Med dmgim preberite • DOGOVORI MED SINDIKATOM IN VLADO, str. 2 • O SREDNJI ŠOLI ŠE NIČ DOKONČNEGA, str. 2 • VSEM ZAMEJSKIM ŠOLAM ENAKO POZORNOST, str. 2 • KAKO IZ ZASTARELEGA OKLEPA? str. 3 • NOVO V ŠOLSKI ZAKONODAJI, str. 3 • NE VEČ: MORAŠ, AMPAK ŽELIM, HOČEM, ZMOREM, str. 5 • OBJAVE, str. 7-10 • KOMUNIKACIJA IN JEZIKOVNA KULTURA, str. 12 BERTA GOLOB Razcekinjena jezikovna kultura Prebiram zapise v zborniku, cija ali pa tudi ne. Res sama sam- dodati še kaj iz svojega, izdane ob simpoziju Komunika- cata z njimi piscem ne morem Upam, da čutijo nekaj podob- cija in jezikovna kultura v os- povedati svojih misli. Toda ko mi nega vsi udeleženci simpozija, saj novni šoli - potekal je na PA oni ponujajo svoje, mi jih ne za- so enako kot jaz mogli dejavno v Ljubljani - in komuniciram man, ker jih bom ob primerni sodelovati le v eni tematsko-raz- z njimi. Monološka komunika- priložnosti znala uporabiti in jim pravljavski skupini, preostalo te- Bard lucundus: Mladi Chardin, 1981 Tokrat objavljene slike so s posmrtne razstave del Barda lucundusa, ki je bila odprta od 14. maja do 8. junija v protorih Mestne galerije. Bardovo slikarstvo v širini, kakršno odkrivamo danes, prav gotovo zavezuje in obvezuje na poseben način. In to prav zaradi značilnega vtisa, ki ga sicer zbuja vsako kakovostno likovno delo z anahronističnim, to je s predznakom nevsakdanjosti. Gre za nemočnost, da bi ga takoj in za vselej uvrstili v jasno opredeljen trend, če ne vsaj v likovni trenutek nekega obdobja. Prav pred vsakim Bardovim delom - res redke so izjeme - si je mogoče vzeti čas za premislek: od tistih začetnih, tako rekoč samo risarskih črno-belih panojev, platen, v katere počasi vstopa barva, najprej grajena samo na razmerju chiaroscuro. motivno opredeljena kot fantazijska figuralika, prek svojevrstne začasne presno\ e iz baročne manire v mistiko kabalističnega repertoarja, ki naj bi bila najbrž samo povod za premislek o nastanku duha in materije, o likovnem prenosu v pravo slikarsko snovnost, in zaradi vstopa v imaginarni pejsaž z razpetim nebesom spet kot slavospev sproščene, transcendentalne duhovnosti in snovnosti v likovnem pomenu, pa vse do starčevsko-demonske strašljivosti v duhovnem in fizičnem pomenu zaradi gradnje portreta in avtoportreta z vso Zgodovinsko zaknnkanostjo. z naličji karikature, čiste groteske in oblastništva... A. Bassin, Skica za Barda, iz kataloga ob razstavi. 1990) motiko pa morajo predelati v sebi po prej omenjenem monološkem vzorcu. Ko premišljujem, misel prehiteva misel in tako se mi podi skozi zavest zmedena risanka občutkov, pritrjevanj, pomisli, ugovorov, vprašanj, spoznanj in pričakovanj. Tudi pričakovanj, kdaj se bosta komunikacija in jezikovna kultura v šoli iz mrtvega teka pognali v živo pretakanje tako očitno, da kot zgled komunikacijske razgibanosti ne bodo ostajale le posamične šole in v šolah le posamični ljudje. To so učenci in učitelji. Večkrat si drug drugemu poočitajo nečlovečnost. Ne tako malokrat celo upravičeno. Komunikacija v razredu poteka tudi v takemle slogu: Učenec: Rad bi popravil oceno. Učitelj: Kadar bom jaz hotel. Posledica: ves mogoči razpon od žalosti do zakrknjenosti. Slišim očitek: navija za vrtčevske metode v srednji šoli, za crk-Ijarijo v osnovni šoli, to je za oblazinjene padce na nos in za najmehkejše obliže na rane »brutalno zmesarjenih« učencev. Ne. Zavzemam se za zelo delavno šolo, le da tudi za zelo človečno komunikacijo med učenci in učitelji. Ker je kultura gojenje, naj bi tudi vedeli, kaj je jezikovna kultura in kulturna komunikacija. Jezikovno kulturo pomagajo v šoli oblikovati - bogatiti ali pa vodenih - vsi učitelji in vsi učenci. Jezikovna kultura ni vpisana le v poklicno dolžnost učitelja materinščine, tega romantično vznesenega, vendar izumirajočega dinozavra. Ta kultura je naloga prav vsakega učitelja. Kako da ne tudi učiteljice gospodinjstva? Kako da ne tudi učitelja športne in tehnične vzgoje? Zaman je pričakovati, da bo jezikovno kulturo dvignilo na višjo raven toliko in toliko učiteljev slovenskega jezika ob toliko in toliko urah pouka materinščine, učitelji drugih predmetov pa bi (še naprej) gojili le akvarije, viva-rije, teorije in arboretume svoje stroke, ne glede na to, da naj bo vse, kar domislimo, izrazljivo v človeškem jeziku čim natančneje in ustrezneje. Tega je treba učence učiti pri vseh predmetih, drugače ostanejo funkcionalno nepismeni. Ne verjamem, da jim pri tem lahko odpomorejo še tako inteligentni računalniški možgani. Jezikovna komunikacija in jezikovna kultura si podajata roko. Njuna stično, točko je jezikovno vedenje in vedenje. Vedeti čim več. Toda vedenje si lahko prido- bivamo le postopoma. Ni pametno da »na začetku dajemo preveč in zato na koncu dobimo premalo«. Jezikovni pouk je sestavina jezikovne vzgoje in obrnjeno, vzgoja pa je delovanje, ki nima konca. Tudi jezika se učimo, »se v njem gibljemo, dihamo in smo« prav do konca življenja. Tega se mora vsakdo zavedati, da more hoteno oblikovati humane medosebne odnose. Naše jezikovno znanje je šibko. Za to je več vzrokov. Jezikovna kultura in kultivirana komunikacija sta na tleh. Ko slišim učiteljico v razredu reči Zdaj mi je pa dosti tega, ne boste me več zajebavali, se ponovno zavem, kako daleč je že segla jebentiza-cija sporazumevanja. Upira se mi vsako zavijanje oči in svetohlinje-nje, nič manj pa zasvinjanost jezika, grobosti in vsesplošna vul-garizacija. Krepka primera, dal bi zanjo cekin, je postala kaj razcekinjena in Zupančič se za tako, kot je, najbrž ne bi pretirano ogreval. Šola bo morala storiti nekaj v prid resničnim komunikacijskim dragocenostim, počasi vrniti ugled jezikovni kultiviranosti, uzavestiti mladim ljudem pomen, razsežnost in domicil socialnih zvrsti jezika, pridobiti učence za drugačen odnos do jezika in sporazumevanja, sicer Slovenci ne bomo več imeli kulturno obujenih staršev, ki so otrokom prva šola vsega, tudi jezikovne kulture. Simpozij Komunikacija in jezikovna kultura v osnovni šoli je odprl vidike, navrgel vrsto ugotovitev, nakazal tudi nekaj smeri k oddaljenim, a ne povsem nedosegljivim ciljem. Udeležencev ni pustil neprizadetih. Številni niso skoparili s pohvalo. Bili so tudi taki, ki so iz skupine, v katero so se včlenili, prihajali razočarani in nepotešeni. Komunikacija se v njej očitno ni razvila, tako da se je obetavna tematika razblinila v meglo. Tako smo spet pri večnem: Zakaj? Komunikacija mora biti prepletanje, pretakanje, kroženje celo tedaj, ko ji poočitamo enosmernost. Ko prebiram zapise v Zborniku, sama v sebi komuniciram z njihovimi pisci. Ko sem članica razpravljavske skupine, imam konec koncev pravico biti tudi tiho. Saj je molk tudi sporazumevanje. Znana je ugotovitev, da ni mogoče ne komunicirati. Korak iz komunikacije k jezikovni kulturi in nazaj h komunikaciji je kot prvina telesnega (plesnega) giba. To je prepletenost v celoto, ki se ji reče govorica vsega človeka: vsega, kar je v njem, in kar je po njem počlo-večenega. Gib, jezik, mim, ki se po simbolih zjedrijo v sporočilo. Upati je. da se bo šola naučila gledati čez ograjo zamejenosti in odpirati ačcacsm popisd k. širšim obzorjem tudi pri učenju, spoznavanju in spoštovanju jezika. 0 srednji šoli še nič dokončnega Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje je na zadnji seji (25. maja) dolgo razpravljal o šolskih novostih v novem šolskem letu. Za osnovne šole je podprl gradivo Obvestilo osnovnim šolam za delo v šolskem letu 1990/91, ki gaje bil pripravil Zavod RS za šolstvo. Na pot v osnovne šole gredo navodila in priporočila s trojnim namenom: razbremenitev učnih vsebin skladno z dognanji evalvacijskih raziskav, posodabljanje pouka, odstranitev vsega, kar je šolo ideologizi-ralo. Drugi dokončni sklep Strokovnega sveta je zadeval srednješolski predmet STM za zdajšnje šolsko leto, ki se izteka (1989/90): ocena iz STM ni pogoj za dokončanje šolskega leta ali za napredovanje, učenec pa lahko zahteva, da se mu ocena iz tega predmeta ne vpiše v spričevalo. Tretji sklep, ki pa najbrž še ni čisto zadnja beseda, se nanaša na ponujeni srednješolski predmet kultura miru in nenasilja ali obramboslovje (ta naj bi zamenjal dozdajšnji predmet obramba in zaščita). To je novi predlog Zavoda RS za šolstvo, po katerem naj bi se učne vsebine novega predmeta ne izvajale več kot poseben predmet, marveč bi se delno prenesle v temeljne splošne predmete; nekaj predlaganega znanja in spretnosti pa bi si učenci pridobili v namenskih dejavnostih (3 tedne) v 3. in 4. letniku. Učenci, ki jih obramboslovje posebno zanima, bi se temu lahko bolj posvetili v sklopu izbirnih učno-vzgojnih področij. Predlog je bil nov, izzval je zelo nasprotujoča si mnenja tako na sestanku Strokovnega sveta (tudi med sodelavci Zavoda RS za šolstvo: predmet naj ostane - predmeta naj ne bo) kot pozneje v javnih odzivih in kaže, da bodo na junijski seji Strokovnega sveta še govorili o dokončni obliki iz obramboslovnega učno-vzgojnega področja v srednjih šolah. Vse druge stvari v zvezi s spremembami v srednji šoli so pa še bolj nedokončne, o njih bodo odločili na junijski seji Strokovnega sveta. Za tisto, kar naj bi bilo namesto dozdajšnjega predmeta STM, sta bili predstavljeni dve možnosti: po eni bi bile družboslovne vsebine v novem predmetu državljanska kultura ter v prenovljenih predmetih sociologija, filozofija, ekonomija in psihoanaliza, po drugi pa bolj ali manj v predmetu družboslovje, s katerim bi didaktične in vsebinske zasnove družboslovnega izobraževanja vpeljevali v srednje šole čisto drugače. Tudi zasnova triletnega poklicnega in štiriletnega strokovnega šolstva še ni dokončno urejena. Jasno je, da se učni programi enega in drugega šolanja razločujejo, prav tako je dokončna opredelitev za poudarjanje splošnoizobraževalnih predmetov v štiriletnih strokovnih šolah ter poklicnih v triletnem šolanju. Ni pa še zadnje besede o tem, koliko daleč bodo odločitve segle že v šolskem letu 1990/ 91. Zavod RS za šolstvo je zadržan do naglih skokov na premalo pripravljenih tleh. Pomisleki k temu pa so bili izraženi v mnenju predsednika dr. Franca La-zarinija: Razveseljivo je, da se spreminja strokovno šolstvo in da so se nekateri šolski predmeti združili. Dejal pa je, da so on in drugi člani Strokovnega sveta imeli bolj radikalne želje, med drugim za krčenje nekaterih predmetov. Zaželeno je bilo, da bi tudi gospodarstvo bolj uveljavljalo svoj vpliv. Za gimnazijski program pa je bilo omenjeno, da so člani Strokovnega sveta pričakovali sintezo dveh mogočih rešitev, ponujenih na prejšnji seji Strokovnega sveta. Namesto tega pa se je pojavila tretja pobuda, katere značilnost je na eni strani zože-vanje obveznega učnega predmetnika in na drugi širjenje izbirnega, fakultativnega pouka. Videti pa je, da zasnove take šole za našo domačo rabo še ni v naših glavah. Misli se prerade vračajo v hlastanje za obvezno učno vsebino v obveznih predmetih, denimo umetnostne vzgoje, obramboslovja in vsega drugega. Kaj in kako bo jeseni v gimnazijskih učilnicah, bo povedal Strokovni svet na junijski seji. Sama misel o novi zasnovi gimnazije pa je bila bolj ali manj pozdravljena. USTANOVILI SO NEODVISNI SINDIKAT ŠOLSKIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV V Ljubljani je bil ustanovni sestanek Neodvisnega sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije. Sprejeli so statut in dali v razpravo predlog svojih programskih smernic. Ta sindikat bo samostojen, sicer pa pridružen Zvezi neodvisnih sindikatov Slovenije - Neodvisnosti. J. S. Kaj bo s človekoljubjem? Gospod Olšak, zunanji tajnik slovenskega kongresa in eden zelo dejavnih delavcev pri celovškem Zvonu, je predlagal, naj bi vpeljali v slovenske šole nov predmet: človekoljubje. Ta naj bi vzgajal k čim boljšemu razumevanju med ljudmi in spodbujal, naj bi se vsi ljudje učili esperanta in govorice nemih. Šolski minister dr. Peter Vencelj je s pobudo že seznanil kolegij, gospoda Ošlaka pa opozoril na t.i. predmetomanijo - vpeljevanje novih in novih predmetov v naše šolske programe. Ker je teh res že veliko, je zelo verjetno, da se Strokovni svet, ki naj bi dokončno odločil, kaj bo s človekoljubjem v slovenskih šolah, zanj ne bo ogrel. Dogovori med sindikatom in vlado V Ljubljani so se 6. junija 1990 na pobudo Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije sestali predstavniki Izvršnega sveta Republike Slovenije: podpredsednik Matija Malešič, predsednik RKVITK dr. Peter Vencelj, predsednik RK za raziskovalno dejavnost in tehnologijo dr. Peter Tancig ter izvršni odbor republiškega odbora sindikata. Sestanka se je udeležila tudi predstavnica Republiškega komiteja za delo. Tema pogovora je obsegala pripravo kolektivnih pogodb, pripravo in sprejemanje zakonov za vzgojo, izobraževanje in raziskovalne dejavnosti ter sodelovanje sindikata ob pripravi kolektivnih pogodb in zakonodaje ter urejanje gmotnega položaja zaposlenih v teh dejavnostih. Predstavniki Izvršnega sveta so ugotavljali, da je Republiški komite za delo pripravil zasnovo sistema urejanja delovnih razmerij s kolektivnimi pogodbami tudi za družbene dejavnosti, vendar je ostalo nerešenih več vprašanj, do katerih se bo morala opredeliti vlada. Vzgojo, izobraževanje in znanost je treba urediti z novimi zakoni. Podlaga za urejanje bo podana s sprejemom zveznega zakona o ustanovah. Republiški komite za delo tudi predlaga, naj bi sprejeli generalno kolektivno pogodbo za vse družbene dejavnosti, nato pa kolektivne pogodbe za ožje dejavnosti. Izvršni svet Republike Slovenije bo v najkrajšem času pretehtal probleme in se opredelil do urejanja teh pomembnih vprašanj. Predstavniki izvršnega sveta in sindikata menijo, da bi generalna kolektivna pogodba za družbene dejavnosti lahko urejala samo temeljna razmerja med posameznimi dejavnostmi. Zato je treba še nadalje pripravljati posamezne panožne pogodbe, vendar pa reši- tve v kolektivnih pogodbah ne morejo spremeniti zakonske ureditve tega področja. Te pogodbe naj bi uveljavili z novim finančnim letom (1991). Strateška vprašanja razvoja dejavnosti je treba urediti z zakoni, katerih osnutke šele pripravljajo (osnovna šola, srednja šola, univerza, zakon o raziskovalni dejavnosti). Ob sprejemanju zakonov bo lahko sindikat prenašal stališča in zahteve članstva. Izvršni odbor sindikata je predstavnike Izvršnega sveta seznanil, da se je v samostojni Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije doslej včlanilo s podpisom posebne izjave že več kot 8000 zaposlenih v osnovnih šolah, vrtcih, srednjih šolah in drugih organizacijah. Opozoril je tudi, da se gmotne razmere slabšajo, zlasti v srednjem šolstvu, in zahteval, da mora vlada ukrepati. Posebno pozornost so namenili vprašanju, katero področje bo pristojno za urejanje zadev vzgojno-varstvenih organizacij, ter nadaljnjemu financiranju časopisa Prosvetni delavec. Republiški izvršni svet se bo enakopravno pogajal s predstavniki vseh sindikatov, ki bodo imeli članstvo, čeprav pričakuje, da se bodo dogovarjali vsaj sindikati v isti dejavnosti. Vprašanje gmotnega položaja zaposlenih bosta obravnavala oba področna komiteja, o vzgojno-varstveni dejavnosti pa se bodo pogovorili z Republiškim komitejem za zdravstvo in socialno varstvo. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo bo poskrbel za sofinanciranje Prosvetnega delavca kot osrednjega strokovno-informativnega časnika za vzgojo in izobraževanje v republiki. VLADO TKALEC I a ti o d Vsem zamejskim šolam enako pozornost USTANAVLJANJE ZVEZ DRUŽIN I Da bi se otroštvo vrnilo ii Dr. Peter Vencelj po obisku na Zvezni gimnaziji v Celovcu Zveza prijateljev mladine Slovenije spodbuja gibanje za otroka in družino ti Pred dnevi (27. maja letos) je Zvezna gimnazija iz Celovca pripravila slavnostno akademijo, s kakršno ponavadi končajo šolsko leto. Med gosti, ki so se udeležili prireditve, sta bila tudi nova slovenska ministra dr. Janez Dular - za narodnosti in Slovence po svetu, in dr. Peter Vencelj - za šolstvo. p Snovanje novega, drugačnega upravljanja v otroškem varstvu, vs< ^ večja skrb za otrokove pravice, prizadevanja za dobro šolo, tui prijazno (a ne le to), so morda uvod v vseslovensko gibanje D f »Ko sem v predvolilnem boju v Kranju vodil prvo okroglo mizo z zamejci, sem ugotovil, da nas bolj zanima, kaj tare Albance v Jugoslaviji, kot pa težave, ki jih imajo Slovenci v zamejstvu,« je dejal dr. Peter Vencelj, ki smo ga obiskali takoj, ko se je vrnil iz Celovca. »Svoje poglede v zvezi s tem moramo spremeniti, gojiti bolj pristne stike z rojaki po svetu,« je dejal minister in nadaljeval: »Tudi to je bil eden od motivov, da sem se z veseljem udeležil omenjene slovesnosti v Celovcu - na tamkajšnji Zvezni gimnaziji, ki je prav tako del našega slovenskega šolskega in kulturnega prostora.« Nedavni obisk pa ni bil le družabno srečanje z avstrijskimi šolniki in učenci, temveč tudi priložnost za najrazličnejše pogovore, na primer o učbenikih. Dr. Peter Vencelj se je dogovoril, da bodo komisiji za učbenike na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije sproti pošiljali učbenike, ki jih uporabljajo Slovenci na Avstrijskem. Komisija jih bo primerjala z našimi učbeniki in drugimi, ki so namenjeni Slovencem po svetu. Tudi to naj bi pomagalo pri nadaljnjem usmerjanju in snovanju učbenikov. Šolske oblasti na avstrijskem Koroškem si želijo v prihodnje ohraniti vsaj tako dobre stike z nami, kakršni so bili doslej, radi pa bi razvili še tesnejše sodelovanje in predvsem to, da bi vse zamejske šole obravnavali enako. »V preteklih letih ta skrb ni bila poenotena - za nekatere dijaške domove smo priskrbeli brezplačne vzgojitelje, drugih pa niti s knjigami nismo založili,« ugotavlja dr. Peter Vencelj. Obeti za prihodnost pa so drugačni: vse institucije šolskega sistema zunaj naših meja naj bi bile obravnavane enako. L. L. ohranjanje, pravzaprav za povrnitev otroštva in otrokovih pravic p Pobuda za takšno gibanje je bila podana v razpravi ob nedavne! p seminaiju Zveze prijateljev mladine Slovenije o Ustanavljanju zve! 2 družin (17. maja letos). Sicer pa: povezovanje med družinami postaji čedalje bolj nujno, ne glede na to, ali bo omenjeno gibanje zaživeli n ali ne. 50 Kraigherjevih štipendij za študente Obe slovenski univerzi v Sloveniji imata skupen štipendijski sklad, imenovan po Borisu Kraigherju, namenjen za denarno pomoč študentom, ki se pripravljajo za prihodnje delo v visokošolskem pedagoškem delu, za znanstveno delo ter za razvijanje kulturnega bogastva v Sloveniji. Za novo študijsko leto je skupščina razpisala 50 novih štipendij Za te štipendije se lahko potegujejo študentje z obeh slovenskih univerz, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi uspehi in uspešnim sodelovanjem v študijskih, strokovnih in raziskovalnih dejavnostih dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne uspehe. Pogoj pa je, da se izobražujejo za vzgojno-izobraževalno in raziskovalno dejavnost v visokem izobraževanju, za potrebe raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, za ohranjanje in razvijanje kulturnega bogastva in ravni na Slovenskem. Te štipendije lahko dobijo študentje od vključno 3. letnika naprej, ki imajo vsaj prav dobro povprečno oceno opravljenih izpitov. Podeljujejo pa se celoletne štipendije za študij na kateri izmed fakultet mariborske ali ljubljanske univerze, nadalje štipendije za določen čas za študij na drugih ustanovah (med drugim morajo ti kandidati predložiti povabilo te ustanove in potrdilo o drugih virih za financiranje študija na tisti ustanovi), lahko pa tudi za obisk mednarodnih znanstvenih srečanj. Kandidati lahko oddajo prošnje do konca septembra, nadrobnejše informacije dobijo pri pristojnih referentih na rektoratih obeh univerz. V iztekajočem se študijskem letu 1989/90 je štipendije iz tega sklada prejemalo 72 starih štipendistov in 66 novih (51 na dodiplomskem študiju na ljubljanski univerzi "in 3 na univerzi v Mariboru. 10 na podiplomskem študiju, 2 za mednarodna srečanja). Od septembra lani so te štipendije za 20 odstotkov višje od drugih kadrovskih štipendij. J, S. • Po Splošni deklaraciji o človekovih pravicah (Združeni narodi, 1948), Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščinah. Deklaraciji o otrokovih pravicah (Generalna skupščina OZN, 1959), Konvenciji o otrokovih pravicah (Združeni narodi, 1989) in 53. dopolnilu k Ustavi Republike Slovenije je določeno vse najnujnejše, kar mora družba zagotoviti otroku in družini - varstvo, podporo in vse pravice, ki so potrebne za njun razvoj. Tudi mi smo podpisniki vseh teh dokumentov, zato bi pri nas morali za otroka in družino kar najbolje poskrbeti. Kako pa je v resnici? V dozdajšnjem sistemu upravljanja so bile potrebe in interesi družine zastopani v delegatskem sistemu le formalno v zborih uporabnikov, vendar je bilo do pravih interesov otrok, staršev in družine kot skupnosti še zelo daleč. Prav to je spodbudilo Zvezo prijateljev mladine Slovenije, da je oblikovala Iniciativni odbor za ustanovitev zvez družin. Te zveze naj bi omogočile različnim družinam in družinskim članom, da se med sabo povežejo in organizirano izrazijo svoja hotenja, da soodločajo pri urejanju vprašanj, ki so zanje življenjsko pomembna. Zveze naj bi skrbele za otrokove in družinske interese, opozarjajo na nepravilnosti v zvezi s tem, interese naj bi med seboj usklajevale, jih uveljavljale v skupščini in upravnih organih, vplivale na oblikovanje in uresničevanje družinske politike in vprašanj, ki zadevajo otroka in družino, obenem pa tudi na oblikovanje zakonodaje, ki ureja to področje. Nanovo ustanovljene zveze bodo delovale po občinah in v republiki po splošnem in po posebnih programih, ki bodo prilagojeni otrokovim in družinskim potrebam ter okolju, od koder izhajajo. Vplivale naj bi tudi na prerazporeditev narod- nega dohodka, na družinsko po k litiko in njen nacionalni prc gram, na uzakonjenje zvez. Mei s! pomembnejšimi nalogami b h tudi svetovanje družinam - p (i telefonu, z različnimi predavan! n in posveti. Zveze naj bi se pove d zovale tudi s podobnimi medna'či rodnimi organizacijami. d Obeta se še nekaj, za kar sm^d si že dalj časa zaman prizadevali P večja urejenost pri izplačevanji Vl otroških dodatkov - ti naj bi s< ponovno uveljavili; osebni dost hodki med porodniškim dopnn stom in odsotnostjo z dela d in s Pravilnikom za srednje šole p (objavljena sta v prilogi Prosvetli nega delavca), se dozdajšnje ve dvotedenske zimske šolske po-n3 Cithiče razdelijo v dva dela. Prvi del počitnic bo od božiča (25. nc december) do izteka novoletnih ili: praznikov. Tako so upoštevane rji Večletne pobude s šol za obnovi-s( tev teh počitnic, tudi mnogo jo staršev jih je želelo. Šolske počit-5U niče od božiča do novega leta d( imajo tako rekoč vse evropske j t države, nekatere en teden, neka-;gi mre dva. ne Drugi del zimskih počitnic bo /ci°stal tam, kot so dozdaj - na ad Prehodu med prvim in drugim go Šolskim polletjem. Sprememb :k'Pd njih pravzaprav ni, če si od-nc mislimo bistveno - trajale bodo ;riSamo 1 teden. Pravilnik za osnovne šole in pravilnik za srednji nje šole določata, da se te - zim-zoyke počitnice še naprej razpore-ci|iajo v 2 časovni obdobji, vrstni a£|.red se izmenjuje, vendar tako, ^jjda imajo osnovnošolci in sredic nješolci na istem območju hkrati Počitnice. Prvo počitniško obdobje se začne 4. ponedeljek v januarju, drugo naslednji po-i nedeljek. V novem šolskem letu . bodo ljubljanski in mariborski | z Šolarji ter šolarji okoliških občin ’0, 'meh zimske počitnice v drugem a(j obdobju, povsod drugje pa v pr-ejVem. Tudi večina drugih evrop-skih držav ima te zimske ali smučarske počitnice, menda veči-.. notna (enako kot pri nas) dolo-1'cene že pred začetkom šolskega teleta. Spomladanske počitnice osta-"jajo med 27. aprilom in iztekom ^Prvomajskih praznikov. Drugod rC Po Evropi imajo večinoma veli-izJkpnočne počitnice, ponekod še en°inkoštne, se pravi časovno ene jPred našimi in druge pozneje. 311, Prostih dnevov - poleg sobot 'n počitnic - bo v šolskem času bolj malo: dan mrtvih (1. november), dan republike (29. in "idO. november), Prešernov dan J8. februar) in en dan, ki ga z let-n'm delovnim načrtom določi Vsaka šola sama. , Ernest Sajovic, ravnatelj sred-ir1'nje kemijske šole v Ljubljani, ez njim 'se je strinjal tudi direk-®=Dr Zavoda za šolstvo dr. Srečo ^ Zakrajšek - ni mogel prodreti jS Pobudo, da bi s šolskim kole-aPdarjem predvideli tudi čas za P končni izlet dijakov zadnjega razreda. Komite ni popustil v svo--4Jem stališču, da je učnih dni v šolskem letu zelo malo (v zad-njem letniku še manj kot v prejš- njih) in da prostih dni za izlet ni mogoče kar s pravilnikom rezervirati. To pomeni, da se bodo nekajdnevni končni izleti vrstili, podobno kot dozdaj, mimo šolskega pravilnika, a ob zavesti učencev in učiteljev, da so ti izleti potrebni in koristni. Zamisel o delitvi šolskega leta na tri časovna obdobja ni prodrla v pravilnik. Eksperiment treh ljubljanskih šol se še naprej proučuje, mogoče da bo (če bo uradno spoznan za primerno stvar) posplošen kot splošno pravilo kdaj pozneje - če se še te tri ljubljanske šole ne bodo naveličale ostajati osamljene in svojo zanimivo posebnost opustile. O drugih treh obravnavanih pravilnikih, ki so šli na šole v razpravo za en mesec, kaže najprej omeniti osnutek pravilnika o prihodnji srednješolski maturi. Prvič naj bi bila izpeljana leta 1996, se pravi z dijaki, ki se bodo v prve razrede srednjih šol vpisali leta 1991. Priprave na maturo pa pravzaprav že potekajo. Pravilnik bo moral urediti vrsto stvari, ki jih kaže na šolah še skrbno razmisliti, saj bodo v marsičem vplivale na celoten srednješolski pouk, nemara da v čem tudi na osemletko. Še bolj bo za marsikatero šolo zanimiv osnutek Pravilnika o strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju ter o napredovanju pedagoških delavcev v srednjem šolstvu, ki je bil tudi poslan v razpravo na šole. Predvideno je obvezno izpopolnjevanje in usposabljanje učiteljev in drugih pedagoških delavcev na srednjih šolah; to pomeni, da bodo. šole morale učiteljem zagotoviti to možnost, učencem pa dober pouk tudi v času učiteljeve študijske odsotnosti. Predvidena so napredovanja in nazivi. Učitelji in drugi pedagoški delavci bodo med javno razpravo najbrž dobro razmislili, če je zdaj ponujeni osnutek pravilnika tisto, kar si že dolgo želijo. Tretji osnutek pravilnika zadeva pogoje za opravljanje izobraževalne dejavnosti z osebnim delom, zadeva pa predvsem izobrazbo zasebnih poučevalcev. Komite je poslal v razpravo tudi gradivo za izdelavo zasnove in strategije razvoja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki ji za zdaj še manjka del o visokem šolstvu. Zasnove prihodnjega izobraževalnega sistema vsekakor zasluži temeljit razmislek v čim širšem strokovnem krogu, saj gre za pomembne zadeve. Še eno gradivo je obravnaval Komite na poslovilni seji: letni delovni načrt Zavoda RS za šolstvo. Po splošni oceni je Zavod ponudil zelo dober letni načrt, vendar pa denarno prezahtevnega. Pomeni, da bo v hudih gospodarskih časih nekaj Zavodovih načrtov ostalo finančno nepokritih - Zavod pa napoveduje, da tedaj takih nalog pač ne bo opravil. Nekateri so Zavodu namignili, naj sam opravi izbor najpomembnejših nalog, direktor dr. Zakrajšek pa je rekel, da Zavod ne bo storil tega, saj meni, da so vse predlagane naloge potrebne - zato jih je bil tudi postavil v svoj načrt. J. S. ■ šolstva. To so pritiski na osnovno šolo. ki najpogosteje zanemarjajo interese razvoja otrok in težijo k podrejanju osnovne šole le trenutnim ali pragmatičnim družbenim ali političnim interesom. Mislimo, da nikakršni družbeni cilji, niti na tehnološkem. proizvodnem ali gospodarskem področju niti v športu, znanosti ali kulturi, ne upravičujejo brezobzirnega pospeševanja in izrabljanja sposobnosti in nadarjenosti otrok. Hudo nevarno je. če bi v prihodnje izključno zaradi takšnih ciljev nastajale profilirano usmerjene osnovne šole ali oddelki, v katerih poučevanje in učenje ne bi izhajala iz načel in razmer sodobnega pedagoškega dela, temveč bi se podrejala nekim nešolskim pragmatičnim ciljem in koristim. Odklanjamo tudi tiste oblike zunanje diferenciacije osnovne šole. ki bi temeljile na institucionalni diferenciaciji; to bi zahtevalo nastajanje različnih tipov osnovnega šolanja, med katerimi bi za posamezne tipe šol veljala nižja učna zahtevnost ter s tem povezane manj ugodne razmere in standardi za delo. Tako kot smo doslej zavračali programsko in organizacijsko uniformnost osnovne šole. zdaj nasprotujemo tudi težnjam po njeni zgodnji storilnostno usmerjeni zunanji diferenciaciji, zlasti še, ker ta temelji na izrabljanju otrokovih sposobnosti za doseganje nekih trenutnih uspehov. Zgodnejša storilnostna zunanja diferenciacija je tudi sicer povezana z večjimi težavami. Izkušnje iz zgodovine našega šolstva in tudi sodobna tuja spoznanja kažejo, da ob vpeljevanju zunanje diferenciacije ni mogoče preprečiti številnih negativnih pojavov za tradicionalno šolsko han-dikapirane dele prebivalstva, med katere spadajo zlasti nižje socialne plasti, prebivalstvo iz neurbanih in od šol oddaljenih okolij in tudi precej deklet. Zato v prihodnjem razvoju naše osnovne šole ne potrebujemo več reform, ki bi temeljile na ideologiji revolucionarnih skokov. Še naprej sl jo zamišljamo kot integrirano šolo. ki bi v svoji notranji organiziranosti vodila od večje enotnosti pouka k večji prožnosti in diferencira-nosti. Diferenciacija naj bi se v osnovni šoli, ki temelji na načelih enotnosti, začenjala z notranjo in delno tudi s fleksibilno diferenciacijo na elementarni stopnji (npr. od 1. do 4. razreda), nadaljevala z bolj poudarjeno diferenciacijo v naslednjih razredih, kjer naj bi bilo težišče tudi na odkrivanju, spodbujanju in usmerjanju »močnih razvojnih točk« posameznega učenca. Z vpeljevanjem izbirnih predmetov v zadnjih razredih naj bi fleksibilna diferenciacija prehajala tudi v oblike linijske ali smerne zunanje diferenciacije, še posebno tedaj, če bi se osnovno šolanje podaljšalo - to pa bi se skladalo z razvojnimi trendi v svetu. Prenove v sistemski ureditvi osnovne šole in zlasti novih modelov diferenciacije ne bi smeli v nobenem primeru vpeljevati frontalno. Vse odločitve, ki bi terjale frontalno vpeljavo, morajo izhajati iz strokovnoteore-tično utemeljenih predlogov - te pa bi morali izkušenjsko preveriti na eksperimentalnih šolah. Zdajšnje izkušnje šolske prakse kažejo predvsem na zelo ugodne učinke fleksibilne diferenciacije, hkrati pa praktične izkušnje opozarjajo na neizrabljene možnosti notranje diferenciacije. Zato poudarjamo, da strateški problem v razvoju osnovne šole zdaj ni vpeljevanje zunanje diferenciacije, posebno še ne institucionalne, temveč zagotavljanje najprimernejših možnosti za notranjo in fleksibilno diferenciacijo. Prav v tem vidimo eno prednostnih nalog zdajšnje šolske politike, posebno kar zadeva usmerjanje vlaganj v razvoj osnovne šole. Pri tem mislimo na načrtno učno-tehno-loško posodabljanje, na spodbujanje razvoja in kakovosti dodiplomskega in stalnega izobraževanja učiteljev, na razvoj raziskovalnega in razvojnega dela za jasnejše oblikovanje izobrazbenih standardov, predvsem pa na zmanjševanje števila učencev v oddelku. Napredne pedagoške usmeritve danes v svetu še posebej opozarjajo na zadnjega od navedenih pogojev in zlasti na njegov pomen na nižjih stopnjah šolanja. Pogosto so prav preveliki oddelki ovira za to, da bi večje učinke dosegli z notranjo in fleksibilno diferenciacijo in zato tudi vzrok teženj po čimprejšnjem ločevanju učencev. Razvoj osnovnega šolanja naj bi sistemsko v prihodnje reševali tudi bolj povezano s srednješolskim izobraževanjem. Neustrezna je namreč zdajšnja šolska filozofija, ki temelji na velikih skokih med posameznimi stopnjami šolanja. Posledica tega je, da se najhujša odbira v celotnem šolanju največkrat opravlja med šolskimi počitnicami; to dobiva s širjenjem primerov omejevanja vpisa v srednje šolstvo že skoraj sistemski pomen. Šolski sistem naj bi temeljil na blažjih prehodih med posameznimi stopnjami in diferenciacija v osnovni šoli bi morala biti namenjena tudi pripravi učencev na prehod v srednjo šolo, da otrok ne bi bi! tako nepripravljen na najusodnejše življenjske odločitve in ne tako nenadno postavljen prednje. Menimo, da bi morali v našem šolstvu zapustiti filozofijo šolske ureditve, ki temelji na eni sami strategiji, ki omogoča le eno pot do zaželenega cilja. Enotnost vzgojno-izobraževalnega sistema naj bi v prihodnje temeljila na načelu enotnih ciljev in različnih poti za njihovo doseganje, to naj velja že za osnovno šolo, predvsem pa za srednjo. ZDENKO MEDVEŠ, predsednik Slovenskega društva pedagogov NEKAJ POMISLEKOV OB OSNUTKU ZVEZNEGA ZAKONA O USTANOVAH ALI ZAVODIH Kako iz zastarelega oklepa?