz Kamene pri Novem mestu, znana mlada družbenopolitična delavka v novomeški občini, na akciji pa namestnica komandanta za interesne dejavnosti, skliče naše sogovornike, ki ta dan dežurajo v naselju. Komandant akcije je zaradi nujnih opravkov odsoten. Obisk , sedme sile" pač ne more spremeniti vsakdanjega toka življenja in dela na akciji, delo na trasah ne sme trpeti. Vsi skupaj smo nekoliko v zadregi. Podpisana bi rada zvedela, kako žive. A kako v nekaj besedah predstaviti vse, kar se v brigadah, na akciji dogaja? Sporazumemo se, da bomo to pot govorili predvsem o njihovih interesnih dejavnostih. Nič lažjega, saj je že vse našteto in opisano v biltenu, ki je prišel na dan precej pred začetkom akcije. A pogovor pokaže, da le ni tako. Beseda mimogrede nanese tudi na delo na trasah, ki nehote nastopi v prvem planu. Kako tudi ne! Brigadirji so . prišli v Suho krajino, da bi kaj naredili, da bi tukajšnjim krajem in ljudem pomagali hitreje po poti razvoja in napredka. Tega tako rekoč v nobenem trenutku ne pozabljajo. Vstajanje ob štirih in naporno delo na terenu večini ne uide iz zavesti niti ob najbolj sproščeni zabavi, športni tekmi ali na plesu v večernih urah. A poskušajmo se vrniti k interesnim dejavnostim. Katere oblike najbolj privlačijo brigadirje, kaj pogrešajo? Za začetek Zdenka pove, da so si želeli navezati stike z novomeško kulturno skupnostjo. Toda od tam ni bilo odziva. Morda je krivo poletje, morda kaj drugega. Brigadirji bi namreč radi videli kakšno dramsko predstavo, ples folklorne skupine itd. Navsezadnje brez vsega le niso ostali. Poslušali so zbor, obiskalo jih je društvo Tine Rožanc, pa pantomimik Andres Valdes, ki je obljubil, da bo še prišel. Za marsikaj so poskrbeli sami. Prirejajo literarne večere, plese, brigadirske večere in še kaj. Sicer pa prepustimo besedo Zdenki Seničar, ki v nebrigadirskem življenju končuje višjo šolo za medicinske sestre v Ljubljani: „Začetek je bil kar težak. Nekako nam je manjkalo samoiniciative, brigadirji se niso znašli. Zdaj, ko nam je steklo, je drugače. Brigadirji se lahko vključijo v vrsto dejavnosti od idejnopolitičnega izobraževanja do tehnične kulture, informiranja in športa. Interesne dejavnosti pri nas potekajo od 16. do 22. ure. Najbolj množično se brigadirji vključujejo v tečaje tehnične kulture, veliko zanimanja je tudi za šport, kjer smo dosegli pomembno sodelovanje z domačimi športnimi društvi. Zdaj so v teku tekmovanja med brigadami v malem nogometu, košarki, odbojki, rokometu, namiznem tenisu in šahu. Z domačimi ekipami pa tekmujemo v malem nogometu. Precej možnosti imajo mladi tudi pri tehnični kulturi. V vsakem tečaju jih sodeluje najmanj 10. Zdaj potekajo tečaji iz cestnoprometnih predpisov, aero, radioamaterski, foto in plesni tečaj pa tečaj slovenskega jezika. Pomagajo nam mentorji iz Žužemberka in Novega mesta. V programu idejnopolitičnega izobraževanja sodelujemo z medobčinskim študijskim središčem za Dolenjsko. V ta program se vključuje preko 20 brigadirjev. A za to včasih zmanjka časa, posebno sedaj, ko brigadirji z zanimanjem spremljajo potek svetovnega nogometnega prvenstva. Veliko pozornosti posvečamo tudi informativni dejavnosti. Doslej smo izdali dva biltena, objavili 15 stenčasov, pripravljamo pa tudi redne informativne oddaje po radiu." Kot že rečeno, so brigadirji zbrani z vseh vetrov. Vlasta Slak, Polona Ostanek in Lili Fele so iz Ljubljane. Sodelujejo v brigadi Vida Janežič—Lučka, ki opravlja agromelioracijska dela na zemljiščih v Starem logu v kočevski občini. Izsekavajo grmičevje, ga sežigajo, čistijo teren. Usposobili bodo 25 hektarov zemljišč. Vlasta je zaposlena. Brigadirsko življenje okuša letos prvič z zadolžitvijo urejanje kulturnega piograma. V Žužemberku in na akciji ji je ečinoma vse zelo všeč, čeprav morajo vstajati ob štirih, čeprav je delo na trasi težko, čeprav hrana ni najboljša, čeprav pogreša večji zaprt prostor za večerne prireditve. Kljub vsem težavam pridno delajo. Enega od brigadirjev so poslali celo domov, ker mu delo ni preveč dišalo. Pa kultura? Da so se dogovorili za skupno pripravljanje kulturnih programov, pravi, in tako tudi je. Brigadirji se lepo razumejo in sodelujejo med sabo. Le da mladi resnih recitalov in programov ne marajo pretirano, zato vse poteka bolj sproščeno. Polona je tretjič v brigadi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je zadovoljna z urejenostjo naselja. Pravi, da so med posameznimi akcijami velike razlike. Ta v Suhi krajini je zelo dobro pripravljena, več je interesnih dejavnosti. Delo na trasi pozna le iz pogovorov. V brigado je namreč prišla pozneje, pa še ošpice preboleva. A dolgčas ji kljub temu ni. Toliko aktivneje sodeluje pri pripravi biltenov in stenčasov. Lili je v brigadi prvič. Pravi, da so vtisi enkratni, da človeku v življenju nekaj manjka, če ne da skozi akcije, zanimivega in zabavnega^ življenja v naselju, ki oživi popoldne v interesnih dejavnostih in zvečer ob tabornem ognju, na brigadirskem večeru ali plesu; pa za te kraje koristpega dela na trasah., A dajmo besedo še fantom, saj so na akciji v večini. Od 210 brigadirjev v prvi.izmeni akcije jih je kar 165. Vili Speh je komandant mladinske delovne brigade pomorščakov, ki prihaja iz Pirana. Na akciji je letos že tretjič. Vse pohvale vredno, saj je zaposlen pri obrtniku in je vzel brezplačen dopust, da je lahko šel v brigado. Od 39 brigadirjev je v njegovi brigadi 16 deklet. Ker punce težje zmagujejo delovne napore, morajo fantje bolj poprijeti. Ne gre, da brigada ne bi uresničila plana. Gradijo 1800 metrov dolg vodovod med Visejcem, Plešivico in Gradencem v novomeški občini. Izkop jarkov na tem terenu je težak, zato načrtujejo, da ga bodo izkopali samo kilometer. Toda če se bodo vsi brigadirji potrudili, bodo vaščani lahko dobili vodo še letos. Na delovišče morajo kar peš. Kljub vsem težavam pa izpolnjujejo norme. Med njimi je tudi 42-letni brigadir, ki se je sprva težko privajal na življenje med veliko mlajšimi. Zdaj pa je vse v redu. Njegovi brigadirji se zanimajo predvsem23 plesni tečaj, pa za spoznavanje cestnoprometnih predpisov. „Ce me delo v brigadi ne bi veseli'0' prav gotovo ne bi prišel v Suho krajino. Lahk° rečerrv da smo na akciji vsi zadovoljni. In Prav polet, ki ga imamo mladi, nam pomaga, ,°3 premagujemo tudi vse težave," pravi Vili. Dušan Jerič, 21 -letni delavec iz Trebnjega, si je že dalj časa želel v brigado, a mu je vselej spodletelo. Zato je zdaj toliko bolj zadovoljen ,.Ozračje v brigadi je nad mojimi pričakovanji- “ naši brigadi smo brigadirji iz pobratenih občm Trebnje, Obrenovac, llijaš in Velika Gorica' Čeprav smo različnih narodnosti, dobr° sodelujemo. Ni se še zgodilo, da bi kdo vprašal,|Z katere republike si. In toliko aktivnosti je tu, da skoraj ni časa, da bi gledal televizijo." Karel Povše, gradbeni tehnik iz Mirne p®01' zaposlen v Pionirju, ie doslej sodeloval že na tret1 akcijah. Pravi, da je v Suhi krajini želja po delu velika, toda tudi težav ne manjka. „Prl organiziranju dela nam povzroča velike težave razdrobljenost gradbišč. Brigadirji sedaj gradij0 rezervoarje in črpališča na Grmadi, Vrhtrebnjern in v Luži. Brigade se zato drobe na manjše skupine, za katere pa ni dovolj delovodij-Dodatna težava je v tem, da brigadirji včasih opravljajo dela, ki bi jih lahko opravili stroji; Dogovarjanje med investitorji in izvajalci je v te) smeri prepozno steklo. Toda kljub težavam bom0 dela pravočasno opravili." Brigadirji se na delo večinoma vozijot saj je že najbližje delovišče 12 kilometrov iz Žužemberka. A ne vsi. Imaj° namreč le en avtobus. SKIS Trebnje je obljubil3 kombi, ki pa ga do danes še niso dobili. Pri gradnji vodovoda Luža— Grmada— Vrhtreb-nje in Smaver sodelujeta dve brigadi, ,,Bratstvo in enotnost" z brigadirji iz štirih pobratenih občin in „15. april", mladinska delovna brigada Jugoslovanskih železnic. Na 11 kilometrov dolgi trasi so cevi že položili, sedaj pa gradijo objekte-Janez Zakrajšek iz Trebnjega je komandant brigade , Bratstvo in enotnost". Na akciji v Suhi krajini ni novinec. Doslej je bil trikrat v štabu namestnik komandanta akcije za delovišča. Letos se je zaradi študijskih obveznosti odločil, da bo na akciji samo en mesec. Njegova brigada dela tudi pri agromelioracijah v Starem logu. ,S brigadi ni nikakršnih težav, čeprav imamo’ brigadirje iz štirih jugoslovanskih občin. Priprave so bile dobro speljane, prve stike pa smo navezali 25. maja v Beogradu. Vzdušje je odlično, temu primerni so tudi delovni rezultati in uspehi v interesnih dejavnostih. Z izvajalcem -dobro sodelujemo, le z orodjem je nekaj težav. S koncem akcije pa se .delo v Starem logu ne b' smelo končati, sicer bo do prihodnjega leta spe* vse zaraščeno. Stiki z domačini pa so, kakof kje, kar je odvisno od posamezne vasi in dela SZDl--Večinoma so brigadirje lepo sprejeli." Med najmlajšimi v tej brigadi in na akciji spl0*1 je 14-letni Danijel Crnjak iz Križevcev. Pravi, d3 je tu zelo lepo. Ne moti ga zgodnje vstajanje i° težko delo, čeprav bi malemu fantiču človek komaj prisodil, da zmore vihteti kramp in lopat0; Morda so z mlajšimi tudi nekoliko bolj prizanesljivi, a vprašati ga to res ne bi šlo. Tak0 navdušen je in prepričan, da bo šel odslej vsak0 leto v brigado. Danijel sodeluje v aero tečaju in Je zelo zadovoljen, tudi v športnih aktivnostih ie zraven. Na igrišču je spoznal tudi mlebe Žužemberčane. ,,Sve u svemu, lepo je. Tu je 1 kantina," možakarsko izjavi. Vesel je novi!1 prijateljev iz Makedonije, Crne gore, Slovenije‘n jezik jim ni ovira. Emil Lipovec iz Ljubljane je član železničarske brigade „15. april," v kateri so brigadirji iz ^ jugoslovanskih občin, iz vsake železničarske organizacije v republiki po nekaj. ,„Prvičzares čutimo, da smo delavci Jugoslovanskih železni0; Kopljemo vodovodne jarke, a ker smo dosj1 strokovno podkovani, sodelujemo tudi pri gradn)1 objektov. Delamo v več skupinah, brigada se šele popoldne spet dobi skupaj. Trasa nam ne dej3 problemov, saj smo sami močni fantje. V brig30' je\udi več udarnikov, eden je bil že dvanajstkr3^ na akciji. Prj interesnih dejavnostih je najve° zanimanja za šport in tečaje tehnične kulture-Sam sodelujem v foto tečaju, na akciji pa sed1 prvič. Pri brigadirskih večerih, biltenih itd. 56 trudimo predstaviti kulturo vseh narodov 'n narodnosti. Za to je idealna priložnost. Nekolik0 pogrešamo izlete, da bi spoznali Dolenjsko, lahk° bi šli tudi na kopanje. Večinoma opravljamo dela, ki se jih ne d3 drugače kot ročno, tako da so tudi ekonomsk0 upravičena. V vasi, kjer delamo, smo se spoznan z domačini. Pomagali smo jim pri kmečkih opravilih in sedaj se nas nič več ne izogibajo k° v začetku. Sodelovali bomo tudi na lokaln10 delovnih akcijah, imeli smo udarniški dan, kjer smo res delali na meji zmogljivosti. Tudi 0 samoupravi na akciji bi lahko rekel le najboljse-Skupščina izmene rešuje tekoče zadeve, oce&le rezultate itd." Tako tokrat brigadirji. Prepričali smo se, 00 bodica o večji aktivnosti brigadirjev v gostilh pod lipo kot pa na trasi, ki kroži te dni, ne drzn ZDENKA LINDIČ-DRAGAp JOŽESIMČIC Občina Čabar Ob zadnjem popisu prebivalstva so v občini Čabar našteli 5.465 prebivalcev, med njimi je 4.993 Hrvatov, 154 Slovencev, 127 Jugoslovanov, 82 neopredeljenih, 63 Srbov, 8 Goranov itd. V primerjavi z letom 1971 je do lani število prebivalstva upadlo za 618 ljudi. Najbolj se je zmanjšalo število Hrvatov, in sicer kar za 821, in Slovencev (za 19), medtem ko je najbolj poraslo število Jugoslovanov (od enega na 127), neopredeljenih od 15 na 82, Muslimanov od nič na 17 itd. Hkrati z upadanjem števila prebivalcev se zmanjšuje tudi obseg kmetijskih zemljišč, povečuje pa se neplodna zemlja. Zato seveda pridelajo vedno manj hrane, tako rastlinskega kot živalskega izvora. Vide Matkovič iz Metlike domačini pod tem 'nrienom skorajda ne poznajo. Zato pa je zanje še vedno Sturmova Vida, čeprav je že 13 let zdoma. ena mlajših izseljenk, ne po stažu, temveč po *etih, saj jih šteje komaj 28. Drugi dom si je Ustvarila v Torontu, v Kanadi. Kaj je bilo tisto, kar je pritegnilo Vido, da je 'eta 1969 kot 15-letno dekle odpotovala k sorodnikom v Chicago, kjer se je začela njena izseljeniška pot? ..Prav gotovo mladostni nemir. Po osnovni šoli nisem želela nadaljevati šolanja v domovini, zato Sem se podala v tujino," se spominja Vida tistih ^ni. A ni dolgo ostala onkraj „!uže". Vrnila se je, obiskovala gimnazijo, se znova premislila in odpotovala. A se je še enkrat vrnila domov za 8 oiesecev, prepotovala del Evrope, najdlje časa pa Se je ustavila v Franciji. ...Misli na Ameriko oziroma Kanado kljub leniu nisem opustila. Odšla sem v Penticton, [Oajhen kraj na zahodu Kanade, kjer sem končala s°lo, podobno naši gimnaziji. Potem sem se vPisala na univerzo v Vancuvru, kjer sem končala letnika računalništva," olete svoje misli. A študij zanjo ni bil tako lahak, študentsko življenje da ne tako brezskrbno, kot si ga v večini Privoščijo naši študenti. Ko so se v začetku maja končali izpiti, se je zanjo začelo trdo delo, saj si le morala v. štirih -mesecih prislužiti denar za plačilo šolnine, knjige in življenje. V Kanadi je bila sama, tam ni imela nikogar, ki bi v ,.suhih" časih poskrbel zanjo. Socialno varnost si je morala kot študentka zagotavljati sama. Pa vendar so ji na tista dijaška in študentska leta ostali naj lepši spomini, saj ji je ostajalo dovolj časa, da je lahko zadovoljila svoji strasti, potovanjem. Prepotovala je mnogo dežel, tako sama, kakor pozneje z možem, ki ga je spoznala na univerzi. Danes za to nima več možnosti, kajti 3-ietni Ciril in 8-mesečna Vida zahtevata njeno pozornost zase. Svoje materinske dolžnosti se prav dobro zaveda, sicer pa ji tudi način življenja v drugi domovini daje več možnosti za to, da lahko ves dan preživi z otroki. „V Kanadi je navada, da je zaposlen le en od staršev, tisti, ki ima večje možnosti za boljši zaslužek, drugi pa se ukvarja z otroki." To jim omogoča tudi boljši življenjski standard, saj mora za njihovo povprečno mesečno plačo naš delavec delati kar pt* leta, cene mnogih artiklov pa so nižje od naših. Vida pravi, da se nikakor ne počuti tujka v novem okolju. ..Sprejeti moraš ljudi, s katerimi živiš in njihov način življenja, saj je bilo vedno tako, da se je manjšina prilagajala večini. V tujino me niso gnale težave, zaradi katerih so odhajali čez veliko lužo naši ljudje po vojni. Zato se kot izseljenka ne počutim nesrečna, ne tožim, tako kot mnogi drugi ljudje. Komurkoli ni dobro zdoma, naj se vrne," je odločna. Pa vendarle se tudi sama veliko vrača domov kljub temu, da ne želi za vedno ostati v Sloveniji. Na dom jo vežejo starši, sicer pa veliko raje živi v Kanadi. ,,Tam se lahko mladi veliko prej osamosvojijo kot tukaj. Ko končajo osnovno šolo, se lahko zaposlijo in odselijo od staršev. Pri nas pa so družinske vezi veliko trdnejše. Prav ta svoboda me je kot mlado dekle pritegovala, da sem se odločila ostati v tujini. Pa tudi odrasel človek ima več svobode, več možnosti za spremembo bivališča. Pri nas si ljudje zgradijo hišo, v kateri preživijo vse življenje in Je na misel jim ne pride, da bi se kam preselili, pa četudi jim kraj ne ustreza. V novi domovini je drugače: smo bolj nomadski, preseljujemo se sem in tja, in takšno življenje mi veliko bolj ustreza," je zadovoljna Vida. Temu, da se je Sturmova Vida odločila za takšno življenje, se prav gotovo ne čudijo tisti, ki so jo poznali še kot osnovnošolko. Nikoli ni mirovala. Na očetovi kmetiji je nadomeščala odraslega človeka, veliko se je ukvarjala s športom in delovala je kar nekam fantovsko. Daiala je vtis odločnega dekleta, zato je tudi v odločitvi, da se zelo zgodaj osamosvoji, zmagala. Pravzaprav sem ostala takšna, kot sem bile takrat, ko sem se prvič podala na dolgo pot. Ir ko se vrnem domov v Metliko, se ponavljaje dnevi, ki sem jih preživljala kot šolarka. Znov; krmim prašiče in krave'*. Vsak večer si posadi na ramena hčerkico Vido in skupaj ženeta napajat živino v potok Obrh. Naj Vidika vsaj v mamicini domovini spozna, kakšno mladost je le-ta preživljala. Vida želi, da njena otroka ostaneta Slovenca. Čeprav slovenske govorice razen iz njenih ust nt slišita, saj se družina s Slovenci v Torontu ne druži, na Ciril brez težav govori slovensko. ,Ne slovensko, ampak metliško," se takoj popravi Vida. Poleg tega pa govori tudi češko, kajti njegov oče je Čeh. Pa tudi angleščina mu ni tuja, saj se starša najlaže sporazumevata v tem jeziku. Takšna je torej Vida in njeno mlado, razgibano življenje. Čeprav je navada, da pišemo, ko je govor o izseljencih, o njihovih težkih dnevih prilagajanja na novo okolje in težavah nasploh, po v tem primeru to ni bilo mogoče. Kajti Vida je optimistka, življenje je jemala vedno takšno, kakršno je, v njem ni iskala le slabih strani. Vrnil;" se bo v domovino, ki si jo je sama izbrala, a če? leto ali dve bo znova obiskala domači kraj ter z znanci obujala spomine. In vedno bo ostala takšna, kot so jo poznali Metličani, preden je; začela živeti na drugi celini. MIRJAM KRUMPAČNIh DVA NARODA Z ENIM SRCEM „Rad berem zgodovino, predvsem pa bi rad prebral kaj o zgodovini svojega rojstnega kraja, in sicer Prezida, Čabra in krajev v okolici. Pred leti sem prebral v Dolenjskem listu, da je bila pred kakimi 200 leti Ograjena v Čabru livarna in da se je takrat priselilo v te kraje več slovenskih in nemških družin. Navedeni so bili tudi njihovi priimki in med slovenskimi je bil tudi moj Priimek Žagar. Zelo vam bom hvaležen, če boste razvozlali, zakaj se nam vsem tem družinam piše narodnost Hrvat." Tako nam je pisal Jože Žagar, ki ima stalno prebiva-lišče v Koblarjih 29 pri Kočevju, zdaj pa je na začasnem delu v Nemčiji. Odgovor na vprašanje, zakaj so ga zapisali, da je po narodnosti Hrvat, čeprav je Slovenec, je preprost: pri popisu prebivalstva se vsak prebivalec sam opredeli za narodnost. Očitno pa njega ob popisu ni bilo doma, zato so mu zapisali tisto narodnost, ki so jo popisovalcem Povedali njegovi sorodniki ali pa so morda popisovalci celo sami sklepali, da je Hrvat, ker je pač rojen na ozemlju sedanje hrvaške občine Čabar. Vendar zadeva okoli narodnosti prav na tem območju, se pravi Osilnica, Čabar, Prezid, Gerovo, Stari in Novi Kot, Trava in Draga niti ni tako preprosta. Že pred stoletji se je nekaj zapletlo med tedanjimi fevdalci. Tudi v stari Jugoslaviji je to območje spadalo včasih pod Slovenijo, včasih pod Hrvaško. Prebivalci tega območja pa se - kot kaže - v vsej zgodovini na spore ..višjih" niso posebno ozirali in so se imeli vedno radi, vedno so živeli in delali složno, složno pa so se tudi borili. Zanimivo je tudi, da ljudje na tem območju govore (bajtarsko in gerovsko narečje), ki je zelo podobno slovenščini. Pa poglejmo še malo v zgodovino. Ivan Simonič je napisal za zbornik „500 let mesta Kočevje", ki je izšel leta 1971, sestavek z naslovom ,,Zgodovina mesta Kočevje in Kočevske". V njem piše, da je prišla leta 1571 na Kočevsko posebna komisija, da bi raziskovala razne mejne in druge pritožbe. ..Magdalena, grofica Blagajska, je komisarjema povedala, kako je bil gerovski urad odtujen kočevskemu gospostvu. Od pozvanih starih podložnikov iz Osilnice in Borovca je zvedela, da je naselja onkraj Čabranke, ki so spadala pod kočevsko gospostvo in mu opravljala služnosti, prodal Jurij Turn grofu Krištofu Frankopanu (prijatelju Zrinjskih) v dosmrtni užitek. Vendar se tisto ozemlje po Krištofovi smrtf ni vrnilo več kočevskemu gospostvu; ker so si ga prisvojili Frankopani in za njimi Zrinjski." Seveda je bilo fevdalcem do zemlje in kmetov samo za to, da so imeli več podložnikov, več zemlje in več dohodka, ne pa zato, ker je bil ta te in oni one narodnosti. Prisluhnimo še malo zgodovinarju Simoniču, ki v istem sestavku dalje pravi: „Za časa Turjačana Franca Karla, ki je gospodoval na Kočevskem od leta 1706 do 1713, se je tudi poravnal obmejni prepir med grofom Lichtenbergom. posestnikom gospostva in gradu Smuk nad Semičem, in med čabranskim oskrbnikom, ki je Čabru, odtrganemu od kočevskega gospostva, hotel za stalno priključiti tudi slovenske Kotarje, s tem da jim je s silo jemal desetino in davke. V 18. stol. se je končala dolgotrajna pravda za gerovsko županstvo, ki so si ga po smrti grofa Krištofa, ko bi ga morali vrniti kočevskemu gospostvu, pridržali in prisvojili Frankopani in za njimi Zrinjski. Pozneje, ko je I. 1638 Peter Zrinjski po ustanovitvi železotopilnice v Licu in 1651 plavža v Čabru, ki se prvič imenuje I. 1642 v grobniškem urbarju, povzročil brezobzirno sekanje lesa v kočevskih in loških gozdovih, je začela kranjska deželna vlada vlagati pritožbe v letih 1640, 1643, 1648, 1652, 1659 in 1670, na kar je ceSSr Leopold I. odgovoril, da bo Kranjski s silo odvzeta ozemlja vrnil. Na ponovno pritožbo leta 1671 se je v naslednjem letu ustanovila komisija, ki je sporno mejno ozemlje obhodila in določila, da dobi Kranjska zopet pravno posest nad nasilno ugrabljenimi področji. Vendar je bila zadeva le delno rešena šele leta 1678, a le v prid loškemu gospostvu. Končno se je na pritisk ogrske komore knez Hendrik Turjaški (1696—1 783) leta 1748 odrekel spornemu ozemlju proti odškodnini 12.000 goldinarjev, ki pa jih je treba smatrati le kot kompenzacijo stroškov za dolgotrajne pravde. Proces o tem še ni bil zaključen, ampak se je končal še bolj zapleten šele leta 1794, ko so se akti naposled izgubili." Anton Ožbolt, rojak iz teh krajev, je leta 1974 napisal knjigo ..Dežela Petra Klepca", v kateri je z veliko ljubeznijo in razumevanjem opisal svoje rojake, predvsem še med obema vojnama in med zadnjo vojno. V tej knjigi piše najprej o zgodovini teh krajev med obema vojnama. Med drugim lahko preberemo: „Dne 3. oktobra 1929 je v državi z nastankom devetih banovin prišlo do velikih političnih sprememb, ki so bile za Čabransko dolino in naš del ob Kolpi zgodovinskega pomena. Ves okraj Čabar, ki je bil nekoč slovenski, je bil tedaj priključen Dravski banovini. Občini Osilnica in Trava—Draga sta zaradi velike oddaljenosti (nad 50 km od Kočevja) zaprosili za priklju- čitev k bližnjemu čabranskemu okraju, ki je bil zdaj spet naravno zaokrožen in združen. Okraj Čabar je dobil svoje starodavno, zgodovinskoln naravno, pravo gospodarsko-kulturno in politično zaledje. Ministrstvo je v združitev privolilo. Tomo Podnar je sodeloval in tolmačil zbliževanje in združevanje teh krajev, opirajoč se na zgodovino. Toda kaj se je zgodilo že prihodnje leto? Okraj Čabar so izločili iz Dravske banovine in ga priključili Savski." Ljudje teh krajev so bili kljub vsem tem zapletljajem še naprej složni. Niso se ločevali na narodnostni osnovi, ampak po tem, kdo je bil delavec oz. kmet, se pravi izkoriščani, in na tiste, ki so jih izkoriščevali. Med vojno so složno zgrabili tudi za puške in se uprli okupatorju. V Ožboltovi knjigi namreč dalje beremo, kako je bilo v teh krajih na začetku vstaje: „V bataljonu so bili Slovenci in Hrvatje iz obmejnih vasi Notranjske in tedanjega čabranskega okraja. Domenili so se, da bo bataljonska zastava sestavljena iz dveh zastav: slovenske in hrvaške, ki ju bo v sredini spajala rdeča petokraka zvezda. Bataljon je pod to zastavo prisegel in prepeval tri mesece slovensko in hrvaško himno." Tudi po vojni so ljudje na tem območju složno delali. Ljudje iz današnje Slovenije so se zaposlovali na Hrvaškem in obratno. Šolali so se in se še ne oziraje se na republiške meje. Složno gradijo Vodovode, mostove in izvajajo številne druge akcije. Ker smo začeli že s priimki, še končajmo z njimi. V Novem listu, ki izhaja na Reki, smo 21. aprila letos prebrali, kdo vse je bil izvoljen na najodgovornejše dolžnosti v občini Čabar. Med priimki je velika večina — praktično vsi, razen štirih — takih, ki so pogosti na slovenski strani Čabranke in Kolpe, v Kočevju in v vcc; .Sloveniji. Ti priimki so: Malnar, Volf,"Kovač, Mohorič, Tomac, Ivič, Turk, Poje, Čop, Kovač, Trope, Kezele, Pek; seveda je med njimi tudi Žagar, se pravi priimek našega bralca, ki nas je spodbudil, da smo zbrali nekaj podatkov o zgodovini tega še vedno precej revnega, a hkrati prelepega dela naše domovine. J. PRIMC NIKJER DOMA IN NIKJER TUJKA BITKA ELEKTRONOV NAD DOLINO BEKA S čisto vojaško-taktičnega gledišča je izid vojne v Libanonu odvisen od premoči v zraku. Prostor nad Libanonom, še posebej pa nad dolino Beka, je bil in je še prizorišče enega najpomembnejših preizkusov v modernem bojevanju. Prvič so dejansko preverili bojno vrednost elektronskih sistemov za iskanje in identifikacijo nasprotnikovih ciljev ter usmerjanje svojih letal na te cilje.