__________________________________ Z enoinpolletno zakasnitvijo je pred nami osnutek zakona o ustanovah. Pred dobrima desetletjema smo v slovenskem prevodu tedaj veljavnega zakona ustanove imenovali zavodi. To ime bi bilo bržkone smotrno ohraniti tudi v prevodu novega zakona. Zamuda novega zakona o zavodih je očitna zato, ker je skupščina Jugoslavije sprejela npr. zakon o podjetjih ob koncu leta 1988. Že takrat smo opozarjali, da bi morali hkrati urediti tudi pravni položaj zavodov na negospodarskem področju. Zakon o združenem delu je namreč prenehal veljati za gospodarske organizacije, zato bi bilo razumljivo, da se skladno s tem pravno prenovi tudi organiziranost institucij v šolstvu, kulturi, zdravstvu in na drugih področjih zunaj gospodarstva. Končuje se obdobje nesmo- publike je tako krožilo veliko trne in neuresničljive organiziranosti sistema, ki je idealiziral mogoče družbene odnose in zavest. V vsemogočem samoupravnem organiziranju so nenehno nastajala nasprotja med željami in ambicijami na eni in resničnimi gmotnimi možnostmi na drugi strani. .Zamotani postopki načrtovanja in odločanja na različnih ravneh so oteževali preglednost in uresničljivost sprejetih obveznosti ter trezno presojo smotrnosti posameznih odločitev. V šolstvu so bile med drugim takšne nesmotrnosti, npr. veliko posebnih izobraževalnih skupnosti, ki so določale svoje prispevne stopnje kot vire financiranja za posamezna področja strokovnega šolstva. Druga skrajnost je bila vsiljeno »tozdi-ranje« šol ali celo oddelkov srednjih in visokih šol, Ti »tozdi« so Sv' potem po Zgledu gospodarstva .združevali, npr, v .delovne organizacije osnovnega šolstva v občinah, v šolske centre idr. Z zakoni določeno administriranje in finančno materialno poslovanje z vsemi samoupravnimi pristojnostmi odločanja in z nepreglednim številom raznih »samoupravnih splošnih aktov«, ki so se pogosto spreminjali in dopolnjevali, je zahtevalo več finančnih, knjigovodskih in drugih administrativnih delavcev. Kljub neredko strokovno utemeljenim opozorilom, da je narava šol drugačna in je torej nesmiselno izenačevati njihov položaj z gospodarskimi organizacijami, so šole morale poslovati po »dohodkovnem načelu« in na podlagi »svobodne menjave dela«, v kateri so se državljani formalistično razvrščali med »uporabnike« in »izvajalce«. Tako so se tudi šole znašle med »organizacijami združenega dela«, ki so svoj »dohodek« razporejale in ga s številnimi predpisanimi prispevki od osebnega dohodka in dohodka znova vračale državi in gospodarstvu. V finančnih načrtih šol in izobraževalnih skupnosti od občin do re- Proti zmanjševanju pedagoškega usposabljanja predmetnih učiteljev Udeleženci strokovnega posveta in občnega zbora Slovenskega društva pedagogov, ki smo se zbrali 18. in 19. maja 1990 na Bledu, smo ob razpravah na temo Diferenciacija osnovne šole ugotavljali, kako pomembno je. da šola pri doseganju svojih ciljev vse bolj prožno upošteva velike razlike med učenci v poprejšnjem znanju in izkušnjah, predvsem pa v intelektualnih sposobnostih in drugih osebnostnih lastnostih. Le šola. ki bo ob upoštevanju teh razlik obvladala tudi raznolike učne strategije, bo lahko spodbujala optimalni razvoj vsakega otroka, od manj sposobnih do nadarjenih in dosegala boljše znanje. Pri tem je ključnega pomena vloga učiteljev. Le-ti so sicer predmetno strokovno vse bolje usposobljeni, preslabo pa za uspešno poklicno delovanje. to je za vzgojno-izobraže-valno delo. s katerim naj bi razvijali ter spodbujali učenčeve zmožnosti za razmišljanje in samostojno učenje ter mu ustvarjali pozitiven odnos do znanja in izobraževanja. Glede na to so bile sporne odločitve o obsegu pedagoškega usposabljanja že ob pripravi zdajšnjih pro- gramov, s katerimi je prešlo izobraževanje predmetnih učiteljev na visokošolsko raven. V teh programih se je namreč kljub podaljšanju šolanja z dveh let na štiri zmanjšal obseg pedagoškega usposabljanja. Vse to kaže na podcenjevanje pomena učiteljeve celostne usposobljenosti na obeh naših univerzah. Povsem nerazumljivi pa so nedavni predlogi, da se skrči (po nekaterih predlogih celo na četrtino) že tako skromen obseg pedagoških predmetov na Filozofski fakulteti v Ljubljani. To je lahko le izraz zastarelega gledanja, da je učitelj samo prenašalec učne snovi: to počne najuspešneje tako. da posnema tistega, ki ga je učil. in mu torej zadostuje, da le dobro obvlada stroko. Povsod po svetu pri izobraževanju učiteljev danes uveljavljajo programe. ki uravnoteženo zajemajo strokovne in pedagoške sestavine (slednje obsegajo pedagoški, psihološki. andragoški in speciaino-didak-tični sklop) ter povezujejo teoretična spoznanja s šolsko prakso. Znanosti o vzgoji in izobraževanju so se v zadnjih dvajsetih letih obogatile z mnogimi spoznanji o razvojnih posebno- stih otrok, o uspešnem učenju in poučevanju ter o celostnih učinkih šolanja na posameznika in družbo. Vse to mora obvladati tudi učitelj. Tudi pri nas mora imeti vsak študent, ki se odloči za pedagoški poklic, pravico tako do temeljitega strokovnega znanja kot tudi do strokovno zasnovane pedagoške usposobljenosti. Smo za kritično presojo in stalno posodabljanje sestavin pedagoškega usposabljanja, za njegovo osredoto-' čenje v' praktične probleme šole in' poučevanja ter za čimbolj poklicno uresničevanje. Odločno pa nasprotujemo nepremišljenim krčenjem tega dela študijskega programa. Menimo, da je težnja po krčenju in minimalizaciji pedagoške usposobljenosti, zlasti osnovnošolskega učitelja, v nasprotju s poklicno etiko in načeli našega društva. zato zahtevamo od visokošolskih učiteljev, ki so člani našega društva. da takšne poskuse preprečijo, v nasprotnem pa. da pri snovanju in uresničevanju tako skrčenih programov ne sodelujejo. ZDENKO MEDVEŠ, predsednik - Slovenskega društva pedagogov fiktivnega denarja. Tretjino do polovico vsega denarja, ki naj bi bil namenjen šolstvu, in ki so ga prikazovali v skupni vsoti deleža narodnega dohodka za to področje, šolstvo v resnici ni dobilo; »pobralo« ga je 15 prispevkov, ki so jih morale šole plačevati tako kot druge delovne organizacije. Vsi ti zamotani mehanizmi financiranja šolstva in administriranja so povzročili, da se je v zadnjih dvajsetih letih v izobraževalnih skupnostih in v šolah zelo pomnožilo število zaposlenih, ki niso imeli neposredne zveze s šolskim delom. Nemalokrat so pedagoški delavci opozarjali, da je takšno početje nesmiselno. Zvezna vlada je večkrat dobila predloge, naj bi spremenili predpise tako, da bi postalo poslovanje gospodarnejše. Toda ustavne določbe in sistemski zakoni so preprečevali, da bi sc otresli'tega'najbolj zapletenega sistema financiranja šolstva' h& mfu-i čfiimeijalni mednarodni podatki o stroških za izobraževanje pa so hkrati opozarjali, da so povprečne učiteljske plače v Jugoslaviji na spodnjem delu plačilne lestvice pedagoških delavcev v Evropi in da se približujejo skupini revnejših držav v razvoju. Na takšno povprečje so; vplivale zlasti gmotne razmere v šolstvu manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. V zadnjih letih so se neprenehoma vrstili utemeljeni predlogi zveznemu izvršnemu svetu in skupščini Jugoslavije, naj čim-prej odpravijo predpise, ki utemeljujejo neučinkoviti in dragi sistem financiranja šolstva, kulture in znanosti. Z novim zveznim zakonom o ustanovah ali zavodih naj bi torej dobili podlago za gospodarnejšo organiziranost in financiranje šolstva. Toda osnutek pričujočega zakona je, žal, še zmeraj obremenjen z določbami, ki bodo to oteževale. Tisti členi osnutka, ki opredeljujejo ustanavljanje, organizacijo, upravljanje in združevanje, se namreč zgledujejo po zakonu o podjetjih ali celo po zakonskem izrazju iz časov zakona o združenem delu. Tako so ustanove ali zavodi opredeljeni kot pravne osebe, »ki ponujajo storitve in se ukvarjajo s proizvodnjo...« Nejasna in dolgovezna je tudi definicija »javne ustanove«, ki bi jo sicer po starem izrazju uvrstili med »ustanove posebnega družbenega pomena« itn. Ker zvezno vlado in zakonodajalca zavezuje še zmeraj veljavna zvezna ustava iz leta 1974, skupaj s kasneje sprejetimi ustavnimi dopolnili, bi lahko izrazje vsaj toliko posodobili, da bi preprečili nesmotrna določila, ki so nejasna in omogočajo različne razlage. Spričo dozdajšnjih izkušenj bi bilo smotrno, da bi zvezni zakon opredelil samo splošna določila. To bi omogočalo republikam, da bi sprejele svoje zakone o organiziranosti posameznih področij družbenih dejavnosti v skladu s svojimi posebnostmi in potrebami. BORIS LIPUŽIČ Sti MADŽARSKA Veliko možnosti za ustvarjalnost Razgibana dogajanja v madžarski družbi so povzročila spremembe tudi v izobraževanju. V predvolilnem evforičnem času (okrog. 60 strank) je bil vpliv strank na to področje velik. Resnejše stranke imajo svoje programe o izobraževanju. Po besedah direktorja Pedagoškega inštituta v Budimpešti dr. Gvula je bila skupna značilnost vseh novih strank, da so sprva odklanjale državne institucije, vendar se to stanje umirja ob spoznanju, da se mora strokovno delo nadaljevati. Kar zadeva inštitut, to povsem velja. Z zakonom o izobraževanju iz l. 1985, ki je odprl pot iz centralizacije, so si na Madžarskem naložili zelo zahtevne, dolgoročne naloge, hkrati pa sprožili številne možnosti za ustvarjalnost učiteljev in učencev, za vpeljevanje novega, za eksperimentalno preverjanje novosti. V ta sklop spadajo možnosti za odpiranje zasebnih šol. tudi verskih idr. Spremembe temeljijo na izdelavi nacionalnega programa in večji avtonomnosti šol. Nacionalni program obsega standardne predmete, tj. obvezni del, pripravljen centralno z obveznimi učbeniki, in lokalni program, ki je izključno domena šol. Delež lokalnega programa raste od 8. razreda osnovne šole. V tretjem ali četrtem letniku gimnazije ali tehniške šole bi predvidoma obsegal že 25 odstotkov celotnega programa. V sklopu lokalnega programa ima šola možnost izbirati predmete in skladno s tem tudi uporabljati različno alternativno gradivo, vezano na vrsto in tip šole ter okolje. Maturo ali končni izpit bodo učenci opravljali le iz obveznega programa. Glede financiranja šol so pripravili tale model: Na podlagi normativov, ki jih bo določil parlament, bo šola dobila denar, odvisno od števila učencev. Zavedajo se, da se utegne kakovost izobraževanja, znižati, ker bodo šole želele vpisati čimveč učencev. Za premik od ekstenzivnega izobraževanja h kakovostnejšemu je po njihovem mnenju treba: izboljšati standard storitev, izobraževati učitelje, posodobiti učne načrte - razbremeniti predmetnike predmetov in ur, kar najbolj izenačiti kakovost podeželskih šol z mestnimi, predvsem pa premagati pasivnost med učitelji in učenci. Eksperimentalno poteka kar nekaj pomembnih projektov. Tako že imajo mednarodno maturo. Menijo, da je uporaba angleščine v tem izobraževalnem projektu bistvena, problem pa vidijo v »skrivnostnosti« testnega sistema. V sprejemljivosti tujih jezikov so šli še naprej. Na Madžarskem je namreč že nekaj šol, kjer poteka pouk, razen materinščine. narodne zgodovine in geografije, v tujem jeziku. Na podlagi meddržavnih sporazumov učijo na teh šolah tuji predavatelji (razen naštetih predmetov). Imajo tudi že predloge za preobrazbo zdajšnjega modela izobraževanja: iz vertikalne poraz-delitve8+4vnovo: 6+4+2 (vštete so predšolska stopnja, mala šola, osnovna šola - skupaj 6 let; štiriletno srednje splošno izobraževanje in eno do dveletno strokovno izobraževanje. V tehniških šolah pa še dodatno eno leto - »tehnikum« za tehnike srednjih tehniških šol. Da bi se izognili razlikam v znanju in težnjam po zniževanju meril, so v srednjem izobraževanju predvideni izpiti na naslednjih stopnjah: po 10. letu delajo izpite na vseh srednjih šolah za usmeritev v nadaljnje eno- ali dveletno šolanje (obrtna, poklicna, tehniška gimnazija); po 11. letu delajo končne izpite na obrtnih šolah za preverjanje specialnega teoretičnega in praktičnega znanja, in sposobnosti za delo; po 12. letu izobraževanja na vseh štiriletnih srednjih šolah in gimnazijah; po tehnikumu, tj. 13. letu izobraževanja, pa opravljajo končno izpit iz tehnike. Za skupino splošnoizobraževalnih predmetov pripravi izpitna vprašanja Pedagoški inštutut, za strokovno-prak-tični del pa gospodarska zbornica. Predlagani model prikazuje tale shema: Preudarno do učbenikov Švicarski učitelji v naših osnovnih šolah 9 Zgledi naj pomagajo odpravljati napake Od 19. do 25. februarja 1990 je bila v naših osnovnih šolah na študijskem obisku (letos že drugič v Sloveniji) skupina petih učiteljev iz osnovnih šol švicarskega kantona Luzern. To je bil prvi teden njihovega tritedenskega obiska v Sloveniji. Gostiteljice so bile osnovne šole Ivan Cankar (podružnica Košaki), Lackov odred Kamnica (podružnica Bresternica). Franc Osojnik Ptuj (podružnica Grajena), Bratov Polančičev in Slavko Šlander (podružnica Razvanje). Drugi teden svojega bivanja v Sloveniji so bili gostje petih osnovnih šol v Novem mestu, tretji teden pa v Ljubljani; tam so strnili svoje vtise in dopolnili svoje vedenje z informacijami o našem vzgojno-izobraževalnem sistemu in naših osnovnošolskih reformnih težnjah. Kaj menijo švicarski učitelji o stalnem izobraževanju pedagoških delavcev? Za nas je to zanimivo posebno v zdajšnjih razmerah, ko velja v javnosti precej posplošeno mnenje, da vlaganje v učitelja (če ne daje takojšnjih uspehov) ni donosno, saj mora le-ta shajati z znanjem, ki si ga je pridobil v kadrovski šoli. Tudi pri samem financiranju šol ni ustreznega mesta za to dejavnost. Na primer: pri uresničevanju finančnega načrta sisa za izobraževanje v Mariboru je bilo v letu 1989 porabljenih (vsi stroški zagotovljenega in razširjenega programa) po 662 konvertibilnih dinarjev na učenca: to pomeni, da je bila dnevna storitev na učenca ovrednotena z okoli 3.5 din. Od vseh porabljenih sredstev jih je bilo le 0.16 odstotka (ali povprečno 10 din na učitelja) namenjeno permanentnemu izobraževanju pedagoških delavcev (to- izobraževalna liko je prispevala skupnost). Poglejmo, kako si skrb za učiteljevo stalno izobraževanje zamišljajo v enem od švicarskih kantonov (Luzern). kjer je dr. R. Gerber, svetovalec za izobraževanje učiteljev, razvil obliko, ki se uveljavlja tudi v drugih kartonih. Dr. Gerber je novosti predstavil na pogovoru v mariborski enoti Zavoda RS za šolstvo. V Luzernu so že doslej namenjali stalnemu izobraževanju in spopol-njevanju učiteljev pomembno mesto. Veliko nosilcev je ponujalo različne programe, vsak učitelj pa se je moral izobraževati deset dni na leto (od tega pet dni v delovnem času. pet dni pa v svojem prostem času). Pokazalo pa se je. da množica izobraževalnih oblik, ki nima skupnega cilja, ne daje posebno dobrih uspehov. jonov forintov na leto. Učbenik stane povprečno 150 forintov. Z letošnjim šolskim letom so zagotovili v 1. razredu osnovne šole za vse učence brezplačne učbenike, za nakup učbenikov do 4. razreda pa dobijo zdaj denar, namenjen subvencioniranju učbenikov. šole, in ne založba. Novi način subvencioniranja ima fiziko so šolam na voljo po trije učbeniki itn. Ubčenike spremljajo v eksperimentalnih šolah, teh je 6 do 8 odstotkov. Novih učbenikov se lotevajo preudarno, to dokazuje veliko pomožnega gradiva, ki ga pripravijo za vse vrste šol vsako leto. V spremembe učbenikov jih sili tudi današnji čas*. Predvsem jih Po obojestranskem dogovoru o študijskih obiskih strokovnjakov Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in Pedagoškega inštituta v Budimpešti sta bili pred kratkim gostji tega inštituta Majda Zavašnik. vodja oddelka za učbenike na Zavodu RS za šolstvo, in Dragica Posega, samostojna svetovalka na tem zavodu. Namen obiska je bil seznaniti se s šolskim sistemom v novih družbenih razmerah na Madžarskem in nadrobneje preučiti izdajanje učbenikov pri njih. Pogovore na Pedagoškem inštitutu o novostih v madžarskem šolskem sistemu je zaokrožil obisk v specializirani založbi za učbenike TAN-KONVVKIADO v Budimpešti. torej namen obogatiti sklade učbenikov. šolske Učbenike za osnovno, srednjo in visoko šolo za splošnoizobraževalne predmete izdaja specializirana šolska založba, ki deluje v sklopu ministrstva za šolstvo, strokovne učbenike pa različne specializirane založbe in zavodi. Samo za osnovno in srednje izobraževanje izide od 3.000 do 4.000 učbenikov in didaktičnega gradiva na leto v nakladi od 200 do milijon izvodov. Za visoko šolo izide okrog 9.000 naslovov raznega gradiva. Založba dobi subvencijo v višini 300-400 mili- Po zakonu se učbenik potrdi za tri leta, praktično pa je njegova življenjska doba zelo dolga. čakajo temeljiti popravki zgodovinskih učbenikov »z dolžnim opravičilom mladim«, kot so Potrjeni učbeniki so obvezni, vendar se smejo uporabljati tudi alternativni učbeniki in drugo gradivo. Vpeljevanje sprememb in dopolnjevanje učbenikov so rešili z raznimi dodatki in s posebnim gradivom. V šol. 1. 1988/ 89 so na primer v 8. r. osnovne šole predpisali za 12 predmetov 12 učbenikov, vendar so učenci v resnici uporabljali 31 vrst učbeniškega gradiva. Za gimnazijsko izpit strokovno izobraževanje in specializacija usmerjanje za vpis v različne vrste šol splošno izobraževanje mala šola se slikovito izrazili. Ruščino kot prvi tuj jezik so ukinili, zdaj jo lahko šole le izberejo, s tem pa se odpirajo številni problemi, povezani z usposabljanjem učiteljev in izbiro ustreznih učbenikov. Tržne zakonitosti so začele delovati tudi v založbi, saj so morali ukiniti posebno šolsko redakcijo za učbenike in strokovne priročnike za šole s prilagojenimi programi. Poleg prizadetih otrok uporabljajo te učbenike čedalje bolj tudi romski otroci, ker niso kos zahtevam rednega izobraževanja. Prav tako morajo zmanjšati program pedagoških izdaj, ki so jih pripravljali za zelo ozek krog uporabnikov. Veliko učbenikov za prizadete otroke, premišljeno oblikovanih in bogato ilustriranih, je bilo za nas presenečenje, saj zmoremo (denarno) izdati komaj en učbenik na leto. Denar, ki jih je založba dobivala doslej za te učbenike. bodo v prihodnje dobile šole. Zanimiv je bil obisk na eni najstarejših gimnazij v Budimpešti. kjer hospitirajo študenti z univerze pedagoške smeri. Učitelj, ki ima položaj mentorja, ima samo deseturno učno obveznost. 12 ur pa je namenjenih delu s študenti. Učitelje mentorje motivirajo tudi tako, da jim zvišajo plačo do 15%. Študenti, skupaj z mentorji, razčlenijo tudi učbenike v praksi, teorijo uč-benka pa predava na univerzi dr. Karlovitz. ki je hkrati v založbi eden glavnih urednikov. Z njim se je bilo zelo koristno pogovarjati. MAJDA ZAVAŠNIK Pred nekako tremi leti so razvili v Švici nekaj dokaj usmerjenih oblik izobraževanja: • inovativne tečaje (1 do 3 tedne), ki se jih morajo udeležiti vsi učitelji (tedaj ko je pouk) in so vezani zlasti na vpeljevanje informatike v šole; • kadrovske tečaje (predvsem za inšpektorje); Prav s tem. da se vživijo v tuj) okolje, katerega jezika ne znajo, bi bolje razumeli odzive tujef? do otroka v svojem razredu. S spozn3 v/; vanjem kulture in načina življenj®1 v Sloveniji naj bi pridobili dovolj kušenj za lažje uresničevanje me^ kulturne vzgoje in izobraževanj1 uČ v švicarskih šolah. up • trimesečne tečaje, v katere usmerjajo učitelje z najmanj desetimi leti prakse (postopno želijo starostno stopnjo znižati, saj opažajo, da je prav mlajšim učiteljem treba podkrepiti motivacijo za delo. da v težkem poklicu sploh vzdrže). Tako se izobražuje okoli 50 učiteljev na leto. Tokrat bi predstavili tretjo obliko. Sestoji iz tehle vsebinskih področij: • Pedagogika/didaktika: cilji in zasnove šole. temelji psihologije učenja. vzgojni problemi, sodobne učne oblike in metode, individualizacija in diferenciacija idr.: Na željo gostov smo skupaj z nav® denimi šolami poskrbeli za bivanj1 za 4 »•, i a ■ *-* rt L* ---a. [ a. * p Za pri družinah učiteljev gostitelje' ■ zato, da bi bolje spoznali njihov' Us, delo. Švicarski učitelj se je lahk Us, s svojim učiteljem gostiteljem pr1 or) pravijal na pouk pri predmetih, p’ cij katerih ni bil jezik prevelika ovit (glasbeni in likovni pouk. telesu1 vzgoja). Šole so omogočile gostoli ka nadroben vpogled v naš osnovnošol ski program življenja in dela. Bilojj tei tudi dovolj časa in možnosti za stik ^ z drugimi ljudmi (s sosedi, prijatelji 1 em z vaškimi pevskimi zbori, dramskih sekcijami) zunaj šole in za obist • didaktika predmeta/strokovno znanje: študij in preskušanje novosti, osvežitev strokovnega znanja', spoznavanje novosti v stroki, raba učil in učnih pripomočkov. kulturnozgodovinskih znamenitosl v Podravju. Šole in učitelji so radi prevzeli g( ‘ ste. saj je obisk pomenil zanje izziv t hkrati možnost za obojestransko p£ • splošno izobraževanje/osebna nagnjenja: izbira iz ponudbe s področja glasbe, športa, ročnih spretnosti. političnih vprašanj idr.. dagoško rast. • gospodinjska in socialna praksa. Prvih pet tednov je namenjenih študiju v pedagoških delavnicah in predavanjem. Učitelji se usmerijo v študij (literature in filozofije - po svojih interesih); zato da bi si osvežili znanje teorije in z željo, da bi se »učitelj odprl v svet in da bi se svet odprl njemu.« Naslednji trije tedni so namenjeni delu v različicah - po nagnjenjih. Učitelji se usmerijo na delo v tovarno. bolnišnico ali cerkev, da bi lažje razumeli starše svojih otrok, ki opravljajo tovrstna dela. Učitelji višje stopnje (7. do 9. razred) se lahko odločijo za spopolnjevanje v francoščini v Parizu. Drugi obiščejo zlasti dežele, od koder je veliko otrok v švicarskih šolah, torej tudi Jugoslavijo (že drugo leto). Učitelji naj bi pri tem spoznali, da Evropa ni le Švica in da je učitelj sodoben, če sam odkriva sodobne metode. Obe vrsti spopolnjevanja v tujini sta neobvezni, saj si mora vsak učitelj sam plačati bivanje v tujini. Tudi drugi teden svojega bivanj ČQ v Sloveniji so gostje preživeli p/v i dobno kot v Podravju (toda na novi meškem območju), tretji teden oh go ska pa so nadaljevali v Ljubljani. P£ nedeljek (5. 3.) je bil namenje skupni razčlenitvi opažanj na osno' j nih šolah in nadrobnejšemu sezn: a> njanju z vzgojno-izobraževalnim s istemom v Švici in Sloveniji. V pog/^1 voru za okroglo mizo (na Zavodu S: (/h za šolstvo) so se srečali švicarski i no naši učitelji (iz šol gostiteljic) in ra'ra; natelji ter pedagoški svetovalci. \je Nadrobna kritična razčlenitev fPr' pokazala, da je obisk več kot zadela voljil pričakovanja učiteljev obe>s?i, strani. Gostje so pohvalili delo naš? osnovnih šol in strokovno usposoh Ijenost učiteljev, niso pa spregled3l/,ri tega, kar vemo tudi sami: da je nW' program nekoliko prenatrpan, poitoft pa precej storilnostno usmerjen Predstavniki naših osnovnih šol pa s poudarjali, da je obisk prinesel m£U učitelje in učence precejšen ustvaf'Ul jalni nemir. Pridobili pa so veli) koristnih novih spoznanj o enem (Pc med šolstev stare Evrope, s katero(sZ: danes tako radi primerjamo. kc Zadnji štirje tedni pa so namenjeni ekskurzijam, delu pri projektih, predavanjem in študiju, lastni pobudi in interesom. V tem času se učitelji tudi študijsko osredotočijo na razčlenitev opažanj in na didaktična vprašanja. Toliko na kratko o modelu. Še nekaj besed o letošnjem obisku na šolah. Prišlo je pet učiteljev (učiteljica, ki pripravlja otroke na šolo, trije učitelji razredne stopnje in učitelj realke). Vsi poučujejo poleg švicarskih otrok tudi otroke jugoslovanskih priseljencev. Le s takimi koraki in hitrimi p1 iiR šegi si lahko obetamo hitrejše preit JJ šanje evropskih izkušenj v naše šoj^« stvo. Upoštevati je namreč treba (Vni bogatejši narodi že s pridom izrat+e Ijajo). da vseh spoznanj ni treba tjv> meljiti na lastnih izkušnjah in napl/-aj kah. saj je to najprimitivnejši nači1^ učenja. Hkrati pa je pomembno, C v tujino ne pošiljamo le ljudi, ki * posredno ukvarjajo s šolstvom. ma'irc več pedagoške delavce, ki na svoj plečih nosijo vsa bremena neposre1 nega pedagoškega dela. ALOJZ ŠIREC Učitelj naj bo učenčev zaveznik Letos je bil v Sloveniji in pri nas, v Beli krajini, na strokovne obisku gospod Alois Griiter, švicarski učitelj iz kantona Luzer V sklopu mednarodne izmenjave učiteljev, ki traja že nekaj let.r" obiskal Osnovno šolo Loka v Črnomlju. Prišel je prav tedaj, ko sttVt se slovenski učitelji pripravljali na stavko, tako da je bila navzočnčHtl evropskega učitelja velik izziv za celoten kolektiv. Kar hitro smo navezali stik z gostom, šolsko delo pa je poteka^ normalno. Izmenjali smo strokovne izkušnje. Gost je spoznal, nainJ šolo, odnose v kolektivu, delo učiteljev in učne načrte. Dejal je, dak naše delo vse preveč načrtovano in s tem omejeno. Pri delu z otrOj' razredu nam je ob švicarski pesmici pokazal, kako lepo je bp svoboden pri pouku, kako se da tudi brez znanja jezika veliko naud in s primerno motivacijo spodbuditi učence k sodelovanju. V začetku smo bili prepričani, da so samo pri nas zelo slajj možnosti za delo. toda na koncu smo ugotovili, da imamo učitet večinoma podobne težave (preveč otrok v enem oddelku, sla? opremljenost šol i. dr.). Alois Griiter je ugotovil, da je pri nas veli« frontalnega dela v razredu, kjer učitelj govori, učenci pa poslušajB Otroku bi morali dati več možnosti, da bi bil soustvarjalec vzgoji^ izobraževalnega procesa in s tem ustvarjalno bitje. Če hočemo f doseči, se mora učitelj znebiti utesnjenosti, spodbuditi ga je trd k ustvarjalnosti in odkrivanju novega. Učitelji moramo postati vd zavezniki otrok. Srečanje z učitelji iz Švice je prineslo v naše učilnice sveži Začutili smo novo ustvarjalno moč, ki je v teh časih še poseb potrebna. Želimo si še več takih srečanj in da bi se tudi slovenj učitelji lahko v prihodnje kakovostno strokovno spopolnjev1-' - doma in na tujem. DARKO KOČEVAR Ne več: moraš, ampak - želim, hočem, zmorem Dora Gobec: »Spremembe bodo prodrle ne skozi velika Vrata, ampak skozi najmanjšo luknjico v stranskih . vratih.« f Če gledamo našo prihodnjo osnovno šolo z vizionarskimi očmi, J nam je podoba novega ravnatelja, novega učitelja in učenca popol-■ n°nia jasna in kot optimisti verjamemo v udejanjanje zdajšnje 1' Marsikje že odkrijemo vzorce nove šole ter srečamo ravnatelje in .j Svetovalne delavce, ki spodbujajo vpeljevanje novosti. Vemo tudi za I' ncitelje, ki so se z zdravo pametjo, s pogumom in z iznajdljivostjo npirali administrativno-birokratski mori in preveliki storilnosti it Usmerjenosti. Prav gotovo so že vedeli, kako ustrezno razšolati šolo, ij Zal pa je bilo njihovo prizadevanje večkrat le negotovo iskanje, saj e Za svoje delo niso dobili teoretičnega, znanstvenega temelja ter " ustrezne strokovne in človeške podpore. Marsikaj dobrega, kar je k ustvaril posameznik, pa se je tudi porazgubilo, ker še ni bila { 0rHonizirana mreža za povezovanje učiteljev in za pretok informa- 11 Vendar je največja ovira za vpeljevanje novosti najbrž drugje: ’|i kako premakniti gmoto učiteljstva, ki so jo neuspele reforme pogrez-■ uile v dvom, preobremenjenost šolskega dne v malodušje, razvredno-l tenje temeljnih vrednot - posledice se kažejo v ozračju šole - dostikrat tudi v obup? J Poleg tega je za učiteljstvo značilno, da se v nenehnem strahu pred Uadzorom trdno oklepa vsega, kar je predpisano in ukazano, in si kar težko predstavlja, da bi bilo pri svojem delu lahko avtonomno. go---------------------------------- ■ ^ Kako se bo moral spreminjati Ufitelj, da bo kos nalogam, ki ga č\cakajo, če hočemo zaživeti P* v novi, drugačni, boljši šoli? v‘ Po odgovore smo šli na Peda-Soški inštitut, kjer dela razisko-. valka prof. Dora Gobec. Je eden J tistih ljudi, ki hodijo korak pred J drugimi in ki si je z znanjem, s razgledanostjo, navdušenjem, in-g( 'uicijo in s srečanji z zanimivimi K ljudmi zgradila jasno vizijo naše 'nove šole. Poslušali smo jo na a' raznih seminarjih, v razred nam je prinesla nove prijeme pri inter-iPretaciji umetniških procesov, Atnapisala je tehtne članke o novostih po svetu. lSl| 0t> • Najprej vas prosim, da ^Predstavite svoje delo, ki se nikrepko razteza čez rob službene ^obveznosti. - Moje temeljno raziskovalno ^Področje na Pedagoškem inštitutu je celostna estetska vzgoja. Vafeta 1986 pa sem šla malodane Y° naključju na sestanek Evrop-t iškega sveta, kjer so podali končno poročilo o petletnem dedovanju Projekta 8, to je o inova-:ii> cijah osnovnega izobraževanja. iiPobila sem vse gradivo, in ker me zmeraj vleče v iskanje no--Jtvega, sem ga navdušeno prinesla Iv Slovenijo. V začetku »od zgo-nisem dobila podpore, ven-ftur so me začele šolske sveto-i Eulne službe vabiti, da jim predstavim projekt, in tako sem P njem predavala na 280 slovenskih šolah. Sledili so posveti, ko- lokviji, seminarji in srečanja, predvsem pa predavanja za učitelje vseh profilov vzgoje in izobraževanja. • Vemo, da nova šola zahteva novega učitelja. Ampak - ali ni prevelika zahteva, da mora učitelj biti - to smo že velikokrat slišali - organizator, svetovalec, animator ter prenašalec družbenih sporočil, poleg tega pa tudi ustvarjalec, pospeševalec, usmerjevalec ter kritik razvojnega projekta šole? - Takoj naj bo jasno, da izraza moral bo ne bomo uporabljali. Kadar prihajajo spremembe v šolo skozi glavna vrata, jih spremlja zapoved MORAL BOS. Toda novosti za boljšo šolo bodo prodirale skozi najmanjšo luknjico v stranskih vratih k posamezniku; in če jih bo sprejel z veseljem, bodo imele moč, da bodo prežele pravzaprav vsako šolo. Le tako bodo lahko v resnici zaživele in se tudi razširjale. • Miselnost, da je vzgojno-izobraževalni proces otrokovega razvoja pomembnejši od dosežkov, ne bo lahko sprejeti. Prav tako ne bo lahko opuščati frontalnega pouka in vpeljevati drugačnih oblik poučevanja in vzgajanja. - Zadnja spoznanja psihologije učenja kažejo, da se otrok uči več od svojih vrstnikov kot od odraslih, poleg tega se mora za poindustrijsko družbo učiti samostojnosti. Frontalno poučevanje se zato umika aktivnim oblikam individualnega in skupinskega učenja, odkrivanja in reševanja problemov. Učitelj pa predvsem prevzema nalogo sintetiziranja in spodbujanja. Ko bo izkusil, da ga ta način vzgojnega dela razbremenjuje, da v njem uživa, bo postal zagovornik novosti. • Kaj pa premajhne učilnice in preveč otrok v razredu? - Po svetu imajo približno enake normative kot pri nas, toda pri sodobnih oblikah dela, ko otroci lahko gredo od učnega projekta, ko vsak zadovoljuje svoje potrebe in zanimanje, se klasično pojmovanje poslušnosti in šepetajoče discipliniranosti umika v zgodovino. Bistvo sodobnega skupinskega dela je namreč živa komunikacija. Ko pa otroci prevzamejo komunkacijo, se učitelj lahko »udobno« umakne kot opazovalec v ozadje in se posveti najbolj bistvenemu: naredi jedrnate povzetke in sintezo dela, ki so ga opravili otroci, po drugi strani pa mirno opazuje otroke kot posameznike in se posveti razvoju njihove individualnosti. • Učitelj naj bi se bolj poglabljal v vede o otroku in vzgoji, da bi v celoti dojel in uporabljal spoznanja o novem vrednotenju različnosti, o pozitivni otrokovi samopodobi, o dejavni individualizaciji, novi komunikaciji, interakcijskem učenju, metakogniciji, problemsko zasnovanem učenju itn. - Učitelju bomo ponudili nova spoznanja o otroku in vzgoji. To mu bo omogočilo, da bo izku-šenjsko odkrival izvirne načine pedagoškega dela. • Kaj pa novi pogledi na ocenjevanje? - Bistveni premik je v tem, da težišče ni na znanju kot rezultatu. Novi prijem je obrnjen na glavo: učitelj spremlja otrokovo napredovanje, to pomeni, da ocenjuje potek njegovega razvoja. Cilj tega formativnega (oblikovalnega in oblikujočega) ocenjevanja je ta, da začne učenec čimprej samostojno ocenjevati svoj razvoj: spoznava svoja šibka in močna področja ter jih popravlja in razvija. Tako se za vse življenje usposablja, da sam upravlja (vodi) svoj razvoj in napredek, se ga zaveda in ga ustrezno vrednoti. • Torej je pomembno, da se težišče učiteljevega dela prenese Z znanja na učenje, z dosežkov na mišljenje? - Storilnostna šola z ogromnim kopičenjem znanja ni dala otroku dovolj časa, da bi mislil, zato je bilo znanje pomembnejše od učenja, spomin je imel prednost pred spoznavanjem. Znanje iz dneva v dan zastareva, učili pa se bomo vse življenje. • Osnovnošolskega učitelja je zelo oviralo to, da pri nekaterih predmetih znanstvena spoznanja niso bila učinkovito prenesena v didaktično interpretacijo, primemo za otroka. - Da, premalo je mostov med dosežki visoke znanosti, neposredno šolsko prakso in šolsko upravo. Ker smo majhen narod, imamo sorazmerno malo specializiranih strokovnjakov; pri tem mislim na znanstvenike in na ravnatelje ter učitelje mentorje. Narod bo preživel le, če bo teh nekaj svoja prizadevanja čim bolj intenzivno, racionalno združilo. Nujni pogoj prenove šolstva je torej čim večja povezanost vseh moči. Ustvarili bomo inovacijsko verigo, po kateri se novosti po-raznoterijo in razpršijo na čim širše območje. • Ker-bomo v novi šoli zelo poudarili zdrav telesni in gibalni ter tudi kulturni razvoj, naj bi se učitelj zaradi zgleda tudi sam razvijal v teh smereh. - Pluralistična demokracija in večkulturna družba se odrekata normativnosti vrednot in administrativnemu predpisovanju. Ponavljam: ne smemo govoriti, da se bo učitelj moral (nasilno) spremeniti. Bistvo je v tem, da bo začutil radost svoje rasti kot človek in kot strokovnjak. • Zaradi boljšega sodelovanja v šoli in zunaj nje naj bi vsak učitelj pripomogel k boljši komunikaciji. - Na nekaterih področjih bomo res morali začeti z ničte točke. Če hočemo ustvariti polnovredno človeško komunikacijo, se bomo najprej skušali otresti značilne slovenske zavrtosti (mislim na zavrtost - zlasti telesno - v izražanju čustev). Nihče nas na primer ne uči neverbalne govorice. S čustveno bogatim medsebojnim sporazumevanjem se ustvarjajo temelji za uspešno delovno sodelovanje, tovrstna komunikacija pa se zrcali tudi v boljših odnosih. V svetu postane taka šola središče izme- njav kulturnih vrednot in dobrin vsega zaledja. • Upajmo, da se bo šola pogumno in zagnano spoprijela s celostnim reševanjem življenjskih problemov in s pripravo otrok na življenje. Šola naj bi prakticirala izkušenjsko učenje, zlasti socialno, in naj bi se ne omejevala le na izobraževalno vlogo. - Pri tem je zelo pomembno, da vemo: če hočemo druge socialno učiti, moramo najprej obvladati spretnost zrcaljenja. Učimo se odkrivati podobo o sebi, ki nam jo zrcali okolica. Ko se naučimo razbrati svojo podobo iz oči drugih, znamo tudi sami zrcaliti v druge ljudi njihovo vsakdanjo in njihovo idealno podobo o njih samih. • Najbrž učitelji še zmeraj preveč uporabljamo grajo, kadar delamo z otrokom, ki ne izpolnjuje naših pričakovanj. - Za otroka je zelo pomembno, da mu daš vero v njegove zmožnosti, da ga spodbujaš v prepričanju, kako lahko kar najbolj izrabi svoje najboljše zmožnosti. Seveda pa naj ta pričakovanja ne segajo po nemogočem. Premalo se zavedamo, da graja otroku dokazuje njegovo nepopolnost in da ga naša zahteva po poboljšanju utrjuje v prepričanju, da je torej slab. • Se vam zdi, da bo učitelj vsem tem spremembam kos? - Med učitelji je veliko več ljudi, ki nosijo v sebi pristni pedagoški klic, kot mislimo. Čutim jih, ko predavam. So kot Matjaževa vojska, ki spi, ko pa jo zdramiš, se dvigne z neverjetno močjo. Skorajda ni slovenske šole, ki ne bi imela takšne novosti, ki jo lahko brez sramu pokaže Evropi. Je pa velika napaka, ker vlada prepričanje, da je učitelj lik, utelešenje ideala, skupek najvišjih vrednot. Tu je leglo učiteljevega nezadovoljstva. Učitelj ni lik, pa tudi otrok ni neka idealizirana oseba. Oba, učitelj in otrok, imata pravico biti samo človeka. Če bomo na stvar gledali tako, bo inovacija le posledica tega odnosa. Seveda pa bo treba učitelja motivirati, ga pohvaliti. Le tako si bo lahko ustvaril boljšo podobo o sebi, to pa bo dobro za vso šolo. • Kdo je po vašem ključni nosilec prenove? - Ravnatelj, ki mora imeti za svojo ambicijo in vizijo unikatno, svojevrstno šolo. Čim bolj bomo imeli poklic ravnatelja - pa tudi učitelja - za vrhunskega, tem bolj bo rasla poklicna samozavest in Z njo pogum za daljše korake v negotovost. • Novosti? Pravijo, da na svetu ni nič novega. Da se vse ponavlja. Res je; to kar danes predstavljamo kot novost, je povečini samo spopolnjena najbolj Žlahtna tradicija naše predvojne napredne šole (gibanje za napredno pedagogiko). S pedagogiko je podobno kot z umetnostjo: novo obdobje se zgleduje po nekem prejšnjem, vendar v novih družbeno-kulturnih razmerah preinterpretira in spremeni vodilne zamisli glede ha nov duh časa. Temeljna značilnost vsega prenavljanja osnovne šole in vsega šolskega sistema je, da postavlja kot izhodišče vzgojno-izobraže-valnih prizadevanj otroka, ne pa dozdajšnje prilagajanje otroka šoli in družbi. V tej zvezi je modna krilatica »naj bo šola otroku prijazna« samo sprenevedanje in ohranjanje uveljavljenega. Spremeniti je torej treba zasnovo, kontekst in vzgojni stil šole. Šele potem dobi vsaka novost svoj pravi smisel in veljavo. • Ob vaših odgo vorih se bomo pedagoški delavci krepko zamislili. Ali mislite, da se vsi, strokovnjaki in praktiki, strinajo z vami? - Sploh ne. To so sicer strokovni, vendar izrazito osebno obarvani pogledi, zato bom posebno vesela odzivov in dialogov - tudi polemičnih. • Kaj bi zaželeli učitelju na poti v novo šolo? - Da bi zaupal vase, v svoje delo, spoštoval otroka in da bi se vživljal v ljudi po tisočletnem izročilu: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Pogovor pripravila DANICA CEDILNIK METAKOGNICIJA je pojem, ki je prišel v pedagogiko v zadnjem desetletju. K uveljavitvi tega pojma je največ pripomoglo odkritje, da za otrokov razvoj ni tako bistveno, da se seznani z izsledki znanosti v »paketih znanja«, ampak da se nauči misliti znanstveno. Največji dosežek metakognitivnih prizadevanj je, da učitelj nauči misliti otroka matematično, družboslovno in/^li humanistično. naša anketa Bralci, sodelujte pri Jurejanju! ter'--------------------------------—------ ef Uredništvo Prosvetnega delavca si prizadeva oblikovati čim bolj t Nnimivo in tehtno glasilo, vendar bi to radi izpeljali z vašo pomočjo, sipeliko nam boste pomagali, če boste povedali svoje mnenje. Vaše noMgovore pričakujemo do 30. junija. *AD| BI VAS POVPRAŠALI! • Ali ste zadovoljni s Prosvetnim delavcem? t^En odgovor.) - zelo sem zadovoljen ~ sem zadovoljen - samo delno sem zadovoljen ~ nisem zadovoljen - zelo sem nezadovoljen - ne vem • Kakšne sestavke najraje berete? (Možnih je več odgovorov.) ~ uvodnike ~ o aktualnih vprašanjih v šolstvu ~ o novostih v šolstvu ~ o izkušnjah v naših šolah ~ o izkušnjah po svetu ~ o izkušnjah v drugih jugoslovanskih republikah - o didaktičnih rešitvah - o delu in uspehih posameznih učiteljev - o dogajanju v šolstvu v preteklosti " o knjižnih novostih »§— 9 - nobena stvar me posebej ne privlači 0 - ne vem 3. Česa je v listu premalo? (Možnih je več odgovorov.) 3 - zanimivosti s šolskega področja 3 - podrobnejših analiz o posameznih pedagoških problemih 3 - didaktičnih nasvetov 3 - razmišljanj (predlogov) o izboljšavah v šolstvu 3 - smernic za delo v šoli 3-o vlogi staršev v šoli 3-o razmerju učitelj - učenec 9 - če nič od navedenega, navedite kaj______ 0 - ne vem 4. Katere rubrike naj časopis ohrani? DA NE a) Pobude, odmevi DA NE b) Doma, drugje DA NE c) Aktualno DA NE č) Iz prakse za prakso DA NE d) Odprta šola DA NE e) Kultura x DA NE f) Sporočila Predlagam novo rubriko (več rubrik), in sicer_____ 5. Kakšne sestavke bi po vašem mnenju lahko izpustili? 1 - (navedite)_____ 2 - ostane naj tako, kot je 3 - ne vem 6. Kaj menite o imenu časopisa? 1 - zdi se mi primerno 2 - ni ustrezno, treba ga je spremeniti Če vam ime lista ni všeč, nam, prosimo, pomagajte z nasvetom: 7. Kaj menite o obsegu? (En odgovor.) 1 - je ustrezen 2 - list bi lahko imel več strani 3 - list je preobsežen 4 - ne vem 8. Kaj menite o slikovnem gradivu? (En odgovor.) 1 - slikovnega gradiva je preveč 2 - slikovnega gradiva je ravno prav 3 - slikovnega gradiva je premalo 4 - ne vem 9. Kaj menite o izbiri slikovnega gradiva? (En odgovor.) 1 - izbira je ustrezna 2 - pogrešam fotografije o šolah in njihovi dejavnosti 3 - predlagam, da objavljate______ 4 - ne vem 10. Kdaj ste rojeni? 19_____ 11. Spol 1 - ženski 2 - moški 12. Na kakšni šoli poučujete? 1 - osnovni 2 - srednji 3 - višji, visoki 4 - ne poučujem (sem v pokoju, nisem iz te dejavnosti) HVALA ZA SODELOVANJE! K Čemu prednost - znanju ali počutju? Val prenove v predšolski vzgoji Premišljena prenova predšolske vzgoje izhaja iz temeljitega poznavanja tega področja. V nekaterih okoljih so jo začeli prej, ponekod kasneje, usmerjajo pa jo predvsem inovativni praktiki. Njihovo delo temelji na obravnavanju otroka in povezovanju smotrov različnih vzgojnih področij, zdaj pa so se pri svojem vzgojnem delu preusmerili na značilnosti spoznavnega procesa, pomembnega v tem obdobju. Ta preusmeritev je pogoj za notranji razvoj vzgojnega procesa, ki vodi k boljši kakovosti dela. Pri tem za spremembe v zasnovi pomembnem koraku pričakujejo praktiki teoretične utemeljitve. Akcijsko raziskovanje, čedalje pogostejše tudi v pedagoški metodologiji, si postopno utira pot tudi na predšolsko področje. Morda bomo to izrabili in bosta pri iskanju odgovora na vprašanje, kako spodbujati otrokov razvoj, enakovredno sodelovala praktik in teoretik. Praktik bo s svobodno izbiro različnih programov dobro spoznal sodobne teorije razvoja osebnosti, pa tudi to, kako so že vpeljani modeli načrtovanja in uresničevanja posameznih tematskih sklopov priznani v praksi. Omenjena raznolikost vzgojnega procesa, predvsem pa spremenjene družbene razmere, zah- tevajo ponovno definiranje vzgojnega smotra. Za preteklo obdobje je bila značilna kvantitativna rast te dejavnosti, vendar te, žal, v zdajšnjih oblikah in obsegu ne bomo mogli ohranjati. Zato je treba preučiti družbeni interes za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter na novo opredeliti status vzgojno-varstvenih organizacij: te naj bi imele več samostojnosti. Staršem moramo končno predočiti pomen različnih vzgojnih programov za njihove otroke, ustvariti razmere za njihovo »partnerstvo« in sodelovanje. Vse pa je treba zakonsko in normativno opredeliti. Vsakemu moramo omogočiti, da kar najbolj razvije svoje sposobnosti za odgovorno in ustvarjalno delovanje. To bomo dosegli le, če bomo zadovoljili otrokovo pravico in potrebo po dejavnem spoznavanju stvarnosti v povezovanju z vrstniki v širši družbeni skupnosti, kjer se razvija njegova osebnost. Pred nami je celostno, sistematično in strokovno poglobljeno spreminjanje predšolske vzgoje. Bomo zmogli strniti moči in kot delavci na tem temeljnem področju sodelovati pri zasnovi in strategiji razvoja vzgoje in izobraževanja pri nas? JOŽA FERJANČIČ Blišč in beda športnih dni V lanski 17. in letošnji 3. številki smo predstavili dva zgledna primera športnega dne. Pohvalili smo Postojnsko gozdarsko šolo (prof. B. Urbančič) in osnovno šolo iz Pirnič pri Medvodah (prof. F. Krpač). Tokrat dva drugačna primera. Prvi primer Za športni dan so učenci imeli na izbiro tri možnosti: tekmovanje v namiznem tenisu po sistemu »na izpadanje« (!). tekmovanje v odbojki »na izpadanje« (!). za tiste, ki za prvo in drugo dejavnost ne pridejo v poštev (ker pač teh športnih zvrsti ne obvladajo), pa izlet na bližnji grič (30 minut vzpenjanja). Poznavalcem tekmovalnih sistemov je najbrž jasno, da lahko igralec namiznega tenisa ali pa odbojkarska ekipa izgubi ■ tekmo tudi že v nekaj minutah, lahko pa se tekma 'zavleče' tudi do pol ure ali še kakšno minuto dlje. Poraženci seveda 'izpadejo' iz nadaljnjega tekmovanja in s tem je za njih športni dan končan. No. tudi vzpon na griček ni omembe vredna športna storitev. Ob tem seveda ne smemo spregledati, da v uradnih šolskih listinah piše, da mora biti na športnem dnevu vsak učenec dejaven najmanj tri ali štiri ure. Predstavljeni 'športni' dan res ni vreden svojega imena. Še slabše pa je to, če imajo takšen 'športni' dan prihodnje razredne učiteljice ali drugi pedagoški delavci na Pedagoški akademiji. Ti seveda potem takšne negativne zglede prenašajo v svoje prihodnje 'vzgojno' delovanje. To pa je dvakrat slabo. Drugi primer Športni 'inženirji' so načrtovali športni dan po znanem sistemu, ki ga lahko opišemo z besedami 'preložiti skrb na drugega’. Vso skrb so tokrat prevalili na pleča razrednikov; vsak razrednik se namreč sam dogovori z učenci, kam bodo šli na izlet. Razrednikom, ki so sicer strokovnjaki za druga učna in vzgojna področja, je športni 'in- V novi šoli naj bi se učenci z igro učili, imeli možnost izbirati kaj in koliko se bodo učili, verjetno tudi kdaj. Vse te stvari ne vodijo k večjemu znanju, ampak k boljšemu počutju. Toda, ali to vemo? Zdi se, da ne vsi. Povod za moje razmišljanje so bili povzetki s kolegija ravnateljev (Žalec, 25. aprila 1990). V pisni obliki so nam zmeraj na voljo. Iz njih sem brala tole: »Tov. Ivšek, rezultati evalvacije pri slovenskem jeziku: 3. razredi: 14,5 odstotka - ni dovolj hitrih bralcev 3. razred 68,2 odstotka - razumevanje prebranega slabo.« Zbodle so me besede, ki so bile pripisane: »ni hitrih bralcev, razumevanje slabo«. Ne vem sicer, kdo je te besede dodal ob izide, bojim pa se, da kdor je že bil, ne sledi hotenjem prenove pouka v nižjih razredih ali pa se morda z njo celo ne strinja. Vedeti moramo, da so nekatere oblike dela, metode in tipi ur popolnoma izginili iz pouka. Veliko nekdanjih vaj v pisanju in branju v šoli ni več. Šaj vendar ne morejo biti ure tako dolgočasne. Glasno branje je zamenjalo tiho, pri tem pa učitelj res ne ve, ali Janez bere ali gleda le slike. Lepega in temeljitega učenja črk ni več, ker moramo upo- števati razlike otrok ob vstopu v šolo. Eni že znajo pisati, drugi ne, tretji le delno. Gnjaviti otroke s popravljanjem napačno naučenih črk v predšolskem obdobju tudi ne gre, ker bo potem učiteljica, ki to počne., prava ,gnjavatorica‘. Opismenjevanje se je razpotegnilo do tretjega razreda. Hitra menjava dejavnosti pri integriranem pouku ne dopušča v nižjih razredih tako potrebne temeljitosti in urejenosti, ki bi je otroci morali biti deležni. Pred leti je je bilo morda celo preveč, zdaj pa grozi, da je sploh ne bo več. Ob integriranem pouku se kopičijo učni listi, vrste se didaktične igre, toda povratna informacija o pravilnosti rešenega je frontalna ali pa na hitro individualna, saj je nemogoče pričakovati, da bo učitelj vsakemu učencu pregledal in popravil napake. Res pa je, da se na napakah večkrat učimo tudi v šoli. Tudi zahtevnost do boljših se je zmanjšala, kljub diferenciaciji. To pa že ni bil naš skupni cilj. Vsak otrok si lahko sam iz- ženir' torej naložil skrb. da prevzamejo vlogo športnih animatorjev. Zato seveda ni čudno, če se zgodi tudi tole: Razrednik animator najprej vpraša učence, koliko jih sploh namerava priti na športni dan. Dvigne se sedem ali osem rok, katerih lastniki se skupaj z razrednikom kmalu zatem samoupravno dogovorijo, da športnega dne ne bo. In še naročilo 'animatorja' enemu od učencev: »Pa ne povej očetu, da ne bomo spet v časopisu!« Seveda bi bilo napačno, če bi obsojali razrednika. Navsezadnje ima celo prav, saj so na šoli vendarle štirje visoko izobraženi športni pedagogi. Tudi matematik, fizik ali anglist ne nalagajo svojega strokovnega dela športnim pedagogom. Kako bi bilo, če bi biolog vso skrb za organizacijo naravoslovnega dne prevalil na pleča športnega pedagoga? Priznam, da bi na razrednikovem mestu najbrž storil isto, če ne bi od pristojnega strokovnjaka dobil ustreznih organizacijskih in strokovnih napotkov. V posebni luči pa se kaže navedeni primer, če se zgodi in domala redno dogaja na šoli, ki se šteje in razglaša za eno najbolj elitnih. To spoznanje je še posebno grenko. Brez neoporečne športne vzgoje pač ni elitne celostne izobrazbe in vzgoje. Namesto sklepa Sprašujem se, s kakšno pravico nekateri kolegi blatijo moj, Krpačev in Urbančičev poklic? S kakšno pravico kvarijo ugled stroki in neštetim prizadevnim športnim pedagogom? Mar ni to zato, ker so zavarovani kot medvedje? S kakšno pravico delajo slabo z našimi hčerami, sinovi in vnuki? Idealisti in utopisti pa se tudi v naši stroki še kar naprej zanašajo na učiteljevo inovativnost in ustvarjalnost ter zagovarjajo njegovo neomejeno svobodo! Kdaj bomo spoznali, da je tudi v’ vzgoji in izobraževanju treba odpustiti slabega delavca? In zakaj smo sploh sprejeli kodeks etike športnih pedagogov? Sram me je in žalosten sem. SILVO KRISTAN bere, v katerem kotičku se bo zadrževal in kaj bo počel, pa tudi koliko časa. Tako sem ugotovila, da moji Miha, Luka, Lovro in drugi najraje sedejo v sprostilne kotičke, takšne, kjer ni treba nič misliti, ampak le migati. Zelo normalni so. Kako s temi? Vse, kar sem navedla, pridobivamo učitelji po delčkih iz slovstva, na aktivih, le tu in tam se lotimo novosti sami in se seveda dokopljemo do različnih izkušenj. Včasih si lahko ogledamo tudi zgledne nastope, za katerimi pa je ponavadi cela skupina strokovnjakov, ki vsak po svojih močeh in sposobnostih pomagajo spraviti skupaj zgledno uro ali pouk. Vse lepo in prav, toda na napakah in pri delu se ne naučimo ničesar - tudi mi učitelji ne. Pogovori po nastopih so podobni hvalnicam, in ne koristijo drugim učiteljem, da bi napredovali. Ob razčlenitvah dela po ho-spitacijah še ne sedemo skupaj in ne ugotovimo kritično: da se bo v novi šoli naš otrok počutil resnično bolje, bo pa tudi manj znal, manj bo pripravljen na premagovanje težav. Novi način dela res upošteva individualne posebnosti vsakega otroka, toda ker je v razredu preveč otrok, ne omogoča učiteljem, da bi jih razvijali. Kdo bo otroke v prvih štirih razredih naučil vztrajnosti, če jim ob neprijetnem delu sploh ni treba vztrajati, ker jim ga učitelj takoj, ko opazi zdolgočasene obraze, polepša z igro ali s sprostitvijo. Ali bo tako tudi v življenju? Bodo naši otroci ob takšnem delu dovolj samozavestni in odporni? Portret pompiera, 1980 ODPRTO PISMO Spoštovana gospod minister za šolstvo in gospod direktor Zavoda RS za šolstvo! Tega pisma nisem nameraval napisati. A nocoj, po javni tribuni o prenovi šolstva v Cankarjevem domu (6. junija letos), sem imel hude sanje: Janez Novak in Polonca Piskernik, osmošolca iz Vodic, mladostno zaljubljena, radoživa in zato ne preveč odlična učencai sta se prijavila v gimnazijo Šentvid. Gimnazija ni daleč in ob lepem vremenu se bosta v šolo vozila s kolesom. Ko sta zvedela, da bosta morala pred vpisom na izvirni izbirni postopek, ki si ga je letos zamislil Zavod RS za šolstvo, se nista vznemirila. Zaupala sta vase in v svoje znanje. Vznemirila sta se in zagrenjena sta postala, ko sta zvedela, da se Polonca lahko vpiše na šentviško gimnazijo. Janezek pa na viško. Vse počitnice sta preživljala v strahu pred ločitvijo. Kar prekmalu je prišla. Od vseh njunih skupnih načrtov v zvezi s šolanjem je ostala le vožnja s kole- Ker v šoli ne urimo več branja: tudi glasnega ne, ni več tolika hitrih bralcev, pa tudi domači se nimajo časa ukvarjati z otroki' Otroci torej tudi doma ne berejo in ne vadijo; takšnih, ki resnično radi berejo, je malo. Verjetno bodo v prihodnje za-čeli meriti počutje otrok v šoli; kajti meriti znanje in dajati| sodbe ,slabo1 bomo morali nado; mestiti z resnimi razčlenitvami’ Zakaj? Težko bo uskladiti znanje in počutje otrok, težko bo predvsem poiskati pravo merO’ Zdaj se preveč nagibamo k počutju otrok, k zunanjemu seveda, takšnemu, ki kasneje v življenju ne daje človeku zadovoljstva po temeljito opravljenefli delu in znanju. Počutja verjetno ne moremo meriti po smehu otrok na neki šoli, tega je med otroki zmeraj dovolj, še posebno med tistimi, od katerih premalo zahtevamo. Naši otroci so normalni, tudi tisti, ki ne naredijo niti pičice več in drugače, kot jirt naročim. Ti so v večini. In to je krasno. Kako dolgočasen bi bil svet ob samih šolah in otrocih po meri. Čigavih? Tudi moje razmišljanje je pomanjkljivo, je pa vsaj stvarno’ Dlje od tega pisanja še nisem prišla. Vem pa, da je dobro, da učitelj temeljito pozna razred in vsakega posameznika in da potem temu podredi vse mere. svoje in tiste, ki mu jih dajo drugi. Kdor ne naredi napake, jo tudi doživeti ne more, dobro pa je, če jo vsaj zaznamuje in je ne ponovi. Že zaradi naših otrok ne. MARINA UMNIK Iz prakse za prakso Tako mlada še nista mogla vedeti, da nesreča nikoli ne pride sama. Na vožnji skozi mesto je Janezka do smrti povozil nepreviden voznik. Polonca tega ni prenesla. Vzela si je življenje. Zbudil sem se. Bil sem srečen, da so bile te sanje. A kmalu je Z bolečino kot star zobarski sve-der začela vrtati vatne misel: Kaj. če se kaj podobnega res lahko Zgodi? Kako bosta to lahko prenesla gospod direktor Zavoda RS za šolstvo, ki je sodeloval pri tej izvirni zamisli izbirnega postopka v ljubljanske gimnazije, in še posebno za človeške usode tako občutljivi gospod minister za šolstvo? Ne mogel bi si odpustiti. če vama ne bi sporočil opozorilnega znamenja, poslanega v mole sanje. Zato sem napisal to pismo. Gospod minister, še je čas. da se zaveste mogočih posledic izbirnega postopka, ki ste ga odborih ter s svojo močjo in z močjo zakona - ta bo v tem primeru na vaši strani - prepoveste eksperimentiranje, ki bi bilo za naše otroke lahko usodno. JANEZ ZALAZNIK Po službeni dolžnosti se ukvarjam s tem, da vpeljujem mlade ljudi v svet ustnega in pisnega sporočanja. Živim burno in iskreno življenje med šolskimi zvezki in otroki prvega razreda. Ti mi dajejo vsebino, ki je večkrat nimam. Skušam, in to mi tudi uspe, ustvarjati ozračje, ki je sorodno razpoloženju v pesmi. Učenci to že dvajset let sprejemajo in delo se nadaljuje. Vsako leto se prebudijo nova čustva, izkušnje se bogatijo in dobivajo razsežnost. Delam po programu, ki ga nekoliko oblikujejo tudi učenci. Tako sodelujejo, razvijajo kritičnost in samokritičnost. Delovne naloge porazdelim med vse učence. Spremljam uresničevanje le-teh s sprotnim preverjanjem v ustni in pisni obliki, na to pa vsak posameznik komaj že čaka, saj ga pozna in ve, da mu bo kos. Skrbim tudi za sprostitev med urami z dejavnimi odmori. Vpeljujem minuto za zdravje. Včasih se delo potegne in tako se po uri zavleče odmor, ki pa nam je vsem zelo potreben. Tega izrabimo za skupen klepet o vsakodnevnih, aktualnih zadevah, včasih tudi za strokovni posvet med sodelavkami. Nihče pri tem ni oškodovan, še najmanj pa učenci. Tudi za disciplino poskrbim. V naši razredni skupnosti se vsak učenec dobro počuti. To mi povedo nasmejani obrazi mojih prvošolčkov, besede »radi prihajamo k pouku« in skrbni starši, ki se redno oglašajo na govorilnih urah in roditeljskih sestankih ter zadovoljni odhajajo. Z nasveti, ki pa nikakor niso zapovedi, se globoko strinjajo in tako lažje tudi sami pripomorejo k vzgoji svojih otrok. Od dobrega pedagoškega ozračja otrok v razredu je odvisen tudi uspeh posameznikov. Ta pa je na takšni stopnji, da so Z njim zadovoljni sami učenci, starši, pa tudi učitelji, ki moje delo nadaljujejo in poglabljajo. Bliža se konec šolskega leta. Samo še mesec dni nas loči od počitnic. Jaz pa s svojimi nadobudneži, ki so postali že pravi šolarji, z veliko truda in dobre volje pripravljam proslavo, ki bo imela jeseni prvič dvojni pomen: namenjena bo sprejemu šolskih novincev in hkrati bo namesto sprejema v pionirsko organiza- cijo poskrbela tudi za sprejeti] v šolsko skupnost. Skupnost učencev naj bi imela vse tiste naloge, ki so že določene v Zakonit o osnovni šoli. Vsakemu otroku naj bi posebej in vsem skupiti omogočala sodelovanje pri oblikovanju programov na vseh ravneh, vodenju, izvajanju in skupnem ocenjevanju opravljenega Omogočila naj bi zlasti svobodne, izbiranje med programi interes nih oblik dejavnosti ter spodbu\ jala nastajanje novih. Omogočil) naj bi tudi razvoj sposobnost vsakega otroka. Zato je naša šoli ska skupnost razpisala natečaj Z) izdelavo osnutka znaka, simboli šolske skupnosti. Natečaja si lahko udeležijo učenci in učitelj naše šole. Znak je lahko p0-\ ljubne oblike (krog, kvadrat, trikotnik...), meri naj približni 4- do 6 cm. Narisan je lahko s svinčnikom, tušem, fluma-strom. ali izdelan kot linorez, sorez in podobno. Poslane pred' loge bo pregledala posebna ko. misija, odbrala najboljše in predlagala najbolj izviren simbol, k naj bi v prihodnje predstavljal našo šolsko skupnost. Mogoče bo kdo rekel: »Zaka] pa že tako zgodaj?