-Srce tega ameriškega sistema v rokah Izraelcev je sorazmerno majhno letalo ,,grumman E—2 C", ki ga imenujejo tudi pokolje oko". Gre za dvomotorni turbopropelerski aparat s petčlansko posadko in mnogo najsodobnejše elektronike. Da je elektronike res precej, govori tudi cena tega letala, stane namreč kar 32 milijonov dolarjev, za kar dobiš več kot dva najmodernejša lovca/ ..Grumman E—2" ima, tako kot njegov bolj znani potomec ,,awacs" veliko radarsko anteno, ki odkriva vse, kar se premika, v krogu 300 km. V njegov osrednji računalnik se zlivajo podatki iz kar petih sistemov za odkrivanje nasprotnika: dva radarja, sprejemnik radijskih oddaj in dva sistema za razlikovanje, svojih letal in ladij od nasprotnikovih. Ko se na radarskem ekranu pojavi odsev, pošlje sistem za razlikovanje impulz, na katerega ..domače" letalo ali ladja-odgovorita. Če odgovora ni, računalnik prepozna tip nasprotnikovega letala, smer njegovega leta, hitrost in tudi sposobnosti. Zgoščeno informacijo posreduje svojim lovcem hkrati z izbiro metod uničenja cilja: topovi ali rakete in katere rakete, skupaj t namernimi elementi. Za računalnik v izvidniku to ni prevelik zalogaj, saj lahko naenkrat spremlja in nadzira do 300 ciljev (!) in obenem ponudi vsakemu od svojih lovcev do 15 različnih rešitev za izvedbo naloge. Bitka nad dolino Beka se je verjetno odvijala nekako takole. Sirci so na svojih radarskih ekranih sovjetskega porekla videli samo štiri ,,sokolja očesa" nekje nad Sredozemljem. Glavnino 90 izraelskih lovcev tipa F—15, F—16 in F-4 niso videli, ker so ti prileteli nizko iznad gričev. Po drugi strani so izraelski kontrolni avioni nad Sredozemljem videli vsako sirsko letalo, ki j® vzletelo, in svojim lovcem takoj sporočili namerne elemente. Del sirskih „migov" je bj' zadet z raketami zrak—zrak tipa „sidewinder , katerih naprava za usmerjanje na temelju infra; rdečih toplotnih žarkov zazna celo toploto, k' nastane ob trenju trupa letala in zraka, ali Pa 1 raketami ,,sparow", ki slove po odličnem [a' darskem usmerjanju. Večina sirskih letal je bila zadeta, preden so njihovi piloti zagledali nasprot; nika. Preostala sirska letala so morala odnehati po klasičnem spopadu lovcev. Sirska protiletalska obramba je bila s prevaro zadeta v svoj glavni adut — v sovjetske rakete ,,sam—6". Ta sistem protiletalskih raket je povzročil Izraelcem v vojni leta 1973 velike glavobole. Tokrat so Izraelci ukrepali drugače. Tik pred spopadom so nad sirske položaje poslali izvidniška letala brez posadke. Preden so bila ta letala uničena, so zabeležila in domov sporočila frekvenco radarskega sistema „sam—6". Izraelski lovci so svoje rakete, ki se same usmerjajo na izvor radarskih žarkov, takoj naravnali na sporočeno frekvenco. Napadli so, preden so Sirci po utečeni proceduri spremenili frekvenco radarjev. Domala vseh 18 baterij „sam—6" v dolini Beka je odletelo v zrak, ne da bi njihove posadke videle en sam sovražnikov avion. Uničile so jih rakete, ki se same usmerjajo na izvor radarskih žarkov. Na določen način je bila to vojna elektronskih sistemov,s katerimi sta nasprotnike opremili obe velesili. Sirski „migi" (tip 21 in 23) so bili, trdijo nekateri, zaradi previdnosti siromašneje opremljeni, tako imenovane izvozne verzije. Po drugi strani pa so zahodni strokovnjaki prepričani, da Izraleci ameriško opremo izkoristijo bolje, kot bi to zmogli sami Američani. Izraelci namreč do konca izžamejo svoje bogate bojne izkušnje in velikanski znanstveno-tehnični potencial. Prenekatero orožje, ki ga dobe od Američanov, izpopolnijo in ga prilagode terenskim pogojem. Kaj takega za drugo stran ni mogoče trditi ne glede na še tako pravične motive, ki jo vodijo v tem krvavem spopadu, ki je vzel že toliko predvsem nedolžnih življenj. M. B. />u/(i"a dolenjskega lista „Storiš prometni prekršek in si kaznovan, ko zavozijo 200 milijonsko naložbo, pa nič,' se je zgražal eden od delegatov družbenopolitičnega zbora sevniške občinske skupščine na seji 21. junija. Podobno je menil tudi drugi v zboru združenega dela naslednji dan. Delegati so imeli pred seboj poročilo krške UNZ o odgovornosti posameznikov pri materialni škodi v sevniškem Jugotaninu. Za začetek leta 1978 je bila načrtovana poizkusna proizvodnja v tej rekonstruirani tovarni. Jugotanip je ostala edina taninka v državi. Od nekdanjih sedmih. Vrstiti so se začele težave. Treba bo še marsikaj, da jim bodo kos. Novi italijanski kotel je tak, da sploh ne ustreza tehnologiji tovarne, saj je odvzem pare neenakomeren. Neustrezna je bila tudi posebna sušilnica. Naprava iz navadnega železa, ne nerjavečega, je bila po kratkem času obratovanja neuporabna. Hude pomanjkljivosti očitajo trboveljski strojni tovarni glede tansportne opreme. Med nedavnim remontom so pnevmatski transport zamenjali s tekočim trakom. Tovarna po rekonstrukciji ni nikoli dosegla stoodstotne zmogljivosti. Ukrepu družbenega varstva je 1. oktobra 1980 sledil stečaj, ki naj bi bil zaključen konec leta. Od lanskega poletja kolektiv s pomočjo ljubljanske Belinke skuša za vsako ceno rešiti tovarno, kar pa je že druga zgodba. Poročilo UNZ pravi, da sta odgovorni osebi, direktor, takrat Slavko Vilčnik, (ni ga več v tovarni) in tehnični direktor inž. Anton Knez naredila niz nepravilnosti v izdelavi tehnološkega postopka rekonstrukcije. Ime inž. Kneza je v poročilu določno omenjeno, češ da je dal inženiringu SMELT tudi napačne podatke o vlažnosti izluženih lesnih sekancev, ki prihajajo v sušilnico. Ta namreč ni znašala 45 odstotkov, temveč od 54 do 60 odstotkov. Tako je prihajalo' do več pare, ki je kotel ni mogel sprejeti. Za nameček se tudi ni obnesla kombinacija lastne in dela neke sovjetske tehnologije. Dolgovi na dan začetka stečaja so presegli 20 starih milijard. Poglavitna upnika, krška Temeljna posavska banka (LB) za 137 milijonov dinarjev in sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije za okrog 60 milijonov, nista imela lahkih časov. Belinka je na kraju prevzela polovico terjatve pri posavski banki in sicer na doplačevanje kot dolgoročno posojilo. UNZ posebej poudarja pomen kazenske odgovornosti. V raziskavi so zajeli materialno in finančno poslovanje odgovornih oseb v Jugotaninu, Smeltu in STT. Končna ugotovitev je: „Ni bilo ugotovljeno kakršnokoli osebno izkoriščanje ali zloraba od strani odgovornih oseb. V celoti je bil seznanjen tudi javni tožilec v Novem mestu, ki je ocenil, da v zadevi Jugotanin niso podani elementi storitve kazni"ih dejanj za kogarkoli udeleženih ter s tem odpade tudi kazenski pregon". UNZ na kraju predlaga, da v Sevnici ugotovijo moralnopolitično odgovornost posameznih odgovornih oseb. V Sevnici so ob sporni rekonstrukciji v tovarni slavili občinski praznik in Jugotaninu podelili občinski grb. Poročilo prihaja po skoraj enem letu, delegatsko vprašanje je bilo zastavljeno lanskega julija. Z mučnim vprašanjem okrog te odgovorno-• sti so se zopet soočili na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta tik pred sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine 21. junija. Čeprav ni šlo za osebno okoriščanje, se je razprava vrtela predvsem o možnostih za opredelitev odgovornosti, ker so šla v nič zajetna družbena sredstva. ..Hodil sem na sestanke v Jugotanin, na sestankih pa nisem izvedel ničesar. Delavci so bili tiho," je dejal prejšnji predsednik občinskega sindikalnega sveta Alojz Anzeljc. Na seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine je eden od članov prejšnjega občinskega izvršnega sveta dejal: ,,Nič kolikokrat sem svaril prad megalomanskimi utopijami. Takratni direktor Jugotanina pa je govoril, da ni problem pridobiti milijarde. Tako je, ker se je poslušalo samo enega," je pribil. Delegat iz Lisce je na zasedanju zbora združenega dela občinske skupščine v torek, 22. junija, dejal, da je za nastali položaj precejšnji krivec stari občinski izvršni svet. Delegati v Tovarni konstrukcij ne morejo razumeti, kako ni mogoče določiti odgovornosti, ko so iz Jugotanina potovali v tujino in tam kupovali stvari očitni nestrokovnjaki. Javnost še vedno burijo govorice o dnevnicah in nadurah. Kot rečeno, v tovarni s pomočjo Belinke bijejo bitko, da tovarno rešijo stečaja. Strokovnjaki Belinke pravijo, da bi za naložbe v opremo in odpravo pomanjkljivosti potrebovali še 80 milijonov dinarjev. Dogovarjajo se tudi za pomoč sevniških kolektivov. Vse bi šlo lažje, če bi slednjič imenovali stvari s pravim imenom. Zakaj prenekatera resnica okrog tega Jugotanina je še bolj grenka od tanina, če ostaja nepojasnjena. ALFRED ŽELEZNIK ZA TOVARNO V STEČAJU LE MORALNA ODGOVORNOST? prebrali smo o POŽELENJU Prej ko po prevedenih knjigah smo na Slovenskem ameriškega pisatelja Philljpa Rotha sPozrtali posredno prek filmske Priredbe njegovega romana ■(Zbogom Columbus". Slednji I* slovenjenje doživel šele lani, ?e pravi dobri dve desetletji po 'zidu izvirnika, zato je toliko očitnejša naglica okoli ,,Pro-tesorja poželenja", saj smo ta (Sicer ne zadnji, po mnenju Poznavalcev pa najboljši) “othov roman dobili že po Petih letih; v prevodu Dimitrija “opla ga je v zbirki Modra ptica 'zdala Državna založba. Kaj se skriva za dokaj nenavadnim naslovom, se da razbrati Sele po natančnem branju, ki iz Pripovedi izlušči več povednih sklčpov. Najprej je to zgodba, Zabavno, napeto, mestoma celo ^čkljivo govoreča o življenjskem zorenju ameriškega ra-zornnika, ki se med študijem in Poklicnim uveljavljanjem ne J^ore odtegniti od številnih Iju-oazenskih dogodivščin, nakar doživi ponesrečen zakon s klavrnim koncem in se zateče v so na moč privlačne strani v romanu. Navsezadnje pa je roman kot celota svojevrstna razlaga pojma poželenje (prevajalec v kratki spremni besedi pojasni, da bi Mia ponekod ustrezna tudi beseda hrepenenje). Glavni junak je zgled, ki kaže, da poželenje človeka lahko pripelje tudi v skrajno nevarne vode, za ameriški način življenja pa vodi pot nazaj v normalne plitvine le prek psihiatra. Od skrajnega poželenja (pa ne zgolj v nekakšnem mesenem smislu, temveč v pomenu hrepenenja po nedosegljivem) človek torej zboli, žal pa ga tudi psihiater ne ozdravi, kajti ta s čudnimi postopki zdravljenja uničuje pože-Ijenje, brez tega pa tudi ni nič, razen osamljenosti, puste vsakdanjosti. Nekako na sredini med bolnikom in zdravnikom je profesor poželenja; zdi se, da je to pisatelj, da je to literatura, ki poželenje ohranja in spodbuja v pravšnjih merah. Morebiti bo poteklo manj ko pet let in bomo dobili za zdaj zadnji Rothov roman, to je „Tajnega pisatelja", v katerem je (povzemamo opombo prevajalca pričujočega dela) pože-nje kot oblika pisateljske domišljije razloženo še razvidnej-še. D. R. je bil njegov oče, se maščuje kopici ljudi in se telesno in duševno izpraznjen vrača po<^ nove marke in v lepšo bodočnost. Tako bi lahko opredelili glavnega junaka in z njim vred roman ,.Teden dni vrnitve", ki ga je napisal Janez Zupan in je DIVJI TEDEN sanjarjenje o tujih ženskah, *(asti pa v profesuro. Dalje je roman, do katerem J^rgoli literarnih domislic, prav-'?ta zabavIjivka na ameriško *ls°ko šolstvo, smeši namišljeno '^ZUrnarstvo, žigosa spletkarje-P*a 'n druge nečednosti. Pisatelj |e glavnemu junaku kot proučevalcu literature naložil razlago n°vel Čehova in Kafke - in to Po nekem slovenskem trgu in bližnji vasi se sedem dni potika gizdalinsko napihnjen zdomec, ki vsak dan ,,položi" drugo žensko in jo zraven poskuša še ponižati, kar kaže na njegovo erotično in siceršnjo nedozorelost, plačuje z bankovci za deset mark, vtika se v vse in vsakogar, se zna tudi izjemno fino, po gosposko vesti (oziroma naj bi se znal), pozna svetovljanske jedi in pijače, v poL temi loči ponaredek Rembrandta, naravnost fantastično pleše disko plese in se zna seveda tudi izvrstno pretepati, za nameček pa ima še nedvoumen detektivski talent, skratka gre za nekakšno sloven-sko-trško inačico Travolte, Bonda, Holmesa, Casanove in še Stavrogina ter grofa Christa povrhu. V celem pravi anti-junak. V sedmih dnevih bivanja v domačem kraju ta sestavljeni človek razkrinka skrivnostno smrt neke ženske, odkrije, kdo ugledal dan v Kmečki zbirki ČZP Kmečki glas. Vendar je takšna opredelitev r preveč strnjena, saj Zupanov junak ni tragično razklana osebnost, ni strašni maščevalec, ni ponižana in razžaljena duša ne mefistovsko obseden od zla, marveč je vsakega malo, v celem pa nič. Kot lahko preberemo na zavihku zaščitnega ovitka, je roman prejel drugo nagrado na zadnjem literarnem razpisu ČZP Kmečki glas, torej spada v vrh_ prizadevanj Kmečke zbirke. Če bi celo zbirko sodili po tem, bi ji le stežka prisodili kakšno veljavo, vendar vemo, da je v nji izšlo tudi nekaj dobrih knjig, med katere pa romana ,,Teden dni vrnitve" p.e moremo uvrstiti kljub sprejeti nagradi. iz izložbe Ko se peljemo po cesti Zagreb — Ljubljana najbrž ne vemo, da prevozimo prenekateri kilometer po poti, ki so jo pred mnogimi stoletji utrli davni graditelji, ki so umetelnost gradnje cest imenitno obvladali. Pa ne samo te; dobro jih poznamo tudi po še danes stoječih akvaduktih, arenah, palačah, obzidjih in drugih veličastnih zgradbah, ki do današnjih dni kljubujejo zobu časa kot neme priče mogočnosti nekdanje velike države in civilizacije — starega Rima. Ta velika država je skoraj polno tisočletje obvladovala Evropo, Bližnji Vzhod in sever Afrike ter se neizbrisno vtisnila v kulturno zavest človeštva. V času največjega razcveta se je raztezala 5100 km od vzhoda do zahoda in 3200 km od severa proti jugu, a še tudi potem, ko je večni Rim klonil pod navalom barbarov, je zapustil „potomca" (Konstantinopol), ki je nadaljnjih tisoč let obvladoval svoj del prostora. Zgodbo o vzponu in padcu velikega Rima je v poljudni in prijetno beroči obliki zapisal znani oxford-ski profesor in zgodovinar Barry Cunliffe, v prevodu Jožeta Kastelica pa je pred kratkim prišla tudi na naše knjižno tržišče. Izvirni izdaji je naš založnik dodal dvoje poglavij: Rim na slovenskem ozemlju ter llirik in druge province. Ta pomembni dodatek k slovenski izdaji je prispeval prevajalec Kastelic. Tudi naš izvirni del knjige je bogato opremljen s slikovnim gradivom tako, da se lepo staplja v celoto z ostalim prevedenim gradivom. Knjiga je naravnost razkošna; besedilo, ki zaradi poljudnosti in bralnosti ne izgublja na strokovnosti, spremlja izredno bogato slikovno gradivo; Cunliffov opis razvoja rimske države, njenih prebivalcev in kulture se lepo dopolnjuje s prvovrstnimi fotografijami, ki so jih posneli mojstri te zvrsti. „Dediščina Rima je vsepovsod prisotna, vtkana je v naše jezike, našo pisavo in snovi našega slovstva, odseva v naši arhitekturi in je — manj neposredno vidno — pokopana pod tlemi, koder hodimo," je v uvodnih besedah zapisal avtor knjige o Rimljanih. Vse to je res, zato knjiga ne stopa v prazen prostor. Marsikateri ljubitelj zgodovine in nasploh človeške omike jo bo vesel. Kdor jo bo kupil, se bo večkrat vračal k nji — in morda pozabil, da je bila zelo draga; 1.700 dinarjev je za običajnega smrtnika kar lep denar. MiM Grobovi in junaki Ko je Argentinec Ernesto Sa-bato v svojem eseju o velikem geniju Leonardu da Vinciju zapisal, da se v njem na dramati- Knjigo lahko priporočimo za poletno branje namesto kakšne slabe kriminalke, dr—romana in podobne plaže, saj je Zupanovo besedilo za stopnico nad njimi. Avtorju ni mogoče odrekati prizadevanja in prizadetosti, čeprav nas besedilo hoče vsiljivo prepričati, da njegov oče streže tistemu okusu, ki se hrani s plažo in klišejsko poenostavljenemu prikazovanju življenja. Vsekakor pa gre avtorju priznanje, da se je lotil sodobne tematike in poskušal orisati nekatere probleme, ki so zares živi v slovenskem vsakdanjiku. M. MARKELJ čen način kaže boj med slo po objektivnosti, ki je značilen za znanost, in neugasljivo subjektivnostjo, ki brizgne na dan v umetnosti, je te besede zapisoval iz lastne izkušnje. Sabato je bil namreč najprej obetaven znanstvenik, atomski fizik, vendar pa se je po tragični hirošim-ski izkušnji ob koncu zadnje svetovne vojne odpovedal znanstvenemu delovanju in se posvetil svobodnemu umetniškemu ustvarjanju, Disateljevanju. Napisal je več esejev, roman „Tunel" in leta 1961 roman „Grobovi in junaki", s katerim se je bliskovito proslavil po vsem svetu ter se dvignil v sam zenit argentinske in južnoameriške književnosti sploh. Po več kot dvajsetih letih je roman izšel tudi v slovenskem prevodu. Prevedel ga je Andrej Capuder, ki je prispeval tudi spremno študijo „Ernesto Sabato, telo in geometrija", knjigo pa je založila Mladinska knjiga v zbirki „ Levstikov hram", ki jo uspešno ureja Severin Šali. Roman pripoveduje zgodbo e ljubezni med fantom in dekletom, ki se lepega dne srečata v buenosaireškem parku in nato nekako skrivnostno povezana nadaljujeta s srečanji, v katerih se fantova neizkušenost in nedozorelost kreše s skrivnostno prezgodnjo zrelostjo dekleta. Toda za okvirno ljubezensko zgodbo se skriva bogat svet doživljanja in premišljanja, ki osebe in dogajanja dviguje na raven simbolov. Roman se kaže ne kot odsev življenja, marveč kot nadživljenje. Zaradi metafizičnih kvalitet, ki sploh prevladujejo v velikih delih južnoameriške književnosti, so kritiki roman označevali tudi kot halucinantnega, demonološkega in še kako, a nihče ni delu ne pisatelju odrekel veličine. Priporpčila za branje so torej dobra. Dolenjski kras z očmi jamarjev Metliško GLEDALIŠČE Malih Prišle so težko pričakovane počitni-Ce- Učenci so vrgli torbe v kot ter p°zabili na šolske skrbi. Toda ko bo začetno navdušenje nad počitnicami minilo, bodo začeli znova razmišljati o šoli, o tem, kaj so doživeli v preteklem letu in kaj jih čaka v prihodnjem. Premišljevali bodo o tistem delu v šoli, ki ni učenje suhoparne snovi, spraševanje in pisanje šolskih nalog ter tihih vaj, marveč o delu v izvenšolskih dejavnostih. V metliški osnovni šoli imajo veliko krožkov. Ni učenca, ki ne bi bil vključen vsaj v enega izmed njih. Tokrat bo beseda o gledališkem krožku. Ta krožek že vrsto let uspešno vodi učiteljica Ivanka Rus. ,,S kulturnim izobraževanjem mladine sem začela pred 27 leti, ko sem poučevala na Radoviči. Takrat je veljalo, da mora biti učitelj na vasi duša kulturnega življenja," se spominja Rusova, ki je od tedaj nosila v sebi željo, da bi tudi svoje učence v Metliki naučila česa več kot same obvezne snovi. Tako so se začeli kmalu predstavljati na šolskih proslavah s kratkimi igricami otroci iz njenega