« Naj poveri odgovor: »To delo me veseli energijo zanj mi dajejo prav do bro ogreti učenci ob koncu šolskega leta.« Da pa jih do tegt pripelješ, je potreben čas, razno-, likost in prožnost na vseh po\ dročjih. To pa so vrline, ki jd uspešno pridobiš s pripravljenostjo za vsako delo ne glede ni čas. In ta pripravljenost je pr meni rodila sadove. Ko pa bo program že dobro pripravljen, bomo vsi skupaj odšli na zaslužene počitnice. Mo\ goče bom od samega zadovolji stva med počitnicami tudi »oh šanku« katero zapela. Nikakor pa se ne bom vedla »čudno«, sej tisti, ki me poznajo, vedo, da ffl v meni cel kup dobre volje d prav radi se nasmehnejo, ko st na cesti srečamo in pozdravimo. Le z dobro voljo človek premaguje težave, ki so ti postavljene ni poti v življenje. Ob sprejemu novincev v šolska skupnost za šolsko leto 1990/91 so vrata odprta vsem, ki si želija to ogledati. Vabljeni! Izzvana tov. DARJA KOS, Litija ran 7 PROSVETNI DELAVEC - 11. junija 1990 - št. 10 REPUBLIŠKI KOMITE ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER TELESNO KULTURO --------------------------------- PROSVETNI DELAVEC št. 10 Ljubljana, 11. junija 1990 OBJAVE • Pravilnik o maturi • Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju ter o napredovanju pedagoških delavcev v srednjem izobraževanju GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je na svoji 9. seji, dne 30. maja 1990, obravnaval tudi delovni osnutek besedil Pravilnika o maturi in Pravilnika o strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju ter napredovanju pedagoških delavcev v srednjem izobraževanju. Obe besedili je opredelil kot osnutek za javno razpravo. Zaradi pomembnosti objavljamo obe besedili v Objavah - današnji prilogi Prosvetnega delavca. O osnutku Pravilnika o maturi naj povedo svoje mnenje srednje šole po skupnosti srednjih šol, višje in visoke šole pa po obeh univerzah ali njuni koordinaciji. Osnutek Pravilnika o strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju ter napredovanju pedagoških delavcev je sicer zasnovan za pedagoške delavce srednjih šol, vendar je predvideno, da bo z Že napovedanimi spremembami zakonov dana podlaga za enako ureditev tega vprašanja tudi za pedagoške delavce v vzgoji in varstvu predšolskih otrok, v osnovnem in glasbenem šolstvu, zavodih za usposabljanje in domovih za učence. Za navedena področja prelagamo, da uskladijo svoja stališča in morebitne dodatne predloge po organizacijskih enotah Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Zakon o usmerjenem izobraževanju nalaga v 205. členu visokošolskim organizacijah sprejemanje in izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev. Zato, prosimo tudi vse visokošolske organizacije, da izoblikujejo svoje mnenje o osnutku Pravilnika o strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju ter o napredovanju pedagoških delavcev v srednjem izobraževanju. Javna razprava traja do konca junija. Prosimo, da svoja stališča, predloge in pripombe pošljete najpozneje do 6. julija na naslov: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Ljubljana, Župančičeva 6. Pričakujemo vaše sodelovanje. Dr. PETER VENCEU predsednik V J OSNUTEK III. IZPITNI ROKI IN PRIJAVA 30. 5. 1990 Na podlagi 71. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Ur. 1. SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89, 35/89) Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo izdaja 8. člen Kandidati opravljajo maturo v rednih izpitnih rokih, in sicer: Spomladanski izpitni rok traja od 1. junija do najkasneje 30. junija. Jesenski izpitni rok traja od 1. septembra do najkasneje 30. septembra. PRAVILNIK O MATURI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Matura je izpit, s katerim se ugotavlja usposobljenost kandidatov za študij na višjih oziroma visokih šolah. Kandidati pri maturi opravljajo izpite iz predmetov, ki obsegajo znanja, pomembna za študij. Izpiti so izbirni po vsebini in ravni zahtevnosti na način, ki zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard mature. Kandidati v Republiki Sloveniji opravljajo maturo pod enakimi pogoji. 2. člen Maturo lahko opravlja, kdor je končal zaključni letnik katerekoli smeri ali programa štiriletnega srednjega izobraževanja po zakonu. Maturo lahko opravlja tudi, kdor ni končal izobraževanja po prejšnjem odstavku, opravil pa je na srednji šoli preizkus znanja, s katerim je dokazal, da obvladuje najpomembnejša znanja štiriletne smeri ali programa srednjega izobraževanja. II. PREDMETI MATURE, OBVEZNOSTI KANDIDATOV IN IZBIRA Matura obsega: * 3- člen - skupni del; - izbirni del. Predmete mature, njih obseg, vsebino in raven zahtevnosti določi v skladu z zakonom Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje po predhodni uskladitvi z univerzama. * 4. člen Obseg, vsebina, raven zahtevnosti predmetov mature in obseg zunanjega ocenjevanja se določijo z maturitetnim katalogom znanj. Varianta: Člen se spremeni tako, da se glasi: »Obseg, vsebina in raven zahtevnosti znanj mature se podrobneje opredelijo z maturitetnim katalogom znanj, ki vsebuje: 1. seznam maturitetnih predmetov, ravni zahtevnosti, načine pieizkusa znanja, obseg zunanjega ocenjevanja in druge podatke, ki so skupni za'vse predmete, 2. predmete kataloge znanja, ki glede na raven zahtevnosti vsebujejo za posamezni maturitetni predmet: - cilje predmeta; - učno snov; - seznam priporočenih učbenikov in drugih učnih pripomočkov; - način preverjanja znanja, opredelitev zunanjega ocenjevanja in načela za izbiro vprašanj; - oblike in število izpitnih vprašanj, nalog, tem, izdelkov ali posnetih nastopov, ki se štejejo kot pisni izpit; - zbirko vprašanj za ustni izpit; - posebnosti poteka in trajanje pisnega izpita ter navedbo dovoljenih izpitnih pripomočkov; - navodila za ocenjevanje pisnih izdelkov; - navodila za ocenjevanje ustnega izpita; - vzorce tem, vprašanj, nalog in drugih oblik pisnega izpita in - seznam sestavljalcev predmetnega kataloga znanja. S predmetnim katalogom znanja se določi tudi predvideno število ur predmeta, potrebno za obvladovanje učne snovi na določeni ravni zahtevnosti.« 5. člen Maturitetni katalog znanj sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje. * 6. člen Kandidat opravlja maturo iz skupno šestih predmetov, in sicer iz treh , in sicer na višji ali nižji ravni zahtevnosti. Kandidat opravlja tri predmete na višji in tri predmete na nižji ravni zahtevnosti. Če kandidat želi, lahko opravljamaturo iz več predmetov oziroma opravlja več izpitov na višji ravni zahtevnosti, kot je to določeno s tem pravilnikom. Varianta k prvemu in drugemu odstavku tega člena: »Kandidat opravlja maturo iz skupno petih predmetov, in sicer iz treh . in sicer na višji ali nižji ravni zahtevnosti. Kandidat opravlja tri predmete na višji in dva predmeta na nižji ravni zahtevnosti.« 7. člen Srednja šola, ki izvaja maturo, z razpisom za vpis objavi, pri katerih predmetih bo izvajala maturitetni preizkus znanja. Razpis mora obsegati najmanj šest predmetov. Maturitetne predmete izbere kandidat praviloma v skladu s ponudbo šole. Varianta, povezana z varianto k 6. členu: Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Srednja šola, ki izvaja maturo, z razpisom za vpis objavi, pri katerih predmetih bo izvajala maturitetni preizkus znanja. Razpis mora obsegati najmanj pet predmetov.« * O vsebini členov, označenih z zvezdico (3, 4, 6, 14), odloča v skladu s svojimi pristojnostmi Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje. predmetov skupnega dela in iz dveh predmetov izbirnega dela. Predmete mature izbirajo kandidati na dveh ravneh zahtevnosti predmetov skupnega dela in iz treh predmetov izbirnega dela. Predmete mature izbirajo kandidati na dveh ravneh zahtevnosti 9. člen Učenci opravljajo vse izpite mature v enem izpitnem roku. Maturo opravljajo praviloma na šoli, kjer so končali četrti letnik izobraževanja. Kandidati, ki so končali srednjo šolo ob delu, in kandidati, ki so končali zadnji letnik izobraževanja pred štirimi leti ali več, lahko opravljajo maturo po delih, in sicer v največ treh delih v treh izpitnih rokih. Maturo opravljajo na šoli, ki si jo sami izberejo. 10. člen Kandidat, ki v skladu s 6. členom tega pravilnika opravlja maturo iz več predmetov, kot določa ta pravilnik, in kandidat, ki želi izboljšati oceno prejšnjega opravljanja mature, opravlja dodatne izpite v izpitnem roku in na šoli, ki si ju sam izbere. 11. člen Kdor ponavlja izpit iz posameznega predmeta mature ali kdor ni bil ocenjen pri posameznih predmetih mature, opravlja izpit na isti šoli v izpitnem roku, ki si ga sam izbere. 12. člen Kdor maturo ponavlja v celoti, si lahko šolo in izpitni rok sam izbere. Tak kandidat si lahko izbere druge predmete, kot si jih je izbral pri prejšnjem poskusu. Kandidati lahko opravljajo maturo večkrat. 13. člen Kandidat se prijavi k maturi na srednji šoli najkasneje 60 dni pred začetkom izpitnega roka. V prijavni tiskovini poleg osebnih podatkov in matične številke občana navede, iz katerih predmetov in na kateri ravni zahtevnosti želi opravljati maturo. Če se kandidat prijavi k maturi na šoli, kjer ni vpisan ali ni bil vpisan v zadnjem letniku, priloži potrdilo o vpisu oziroma spričevalo zadnjega letnika srednje šole. Kandidat se lahko od mature odjavi do najkasneje tri dni pred pričetkom izpitnega roka. Šteje se, da je kandidat od mature odstopil, če ni opravljal nobene izpitne obveznosti. Kandidati, ki so se odjavili ali so odstopili, lahko opravljajo maturo v roku, ki si ga sami izberejo. Šolska maturitetna komisija najkasneje 3 dni pred začetkom izpitnega roka ugotovi, ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za opravljanje mature. IV. IZPITI IN OCENJEVANJE *14. člen Maturitetni preizkus znanja obsega pisne in ustne izpite. Z maturitetnim katalogom znanj se opredeli, pri katerih predmetih kandidati opravljajo pisni in ustni, pisni ali ustni izpit. Vprašanja pisnega in ustnega izpita morajo biti pripravljena tako, da je mogoče oceniti predvsem kandidatovo splošno in temeljno znanje. Vprašanja pisnega in ustnega izpita so izbirna in so pripravljena tako, da kandidat lahko izbira med enakovrednimi vprašanji in nalogami oziroma med enakovrednimi skupinami vprašanj in nalog. Način izbire se določi v maturitetnem katalogu znanj. Vprašanja, naloge in teme pisnega izpita so iste za vse kandidate. Vprašanja ustnega izpita kandidati izbirajo po pravilih izpitnega reda iz maturitetne zbirke ustnih vprašanj. Pri pisnem izpitu mora biti zagotovljena anonimnost kandidatov. 15. člen Kandidati najprej opravljajo pisne in nato ustne izpite. Pisne izpite iz istega predmeta opravljajo kandidati istega dne in ob istem času na vseh srednjih šolah, ki v Republiki Sloveniji izvajajo maturo. Med dvema pisnima izpitoma imajo kandidati praviloma en prost dan. Pisni izpiti so lahko tudi ob sobotah. 16. člen Pisni izpit pri posameznem predmetu lahko traja najmanj dve in največ štiri ure. Trajanje se določi v predmetnem katalogu znanja. Ustni izpit traja za kandidata praviloma 30 minut, od tega 15 minut za pripravo na odgovor in 15 minut za odgovor. Če je za predmet določen le ustni izpit, trajanje izpita opredeli predmetni katalog znanja. Na ustnem izpitu kandidat odgovarja na najmanj tri vprašanja. 17. člen Republiška maturitetna komisija določi časovni razpored pisnih izpitov mature za spomladanski in jesenski izpitni rok in ga objavi najkasneje 30 dni pred začetkom spomladanskega izpitnega roka. Srednje šole določijo časovni razpored ustnih izpitov v obdobju, ki ga razpiše Republiška maturitetna komisija. 18. člen Vprašanja, naloge in teme pisnega izpita za tekoče šolsko leto in zbirko vprašanj ustnega izpita pripravijo republiške predmetne komisije na podlagi vsebine maturitetnega kataloga znanj. Obseg zunanjega ocenjevanja pri predmetih mature, ki ga v skladu z zakonom določi Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, se opredeli v maturitetnem katalogu znanj. 2 Stran 8 _____________________PROSVETNI DELAVEC - 11. junija 1990 - št. 10 Stran 9 PROSVETNI DELAVEC - 11. junija 1990 - št. 10 19. člen Pisni izdelek pri predmetu, za katerega je maturitetni katalog znanj določil zunanje ocenjevanje, neodvisno ocenjujeta dva zunanja ocenjevalca. Ocenjevalci pisnih izdelkov pri določenem maturitetnem predmetu so lahko: - srednješolski učitelji z ustrezno strokovno izobrazbo; strokovnim izpitom in vsaj tremi leti izkušenj pri predmetu; - visokošolski učitelji, asistenti in lektorji z ustreznim habilitacijskim področjem in vsaj tremi leti pedagoških izkušenj; - drugi priznani delavci v kulturi, umetnosti in znanosti; - upokojeni srednješolski in visokošolski učitelji. Ocenjevalce pisnih izdelkov predlagajo ravnatelji srednjih šol, dekani visokošolskih organizacij, strokovna društva, upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje, in drugi, imenujejo pa jih republiške predmetne komisije. Varianta: člen se spremeni tako, da se glasi: »Pisni izdelek pri predmetu, za katerega je maturitetni katalog znanj določil zunanje ocenjevanje, neodvisno ocenjujeta en notranji in en zunanji ocenjeva- lec. Zunanji ocenjevalci pisnih izdelkov pri določenem maturitetnem predmetu so lahko: - visokošolski učitelji, asistenti in lektorji z ustreznim habilitacijskim področjem in vsaj tremi leti pedagoških izkušenj; - srednješolski učitelji z ustrezno strokovno izobrazbo; strokovnim izpitom in vsaj tremi leti izkušenj pri predmetu; - drugi priznani delavci v kulturi, umetnosti in Znanosti; - upokojeni srednješolski in visokošolski učitelji. Zunanje ocenjevalce pisnih izdelkov predlagajo ravnatelji srednjih šol. dekani visokošolskih organizacij, strokovna društva, upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje, in drugi, imenujejo pa jih republiške predmetne komisije. Notranje ocenjevalce pisnih izdelkov imenujejo šolske maturitetne komisije izmed učiteljev šole.« 20. člen Uspeh kandidatov na ustnem izpitu pri posameznem predmetu ocenjuje šolska predmetna komisija. Šolsko predmetno komisijo imenuje ravnatelj srednje šole. Pri predmetih, pri katerih je s predmetnim katalogom znanja določen le ustni izpit, imenuje republiška predmetna komisija zunanjega člana šolske predmetne komisije. 21. člen Republiška maturitetna komisija pripravi podrobnejše kriterije in navodila za ocenjevanje pisnih izdelkov in ustnih odgovorov. Če je z maturitetnim katalogom znanj tako določeno, se v oceni ustnega izpita lahko upošteva šolski uspeh iz določenih sestavin predmeta, ki se na maturi ne preverjajo. 22. člen Maturitetna ocenjevalna lestvica je petstopenjska in obsega ocene nezadostno (1). zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5). Ocena nezadostno (1) je negativna, ocene od zadostno (2) do odlično (5) so pozitivne. 23. člen Če eden izmed ocenjevalcev oceni pisni izdelek negativno, drugi pa pozitivno ali če je razlika med pozitivnima ocenama 2 ali več, republiška predmetna komisija določi tretjega ocenjevalca, ki oceno neodvisno in dokončno določi. Če pri tem razveljavi obe oceni prejšnjih ocenjevalcev oziroma ne sprejme srednje ocene, mora svojo odločitev pisno utemeljiti. Republiška predmetna komisija lahko oceno tudi sama določi. 24. člen Končna ocena pri predmetih s pisnim in ustnim izpitom se določi takole: - če je ocena pisnega izpita tudi po uskladitvi v skladu s 23. členom negativna, je končna ocena pri predmetu negativna; - če sta oceni pisnega izpita pozitivni, se kot končna ocena predmeta določi na najbližje celo število zaokrožena aritmetična srednja vrednost obeh ocen ?! in P2 pisnega izpita in ocene U ustnega izpita Op+u = 1/3 (P, + P2 + U). Končna ocena pri predmetih s samo pisnim izpitom je na najbližje celo število navzgor zaokrožena aritmetična srednja vrednost obeh ocen Pi in P2 pisnega izpita Op = 1/2 (P, + P2). V primeru iz 23. člena, ko tretji ocenjevalec ali predmetna komisija določi oceno pisnega izpita, se le-ta upošteva kot ocena pisnega izpita. Varianta: Drugi odstavek se nadomesti z besedilom: »Končna ocena pri predmetih, pri katerih je določen samo pisni izpit, je na najbližje celo število zaokrožena aritmetična srednja vrednost obeh ocen Pi in P2 pisnega izpita in ocene R predmeta v četrtem letniku 0P = 1/3 (Pj + P2 + R) Kandidatom, ki opravljajo maturo po 2. odstavku 2. člena, se kot ocena R predmeta upošteva ocena iz preizkusa znanja.« 25. člen Kandidat opravi maturo, če je pri vseh predmetih mature dosegel pozitivno končno oceno. Kandidat opravi maturo z odličnim uspehom, če doseže odličen uspeh pri treh ali več predmetih mature, od katerih morata biti vsaj dva opravljena na višji ravni zahtevnosti, in če doseže prav dober uspeh pri drugih predmetih. Kandidat, ki ni dosegel pozitivnega uspeha pri enem ali dveh predmetih 3 mature, lahko izpit iz teh predmetov največ dvakrat ponovno opravlja. Če kandidat pri predmetu, ki obsega pisni in ustni izpit, ni dosegel pozitivne ocene pri ustnem izpitu, opravlja ponovno le ustni izpit. Maturo ponavlja v celoti, kdor je bil pri opravljanju mature negativno ocenjen pri več kot dveh predmetih mature, ali kdor je bil negativno ocenjen pri drugem ponovnem opravljanju izpita. Varianta: drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Kandidat opravi maturo z odličnim uspehom, če doseže skupni seštevek vseh predmetov najmanj 32. V tem seštevku se ocene predmetov, opravljenih na višji ravni zahtevnosti, pomnožijo s faktorjem 1,5.« Varianta: povezana z varianto k 6. členu: Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Kandidat opravi maturo z odličnim uspehom, če doseže odličen uspeh pri treh ali več predmetih mature, od katerih mota biti vsaj eden opravljen na višji ravni zahtevnosti, in če doseže prav dober uspeh pri drugih predmetih.« Varianta, povezana z varianto k 6. členu: »Kandidat opravi maturo z odličnim uspehom, če doseže skupni seštevek ocen vseh predmetov najmanj 25. V tem seštevku se ocene predmetov, opravljenih na višji ravni zahtevnosti, pomnožijo s faktorjem 1,5.« V. IZPITNI RED 26. člen Z uveljavljanjem izpitnega reda se zagotavljajo enaki pogoji za vse kandidate. 27. člen Republiška maturitetna komisija določi pravila izpitnega reda in izda podrobnejša navodila zlasti za: - opravljanje pisnega izpita; - označitev pisnega izdelka s šifro; - razvrstitev kandidatov v skupine pri pisnem in ustnem izpitu; - določitev sedežnega reda kandidatov; - naloge nadzornega učitelja pri pisnem izpitu; - opravljanje ustnega izpita; - delo predsednika šolske predmetne komisije pri ustnem izpitu; - način vodenja zapisnikov šolske maturitetne komisije, šolske predmetne komisije in nadzornega učitelja pri pisnem izpitu; - način obveščanja kandidatov. Šolska maturitetna komisija najkasneje 10 dni pred začetkom izpitnega roka razvrsti učence v skupine za pisne in ustne izpite, določi šifre kandidatov za pisne izpite ter določi izpitne prostore. Kandidate za predmet, ki ga šola ne izvaja, komisija do tega dne prijavi na drugi šoli. 28. člen Izvajanje pisnega izpita nadzira nadzorni učitelj. Nadzorni učitelj pri pisnem izpitu iz določenega predmeta ne more biti učitelj tega predmeta. Če je v skupini več kot 15 kandidatov, se za nadzor določita dva nadzorna učitelja. Nadzorni učitelj vodi zapisnik o poteku pisnega izpita. 29. člen Kandidati pišejo svoj izdelek v dvojniku na samokopirnem papirju, opremljenem z znakom maturitetnega izpitnega centra. Kandidati prinesejo s seboj dovoljene izpitne pripomočke in pisalni pribor. Če je tako določeno, smejo za pripravo osnutka izdelka upirabiti dodatni papir, opremljen z žigom šole. S predmetnim katalogom znanja se lahko določijo tudi druga sredstva informacijskega zapisa. 30. člen Kandidat lahko odda svoj izdelek pred iztekom časa, določenega za izpit. Čas oddaje izdelka nadzorni učitelj vpiše v zapisnik o poteku pisnega izpita. Kandidat, ki pisni izpit prekine iz utemeljenih razlogov, ostane neocenjen. Nadzorni učitelj vpiše prekinitev in razloge zanjo v zapisnik. O upravičenosti razlogov presoja šolska maturitetna komisija na podlagi navodil Republiške maturitetne komisije. Kandidat, ki svojega izdelka ni oddal, ali kandidat, ki je pisni izpit prekinil brez utemeljenega razloga ali brez dovoljenja nadzornega učitelja, se oceni z oceno nezadostno (1) ter zapiše v zapisnik. Kandidata, ki prekrši pravila izpitnega reda, nadzorni učitelj javno opomni in opomin vpiše v zapisnik. Če kandidat prekršek ponovi, ga nadzorni učitelj odstrani iz izpitnega prostora in to vpiše v zapisnik. Kandidat ostane neoce- njen. Kandidat, za katerega se med izpitom ali po njem nedvoumno dokaže, da je uporabljal nedovoljene izpitne pripomočke, ali je izdelek prepisal, se oceni nezadostno (1). Prekršek se vpiše v zapisnik o poteku pisnega izpita in v zapisnik šolske maturitetne komisije. 31. člen Ustni izpit iz določenega predmeta lahko opravljajo kandidati, ki so dosegli pozitiven uspeh pri pisnem izpitu. Kandidati opravljajo ustni izpit iz določenega predmeta pred šolsko predmetno komisijo, ki ima predsednika in dva člana. Izpraševalec je član komisije, ki poučuje predmet v 4. letniku in je praviloma kandidatov učitelj. Kandidata sme spraševati tudi predsednik komisije, v primeru iz 2. odstavka 20. člena tega pravilnika pa tudi zunanji član komisije. Komisija pri ocenjevanju ustnega izpita ni seznanjena z oceno pisnega izpita. Komisija vodi zapisnik o poteku ustnega izpita. 32. člen Pri predmetu, za katerega je določen pisni in ustni izpit, so ustnega izpita oproščeni kandidati z odlično oceno pri teh predmetih tako v 3. kot v 4. letniku. Šteje se, da so ustni izpit opravili odlično (5). 33. člen Kandidatu, ki se ustnega izpita ni udeležil in je svojo odsotnost opravičil z utemeljenimi razlogi, lahko šolska predmetna komisija določi nov termin ustnega izpita še v tekočem izpitnem roku. Kandidat, ki se ustnega izpita ni udeležil in svoje odsotnosti ni opravičil z utemeljenimi razlogi, ostane neocenjen. Če kandidat med ustnim izpitom moti red ali ovira potek izpita, ga izpitna komisija lahko odstrani iz izpitnega prostora. Kandidat ostane neocenjen. Prekršek se vpiše v zapisnik o poteku ustnega izpita. VI. ORGANI 34. člen Republiška maturitetna komisija vodi izvedbo mature v Republiki Sloveniji. Republiška maturitetna komisija ima predsednika in namestnika predsednika, kot člane pa po enega predstavnika obeh univerz, dva predstavnika srednjih šol, predstavnika Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, predstavnika republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, in člana iz vrst javnih delavcev v izobraževanju, znanosti in umetnosti. Pri delu sodelujejo po funkciji člani republiških predmetnih komisij in vodja maturitetnega izpitnega centra. Tajniške posle komisije opravlja maturitetni izpitni center. Republiško maturitetno komisijo imenuje predstojnik za vzgojo in izobraževanje pristojnega republiškega upravnega organa na predlog univerz, skupnosti srednjih šol in Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Mandat komisije traja štiri leta. Po izteku polovice mandata se lahko zamenja največ polovica članov. , 35. člen Republiška maturitetna komisija zlasti: - vodi pripravo predmetnih katalogov znanja in predlaga maturitetni katalog znanj Strokovnemu svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje; - sprejme letno maturitetno poročilo, ki ga najkasneje do 1. decembra tekočega leta da v razpravo Strokovnemu svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje in znanstveno-pedagoškima svetoma univerz; - razpisuje datume pisnih izpitov, obdobja ustnih izpitov in določa dan podelitve spričeval; - v skladu s tem pravilnikom podrobneje določa izpitni red za pisne in ustne izpite; - predlaga spremembe in dopolnitve pravilnika o maturi; - odloča o posameznih primerih, ki jih ta pravilnik ne ureja; - izdaja posebna navodila o varovanju izpitne tajnosti; - nadzoruje delo maturitetnega izpitnega centra; - daje navodila maturitetnim komisijam srednjih šol; - sprejema svoj poslovnik o delu in poslovnike drugih maturitetnih komisij. 36. člen Republiška maturitetna komisija ima predmetne komisije za predmete, določene z maturitetnim katalogom znanj. Republiška predmetna komisija ima predsednika, namestnika predsednika in člane, ki jih imenuje predsednik republiške maturitetne komisije na predlog znanstveno pedagoških svetov oziroma dekanov visokošolskih organizacij in skupnosti srednjih šol. Tajnik komisije je svetovalec Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Mandat republiške predmetne komisije traja štiri leta. Po izteku polovice mandata se lahko zamenja največ polovica članov. Mandat se lahko večkrat obnovi. Varianta: v drugem odstavku se doda stavek: »Za predsednika komisije in njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor v času mandata ne poučuje predmeta v četrtem letniku srednje šole.« 37. člen Republiška predmetna komisija zlasti: - pripravi predmetni katalog znanja določenega predmeta; - pripravi vprašanja, naloge in teme za pisni izpit; - dopolnjuje stalno zbirko vprašanj za ustni izpit; - imenuje in razrešuje zunanje ocenjevalce pisnih izdelkov - v primerih iz 23. člena imenuje tretjega ocenjevalca, lahko pa tudi sama oceno dokončno določi; - po končanem jesenskem izpitnem roku prouči podatke maturitetnega izpitnega centra o rezultatih mature ter pripravi poročilo za Republiško maturitetno komisijo; - predlaga revizijo učnih načrtov, učbenikov in predmetnega kataloga znanja; - odloča o pritožbah kandidatov o postopku pisnega izpita v primerih iz 2. odstavka 51. člena. 