razreda. Uspešno jih je vodila, zato je njeno delo prerastlo razredne okvire! Združila je učence od 5. do 8. razreda, tretješolce in četrtošolce pa vodi tovarišica Stankov ičeva. Gledališki krožek je danes dobro vpeljan v delo. Ob koncu šolskega leta ne razpade, ampak gre le na počitnice, septembra pa se starim članom pridružijo še novi. Imajo lastno samoupravo. torej predsednika, tajnika in blagajnika. In kakšno je pravzaprav'delo mladih gledališčnikov? Glavni namen mento-rice je, da j ih spozna z gledališkimi deli, ki si jih ogledajo na televiziji ali v gledališču ter jih pozneje analizirajo. Prizadeva si, da bi odnesli čimveč znanja s tega področja ter si ob spremljanju dramskih del ustvarili lasten, kritičen pogled. Otroci pa s samo teorijo niso zadovoljni, zato Rusova že med poletnimi počitnicami zbira igrice, ki bi bile primerne njihovim igralskim sposobnostim in seveda tudi okusu gledalcev. Ker teh del ni veliko, ie izbor toliko težavnejši. H gledališkemu krožku se vsako leto priključi veliko novih članov. Lani jih je bilo kar 42, vloge pa jih je dobilo le 24. „Paziti moram, da ne igrajo glavnih vlog vedno isti igralci, pa četudi so bolj izkušeni od izbranih. Zaradi velikega števila članov jim prepuščam tudi naloge, ki so jih doslej opravljali odrasli ljudje. Tako smo imeli letos lastno tehnično ekipo, ki je skrbela za razsvetljavo," pohvali svoje varovance njihova tovarišica. Delo z mladimi je lepo, je pa tudi zelo težko, kar Rusova dobro've, saj so igralci stari od 10 do 14 let. „Eni bi se radi še igrali, drugi so že zaljubljeni. Igrica mora biti izbrana tako, da pritegne oboje. Vendar pa so zadnje čase že toliko disciplinirani, da eden drugega opozarjajo na resnost pri delu," razpreda misli mentorica. Prvo večje delo, ki so ga uprizorili, je bil Bevkov „Tonček", Ki je imel kar sedem dejanj, pa „Pavlek bedak", Ingoličev „Deček z dvema imenoma", s katerim so v organizaciji Rdečega križa Slovenije obiskali otroke v Valdoltri. V Semiču so razveseljevali z „Zvezdico zaspanko", v Podzemlju pa s „Tajnim društvom PGC". Letos so pripravili Petanovo igrico „Starši naprodaj", ki so jo v začetku junija uprizorili tudi za širšo javnost. Žal je bilo med obiskovalci premalo staršev, čeprav je delo namenjeno prav njim. Gledališki krožek je tesno povezan z mnogimi drugimi izvenšolskimi dejavnostmi in delovnimi organizacijami v občini, ki mu pomagajo pri pripravi scene in kostumov. Tako so v tovarni Beti dali blago in sešili obleke za ,,Zvezdico zaspanko", radi pa priskočijo na pomoč tudi člani likovnega in tehničnega krožka, hišnik, vodstvo šole in drugi. Čeprav Ivanka Rus z veseljem vzgaja mlade igralce, ni poVsem zadovoljna, saj ne ve, ali se je svojega dela lotila pravilno, kajti nima-ustrezne izobrazbe, ki bi ji dajala potrditev za to. Je popolna amaterka. Toda polna dvorana zadovoljnih obrazov je gotovo zadosten dokaz za to, da je na pravi poti. M. KRUMPAČNIK Po podatkih postojnskeg« inštituta za raziskavo krasa pre •more tako imenovana osrednj Dolenjska kakih štiristo jam, o katerih je večina raziskanih it izmerjenih. Po zaslugi jamarjev je posti dolenjski kras s svojimi pojav manj skrivnosten tudi za tiste ki niso skoraj ničesar ali pa I malo -vedeli o njem. Reči ] moč tudi to, da je jamarstv spodbudilo prenekatero stroke da je poglobila svoje zanimanj in razširila svoje vedenje o Dc lenjski. O krasu in kraških poji vih osrednje Dolenjske je bil-do zdaj tudi veliko napisaneg iri natisnjenega. Kdor pa je hc tel dobiti celovitejši vpogled to področje zanimanja, je mort prelistati desetine najrazlične. ših publikacij. Literatura o dr lenjskem krasu, žal, še do dam ni urejena, še manj pa zbrana enem „kosu". Prvi poskus, da bi vendar dobili publikacijo, ki bi iz ra: nih zornih kotov ..spregovorila o dolenjskih kraških jamah i raziskovanju le-teh, predstavlj brošura, nekakšen zbornik „Dc lenjski kras", ki ga je ob svoj dvajsetletnici in nedavnem dva najstem zboru slovenskih jamar jev v Novem mestu izdal Jamar ski klub Vinko Paderšič— Batre ja. Gradivo, ki ga je zbral ii uredil Milan Eržen, eden na zvestejših jamarjev in svojča tudi predsednik novomeškeg jamarskega kluba, govori ■ vsem tem, kar smo poskuša navesti v dosedanjih vrsticah, i še o mnogih drugih zadevah zanimivih tako za nadaljnje prc učevalce dolenjskih kraških pc javov kot za druge strokovnji ke. Izpod peres najrazličnejši avtorjev izšli prispevki z dovc razumljivo strokovno besed opisujejo razne vidike jamarstv kot dejavnosti, ob kateri post; ja čedalje bolj pozorna tuc raziskovalna skupnost. I. 2 dimilodolenjskelista lan ut konec ikor la KOZOLEC JE MOJ PONOS Skale nad železniškim tunelom v Stranski vasi vse črne od dima. Zakadili so jih vlaki, ki so se za dnem, noč za nočjo s hrupom poganjali v noč in v beli svet na oni strani. Tik nad stoji domačija, v kateri vsak tak pisk tiha bolečina in v kateri osamljeno srce piskom pošil|a pozdrav v daljavo. Tja na Evrope, v mrzlo Švedsko, v črno Afriko in v Avstrijo potujejo pozdravi. Pugelj, ki si je pred nekaj desetletji hišo nad tunelom, ve, kaj pomenijo ta Kdaj pa kdaj ji pismonoša prinese pozdra-daljnjih dežel, bela pisma z nekaj besedami, njeni otroci pripovedujejo svoji mami, jim gre življenje v daijnjih krajih. In ko vlaki neprestano švigajo v črni tunel, leta in z leti je tudi samota vse bolj Ne le zaradi del, ki so na kmetiji vse ampak tudi zato, ker tišina v starosti tudi, da se je mlado življenje preselilo Za Marijo Pugelj pomeni morda, da seje ubijala na strmem hribu nad tunelom, saj koncev človekov trud vreden toliko, lahko da svojim naslednikom, takemu razmišljanju pa triinsedemdeset-ženici nad tunelom ni upadel življenjski Rodila se je v Beli krajini v bližini Semiča doma že zgodaj privadila na kmečka dela. In ko je potem z možem prišla v Stransko vas, si je morala prav s takimi deli pomagati, da je imela družina dovolj za pod zob. Živeli so kot podnajemniki, ko pa jj je umrl mož in je ostala sama s štirimi otroki, je videla, da bo vse odvisno le od njenega lastnega dela in prizadevnosti. Kupila je nekaj zemlje v strmini nad tunelom in jo obdelovala, nanjo je postavila kolibo, nato pa še zidano hišo z gospodarskimi poslopji. Bolj ko je kmetija dobivala svojo podobo m bolj ko so košenice nad tunelom postajale rodovitne njive, bolj so odraščali tudi otroci. Resda so veliko pomagali mami, vendar so z bregov, ki takrat niso obetali nobenih možnosti za lepše življenje, hrepeneli ven, v svet. Slavi je odšla v Avstrijo in se tam poročila z Avstrijcem. Kdaj pa kdaj se z možem oglasita in ji za nekaj dni olajšata delo. Jože se je napotil na Švedsko in ima tam že več kot deset let svojo družino. Vrača se sicer vsako poletje, pa kaj, ko so le zimski večeri najdaljši. Najdlje je usoda zanesla Marijo. Poročila se je z afriškim študentom, ki je študiral in delal pri nas. Sedaj živita v Tanzaniji in upata, da si bosta nekega dne postavila dom v Namibiji, sedaj zasužnjeni domovini njenega moža. Le najmlajša hčerka Ani je ostala v domovini. Svoj dom ima v Stopičah, od koder včasih priskoči mami na pomoč. „Ne morem razumeti, kaj mladino odvrača od zemlje," pravi Marija Pugelj, ko ji pogled z njene bregovite kmetije zdrsne na rodovitne ravnice v Stranski vasi. ,,Boje se je in bežijo od nje. Pa vendar je kmečko delo najlepše! To Marija dobro ve, saj v teh svetlih poletnih dnevih vstaja že ob treh in se s koso zaletuje v previsne grive. Večino krme, ki jo potrebuje za svojo kravo, je pokosiJa sama, saj je le majhen del njene kmetije primeren za strojno obdelavo. Na svoje delo je Marija ponosna, še najbolj pa na zadnjo pridobitev med njenimi poslopji — p a čisto pravi leseni kozolec. ..Kozolec sem si že zdavnaj želela, pa ni bilo prave priložnosti. Pri triinsedemdesetih pa sem se odločila: če ga sedaj ne zgradim, ga ne bom nikoli! In šlo je. Ljudje so sicer rekli, da sem neumna, ko se pri teh letih podajam v gradnjo, jaz pa sem vztrajala. Nekaj lesa sem imela sama, nekaj sem ga dokupila. Dobila sem tesarje in pomagala pri delih, kolikor sem mogla. Kozolec sedaj stoji, vsem v dokaz, da tudi stare kmečke ženice še nismo za na smetišče. H kruhu sem sama spravila štiri otroke, uredila sem kmetijo in postavila štiri strehe. Zadnjo pri triinsedemdesetih. Kaj vse bi lahko na taki kmetijici ustvaril mlad delaven par? " Na zadnje Marijino vprašanje pa odgovarjajo le neme stene tihega doma nad tunelom v Stranski vasi. T. JAKŠE Z LASTNO Nihče ne ve, kdo je v Iskri prvi dejal: „Vse se da doma narediti!", a ta misel se je globoko vsidrala v razmišljanja mnogih strokovnjakov in delavcev v tem velikem delovnem kolektivu. Pred leti je bila ta misel deležna manj veljave in pozornosti, kot je je danes, ko ne postaja le spoštovanja vredna, marveč nuja našega razvoja, če naj stoji na čvrstih nogah. Nakupovanje tujih licenc se je izkazalo za dvorezen meč, kar smo, žal, skusili tudi Jugoslovani, z nami vred pa še mnogi drugi, ki so razvoj začrtali v preveliki odvisnosti od tujega znanja. Iskraši so poskušali, če se je le dalo, narediti kaj tudi z lastnimi močmi in eden od dokazov za to je proizvodnja hibridnih vezij, ki so jo osvojili v Šentjernejskem Iskrinem tozdu Hipot. V sedemdesetih letih se je v industrijsko visoko razvitih deželah začela razvijati tehnologija hibridnih vezij. Naši strokovnjaki v Iskri so se svetovnemu razvoju najprej odzvali tako, da so odšli v Veliko Britanijo jaogledat, kakšna je ta novost v elektronski industriji. Ko so se vrnili, so v sodelovanju z inštitutom Jožef Štefan organizirali razvojni oddelek za tehnologijo hibridnih vezij. Oddelek je sicer začel razvijati to tehnologijo v zaostanku za svetovnim razvojem, a za domače razmere je vseeno predstavljal pomemben korak naprej, nekaj pa velja tudi to, da se je v plodnem sodelovanju med Iskro in inštitutom Jožef Štefan rodilo prvo jugoslovansko hibridno vezje. Janez Alič, vodja proizvodnje hibridnih vezij v šentjernejski Iskri, pravi: „Imeli smo srečo, da je Iskra uvajala proizvodnjo telefonskih central metaconta belgijskega podjetja Bell Telephone MFG iz Antvverpna, ki so v sebi kot sestavne dele že imele hibridna vezja. In ker smo doma že začeli razvijati tehnologijo teh vezij, je Iskra prilagodila in osvojila proizvodnjo hibridnih vezij, ki so uspešno zamenjala uvožene. Pomembno se mi zdi, da je ves razvoj teh vezij naš, domač." Okoli leta 1975 je prišlo do prenašanja tehnologije v proizvodnjo. Nabavili so potrebno opremo in ,jo leto dni kasneje že vgradili v šentjernejsko tovarno. Proizvodnja je redno stekla leta 1977 v takratnem tozdu Uporovni elementi. ,,Za uspešen začetek proizvodnje," je pojasnil Janez Alič, „je bilo odločilno, da smo dobili dovolj velika naročila za telefonske centrale. To nam je pravzaprav šele omogočilo, da smo lahko začeli z redno proizvodnjo, kajti tako bogati nismo, da bi razvili nekaj, kar bi šele nato ponudili tržišču. V teh pionirskih časih smo vse probleme reševali Sffcestrj- aroizvodnja je zastavljala vprašanja, mi smo jih reševali. Tistikrat je bilo vse skupaj v rokah 25 ljudi, med njimi pa je bilo razmeroma zelo malo strokovnjakov. Danes je v (proizvodnji hibridnih vezij zaposlenih okoli ' 110 ljudi, med temi jih je 60 v neposredni PAMETJO proizvodnji, 50 pa se jih ukvarja s strokovnim delom, s pripravo tehnologije, kontrole ipd." Ker je kontrola tovrstnih proizvodov zelo jaomembna, uvoženi kontrolni instrumenti pa so dragi, so v Iskri nekaj kontrolne opreme izdelali sami. Še posebno so ponosni na laserske naprave za doravnavanje uporov. „Trenutno imamo v obdelavi elaborat za povečanje proizvodnje; izdelovali naj bi kar 200 različnih tif>ov hibridnega vezja v večjih količinah kot sedaj. Vsak mesec naredimo okoli 60.000 aktivnih in 150.000 pasivnih vezij. 15 odstotkov proizvodnje izvozimo," je povedal vodja montaže Stane Sluga. Poskušajmo še preprosto pojasniti, kaj je to čudo elektronike. Gre za sklop posameznih elektronskih elementov, ki so združeni na skupni podlagi. Klasično elektronsko vezje-je izdelano na pertinaksni jjodlagi s sorazmerno velikimi elementi, kar je krivo, da je razmeroma veliko. Hibridno vezje pa ima v primerjavi s klasičnim to izrazito prednost, da so elektronski sklopi zbrani na zelo majhni f>ovršini-S tehnologijo tiskanja se na keramično ploščico nanesejo pasivni elementi, upori, medtem ko aktivne elemente, transistorje, integrirana vezja, diode ipd. pritrdijo na ploščico s tehnologijo spajkanja. Vse skupaj tvori elektronski del, ki ga potem vgrajujejo v najrazličnejše elektronske naprave. V Iskri izdelujejo hibridna vezja za telefonske centrale in primopredajne postaje. Ker so hibridna vezja bistveno manjša in lažja, so zaradi tega tudi naprave, katerih sestavni del so, manjše in lažje. Pomembno pa je tudi to, da so takšna vezja trajnejša, stabilnejša. Res je, da so nekaj dražja, toda višja cena se še kako poplača z ostalimi prednostmi. Ko pa gre za drage profesionalne naprave, ki morajo delovati brezhibno, prav to pa jim v velilši meri omogočajo tudi hibridna vezja, je razumljivo, da nekaj višja cena za te sestavne dele ne igra odločilne vloge. Hibridno vezje, kakršnega izdelujejo v šentjernejski Iskri, je v tehnološkem koraku s svetovnim razvojem. Morda je edina napaka, da je v primerjavi z drugimi vezji te vrste, ki jih narede v razvitih državah, nekaj dražje. Razlog za višjo ceno je v neavtomatizirani proizvodnji. Če bo Iskri uspelo narediti korak naprej pri odpravljanju ročnega dela in uvajanju avtomatizirane proizvodnje, potem tudi te „napake" ne bo. Ni odveč še zapisati, da je bilo v pogovorih z Iskrinimi strokovnjaki čutiti malo grenčine. V lovu za napredkom se počutijo preveč osamljeni. Ko bi se z njimi trudile iti v korak s svetovnim razvojem z močjo lastnih ustvarjalnih sil še druge podobne delovne organizacije v Jugoslaviji, bi ob primerni razdelitvi razvojnih nalog vsi skupaj več naredili in bili tudi močnejši na tržišču. . * M. MARKELJ' j Rešitev prejšnje križanke ‘T. Ti: TO & C A - T o! P S ..... O E. R A N &- f. v A R i TIL L A sr »v r O M .K A s T 1 v D A r- .-st ■M *J N D i L =#- A R Sl' iiT s ::: ŠJ O R T 0 K L A 2 r K l p. A p/r V P I M f k ■ p. 0 M A ar- f. M e. J J/L M A r as A M O /d t T 1 it A K 1 f> A r K T A T L A W I C A O C e r A K Mj.A P is 9 A L ( ^ wmrrmTrT Skromnost je znamenje velikana. Majhnost se vozi v kočiji ^moljubja. TIRUVARALA Nevednost je največji greh. G. BUDA Odnos moškega do ženske je Najnaravnejši odnos človeka do človeka. K. MARX ■£* i dl u » dl ; ind. •mesto jgr.črka otvoritev 1— t Ju f i duhovn. f oblačilo t ‘a j jan lil. pritok ■: motele l —ii—-I- luka v č.gorl stavčna nesklad- nost eisenho- wer šp.mesto s -t- skupek ,*ei strojev nas igralec fmusiim. U&—i •diseca ( : smola * rainer rilke dl ; ju d. i enica uKial, ^predvojna^ musl.ž. j miad. j ^jt0 ime Iknmunist. i j org. ! ljudstvo krma vodna zelika ! -4— t,. roženlna j kraj. .•----------- . skupnost;a |urai-j---------- prebiv. maroka T z.ime i nagon ilina prašek za lase vulk. i 'zrelo plaz j/uzm : sad čekan ireka na pelopone noro. S —i.... - i dl etiop. knez ■ +----- ImJa. Prednost imajo poročeni Zanimive ugotovitve francoskega sociologa o poročenih in samskih — Sodobne družbe še cenijo zakonski stan t Kadarkoli je francoski sociolog Francois de Singly prišel zvečer v pisarno, kjer je delala Njegova žena, je pri nadurnem delu zagledal predvsem porOče-Ne može in samske žene. Kot strokovnjaku se mu je ta vzorec zazdel tako zanimiv, da ga je sklenil proučiti. In lotil se je Rudije, ki je zdaj, ko je konča-Na, pokazala, da v francoski družbi (veijetno pa še v mnogih drugih) položaj ženske še zda-'®č ni tako enakopraven, kot trdijo. Singly je študijo zasmehi na P°datkih o 37.843 delavcih vseh družbenih plasti in najrazličnejših del, posebno pozor-Nost pa je posvetil analizi delav-Cev v upravi. Ugotovil je, daje aa pomembnejših stolčkih veliko več poročenih mož in samcih žensk kot samcev in poročenih žena. Kariero naredi med čNako izobraženimi moškimi 43 °dst. poročenih in samo 29 °dst. samskih moških, medtem k° je pri ženskah razlika še bolj °Pazna: kariero naredi 21 odst. ^Riških in le 6 odst. poročenih ^ena. Ti in še drugi podatki so navedli Singlyja, da je postavil tezo, da poročeni moški lažje Napredujejo, ker jih pri službe^ nem potovanju podpirajo so-Pr°ge, oziroma da morajo porodne ženske svojo službeno napredovanje žrtvovati v korist Nioževega. Očitno je torej,, da družba še vedno daje prednost Nioškemu, medtem ko je ženska, ko ima družino, takoj Podrejena. Samske ženske se *akšni podreditvi seveda izognejo in zato, če so sposobne, ‘ahko napredujejo. A čemTT sb se samci tako ?labo odrezali? Kljub temu, da 'Nia moški že zaradi svojega sPola prednost v napredovanju, Pa samci le redkokdaj bolje UsPejo kot samske ženske. Od-Bovor je nejasen. Singly meni, a je samski moški v primeijavi ? Samskimi ženskami manj čvrst ‘N vztrajen, meni pa tudi, da je Sa>nski moški*v družt^iekakšen Zgrešenec. Pri tem se naslanja "a nekatere ameriške študije, P° katerih naj bi bil samski Ptoški nasploh šibkega značaja l®r bolj podvržen samomoru, kriminalu in drugim družbenim boleznim. Singlyjeva odkritja so precej razburila strokovne kroge, še posebno pa feministke, ki so tako našle še eno znanstveno potrditev, da je njihov boj še kako potreben. Izkazalo naj bi se splošno pravilo, daje poroka dobra za moškega manj pa za žensko. V še širšem okviru pa se nedvomno kaže, da kljub vsej spolai in siceršnji svobodi zakon še vedno igra pomembno vlogo v družini. (Vir: Time) MiM Vidna glasba Naprava za gledanje in_ poslušanje plošč in kaset Najrazličnejšim stereo napravam se je pridružil izum učitelja Larryja McCurdyja. ki meni, naj bi ljudje ne samo poslušali priljubljene glasbe v stereo tehniki, temveč naj bi jo tudi gledali. Da bi omogočil kaj takega vsem ljubiteljem glasbe, je izdelal posebno napravo, ki jo je. imenoval eycphones, kar bi mi lahko prevedli v očesne slušalke. Naprava je že na tržišču, stane pa okoli 1.000 dinarjev, preračunano v našo valuto. Gre za spremenjeno elektronsko napravo ..barvne orgle", ki so bile zelo priljubljene v disko klubih v šestdesetih letih, delovale pa so tako, da so spreminjale električne impulze v zvok in hkrati v svetlobne učinke. Očesne slušalke delajo isto, 1^ da se jih priključi na katerikoli hi-fi sistem. Na zunaj so podobne nekakšnim zaščitnim naočnikom za varjenje. Natakne sc jih na glavo tako, da na ušesa pridejo slušalke, pred oči pa mozaične barvne leče, v katerih se skladno z glasbo tvorijo barviti vzorci. Pri uživanju v vidno-slušni stereofonski glasbi je najbolje mirovati, saj razen barvnih eksplozij imetnik najnovejše naprave nič ne vidi. Za na cesto, kot so mali kasetniki, torej stvar ni. Janez Trdina Črtke in p Samomor se je pomladil Vse več mladostnikov in otrok položi roko nase — Vzroki so različni, krivda pa ni le na strani mladih Tatovi čipov Vohune zanimajo dosežki na področju elektronike Silicijeva dolina, kot imenujejo okrožje San Francisca v Kaliforniji, kjer stoje tovarne za proizvodnjo in razvoj sodobne elektronike, je že nekaj let prizorišče industrijskega vohunstva. Kriminalisti ocenjujejo, da je bilo v zadnjih petih letih pokradenih elektronskih delov, polprevodnikov, čipov in spominskih blokov za računalnike za .100 milijonov dolarjev, medtem ko je škoda . za ukradeno tehnologijo skoraj neoccnljiva. Doslej so Američani mislili, da jim poskušajo izmakniti skrivnosti iz tovarn v Silicijevi dolini predvsem Sovjeti in vohuni iz drugih vzhodnoevropskih držav, zadnja vohunska afera pa je pokazala, da imajo prav tisti, ki so ves čas s sumničenjem gledali na zelo hitro dohajanje japonske elektronske industrije vseh pomembnejših ameriških dosežkov. Izkazalo se je, da Japonci prav tako vneto stikajo za elektronskimi skrivnostmi kot drugi., Res je, da so Japonci veliki konkurenti predvsem na področju zabavne elektronike, vendar pa so elektronski sestavni deli video naprav uporabni tudi v računalniških sistemih in napravah, ki vodijo medcelinske balistične izstrelke. Zato ker se industrijsko vohunstvo tako tesno prepleta z vojaškim prav na področju elektronike, se v Silicijevi dolini razvija vse ostrejša vohunska vojna. Če devetletni otrok reče: „Ubil se bom!’’, je le malokdo pripravljen verjeti v resnost teh besed. Običajnemu razumu otroštvo in samomor ne gresta skupaj. Zakaj naj se otrok ubije, ko v življenju ni skusil še nič zares hudega, ko„ne pozna depresij, ko nanj ne lega strahotna teža odgovornosti niti ni čustveno še tako zrel, da bi se zapletel v nerazrešljive emocionalne težave? Toda dejstva govorijo proti takšnemu „normal-nernu" razmišljanju. Tudi otroci delajo samomore. V žalostnih statističnih podatkih, ki so za našo ožjo domovino Slovenijo, žal, takšni, da se po številu samomorov glede na število prebivalcev uvrščamo zelo visoko v svetu, je zajet tudi delež otrok, pa naj se to zdravemu razumu še tako upira. Podobno je tudi drugje po svetu. Presenetljivo pa je, da število samomorov otrok in mladostnikov raste, tudi v državah, kjer sicer samomori niso tako pogosti. . Ameriški strokovnjaki ugotavljajo, da postaja samomor med otroki in mladostniki v ZDA že epidemičen. V tej deželi se stopnja samomorilnosti v splošnem ni nič dvignila že trideset let. vendar je ta podatek varljiv, saj se v njem skriva dramatičen porast mladinskega samomora in upad samomorov odraslih. V desetih letih se je število mladostniških samomorov povečalo za dvakrat. Od 1.000 10. 