38. člen Način izbire vprašanj, nalog in tem pisnega izpita v določenem izpitnem roku se določi s poslovnikom o delu republiške predmetne komisije. Predsednik komisije izroči izbrane naloge vodji maturitetnega izpitnega centra v zapečateni ovojnici najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka. 39. člen Šolska maturitetna komisija izvede maturo na srednji šoli. Šolska maturitetna komisija ima predsednika, namestnika predsednika, člane in tajnika. Predsednik je ravnatelj šole ali njegov pomočnik. Šolska maturitetna komisija ima predmetne komisije za ustni izpit pri posameznem predmetu. Vodje predmetnih komisij za ustni izpit so člani šolske maturitetne komisije. začetkom spomladanskega izpitnega roka. Direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in dekani visokošolskih organizacij lahko imenujejo svoje člane v šolsko maturitetno komisijo. O tem obvestijo ravnatelja šole najkasneje 30 dni pred začetkom spomladanskega izpitnega roka. V šolski maturitetni komisiji so lahko največ trije zunanji člani. Šolska maturitetna komisija je za svoje delo odgovorna Republiški maturitetni komisiji. Ravnatelj imenuje člane šolske maturitetne komisije in šolskih predmetnih komisij za ustni izpit ter nadzorne učitelje za pisni izpit najkasneje 30 dni pred 40. člen Šolska maturitetna komisija zlasti: - nadzira in sodeluje pri izvajanju pisnih in ustnih izpitov v skladu z določili tega pravilnika in navodili Republiške maturitetne komisije; - po prejemu ocenjenih pisnih izdelkov oziroma po opravljenih ustnih izpitih izdela pomenski seznam kandidatov s končnimi ocenami in ugotovi, kateri kandidati so maturo opravili in kateri so jo opravili z odličnim uspehom; - odloča o primerih, za katere jo pooblašča ta pravilnik oziroma jo pooblasti Republiška maturitetna komisija; - odloča o pritožbah kandidatov o poteku pisnega in ustnega izpita; - pripravi končno poročilo o maturi najkasneje 15 dni po razglasitvi rezultatov na način, ki ga določi Republiška maturitetna komisija. Varianta, povezana z varianto k 19. členu. Vrine se 2. alinea, ki se glasi: »- imenuje notranje ocenjevalce pisnih izdelkov;« 41. člen O svojem delu vodi šolska maturitetna komisija zapisnik. V zapisnik se vpisujejo tudi ločena mnenja članov komisije. Zapisniki nadzornih učiteljev in zapisniki šolskih predmetnih komisij za ustni izpit so sestavni del tega zapisnika. V primeru, ko v komisiji ni bilo doseženo soglasje, ravnatelj šole zaprosi Republiško maturitetno komisijo za mnenje. Šolska maturitetna komisija razglaša svoje odločitve, pomembne za izvajanje mature, na šolski oglasni deski. VII. ADMINISTRACIJA 42. člen Administrativna in strokovna dela, potrebna za izvedbo mature, opravlja maturitetni izpitni center. Maturitetni izpitni center se ustanovi kot posebna delovna enota s sklepom pristojnega republiškega organa. V obdobjih povečanega obsega dela izpitni center vključuje občasne sodelavce. Maturitetni izpitni center vodi vodja maturitetnega izpitnega centra. Izpitni center je za svoje delo odgovoren Republiški maturitetni komisiji. 43. člen Maturitetni izpitni center zlasti: - opravlja administrativna dela za potrebe Republiške maturitetne komisije in republiških predmetnih komisij; - pripravlja in vzdržuje maturitetni informacijski sistem; - vodi register zunanjih ocenjevalcev posameznih maturitetnih predmetov; - vzdržuje zbirko izpitnih vprašanj, nalog in tem ter jih pripravi za razmnoževanje; - pooblaščenim predstavnikom srednjih šol izroči vodja izpitnega centra v zapečatenem ovoju razmnožena izpitna vprašanja za vse predmete v izpitnem roku 2 dni pred prvim izpitnim terminom na način, ki ustreza zahtevani tajnosti gradiva; - po prejemu pisnih izdelkov le-te naključno porazdeli, jih pošlje ocenjevalcem v ocenjevanje in ocenjene naloge vrne srednjim šolam. Špremlja roke za ocenjevanje in intervenira v primeru zamude; - obvešča predmetne komisije o primerih iz 23. člena tega pravilnika in vključuje tretjega ocenjevalca; - pripravlja podatke in analize o rezultatih mature za Republiško maturitetno komisijo; - najkasneje do 15. decembra pripravi za tisk letno publikacijo o maturi; - sklepa pogodbena razmerja z zunanjimi ocenjevalci in drugimi sodelavci. VIII. SPRIČEVALA IN PUBLIKACIJE 44. člen Kandidatom, ki so maturo opravili. Republiška maturitetna komisija izda maturitetno spričevalo. Kahidatom, ki so maturo opravili z odličnim uspehom. Republiška maturitetna komisija izda maturitetno spričevalo za odličen uspeh. Maturitetno spričevalo podpišeta predsednik Republiške maturitetne komisije in predsednik šolske maturitetne komisije. Varianta: Člen se nadomesti tako, da se glasi: »Kandidatom, ki so maturo opravili, Republiška maturitetna komisija izda maturitetno spričevalo. Maturitetno spričevalo vsebuje: - podatke o šoli; - identifikacijske podatke kandidata; - datum podelitve spričevala; - ugotovitev »da je opravil(-a) maturo in s tem izkazal(-a) zrelost za univerzitetni študij«. Kandidatom, ki so dosegli odličen uspeh, se izda maturitetno spričevalo »summa cum laude«. Maturitetno spričevalo podpišeta predsednik Republiške maturitetne komisije in predsednik šolske maturitetne komisije. Srednja šola izda vsem kandidatom, ne glede na uspeh, poročilo o opravljanju mature, ki je priloga k maturitetnemu spričevalu. Poročilo o opravljanju mature vsebuje: - podatke o šoli, ki ga je izdala; - identifikacijske podatke kandidata; - navedbo programa in smeri, po kateri se je kandidat izobraževal; - seznam opravljenih predmetov z ocenami po maturitetni ocenjevalni lestvici oziroma z ugotovitvijo »neocenjen«; - morebitno ugotovitev, da je kandidat na maturi opravil več obveznosti, kot jih določa ta pravilnik. Kandidatom, ki po tem pravilniku ponovno opravljajo izpit na isti šoli, izda šola poročilo po končnem opravljanju izpita. Kandidati iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika prejmejo poročilo o opravljanju mature na koncu zadnjega izpitnega roka. Poročilo o opravljanju mature podpišeta predsednik in tajnik šolske maturitetne komisije.« 4 Stran 10________________,________________PROSVETNI DELAVEC - 11. junija 1990 - št. 10 Stran 10________________,________________PROSVETNI DELAVEC - 11. junija 1990 - št. 10 OBRAZLOŽITEV 45. člen Kandidat, ki je opravil maturo, ima po zakonu opravljen zaključni izpit. Kandidat, ki mature ni opravil v celoti, lahko uveljavlja posamezne predmete mature pri zaključnem izpitu. 46. člen Srednja šola vodi trajno knjigo maturantov. Vanjo vpisuje podatke iz maturitetnega spričevala. Dokumentacijo o opravljanju mature srednje šole trajno arhivirajo. Pisne izdelke kandidatov arhivira srednja šola najmanj eno leto. 47. člen Republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje, predpiše obliko in vsebino maturitetne dokumentacije in evidenc. 48. člen Letna publikacija o maturi v Sloveniji je prikaz izvajanja mature in evalvacije rezultatov mature v šolskem letu. Obliko in vsebino letne publikacije določi Republiška maturitetna komisija, ki sprejme podrobnejša navodila za pripravo te publikacije. Varianta: Člen se nadomesti z besedilom: »Letna publikacija o maturi v Sloveniji obsega zlasti: - poročilo Republiške maturitetne komisije; - poimenski seznam članov Republiške maturitetne komisije, članov republiških predmetnih komisij in seznam zunanjih ocenjevalcev; - seznam srednjih šol, imena predsednikov šolskih maturitetnih komisij in seznam maturitetnih predmetov na šolah; - pisna izpitna vprašanja, naloge in teme, pričakovane odgovore, lahko pa tudi zelo uspešen zgled izdelka; - statistično poročilo o uspehu maturantov, vključno z uspehom na posameznih šolah; - seznam kandidatov, ki so maturo opravili, natisnjen v drobnem tisku. Republiška maturitetna komisija sprejme podrobnejša navodila za pripravo letne publikacije.« IX. JAVNOST, TAJNOST IN PRITOŽBE 49. člen Pisnim izpitom smejo prisostvovati le kandidati in nadzorni učitelji, lahko pa tudi predsednik šolske maturitetne komisije ali njegov namestnik. Ustnim izpitom smejo prisostvovati poleg članov šolske predmetne komisije člani šolske maturitetne komisije in tudi drugi učitelji te šole. Člani Republiške maturitetne komisije in člani republiških predmetnih komisij oziroma njihovi pooblaščenci se lahko nenapovedani udeležijo pisnih ali ustnih izpitov. Če ugotovijo nepravilnosti pri izvajanju mature, o tem obvestijo predsednika šolske maturitetne komisije. Prisotnost drugih učiteljev ali opazovalcev ne sme motiti kandidatov pri izPitu' 50. člen Z gradivi, ki vsebujejo izpitna vprašanja, naloge in teme pisnega izpita, se v času do izpita ravna kot z gradivi, ki so označena z uradno tajnostjo, stopnja zaupnosti zaupno. Za varovanje tajnosti so disciplinsko in kazensko odgovorni člani republiških in šolskih maturitetnih organov in delavci maturitetnega izpitnega centra. Srednja šola hrani izpitno gradivo v zapečatenih omarah. Pri vsakokratnem odpiranju omare morata biti prisotna vsaj dva člana šolske maturitetne komisije. Ocene pisnih izpitov pri posameznem predmetu se objavijo po ustni ocenitvi kandidatov. Člani maturitetnih organov in drugi, ki prisostvujejo delu organov, ne smejo dajati nobenih izjav ali obvestil razen tistih, za katere so pooblaščeni. Maturitetni izpitni center lahko daje v javnost le podatke, za katere ga izrecno pooblasti Republiška maturitetna komisija. Republiška maturitetna komisija daje posebna navodila republiškim predmetnim komisijam, šolskim maturitetnim komisijam in maturitetnemu izpitnemu centru. Če je bila nedvoumno ugotovljena kršitev izpitne tajnosti, lahko Republiška maturitetna komisija razveljavi posamezne izpite ali vse izpite posameznemu kandidatu, skupini kandidatov ali vsem kandidatom na srednji šoli. V tem primeru določi, da kandidati opravljajo izpite ali maturo v izrednem izpitnem roku. Ravnatelj šole ali predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, predlagata postopek za ugotavljanje odgovornosti. 51. člen Zoper potek izpita lahko kandidat vloži obrazloženo pritožbo šolski maturitetni komisiji najkasneje dva dni po izpitu, na katerem se je zgodila zatrjevana kršitev. O pritožbi odloči šolska maturitetna komisija dveh dneh. Odločitev komisije je dokončna. Če šolska maturitetna komisija pritožbo sprejme in če ugotovi, da so nepravilnosti v poteku izpita vplivale na oceno, odloči o spremembi ocene ustnega izpita šolska maturitetna komisija, o spremembi ocene pisnega izpita pa republiška predmetna komisija najkasneje 14 dni po pritožbi. Pritožba zoper oceno pisnega ali ustnega izpita ni možna. Kandidati imajo eno leto po opravljanju izpita pravico, da se seznanijo z oceno in popravki svojega pisnega izdelka. X. KONČNE DOLOČBE 52. člen Maturitetni katalog znanja mora biti pripravljen najkasneje do konca leta 1991 in mora biti objavljen v letu 1992. Republiška maturitetna komisija sprejme najkasneje v letu 1993 določila izpitnega reda, za katera je v skladu s tem pravilnikom pooblaščena. 53. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: dr. Peter Vencelj 5 Ljubljana, dne PREDSEDNIK 1. POMEN MATURE Matura po zakonu (Ur. 1. SRS, št. 35/89) in tem pravilniku prevzema ime slovenske mature, ki sojo pred desetletji opravljali številni rodovi maturantov, oživlja njene izkušnje in nadaljuje njeno tradicijo. Obogatena z našimi in tujimi izkušnjami se nova matura pomembno razlikuje od prejšnje mature, ki je bila po svojem pomenu zaključni izpit srednje šole. Naštejmo najprej značilnosti predlagane mature: Matura je skupina izpitov, ki jih opravljajo kandidati za univerzitetni študij na prehodu med štiriletno srednjo šolo in univerzo. Predlagana matura združuje funkcije več vrst izpitov. Matura je: 1. Izbirni izpit, za katerega se odločijo tisti kandidati, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Matura ni pogoj za dokončanje srednje šole (to vlogo opravlja zaključni izpit po Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju. Ur. 1. SRS št. 10/88 in 6/90), temveč je splošni pogoj za vpis na univerzo. Izbirna narava izpita močno zmanjšuje potrebo po sprejemnih izpitih na posameznih visokošolskih organizacijah. 2. Kvalifikacijski izpit, ki dokazuje standard znanja na ravni, kot je potrebna za univerzitetni študij. Zahtevnost mature praviloma presega raven znanja, ki je določena za zaključni izpit srednje šole. Od zaključnega izpita se razlikuje tudi po vsebini. 3. Izpit na republiški ravni, ki ga opravljajo vsi pod enakimi pogoji. To omogoča enotno oceno in primerjavo ravni znanja in sposobnosti maturitetne populacije, pregled stanja pa prispeva k izboljšavam šolskega sistema. Matura preprečuje kopičenje različnih izpitov (zaključni, diferencialni, sprejemni) v razmeroma kratkem času med koncem srednje šole in vpisom na univerzo in omogoča, da kandidti za študij opravljajo le en skupinski preizkus. Uvedba mature je eden od ukrepov, s katerimi želimo izboljšati kakovost pouka in dvigniti raven končnega znanja dijakov vseh štiriletnih srednjih šol. Dosledna izvedba mature (s pričakovanimi spremembami v srednjem in visokem šolstvu, ki jih bo povzročila), lahko zmanjša osip v nižjih letnikih in odpravi potrebo po prilagajanju ravni univerzitetnega študija znanju, sposobnostim in delovnim navadam večine novincev. Matura ni predvidena le v šolah in programih gimnazijskega tipa, temveč jo je ob izbirnosti predmetov in njihovih ravni zahtevnosti mogoče vgraditi v vse štiriletne srednješolske programe in smeri. Zasnova mature omogoča srednjim šolam, programom in učencem enakopravno udeležbo. Matura je po zakonu izbirni izpit, ki ga ni treba opravljati vsem četrtošolcem, temveč le resnim kandidatom za študij. Standard maturitetnih znanj je tako mogoče določiti na ravni, ki je ustrezna za vpis na univerzo v večini evropskih držav in je v skladu z nastajajočimi mednarodnimi standardi. Matura določa standard znanja kot končni cilj dela in pouka. Ustvarjalnost učiteljev in šole bodo bolj kot doslej prepuščene poti do tega cilja. Srednje šole bodo lahko samostojneje in svobodneje izbirale metode pouka v skladu s cilji, objavljenimi v maturitetnem katalogu znanj najmanj dve leti pred preverjanjem znanja. Maturitetni katalog znanj vsebuje določila in informacije, pomembne za izobraževalne programe, šole, učitelje in učence in je zato pomemben strokovni dokument mature. Z zaključnim izpitom in maturo se v skladu z izkušnjami preteklega obdobja na novo ureja vprašanje izobraževanja za začetek dela in izobraževanja za nadaljevanje študija. Zasnova mature izhaja iz spoznanja, da je določena stopnja zunanje diferenciacije pouka v srednji šoli tako v interesu šol kot učencev. Pravilnik dopušča vsem učencem štiriletnih srednjih šol udeležbo na maturi ne glede na to, v kolikšni meri so se prej vključili v diferenciran maturitetni pouk. Tudi dijaki gimnazijskih programov lahko (če to želijo) končajo srednjo šolo z zaključnim izpitom in ne z maturo. To olajšuje njihovo zaposlitev v primerjavi z absolventi nekdanje gimnazije brez mature. Matura mora biti zasnovana in izvedena tako, da je zagotovljen enakovreden standard končnega znanja dijakov ne glede na izbor predmetov in njihovih ravni in ne glede na šolo, kjer je maturant maturiral. Z maturo je treba zagotoviti najširšo horizontalno prehodnost in izključiti ozke vertikalne povezave, kadar te niso vsebinsko utemeljene (kot na primer velja za študij glasbe ipd.). Kandidatom bo opravljena matura v načelu omogočila vpis na katerokoli višjo ali visoko šolo. Izdaja maturitetnega spričevala brez navedbe predmetov, programa in smeri izobraževanja daje zunanji videz temu hotenju. Zakon dopušča višješolskim programom možnost, da med vpisnimi pogoji ne zahtevajo mature. S tem se odpira pot za nastanek in razvoj novih vrst višjih in visokih šol, kakršne so znane v razvitem svetu. 2. POSEBNOSTI Poseben položaj mature med srednjo šolo in univerzo omogoča v srednji šoli uvajanje nekaterih novih »akademskih« prvin, ki so v svetu že znane in preizkušene. Za maturo po tem pravilniku so značilne naslednje posebnosti: 2.1. Izbirnost Za maturo so značilne tri vrste izbirnosti: 1. Matura ima skupne predmete, ki so obvezni za vse kandidate, in izbirne predmete, ki jih izbirajo šole glede na programe, ki jih izvajajo - lahko pa jih izbirajo tudi kandidati glede na interese in področje študija, za katerega se pripravljajo. 2. Kandidati lahko izbirajo med dvema ravnema zahtevnosti predmetov v skladu s svojimi interesi, dosedanjim uspehom in sposobnostmi. 3. Vprašanja so pripravljena tako, da lahko kandidat izbira med enakovrednimi vprašanji ali nalogami oziroma med enakovrednimi skupinami vprašanj. To omogoča, da izpit pri določenem predmetu do neke mere upošteva posebnosti učnih načrtov različnih šol, različen interes dijakov in osebne poudarke profesorjev. Šola lahko oblikuje svojo maturo na podlagi seznama maturitetnih predmetov, ki jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Maturitetni predmeti so najpogosteje temeljni predmeti, med njimi pa je lahko tudi temeljni strokovni predmet, ki je značilen za program ali smer, oz. je pomemben za izbrani študij. Tudi učenec lahko vsaj v načelu oblikuje svojo izbiro predmetov, vendar bodo možnosti širše izbire v praksi povezane z omejitvami, nad katerimi pravilnik o maturi nima moči. Učenčeva izbira bo praviloma v okviru ponudbe šole, objavljene v razpisu za vpis, pravilnik pa dopušča tudi izbor predmeta, ki ga šola ni razpisala. 2.2. Izvedba mature Republiški maturitetni organi so odgovorni za izvedbo mature, ki jo kandidati opravljajo na srednjih šolah. Matura ima s tem pomen enotnega in enotno organiziranega preizkusa na republiški ravni, vendar ob polni udeležbi in odgovornosti srednjih šol. Pri izvedbi mature je predvidena poudarjena vloga srednjih šol, saj srednješolski profesoiji niso samo organizatorji izpitov, temveč aktivno sodelujejo pri sestavljanju katalogov znanja, izpitnih vprašanj ter vrednotijo izdelke kandidatov. Pri vseh teh opravilih lahko enakopravno sodelujejo tudi visokošolski profesoiji, docenti, lektorji in asistenti. Sodelovanje naših najboljših strokovnjakov iz srednjega in visokega šolstva pri pripravi maturitetnega kataloga znanj je eden od pogojev za uspeh mature. Predvideno je, da se maturitetni predmeti poučujejo najmanj v tretjem in četrtem letniku na dveh zahtevnostnih ravneh. O tem odloča Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Šole bodo izvajale pouk po diferenciranih programih v diferenciranih skupinah učencev. Pri uvajanju te novosti je smotrno, da upoštevamo vse pozitivne izkušnje šol, ki so v preteklosti že izvajale intenzivni pouk posameznih predmetov. Menimo, da je treba z normativi dopustiti primerno spodnjo velikost skupine. Odločitev o uvajanju mature sprejme srednja šola. Srednje šole, ki se bodo odločile za izvedbo mature, bodo prevzemale novo in zahtevno nalogo. Matura bo spremenila odnos med šolo in učencem. Šole bodo delile skrb za uspeh pri maturi s kandidati, saj bo od njihovega uspeha odvisna ne le kandidatova prihodnja šolska pot, temveč posredno tudi položaj in ugled šole. Letna maturitetna publikacija bo javno prikazala izvedbo in rezultate mature, opozarjala na probleme in odkrivala tako dobre kot slabe točke sistema. Z maturo naj bi spodbujali zdravo tekmovalnost tako med šolami kot med učenci. 2.3. Ocenjevanje Pravilnik v skladu z zakonom uvaja neodvisno zunanje ocenjevanje pisnih izdelkov in deloma ustnih izpitov, poudarja pomen pisnega izpita in uvaja še druge novosti. Pravilnik omogoča, da predmetni katalog določi posebnosti preizkusa znanja, ki izhajajo iz narave predmeta. Navodila ocenjevalcem niso sestavni del tega pravilnika. Pravilnik določa, da se z maturitetnim preizkusom ocenjuje zlasti kandidatovo splošno in drugo temeljno znanje trajnejše vrednosti. Manj pomembnih podrobnosti in aktualnosti pri maturi ni vredno preverjati. 3. PRISTOJNOSTI Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje je po zakonu pristojen, da sprejme obseg, vsebino in raven zahtevnosti mature ter obseg zunanjega ocenjevanja. Strokovni svet po tem pravilniku sprejema maturitetni katalog znanj, ki je strokovna podlaga tako za pripravo na maturo kot za maturitetni preizkus znanja. Strokovni svet je torej pristojen za vse vsebinske odločitve o maturi. Univerzi po zakonu soodločata pri načrtovanju obsega, vsebine in ravni zahtevnosti mature. Pravilnik zagotavlja univerzama članstvo v Republiški maturitetni komisiji in omogoča sodelovanje univerzitetnih strokovnjakov v republiških predmetnih komisijah. Pravilnik daje visokošolskim organizacijam možnost, da na lastno željo sodelujejo v šolskih maturitetnih komisijah. Republiška maturitetna komisija je odgovorna za izvedbo mature v sodelovanju z njej podrejenimi maturitetnimi komisijami na ravni republike in šole. Ta pravilnik daje komisiji znatne pristojnosti pobude, odločanja in razsojanja v konkretnih primerih. Pristojni organ ustanovi kot delovno enoto maturitetni izpitni center za strokovna in administrativna opravila. Predmetne maturitetne komisije sestavljajo vidni in izkušeni strokovnjaki za določene predmete, ki so povsem avtonomni v strokovnih vprašanjih ter podpisujejo svoje izdelke in poročila. 4. STROŠKI 4.1. Stroški za pripravo mature do leta 1995 obsegajo predvsem: - dveletno delo republiške maturitetne komisije in njenih predmetnih komisij pri pripravi maturitetnega kataloga znanj; - opremo maturitetnega izpitnega centra; - poskusno maturo leta 1994 na majhnem vzorcu srednjih šol kot raziskavo v okviru nacionalnega programa; - natis maturitetnega kataloga znanj; 4.2. Redni letni stroški mature od leta 1995 naprej obsegajo predvsem: - delo republiške maturitetne komisije in njenih predmetnih komisij; - delo maturitetnega izpitnega centra; - potrošni material; - tiskarske stroške: razmnoževanje nalog, tisk listov za odgovore, tisk letne maturitetne publikacije; - poštne in kurirske stroške; - honorarje ocenjevalcem; - strokovno izpopolnjevanje učiteljev Del stroškov bo mogoče pokriti s prodajo maturitetne publikacije in zbirk nalog. Višino stroškov bo mogoče natančneje oceniti šele po sklepih Strokovnega sveta o številu predmetov. Predlagatelj meni, da bo stroške za dosledno izvedbo mature odtehtalo manjše število izgubljenih let v nižjih letnikih univerz in višja raven študija. OPOMBA K vsebini 3.. 4.. 6. in 2. odstavka 14. člena po zakonu daje predhodno soglasje Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje po uskladitvi z univerzama. Ti členi so označeni z zvezdico (*). * * * Delovno gradivo je pripravila delovna skupina Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Pri tem se je opirala na končno poročilo ekspertize »Zaključni izpit in matura«, ki jo je pripravila delovna skupina pri Centru za razvoj univerze dne 11. 7. 1989 in je bila objavljena v Prosvetnem delavcu. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je na seji dne 30. 5. 1990 sprejel delovno gradivo kot osnutek pravilnika in ga dal v enomesečno javno obravnavo. MATURITETNI ORGANI - glavne pristojnosti Strokovni svet Šolski upravni organ Univerzi - določi obseg, vsebino in ravni zahtevnosti predmetov (po uskladitvi z univerzama) - določi obseg zunanjega ocenjevanja - sprejme katalog - sprejme programe - razpravlja o rezultatih mature - sprejme pravilnik o maturi - imenuje RMK pripravi ustanovitev MIC-a - sprejme finančni načrt - predpiše dokumentacijo - izvaja pooblastila po zakonu - ugotavlja stanje - sodelujeta pri določitvi obsega, vsebine in ravni zahtevnosti mature - predlagata svoje člane v RMK - razpravljata o rezultatih mature * RPK RMK ŠMK in ŠPK - pripravijo predmetne kataloge - imenujejo zunanje ocenjevalce - pripravijo izpitna vprašanja - predlagajo spremembe programov in učbenikov - izvede maturo v Slov. - predlaga katalog - določi izpitni red - imenuje RPK-je - sprejme letno poročilo - podeljuje spričevala - odobri publikacijo - evalvira stanje - izvedejo maturo na srednji šoli - pripravijo poročilo - podeljuje spričevala - obravnavajo pritožbe Visokošolske organiz. skupnosti sred. šol Zavod RS za šolstvo - predlagajo člane RPK - predlagajo zunanje ocenjevalce - imenujejo svoje člane v SMK MIC - vzdržuje informacijski sistem - opravlja strokovna in administrativna opravila - pripravi letno publikacijo o maturi Zunanji ocenjevalci - ocenjujejo pisne izdelke - ocenjujejo ustni izpit, kjer bo tako določeno Legenda: RMK - Republiška maturitetna komisija RPK - Republiška predmetna komisija ŠMK - Šolska maturitetna komisija ŠPK - Šolska predmetna komisija MIC - Maturitetni izpitni center 6 Stran 9 PROSVETNI DELAVEC - 11. junija 1990 - št. 10 Stran 8 _____________________PROSVETNI DELAVEC - 11. junija 1990 - št. 10 MATURA V SLOVENIJI Časovna preglednica priprave na maturo 1. 1990 Predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo imenuje RMK 2. 1990 Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejme obseg, vsebino in ravni zahtevnosti mature po uskladitvi z univerzama in sprejme obseg zunanjega ocenjevanja 3. 1990 RMK imenuje RPK-je za predmete, ki jih je kot maturitetne predmete določil Strokovni svet 4. 1991/92 RMK in RPK pripravljajo maturitetni katalog znanj 5. 1991 Srednje šole prvič objavijo maturo v razpisu za vpis za šolsko leto 1991/92 6. 1991 Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje določi vzorčne srednje šole za poskusno izvedbo mature v letu 1994 7. 1992 Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejme maturitetni katalog zanj in določi spremembe programov 8. 1992 Maturitetni katalog znanj se objavi kot posebna publikacija 9. 1992/93 Prvo uvajanje diferenciranega pouka v 3. letniku vzorčnih srednjih šol 10. 1993 RMK sprejme in objavi izpitni red, poslovnik in druga navodila 11. 1993 Ustanovi se maturitetni izpitni center 12. 1993/94 Uvajanje diferenciranega pouka na vseh štiriletnih srednjih šolah, ki so v razpisu objavile maturo 13. 1994 Poskusna izvedba mature na izbranem vzorcu srednjih šol 14. 1995 Prvo leto izvedbe mature na vseh štiriletnih srednjih šolah, ki so maturo razpisale II. MATURA V SLOVENIJI Časovna preglednica za šolsko leto 1. 1. 4. (1. 7.) Kandidati se prijavijo na srednjih šolah na maturo v spomladanskem (jesenskem) izpitnem roku 2. 1. 5. RMK razglasi datume pisnih izpitov in obdobje ustnih izpitov v spomladanskem in jesenskem izpitnem ob- sobju 3. 1. 5. Ravnatelj šole imenuje ŠMK, ŠPK in nadzorne učitelje za spomladanski in jesenski izpitni rok 4. 1. 5. Direktor Zavoda RS za šolstvo in dekani visokošolskih organizacij lahko imenujejo svoje člane v ŠMK 5. 1. 5. (1. 8.) RPK izročijo MIC-u izpitne naloge za pisni izpit v spomladanskem (jesenskem) izpitnem roku 6. 20, 5. (20. 8.) Srednje šole razvrstijo prijavljene kandidate v skupine za pisne in ustne izpite v spomladanskem (jesen- skem) izpitnem roku 7. 28. 5. (28. 8.) Šole ugotovijo, ali kandidati izpolnjujejo pogoje za opravljanje mature 8. 28. 5. (28. 8.) Rok za odjavo kandidatov od mature 9. 29. 5. (29. 8.) Vodja MIC izroči predstavnikom šol izpitno gradivo 10. 1. 6. do 30. 6. (1. 9. do 30. 9.) spomladanski (jesenski) maturitetni izpitni rok 11. 15. 7. (15. 10.) ŠMK poroča o izvedbi mature v spomladanskem (jesenskem) izpitnem roku 12. 1. 12. RMK sprejme poročilo o izvedbi mature v Sloveniji v šolskem letu. RMK evalvira stanje 13. 15. 12. MIC pripravi letno publikacijo o maturi 14. Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izo- braževanje. Znanstveno pedagoška sveta univerz in republiški upravni organ razpravljajo o maturi ČLENI ZAKONA O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU (Ur. 1. SRS, št. 35/89), KI OBRAVNAVAJO MATURO: 69. člen V izobraževanje po programu za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe se lahko vključi, kdor je opjavil maturo. Poleg opravljene mature program za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe lahko izjemoma določi kot pogoj za vključitev tudi ustrezen predhodni program, lahko pa tudi vrsto in obseg delovnih izkušenj. Kdor ni končal takega programa, lahko s preizkusom znanja na srednji šoli, ki izvaja tak program, dokaže, da obvlada potrebna znanja iz tega programa. S programom, ki ga izvaja umetniška akademija, se lahko določi, da se v izobraževanje po takem programu lahko vključi tudi, kdor ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka tega člena, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost. S programom za pridobitev višje izobrazbe se lahko določi, da se v izobraževanje po tem programu vključijo tudi kandidati, ki so končali ustrezen 7 štiriletni program srednjega izobraževanja. 