19 let starih, ki ' so "si vzeli življenje leta 1968, je šteyilo zraslo na 2.000 leta 1978 in nič ne kaže, da bi se porast zaustavljal. Samomor se je uvrstit že na tretje mesto med vzroki smrti mladostnikov, starih od 15 do 24 let, takoj za umorom in nesrečo. Pri otrocih, starih od 5 do 14 let, pa je samomor prišel že na osmo mesto med vzroki smrti. Presenetljivo je, da so statistiki zabeležili tudi nekaj samomorov petletnih otrok. Številke bi pravzaprav morale biti še višje, saj marsikje prikrijejo samomor z nesrečo. Pravo podobo samo: morilstva pa bi dali šele podatki o neuspelih poskusih samomora. Dr. Calvin Frederick z narodnega inštituta za duševno zdravje pravi, da pride na 1 uspel samomor kar 50 samomorilnih poskusov. „Nasploh se je število mladostnikov, ki poskušajo ali narede samomor, dramatično povečalo. Študija iz šestdesetih let kaže, da je le 10 odst. otrok, ki so bili na kliničnem pregledu, kazalo samomorilska nagnenja, medtem ko zadnja študija kaže, da kar 33 odst. otrok premišlja o samomoru.” Kaj je vzrok temu vznemirljivemu pojavu? Enega in dokončnega odgovora ni. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi boleznimi družbe, navajajo tri poglavitne sklope vzrokov: okolje, čustveni razvoj in dednost. Psihoze, zavračanje otrok s strani staršev, ločitve, dedna obremenjenost s samomorom, maščevanje staršem, nezaposlenost, pritiski, da bi otrok hitreje in prekmalu postal odrasel in pri zelo majhnih otrocih tudi želja, da bi se združil z mrtvim bratcem, sestrico ali celo ljubljeno živaljo, vse to so lahko nevarni vzvodi, ki prevale življenje v prepad smrti. Še tako nebogljen poskus samomora naj bo znamenje k preplahu; za njim se skriva želja otroka ali mladostnika, da bi mu pomagali, hoče opozoriti nase, nekaj bi rad izrazil, a ne zna drugače, kot da s tragičnim dejanjem to pokaže. Med vzroki psihologi navajajo tudi mladostniško potrtost in vse, kar se druži z njo, osamljenost, občutek nemoči in brezupa. Večina ljudi premaga obdobja potrtosti, saj skoraj ni človeka, ki bi ne skusil te čustvene more, mladostniki in otroci pa so depresijam veliko težje kos. Nenavadno in izvirno razmišlja o samomoru mladostnikov, in otrok psihoterapevtka Margery Fridstein, ki je proučevala mladostniške in druge samomore v „samomorilskem pasu” Chicaga. Fridsteinova meni, da ne bi smeli prezreti vpliva televizije. Najrazličnejše televizijske drame s tekočimi razpleti, umetno prikazanim življenjem in srečnimi konci delajo medvedjo uslugo rastočemu rodu. „Otroci ne marajo več brati knjig, temveč raje gledajo televizijo, kjer vidijo, kako se zgodbe lepo in hitro končajo,, in tako ne vedo, kako ravnati z dolgotrajnimi tegobami. Nimajo potrpljenja, ko se jim kaj neprijetnega znenada dogodi,” pravi psihoterapevtka in dodaja, da je mladostniku lahko uresničiti dramatično zamisel o samomoru, ker so orožje, vrv in tablete zlahka dosegljivi. Voditeljica intervencijskega središča v Nashvillu, kjer statistika beleži vznemirljive podatke o samomorih mladostnikov, pa opozarja še na eno plat te tragedije. Ker se sooča s samomorilci, ki se za dramatično dejanje odločajo, ker niso uspeli v glavnem mestu country glasbe, opozarja, da je dandanašnja mladina le preveč prepuščena sebi. Premalo je pritiska, naj bi šla po daljši poti šolanja in učenja do življenjskih uspehov, zato se pač mladostniki odločajo za varljivo in lažnivo lahko pot hitrega uspeha. Jasno, da so izbranci, ki hitro uspejo, redki. In mladostnik, ki se mu podro pajčevi-nasti življenjski cilji, dostikrat ne najde druge poti, kot je samomor. Opozoriti pa velja, da tudi premočni pritiski odraslih niso dobri. Tudi tisti odraščajoči mladostnik, ki mora živeti pod stalnimi pritiski staršev, da bi dosegel njihove življenjske cilje, lahko zaide v labirint, iz katerega se mu posveti ena sama pot napačna. MiM (Vir: Disčover) SLUŽBA Te gospoščine sem se privadila najteže. Vdova se je enkrat močno prehladila, morala je ležati kakih deset dni v postelji. Jaz sem ji stregla, kolikor sem mogla in znala; hodila sem po zdravnike, v lekarne, prenašala jo, grela, skuhala in pripravila ji, kar je poželela; čula sem cele noči pri njej brez spanja, skrbela sem zanjo z eno besedo kakor mati za svojega najljubšega otroka. Po bolezni pridem zjutraj k njej in ji hočem roko poljubiti. Ona mi jo izmakne in reče prijazno: ,Pusti to. Če me hočeS poljubiti na usta, ti ne branim. Midve sva prijateljici.' Vidite, tako dobre so s človekom velike gospe, če jim izpolnjuje voljo. Ko jo je gospodična spletala, sem večkrat pristopila.in gledala. Dejala sem: Ni šment, da se tega ne bi naučila, saj sem že prej nekaj razumela. Neki dan se je frizerka ne vem kje zamudila. Gospa se jame jeziti’, jaz pravim: ,Če dovolite, bom poskusila jaz.’ Ona se nasmeja in sede. Jaz se lotim, napravljam, kakor sem mislila, da je treba, naredim ji kodrčkov, zavojkov, kitic, da je vse bingljalo, kodovršim, prosim, naj se pogleda. Ona zavpije vsa v čudu: ,Tako lepo še nisem bila nikoli spletena. Odslej vidim, da druge frizerke ne potrebujem.' Ta umetnost mi je dosti koristila. Lažanska mi je biia povišala plačo že prej na deset goldinarjev, zdaj mi je jela dajati po dvanajst in še več goldinarjev. Imela me je tako za ljubo, da sem sedela pri nji na zofi in sva kramljali kakor dve vrstnici. Govorili sva včasi po nemško, včasi po kranjsko Našega jezika gospa ni zaničevala, samo nekako spačen se ji je zdel. Razumela ga je že takrat, ko sem k njej prišla, ali ga je zavijala tako čudno po češko ali po poljsko, kaj vem, da nisem pogodila vselej, kaj misli reči. Počasi pa se ga je navadila precej dobro, da se je lahko z vsakim človekom pomenila Večkrat sem ji morala prebirati tudi naše bukve. Tomaža Kempčana sem prebrala z njo celega. Godilo se mi je pri njej za vse reči prav dobro. Hrane in pijače nisem uživala take ne prej ne pozneje. Če je bila obleka le količkaj ponošena ali iz mode, jo je dala meni. Drugi predpust je začela hoditi nekam zamišljena. Vprašala sem jo, kaj jo tišči, pa mi ni hotela povedati. Dejala je: .Počakaj, boš že izvedela.'/Truda je bijp zdaj dosti. Šla je na vsak bal. Morala sem jo na vso moč brižno česati in oblačiti. Po trgu sem jo videla večkrat šetati se z nekim gospodom, ki jo je vodil tudi na plese in s plesov zopet domov. Bilo je kazno, da se nekaj snuje. Naenkrat mi reče gospa: .Vikica, veseli se z mano, jaz sem nevesta. Po svatbi pojdemo najprej na Laško, potem na Poljsko. Tam ostanemo. Kajne, da me ne boš zapustila? ' Meni se je milo storilo, da bom morala proč iz domovine, tako dobre službe se pa tudi nrsem hotela znebiti - Rekla sem: ,Bom poskusila, morda se mi tuje dežele priljubijo.' Precej po poroki smo se odpeljali proti Trstu. Vozila sem se po Benetkah, sprehajala po Vičenci, Milanu in Florenci, videla sem Rim in Neapelj, zlezla na goro, ki meče iz sebe ogenj. Nikdar ne bi mislila, da je svet tako lep in velik. Z Laškega smo se drdrali nazaj proti beli Ljubljani in naprej skozi Gradec, Dunaj in Brno najprej v Krakov, potem še dalje do poglavitnega mesta poljskega, do Lvova. Tu smo se ustavili. Na Poljskem nisem prebila ne cele tri mesece. Kraj se mi je zdel strašno neznan in negoden, še bolj pusti pa ljudje. Judov tam vse mrgoli. Po domu se mi je jelo strašno tožiti. Navsezadnje sem še zbolela. Ko sem nekoliko okrevala sem dejala: ,Nak, tukaj pa že nečem umreti.’ Gospa me je dosti nagovarjala, obljubila mi tudi večje plačilo, če ostanem. Jaz pa se nisem na noben način dala preveriti. Ko je videla, da je ves trud prazen, me je vprašala, če hočem stopiti v službo v Celju. Ondi ima prijateljico, kateri me bo priporočila. Jaz sem se zahvalila in rekla: .Zakaj ne? V Celju sem kakor doma.' In tako sem dejala gospe zbogom, sem sedla na voz in se peljala nazaj proti preljubim domačim krajem. Bog sam ve koliko sto ur čisto sama, to se pravi, brez znane tovarišije. Ali sem si oddahnila, ko sem zagledala veselo Celje! Vožnja me je bila tako pretresla, da sem skoraj pamet izgubila. Moj gospodar se je zval Rajter. Imel je v Gradcu fabriko v Celju hišo in veliko kupčijo. On, žena in cela družina so bili trdi Nemci. Marsikaj me je žalilo že prve dni. Plače so mi obljubili na mesec samo sedem goldinarjev. Sprejeli so me za hišno, ali sem morala pomagati tudi v kuhinji. Kmalu sem zapazila da gospodinja Slovence strašno črti. Ne vem, kaj so ji storili. Nikoli jim ni rekla drugače kakor windische Trottel, to se pravi: slovenski bedaki. Ljudem je govorila, da me je vzela samo zaradi prijateljice, pa že zanaprej ve, da nisem nič prida in me bo treba pognati. Pozneje sem skusila, da so bile kuharice in obe dekli še veliko hudobnejše od babe. Jaz sem si mislila: Če ne bo zame. pa pojdem. Ker sem že tukaj, bom potrpela par mesecev, če bo mogoče; potem hajdimo naprej, dokler se ne namerim na kaj boljšega. Služila sem prav tako kakor doslej v drugih hišah. Prva sem vstajala, zadnja zaspavala, opravljala, kar se mi je naložilo, nisem godrnjala, ampak poslušala molče vse opomine in svarila svoje gospodinje. Rajterica je mislila, da se hlinim; pravila je drugim, da take potuhnjenke še ni videla; ona ni vedela, kako ponižne in pokorne so kranjske dekle. Družina ji je pritrjevala in jo na vso moč zoper mene dražila in hujskala. Po celi okolici se je razširil glas, kako hinavko so dobili Rajterjevi. Najhuje je bodlo te nevernike, da rada molim, v cerkev hodim in prebiram, kadar utegnem, pobožne bukve. V obraz se ni drznila gospodinja nič reči, pa saj ni mogla. Izpolnjevala sem svoje dolžnosti in, če sem dovršila svoj posel,’ sem hitela na pomoč kuharici in deklama. Rajterica je dejala: ,To skrivno grešnico bom že zasačila, ne bo me osleparila, ne; naj nikar ne misli, da ji verjamem.' Te in take marne sem pač izvedela, ali se nisem zanje brigata. Še smejala sem se in dejala sama v sebi: ,Le pazi, baba, da si oči ne izdereš. Kakršna sem danes, tako me boš imela vsak dan. Ne bojim se nič tvojega špeganja.' V drugih rečeh se nisem mogla nanjo nič tožiti. Plačevala mi je v redu vsak mesec, hrana je bila obilna in tečna, spalnica čedna, v postelji dve žimnici. Slovela je z dobrim razlogom za pravično, pošteno in dobrovoljno. Ko sem spoznala te lepe lastnosti, sem jo morala prav iz srca pomilovati. SUm, veste, je imela name samo zato, ker pravih poslov do zdaj še poznala ni. Odkar je začela gospodinjiti, so služile pri njej same vlačuge in negodnice. Togotila seje dosti nanje, ali jih ni rada tirala od hiše. Mislila si je:/,Če gre ta, dobim namesto nje nemara šeslabejšo; kaka korist bi bila zame? ' Naj_ vam nekoliko razložim, kako so se vedle moje ljubeznive tri tovarišice. Delati so znale, ali če jim ni stal človek zmerom za petami, frk! so smuknile ena sem, druga tam, pa jih ni bilo moč nazaj priklicati. Za svoje pohajkovanje >o našle sto izgovorov in so si izmišljevale tako lepo po vrsti, kakor da bere človek kako knjigo. EETRTMJV INTERVJU i| Dovolj dela in zabave? Veliko organiziranih možnosti za delo in letovanje mladih v času počitnic — Na morje cele skupine Za šolsko mladino so se pred kratkim za dva meseca zaprla šolska vrata. Pred njimi je dolgo bolj ali manj brezskrbno poletje. Sami ali s starši se bodo razkropili po naših obmorskih letoviščih, marsikateri pa si bo vsaj za teden ali dva tudi poiskal delo, da bo imel denar za počitnice pa za nakup šolskih potrebščin. Zanimalo nas je, kakšne so organizirane možnosti tako za delo kot za letovanje. V Novem mestu lahko mladi to zvedo na enem mestu, v Mladinski turistični poslovalnici na Novem trgu, kjer deluje tudi študentski servis. Ivanka Ravnikar postreže z informacijo o možnostih za delo, Silva Mrzel pa o letovanju. „Mislim, da dela poleti za mlade preko študentskega servisa ne bo manjkalo, vsaj glede na lanske izkušnje," pravi Ivanka. , Res pa je povpraševanje trenutno večje od ponudbe. Še pred koncem šolskega leta smo v servisu skušali zbrati ponudbe Ivanka Ravnikar: »Čeprav je trenutno povpraševanje večje od ponudbe, mislim, da bo poleti dela za mlade ’ preko servisa dovolj ...“ delovnih organizacij za delo, ki naj bi ga v času dopustov opravljali mladi Dijaki in študentje so to tudi pričakovali saj so veliko hodili spraševat. S tem pa nismo uspeli. Tovrstnih potreb delovne organizacije očitno ne planirajo tako daleč naprej. A naročila za delo prihajajo vsak dan, tako da bo večina, ki to želi, le lahko delala. Opažamo pa, da bi mladi radi delo le za nekaj dni teden, največ dva, medtem ko jih delovne organizacije iščejo za dlje časa. Lani smo imeli v poletni sezoni dopustov 140 naročil, v vsej medsezoni pa ravno toliko. Ker smo se sedaj razširili za vso regijo, res mislim, da mladi, željni dela, ne bodo ostali praznih rok. Od 430 članov servisa jih je precej tudi iz Trebnjega, Brežic, Krškega, Črnomlja pa celo iz Ivančne gorice. Tudi naročila za delo dobivamo iz tako širokega okoliša. Trenutno je veliko naročil iz mirenske Dane, dogovarjamo se s Trimom in Trelesorn, že vseskozi pa naši člani opravljajo veliko dela za PTT podjetja, Iskro, Petrol, IMP Ivančna gorica itd. Kakšnih del je največ? Predvsem najrazličnejših lažjih fizičnih del (čiščenje prostorov, pakiranje, fotokopiranje, zlaganje, pomoč pri gradnji itd.), medtem ko naročil za administrativna dela ni veliko. Nekoliko pa upadajo naročila od obrtnikov." - Kakšne pa so možnosti za poceni letovanje mladih? »Možnosti je precej v letoviščih jugoslovanske počitniške zveze, preko Atlasa pa organiziramo letovanje za mlade tudi v hotelih. Se ko so bila letovišča povsem zasedena, smo dobili seznam in možnost, da pošljemo na letovanje vse, ki to želijo. Dejansko se precg mladih odloča za letovanje preko poslovalnice, veliko večjih skupin, celi razredi pa tudi posamezniki. Tako jih je bilo že precej v naših letoviščih v Makarski in na Korčuli, v predsezoni pa tudi v prikolicah IMV v Pakoštanih. Prijave imamo še ijt Dubrovnik, Kraljevico, Crikvenico. Mladi se največ odločajo za 7 ali 10-dnev-ne programe. Moram reči, da so vsi ti programi, ki jih pripravljamo, tako v naših zmogljivostih kot preko Atlasa v hotelih, razmeroma poceni in zato dosegljivi tudi za plitke žepe mladine. Sicer pa je to tudi naš namen: mladim omogočiti čimbolj poceni letovanje. Da bi bili res zadovoljni, dajejo v naših zmogljivostih vse več poudarka tudi organiziranju zabave, da je mladi ne iščgo okrog. Možnosti za prijave so še, ne sicer v juliju, zato pa v avgustu in po koncu sezone. Mladi gredo lahko tudi taborit v naše kampe, le da morajo imeti svoje šotore, ker jih mi nimamo za sposojo." Z. L.-D. NA OTOČCU SE ŽE NAMAKAJO - Najbolj korajžni prebivalci ob dolini Krke, med njimi je tudi nekaj turistov, so v teh julijskih vročih dneh že poiskali ohladitev v valovih Krke. Tisti, ki jim ni za toplice, Krka pa se jim zdi še preveč motna in mrzla, si najdej o zadovoljstvo na otoškem travniku, kjer je dovolj prostora za igre z žogo. Posebno zabavo pa predvsem otrokom nudi labodja družina. Ukrep, ker so delili preveč Sprejeto začasno družbeno varstvo za 4 delovne organizacije, ki so lani delile preveč sredstev za osebne dohodke — Družbeno varstvo tudi v Zavodu za požarno varnost Priznanja za delavce laboda Zdravku Petanu za delo visoko odlikovanje pred- sedstva SFRJ Na nedavni seji delavskega sveta Laboda je predsednik skupščine občine Novo mesto Uroš Dular izročil bivšemu direktorju te delovne organizacije Zdravku Petanu visoko odlikovanje predsedstva SFRJ red dela z rdečo zastavo. Pri utemeljitvi je bito povedano, da Zdravko Petan prejema to priznanje za dolgoletno prizadevno delo pri -vodenju delovne organizacije, pri razvoju tekstilne industrije in konfekcijske dejavnosti v Sloveniji in Jugoslaviji ter zasluge pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov. Ob dnevu samoupravljalcev pa je priznanje in nagrado med desetimi nagrajenci v republiki prejel tudi sedanji glavni direktor Laboda Milan Bratož. Prejel jo je za izjemne dosežke pri oblikovanju, razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in za pomemben prispevek k neposrednem uveljavljanju samoupravnega položaja delavcev. V’ Labodu so ob dnevu samoupravljalcev podelili tudi priznanja najboljšim delavcem iz v'seh temeljnih organizacij. Osem priznanj so prejeli najboljši delavci, ki so družbenopolitično aktivni, dobri tovariši, skratka, vzorni in zgledni delavci podjetja. J. P. Predlog o začasnih in omejenih ukrepih družbenega varstva za SGP Pionir, Komunalo, TOZD Skladišča Novo mesto in delovno skupnost SIS komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ker so v lanskem letu kršili družbeni dogovor o razporejanju dohodka in namenili za osebne dohodke za najmanj 5 odstotkov preveč sredstev, so preteklo sredo z veliko večino dokončno potrdili delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Krčevita obramba teh delovnih organizacij, predvsem pa Pionirja, zakaj jim kljub opozorilom ni uspelo spraviti delitve sredstev za osebne dohodke v dovoljene okvire, opozarjanje na hude posledice takega ukrepa in edino .v Novem mestu tako SE PROSTOR NA MORJU Zaradi dodatno pridobljenih mest ima občinski odbor Rdečega križa v Novem mestu še 40 prostih mest za letovanje otrok v okrevališču Debeli Rtič od 11. do 21. avgusta. Prednost pri prijavi imajo otroci, ki so bili zaradi prezasedenosti odklonjeni. Prijave pošljite do 15. julija na OO RKS Novo mesto ali na telefon 21-430. »strogo" obravnavanje kršiteljev ni spremenilo mnenja, ki se je oblikovalo že v številnih dolgih razpravah v vseh občinskih organizacijah in organih. Družbeni dogovor je bil namreč samoupravno sprejet in obvezujoč za vse. Ne gre več, da ga eni spoštujejo, drugi pa se nanj požvižgajo in se jim zato nič ne zgodi. Delavcem pa bi morali znati razložiti, koliko smemo in moremo deliti glede na ustvarjeni dohodek. Končni ukrep pa je vendarle nekoliko drugačen od prvotnega predloga, da se kršiteljem zamrzne osebne dohodke na ravni letošnjega prvega trimesečja. Do končne odločitve je občinski izvršni svet opravil še temeljite razgovore s temi delovnimi organizacijami, da ugotovi možnost Končno zdravilo za zdravstvo? Vendarle sprejet letošnji plan novomeške zdravstvene skupnosti — Brez dodatne obremenitve združenega dela — pokrita tudi izguba v Splošni bolnišnici Ker je novomeška zdravstvena skupnost že lansko leto zaključila s precejšnjim primanjkljajem, za letos pa ji je prav tako manjkalo precg denarja za pokrivanje predvidenega obsega vseh pravic iz zdravstvenega varstva, je morala vse do sredine leta čakati z izdelavo letošnjega finančnega načrta. Sedaj se je le našlo vsaj začasno zdravilo za težko bolno novomeško zdravstvo. A poudarili so , da bo pri financiranju treba upoštevati razpoložljiva sredstva. Delegati so dobili tudi informacijo o posledicah spremembe plana za sedanje srednjeročno obdobje. V novomeški zdravstveni skupnosti Po sklepu občinske skupščine 'o zdravstvo dobilo 32 milijonov lanskih in letošnjih presežkov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, več sredstev pa se bo nateklo tudi zaradi višje prispevne stopnje od julija naprej. Šele z upoštevanjem tega denarja seje nekako dala uskladiti predvidena poraba za vse oblike zdravstvenega varstva in izdelati finančni načrt, ki ga je sprgela skupščina zdravstvene skupnosti pretekli teden. Dogovorjena sredstva novomeške zdravstvene skupnosti za letos tako znašajo 572 milijonov, celotni prihodek pa so planirali v višini 597,7 milijona To naj bi zadostovalo za pokritje vseh zdravstvenih otoritev in lanske izgube, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od judi, ki bodo uveljavljali različne pravice. Po sklepu zbora uporabnikov bo zdravstvena skupnost s 7,3 milijoni sodelovala pri pokritju izgube v Splošni .bolnišnici Novo mesto in namenskemu združevanju sredstev za njen popolnoma prazni stanovanjski sklad in sklad skupne porabe za prehrano in regres za letni dopust delavcev. Še potrebnih 7,9 milijonov bodo prispevale druge dolenjske občinske zdravstvene skupnosti. Kljub temu da so težave v zdravstvu rešene le za letos in da se znajo že v prihodnjem letu spet pojaviti, so delegati podprli predlog o organiziranju območnega zdravstveno informacijskega centra Novo mesto,, ki bo nujen za delo po uvedbi novih zdravstvenih izkaznic. sprememba vključuje črtanje vseh investicij medobčinskega pomena, ki so vse nujne, pa tudi zmanjševanje sredstev za redni program za skoraj 83 milijonov. Tako bi morali zavarovanci poleg višje participacije sami plačati še nekatere stroške. Odločitev za ali proti spremembi plana vsekakor ni lahka, saj zdravstveno varstvo ni poceni, združeno delo pa je v takem položaju, da bi se pravzaprav smeli pogovarjati le o zmanjševanju obremenitev. Z. LINDIČ-DRAGAŠ PODELITEV ZNAČK Ob prazniku šoferjev in avtomehanikov pripravljajo Gorjanci v soboto dopoldne na Loki podelitev značk zaslužnim voznikom, istega dne pa bo v popoldanskih urah v gostišču tovariško srečanje, ki ga pripravlja ZŠAM Gorjanci. Igral bo ansambel Slavček, pripravljen pa je tudi bogat srečelo.v. KAKO ČEZ BRŠLJINSKI POTOK? - Znenada, ne da bi bili postavljeni opozorilni znaki o zapori mostu čez Bršljinski potok, so delavci začeli obnavljati že precg dotrajan most. Za popolno prometno signalizacijo bi moralo poskrbeti Cestno podjetje Novo mesto, a znakov ni bilo ne v Novem mestu ne v Trebnjem, tako da je moral marsikateri voznik obrniti pred mostom in poiskati drugo pot. \ to še ni najhujša težava. Zaradi popravila, ki bo trajalo od 29. junija do 13. julija, so prebivalci Bršljina takorekoč odrezani od mesta in ne gre jim v račun, da lahko popravilo tako majhnega mostu traja kar pol meseca. 13 M ‘ , Novomeška raziskovalna skupnost pomaga pri raziskavah Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto bo letos financirala 13 raziskovalnih nalog na območju občine v skupni vrednosti 4,428.420 dinarjev. Naloge zajemajo raziskovanja Geološkega inštituta v Lukenjski jami, arheološka raziskovanja Dolenjskega muzeja Novo mesto na Marofu, raziskovanja parazitov, ki jih bo izvedel novomeški veterinarski zavod. Zavod za družbeno planiranje bo raziskoval kulturno dediščino, antično naselbino, zemljiško razdrobljenost, delavsko-kmečka gospodinjstva ter demografske značilnosti, Novoles iz Straže lepljenje lesa in plastične mase, Iskra Šentjernej pa barvni prikazalnik. Krkin inštitut bo ugotavljal, kale o varovati reko Krko, politična šola CK ZKS bo raziskovala vernost in vernike, SGP , pionir“ pa montažne konstrukcije v kmetijstvu. Studijo podvozja dostavnega vozila bo pripravil IMV, psihološke dejavnike izobraževanja zaposlenih v novomeški občini pa Pedagoška akademija. Raziskovalna skupnost bo namenila 10.000 dinarjev jamarskemu društvu, s 60.000 din pomagala jugoslovanskemu srečanju »Gibanje znanost mladini”, ki je bilo v Novem mestu, za nagrade inovatorjem v letu 1982 pa bo prispevala 150.000 din. M. K. uresničitve sklepa, ne da bi bila močneje prizadeta socialna varnost delavcev in res upošteva vse razloge za in proti. Tako ostaja sklep v končni obliki nespremenjen za delovno skupnost SIS komunalnega in stanovanjskega .gospodarstva, Pionir, Komunala in TOZD Skladišča pa smejo letos, oz. dokler ne poravnajo prekoračenega zneska, izplačevati osebne dohodke do višine, kot so to planirali v letošnjem planu. Če bodo vsi uresničili planirani dohodek, jim to ne bo težko. Za Pionir to pomeni izplačilo bruto osebnih dohodkov največ do višine 16.380 din povprečno na delavca na mesec, za TOZD Skladišča 18.080 din in za Komunalo 16.300 din. Kaže pa, da bodo ponekod potrebne notranje prerazporeditve. Delegati so potrdili tudi sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost Novo mesto, kjer nimajo praktično nobenih samoupravnih splošnih aktov, so pa nepravilnosti, za katere delavci očitno niso niti vedeli. Da vse uredijo, kot je treba, jim bo v enem letu pomagal začasni organ v sestavi: Nace Štamcar, Tone Kordiš in Drago Taborski. Razprava je tekla tudi o rezultatih gospodarjenja v novomeški občini v prvih treh mesecih, ti pa še zdaleč niso razveseljujoči. Delegati so bili seznanjeni tudi z ukrepi za pospeševanje izvoza, zagotavljanje tekoče proizvodnje itd., ki jih je že pripravil izvršni svet. ČESTITKE BIVŠEMU DIREKTORJU - Predsednica delavskega sveta delovne organizacije Labod Darinka Antončič čestita Zdravku Petanu ob prejemu visokega odlikovanja. ŽE DRUGA BRIGADA NA AKCIJO Medtem ko so se v soboto vrnili domov novomeški brigadirji z akcije v Orni gori, je v nedeljo odšla na letošnjo zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko 82 pionirska delovna brigada , Janez Mrak" iz Novega mesta. 48 mladih brigadirjev bo en mesec gradilo vodovode, ceste in električno napeljavo po odročnih kozjaflfkih vaseh. Novomeška kronika NESREČNI MOST - S starim novomeškim mostom res nimamo sreče. Komaj so starčka generalno obnovili, sta že opešala njegova pločnika za pešce. Popravljali soju skoraj toliko časa kot cel most. Kako tudi ne, delajo namreč nadvse temeljito. Tako sta v nedeljo kar dva delavca nadzorovala sušenje betona, ali pa sta morda čuvala pred tatovi odeje, s katerimi so zaščitili beton, da ne bi zaradi prehitrega izhlapevanja razpokal. VREDNO POHVALE - Delikatesna trgovina v hotelu Kandija zares zasluži vso pohvalo za skrb, ki jo kaže za potrošnike. Tako v dolžini obratovalnega časa nima primere daleč okrog, saj je odprta vsak dan vključno s soboto do osme ure zvečer. Poleg že običajnih jestvin se lahko pohvali tudi z bogato izbiro različnih vrst sirov, bifteka, solat in še česa, česar drugje ni moč kupiti. UREJAJO OKOLTCO - Novemu stanovanjskemu naselju na Cesti herojev manjka do končne podobe še en blok, iasli pa nekaj manjših trgovin. Vse to je že v gradnji, delavci Pioniija pa v teh dneh počasi dokončujejo urejanje okolice nazadnje vseljenega bloka D. V veselje malčkov in staršev so pred blokom uredili tudi pravo otroško igrišče s peskovnikom, gugalnico, toboganom itd. LE EN FANT Ta .teden je Novo mesto dobilo samo enega no- vega, prebivale^. Z območja Novega mesta je v novomeški porodnišnici rodila le Majda Kopač iz Glavnega trga 4 - Petra. IZBIRA ŽE, A CENE? - Ponudba najrazličnejših vrst sadja in zelenjave je na novomeški tržnici še naprej zelo dobra. Kljub temu, da smo pravzaprav sredi sezone za mnoge sadeže, pa cene nikakor ne padejo. Paradižnik je še kar po 80 do 100 dinarjev, krompir po 40, češnje po 80, prav toliko so tudi breskve. DOLENJSKI LIST Ena gospa je rekla, da sicer nima nič proti gostinskim lokalom, zdi pa se ji, da odpiranje novih v mestu res ni potrebno, saj bi bil še kakšen čevljar ali drug storitveni obrtnik veliko bolj nujen in koristen. Št. 27 (1717) 8. julija 1982 Občinski možje prisluhnili obrti Malo gospodarstvo pričakuje v tem srednjeročnem obdobju še več olajšav Že to, da zapolnijo prispevki malega gospodarstva v brežiški °bčini kar polovico občinskega proračuna, je podatek, ki zgovorno priča, kakšen pomen ima 3'2 obrtnikov in 292 pri njih zaP°slenih delavcev za to posavsko občino, kjer sta gostin-in trgovina dobro razviti, industrija pa šele dobiva večjo besedo. Zavoljo vsega tega je razumljiva vse večja skrb raznih občinskih dežnikov, od izvršnega sveta pa do težiškega obrtnega združenja, da bi udi v tem srednjeročnem obdobju Ustvarili razmere za ■ nagel razvoj ®b*tf. Nedavna okrogla miza, če ako poimenujemo sestanek predstavnikov obrtnega združenja z naj-y»jimi občinskimi funkcionarji, pa Je vendarle opozorila na po-nianjkljivosti, ki ovirajo nadaljnjo last drobnega gospodarstva. Obrtniki bi predvsem želeli več davčnih olajšav za proizvodno obrt, Pri storitvenih obrtnikih, denimo, ‘fizerjih, krojačih in kovačih, kijih NOVO V BREŽICAH ..BLIŽNJICA" PODALJŠALA \OT - Delegacija krajevne skupnosti Bizeljsko je pred časom vprašala, kako kaže posodobitvi cestnih odsekov iz referendumskega programa v 122? vasi in Orešju. Čeprav je ° uranski izvršni svet predlagal, da bi p dva cestna odseka posodobili še •etos, je skupina očitno nezadovoljnih vaščanov iz Nove vasi naslovila vPrasanje na komisijo za prošnje in Pritožbe pri republiški skupščini, vaščani morda niso vedeli, da so si s ent, ko so kar preskočili prvo stopničko, to je občinsko komisijo za Prošnje in pritožbe, pravzaprav podaljšali pot, kajti take pritožbe naposled le romajo v občino. Postopek Je pač točno opredeljen! mladina v dijaškem pOMU? - Zveza organizacij za tehnično kulturo v Brežicah nima ^ojih prostorov, kot kaže, tja se elanom bivše Ljudske tehnike le nasmiha priložnost v dijaškem domu, kjer naj bi občinska konfe-renca ZSM najela dva prostora. BREŽIŠKE VESTI že skoraj ni, pa bi morali razmisliti o zares spodbudnem obdavčenju. Tudi brežiški obrtniki imajo nemalo težav s poslovnimi prostori in radi s prstom pokažejo na sosednjo krško ali pa domžalsko občino, kjer celo iz občinske proračunske malhe dajejo posojila obrtnikom za urejanje lokalov in drugo. Ko bi tudi v brežiški občini tako pomagali malemu gospodarstvu, bi bilo pri marsikaterem od okoli 900 delavcev, ki so še na začasnem delu v tujini, več volje, da se ob vrnitvi odločijo za obrt. Če bi zdomci s svojim denarjem ustanovili več obratovalnic, bi bilo nedvomno precej manj težav z zagotavljanjem novih delovnih mest, predvsem za mlade. P. PERC Nov lovski dom na Pustači Praznik krajevne skupnosti Dobova — Lepo uredili okolje Letošnji krajevni praznik so Dobovčani obeležili z vrsto kulturnih in športnih prireditev, ki so se pričele že 17. junija. Največji poudarek so dali 20-letnici rokometnega kluba. V nedeljo, na dan borca, so ob osrednji slovesnosti odprli etnografsko in cvetlično razstavo. 7. julij, ki so ga letos kot dan izgnancev praznovali šele drugič, pa so označili z razstavo Spomini na izseljeništvo. Budnica godbe na pihala Loče je bila po vseh vaseh krajevne skupnosti primeren uvod v praznično ozračje zgledno urejenega kraja. Slednje sploh ne preseneča, kajti ob tem, da se je dobovsko turistično društvo vključilo v občinsko in republiško tekmovanje za najlepši in najbolj urejeni kraj v Sloveniji, so DOBOVŠKE „NAŠEBRAZDE” Krajevna konferenca SZDL v Dobovi izdaja glasilo „Naše brazde”, ki ga ureja Irena Majce. Čeprav je ugledala luč sveta komajda druga številka glasila, ki naj bi sicer izhajalo trimesečno, je spodbudno, da je moč zaslediti tudi marsikakšen prispevek, kjer ni opazno ..lakiranje”. Za skromne možnosti je dobra tudi grafična oprema. In še ena pohvalna posebnost: glasilo prodajajo po deset dinarjev, kar je za podobna glasila prava redkost. To pa bi tudi lahko pomenilo, da Dobovčani bero „Naše brazde” in da uredniški odbor zavoljo kakovostno opravljenega dela nima skrbi s kupi 'popisanega papirja. pripravili tudi podobno tekmovanje med devetimi vaškimi skupnostmi. Nedeljsko praznovanje so sklenili po otvoritvi nove lične lovske koče dobovskih lovcev na Pustači z veselim tovariškim srečanjem. Med pomembnejšimi načrti do leta 1985 so tudi izgradnja prve faze osnovne šole v Dobovi, dograditev vrtca, izgradhja mrliške vežice in ureditev preskrbe. P. P. J: UJME OBIČAJNO NA PETROVO - „Po navadi pride do ujme na Petrovo, pred zadnjim škropljenjem, a vendar kaj takega ne pomnimo od leta 1938,“ nam je pripovedoval Jože Kovačič, šef krajevnega urada na Bizeljskem, medtem ko je v dlaneh razkazoval kot jajce debelo uničujočo točo. Več na prvi strani. (Foto: P. P.) Prva košnja ob reguliranem potoku Radulja ne poplavlja več — Kmetje pridobili najmanj 25 ha travnikov Desetletja nazaj ni nihče posvečal kaj več pozornosti potoku Radulja. Pri Spodnjih Raduljah (KS Bučka) je voda zastajala v vijugastih rokavih. Ob malo večjem nalivu je bilo vse pod vodo. Odveč bi bilo sedaj pisati o tem, kdo je bil bolj ali manj zagret, da uredijo strugo potoka. Kmet Bartol Vaj s daje priznanje bivšemu načelniku oddelka za gospodarstvo Francu Lipovšku, tajnici zemljiške skupna-sti Miri Možicevi in kajpak inž. Marku Greinu z novomeškega Vodnogospodarskega podjetja. „Lani so tako pred občinskim praznikom izkopali okrog 500 metrov jarka. Delavci so nato še obložili s ploščami strugo pod mostom. Spomladi smo dobili še travno seme. Vsak zase smo ga posejali. Kar lepo je sedaj pogledati SEVNIŠKI PABERKI NA KOLO LE NEKATERI -Nedeljske akcije „Vsi na koto za zdravo teto” občinske zveze za telesno kulturo in tabornikov se je udeležilo 44 kolesarjev. Kot običajno je vodila pot od taborniškega doma do gostilne Pipan. Za julij, ko so se že začeli dopusti, je bila udeležba še kar zadovoljiva. Progo je uspešno prekolesaril tudi Berto Konec. Koto so mu za tovariško slovo ob upokojitvi kupili sodelavci v Jugotaninu. Ponovitev te rekreacijske akcije bo verjetno šele jeseni. BIFE NA LOQU - Bogdan Tušek z Loga je zaprosil, da bi v kraju lahko imel bife. O zadevi so razpravljali na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. Kot je bito z zasebnim gostincem dogovorjeno že na zboru krajanov v maju, ne bo smel imeti glasbe. Lokal bo ob delavnikih odprt le do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 22. ure. Po postopku se mora o dovoljenju izreči še občinska skupščina. KORISTEN PREGLED - Prene-kateri gostinec v sevniški občini je resno vzel pregled gostinskih lokalov. Pravijo, da je marsikdo tudi za to priložnost nabavil sveže prte in še kaj. Preden bodo podeljene zvezdice, mora seznam še na obravnavo. sKvan&Ki mTVK to Raduljo in travnike ob njej. Ni več ne všeč nega bička, bito je tudi že kaj kositi," pravi Bartol Vajs. Ne skriva, da so sedaj vsi zadovoljni. Ocenjuje, da so s temi deli pridobili od 25 do 30 hektarov strojnika za izkop. Tako si pomagajo, ko za velike posege manjka denarja. A ŽELEZNIK Bartol Vajs: „Naš odbor je pričel z delom pred dvema letoma. Sedaj smo z opravljenim delom vsi zadovoljni! “ travnikov. To je za tako vas velika pridobitev. Sodelovalo je 13 gospodarjev. Pri zemljiški skupnosti pravijo, da to še ni vse. Postopoma namreč nadaljujejo z manjšimi melioracijami. Kot spodbuden primer navajajo Jožeta Pungeršiča z Dolnjih Radulj. Z manjšim strojem in s tem, da bo sam potožil drenažne cevi, bo pridobil nadaljnja dva hektara zemlje. Glav ni drenažni jarek je že izkopan. Zemljiška skupnost je prispevala drenažne cevi in plačala KAKŠNE OSEBNE DOHODKE? Tudi kriteriji izvoza in še marsikaj naj bi vplivalo na delitev denarja za OD. S težavnostjo metodologije se je ubadala koordinacija pri občinski konferenci SZDL v petek, 2. julija, pa tudi občinski izvršni svet v Sevnici. S sedanjimi podatki si, žal, niso mogli dosti pomagati. Če bi čakali na podatke SDK, bi bila obravnava še bolj odmaknjena. Dogovorili so se, da sami opravijo analizo polletnih rezultatov. SPOSOJENO TRNJE — Ta mundial je velika reč: imamo vsaj razlog, da ne delamo. (Iz Ježa) „Cesta, daje veselje!” ,,Prcd 25 leti je moral voznik z dobrim parom volov nekajkrat preložiti kubik peska, da ga je speljal na Žigrski vrh,“ opisuje težave s slabo potjo sedanji tajnik gradbenega odbora za asfaltiranje te ceste Anton Plahuta. Pravi, da je k njemu mogel prvi traktor pripeljati gradbeni material šele leta 1967. Vrstiti so se pričele akcije za vodovod in vedno znova za cesto. ,.Kar verjeti ne morem, da je res, če se spomnim, kako je bilo," nadaljuje Anton. ,.Če ne bi bilo prizadevnega predsednika Jožeta Radeja pa Otona Šketa in Pavla Zemljaka pri sevniški krajevni skupnosti, bi pač ostali, kjer smo bili.” Seveda asfalt od Lončaijevega dola do sem ni prišel sam. Začetni zagon so pomenile nagrade za vzorno izpeljane volitve in referendume, ki so jih običajno končali med prvimi. . Prispevati je bilo treba še po star milgon, obveznice cestnega posojila in udarniško delati. Radej ima za seboj nedvomno največ teh ur.” Preden so se od njih minuli teden poslovili asfalteiji, so močno znižali dvoje klancev in nasploh cesto vzorno razširile V njej ni več mogoče prepoznati nekdanje vegaste poti. A. Ž. . "A Anton Plahuta: ,-Še lepše bi bilo, če bi sodelovali vsi do zadnjega.” Izvoz naj prinese tudi devize V tozdu Libna imajo polne roke dela - Kakšna je razlika med Labodom in Lisco? posavski primer, marsikje bolj malo razmišljajo. ’ P. PERC Kako zelo različen je lahko Položaj znotraj gospodarske pa-‘,0ge, pokaže že bežna primeija-Vi> v posavski konfekcijski industriji. Medtem ko se v sevniški Lisci pripravljajo, da bodo pri- JS-LETNICA KOSTANJEVICE Sole - V soboto, 3. julija, Stt je na slavnostni akademiji ob z5-letnici šole v Kostanjevici zbrala množica krajanov in gostov. Že dan poprej je predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl odkril mozaik na šoli, pesnik Janez Menart pa je prebral prigod no balado o bitki na Krškem polju. Jako je bil vrhunec izjemno “Ogatih prireditev ob visokem Jubileju prenovljene in dozidane tole ravno sobotni spored. Skleni* gaje akademik Josip Vidmar, je dejal, da smo lahko vsi, še slasti pa Kostanjevičani, ponosit* da so v težkih gospodarskih c*sih bili sposobni zgraditi tako s°i°- „Sola ne more ustvarjati kulture, lahko pa vzgaja kulturno ljudi," je med drugim dejal Josip Vidmar, potem pa mu je uoiteljica Marjana Zajclšnik polagala pri svečani otvoritvi pre-n°vljene in nove šole. (Foto: P. Perc) čeli šivati za Muro in tovarno v Preboldu, ker nimajo uvoznega repromateriala, da bi še povečevali izvoz na konvertibilno, predvsem zahodnoevropsko tržišče, hkrati v novomeškem Labodu oziroma v krškem tozdu Libna komajda zadovoljujejo veliko povpraševanje. V Lisci so morali delavci že na 10 in več dni prisilnega dopusta, v tozdu Libna pa so morali celo prestaviti kolektivni dopust za 3 dni, da so lahko izpolnili vse obveznosti do domačih in tujih kupycv. Bistvena razlika med konfekcijskima tovarnama je tudi ta, da so v Labodu uspeli zagotoviti precejšnje zaloge repromateriala zaradi izvozne usinerje-nosti na klirinško področje. „Cehi nam dajo slabo tretjino repromateriala, zato želijo, da tja izvozimo tudi ustrezno količino' naših izdelkov. Poleg vsega pa na vzhodu dosegamo višje cene,", pojasnuje direktor tozda Libna Edo Komočar. Vsak izvoz je nedvomno pomemben, toda družbeno dogovorjeno je zlasti pospeševanje izvoza na konvertibilna področja, saj lahko le s trdnimi valutami poplačamo naše dolgove v tujini. Je potemtakem klirinški izvoz, ki trenutno res daje posameznim delovnim organizacijam večji kos kruha, tudi tisti izvoz, ki bo dolgoročno zagotovil večjo socialno varnost delavcem? O tem. pa, kot potrjujejo številni, ne le Kritično o varnostnih ocenah Na sejah občinskih konferenc SZDL in ZK razpravljali o nalogah na področju SLO Vaja Sava 82, ki so jo imeli letos v Trebnjem, je pokazala razmeroma visoko stopnjo pripravljenosti za izvajanje nalog na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Med pomembne dosežke je namreč treba prišteti tudi, da se je že pred prejemom poziva v vojaške enote javilo več kot 35 odstotkov vojaških obveznikov. KDAJ BO NAREJEN URBANISTIČNI NAČRT ZA SENOVO? To sprašujejo Senovčani, po zagotovilih Komiteja za gospo darstvo in družbeno planiranje v Krškem pa se bodo začele priprave za urbanistični načrt za mesto Senovo še letos. Zatika se, kot je to že običajno, pri denarju, kajti načrt naj bi stal dva do tri milijone dinarjev. Ker gre seveda za nove dinarje, bodo skušali najti dodatne vire financiranja, izdelava urbanističnega načrta pa naj bi ne presegla dveh let. ZNAK PRIZNANJA VELIKEMU UMETNIKU - Akademik Božidar Jakac, ki je ob sobotnem odkritju skulpture največjega jugoslovanskega kiparja Ivana Meštroviča , .Spomenik vsem materam” toplo govoril o svojem velikodušnem prijatelju, si ni mogel kaj, da ne bi po odkritju mojstrovine kip tudi poljubil v znak priznanja velikemu umetniku. (Foto: P. P.) KRŠKE NOVICE POLETNI DNEVNI RED - Za ponedeljek, 12. julija, ob 16. uri sklicane seje vseh treh zborov krške občinske skupščine imajo le od 8 do 13 točk dnevnega reda (največ zbor krajevnih skupnosti!), kar verjetno pomeni, da se sklicatelj zaveda, da je že precej ljudi na dopustih in bi dolg dnevni red odbil še celo tiste delegate, ki vestno opravljajo svoje naloge. Poleg osnutka odtoka o javnem redu in miru in poročila o zdravstvenem varstvu v Sloveniji skorajda ni točke, kjer bi pričakovali daljšo razpravo. Zato bodo verjetno poletne seje za nove delegate najkrajše. KRŠKI TEDNIK Toda v precej kritični oceni, kije bila osnova za razpravo o nalogah Socialistične zveze in Zveze komunistov - o tein so na točenih sejah obeh teles razpravljali pretekli teden - je bito naštetih tudi nekaj napak in slabosti. Še več kot v oceni je bito slišati pripomb v razpravi. Kot slabost, ki so jo člani občinskih konferenc SZDL in ZK postavili na prvo mesto, je, da so varnostne ocene pogosto zastarele ali celo prepisale. V krajevnih skupnostih na- Priznanja borcem Na seji občinskega odbora ZZB Trebnje so podelili priznanja borcem — Srečanji borcev na Cviblju in Veseli gori Na razširjeni seji občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV, katere so se pretekli petek udeležili tudi predstavniki domicilnih enot in prvoborci, so bila prvič podeljena priznanja tega odbora. Dobile sojih skupnosti borcev NOV 4. SNOUB Matija Gubec - to priznanje bodo slavnostno podelili na Trebelnem, kjer je bila ta enota ustanovljena, I). grupe odredov Zapadnodolenjskega odreda in Občinski pihalni orkester. Priznanja so prejeli tudi posamezniki: Ljudmila Krese - Maruša, Janez Oven, Ludvik Strajnar, Stane Škrlj in Milan Tominc. V okviru praznovanj dneva borca so v trebanjski občini pripravili tudi srečanje borcev na Cviblju in na Veseli gori. Medtem ko so se na Cviblju srečali borci krajevne organizacije Trebnje, je bito srečanje na Veseli gori pripravljeno za borce iz mirenske, mokronoške in šentruper-ške krajevne skupnosti. Srečanja borcev na Veseli gori se je udeležilo okoli 300 borcev, učenci osnovne šole iz Šentruperta pa so zanje i 3 pripravili kulturni program. stajajo varnostne ocene v preveč ozkih krogih - te ocene so tudi najslabše pripravljene - prepogosto se ukvarjajo z mednarodnimi razmerami, namesto da bi izhajali iz konkretnih razmer v kraju. Zato bo treba varnostne ocene še enkrat temeljito pregledati in jih tudi sproti prilagajati razmeram. Za lepše Trebnje V Trebnjem bodo ocenjevali lepe vrtove, balkone in okna Turističnega urada v Trebnjem še nekaj časa ne bo.Temu je vzrok pomanjkanje denarja, pa tudi drugih težav ne manjka. Vendar Turistično društvo Trebnje, ki je nedavno spet oživelo, ne misli odnehati. Vsaj tako so se dogovorili člani izvršilnega odbora, ki so se nedavno sestali na seji. Namesto v stari osnovni šoli bodo turistični urad imeli v kiosku, ki ga bodo zgradili s pomočjo Trima. Vendar pa bo treba v najkrajšem času zanj dotočiti lokacijo. Člani izvršilnega odbora so govorili tudi o cenah Za zasebne sobe, ki so prenizke. Turistično društvo se zavzema za povišanje cen v zasebnih sobah, saj so v drugih krajih cene precej višje. Ce izvršni svet trebanjske občinske skupščine ne bo ugodno rešil prošnje, bodo zasebniki prenehali