71. člen Matura obsega preizkus znanj, potrebnih za nadaljevanje izobraževanja v programih za pridobitev višje oziroma visoke izobrazbe. Matura se opravlja iz skupnega dela, ki obsega skupna znanja vseh srednješolskih štiriletnih programov in iz izbirnega dela, ki obsega posamezna znanja iz določenega vzgojnoizobraževalnega programa. Maturo lahko opravlja, kdor je končal zaključni letnik katerekoli smeri ali programa štiriletnega srednjega izobraževanja po tem zakonu ali drugem predpisu. Kdor ni končal izobraževanja po prejšnjem odstavku, opravlja na srednji šoli preizkus znanja, s katerim dokaže, da obvlada najpomembnejša znanja štiriletne smeri ali programa srednjega izobraževanja. Po opravljenem preizkusu lahko opravlja maturo. Vsebino, obseg in raven zahtevnosti znanj mature, določi Strokovni svet R Slovenije za vzgojo in izobraževanje po predhodni uskladitvi z univerzama. Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje določi tudi načela za določanje vsebine in obsega preizkusa znanja iz prejšnjega odstavka. Maturo vodi republiška maturitetna komisija, ki jo imenuje predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje. Podrobnejša določila o postopku, načinu in pogojih za opravljanje mature ter o preverjanju in ocenjevanju znanja predpiše republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje. Kdor je opravil maturo, ima opravljen tudi zaključni izpit po tem zakonu, ■ razen kdor jo je opravljal po tretjem odstavku tega člena. Mednarodna matura je enakovredna maturi po tem zakonu. 232. člen Pogoji za vključitev v programe visokošolskega izobraževanja, določeni s tem zakonom in določbe petega, šestega in sedmega odstavka 167. člena tega zakona, pričnejo veljati za generacijo, ki bo končala izobraževanje po programih srednjega izobraževanja v šolskem letu 1994/95. Za osebe, ki so dokončale srednje izobraževanje pred rokom iz prejšnjega odstavka, veljajo za vpis v prvi letnik programov visokošolskega izobraževanja pogoji, ki so veljali pred ueljavitvijo tega zakona (pred 20. 7. 1989). OSNUTEK 30. 5. 1990 Na podlagi drugega odstavka 208. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Ur. 1. SRS, št. 11/30. 6/81, 25/89 in 35/89) Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo izdaja PRAVILNIK O STROKOVNEM IZPOPOLNJEVANJU IN USPOSABLJANJU TER 0‘NAPREDOVANJU PEDAGOŠKIH DELAVCEV V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU L SPLOŠNI DOLOČBI 1. člen S tem pravilnikom se ureja stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoških delavcev ter napredovanje učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter učiteljev praktičnega pouka v nazive. Pedagoški delavci so poleg učiteljev tudi vzgojitelji v domovih za učence, pedagogi, psihologi in socialni delavci ter knjižničarji v šolskih knjižnicah. 2. člen Šola mora zagotoviti, da se pedagoški delavci vključujejo v programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja. Stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoških delavcev je sestavina njihove delovne obveznosti. Šola načrtno vključuje pedagoške delavce v organizirane oblike strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja. II. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE 3. člen Programi za stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje omogočajo zlasti: - izpopolnjevanje in usposabljanje v stroki, - izpopolnjevanje in usposabljanje na pedagoško-andragoškem področju, - izpopolnjevanje in usposabljanje za posodabljanje vsebine, metod in organizacije vzgojnoizobraževalnega dela ter komunikacijo z učenci in starši, - uvajanje in obvladovanje sodobne učne tehnologije. Programe iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka tega člena pripravljajo, sprejemajo in izvajajo zlasti tiste visokošolske organizacije, ki izobražujejo pedagoške delavce; programe iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka tega člena pa Zavod Republike Slovenije za šolstvo. V pripravo in izvajanje programov lahko visokošolske organizacije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo vključujejo tudi druge izobraževalne in raziskovalne organizacije, strokovna društva in zasebnike. 4. člen Visokošolske organizacije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo razpišejo izpopolnjevanje in usposabljanje vsako leto do konca meseca maja za naslednje šolsko leto (Varianta: najmanj 3 mesece pred začetkom šolskega leta). 5. člen Visokošolske organizacije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo lahko ustanovijo centre za izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoških delavcev. Centri za izpopolnjevanje in usposabljanje zlasti: - sodelujejo pri načrtovanju, pri pripravi programov, pri organizaciji in izvedbi strokovneea izpoDolnievania m ■--''"■Hiania, - razvijajo najučinkovitejše oblike in metode strokovnega izpopolnjevanja (dopisno, konzultativno, seminarsko obliko, vzorne nastope ipd.), - evidentirajo strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoških delavcev in jim o opravljenem programu izpopolnjevanja in usposabljanja izdajajo potrdila. 6. 'člen Izpopolnjevanje in usposabljanje učiteljev se izvaja praviloma v času šolskih počitnic. Kadar je izpopolnjevanje in usposabljanje organizirano med izvajanjem pouka, mora šola zagotoviti nemoten pouk. - pedagoško neoporečnega ravnanja z učenci, - uspeha pri vzgoji mladih raziskovalcev, - uvajanja sodobnih oblik in metod pouka, - posredovanja novih spoznanj svoje stroke učencem, - uspešnosti učencev na tekmovanjih v znanju republiškega in zveznega pomena, - uspešnosti učencev pri maturi in nadaljnjem izobraževanju. Dokazilo o doseganju nadpovprečne uspešnosti pri vzgojnoizobraževalnem delu z učenci izda učiteljem ravnatelj šole, lahko pa tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 7. člen Po uspešno opravljenem programu za izpopolnjevanje oziroma usposabljanje dobijo udeleženci potrdilo. Iz potrdila mora biti razviden naziv programa in njegov obseg. 8. člen Evidenco o strokovnem izpopolnjevanju oziroma usposabljanju vodita izobraževalna organizacija, pri kateri je pedagoški delavec zaposlen in izvajalec programa. Vsebino in obliko potrdil iz prejšnjega člena in evidenco o strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju predpiše republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje. III. NAPREDOVANJE UČITELJEV 15. člen Predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, izda odločbo o napredovanju v naziv na podlagi ugotovitve komisije, da so za napredovanje izpolnjeni pogoji iz tega pravilnika. Zato imenuje tričlansko komisijo za napredovanje učiteljev v nazive ter tajnika komisije. V komisiji so predstavniki stroke oziroma ustreznega predmetnega področja, ustrezne skupnosti srednjih šol in predstavnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, ki je predsednik komisije. Komisija ugotavlja izpolnjevanje pogojev za napredovanje v naziv na sejah. Komisija vabi na sejo ravnatelja šole, lahko pa tudi kandidata za napredovanje v naziv. O predlogu za napredovanje v naziv odloča komisija z večino glasov. ’ Odločba predstojnika republiškega upravnega organa za vzgojo in izobraževanje je dokončna. Odločbo je mogoče spodbijati v upravnem sporu. 9. člen Učitelji splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter učitelji praktičnega pouka lahko napredujejo v nazive: - učitelj mentor, - učitelj svetovalec, - učitelj svetnik. Napredovanje učiteljev v nazive je odvisno od: - uspešnosti vzgojnoizobraževalnega dela, - obsega in kvalitete opravljenega strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, - inovacij na področju vzgojnoizobraževalnega dela, - objavljenih strokovnih člankov, - avtorstva in recenzij učbenikov, - doseženih akademskih stopenj (Varianta: stopenj podiplomskega študija), - delovne dobe in dela na področju vzgoje in izobraževanja. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Učitelji, ki imajo ob uveljavitvi tega pravilnika najmanj 20 let dela na področju vzgoje in izobraževanja in nimajo dokazil, da so bili vključeni v organizirano strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, izpolnjujejo pa druge predpisane pogoje za napredovanje v naziv, lahko zahtevajo izdajo odločbe o napredovanju v naziv v enem letu od uveljavitve tega pravilnika. 17. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: Ljubljana, dne Predsednik 10. člen V naziv učitelj mentor napreduje, kdor: - dosega nadpovprečno uspešnost pri vzgojnoizobraževalnem delu, - je uspešno opravil razpisane programe strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja za svoje področje, - ima najmanj 7 let delovne dobe, od tega vsaj 2 leti na področju vzgoje in izobraževanja. V naziv učitelj mentor lahko napreduje tudi, kdor: - ima vsaj eno stopnjo višjo izobrazbo od zahtevane, - dosega nadpovprečne uspehe pri vzgojnoizobraževalnem delu, - ima vsaj 2 leti izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. 11. člen V naziv učitelj svetovalec napreduje, kdor: - ima nadpovprečne uspehe pri vzgojnoizobraževalnem in mentorskem delu, - je uspešno opravil razpisane programe strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, - je sodeloval pri sestavljanju učnega načrta ali pri učbeniku kot.soavtor ali recenzent, - ima najmanj 5 let naziv učitelj mentor. V naziv učitelj svetovalec lahko napreduje tudi. kdor: - ima vsaj za eno stopnjo višjo strokovno izobrazbo od zahtevane, - dosega nadpovprečne uspehe pri vzgojnoizobraževalnem delu, - je sodeloval pri sestavljanju učnega načrta ali pri učbeniku kot soavtor ali recenzent, - ima najmanj 7 let izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. 12. člen V naziv učitelj svetnik napreduje, kdor: - ima nadpovprečne uspehe pri vzgojnoizobraževalnem delu, - je sodeloval pri pripravi oziroma izvedbi programa strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, - je avtor uspešnega učbenika ali uveljavljene inovacije pri izvajanju pouka na svojem področju, - je sodeloval pri pripravi programa za pridobitev izobrazbe, - ima najmanj 5 let naziv učitelj svetovalec. V naziv učitelj svetnik lahko napreduje tudi, kdor: - ima dve stopnji višjo izobrazbo od zahtevane, - izpolnjuje pogoje iz prve, druge, tretje ali četrte alinee prejšnjega odstavka, - ima najmanj 12 let izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. 13. člen Učitelju, ki izpolni pogoje za napredovanje v naziv, izda predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, odločbo o doseženem nazivu. Pisnemu zahtevku za napredovanje v naziv kandidat priloži pisna dokazila. 14. člen Uspešnost pri vzgojnoizobraževalnem delu z učenci se ugotavlja in je odvisna predvsem od: - učnega uspeha učencev. OBRAZLOŽITEV Ob zadnjem spreminjanju in dopolnjevanju Zakona o usmerjenem izobraževanju (ur. 1. SRS, št. 25/89) je bila sprejeta tudi odločitev, da se uvede organizirano stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoških delavcev in napredovanje učiteljev srednjih šol v nazive, šaj je le na tak način mogoče dvigniti kvaliteto pouka in znanja učencev. Na podlagi take odločitve in pooblastila v drugem odstavku 208. člena zakona o usmerjenem izobraževanju je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno.kulturo dolžan sprejeti ustrezen izvršni predpis. Pri pripravi tega osnutka strokovna služba ni imela nobenih podobnih predhodnih vzorcev niti praktičnih izkušenj. Osnutek izhaja iz zakonske določbe in ureja strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoških delavcev, napredovanje v nazive pa le za učitelje. Pri tem je bilo potrebno definirati pojem pedagoških delavcev (drugi odstavek 1. člena). Osnutek izhaja iz načela, da izobraževalna organizacija mora omogočati svojim pedagoškim delavcem stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, ki je sestavina njihove delovne obveznosti. Pravilnik lahko ureja le na republiški ravni organizirano izpopolnjevanje in usposabljanje. Zato v 3. členu povzema vrste programov, njihovo pripravo in izvajanje po 205. členu zakona o usmerjenem izobraževanju, sodelovanje pa omogoča tudi zasebnikom, ki izvajajo izobraževanje z osebnim delom. Zaradi načrtovanja dela pravilnik v 4. členu zavezuje izvajalce, da programe izpopolnjevanja in usposabljanja razpišejo do konca maja za prihodnje šolsko leto (varianta: najmanj 3 mesece pred začetkom šolskega leta). Menimo, da je za stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoških delavcev nujno ustanoviti centre, ki bodo sodelovali pri pripravi programov izpopolnjevanja in usposabljanja, njegovem načrtovanju, organiziranju in izvajanju. Take ustanove bodo - upoštevaje specifiko vzgojnoizobraževalnega dela pedagoških delavcev - morale razvijati tudi učinkovite oblike in metode tega izpopolnjevanja, da bo pouk čim manj okrnjen (15. člen). Zaradi tega je v 6. členu določeno, da se izpopolnjevanje in usposabljanje praviloma izvaja med počitnicami. Zaradi napredovanja je potrebno evidentirati izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoških delavcev. Pri napredovanju učiteljev osnutek najprej predlaga splošne pogoje za pridobitev naziva (9. člen), nato pa pogoje za pridobitev naziva učitelj mentor v 10. členu, naziva učitelj svetovalec v 11. in naziva učitelj svetnik v 12. členu. Menimo, da so zajeti najpomembnejši pogoji za pridobitev naziva, zavestno pa smo se izogibali takim, ki neposredno ne vplivajo na kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela oziroma, ki z doseganjem te kvalitete niso povezani. V drugih odstavkih navedenih členov je urejeno hitrejše napredovanje v nazive. Da bi olajšali ugotavljanje uspešnosti pri vzgojnoizobraževalnem delu z učenci, v 14. členu predlagamo nekatere kriterije. Izhajali smo iz načela, da si učitelj mora naziv pridobiti. Zato učitelj, ki izpolnjuje vse pogoje za napredovanje, vloži zahtevek z dokazili komisiji za napredovanje učiteljev, ki ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji, odločbo o napredovanju v naziv pa izda predstojnik republiškega upravnega organa za vzgojo in izobraževanje (13. in 15. člen). S prehodno določbo v 16. členu je urejeno pridobivanje nazivov za učitelje, ki izpolnjujejo vse druge pogoje, razen uspešno končanih programov izpopol-njevanja in usposabljanja, ker jih doslej ni bilo. ° ran 7 PROSVETNI DELAVEC - 11. junija 1990 - št. 10 Književna didaktika pod drobnogledom Piše Boža Krakar-Vogel Pouk ustvarjalnega pisanja kot smoter književne vzgoje Usposabljanje za branje leposlovja in razumevanje književnega razvoja sta resda temeljna, a ne tudi edina smotra književne vzgoje. Pri njej se namreč razvijajo še druge književne sposobnosti in kultura. Ena izmed njih je zagotovo tudi sposobnost lastnega ustvarjalnega pisanja. To bi lahko opredelili kot sposobnost za pisanje literarnih in polliterarnih besedil (lirskih, epskih, dramskih in esejev, potopisov, dnevnikov itn.), ki se v šoli in pri interesnih dejavnostih razvija ob učiteljevi ali mentorjevi pomoči. Poučevanje ustvarjalnega pisanja v literarni zgodovini ni novost. Dandanes je posebno razširjeno v Ameriki, pa tudi v Angliji in drugje imajo najrazličnejše tečaje in seminarje na raznih stopnjah šolanja. Poročila o načinih tega pouka na tujem prihajajo tudi do nas, poleg tega pa se občasno lahko tudi neposredno seznanjamo s katero od metod. Osmega marca letos je npr. javno prikazal svojo metodo ameriški profesor Richard Jackson, ki je v Cankarjevem domu uprizoril s svojimi študenti kritični pogovor o njihovih novih besedilih. V šolskem letu 1987/88 pa je imela na Filozofski fakulteti v Ljubljani in pri Zvezi kulturnih organizacij več tečajev Juha Bates, prav tako ameriška strokovnjakinja, ki je svoje delo tudi večkrat opisala v revijah (npr. Pisci v Radencih, Mentor 1988, št. 6~7 ali Pisati - kako in čemu? Slava 1987/88, št. 2): »Študenta moram pripraviti, da odrine od sebe strah pred starimi pravili pisanja, ki so mu preprečevala dejavnost.« (Slava, 216) - Pisec najprej izbere in zapiše snov, bere zapis pred občinstvom in šele nato izbere tudi vrsto besedila. - Najnovejše izčrpne informacije o naših metodoloških iskanjih in tujih pri nas uveljavljenih zgledih Pa prinaša zbornik Šola kreativnega pisanja (Aleph, 1990). Iz opazovanj navedenih virov se izluščita dva poglavitna namena pouka ustvarjalnega pisanja: odpravljanje psiholoških zavor pri pisateljskem »vajencu« (vlivanje samozavesti, občutka, da pisec ima kaj povedati, odpravljanje strahu pred slovničnimi napakami) in uzaveščanje upovedovalnega procesa, »pisateljske tehnike«. Slednje poteka najpogosteje ob razčlenjevanju priznanih literarnih del in njihovih predelavah (parodije, spremembe časa, osebe, spreminjanje začetka ali konca itn.) ter ob popravljanju in spreminjanju svojih izdelkov. Pri teh postopkih gre pravzaprav za tvorjenje besedil ali njihovih delov po sintezno-analizni metodi, ki jo pri nas teoretično razčlenjuje in z zgledi ponazarja Olga Kunst-Gna-muš (prim. Komunikacijski model jezikovne vzgoje. Pedagoški inštitut, Ljubljana, 1983), le da se pri ustvarjalnem pisanju ne ukvarjajo s tvorjenjem vseh, ampak le določenih vrst besedil. Uporabo podobnih aktivnih metod priporočajo tudi drugi naši strokovnjaki za pouk materinščine, ki si že desetletja prizadevajo med drugim za uspešen pouk pisanega umetnostnega (in neumet- nostnega) izražanja. S. Trdinova našteva r Besedni umetnosti (1955) vrsto vaj za tvorjenje besedil ali njihovih delov po prej analiznem zgledu znanih umetnostnih besedil, npr.: »Napišite spis s posebno mislijo na oznako tragičnega in komičnega! a) Žalostna zgodba, b) Vesela zgodba« (310) ali: »Napišite pravljico po lastni fantaziji in upoštevajte pri delu stalne pravljične značilnosti!« (300) Postopke pri pisan ju različnih vrst spisov razčlenjuje tudi F. Žagar (Vrste in naslovi spisov pri pouku materinščine, JiS 1971/72, št. 1-2), ki npr. za doživljajski spis svetuje pisanje po literarni predlogi, ki je »spodbuda za popisovanje lastnih podobnih doživljajev«, za domišlijskega pa »razne poosebitve, spremenitve, neizvedljive premike v času in prostoru« (23). - V kasnejših objavah prav tako v JiS-u F. Žagar opisuje še vsako vrsto spisa posebej (Domišljijski spis, Jis 1988/98, št. 5 itn.). Zanimive spodbude najdemo tudi v člankih M. Mohorja, ki teoretične vidike ponazarja s prispevki literarnega krožka Osnovne šole Cvetko Golar iz Škofje Loke, v' katerem so otoroci pisali trivialne zgodbe v nadaljevanjih, prevajali prozo in poezijo, dramatizirali itn. (prim. npr. članek Mladinska književnost in delo v literarnem krožku, Mentor 1980, št. 2 ali za prispevek o parodiji in travestiji v zborniku Komunikacija in jezikovna kultura v osnovni šoli, Ljubljana, 1990). Vidimo torej, da učiteljem po metodične napotke in njihove teoretične utemeljitve ni treba nujno hoditi v tujino. Tudi zanimanja za ustvarjalno pisanje med mladimi je kar precej (to npr. dokazujejo odzivi na tovrstne spodbujevalne natečaje v PiL-u, pa številna literarna glasila mladih idr.). Pri pouku te dejavnosti v redni šoli pa tako kot pri pouku sporočanja pogrešamo več sistematičnosti (smotrnega povezovanja in dodelavanja različnih upovedovalnih postopkov), sploh pa zavesti, da je pouk ustvarjalnega pisanja prav lahko tudi redna sestavina pouka jezika in književnosti. (Tudi novi učbeniki za književnost pisanja metabese-dil ali izvirnih literarnih besedil ne spodbujajo.) Kljub temu pa ima Z nekaj iznajdljivosti številne možnosti učitelj, ki lahko neposredno ob interpretaciji literarnega dela v fazi novih nalog spodbudi pisanje novega s podobnimi ali spremenjenimi sestavinami in razmišljanje o njem. Tako bi se pisanje številnih »prostih spisov« razvilo v zavestnejše početje. - Koristne napotke za učiteljevo delo najdemo tudi v knjigi hrvaške avtorice Zdenke Gudelj-Velaga Nastava stvaralačkog pisanja (Zagreb 1989). Namen poučevanja ustvarjalnega pisanja seveda ni množična vzgoja pisateljev. Ali kot pravi avtor še enega članka o tej temi, M. Dolgin »Verzifikacija ni sama sebi namen, temveč je metoda, vaja, ki lahko vodi h kultiviranju jezika, k zavestnemu oblikovanju nekaterih tudi nepesniških tekstov.« (Milan Dolgan, Vaje iz sestavljanja) zlaganja verzov, JiS 1972/73, št. 6, 209). Vodi pa tudi k zavesti, da je pisanje zahtevno početje, ki zahteva znanje in nadarjenost, k spoštljivejšemu odnosu do književnega ustvarjanja, h književni kulturi torej. S tem pa tudi k spoštovanju ustvarjalnosti kot človeške dobrine. Osmošolci so se izkazali Prvič tekmovanje v znanju tujih jezikov tudi za osmošolce V petek, 11, 5. 1990, se je končalo tekmovanje v znanju angleškega in nemškega jezika, ki ga je za učence 8- razreda organizirala predmetna skupina za tuje jezike Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. V preteklosti so že bila organizi-rana tekmovanja na posameznih območjih Zavoda Republike Slovenije P šolstvo, predvsem na pobudo uči-fnljev in učencev. Letošnji osmošolci So bili prvi, ki so se lahko pomerili v znanju angleščine in nemščine z vrstniki iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo v treh stopnjah, in sicer: 1. šolsko tekmovanje za bronasto Priznanje (zadnji petek v marcu), 2. občinsko za srebrno priznanje (drugi petek v aprilu), 3. republiško za zlato priznanje drugi petek v maju). Priznanje lahko prejmejo vsi tčenci, ki dosežejo na posameznem tekmovanju 90% in več točk, če takih ne bi bilo, pa tisti, ki dosežejo Ptve tri najboljše izide. Tekmovanje za bronasto priznanje so izpeljale šole, za srebrno priznanje občinski strokovni aktivi učiteljev tujega jezika, za zlato priznanje Pa pedagoški svetovalci, člani predmetne skupine za tuje jezike, ob sodelovanju nekaterih učiteljev. Tekmovalne naloge za vse tri stopnje je pripravil odbor, ki ga poleg pedagoških svetovalk za tuje jezike OE Ljubljana sestavljajo profesorice z ljubljanskih srednjih šol Maja Juri-F>4, Mojca Komac in Lučka Pilgram ter Maja Vidmar, lektorica na Peda-goški akademiji v Ljubljani. Tekmo-Valni odbor je tudi dokončno ocenil yse naloge republiškega tekmovanja m razvrstil dosežke. Na vseh stopnjah so učenci tekmovali anonimno. Čeprav so imele šole malo časa za Pripravo na tekmovanje, razpis so Prejele šele 19. 3. 1990, so se odzvale skoraj vse. Izmed učencev, ki so sodelovali, se je na republiško tekmo-v8nje uvrstilo 288 osmošolcev, od fega 224 za angleški in 64 za nemški lezik. Iz angleškega jezika je tekmovalcev veliko več, ker se v Sloveniji Približno štirikrat več učencev v osnovni šoli uči angleškega jezika. Učenci, ki so se angleščine in nemščine učili samo pri rednem po-uku, so si skupno prislužili 123 zlatih Priznanj, od tega 110 za znanje an-gleškega jezika in 13 za znanje nemščine. V posebno skupino zunaj konkurence smo razvrstili dosežke učen-Cev, ki so se šolali tudi v tujini ali imajo enega od staršev govorca tega jezika. Takih učencev je bilo 7 pri angleškem jeziku in 9 pri nemškem, osvojili pa so skupaj 9 zlatih priznanj. Dve učenki, ki sta sodelovali na republiškem tekmovanju iz angleškega jezika, sta se na osnovni šoli dr. France Prešeren v Ribnici tega jezika učili fakultativno poleg obveznega nemškega jezika. Mentorica jima je bila učiteljica Zvonka Šilc. Zlato priznanje si je v tej konkurenci prislužila Marjetka Porenta. Na šolskem in občinskem tekmovanju pa je bilo še več učencev, ki se tako kot ona učijo v osnovni šoli dveh tujih jezikov. Skupno je bilo torej podeljenih 133 zlatih priznanj. Za najbolje uvrščena tekmovalca iz angleškega jezika (redni pouk in zunaj konkurence) je prispevala nagrado zasebna šola tujih jezikov »Ba-bylon«, in sicer enotedenski tečaj angleškega jezika med počitnicami. Učencem, ki so več kot 95-odstotno rešili nalogo na republiškem tekmovanju, pa smo poleg zlatih priznanj namenili tudi skromne knjižne nagrade. Skromne knjižne nagrade smo lahko namenili tudi učiteljem mentorjem učencev, ki so se uvrstili na prva tri mesta. Knjige so prispevali: Ameriška ambasada v Beogradu, Kulturni in informativni center ZRN v Zagrebu ter Cankarjeva založba. Center Oxford v Ljubljani. Priznanja in nagrade bodo učenci in njihovi mentorji prejeli na svojih šolah ob koncu šolskega leta. Večino stroškov za organizacijo in izpeljavo tekmovanja so poleg Zavoda RS za šolstvo poravnale šole ali občinske skupnosti osnovnih šol, precej dela pa so učitelji tujih jezikov opravili brezplačno. Organizatorji tekmovanja so poskušali pridobiti nekaj sponzorjev in odzvali so se po doslej znanih podatkih poleg že prej omenjenih darovalcev nagrad tudi Fructal iz Ljubljane, Primex iz Nove Gorice, Krka iz Novega mesta. Učenci, ki so na republiškem tekmovanju izpolnili anketo anonimno, so ocenili tekmovanje pozitivno. Tekmovanja jim pomenijo možnost za preskus svojega znanja in primerjanje z drugimi, priložnost za druženje z vrstniki in razvedrilo ter čast, da predstavljajo svojo šolo in občino. Pričakujejo tudi prednost pri vpisu na srednjo šolo. Že uvrstitev na republiško tekmovanje pa jim pomeni uspeh in spodbudo za nadaljnje učenje. Tekmovalni odbor je zadovoljen z dosežki republiškega tekmovanja, saj so učenci pokazali solidno znanje. Srednja vrednost doseženih točk pri angleškem jeziku je 81, pri nemškem 80, povprečna vrednost pa je pri angleškem jeziku 85,53, pri nemškem pa 86,8. Torej prevladujejo dosežki višjih vrednosti, to pa ne pomeni, da so bile naloge lahke, mnogi učenci jih v anketah ocenjujejo kot zahtevne. V IMENU TEKMOVALNEGA ODBORA ANTONIJA KOBILICA IN VILMA DJUKIČ Uvrstitev osnovnošolcev na tekmovanju Na tekmovanju osnovnošolcev iz angleškega jezika se je uvrstil na prvo mesto Matevž Srpčič, Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh, občina Lj. Moste-Polje, učiteljica Amanda Valič. Drugo mesto sta zasedla: Aleksandra Čalič. osnovna šola Tone Tomšič, občina Lj. Center, učiteljica Dunja Marguč, in Špela Lo-višček, osnovna šola Milojka Štrukelj, občina Nova Gorica, učiteljica Zdravka Kante. Tretje mesto so zasedli: Aleš Bravničar, osnovna šola Majda Vrhovnik, občina Lj. Center, učiteljica Breda Dečman; Marjeta Fendre, osnovna šola Franjo Malgaj Šentjur, občina Šentjur pri Celju, učiteljica Irena Rauter; Saša Jenko, osnovna šola Franc Leskošek-Luka, občina Lj. Vič-Rudnik, učiteljica Breda Vojecec; Bojana Kragelj, osnovna šola Franc Rozman-Stane, občina Litija, učiteljica Mija Razpotnik; Jure Prizmič, osnovna šola Bojan Ilich, občina Maribor Rotovž, učiteljica Ksenija Godec; Alenka Stele, osnovna šola Vide Pregare, občina Lj. Moste-Polje, učiteljica Ana Sadikova, in Ladi Pohlen, osnovna šola Janko Premrl-Vojko, občina Koper, učiteljica O. Belej. Četrto mesto so dosegli: Narvika Bov-con, osnovna šola IX. korpusa, občina Nova Gorica, učiteljica Sonja Guntar; Žiga Jakhel, osnovna šola Milan Šuštaršič, občina Lj. Bežigrad, učiteljica Olga Vester; Mateja Kodelja, osnovna šola Srečko Kosovel, občina Sežana, učit. L Klančar; Ma-karij Miklič, osnovna šola Milan Mravlje, občina Lj. Šiška, učiteljica Irena Kordin; Tanja Panič, osnovna šola Rihard Jakopič, občina Lj. Šiška, učiteljica Marinka Vehar, in Rok Pavlič, osnovna šola Franjo Malgaj Šentjur, občina Šentjur pri Celju, učiteljica Irena Rauter. Peto mesto so zasedli: Erika Gregorič, osnovna šola Milojke Štrukelj, občina Nova Gorica, učiteljica Zdravka Kante; Nina Mesner, osnovna šola Zg. Kungota, občina Maribor Pesnica, učiteljica Breda Urbanci; Katja Miklavič, osnovna šola France Bevk Tolmin, občina Tolmin, učiteljica Viljenka Šavli; Helena Semec, osnovna šola Pohorski odred Slov. Bistrica, občina Slov. Bistrica, učiteljica Tatjana Remec, in Gašper Ptičar, 1983 Zavzeti učitelji - zadovoljni učenci Prijetno je biti med učitelji, ki so polni volje do dela in kljub težavam, ki jih imajo v šoli in zunaj nje, najdejo svoje zadovoljstvo v vedrih obrazih otrok. Pri delu uporabljajo sodobnejše prijeme, svoje delo prilagajajo otroku, šola in učenje pa postajata otrokova naravna potreba in hotenje. Tako je bilo tudi na Osnovni šoli Kompote, ko so se zbrale učiteljice drugih razredov celjskega območja. Učiteljica Jana Mulej, gostiteljica, je izpeljala integrirani dan, in vsaka od udeleženk je kasneje v razpravi želela nekaj povedati o njem ter razpravljanje dopolniti s svojo izkušnjo. Učiteljica Jana je spodbujala navzoče, naj bodo kritične do njenega dela, ker se želi še veliko naučiti, vse pa so sklenile, da bodo takšno delo nadaljevale in se spopolnjevale ter z znanjem in izkušnjami bogatile in dodelo-vale začeti način dela. Spoznanje, da pri tem pridobijo pajveč učenci, da so zelo motivirani in sproščeni, vedoželjni in ustvarjalni, jim je spodbuda in nagrada. Podobna živahna in s komentarji ,ogreta' razprava je bila tudi na obeh osnovnih šolah v Slovenskih Konjicah, kjer so se zbrali Troha, osnovna šola Alojza Kebeta, občina Lj. Šiška, učiteljica Alenka Gvardjančič. Šesto mesto pa sta zasedla: Vesna Crček, osnovna šola Milan Šuštaršič, občina Lj. Bežigrad, učiteljica Tadeja Gomol, in Borut Praper, osnovna šola Martin Kon-šak, občina Maribor Tezno, učit. Novak. Angleški jezik - zunaj konkurence Na prvo mesto se je uvrstila An-drea Švab, osnovna šola Vera Šlander, občina Žalec, učiteljica Gizela Khan; na drugo pa Tomaž Majdič, osnovna šola Slandrove brigade, občina Domžale, učit. Golob. Nemški jezik - redni pouk Na prvo mesto se je uvrstila Melita Perko, osnovna šola Vinica, občina Črnomelj, učiteljica Marija Muhič; na drugo mesto Nuša Klajič, osnovna šola Dr. France Prešeren, občina Ribnica, učitelj Dragan Golija; na tretje mesto Gabrijela Mikiš, osnovna šola Rogašovci, občina Murska sobota, učitelj Alojz Mekiš; na četrto mesto sta se uvrstili Aleksandra Balažič, osnovna šola Gornji Petrovci, občina Murska Sobota, učiteljica Danica Čeh, in Matej Vajdič, osnovna šola Janko Padežnik, občina Maribor, učiteljica Sonja Žiger. Na peto mesto se je uvrstila Klavdija Žižek, osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh Apače, občina Gornja Radgona, učiteljica Rozika Žižek; na šesto mesto sta se uvrstila Andrej Ozbič, osnovna šola Ribnica na Pohorju, občina Radlje ob Dravi, učiteljica Marjana Srnko, in Gabrijela Prelog, osnovna šola Šmarje pri Jelšah, občina Šmarje pri Jelšah, učit. J. Grafenauer; na sedmo mesto sta se uvrstila Matej Nemec, osnovna šola Drago Lugarič, občina Lendava, učitelj Marjan Horvat, in Andrejka Prigl, osnovna šola Velika Nedelja, občina Ormož, učiteljica Angelca Petrena; na osmo mesto pa so se uvrstili Miroslav Ekart, osnovna šola 25. maj Starše, občina Maribor Tezno, učiteljica Elizabeta Puklo-vec; Miha Mihič, osnovna šola dr. France Prešeren, občina Ribnica, učitelj Dragan Golija, in Sabina Pa-vlas, osnovna šola Cerkvenjak, občina Lenart, učiteljica Irena Druzo-vič. Nemški jezik - redni pouk - zunaj konkurence Prvo mesto je dosegla Petra Mlakar, osnovna šola Tržišče, občina Sevnica, učiteljica Vera Dragan. učitelji prvih in drugih razredov s Tolminskega. Ogledali so si integrirani dan, eni v prvem razredu pri učiteljici Marti Šelih, drugi pri učiteljici Franji Mlakar. Nič ponarejenega ni bilo mogoče videti - zato ker se v razredu ne da nič prikriti, ponarediti, učenci se odzivajo tako, kot čutijo in doživljajo. Tudi učenci učiteljice Milke Žalikove v Križevcih pri Ljutomeru imajo to srečo, da so v šoli, ki je po njihovi meri. Ta učiteljica upošteva vsakega učenca, njihovo začetno znanje in nadaljuje tam, do koder je že prišel. Učenec torej dopolnjuje svoje znanje, svoj razvoj, jemlje po svoji meri in nadaljuje s svojo, zanj značilno hitrostjo, vendar ne prepuščen samemu sebi, ampak ob pomoči in usmerjanju učiteljice. Tako pride do cilja, višjega ali nižjega, na takšni ali drugačni ravni, vsi ali skoraj vsi pa so na tisti, ki ima še odprta vrata v naslednji, drugi razred. In to brez ocen, zvezdic, čebelic, močeradov in podobnih zastopnikov živalske ali katere druge vrste, razen seveda ocen, predpisanih s Pravilnikom o ocenjevanju... Učenci in starši so se takšnega dela navadili, ga sprejeli in so Z njim prav zadovoljni. Takšni učitelji, učenci, starši in šola so torej tudi pri nas, pravz-prav sredi nas, našega časa in naših prizadevanj za lepšo, prijetnejšo in sodobno šolo. Pa ne samo ti, takšnih učiteljev, prizadevnih, voljnih spoprijemati se z vpeljevanjem novosti, je še precej več, omenila sem le tiste, pri katerih sem bila v zadnjem času. Tudi zato se ni bati, da naša šola ni na poti prenove in sprememb. Prav gotovo pa je potrebno še veliko strokovne pomoči, vodenja, svetovanja in navsezadnje priznanja, zlasti tistim učiteljem, ki orjejo ledino, se prvi spoprijemajo z novostmi in vztrajajo, čeprav - vsaj v preteklosti - pogosto niso bili moralno, kaj šele gmotno podprti. ANGELCA KUNSTEU Žuli me nova reforma Žuli me nameravana reforma osnovne šole, po kateri od prvega do četrtega razreda ne bi ocenjevali po starem (ocene 1 - 5). Kako si avtorji te zamisli predstavljajo otroka potem v petem razredu, ko dobi za skoraj vsak predmet drugega učitelja, poveča pa se tudi število predmetov. Otrok je že skoraj v puberteti, ob tem pa, se nenadoma pojavi še ocenjevanje »na vsej črti«?! Zakaj spet nas, staršev, nihče o tem nič ne vpraša? Na skupnih roditeljskih sestankih bi lahko naredili o tem anketo in povabili tudi starše, ki še nimajo šoloobveznih otrok. Ali bomo lahko dali starši otroka v razrede, kjer bi ocenjevali po starem? Ne verjamem namreč »pravljicam« o učiteljih in učiteljicah, da so vsi po vrsti mučitelji naših otrok in pretiravajo s pisnimi ali ustnimi ocenami. Ker se močno bojim, da gre za podoben poskus, kot je bilo toliko opevano usmerjeno izobraževanje (za katero pa danes ni krivca), zahtevam, da se avtorji te reforme podpišejo z imenom in s priimkom. Tako bomo čez nekaj let vsaj vedeli, koga naj hvalimo ali grajamo. PTUJČANKA Kako jasnejše sporočaH? V Srednješolskem centru Dušana Kvedra na Ptuju si prizadevajo, da bi ustvarili čim bolj humano šolo in vzpostavili čim boljšo komunikacijo - namenjajo ji trideseturne komunikacijske treninge, ki se jih lahko udeležijo tudi učitelji iz drugih krajev. S tovrstno problematiko so se začeli ukvarjati leta 1986 z raziskovalno nalogo o odnosni komunikacijski problematiki vzgojno-izobraževalnega dela. Lani končani projekt je strokovno usmerjal dr. Pavao Brajša iz Varaždina, v njem pa je sodelovalo enajst ptujskih učiteljev. Članica raziskovalne skupine je bila tudi Melani Centrih, tamkajšnja profesorica nemščine. Kaj jo je pritegnilo k sodelovanju? Kako je potekalo delo? Kako pridobljene izkušnje vplivajo na njeno zdajšnje delo v razredu? Takole pripoveduje: »Ugotovila sem, da imam težave pri dajanju jasnih sporočil učencem: zame popolnoma jasna sporočila so bila njim nejasna. To sem v razredu pogosto občutila in težko je bilo delati, ker so me razumeli drugače, kot sem si želela. Dolgo sem se ubadala s temi težavami, vendar so te kljub premišljevanju še kar ostajale. Po desetih Brajševih predavanjih o medosebni psihodinamiki učno-vzgojnega procesa sem se skoraj brez oklevanja odločila za sodelovanje v raziskovalni skupini. Vedela sem, da lahko veliko pridobim, škodovati pa mi takšno sodelovanje ne more. Pritegnilo me je predvsem delo z videom, igranje vlog v skupini, primerjanje različnih pogledov na isto vsebino, igrane pedagoške konference, delo v trikotniku učenec* - učitelj - starši. Včasih je bilo težko sprejeti nov način dela in razmišljanja. Večkrat sem pomislila, da je bolj preprosto izobraževati, za vzgojo pa tako ni časa. Vendar sem spoznala, da moram pri izobraževanju razvijati tudi odnos do izobraževalne vsebine. Otresla sem se prepričanja, da moram oblikovati popolne učence; ugotovila sem, da je pomembnejše, da jih usposobim za prilagajanje in spoprijemanje z novimi življenjskimi razmerami. Nekaj znanja sicer morajo pridobiti, vendar naj ostanejo motivirani, da ga bodo še naprej sprejemali in iskali. Pri sodelovanju v raziskovalni skupini sem tudi spoznala, da učenci čutijo in zaznavajo vse, česar nisem izgovorila. Opazijo vsa neverbalna sporočila. Izkušnje, ki sem si jih pridobila v teh treh letih, s pridom uporabljam pri pouku. Učenci se bolje počutijo, sama bolj zaupam vase, lažje delam, vsem je prijetnejše.« Renata Zadravec: Manj govoriti in več poslušati Na splošna vprašanja kako, kje, kdo lahko uči teorijo in prakso komunikacije, sama ne najdem splošno veljavnih odgovorov. V šoli naj bi pri pouku slovenskega jezika ozavestili teoretična načeta komunikacije (sporočanjska veriga: sporočeva-lec, naslovnik, ustrezni prenosnik, kod in referenca), uresničevali pa naj bi jih vsi učitelji za vsa predmetna področja. Zakaj v pogojniku? Teorija govornih dejanj še nima ustreznega pomena pri pouku slovenskega jezika, ozaveš-čanje govornih položajev se zdi marsikomu - prav zato, ker ne razume - prelahka snov, govorne nastope večine učiteljev pa lahko uvrstimo v problemski sklop slovenščine v javnosti in jim s tem ne naredimo pretirane krivice. Drugo pomembno dejstvo pa so šolske okoliščine (prostorske in časovne). Če sem nekoč nejeverno poslušala, kako se učitelji pritožujejo, da se r tako velikih razredih ne da delati, potem jim zdaj lahko pritrjujem: v tako velikih razredih se ne da pogovarjati. Pogovor razumem kot govorno in zato tudi miselno dejavnost, ne pa kot nasprotje resnemu delu, kot bi lahko zvenel očitek. Če sodobna pedagogika poudarja iz-kušenjsko učenje, je izkušnja dvosmerne, uspešne komunikacije, ki dopušča zamenjavo vlog in tudi reverzibilnost izjav, zelo dragocena. V svojem prispevku sem želela povedati, da standardne učilnice z razvrstitvijo učencev v kolone in vrste uspešno komunikacijo ovirajo - ob strokovni razlagi niti ne gre več za komunikacijo, ampak za informiranje, pri ponavljanju pa za dvosmerno komunikacijo v obliki vprašanj in odgovorov - sploh pa onemogočajo dialog v vseh smereh med vsemi udeleženci učnega procesa. Ko bo - ali če bo kdaj drugače, ne bo treba učencev opozarjati: naj ne odgovarjajo vsi hkrati, saj bodo sedeti tako, da se bodo videli. Videti svojega sogovorca pa pomeni sprejemati tudi podatke ne-jezikovnih sporočil, ki jih oblikuje telo (vedenjski vzorec), in se naučiti poslušati. Ali kot pravi latinski pregovor: Narava nam je vsem dala en jezik in dve ušesi, da bi nas opomnila, naj manj govorimo in več poslušamo. Manca Košir: Da nas bodo dmgi razumeli... ... Tudi z govorjenjem imajo študenti težave. Najhujše je po mojem mnenju to, da se teh težav sploh ne zavedajo. Niso sposobni reflektirati svojega mišljenja in govorjenja. Govorijo tako, da ne povedo' celih stavkov, uporabljajo veliko mašil, si obilno pomagajo z neverbalno komunikacijo. Temeljni problem pri govorni komunikaciji se mi zdi v tem, da sobesednika ne jemljejo resno. V govorni usmerjenosti je premalo spoštovanja do naslovnika. »Saj ti tako veš, kaj hočem reči,« to je zelo pogosto slišati v pogovoru mladih ljudi. In naprej: »Če me ne kopiraš, je to tvoj problem, ne moj!« V tem in takšnem odnosu do drugih se mi kale ključni problem komunikacijske kulture. Tega problema se z izobraževanjem ne da odpraviti. Razreši ga lahko le vzgojni proces, za katerega pa kot da v osnovni šoli (in tudi na višjih stopnjah ne) ni dovolj časa. Trdim - časa je dovolj, če učitelj ve. kaj je pomembno, kaj manj pomembno in kaj nepomembno. Zelo pomembno je: vzeti druge (sošolce, učitelje) resno, jih res zbrano poslušati. Se potruditi govoriti tako, da nas bodo razumeli. Vse troje mora učitelj početi najprej sam, šele potem lahko kaj takega zahteva tudi od svojih učencev. Koliko učiteljev pa resno opazuje svoje učence, se zanje človeško zanima, jih prijazno in spoštljivo obravnava? Odgovor na to vprašanje ni manj pomemben od učiteljevega poznavanja tehnike branja in govorjenja... KOMUNIKACIJA IN JEZIKOVNA KULTURA Z živo besedo do prijaznejše šole »Z iskanjem novih rešitev bi radi pomagali udejanjati tako šolo, ki naj pomeni.ugodno in prijazno, za otrokovo življenje in delo zdravo in spodbudno okolje. Takšno šolo, ki bo kljub svoji neogibni vlogi prenašalke civilizacijskih dosežkov na otroke to vlogo opravila z vsebinami, načini in razmerji, v katerih se bo otrok zmeraj in povsod potrjeval. Kaj je torej bolj razumljivo kot to. da poskušamo najti za takšno vlogo ustrezne odgovore (teoretične in praktične) r razsežnostih besedne zveze komunikacija in jezikovna kultura v šoli?« Tako je napovedal posvet z omenjenim naslovom dr. Veljko Troha, dekan Pedagoške akademije v Ljubljani, kjer se je zadnjega majskega dne zbralo več kot dvesto psihologov, filozofov, pedagogov, pravnikov, jezikoslovcev, naravoslovcev, učiteljev z obeh slovenskih univerz, zagrebške in reške, znanstvenikov, raziskovalcev, učiteljev praktikov in drugih. Z željo, da se ne bi le z besedami zavzemali za razbijanje šolskih vzorcev in kulturo komuniciranja, temveč da bi vsi udeleženci posvetu tudi s svojim zgledom pokazali, kaj je živ dialog med ljudmi, ki imajo sicer različne poklice in izkušnje, vendar jih povezuje prizadevanje za prijaznejše razmere na osnovni šoli (in drugje), so začeli dvodnevno delo. Znanstvenih spoznanj o komunikaciji in dosežkov na tem področju je v svetu veliko, le pri nas o vsem tem premalo vemo. Posvet, ki smo se ga udeležili, bi moral biti že veliko prej. takšen, kot so si ga prizadevni organizatorji zamislili, pa bi lahko trajal nekaj dni ali celo teden. Udeleženci so pričakovali marsikaj: slišati so želeli veliko novega, se česa naučiti, tudi kaj preskusiti, izmenjati izkušnje, največ - vsaj tako so dejali - pa jih je prišlo po sveže zamisli in spodbude. Splošno o komunikaciji, pedagoški vidiki komunikacije, nebesedna komunikacija, umetnostne in praktičnosporazume-valne zvrsti jezika, strokovne zvrsti jezika, materinščina in tuji jezik - to so bile teme, o katerih so razpravljali po skupinah. Žal je vse potekalo hkrati in težko se je bilo odločiti, kam. Vsaj toliko privlačne in tudi zelo dobro obiskane pa so bile popoldanske delavnice (ustvarjalni gib kot metoda, metoda porajajočega se jezika telesa, ustvarjalno pisanje, pogovor s pisateljem Lojzetom Kovačičem, ustvarjamo pomladno pravljico) in pogovori (o spodbujanju komunikacije v razredu, funkcionalni pismenosti, komunikaciji med šolo in starši). Vsaki od obravnavanih tem bi lahko namenili posebno strokovno srečanje, so menili nekateri udeleženci in ugotavljali. kako malo smo se do zdaj ukvarjali s komunikacijo, sicer tako vsakdanjo zadevo. Povedano je bilo marsikaj, vprašanj in pobud je bilo veliko. Zbrani učitelji praktiki so znova poudarili, da ozko poznavanje stroke za uspešno delo v razredu že zdavnaj ni več dovolj. Želja po komunikacijskih treningih je le del tega. kar pričakujejo in potrebujejo v prihodnje. Na Ptuju so že korak naprej, saj so pri njih tovrstni treningi že utečeni in pripravljajo jih tudi za kolege iz drugih krajev. V kadrovskih šolah za učitelje je sistematično ukvarjanje s komunikacijo bolj na obrobju, zato naj bi postali komunikacijski treningi sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa. Tudi takšne izkušnje, ko so študentje imeli le enega ali dva učna nastopa. preden so začeli opravljati svoj poklic, se naj ne bi več ponovile. In še nekaj: učitelj se je v svoji praksi ničkolikokrat zatekel k avtoritativnosti, ker ni našel druge poti: če bi poznal različne komunikacijske vzorce, bi lahko deloval prav tako - in še bolj suvereno. Beseda je bila tudi o t.i. komunikacijskem pogumu (nekateri ga imajo več, drugi manj), marsikdaj premalo cenjenem in celo zatiranem - pogosto se namreč dogaja, da učitelji učenčeve pripombe enačijo z nesramnostjo, molk pa s pridnostjo. Slišati je bilo tudi očitke. da se učitelji premalo ukvarjaj1' ‘ z jezikom. Najprej bi morali pr« L čistiti svoj jezik in govor, šelj potem lahko postanejo zahtevi f nejši do učencev. Pri otrocih j‘ c jezikovna kultura na vse ni® j, ravni, pišejo čedalje slabše, mafl, r segajo po knjigah in prebran1 r slabo razumejo, imajo skrort ' nejši besedni zaklad, že zelo zgn t-daj pa uporabljajo vulgarne be ^ sede, ki še bolj pustošijo njiho' ( jezik. Vzroke za takšno stanji ; lahko iščemo doma pri nekultur , nih in prezaposlenih družinah t tudi pretirano gledanje televizij' < pripomore svoje, pa tudi slo < venščina v šoli ni takšna, kot n3 1 bi bila, predvsem je je na urniki 1 premalo. ; Učitelji mentorji so zvedeli tudi veliko novega in uporab nega za snovanje šolskih glasil Sodobni osnovnošolski literarn listi se od starejših razlikuje)* predvsem v tem, da niso več 1; pripravljalnica za prihodnje lito rate, temveč dajejo, otrokort predvsem možnost gojiti jezi' kovno izrazno sposobnost ter jih posredno odpirajo pot k bogate) Šim bralnim sposobnostim. Nekatere je skrbelo, da poj meni slovenščina v evropskenj prostoru čedalje manj. Toda: al' je kdaj pomenila več? Upravičena pa je skrb drugje: slovenŠ čina vse manj pomeni nam sa mim. In to moramo spremeniti zanjo bolj skrbeti, jo negovati ohranjati in razvijati. Slikar št. 4,1980 Olga Kunst Gnamuš: Vprašanja za spraševanje učiteljeve vesti Koliko besed spregovori učenec povprečno v enem dnevu v razredu? Kako je učenčev govor skladenjsko oblikovan, ali je povečini enobesedni ali skladenjsko razviti govor? Ali je govor učencev samo odzivni (reaktivni) ali tudi iniciativni govor? Ali govorijo vsi učenci ali samo nekateri? Koliko časa pišejo, poslušajo, berejo, govorijo? Ali jih šola uči funkcijskih zvrsti, kot so strokovno, praktično in umetnostno sporazumevanje? Se učijo prepričevanja in argumentiranja? Kako oblikuje prostor pedagoške komunikacije učitelj? Ali prevladujejo komunikacijski vzorci, ki temeljijo na hierarhičnih razmerjih med družbenimi vlogami, za katere so značilni enotnost mnenj, kolektivni um in subjekt, argument moči, ideološke interpretacije, odkrita ali prikrita ukazoval-nost, instrumentalno razmeije do uč«pca in pomena odsotnosti komunikacijske interakcije, dvoma, vprašalnosti, različnih stališč, dokazovanja, utemeljevanja in prepričevanja? Smo v šoli zadosti strpni do učenčevega nasprotovanja ali pa ga morebiti prehitro obsojamo ali celo kaznujemo? Ali naj učitelj spoznavne vsebine podaja v obliki samogo-vorne razlage ali naj vodi z učenci dialog? Kako dialog voditi, da bi se vanj ne prikradle doživljajske prvine, ki bi spoznavanje ovirale, denimo učenčev strah, da ne bi povedal kaj narobe in bi ga učitelj zaradi spoznavnega neuspeha ne imel za neumnega? Ali je pedagoško razmeije res samo razmerje vodenja in podrejanja, ali pa bi ga bilo mogoče dopolniti z razmerjem, ki bi med udeležencf ustvarilo enakovrednejši in dvosmerni odnos, v katerem bi bil tudi učitelj dojemljiv za svoje spreminjanje? Pomladna pravljica Še en prispevek k novi šoli: »Povabilo v pravljično deželo poetično lepega, vsega veselega, v svet čudežnih pravljičnih čarovnij. ..« Tako sta nas v pomladno pravljico popeljali Danica Cedilnik in Magda Juvan. Veselica zadnjega majskega dne na sončni jasi je bila to, s palčki Zelenkam, Cvetkom in Pikcem, z veverico Tinko, gozdnimi vilami, metulji, pticami, mravljico, murni... Med košatimi drevesi, ob nenavadno lepem slapu, ko je sijalo sonce in bilo malce vetrovno, dokler se rt stemnilo in so posijale luna it zvezde. Takrat je vila Ciklamčici zaplesala svoj čudoviti ples, ka kršnega v pravljični deželi še nist videli. To je bil nenavadno lep prikal učne ure, ki uči sporočanja druJ gače, razvija domišljijo, preženi vse pogostejši strah pred govorje-i njem pri otrocih. Ura, kjer s« prepletata estetska in etični vzgoja (doživljanje narave), kjet se zbližajo učitelji in učenci, tokrat gostiteljici in gostje, ki sc skoraj vsi zaživeli v pomladni pravljici. Zdmženje učiteljev za dmgačno šolo O združenju učiteljev, ki skušajo šolo prikazati še v drugačni podobi, ne le strogo šolski, je pripovedovala Irma Veljič z ljubljanske enote Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Gibanje se razvija že tri leta, od takrat, ko so začeli z dopisnim izobraževanjem - usmerja in vodi ga dr. Ladislav Bognar iz Osijeka - o drugačnih oblikah dela v prvih razredih osnovne šole. Prvo leto je sodelovalo 25 slovenskih učiteljev, drugo leto 30, zdaj jih je že 90 iz vse Slovenije (samo iz Ljubljane 36). Na srečanjih učitelji skupaj razčlenjujejo osiješka učna pisma, načrtujejo delo po tednih in dneh, preskušajo različne didaktične igre, pripravljajo hospita-cije in podobno. Ne povezujejo se le starši v svojem klubu za boljšo šolo. tudi učitelji imajo svoje združenje. Oboji pa si želijo bolj humano šolo, v katero bi mladi radi hodili. Žal pa to združenje učitelje' ne zajema vseh, ki opravljajo ta poklic. Benjamin Gracer: Šola je še zmeraj duhovna ječa Na mesto izgnane narečne govorice je r osnovnošolsko komuniciranje vdrl ne-ozemljen, piramidni (oblastniški) jezik, ki se je tudi v njej do bebavosti spentljal s porabniško zavestjo ... Potem smo nekega dne (po sladkih letih dremave neumnosti ali pametne nevednosti?) začeli govoriti o čudnem pojavu razpadanja sistema pisave pri nekaterih učencih, o nemogočem branju. o šibkih predstavah in nerazumevanju pojmov, o nesposobnosti naših otrok za javno komuniciranje in nastopanje, in o slabem. neustvarjalnem pisnem izražanju... Govoriti: najprej povsem potiho, s sramom in slabo vestjo v duši. kot bi bilo prepovedano razpravljati o svojem jeziku. Potem -vse glasneje, jadikujoče, besno užaljeno, (samo) obtožujoče, maščevalno ali povsem nihilistično. Za vsem pa je (bila) že kar tragična pedagoška nemoč. Ampak slabe izkušnje iz živi prakse nas silijo v globlja razmišljanja. In danes si že morami - radi ali neradi - priznati, da ji velik del našega jezikovnega pouka postavljen na glavo, ker ni izhajamo iz otroka, iz njegovi misli in besede, iz njegovega razumevanja sveta in sebe. Začeli smo se zavedati, da sejemo jalovo seme visokih (jezikovnih) misli v slabo ali povsem neobdelan vrl otrokove notranjosti. (Cvetic! hočejo priti do svojih semen, zato jim moramo iskati možnosti in ustvarjati razmere: za polno rast, za vesoljno odpiranje in sončen cvet, če se izrazim nekoliko metaforično.) Šola je še zmeraj (V marsičem) otrokova »duhovni ječa«, toliko hujša, kolikor boljo je iz nje - kot celostno bitje - izgnan ali žejen čez vodo pripeljan, kadar ga učimo o znanem brel vodenja iz neznanega... Pripravila LUČKA LEŠNIK s. SL a 5 Latinski pregovori, izreki in Nove knjige Cankarjeve izrazi založbe Zbral in prevedel Stanko Banič s sodelavci, izdala DZS Ljubljana 90 Pri nas na Slovenskem se je še Pred leti govorilo o latinščini kot P nujnem zlu in četudi avtor pričujoče knjige v kratkem uvodu omenja nirtvost latinščine, bi kazalo takšno naziranje in ločevanje jezikov na govorjene in napisane opustiti. Latinš-finaje materinščina Rimljanov, ki so vsemu svetu, ne le nam, zraslim na tleh nekdanje rimske države, dali ogromno sistematiko, ki nikakor ni Zgolj nominalno posebna in zani-tniva, ampak je zgradila tudi uporaben in filozofsko natančen informa-cijsko-komunikacijski sistem. Besedoslovja ni težko odpraviti, nesmotrno in kaznivo pa bi bilo zanemariti duh preteklosti. Vse, kar imamo, je namreč le naša bit in zavedanje, ki to bit daleč presega. Zgodovina pa zajema tradicijo razvoja kulture, znanosti in umetnosti, vsega tistega po-drasta, brez katerega danes ne bi bilo ničesar pomembnega. Kritika latinščine torej ne pomeni zgolj odklanjanja časov, v katerih so posamezniki uporabljali ta blagozvočni, vendar redkim dobro znani jezik, ampak pomeni odklanjanje vsega, kar je ustvarila preteklost s svojim razumom, spominom, z organizirano umetniško in raziskovalno dejavnostjo in kar je hočeš nočeš postalo sestavina vsake srednje, višje, visoke in najvišje izobrazbe. Pričujoča knjiga je uporabno berivo za tiste, ki znajo vsaj nekaj latinščine in hočejo s poznavanjem lete prodreti globlje v duha, kulturo, izobrazbo in ustvarjalnost preteklih stoletij. Razumljivo pa je, da negodujejo tisti, ki si znanja tega jezika niso pridobili in se čutijo odrinjene od bogataške mize poznavanja ne le preteklosti, temveč tudi nepogrešljivih temeljev sedanjosti. Vse do 19. stoletja sta bili latinščina in grščina pogoj za uspešno delo raziskovalcev, zdravnikov, pravnikov idr. In zakaj bi poskušali prav v času absolutnega spomina računalnikov povsem opustiti ta nepogrešljivi miselni laboratorij? Dandanes prav gotovo lahko še posebno utemeljeno spregovorimo v prid nekdanjemu kulturnemu bogastvu, saj se je že neštetokrat potrdilo, da se nevednost maščuje na vsakem koraku. Namen knjige latinskih pregovorov, izrekov in izrazov je spoznavati in dopolnjevati tisto, kar še spada v kulturo medčloveških odnosov. Citati so občutljiva zadeva. Če jih hočemo aktualizirati dandanes, ko na vsakem koraku pogrešamo kulturo dialoga, jih je treba tudi primerno predstaviti. Prav zato bi morali avtorji pojasniti motiv izdaje tega prevoda s temeljitim strokovnim uvodom; spregovoriti o nekdanjem načinu komuniciranja in informiranja. o velikanski razliki med ustnim in pisnim komuniciranjem, ki je bilo včasih neposredno, in današnjim, ko lahko javnim govornikom pripravi govor ali besedilo kar skupina strokovnjakov. Povsem nepreverjena pa je danes kultura sprejemanja sporo- čila v razmerju do kulture izražanja. Gostobesednost, premalo premišljeno izražanje, občutek samozadostnosti pa siromašijo medčloveške odnose. Ti so zaradi vsega tega velikokrat primitivni, neotesani, izražanje ni povezano. To pa pomeni kršitev Humeovih načel povezanosti in zakonitosti, ki jih je ljudem dala narava. Če pregledamo več kot tri tisoč zgledov - sporočil v latinščini, spoznamo, da je bila v časih, ko so vsi strokovnjaki svojega dela zapisovali v verzih, pesniška, gledališka in glasbena kultura na mnogo višji ravni, kot je dandanes. Vsi ti reki so uglašeni na kulturni pogovor med razumniki in tako dognani, da jih je bilo mogoče čim bolj natančno posneti in jih uporabljati kot moralna, pravna in življenjsko-modroslovna vodila, kot gesla v vsakdanji rabi in izraz kulturnega bontona. Bila so nekakšen pripomoček, zanesljiv vzvod za prijateljski dialog, spoštljivo približevanje sočloveku in seveda izraz pretekle civilizacije. Bistrila so duha, ostrila tok misli in pripomogla k poglobljenemu razmišljanju o samem sebi. Priporočamo, da avtorji v prihodnjem ponatisu te knjige pojasnijo številne oblike, kot so: medklici, gesla, opazke, navodila, bodrila, modrovanja. sklepi, delčki filozofskega mišljenja, dokazila idr. To bi pripomoglo k večji metodološki in didaktični uporabnosti te knjige, saj samostojne oblike, iztrgane iz kontekstov, niso vselej niti vsebinsko niti pomensko verodostojne, pa tudi ne zrcalo šeg in navad časov, v katerih so nastali. Vsaj z nekaj zgledi bi bilo treba pokazati, v kakšnih okoliščinah so se nekdaj uporabljale in kaj so pomenile. V zdajšnji izdaji pa izzvenijo le kot ekstrakt in so včasih prav osamele, dvoumne ali celo nerazumljive. Avtorji bi morali vsaj z nekaj besedami opisati, kako so se nekdaj izražali v starem rimu, imperiju in kasnejših klasicističnih obdobjih. Rimska kultura je izjemno vplivala na renesanso. Uporaba rekov v nadaljnjih stoletjih pa je bila prav gotovo pod močnim vplivom Horaco-vega razmišljanja o poeziji. Iz latinščine se je razvila italijanščina in brez veličastne zasnove tega starega jezika ne bi bilo dosežkov Danteja, Goetheja, Lessinga. Slovenci smo v mnogočem le obtobno seznanjeni z latinsko kulturo in jo obravnavamo občasno zgolj arheološko, s tem pa postavljamo na stranski tir stik s to tradicijo. Temeljit uvod bi pripomogel, da bi knjiga postala v resnici strokovna in popularna hkrati. Tako bi se mnoga gesla, pregovori in izreki ne le priljubili sodobnemu človeku, ampak bi postali dobrina, uporabna na vsakem koraku. Še več: pomagala bi izpiliti naša merila za naš jezik in sporočilne vrednote. IGOR PLEŠKO Pesmi Ivana Hribovška, Odseljeni čas Miroslava Košute, Mlaj Pavleta Zidarja, Temelji slovenske teatrologije Dušana Moravca in Medaljoni našega časa avtorja Janeza Jezerška Z zbirko Ivana Hribovška Pesmi, objavljeno v njeni izvirni podobi, kot jo je uredil pesnik pred smrtjo, se pred nami odpira pomembno pesniško ime iz medvojnega obdobja pesniškega ustvarjanja. Poezija tega avtorja je izšla zdaj pri nas prvič, v tujini pa 50 jo že natisnili leta 1965, v Buenos Airesu; uredil jo je Tine Debeljak. Knjiga se v zasnovi opira na pesnikov rokopis, ki ga je ta pripravljal za tisk vse do svoje smrti, leta 1945. S to poezijo se nakazujejo potrebni popravki v literarni zgodovini, saj v tej knjigi zbrane pesmi dokazujejo, da je med vojno nastajala tudi poezija, ki jo je ustvarjal krog, nare-v. zan na nemške zglede, zlasti na Rilkeja. V zvezi s tem je opazna tudi posebna, izdelana Hribovškova poetika, ki je izredno popolna in je ustvarila poezijo, povsem drugačno od baročno ekspresivne Balantičeve. Hribovšek se uvršča iz ideoloških razlogov in zadržkov v slovensko poezijo šele po petinštiridesetih letih; toliko časa je minilo od tedaj, odkar je komaj dvaindvajsetleten umrl junija 1945. V svojo edino zbirko je uvrstil dvainštirideset pesmi in dva prevoda; zbirka, kakršna je pred nami, je svojevrstna in se izmika tedanjim oblikovalnim težnjam, značilen je Hribovškov odmik od slovenskega ekspresionizma in njegovo približanje novi resničnosti. Prvi del zbirke je svojevrstna projekcija vojnega