oddajati sobe. • V skladu s programom dela bodo letos v Trebnjem spet ocenjevali najlepše vrtove, balkone in okna. Akcija bo potekala od 12. do 17. julija. Za najlepše urejene vrtove in balkone in okna bodo podelili priznanja. Nejasno je tudi, kaj naj bi v vojnih razmerah delale posamezne delovne organizacije, zlasti manjše in obrtne delavnice. Slabosti so se pokazale tudi pri dislociranih tozdih in obratih, ki imajo obrambne načrte in varnostne ocene izdelane na ravni delovne organizacije, ki pa ne ustrezajo razmeram v trebanjski občini. Tudi samoupravne interesne skupnosti nimajo določenih nalog za primer vojne ali izrednih razmer. J, S. SPREMEMBE PLANOV Na seji vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine, ki je bik 30. junija v Trebnjem, so delegati razpravljali o analizi spremenjenih pogojev gospodarjenja v tem srednjeročnem obdobju in o spremembah dogovora o temeljih družbenega plana občine. Na točeni seji zbora združenega dek in krajevnih skupnosti so delegati razpravljali o spremembi odtoka o postovalnem času. Več o seji skupščine in analizah spremenjenih pogojev gospodarjenja bomo še poročali. IZ KRAJA V KRAJ TUDI TUJCI SE STABILIZIRAJO - Prve ..analize” turistov kažejo, da se gredo v tujini še hujšo stabilizacijo kot mi. Tujci se namreč redko ustavljajo v gostinskih lokalih, pa še tedaj srkajo kislo vodo in prigrizujejo s seboj prineseno hrano. Zato so se v trebanjskem motelu odločili, da jim bodo za to početje lokal še polepšali. Tako so vse gostinske prostore prebelili in jih pokrili z novimi tepetami. SELITEV OB NEPRAVEM CASU? - Ravno ko so se začeli dekvci trebanjskih SIS pripravljati na počitnice, že jih je doletelo precej neprijetno opravilo. Prav pretekle dni so se namreč selili v nove prostore in tako skoraj ni bilo časa za pogovore, kje bo kdo letoval. Kako bodo „sisovci“ to nadoknadi-, li, se še ne ve, saj se jim z reorganiza1' cijo obeta nekoliko več dela kot doslej. TREBANJSKE NOVICE 19 i 27 (1717) 8. julija 1982 DOLENJSKI LIST Ni zanimanja za hišno samoupravo Pred ustanovitvijo skupnosti stanovalcev bi bilo treba ugotoviti, zakaj stanovalci nočejo samoupravljati, in nato vzroke odstraniti — Ta krivda pa ni le pri stanovalcih „Na prvi sestanek sta prišli od vseh stanovalcev le dve stari mamici, na drugega pa sploh nobenje poročal predsednik krajevne konference SZDL Center III Kočevje Franjo Kranjc na nedavni slabo obiskani razširjeni seji te krajevne konference, ko so razpravljali o ustanavljanju skupnosti stanovalcev v mestu. Nato je dodal, da tudi pri drugih hišnih svetih ni bilo dosti bolje. Tudi ostali predsedniki odborov SZDL so poročali slično. Prisotni pa niso osvojili predloga občinskega vodstva SZDL, da je treba skupnosti stanovalcev ustanoviti do konca junija (sestanek je bil 28. junija), ali pa naj vse stavbe, kjer skupnosti ne bodo ustanovili, preidejo pod ..prisilno upravo" samo- upravne stanovanjske skupnosti. Prisotni so namreč opozorili, da je hišna samouprava pred leti dobro delala, pa je bila tudi s pomočjo političnih organizacij zatrta. Zato bo potrebnih še veliko naporov, da bo znova oživela. novalcev podaljša rok za njihovo ustanovitev do konca leta. J. PRIMC Končno je bil osvojen predlog, da se zaradi letnih dopustov in temeljitejših priprav za zbore sta- DOMAČI TRN Tisti, ki trdijo, da pri nas ni teletine, ne poznajo podatkov o uspehu učencev ob zaključku prvega leta usmerjenega izobraževanja. ČISTIJO KMETIJSKO ZEMLJO OBVESTILO DOPISNIKOM Zaradi letnih dopustov pošiljajte iz občin Ribnica in Kočevje prispevke za Dolenjski list, pa tudi vabila za prireditve in sestanke, do 5. avgusta na naslov Dolenjski list, uredništvo pp. 33 68001 Novo mesto Kar tri mladinske delovne brigade bodo letos sodelovale pri čiščenju kmetijskih površin na območju kočevske občine, ki jih zarašča grmovje in gozd. Predvidoma bodo očistile 40 do 50 ha pašnikov na območju Starega loga. Na območju Koprivnika pa bodo kar krajani očistili okoli 300 ha travnikov in pašnikov. To čiščenje bo trajalo seveda več let. Kmetijsko gospodarstvo Kočevje si bo tako pridobilo koristne površine, kmetje pa drva. — Sem slišal, da se v stolpnicah pritožujejo, ker v višja nadstropja ne priteka voda. — Jaz pa, da le nekaj deset metrov vstran, na tržnici, teče voda že več mesecev noč in dan, ker je pipa pokvarjena. DROBNE IZ KOČEVJA eni Čistijo, drugi onesnažujejo - Za čiščenje Rinže skrbe ribiči in krajevna skupnost, ki daje tudi denar za nakup rastlinojedih rib. Drugi občani pa mečejo v Rinžo vse od polivinila do televizorjev, številnikov in avtomobilov. Čistilna naprava v POIZKUSU — Z veliko napora smo za Kočevje zgradili čistilno napravo, jo pred več meseci svečano odprli, redno pa še vedno ne obratuje, ker za njeno delovanje denar ni zagotovljen. 28. junija je čistilna naprava začela poizkusno obratovati. Samoupravni sporazum o združevanju denarja za njeno obratovanje je podpisalo le 33 podpisnikov, moralo pa biga še 100. Obetajo se ukrepi varstva Težave na področju zdravstvene dejavnosti in pri Itasu — Družbeno varstvo tudi v Domu Dušana Remiha Na seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje, ki bo 13. julija, bodo vsi zbori med drugim razpravljali in sklepali o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v Domu Dušana Remiha. Vzrok za ta predlog je, da so nastale v tej ustanovi bistvene motnje v samoupravnih odnosih, tudi odnosi med zaposlenimi so zelo slabi. Imenovan bo začasni individualni organ družbenega varstva. Na dnevnem redu v materialu za sejo, ki je že razposlan, sicer ni predviden ukrep družbenega varstva za ITAS, zvedeli pa smo, da bo predlagan na isti seji, gradivo pa bodo delegati dobili naknadno. V času, ko to poročamo, še ni znano, kakšen ukrep naj bi to bilj ker se bodo o njegovi „stopnji“ prej posvetovali z družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Za delovno skupnost skupnih služb Oprema in za delovno organizacijo Komunala Kočevje pa je predlagan sklep o začasni omejitvi izplačevanja osebnih dohodkov, ker so izplačali več, kot bi smeli po dogovoru. Na dnevnem redu je tudi poročilo o stanju na področju zdravstvene dejavnosti in težave občinske zdravstvene skupnosti. Tudi na tem področju bodo potrebni nekateri učinkoviti ukrepi, saj se sicer ob koncu letošnjega leta obeta okoli 38 milijonov din primanjkljaja. O tej zadevi bodo razpravljali na skupni seji zbora združenega dela in .skupščine občinske zdravstvene skupnosti. J. P. UREDIMO METLIŠKO KOPALIŠČE! Metliško turistično društvo pripravlja akcijo za ureditev kopališča na Kolpi in vabi člane društva in ostale občane, naj pridejo v soboto, 10. julija, ob 9-uri na kopališče ter s seboj prinesejo kose, grablje, škarje in drugo orodje. Tako bodo krajani najbolje pripomogli k ureditvi tega lepega, a preveč zanemarjenega objekta. Ce bo v soboto dež, bo akcija naslednji dan ob isti uri. m . NOVI PROSTORI ZA ŠOLO — Ob koncu šolskega leta so začeli dela za razširitev in adaptacijo izobraževalnega centra Beti. Do začetka novega ,šolskega leta bodo s preureditvijo garaž, združitvijo sedanjih prostorov in bivše trgovine pridobili tri nove učilnice, tako da bo za okoli 170 učencev poslej na voljo šest učilnic. DOMAČI TRN Zgrizli bi se med seboj, a kaj, ko imamo tako slabo razvito zobozdravstveno službo. Reševanje težav s premislekom Predstavniki metliških sindikatov o pripravah na 10. kongres ZSS - Ustanovili klub samoupravljalcev — Iz gospodarskih težav le z lastnim delom „V pripravah na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije moramo posvetiti največjo pozornost ugotavljanju učinkovitosti dela osnovnih organizacij sindikatov, razvoju samoupravnih odnosov in stabilizacijski politiki “je na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Metlika poudaril predsednik medobčinskega sveta Jože Mozetič. Predsedstvo sindikata jc pripravilo program predkongresnih aktivnosti, ki zajema tudi ustanovitev kluba samoupravljalcev. Metliška občina je ena izmed 26-ih v Sloveniji oziroma edina občiija v dolenjski regiji, ki takega kluba še nima. Toda glede na to, da je razvoj samoupravljanja v nokaterih okoljih, predvsem zunaj delovnih organizacij, zastal, je usta- ŠE DODATNA PREMIJA ZA PŠENICO V času žetve bo metliška kmetijska zadruga odkupovala pšenico na odkupnih mestih v Mestnem logu v Metliki in v Podzemlju pri trgovini. V zadrugi opozarjajo, da je še moč skleniti pogodbe o oddaji pšenice; kdor bo to storil in izpolnil določila iz pogodbe, bo dobil še interno premijo, in sicer 1 dinar za kilogram pšenice v obliki bona za gnojila. Vse informacije lahko kmetovalci dobijo pri pospeševalni službi v KZ Metlika. novitev kluba potrebna in upravičena. Razpravljalci so posvetili največ časa družbenoekonomskim razmeram ter aktivnostim sindikata na tem področju. Predstavniki občinskega sveta so pripravili pogovore s predsedniki osnovnih organizacij v delovnih organizacijah materialne proizvodnje ter ugotovili, da se srečujejo z največjimi težavami v tekstilni industriji in gradbeništvu. Zato se tudi zmanjšujejo možnosti za zaposlovanje: Beti že nekaj časa ne sprejema novih delavcev, prav takšne ukrepe pa imata v načrtu tudi Komet in Novoteks, zaradi pomanjkanja dela pa se bodo morali marsikje odločiti tudi za dopuste. Vendar naj bi bili brezplačni dopusti zadnja rešitev v sili. Izhod iz težkega položaja bi morali iskati v delnem prestrukturiranju gospodarstva, zaposlovanju delavcev v kmetijstvu ter v krepitvi drobnega gospodarstva, predvsem storitvene obrti, za kar ima metliška občina velike možnosti. M. KRUMPAČNIK SPREHOD PO METLIKI GRACANKI V RADENCIH Dve igralki gradaške igralske skupine sc bosta udeležili gledališkega seminarja v Radencih, ki bo trajal teden dni. Eni bo povrnila stroške metliška Zveza kulturnih organizacij, drugi pa črnomaljska. Lep primer sodelovanja, ki naj ne bi ostal kot črna ovca med belimi. Udeležbo na seminarju sta si Gračanki nedvomno zaslužili, saj je gradaška igralska skupina edina, ki se v metliški občini ukvarja z gledališko dejavnostjo, če odštejemo skupinico, delujočo v metliški osnovni šoli. KRAJANSTVO NAŠE RAZVITE OBČINE na vsa usta hvali trgovino blizu bifeja, pa ne iz vljudnosti, ampak iz upravičljivih vzrokov. Trgovinica je dobro založena, še posebej dobro pa poskrbi za malice; neredki so, ki trdijo, da je moč dobiti tam najboljše sendviče v vsem kraju. Osebju hvala gode, bilo pa bi prav, da bi se našli posnemalci in bi zadev z malo večjo prizadevnostjo prispevali k temu, da bi šel o vseh metliških trgovinah naokoli dober glas. Trenutno namreč ni tako. metliški tednik Podpisali so, plačujejo pa ne Samoupravni sporazum naj ne bo le kos ničvrednega papirja Šola še ne zagotavlja dela Andreja Tomšiča so izvolili za novega predsednika predsedstva kluba samoupravljalcev občine Ribniča, ki je bila ob nedavnem dnevu samoupravljalcev. V predsedstvo šobili izvoljeni še; Janez Gorše, Majda Stanojevič, Marija Nadler, Bernarda Pirc, Andrej Tomšič, Darko Vesel, Franc Zajc, Matjaž Zobec in Mateja Železnik. Ribniški klub samoupravljalcev je bil ustanovljen kot drugi v Sloveniji (prvi je bil v Črnomlju) 29. januarja 1976. Čeprav brez izkušenj in brez navodil Zveze sindikatov Slovenije, se je pri delu znašel, njegovo glavno delo pa je bito izobraževanje delovnih ljudi in občanov predvsem za RIBNIŠKI ZOBOTREBCI potrebe samoupravljanja. V primerjavi z drugimi sličnimi klubi v SVEČANO ZA DAN BORCA -Po ribniški občini so svečano proslavili dan borca, 4. julij. Tudi v Grčaricah so imeli svojo proslavo, v goste pa so povabili še Jako Sraufci-gerja in Vesele planšarje. Sloveniji je ribniški dosegal lepe uspehe, čeprav je imel pri delu tudi precej težav. Glavna je bila. da še občan vprašuje ZA VARNEJŠI PROMET - Po Ribnici so te dni nanovo označevali prometno signalizacijo na cesti, kot so pehodi za pešce itd. Upamo, da ehod prehodov ne bodo videli le avtomobilisti, ampak tudi pešci, ki vsepovsod skačejo preko ceste kot kure. Miličniki love v glavnem le avtomobiliste, pešci pa so v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji v Ribnici najbolj ..razvajeni”. vedno nekateri za delo kluba nc plačujajo prispevka, ki bi ga morali na osnovi samoupravnega sporazuma. V programu dela za obdobje 1982/83 so zajeli predvsem usposabljanje za področja pridobivanja in razporejanja dohodka ter osebnih dohodkov, načrtovanja, delegatskega odločanja, materialnega in socialnega razvoja, stabilizacije, za usposabljanje članov odborov in komisij ter samoupravnih organov, za šoto z a samo upravljalce itd. Ob zaključku skupščine je bil krajši kulturni program, ki je bil posvečen 32-lctnici samoupravljanja, 90-Ietnici predsednika Tita in 900-letnici Ribnice. Podelili so tudi priznanja kluba in sindikata. M. GLAVONJIČ Med nezaposlenimi je vedno več mladih s strokovno izobrazbo — Prijavljenih več kot 100 brezposelnih. Rudnik pa nujno potrebuje 50 jamskih delavcev V zadnjih dneh so socialni varnosti v črnomaljski občini posvetili res veliko pozornosti, saj so o teh vprašanjih poglobljeno razpravljali najprej na seji občinske konference Zveze komunistov, nato pa na zadnji seji še vsi trije zbori občinske skupščine. Že podatek, da je v črnomaljski občini raznih oblik socialne pomoči deležnih več kot 4.000 občanov in da gre za to okoli 6 starih milijard dinarjev na leto, zgovorno priča, kako pomembno je to področje. Ena pomembnejših nalog v okviru zagotavljanja socialne varnosti delovnih ljudi in občanov je gotovo socialna varnost brezposelnih. Konec letošnjega aprila je bito pri madvad odgovarja - Zakaj ne bi zgradili še odprtega bazena, ki bi ga uporabljali pozimi za varno drsališče? — Ker smo že z zaprtim preveč nadrsali. v r \ i I , \ jk f T i PRIZNANJA SAMOUPRAVUALCEM - Na fotografiji so dobitniki plakete , Josip Broz-Tito - za 30 let samoupravljanja", priznanj ribniškega kluba samoupravljalcev in srebrnih znakov sindikata iz občine Ribnica. (Foto: Glavonjič) Priznanja samoupravljanem Podeljena so bila ob dnevu samoupravljanja Ob letošnjem dnevu sajno-upravljalcev so v ribniški občini podelili zaslužnim za razvoj samoupravljanja več priznanj. Plaketo ,Josip Broz-Tito - 30 let samoupravljanja" so prejeli; Srečko Arko, Mirko Anzeljc, Nada Blatnik, Ana Drobnič, Franc Grivec, Janez Lesar, Konrad Miše, Mirko Oražem, Ivan Petrič, Karel Oražem, Milan Stupica, Stane Skrabcc, Andrej Tomšič^ Franc Železnik in Ivan Žužek. Priznanja kluba samo- upravljalcev občine Ribnica so dobili: Anton Bambič, Pavel Češarek, Majda Stanojevič, Vinko Sega, Franc Sile, Ludvik Vesel, Cvetka Vesel, Leopold Zobec in osnovna šola „Dr. France Prešeren" Ribnica. Srebrne znake Zveze sindikatov so prejeli: Danica Kožar, Julijan Ozimek, Milan Pirc, Jože Žnidar in tozd Sukno Jurjeviča. VELETOMBOLA V ČRNOMLJU Črnomaljsko gasilsko društvo bo v nedeljo, 11. julija, ob dveh popoldne na prostoru za jurjevanje v Črnomlju priredilo veliko tombolo, na kateri bo več kot 100 raznih dobitkov, med njimi tudi zastava 101, zastava 850, samo nakladalka, pralni stroj, traktorski obračalnik, motokultivator itd. Vrednost dobitkov znaša 70 starih milijonov dinarjev. Od 10.000 tombolskih kartic so jih že do začetka tega tedna prodali okoli tretjino, cena kartice pa je 100 dinarjev. Obiskovalce tombole bosta zabavala Toni Gašperič in Silvo Mihelčič. Če bo slabo vreme, bodo tombolo prestavili za teden dni. občinski skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 112 brezposelnih občanov, kar je skoraj tretjina več kot pred letom dni; največ je priučenih in nepriučenih delavcev, poklicno šolo ima 14 oseb, srednjo 13, višjo 4 in visoko 2 osebi, med prijavljenimi je tudi pet zdomcev. Opozarja tudi podatek, da je skoraj polovica prijavljenih že zaposlenih pa so službo izgubili po svoji krivdi ali jo svojevoljno prekinili. Med več kot polovico tistih, ki so iz tega ali onega vzroka težje zaposljivi, je tudi 34 Romov. kanižarskem Rudniku, kar je njihov delegat jasno in glasno povedal tudi na zadnji občinski seji. Rudnik nujno potrebuje 50 jamskih delavcev pa od zavoda za zaposlovanje niso doslej dobili še niti ene same ponudbe. Prav pomanjkanje jamskih delavcev je glavni vzrok, da je proizvodnja premoga v prvem polletju za 10.000 ton manjša od načrtovane in da, če bo šlo tako naprej, ob koncu leta ne bodo nakopali predvidenih 120.000 ton premoga. A. BARTELJ V DRAGATUŠU PRENOVLJENA ŠOLA Pri nezaposlenosti je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da se povečuje število nezaposlenih mladih ljudi, in to strokovno usposobljenih, in da je zaradi pomanjkanja denarja vedno manj možnosti za ustrezno usposabljanje in zaposlovanje invalidov in težje zaposljivih občanov. Drugače pa na vpiašanje brezposelnosti gledajo na primer v V okviru praznovanja dneva borca so v nedeljo na slovesnosti v Dragatušu odprli prenovljeno in dozidano osnovno šoto. S temi deli, k’ so veljala 40 milijonov dinarjev, j® šola, v kateri se bo v naslednjem šolskem letu šolalo okoli 170 učencev, pridobila 4 nove učilnice, telovadnico, kabinete in še nekaj drugih prostorov ter dva prostora za /rt ec-Tako bo lahko poslej pouk potekal 1 le v eni izm ČRNOMALJSKI DROBIR I II. I T* -- - *** Bfaš M VESELJA NA PRETEK - Natančni kronisti o ob zadnjem koncu dneva v c čini našteli osem veselic; pa še n rečeno, da kakšna bolj ..skrita" ni padla iz te evidence. Stabilizacija Ja, samo ne_ pr* veselju. V to število pa ni všteta Iskrina veleveselica v Semiču, kjer so začudeni domačini videli, da nekateri iskraši naročajo po 10 dkg odojka. Zato ni čudno, da je pečen- ka ostajala in temu primerno je padala tudi cena: od 700 dinarjev na končnih 300 din za kilogram. Na veselici v Tribučah pa je samo eno malo večje omizje naročilo celega odojka pa še celega janca povrhu. Sicer pa smo vsi za to, da zategnemo pasove. Samb ne svojih . . . VSEPOVSOD PLOČEVINA - Ne izredno visoke cene avtomobilov ne izredno drag bencin ne moreta preprečiti, da se ljudje ne bi tudi po nepotrebnem vozili. O naši tesni navezanosti na pločevino govori tudi pogled na vedno polne črnomaljske parkirne prostore. 20 DOLENJSKI LIST Št. 27 (1717) 8. julija 1982 Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1: diplomirani inženir elektro ali strojne smeri ali diplomirani ekonomist ter 5 let delovnih izkušenj iz vodenja in urejanja nalog organizacijskih enot. Pod 2: diplomirani elektro inženir ali diplomirani ekonomist ter 5 let delovnih izkušenj na ekonomiki ali planiranju ter zunanjetrgovinsko registracijo. Pod 3: diplomirani inženir elektro ali strojne smeri ter 5 let delovnih izkušenj iz vodenja sektorja. Pod 4: diplomirani inženir elektro ali strojne smeri ter 5 let delovnih izkušenj v proizvodnji. Pod 5: diplomirani inženir elektro smeri ter 5 let delovnih Izkušenj v kontroli, tehnologiji ali konstrukciji ter aktivno znanje enega svetovnega jezika. Pod 6.: diplomirani ekonomist ter 4 leta delovnih izkušenj v računovodstvu. Kandidati morajo imeti še: — družbenopolitične in etične lastnosti v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto, f — sposobnost vodenja in organiziranja ter drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi akti, — biti družbenopolitično aktivni. Izbrani kandidati bodo na razpisana dela oz. naloge imenovani za 4 leta. Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela in družbenopolitične aktivnosti in dokazila o izpolnjevanju Pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako „RAZPIS ZA VODJO SEKTORJA" na naslov: ISKRA, TOZD NAPAJANJA NOVO MESTO, Bršljin 63 — Komisiji za delovna razmerja. O imenovanju bomo kandidate obvestili v 15 dneh po •zbiri. 433/27-82 Nepreklicno naročam izvod(ov) knjige ..Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke" po ceni 600 din za izvod. Obvezujem se, da bom knjigo plačal v 15 dneh po prejemu računa. Kraj in datum. Podpis SPOZNAVAJMO SLOVENIJO SOLČAVA — Solčavsko z gorsko vasico Solčava je naravno središče Savinjskih Alp. To območje obsega 10.000 ha in je obdano z vencem Savinjskih Alp, Karavank in Raduho, ki je z višino nad 2000 m najvzhodnejša gora Savinjskih in sploh celotnega masiva evropskih Alp. Med solčavskimi gorami ležijo ljubke dolinice Robanov kot, Matkov kot in najlepša jugoslovanska alpska dolina — Logarska dolina. Na njenem začetku v Savinjskih Alpah izvira bistra Savinja, ki pada v 90-metrskem slapu v dolino. Pod njim- ponikne in drugič privre na dan sredi Logarske doline. Solčavsko je bogato s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki in naravnimi lepotami. Kip Marije Snežne sodi med najstarejše romanske skulpture v Sloveniji, Potočka zijatka na Olševi je znamenita po najdbah iz ledene dobe, v lovski koči so razstavljene trofeje visokogorske divjadi, za botanike je zanimiva 1250 let stara tisa, ki je najstarejše živo drevo v Sloveniji, itd. V Solčavi stoji spomenik NOB. Med vojno je imela vas kot naravno križišče planinskih poti in stičišče dolin pomembno vlogo. Od tod so izvedljivi tudi številni izleti in ture po okoliških planinah. Za obhod pa je ob lepem vremenu potrebno kar 14 dni. FOLKLORNA SKUPINA „KRES" IZ NOVEGA MESTA - 5. septembra bodo dvakrat nastopili v Postojni v okviru tradicionalnih poletnih prireditev, ki jih organizira Turistično društvo Postojna, da bi popestrili krajevno turistično ponudbo. 2e 15. avgusta pa bo imela 2 nastopa tudi metliška folklorna skupina „lvan Navratil". (Fotografija: J. Pavlin) Ne jokajte m mojem grobu, fe tiho k rtj*mu oristopite, sPomnite se, kako trpel sem ter zaželite mi moj večni mir. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, sina in brata Zapustil si nas, ljubi mož in oče, za tabo naie srce joče, tolažba ena nas krepi, da srečamo se v večnosti. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 40. letu starosti, je odšel od nas naš zlati in skrbni mož, očka, sin, brat, stric, zet in svak FRANCA LAMUTA z Dobličke gore 7, Črnomelj JANEZ MRAVINEC iz Drenovca Sorodniki pokojnega FRANCA LAMUTA se vsem prijateljem, sosedom in znancem iskreno zahvaljujemo 23 izraze sožalja in pomoč v težkih trenutkih, sa podarjeno cvetje in vence in vsem, ki ste ga v tako yclikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja delovni organizaciji BELT za pomoč in organizacijo pogreba, kakor tudi Kmetijski zadrugi TOZD Bclsad, Beti, Velctekstilu, Goku in krajevni *kupnosti Črnomelj ter dr. Sonji Cimerman - Steklasa in osebju oddelka hemodializc bolnišnice Novo •fiesto, voznikom rešilnega avtomobila Zdravstvenega doma Črnomelj, godbi na pihala iz Črnomlja, tov. Kambiču za poslovilne besede in duhovniku za opravljeni obred, še enkrat iskrena hvala vsem, ki s toplo fitislijo blažijo našo bolečino in praznino, ki ostja za njim. žalujoči: žena Karlina, sin Aleš, oče, brat Polde ter sestri Tončka in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, posebno Katici Butala in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni DO Bclt Črnomelj za tako lepo organizacijo pogreba in denarno pomoč, DO Novoteks Vinica za denarno pomoč, RD Črnomelj, GD Vinica, častnim stražam, godbi na pihala, zdravstvenemu in strežnemu osebju intenzivne nege bolnišnice v Novem mestu, Malčiki Gazvoda iz Novega mesta, medicinski sestri Hudejjevi iz Vinice, Maljevčevim iz Vinice, tovarišem govornikom Flajniku, Simoniču, Pišcu in Maliču ter župniku za tako lepo opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti: žena Barbara, sin Robert, hčerkica Erfca, mama, sestra in bratje z družinami Ali želite spoznati sebe, svoje sorodnike in prijatelje? Ali želite imeti spomin na mlin, v katerem ste delali? Ali želite videti mlin, v katerega ste nosili mlet žito? 68000 Novo mesto, Bršijin 63 p. p. 96 Telefon: (068) 21-050 Telegram: Iskra — Avtomatika TOZD Napajanja Telex: 357-70 YU ISKRUS V Žiro račun: 52100-601-10696 DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE RAZPISUJE DELA IN NALOGE S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI: 1- POMOČNIK DIREKTORJA 2- VODJA POSLOVNO PLANSKEGA SEKTORJA 3- VODJA SEKTORJA TEHNIČNE PRIPRAVE 4. VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA 5- VODJA SEKTORJA KVALITETE 6- VODJA FINANCNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA Št. osebne izkaznice Zaposlen(a) ......... Iskra INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, o. sub. o. To in še mnogo več boste našli v knjigi Janeza Bogataja ^Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke". NAROČILNICA Ime in priimek .............. Točen naslov ..•............. DOLENJSKI LIS 3 21 Af hll H 11 % | # DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING Četrtek, 8. julija - Elizabeta Petek, 9. julija - Veronika Sobota, 10. julija - Amalija Nedelja, 11. julija - Olga Ponedeljek, 12. julija - Mohor Torek, 13. julija - Henrik Sreda, 14. julija — Just Četrtek, 15. julija — Vladimir LUNINE MENE 14. julija ob 4.47 - zadnji krajec BRESTANICA: 10. in 11. 7. angleški barvni film Pom-pom dekleta. BREŽICE: 9. in 10. 7. francoski barvni film Kralj zapeljivcev. 11. in 12. 7. hongkonški barvni film Kan-toški kung-fu. 13. in 14. 7. ameriški barvni film Ulice nasilja. ČRNOMELJ: 8. 7. angleški film Napad na ploščad Jenifer. 9. 7. zahodnonemški film Ljubezen pred sedemnajstimi. 11.7. Napad na ploščad Jenifer in Ljubezen pred sedemnajstimi. 12. 7. Taksist. 13. 7. zahodnonemški film Gospa in njena nečakinja. KOSTANJEVICA: 10. 7. jugoslovanski film Se spominjaš, Dolly Bell? 11. 7. ameriški film Druga stran polnoči. 14. 7. ameriški film Sladka mala. KRŠKO: 10. in 11. 7. angleški film Skrivnostno nasledstvo. 14. 7. švedski film Čarobna piščal. 15. 7. ameriški film Tek je moje življenje. SEVNICA: 9. 7. ameriški film Beg s padalom. 10. in 11.7. ameriški film Noč generalov. 14. in 15. 7. italijanski film Nebrzdane strasti. STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE (52 m2), vseljivo takoj, s centralnim ogrevanjem, v centru mesta, brez davka, prodam. Boris Panič, Ipavčeva 10. 68250 Brežice. DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu zamenjam za enako v Karlovcu. Naslov v upravi lista (2875/82). SOBO, opremljeno, oddam (enemu) dekletu. Naslov v upravi lista (2876/82). STANOVANJE v Beogradu. GARSONJERO z balkonom zamenjam za enosobno ali več sobno stanovanje v Novem mestu. Informacije na telefon (068) 73-957. SLUŽBO DOBI DEKLE, ki ima veselje do strežbe v gostilni, dobi zaposlitev v gostilni ČERNE na Verju 9, Medvode. Nastop službe 25. julija 198Z Motorna vozila 30LFA, letnik 1978, registriranega, rdeče barve, prevoženih 54.000 km, odlično ohranjenega, prodam. Zorič, Sutna n. h., Podbočje. R 4, letnik ]974, obnovljen, prodam Oglasite se od 15. do 16. ure na telefon 24-142. < 4, letnik 1975, obnovljen m registriran, prodam za 43.500 din. Ponudbe na telefon 25-005 od 15. do 18. ure. R 4, letnik 1975, prodam za 4,5 M. Marjan Hočevar, Gorenja vas 20, Šmarješke Toplice. NOVE GUME Sava radtal 155 x 13 (4 kom) in priključek za GOLFA JGL z atestom prodam Razdevšek, Otočec 53, telefon (068)i 85-107. MERCEDES 200 diesel, letnik 1967, registriranega ža vse leto, prodam Ogled v soboto po- poldne. Peter Delivuk, Gor. Skopice 30 pri Brežicah. WARTBURG karavan, letnik 1976, registriranega do 25. 6. 1983, prodam Mance, Vandotova 10, Novo mesto (naselje Bučna vas -nad Novoteksovim naseljem). ŠPORT COUPE 850, letnik 1970, registriranega do 3. 3. 1983, nujno prodam Anton Zamida, Gor. Vrhpolje 6, Šentjernej. MOTOR JAWA 350 ecm prodam. Tone Hočevar, Ajdovec 5, Dvor, telefon (061) 786-127. ZASTAVO 750 L, letnik 1976, prodam Mija Strniša, Dolenjske Toplice 41, telefon 85—769. v službi pa 24-273. ZASTAVO 750 po delih prodam Franc Avbar, Gor. Straža 47. ŠKODO 105 LS, letnik 1978, prodam Franc Jerič, Potok 2, Straža. Razne dele za MERCEDES TATA (kardani, stekla, luči. . .) poceni prodam Naslov v upravi lista (2877/82). ZASTAVO 750, letnik 1977, v zelo dobrem stanju, prodam Poizve se v Koštialovi 38, Novo mesto. MOPED, izpitni, na štiri prestave, star tri leta, v odličnem stanju, .šek, Bučerca 8, Krško. prodam Franc Kostanjš ŠKODO, odfično ohranjeno, prevoženih 84.000 km, registrirano do 8. junija 1983, prodam Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. MZ 250 ccm šport, star 7 let, prodam ali zamenjam za kak drug manjši motor. Ogled vsak dan po 15. uri. Jože Kulovic, Podgrad 8, 68000 Novo mesto. ZASTAVO 750, obnovljeno, nov motor, prevoženih 16.000 km, registrirano do 20. 2. 1983, prodam. Viktor Ober, Mokronog 130. OPEL REKORD COUPE 72 1900 SH, motor v odličnem stanju, prodam Brežice, telefon (068) 62-165. TOVORNI AVTO ZASTAVA 1300, prva registracija 1976, neregistriran, vozen, poceni prodam Anton Vegelj, Kraška vas 6, Cerklje ob Krki. VW variant 1600, v voznem stanju in razne dele za ZAPOROŽCA §rodam Martinčič, Šmalčja vas, entiernej. telefon 85-382. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITEU LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni if» odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (uradnik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppev, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dblarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — pevizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm.na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vseka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglasa velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) te za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 — NbsIov uprave Jenkova 1, p. p. 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23—611 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, filmi in prekrm DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. JAWO 350, 1700 kilometrov, registrirano do aprila 1983, prodam. Telefon 23-235 (zvečer). AM1 8, letnik 1969, registriranega do 1. 10. 1982, prodani. Anton Hruševar, Križišče 1, 68274 Raka. ZASTAVO 750, letnik 1972, prodam. Slavko Ponikvar, Dolnje Gradišče 13, Šentjernej. Ogled vsak dan od 15. do 19. ura SPAČKA, letnik 1976, prodam po ugodni ceni. Može, Potok 3, Straža. R 4, letnik 1974, prodam. Ilič, Šegova 8, Novo mesto, telefon 24-812 (po 15. uri). KOLO ..specialka4" na pet prestav prodam. Telefon 21-568. FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Marjana Kozine 33, Novo mesto, telefon 21-419 (popoldan). NSU 1000 C, letnik 1972, neregistriranega, prodam. Janez PočrvF na, Birčna vas 58 b, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1971, delno obnovljeno, ugodno predam. Obradovič, Kocarija 15, Kostanjevica. ZASTAVO 101 S, letnik november 1981, prodam. Ivan Gerjevič, Zg. Obrež 9, 68253 Artiče. DIRKALNO KOLO Senior ugodno prodam. Telefon 21-308. VW 1200, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Zupančič, Obrh, Dolenjske Toplice. R 4, letnik december 1977, poceni prodam. Novo mesto, telefon 22-790. OPEL KADETT, registriran do maja 1983, prodam. Mestne njive 17, Novo mesto. jj Kmetijski stroji j! TRAKTOR Kramer deutz (25 KM) s hidravliko in kosilnico prodam. Albin Lekše, Veliki Podlog 59, 68273 Leskovec. ŽITNI KOMBANJ Zmaj 780, v delavnem stanju, prodam. Alojz Mirt, Gmajna 28, Raka, telefon (068) 75-561. TRAKTOR Zetor 70 045, nov, dva pogona, s kabino, prodam. Ogled v nedeljo, 11. julija, v Mršeči vasi 1, Šentjernej. PRODAM GARAŽNA VRATA poceni prodam. Ragovska 30, Novo mesto. PRODAM 16-colski gumi voz, kompleten, nov. Frančiška Kovačič, Vinja vas 13, Stopiče. GUMI VOZ za traktor, malo .rabljen, ugodno prodam. Martin Ške-delj, Pangrčgrm 8, Brusnice. KRAVO s teletom, staro pet let, prodam. Kovačič, Goriška vas 12, Mirna peč. NA KREDIT PRODAM Zastavo 750 luxc, letnik 1973, gumijast čoln na vesla in otroški voziček. Božič, Šmihel 48, Novo mesto. ELEKTRIČNI MOTOR (7 konjskih moči), izpraven, prodam. Matija Gazvoda, Dol. Straža 51. TRAKTORSKE GUME ŠT. 11 - 2 — 28, nerabljene, prodam. Avguštin Šepic, Zagorica 12; Mirna. 126 P in novo diatonično harmoniko prodam. Marjan Kralj, Gor. Kamencc 23, Novo mesto. PRODAM rabljena dvižna lesena garažna vrata z okovjem. Dimemzije svetlobe: širina 250, višina 187 cm. Brežice, telefon (068) 62-165. VEČJO KOLIČINO zasteklenih oken, prodam. Marjan Oberč, Osrcčje 29, Škocjan. PRODAM 9 AŽ panjev s sedmimi družinami, točilo za tri sate in ostali pribor. Jože Barle, Rimska 5, Trebnja SPALNICO poceni prodam. Ivan Balabanič, K Roku 29, Novo mesto. KUHINJSKO MIZO s štirimi stoli prodam. Radmila Šerovič, Nad mlini 43, Novo mesto. VINO (4001), rdeče, v vrhu, orodam. Naslov listaj(2S74/82). BARVNI TELEVIZOR Senzor prodam. Cena 30.000,00 din (tri stare milijone). Naslov: Stanko Burgar, Zagrebška 11, Novo mesto. OMARO prodam. Becele, Kettejev drevored 39, Novo mesto. Ogled od 14. ure dalja PRODAM pevsko ozvočenje I BT Personal 604 in ojačevalec Orkan Mengeš. Ogled možen popoldne. Stane Jeraj, Kettejev drevored 49, 68000 Novo mesto. UGODNO PRODAM avtoradio, pisalni stroj, šotor in prenosni TV. Ob Težki vodi 21, Novo mesto. BRAKO PRIKOLICO. enkrat • kampirano, prodam. Naslov v upravi lista (2879/82). kupim 1ZKOPALNIK za krompir Wilmav-ser, dobro ohranjen, kupim. Perpar, Dobrnič 8. MOTOR za VW variant ali limuzino 1500 - 1600 kupim. Stanko Hosta, Sela 16, 68310 Šentjernej. STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje v bližini Otočca prodam. Naslov v upravi lista (2869/82). Na zelo lepem sončnem kraju prodam 12376 m2 zemlje (njiva, travnik in gozd). Je zazidljivo, elektrika in voda na parceli, do- . stop z vsakim vozilom. Cena 40,00 din za m2. Naslov v upravi lista (2870/82). HIŠO, 500 m2 porabne prostornine, z gostinskim lokalom, ob prometni cesti, z zeltpijavnim in sadnim vrtom, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (2871/82). V BLIŽINI Novega mesta prodam 35 m2 stanovanjske površine in 200 m2 vrta Naslov v upravi lista (2872/82). V Omuški vasi 9, Trebelno, prodam travnik, parcelo, njivo ali gozd. Iranka Galič, Malenška vas 11, Mirna peč. PARCELO za vikend (20 arov), delno preragolano, zelo ugodno prodam. Dostop z vsakim vozilom, elektrika in studenčni izvirek na parceli. Parcela je na iz-rednp lepi in sončni legi, na Bujniku pri Malkovcu, oddaljena 13 km iz Sevnice. Ponudbe pod šifro: „3 M44. MAJHNO POSESTVO ob Kolpi (v Beli krajini) prodam. Naslov v upravi lista (2873/82). STANOVANJSKO HIŠO z vrtom in garažo (Zurcevo) v Semiču 31 prodam. Ponudbe: Franc Derganc, 68333 Semič 3. TRAVNIK (približno 33 arov), leži med Velikim Obrežem in Rakovcem, KS Kapele pri Brežicah, prodam. Informacije na telefon (068) 68-336, Pšeničnik, Slogo riško 8. PARCELO z vinogradom, primerno za gradnjo stanovanjske hiše, prodam. Naslov v upravi lista (2878/82). " RAZNO HITRO in kvalitetno šivam moške, ženske in otroške hlače. Naslov v upravi lista (2880/82).‘Se priporočam! V noči od petka na soboto se je izgubila psička brak-jazbečarka. Sliši na ime ADA, v levem ušesu ima vtetovirano številko 61671, je črne barve. Poštenega najditelja prosim, naj sporoči na naslov Milan VRŠCAJ, V Brezov log 64, Novo mesto. JRSOJCI^: SLAVICA LOSIC, Gregorčičeva 14, Brežice, izjavljam, da od 25. februarja 1981 nisem plačnica dolgov mojega moža RAJKA LOSIČA. STANKO MESOJEDEC, Kompolje 19 b, Boštanj, preklicujem besede, ki sem jih izrekel pred Antonom Šoberjem in s tem žalil sosede Julijano Požar, Vinka Godca in Marijo Konhajzler iz Kompolja. Zahvaljujem se vsem, ker niso sodno postopali. I^obvesiTla"! IZDELUJEM in POPRAVLJAM traktorske prikolice, prikolice za prevoz živine, traktorske nakladalnike za gnoj in avtomobilske prikolice. Dušan GAČNIK, Potov vrh 53, Novo mesto. OBVEŠČAM Cenjene stranke, da bo slaščičarna zaradi letnega dopusta in vzdrževalnih del zaprta od 13. julija do 3. avgusta 1982. SLAŠČIČARNA Majda GOLOB, Šentjernej 139. EKSPRES ČEVLJARSTVO Rudolf CIKANEK, Čitalniška 2, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da bo delaynica zaprta zaradi letnega dopusta od 19. iulija do 14. avgusta 1982. Zato je še čas, da si uredite obutev pred vašim dopustom. Hvala in se priporočam! OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo delavnica zaprta zaradi letnega dopusta od 19. julija do 9. avgusta 1982. OPTIK Martin KRIŽNAR, Kastelčeva 1, Novo mesto. VOZOVE vseh vrst izdelujem po želji kupcev. KOVAŠTVO Ivan URBIČ, Mirna 158, telefon (068) 47-003. OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo mlin v Škocjanu zaradi dopusta zaprt od 10. julija do 3. avgusta 1982. Jože FERKOLJ, Hrastulje 20, Škocjan. m rk Dragemu možu in očku . LEOPOLDU KOČJAŽU, Vrhovo 3, Mirna peč, ki praznuje 24. rojstni dan, vse najboljše, veliko zdravja in medsebojnega razumevanja iz srca želi žena Darinka, sin Dejan pa mu pošilja 24 poljubčkov. Vse čestitke tudi staremu atu za osebni praznik. Dragemu, dobremu in skrbnemu sinu MITJI KOPRIVNIKU, ki služi vojaški rok v Skopju, iskrene čestitke za njegov 20. rojstni dan in da bi bil zdrav, da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minili ter da bi se mu uresničile vse skrite želje. To mu želi mami. ljubljeni, dobri in skrbni mami ANI NAGELJ iz Bučne vasi iskrene čestitke za dvojno praznovanje, predvsem pa zdravja - želijo Milica, Anica in Franci z družinami. Dragemu očetu, dedu in pradedu VIKTORJU TOMAZINU, Nad mlini 24, Novo mesto, za 80. rojstni dan iskreno čestitajo in želijo veliko zdravja vsi njegovi. Dragemu in skrbnemu možu in očetu FRANCU LUKŠIČU iz Iglo nika 1, Stopiče' želijo za rojstni dan vše najboljše, mnogo sreče in zdravja žena Marija, sin Franca hčerka Silva, posebno sin Andrej. CGPDELO TOZD PRODAJA PODRUŽNICA NOVO MESTO vabi RAZNASALCE za dostavo jutranjika DELO na dom na območju KRŠKEGA. Če želite delati nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pošljite svoje ponudbe ali se osebno zglasite pri ČGP DELO — Podružnica Novo mesto. Glavni trg I, tel. 21-442. 426/26-82 & mu Iskrena havala osebju ginekološke bolnišnice v Novem mestu za izkazano skrb in nego, posebne dr. Šribarju in glavnim sestram Dragici in Milki ter Marjeti, in Stanetu Finku iz Novega mesta. TATJANA VRANEŠIČ. IZ BR£ŽIŠK€, O; P0K0DNI$NIC£v* fr Od 25. junija do 2. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Zvonka Pinoza iz Krškega - Draga, Zlata Hudorovac iz Gorice - dečka, Marija Klakočar iz Polja — Petra, Marija Cvetkovič iz Samobora " Laro, Ljudmila Volk iz Krške vasi' Marjana, Alenka Prah iz Sevnice ' Adrijano, Jelka Zidarič iz Brestanice - Matejo, Mirjana Tunjko iz Samobora - Petro, Lucija Vretič Rupar-čič iz Ribnice na Dol. - Manco, Slavica Zorko iz Sel - Damjana, Zdenka Zalokar-Divjak iz Brestanice - Luka, Tatjana Starc iz Dolenje vasi - Zorana, Mira Bošnjak iz Ru“ - Petra, Darja Boh s Senovega -Matjaža, Pavica Vrančič iz Podvrha - Marka, Anica Kavečič iz Obrežja - Damjana, Valerija Balon __ ® Drenovca - Tino, Anica Brdarič iz Farkaševca - Petro, Anica Glas_ iz Pokleka — Polonco, Verica Gorišek iz Samobora - deklico - Ivano, Durda Podlesek iz Ledin - Mladena, Nevenka Jovanovič iz Zaprešiča f Saša, Durda Šabarič iz -Male Gorice -deklico. ČESTITAMO!!! KONKRETNI ODGOVORNEŽI Betine novice Včeraj, danes, jutri so se precej ostro spravile nad nečistočo v nekaterih obratih. Nepodpisani avtor kratkega članka zaključuje svoje oštevanje in zgražanje takole: „V prvi vrsti so za red in čistočo profesionalno odgovorni in plačani obratovodjfe, takoj za njimi pa izmenovodje. Četudi ne bodo sledile sankcije, pa je gotovo, da si prej omenjeni posamezniki ne morejo zaslužiti pozitivne kadrovske ocene za napredovanja44 Hopla: torej le počasi prihajamo od splošnega izgovarjanja h konkretnim odgovorne-žem. Upati je še, da ne le pri redu in snagi in ne zgolj pri obratovodjih ,n izmeno vodjih. SENO JE MEHKO, TODA •: - Na ozki in ovinkasti ce^’ skozi Bučno vas se je zgodila že marsikatera nesreča. Zato Je tam potrebna previdna vožnja-Še posebej v zadnjih dneh, so vozniki v času košnje 1,1 spravila sena naleteli tudi n# take ovire. Žal brez PraV®? opozorila na nevarnost, če <**' štejemo en sam varnostni tf*' kotnik z novomeške strani. Tolstem v upravi Montreal ZAHVALA Bo 30-letni težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga hčerka, sestra in teta TILKA PAJK iz Gorenje vasi 52 pri Šmarjeti Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadrgi poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku za lajšanje njene dolgoletne bolezni, župniku za poslovilni govor in ostalim duhovnikom za lepo opravljeni obred. Zahvala velja tudi pevskemu zboru usmiljenih sester za lepo zapete pesmi, uredniku in sodelavcem lista ..Prijatelj44 iz Ljubljane za pogoste obiske na njenem domu, posebno sestri Miheangeli Maroš. Hvala vsem za izraze sožalja, darovalcem cvetja in vencev, KZ TZO Škocjan. Posebna zahvala tudi sosedom in družini Lužar za nesebično pomoč. Žalujoči: vsi domači 22 DOLENJSKI LIST •Št. 21 (m/) 8 julija 1982. ■ ZAHVALA Komaj v 63. letu starosti je prenehalo biti srce našega skrbnega in dobrega moža, očeta, starega očeta in strica ALOJZA CIMERMANČIČA iz Koroške vasi 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje in pokojnemu darovali toliko lepega cvetja. Posebna hvala vsem vaščanom, zlasti Primčevim in Pakarjevim, tov. Murglju, organizaciji ZB, pevcem iz Stopič in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Alojz, Jože in hčerka Marija z družinami ter ostalo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se le name, kako trpel sem. ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je v 84. letu zapustil naš skrbni oče, stari oče in prastari oče JERNEJ TRBOVC iz Krsinjega vrha pri Tržišču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za podarjene vence in maše ter vsem sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje ter pokojnega spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Krmelja za obiske in lajšanje bolečin na domu, duhovniku za opravljeni obred, tov. Selevšku za lepe poslovilne besede, ZB Tržišče. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče, stari oče in brat JOŽE BREGAR iz Goriške vasi pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, pokojnemu darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje, pokojnega pa spremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem iz Škocjana za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena, hčere z družinami, sestra in ostalo sorodstvo Ne mine ura, dan, ne noč, da ne bi v mislih Kje si ljubi Toni, kje tvoj mili je obraz? Ze leto dni v grobu spiš, bil povsod navzoč, a v srcih naših še živiš f ‘A'' : V SPOMIN 9. julija 1982 bo minilo leto dni, odkar si nas v 21. letu starosti tragično zapustil naš dobri sin in brat ANTON MUŠIC iz Livolda pri Kočevju Ne moremo verjeti, da te res ni več in da se ne boš nikoli več vrnil nasmejan med nas. Še vedno se oziramo na cesto, da prideš, a tebe ni in ni od nikoder. Za teboj je ostala praznina, a v naših srcih je vedno večja. Ostal nam boš vedno živ v naših srcih. Iskrena hvala vsem, ki sočustvujete z nami in obiskujete njegov zadnji dom. Žalujoča mati Katica, Branka, Karel in ostalo sorodstvo ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 44. letu zapustil naš dobri in skrbni mož, očka, stari ata, brat in stric STANE ŠENICA iz Meniške vasi 35 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GG Straža, IMV Novo mesto, govornikoma Francu Šenici in Ladu Turku, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčere Marjanca, Vesna in Anica z družino, bratje ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta JOŽETA DROBNIČA iz Krmelja 21 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno in pismeno izrazili sožalje ter pokojniku poklonili toliko lepega cvetja in vencev. Zahvaljujemo se vsem sosedom, posebno Hočevarjevim in Knezovim za iskreno pomoč in tolažbo. Fnako se zahvaljujemo kolektivu Metalne Krmelj, Osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja Krško in organu za postopek o prekrških Novo mesto za podarjene vence. Za zdravstveno skrb se zahvaljujemo zdravnikom in osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto in dr. Francu Janežu. Hvala govornikoma organizacij ZZB, DU in KS Krmelj, tov. Kostrevcu in tov. Prliaju za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Krmelja in duhovniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili do poslednjega doma. Globoko žalujoči: žena Marija, hčerka Jožica, sinova Rajko in Miro z družinama Krmelj, dne 2. julija 1982 Solza se bo posušila, r<*na nikdar zacelila. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in brata ANTONA GAŠPERlCA iz Hrastja 5 pri Mirni peči Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje, nam pa kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja sosedom Krevsovim in Jarčevim, delovnim organizacijam Tovarni obutve Novo mesto, MKO Ločna in IMV Novo mesto za podarjene vence ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sinovi Stane, Tone in Matjan ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Z bolečino v srcu ob'izgubi našega najdražjega moža, skrbnega očeta, brata, bratranca, strica, zeta in svaka IVANA PERICA iz Brežine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam ustno in pisno izrazili sožalje, podarili vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivoma železniške postaje Brežice in Lisce iz Sevnice za podaijene vence, gasilcem za spremstvo in organizacijo pogreba, prosvetnemu društvu , Bratov Milavcev” iz Brežic in pevskemu zboru za zapete žalostnike, železniški godbi iz Zidanega mosta, govornikom za tople poslovilne besede in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni duhovščini za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem za vse, kar ste nam nudili v času naše žalosti. Žalujoči: žena Jožica, hčerka Mihelca, sestri Ivanka in Tončka z družfno in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta in tasta JANEZA ŠVAJGERJA iz Vranovičev 22 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, organizacijam Iskra Semič, IMV Črnomelj, Mercator Metlika in Elektro—nabavi, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili Ra zadnji poti. Iskrena hvala dr. Starcu in osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto za zdravniško pomoč, gasilskemu društvu Vranoviči za spremstvo in godbi na pihala iz Črnomlja. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: otroci Anica, Mici, Polde, Tone, Jože z družinami in Janko ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta MARIJA KOVAČIČ Zameško pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in vence, dr. Šuštarjevi in sestri Jožici za lajšanje bolečin in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Ivan in Franc z družinama ter ostalo sorodstvo \ V času od 24. do 30. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Kirar iz Zavinka - Mateja, ložica Murn z Crmošnjic - Jano, Branka Kožar iz Jurovskega broda — Blaženko, Anica Zupančič z Dalnje-ga vrha - Uroša, Jožica Pepel iz Šmarjeških Toplic - Anito, Jožefa Oštir iz Zamcškega - Mojco, Marija Žagar iz Regerce vasi - Anito, Anica Štefančič iz Črnomlja -Tatjano, Marija Volčanjk iz Dolenje vasi - Martino, Ankica Vezmar iz Smolcnje vasi - Uroša, Ema Radcšček s Krke - Tomaža, Jožica Kodrič iz Gradca - Marka, Danica »Dolenjski listu v vsako družino Muc iz Miličev - Jasminko, Zofija _ Prah iz Hudega Brezja - Matejo, -Cvetka Vukčevič - Kofol iz Kostanjevice - Roka, Mira Janežič iz Grosuplja - Majo, Mojca Weiss iz Črnomlja - Mihata, Marinka Bregar i’. Gornje Radulje - Jožeta, Milka ' rhovšek iz Pugleda - Dušana, ivanka Kink s Senovega - Damjano, Ljudmila Kranjec iz Srednika -Danijela, Bernarda Kukec iz Tržišč-Andrejo, Anica Saje iz Čuitje vasi - Anico, Majda Majcen iz Šmihela - Boruta, Hedvika Anderlič iz Straže - Aleša, Marjana Grdešič iz Čudnega sela - Anito, Anica Duka-novič iz Vinkovega vrha - Klavdijo, Silva Marinčič iz Gorice - Klementino, Hedvika Drstvenšek iz Krškega - Alana, Marija Pasar iz Žužemberka - dečka, Marija Šterk iz Hudega Brezja - dečka, Milka Kastelic iz Biške vasi - dečka, Jožica Starič iz Hrastna - dečka, Jožica Madunič iz Mokronoga - deklico, Dragica Ste-nan iz Vojne vasi - deklico, Dragica "Lukse iz Vrhpeči dečka in Marija Brinac iz Bubnjarcev - dečka. Čestitamo! 'J'! X JANEZ HRIBAR\ V mirenski „Dani‘ vsi poznajo Janeza Hribarja. A ne samo zato, ker je kolektiv majhen in ker se skoraj vsi Mirenčani An okoličani poznajo med sabo. To priljubljenost si je Hribar prislužil z dolgoletnim delom v sindikalni organizaciji in v samoupravnih organih. Bil je prvi predsednik sindikata, ki je na tc funkcijo prišel iz proizvodnje. Tudi potem, ko je že bil predsednik, ni nikoli pozabil na delavce, na njihove težave. Delavci so ga imeli dovati 4 in prerasti v pravo £ tovarno. Za to smo morali 4 žrtvovati veliko ur prosto- 0 voljnega dela. Za naš vodo- J vod je vsak delavec prispeval \ 4 4 4 5 4 4 4 4 !S 4 in ga imajo za svojega. Zato tudi ni bilo tako težko priti do njega, tn tudi odločitev, kdo izmed Da-ninih delavcev bo govoril ob priznanju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki ga je ta delovna organizacija dobila za izredne zasluge pri razvijanju družbeno- ekonomskih odnosov in samoupravljanja, ni bila težka. Za to je bil kot najbolj primeren predlagan Hribar. Glavno vodilo njegovega dela je vedno bilo, da lepa beseda lepo mesto najde. Tako je Janez Hribar znal svoje sodelavce pridobivati za delo ob sobotah, za gradnjo vodovoda, ki ga je morala tovarna za svoje potrebe zgraditi, če je hotela napredovati Tako je bilo od vsega začetka. A začetek ni bil z rožicami postlan. Na začetku v tovarni niso imeli skoraj nič razen stare žganj orne in veliko volje do dela. In prav volja do dela in želja po uspehu sta bili odločilni v razvoju tovarne. „Nekdaj smo naše izdelke tovorili s konji Naš „ trg" je segal tam do Mokronoga. Zato smo morali krepko poprijeti za delo. Nismu bili zadovoljni z obstoječimi razmerami. Hoteli smo napre- po 80 ur prostovoljnega dela. Vse to se nam je seveda bogato obrestovalo, saj je tovarna le na ta način lahko dosegla sedanjo stopnjo razvoja. A končni učinek takih akcij se ni poznal samo v proizvodnji Iz dneva v dan smo postajali vse bolj čvrst kolektiv. Medtem ko so bili delavci na začetku bolj tiho na zborih delavcev in sindikalnih sestankih, zdaj po sindikalnih skupinah temeljito prerešetamo vse probleme." Ko Hribar pojasnjuje izvire tega zaupanja delavcev v sindikat in samoupravne organe, pove, da se je vedno znal potegniti za delavca Tudi skrb za ozimnico, za letovanja in druge ugodnosti so pri delavcih ustvarjale zaupanje. In ker se delavci dobro počutijo v tovarni, kjer je doma samoupravljanje, kjer je skrb za delavca, ki dela za tekočim trakom, tako rekoč utelešena", se ne dogaja tako redko, da v tovarni delajo cele družine. Tudi Hribarjeva otroka bosta postala člana kolektiva, ko bosta končala šolo. A zaradi tega ne prihaja do, familiar-nosti", saj se vsi zavedajo, da se bodo obdržali le z dobrim in vestnim delom A to je le delček iz več kot tridesetletne zgodovine tovarne, ki je zrasla iz žganjarne, danes pa je med tovarnami, ki si s svojimi izdelki ni pridobila ugleda samo doma, ampak si ga pridobiva tudi na zunanjih trgih. Tudi tu se kaže samo upravna zrelost. J. SIMČIČ Tihotapska pot končana na Otočcu Novomeški miličniki so na Otočcu odkrili skupino tihotapcev, kr so že ,,srečno" prešli mejo, a jih je roka zakona dosegla, ko se je niso več nadejali Redna prometna akcija prometne milice iz Novega mesta v soboto, 3. julija, zvečer je bila namenjena ugotavljanju tehnične brezhibnosti vozil, saj so prav. tehnične pomanjkljivosti prevečkrat vzrok pro- metnih nezgod. Od skupno štirideset pregledanih vozil so jih pet začasno izločili iz prometa, deset voznikov so opozorili, dvema pa so izrekli denarno kazen. Med začasno izločenimi so bili tudi ,,primeri" prevelike utrujenosti, saj so nekateri ta dan prevozili celo preko 500 kilometrov brez večjega vmesnega postanka. Med bolj ali manj utrujenimi vozniki in sopotniki je bilo nekaj tudi takšnih, ki so prav zadpvoljni potovali iz Trsta in drugih obmejnih krajev onkraj meje. Kako bi le ne bili zadovoljni, ko pa so se brez večjih težav prebili mimo obmejnih carinskih organov in na poti domov v mislih že preštevali denarce, ki naj bi jih iztržili za dišeča črna zrnca, skrbno zapakiranih v vrečkah, zloženih v prtljažnikih, po sedežih in podu. Za sodobne tihotapske »Martine Krpane" je bilo uspešnega trgovanja konec na Otočcu Šestim voznikom in njihovim sopotnikom so miličniki odvzeli 171,5 kilogramov kave, 106 parov kavbojk, štiri transistorske sprejemnike, več avtomobilskih delov in orodja (er drugega pretihotapljenega blaga za skoraj poln miličniški kombi. Pomagali niso ne jok ne stok in ne prošnje, še manj pa . grožnje, ki so se tiho, a razločno spletale med sočnimi kletvicami. Nekateri so se poizkušali izvleči celo z naivnim „ Nisem vedel...“, žal pa nepoznavanje predpisov nikogar ne razbremenjuje odgovornosti Sicer pa, le kdo bi jim verjel? No, vsem bo dana še ena možnost, morda bo tam, pred sodnikom, več razumevanja za take izgovore. M. KLINC DEL SOBOTNE POŠILJKE IZ TRSTA - Odvzeto tihotapsko blago so miličniki predali carini, medtem pa si italijanski trgovci že spet manejo roke; kave, še bolj pa lahkega zaslužka željnih Jugoslovanov, v njihovih prodajalnah ne zmanjka. (Foto: Marko Klinc) Novinci so presenetili Za sabo so pustili stare ribiške mačke s Kolpe Na tekmovanju v ulovu največje ribe, ki je bito v soboto, 26. junija, na Kolpi pri Fari, organizirala pa ga je ribiška družina Kočevje za svoje člane, je med 22 tekmovalci zmagal Franc Kramžar, ki je ujel 37,5 cm dolgega lipana in tako osvojil zlato medaljo. Drugi je bil Nikola Debelič, ki mu je 37 cm dolg lipan »prinesel" srebrno medaljo; bronasto pa je s 36 cm dolgim lipanom osvojil Alojz Hodnik. Ti tekmovalci dosedanji tekmovalni uspeh. Po tekmovanju je bito še tovariško srečanje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Športnega ribolovnega društva Brod na Kolpi in sekcije tega društva jz Fare. Na nogometnem srečanju med suhimi in debelimi ribiči so imeli več uspeha suhi, ki so zmagali s 6:2. J. P. 2 - i i $ a#####################################*##« ZDRUŽUJEJO ZA KOPANJE V občini Ribnica te dni podpisujejo samoupravne sporazume o združevanju oz. zagotavljanju denarja za delovanje telesno-kultumih objektov. Z zbranim denarjem naj bi omogočili med drugim tudi ogrevanje novih objektov, se pravi tudi delovanje plavalnega bazena. RAZKOŠJE V STELJI Za soboto, 17. julija, pripravlja metliška folkorna skupina Ivan Navratil na Vinomeru gala veselico z naslovom »Razkošje v stelji". Za ples bodo igrali Veseli planšarji Janeza Jeršinovca, zvečer pa se jim bo pridružil še večno mladi Tomaž Domicelj. Obljubil je, da bo zapel incd drugim tudi pesem o tičku, popevčico, ki je pred leti na prireditvi Noč na Kolpi vzbudila zgražanje in Tomaža pripeljala pred obličje takratnega sodnika za prekrške. Poleg mehke stelje bo obiskovalcem na voljo bogat srečolov, odlična jedača in pijača. Morebitni dobiček z veselice bodo člani društva porabili za potovanje v Nemčijo, kjer bo septembra festival evropskih folklornih skupin. TRIJE NAJUSPEŠNEJŠI - Na fotografiji so zmagovalci sobotnega tekmovanja v ulovu največje ribe. Od leve proti desni: Hodnik, Kramžar in Debelič. (Foto: Primc) so zastopali ribiško družino Kočevje na meddružinskem in hkrati tudi medrepubliškem tekmovanju v lovu največje ribe, ki je bito v nedeljo, 4. julija pri Čednju. Zanimivost sobotnega tekmovanja je bila, da so vse tri medalje »odnesli" tekmovalci, ki še niso dolgo ribiči ali pa ne lovijo dolgo na Kolpi, in je za vse tri to največji 4 „V drugem stoletju bo boljše” Dolga in vijugasta življenjska pot (beneške Slovenke) Marije Pec iz Dobrave nad Loko pri Zidanem mostu, ki je že skorajda na pragu stoletnice življenja ,»Končno imam tudi svoj denar," se je najprej pohvalila Marjja Pec iz Dobrave nad Loko pri Zidanem mostu, s 97. leti ena najstarejših občank sevniške občine. V mislih je imela tisočaka denarne pomoči občinske skupnosti socialnega skrbstva. Kdo drug teh dinarjev ne bi bil tako od srca vesel. »Naslednje stoletje bo torej boljše," je povedala vedro razpoložena Marija. Dobre volje ji že običajno ne manjka. Njeni spomini se začenjajo z vojno. Po rodu je beneška Slovenka iz Vidma. Moža so zato Avstrijci imeli za Laha in so ga internirali v Brucku pa Muri, od koder je prišel šele po posredovanju zidanmoškega stražmojstra. V Loko se je bito pred tem zateklo še več beneških Slovencev, kar še danes povedo priimki, Culletto, Bobera, Lendaro, Pinoza, Negro ... V črnožolti monarhiji niso imeli državljanstva. Marija je ostala v prvi svetovni vojni z malimi otročički brez vsakršnih dohodkov. Tudi v stari Jugoslaviji ni bito dosti bolje. »Nekaj je sicer bito, največ pa revščine," pripovedujeta s sinom. Vseeno z državljanstvom tudi v kraljevini še dolgo ni bito nič. V Loko-je moral priti tajnik Cvek, da so tam okrog leta 1931 končno uredili s tem. Papirji so morali romati prav do Beograda. Iz tistih časov navajeno skrbnost v tej družini še vedno čislajo. Tako še vedno sejejo ječmen in tudi ajdo ter gojijo čebele. Izkušnje so jim pokazale, da se bolje obnese gorenjska črna ajda. »Najmanj 14 dpi prej dozori in tudi izdatneje medi," pravi sin. Na mizo pride dostikrat polenta, a kaj, ko ni dobiti pravega parmezanskega sira. Marija ceni tudi zlatorumenno briško rebulo, vendar samo kozarček dopoldne in drugega popoldne. Kljub bližajoči se 98-let-nici še vedno rada marsikaj postori. Sredi junija je skrbno okopala peso. »Na polje je treba vedno iti tisti čas, da lahko soncu pokažeš hrbet," pravi. Je v tem ustaljenem redu tudi nekaj skrivnosti za čilo starost? Domači zatrjujejo, da kljub visokim letom še vedno ni videla bolnišnice. Izvrstno bere brez očal. Le sluh ji-dela težave. Z vso skrbjo se loteva pisanja pisem. Od osmero otrok jih živi še pet. Natančno ima preštete vse vnuke in pravnuke. Vnukov je 23, pravnukov pa že 12. Nekateri so razkropljeni po Nemčiji, Italiji in Angliji. Prihaja njen najbolj radostni čas, počitnice. Takrat domači drug za drugim obiščejo stari kraj. Najmlajši zato govorijo v vseh jezikih. Tam na Dobravi je takrat slišati pravi jezikovni Babilon. A. ŽELEZNIK Marija Pec: ustaljen red pripomore do velike starosti Peli stare ribniške pesmi Večer starih ribniških pesmi je spet spomnil Ribničane, da so lahko ponosni na svoje ljudske pesmi »Stare ribniške pesmi" je bil naslov nedavne kulturne prireditve v ribniškem domu JLA, posvečene 900-letnici Ribnice. Izvajala sta jo mladinski pevski zbor in nonet »Vitra". Dvorana je bila polno zasedena, saj je bila to za domačine zelo zanimiva prireditev. Poslušalci so spet slišali stare, izvirne ribniške pesmi, ki počasi tonejo v pozabo in bi tudi izginile, če ne bi bile zapisane. Občani, predvsem mladina, tudi pri pesmih obožujejo preveč vsega, kar je tuje, uvoženo, domačih biserov pa se malone že kar sramujejo. Med drugim so slišali tele pesmi: Od Rib’nce do Rakit’nce, Pejmo v Zadulje, Čuk sedi, Zabavljica Gori, Nova mera, Mislil sem, da bom gospod, Al’ imate iz itov’ce bas, Ne bom ga uzela, Oponašanje zvonov v Hrvači, Abraham ima sedem sinu, Ribniška. Na prireditvi se je predstavil tudi eden starejših zdomarjev Jože Pogorelc. Prisotnim je pripovedoval zanimive dogodivščine, ki jih je doživel Lončar Matevž na svojih romanjih po svetu. Večer starih ribniških pesmi je lepo uspel. Največjo zaslugo za to pa imata profesorja Janez Debeljak in Bernarda Kogovšek. M. GLAVONJIČ Bodo letini pospravlji herbicidi? Letos nenavadno veliko I primerov nenadnega j sušenja poljščin Kmetje na Dolenjskem imajo letos poleg vseh že znanih sovražnikov opraviti še z enim: z nepravilno in napačno uporabo herbicidov. Nekaj po lastni krivdi, nekaj pa zaradi nestrokovnosti osebja v prodajalnah ter neprimerne embalaže proizvajalcev se polja koruze, pšenice in ostalih poljščin čez noč sušijo in se zgodi, da kmetje ostanejo celo brez pričakovanega prl" dcika. Znano je, da letos sredstev za zatiranje plevela nekaj časa ni bilo dobiti, zato so kmetje kasneje z izdatnim škropljenjem hiteli nadoknaditi zamujeno-Razne atrazinske pripravke deherban in druge herbicide so v prodajalnah ponujali brez prh toženih ustreznih strokovnih navodil, zaradi pomanjkanja embalaže tudi v prevelikih količinah. Tudi to se je dogajalo, da v prodajalnah niso vselej dajak kupcem najbolj primernih sredstev in zato nič čudnega, da se letos nenavadno veliko kmetov pritožuje zaradi nenadnega sušenja pridelka. Še posebej je na delovanje herbicidov občutljiva vinska trta. Po besedah kmetijskega .inšpektorja iz UIS Novo mesto ljudje po uporabi herbicidov škropilnic ne očistijo dovolj in zatem taiste uporabljajo za zatiranje bolezni. Natančnejše prebiranje navodil, predvsem pa kupovanje že preizkušenih sredstev za uničevanje plevela, je najboljša obramba zoper tako povzročeno škodo na posevkih. Če seveda ni bila povzročena namenoma-Kajti novomeški inšpektorji letos ugotavljajo tudi primere, ko kmetje herbicide uporabljajo za reševanje sosedskih sporov. B.B- SEVNICAN TRETJI Sevničan Janko Mandeljc je bil konec mhulega tedna tretji n*, državnem prvenstvu z raketam1 Strimer. Nastopil je v vojaški uniformi, saj služi kadrovski rok v JLA Prirediteljem, Aeroklubu Osijek Sevničani zamerijo, ker kluba Veg* na državno prvenstvo sploh ~t\v# povabili. Se ga morda bojijo, ker m1 teh tekmovanjih običajno pobir3 prva mesta? JUTRI KULTURNO-ZABAVNl VEČER NA LOKI Z jutrišnjim kulturno-zabav-nim večerom - v novomeškem gostišču Na Loki se pričenja veriga prireditev, ki so jih gostinski delavci hotela Metropol pripravili v poletnih mesecih-Kulturno-zabavni večer, pričel se bo jutri ob 17. uri, je posvečen otvoritvi razstave republiške izobraževalne kolonije, ki bo v prostorih gostišča Na Loki. Na otvoritvi bodo sodelovali literat Ivan Zoran, reci-tatorka Irena Vide, humorist Toni Gašperič in tamburaši metliškega društva Ivan Navratil-Po kulturnem programu bo ob Krkj še ples, na katerem se bosta predstavila ansambla Drevored in Strip. Ob slabem vremenu bo prireditev v hotelu Metropol. TISOČ DOLARJEV DOLGA NA MULCA Do nedavnega sem mislil, da sta moja mulca poosebljena angelčka. Vsi drugi otroci so se mi zdeli veliko bolj nagajivi, razposajeni, da ne rečem: nesramni, slabo vzgojeni, predrzni, neposlušni. Če sem rekel, • recimo, svojemu Marku: »Sladoleda danes ne boš več jedel," ga enostavno ni jedel. Ali pa Jani. Ni si upal vzeti piškota s krožnika, ko smo imeli obiske, če sem ga samo grdo gledal. Se pravi, če sem imel debelejše oči, kot jih je bil vajen. Navdušenje nad lastnimi klinci meje privedlo do tega, da sem dal povečati skupno ••••••••••• sliko, ki sem jo nato obesil nad zakonsko posteljo namesto poročne fotografije. Velikokrat sem okajen razlagal svojim prijateljem, da imam otroke, ki si jih vsakdo lahko samo želi, in niti opazil nisem, da so se ob tem nasmihali. Njihovo raztegovanje ust sem imel takrat za nevoščljivost, za maščevanje nad nesrečo, ker imajo doma mularijo, nevzgojeno in nagajivo. V trenutkih slabosti sem napisal tri pesmi, posvečene Marku, in pesmico, namenjeno Janiju. »Zaslužita si to," sem šepetal, ko sem ustvarjal verze, polne hvale, navdušenja in neizrekljive sreče, da imam poštena, kra- •••••••••••• sna tanta. Videval sem ju v bodočnosti kot zrela moža, kot zdrava človeka, ki zreta vsakomur jasno v oči, ker se nimata česa sramovati. Nasprotno: videl sem ju ponosna, vzravnanih hrbtenic, kot biser čiste duše, neobremenjena s preteklostjo in z načrti za prihodnost. Podobo o njiju mi je skalil navaden časopisni članek. Nikoli si nisem mislil, da lahko potiskan papir tako spremeni vse, kar je nekaj let tičalo najgloblje v tebi. Očetovsko, z ljubeznijo ... Bil sem na službenem potovanju. Bolj iz dolgčasa kot iz zvedavosti sem prebiral ••••••••••• osrednji jugoslovanski časopis. Od zadnje strani k prvi, kot mi je v navadi. Zapičil sem se v pisanje, kije govorilo o tem, kako smo Jugoslovani zapufani. Pisec članka je preračunal, da pride na glavo vsakega našega državljana tisoč dolarjev kredita. Takrat sem vzdrgetal, popenil sem, zarjul, podoba o Marku in Janiju se je sesula v meni kot hiša iz kart. »Smrkavca! Samo tri dni me ni doma, pa sta že naredila takšno oslarijo," sem glasno bevsknil, da so pričeli v sosednji sobi tolči po hotelski steni. Srečo sta imela, mulca, da nista bila blizu. Iz očetovskega razočaranja bi ju premikastil do bolečine. TONI GAŠPERIC