časa, kakršno doživlja pesnik individualist. Poezija v drugem delu se osredotoča na ljubezensko snov, ki je v doživljanju idealiteta, vrednota sama na sebi; po njej se prelijejo pesmi v tretji del, kjer je le z nekaj naslovi zaobsežen vrhunec Hribovškovega pesnjenja. Po več kot sedemletnem premoru je izšla nova pesniška zbirka Miroslava Košute Odseljeni čas. Pesmi so tematsko nadaljevanje prejšnje Košu-tove zbirke, saj so povezane z usodo Trsta kot propadajočega evropskega mesta, kjer je čedalje manj otroških glasov, je podoba mesta, kakršnega prikazuje Umberto Saba. Drugi cikel - o otroštvu, je ponovna upesnitev že povedanega, vanj pa so tudi smiselno uvrščene pesmi, ki so razbremenilne. S to se Košuta znova potrjuje kot eden temeljnih pesnikov, ki upesnju-jejo životarjenje tega pristaniškega mesta, tragiko tistih njegovih prebivalcev, ki odhajajo, in tistih, ki ostajajo. V tretjem ciklu se razkriva kot pesnik bolečine, poezija se mu zgosti v štirivrstične sentence, zapise življenja, odlikujejo jo zgoščen izraz, poudarjena, zbita metaforika in izčiščena zrelost. Edina prozna leposlovna knjiga med tokrat izdanimi knjigami je Mlaj Pavleta Zidarja. To je na videz preprosta pripoved o potovanju v kraje pripovedovalčevega otroštva, med spomine in ljudi. Pripoved o stičišču tega nekdanjega in zdajšnjega, o tem, kako ob srečanju s starim zaživi preteklost, je zgoščena v domiseln, intuitivni stavek. Roman je pravzaprav mozaična pripoved o ljudeh, dogodkih in dogajanjih v njih, skozenj se odslikavajo ljudje drugače, bolj celostno in globlje. Literarnoteoretično delo Dušana Moravca Temelji slovenske teatrologije je peto delo tega teatrologa in gledališkega kritika, ki je doslej izšlo pri Cankarjevi založbi. Od prejšnjih knjig, ki so bile zasnovane kot celostne monografije, ga ločuje sestavljenost: avtor se deloma posveča tea-trologiji kot razmeroma mladi vedi, povezani z razvojem gledališča in njegovo rastjo, mejnikom gledališke kritike, drugi del pa sestavljajo portreti ljudi, ki so se ukvarjali z gledališčem tako ali drugače (Cankarja, Govekarja, Vidmarja Ocvirka); vsakega od njih osvetljujejo iz posebnega zornega kota. Izbor ni tako strog, da bi zoževal avtorje zgolj na teatrologe; tudi če to niso bili, osvetljujejo besedila tisti del njihove dejavnosti, ki je neposredno povezana 5 teatrologijo ali gledališko kritiko - to velja zlasti za Ivana Prijatelja in Franceta Kidriča. Pisec Temeljev slovenske teatrologije se tako v sklopu vseh petih knjig kronološko omejuje na leto petinštirideset. To svojo odločitev utemeljuje s teorijo distance, da je namreč za objektivno, znanstveno obravnavo podatkov potreben neki časovni presledek, da bodo literarno-zgodovin-ske sodbe dovolj veljavne, poleg tega pa meni, da zaradi tega, ker je vsa povojna leta sodeloval v gledališkem življenju kot gledališki kritik in tudi drugače, ne more nepristransko ocenjevati tega časovno najbližjega gledališkega obdobja. Zato je izjema v vsej knjigi le zadnje poglavje z ironičnim naslovom Zaprašene misli; v njem avtor zapisuje misel, da je gledališče ,visoko' le takrat, kadar zna ujeti ravnotežje med literaturo in gledališčem samim. Zadnja od tokratnih knjig je lepo-slovno-dokumentarne narave. To je besedilo Janeza Jezerška - Sokola Medaljoni našega časa s podnaslovom Goli še kar traja. Ta knjiga je nadaljevanje prvega avtorjevega besedila Arhipelag Goli, ki se konča z avtorjevo vrnitvijo z Golega otoka in kot tako samo po sebi zahteva nadaljevanje, odgovor na to, kakšno je bilo avtorjevo življenje po tem, ko se je vrnil iz tedaj le malokomu znanega sveta v naš svet, v naše življenje. To je drugačna optika našega povojnega sveta, boleče doživljanje (ne)svobode, iskanje dela, zaposlitve, privajanje na življenje, ki je tako drugačno od pričakovanega. VLASTA KUNEJ Pravila - prvi del šestega slovenskega pravopisa Nastala v sodelovanju SAZU in DZS Slovenci smo dobili prvi samostojni pravopis konec prejšnjega stoletja, leta 1899 po zaslugi Franca Levca, r naslednjih desetletjih pa so mu sledili še štirje. To več kot stoletno tradicijo slovenskega pravopisja nadaljuje najnovejši. šesti pravopis, natančneje njegov prvi del - Pravila, ki so izšla pred nedavnim. Kot trdijo njegovi sestavljalci. je ta prvi del pravopisa nasploh po dvajsetletnih prizadevanjih - tudi spletu nepotrebnih težav. 5 katerimi so se morali ukvarjati strokovnjaki, ki so se leta 1970 zbrali ob tem delu v Komisiji za slovensko gramatiko, pravopis in pravorečje (A. Bajec. J. Rigler, J. Toporišič). Leta 1976 je bil pravopisni de! končan, sledilo je pet let odloga, leta 1980 pa je bil objavljen Načrt pravil za novi slovenski pravopis. Potem ko je bil Načrt objavljen, je bil dan v javno razpravo, saj so hoteli njegovi sestavljalci v njem upoštevati tudi želje in pripombe uporabnikov slovenskega jezika, tako da bi bil ta zares primeren za pisno in služno rabo. Poleg tega je bilo treba doseči tudi usklajenost vseh vprašanj, ki so se porajala r zvezi Z vzporedno nastajajočim Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, ki ga je bilo treba spreminjati v skladu z novostmi v slovnici in rabi. novosti pa so prihajale tudi v šole - tako da je bilo treba uskladiti vsa vprašanja. Na podlagi Načrta in organizirane javne razprave, r kateri je sodelovalo okoli 100 posameznikov in institucij in je bilo predlaganih več kot 200 pripomb, je komisija pretehtala sprejemljive, poleg tega pa upoštevala tudi predloge svojih članov. Tako se je sčasoma oblikoval pravopisni del. ki je sicer preurejen, ohranjene pa so tematske vsebine prejšnjega uvodnega dela pravopisa. Nasplošno pa je v vseh poglavjih pravopisnih pravil precej stvari razloženih natančneje, besedilo je deloma razširjeno, precej je tudi skrajšanega ali drugače razpuščenega. Marsikaj pa je ne le spremenjeno in dodano, temveč tudi opuščeno: deloma so izločena in skrajšana slovnična poglavja, obsežnejši in bolj dodelan je pravopisni del (pomembnejše spremembe so pri rabi velike začetnice, stičnosti ločil ipd.). Pravopis torej ureja načela zvezi s teoretičnimi razmišljanji (velika začetnica, v poglavju o zvrsmosti slovenskega jezika so spopolnjene pravorečna, zapisovalna in prevzemalna preglednica). zelo razširjen pa je tudi del o prevzemanju besed v slovenščino, s posebnim poudarkom na klasifikaciji prevzetih besed itn. V tem delu je obdelanih več kot 50 rujih pisav, kjer najdemo navodila za pisanje in branje. Slovarček manj znanih strokovnih izrazov, dodan na koncu, skuša olajšati in omogočiti tudi manj izobraženemu Slovencu, da bi lahko uporabljal pravopis. Kljub vsem tem prizadevanjem pa se njegovi sestavljalci sprašujejo, ali bo vsaj tokrat delo prišlo do tistih ljudi, ki lahko s svojim govorjenjem in pisanjem vplivajo na to, da bo jezik boljši, čistejši, ta jezik, ki ga pogosto pačimo, zlorabljamo, r katerega se pogosto vrivajo napake, ki postanejo sčasoma bolj pravilo kot izjema. Namen sestavljalcev tokratnega pravopisa pa je tudi Slovencem vtisniti r zavest, da je pravopis težak in zahteven. Zaradi tega so glede obsega nekatere stvari skrčili, za druge pa so ugotovili, da jih je treba razširiti, za kar so dobili popolno soglasje članov Akademije. Vsaka dosežena raven sicer odpira nove zorne kote problematike, toda s tokratnimi pravopisnimi pravili so postavljeni dovolj trdni temelji za katerokoli jezikovno ravnino, tako da temeljev r prihodnje ne bo treba spreminjati, le dopolnjevati. V. K. »Mlajši rodovi so čedalje manj pismeni, z neverjetnimi govornimi primanjkljaji. To pa onemogoča kakršnokoli komuniciranje," ugotavlja Olga Bertok, profesorica slovenščine na koprskem oddelku Pedagoške akademije, in nadaljuje: »Za ohranjanje in zboljšanje jezika bi morali več narediti pri vzgoji in izobraževanju prihodnjih učiteljev in vzgojiteljev. In kaj naredimo? Na raznih srečanjih, posvetih, občnih zborih slavističnega društva iz leta v leto opozarjamo na te primanjkljaje, vendar ničesar ne spremenimo: še zmeraj je v šolah premalo ur slovenščine, cilji pouka niso jasni in tudi odgovornosti za takšno stanje nihče ne prevzame. Naredili nismo torej - (skoraj) nič." Šolarjevo ogledalo Izbral in uredil Bojan Basker, DZS, Ljubljana 1990 Pri Državni založbi Slovenije je pred kratkim izšel zbornik Šolarjevo ogledalo. Besedilo je izbral in uredil Bojan Basker, ki je napisal tudi spremno besedo, prevedli pa so jih Alenka Bogovič, Tatjana Jurkovič, Tanja Velušček in Srečko Fišer. Izbor besedil (razprave in odlomki iz knjig priznanih strokovnjakov z različnih področij in različnih teoretskih usmeritev) je izrazito tematski: osredinja se na vprašanja šole in opismenjevanja. Toda to še ne pomeni, da je zbornik zanimiv le za ožji krog bralcev, ki jih pač zanima zgodovina šolstva ali problem opismenjevanja. Prav nasprotno, gre za knjigo, ki jo bo z veseljem vzel v roke marsikdo, ki se sicer poklicno ne ukvarja s temi vprašanji. Se posebno bo dobrodošla študentom humanistike ali družboslovja, predagogom in učiteljem pa bi morala tako in tako rabiti kot obvezna študijska literatura. Pričujoči zbornik zapolnjuje veliko vrzel v tovrstni slovenski prevodni literaturi. V vsem povojnem obdobju je dobila širša javnost bore malo prevedenih besedil »zahodnih« avtorjev. Ideološka zapora je bila enako neprepustna za tako imenovane buržoazne kakor za marksistične pisce. Precej bolje pa je bilo poskrbljeno za prevajanje teoretsko neplodnih del diamatsko usmerjenih jugoslovanskih in sovjetskih avtorjev, ki so veliko pripomogli k ideološkemu zapiranju naše pedagogike v geto. Zato ni nič čudnega, da bodo številni bralci (med katerimi bodo prav gotovo tudi strokovnjaki) z veliko zamudo prvič lahko brali besedila, ki v Evropi, v katero vse bolj hrepeneče zremo, že dolgo slovijo kot klasična dela. Kljub temu pa so te razprave za nas zelo aktualne, saj ne ustvarjajo zgolj stika z evropsko kulturno dediščino, temveč omogočajo tudi večplastno branje. Bralca spodbujajo k ponovnemu premisleku nekaterih problemov, ki še zmeraj vnašajo nemir v šolsko polje, čim jih kdo ponovno omeni. Tako se na primer zastavlja ob branju Hebrardovega članka in Marroujeve knjige o vzgoji v antiki (ki bi jo bilo treba poleg Richejeve čimprej v celoti prevesti, da bi vsaj nekoliko omilili pomanjkanje literature o zgodovini šolstva) vprašanje, ali je (bilo) opismenjevanje v šoli zgolj izobraževalni proces ali pa tudi prikrito ali vsaj neekspli-citno, nenamerno vzgajanje? Če se nam danes zdi povezanost začetnega šolanja, tj. učenja branja, pisanja in računanja z moralnim oblikovanjem samoumevna, je v zgodovini zahodne civlizacije to pravzaprav dediščina srednjega veka. ali natančneje, samostanskih šol, v katerih je ena oseba združevala dve zelo različni funkciji: učitelja in duhovnega očeta. V antičnih grških šolah pa naj bi bilo precej drugače. Učiteljeva naloga ni bila vzgajati v strogem pomenu besede, ampak zgolj opravljati dela na specializiranem področju poučevanja, skratka, otroke je moral naučiti brati. Zaradi tega so učitelju v začetni šoli rekli tudi grammatistes - tisti, ki uči črke. Po tem zgledu, pravi Marrou, so tudi Latinci za učitelja v začetni šoli, ki so jo imenovali »ludus«, včasih uporabljali besedo »litterator«, raje pa so imeli izraz »primus magister« oziroma šolski učitelj: »magister ludi«. »magister ludi litterarii«. Različne razlage izraza »ludus« (ki je označeval predvsem začetno šolo branja, pisanja in računanja) in njegovo nadomeščanje z neologizmom »schola« (ki se pojavi v Ciceronovem času kot oznaka za gramatično in govorniško šolo, tj. za višje stopnje pouka, pozneje pa začne označevati vse vrste in stopnje šole), so predmet kritičnega pretresa v spremni besedi. V njej je med drugim omenjena navezava na ludično razsežnost šole v besedilih J. Hebrarda (Izobraževanje ali vzgoja?) in J. Goodya (Po formuli), prav tako pa tudi problematičnost njunega vzročnega povezovanja pisave in šole. Tako se na primer zelo hitro pokaže meja He-brardove teze, da je šola proizvod opismenjevanja, če jo beremo hkrati z odlomkom iz knjige F. Fureta in J. Ozoufa (Šola, stari režim in revolucija). V njem namreč avtorja pokažeta, da je zgodovinsko opismenjevanje Švedov in tudi Francozov (med 16. in 19. stoletjem) potekalo precej mimo šole. Veliko bolj trdoživa in še zmeraj teoretsko izzivalna pa je Hebrardova druga teza: »izobraževanje je edini način vzgoje, ki ga šola more ponuditi otroku«. To pomeni, da je šola predvsem kraj za izobraževanje, šele nato pa lahko postane (ali preneha biti) mesto vzgoje. Temeljno razmerje, »ki vlada v njej, ni tisto znamenito vzgojno razmerje: učitelj/ učenec,..., ampak čisto preprosto razmerje do vednosti«. Z vidika opismenjevanja se mu kaže odnos subjekta do vednosti kot otrokovo razmerje do črke na eni strani in smisla na drugi strani, vzgoja pa kot prikrito obvladovanje otrokovega telesa (v Foucaltovem pomenu besede), discipliniranja ob šolskih vajah branja in pisanja. Toda problem vzgoje skozi izobraževanje s tem še ni izčrpan. Treba bi bilo narediti vsaj še en korak in pokazati, kako je pri opismenjevanju v šoli že samo otrokovo razmerje do vednosti podano z njegovim odnosom do učitelja kot do tistega, ki poseduje vednost, kot subjekta za katerega se predpostavlja, da ve. Kjer pa imamo subjekt za katerega se predpostavlja, da ve, imamo tudi transfer in kjer imamo transfer, imamo tudi neko obliko vzgoje - pogosto veliko bolj učinkovite od zavestnega in namernega vplivanja, ki je v naši povojni pedagogiki veljalo in nemara še velja za edino pravo vzgojo. Tudi v drugih besedilih omenjenega zbornika (Alain: Nekaj besed o vzgoji; M. M. Mathetvs: Kako so iznašli abecednike in jih začeli uporabljati; P. Riche: Osnovni in posebni pouk v srednjem veku; H.-I. Marrou: Pouk druge stopnje v rimskih šolah; W. J. Ong: Učenje latinskega jezika kot renesančni pubertetni obred; M. M. Compere: Od retorike k leposlovju; R. Balibar: Pi-erre, začetek nekega meščanskega življenja, F. de Dainville: Počitnice v stari Franciji in B. Baskar: Med glasom in črko) bo našel bralec dovolj aktualnega, prvovrstnega in zanimivega branja, ob katerem ne bo samo spoznaval in razmišljal, temveč tudi užival. ZDENKO KODEUA PREGOVORI Ab aliis expecta, quod alteri feceris. Od drugih pričakuj, kar ti drugemu storiš. • Abducet praedam qui occurit prior. Plen bo odnesel tisti, ki pride prvi. Ab homine homini cottidianum periculum. Človeku vsak dan preti nevarnost od človeka. • Abi in Graecum pi. Pojdi k vragu. A bove maiori discit arare minor. Mlajši vol se uči orati od starejšega. Iz knjige Latinski pregovori, izreki in izrazi GLASBENA ŠOLA VINKO VODOPIVEC AJDOVŠČINA razpisuje prosta dela in naloge 1. za nedoločen čas — UČITELJA KLAVIRJA (IN ZBORA) za polni delovni čas — UČITELJA FLAVTE za polovični delovni čas — UČITELJA KLARINETA za polovični delovni čas — UČITELJA KITARE za polovični delovni čas — UČITELJA GODAL za manj kot polovični delovni čas 2. za določen čas — UČITELJA KLAVIRJA za polni delovni čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Začetek delaje 1. 9. 1990. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Vinko Vodopivec Ajdovščina, Štrancarjeva 8, 65270 Ajdovščina. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 8 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LEDINA, LJUBLJANA, Komenskega 19 razpisuje prosta dela in naloge 1. za poučevanje tehnične vzgoje - PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas 2. za delo v oddelkih podaljšanega bivanja - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas. od 1. 9. 1990 do 15. 2. 1991 - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas. od 1. 9. 1990 do 23. 3. 1991 3. za delo v oddelku PB in poučevanje slovenskega jezika - PREDMETNEGA UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas. od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991 Pogoji: Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Delovni čas: polni. Za šolske oddelke UKC - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA v kombiniranem oddelku 1.-4. razred - PREDMETNEGA UČITEUA ALI PROFESORJA SLOVENSKEGA JEZIKA za izvajanje celostnega pouka v oddelku 5.-8. razred. - SPECIALNEGA PEDAGOGA Pogoji: izobrazba v skladu z Zakonom o osnovni šoli; najmanj 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit; veselje in smisel za delo z bolnimi otroki. Vsa dela so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela: 1. 9. 1990. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja Osnovne šole Ledina, 8 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER PREBOLD razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA MATEMATIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Začetek dela 1. 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Svet SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE UUBUANA, Vegova 7 razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA VIOLONČELA v glasbeni šoli Zahtevamo usposobljenost za delo v skladu z določili Zakona o glasbenih šolah. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1990. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa, kandidate pa bomo izbrali na podlagi prijav v 8 dneh. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE VINICA razpisuje prosta dela in naloge - PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas. Začetek dela 1, 9. 1990. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh na naslov: Osnovna šola Vinica. 68344 VINICA C GLASBENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA KLAVIRJA, P ali PRU. za nedoločen čas - UČITEUA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA, P, za nedoločen čas. Začetek delaje 1. septembra 1990. Za učitelja klavirja bo na voljo dvosobno stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi razpisa. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Komisija za delovna razmerja DO ZOŠ Celje TOZD OŠ XIV. DIVIZIJE DOBRNA razpisuje prosta dela in naloge - PREDMETNEGA UČITEUA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas (z možnostjo za nedoločen čas) Začetek dela: 1. 9. 90. Vloge z ustrezno dokumentacijo pošljite v 8 dneh po objavi iazpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VALENTINA VODNIKA, LJUBLJANA, Adamičeva 16 razpisuje za določen čas - UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU ali P - UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVATSKEGA JEZIKA, PRU ali P (nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom.od 1. 9. 90 do 10.10. 91). Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po roku za prijavo. Komisija za delovna razmerja ZOŠ CELJE, TOZD OŠ ŠTORSKIH ŽELEZARJEV, ŠTORE, vabi k sodelovanju - PREDMETNEGA UČITELJA BIOLOGIJE in KEMIJE za določen čas s polnim delovnim časom, s končano PA in strokovnim izpitom. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja OŠ štorskih železarjev. Štore. Svet OSNOVNE ŠOLE MILAN MAJCEN ŠENTJANŽ razpisuje prosta dela in naloge: - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo, - UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas. s polovično delovno obveznostjo, - UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo. - RAVNATEUA Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh po prijavnem roku. Začetek dela: 1. 9. 1990. Sob VIO LAŠKO, TOZD OSNOVNA ŠOLA MARJANA NEMCA RADEČE raZf razpisuje prosta dela in naloge: — UČITEUA ANGLEŠČINE, za nedoločen čas, s polnim delovnij"' časom, - UČITEUA ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE, za nedoločr čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: PA ustrezne smeri jsa i Začetek dela: 1. 9. 1990 :asoi Kanc Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vijake LAŠKO TOZD OŠ MARJANA NEMCA RADEČE, Šolska pot epi 61433 RADEČE. . Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisU^K) Komisija za delovna razmerja lazi OSNOVNE ŠOLE BORIS KIDRIČ, UUBUANA, Matjaževa 4, ^ I razpisuje prosta dela in naloge 1 j UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA (vzgojno-izobraževaln] e delo od 1.-5. raz. oziroma v PB) s polnim delovnim časom, in sice^ DVEH UČITEUEV, za nedoločen čas in ŠTIRIH UČITEUEV, za določen čas (nadomeščanje delavk mt porodniškim dopustom, začasno povečan obseg dejavnosti). Pogoji: PA-razredni pouk s strokovnim izpitom. Začetek dela: 1.9. 1990 'rija fazpi Svet Sre Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev gornji naslov v 8 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bod obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. OSNOVNA ŠOLA BLANCA razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA KEMIJE IN BIOLOGIJE, za nedoločen, s polovil nim delovnim časom - UČITEUA TEHNIČNEGA IN LIKOVNEGA POUKA, 1 nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema razpisna komisija 15 dni p objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1990. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VLADO MIKLAVC VRHOVCI UUBUANA, Cesta na Bokalce 1 razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pogoj: končana PA, smer razredni pouk — UČITEUA MATEMATIKE, za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pogoj: končana PA, smer matematika Začetek dela 1. 9. 1990 Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri boste obveščeni v zakonitem roku. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDEUA TRZIN razpisuje prosta dela in naloge PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENE VZGOJE, s pol< vičnim delovnim časom, za določen čas, od 1. 9.1990 do 31. 8. 191 PROFESORJA TELESNE VZGOJE, s polovičnim delovni£at časom, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991 fvai 11 i; Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po obja„ . razpisa na naslov Osnovna šola Edvard Kardelj Trzin, Mengeška r 12 61234 Mengeš. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE - o. sol. o. TOZD OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER CEUE, Ljubljanska cesta 46 Komisija za delovna razmerja Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE KOVINARSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE USMERITVE LENDAVA ponovno razpisuje v skladu s 174. čl. Zakona o usmerjenem izobraževanju in po sklepu zbora delavcev prosta dela in naloge: - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA - profesor,, za določen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA MATEMATIKE - profesor, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in z znanjem madžarskega jezika - UČITEUA FIZIKE IN RAČUNALNIŠTVA - profesor, za nedoločen čas. s polnim delovnim časom in z znanjem madžarskega jezika - UČITEUA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV v VIP Poslovno-finančna in trgovinska dejavnost - diplomirani ekonomist z znanjem madžarskega jezika, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV v VIP Strojništvo - diplomirani inženir strojništva, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA v VIP Strojništvo - inženir strojništva, osnovni poklic te smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v kovinskopredelovalni stroki, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj za razpisana dela in naloge je z zakonom predpisana strokovna in pedagoška izobrazba. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava, Partizanska 82, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po razpisnem roku. Začetek dela je L 9. 1990. razpisuje prosta dela in naloge - PREDMETNEGA UČITEUA ANGLEŠKEGA IN SLOVEP SKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Začetek dela 1. 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na gornji naslov v 8 dneh p objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po roku za prijavi Svet VVO JELKA UUBUANA, Glavarjeva 18 a. razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovo nostmi - ORGANIZACIJSKO - PEDAGOŠKEGA VODJE. Za organizacijsko - pedagoškega vodja je imenovan, kdor: - je ustvarjalen, komunikativen, ima organizacijske in strt kovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom pripornega k uresničevanju smotrov in nalog VVO; -izpolnjuje splošne, z zakonom in družbenim dogovorof o oblikovanju kadrovske politike določene pogoje; - ima V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri i opravljen strokovni izpit in - 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji i varstvu predšolskih otrok. Izbrani kandidat bo za razpisana dela in naloge imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev i življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VVO JELKA LJUBLJANA, Glavarjeva 18 a, »za razpisno kom sijo«. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri Komisija za MDR delavcev DOMA ANTONA SKALE MARIBOR Majcigetjeva 37 Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE XV. SNOUB-BELOKRANJSKA METLIKA razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, PRU ali P, za nedoločen čas. s polnim delovnim časom - UČITEUA BIOLOGIJE, PRU ali P, za določen čas. od L 9. 1990 do 30. 6. 1991 (dopolnjevanje v SŠTU) - UČITEUA GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE, PRU, za določen čas, od L 9. 1990 do 30. 6. 1991. - VODJE ENOTE GLASBENE ŠOLE z učno obveznostjo, za nedoločen čas. P (stanovanje po dogovoru) - PSIHOLOGA, za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi prostih del in nalog. O izbiri kandidata vas bomo obvestili v 15 dneh po roku za prijavo. Začetek delaje L september 1990. razpisuje prosta dela in naloge - treh SPECIALNIH PEDAGOGOV, za nedoločen čas, polr delovni čas POGOJ: učitelj SP, smer DPO, visoka ali višja izobrazba - zaželena praksa - začetek dela 1. 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanj pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: KOMISIJA ZA MDR DELAVCEV Doma Antona Skale, Maribor, Majcigerjeva 37. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri. POPRAVEK Razpis prostih del in nalog za učitelje OSNOVNE ŠOLE RIHARDA JAKOPIČA UUBUANA, Derčeva 1 se pravilno glasi: za določen čas (od L 9. 1990 do 31. 8. 1991) s polnim in ne s polovičnim delovnim časom J^O OŠ NOVO MESTO, TOZD OSNOVNA ŠOLA MILKA ''OBAR.NATAŠA NOVO MESTO, Šmihel 2 razpisuje prosta dela in naloge " UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZGODOVINE ' UČITEUA MATEMATIKE IN ZGODOVINE 1'r UČITEUA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA ali KEMIJE IN GOSPODINJSTVA če- KNJIŽNIČARJA (s poznavanjem osnov računalništva) ^sa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. s polnim delovnim časom, začetek dela 1. 9. 1990. ^andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po diakonu o osnovni šoli in s kratkim življenjepisom v 10 dneh po objavi t 'taZpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po razpisnem roku. u^IO OŠ NOVO MESTO, TOZD OSNOVNA ŠOLA KATJA ^HUPENA NOVO MESTO ^ izpisuje prosta dela in naloge " UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991. " UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU ali P, za nedoločen * j čas, začetek dela 1. 9. 1990. hjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi l£ azpisa. Kanidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. 'Vet »Bednje lesarske šole uubuana jpUBUANA, Aškerčeva 7 d. azpisuje prosta dela in naloge: 2 P UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA in UMETNOSTNE VZGOJE, za določen čas, s polnim delovnim časom POGOJ: visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti in visoka izobrazba po programu oddelka za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo ali visoka izobrazba na akademiji za likovno umetnost UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, za določen čas, s polnim delovnim časom POGOJ: visoka izobrazba iz angleškega jezika in književnosti in visoka izobrazba iz nemškega jezika in književnosti UČITEUA MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA, za določen čas, s polnim delovnim časom POGOJ: visoka izobrazba pedagoške smeri matematike in visoka izobrazba pedagoške smeri računalništva in informatike UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, za določen čas, s polo- vičnim delovnim časom POGOJ: visoka izobrazba pedagoške smeri matematike s fiziko ali fizike z matematiko r~ LABORANTA ZA FIZIKO, KEMIJO, BIOLOGIJO, za določen čas, s polnim delovnim časom POGOJ: izobrazba V. stopnje - srednja naravoslovna šola Čačetek opravljanja del in nalog je 1. september 1990. Kandidati naj oddajo prijave o izpolnjevanju pogojev in dokazila izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili 'izbiri v 15 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽE MOŠKRIČ, LJUBLJANA, Jarška c. 34, razpisuje za šolsko leto 1990/91 naslednja dela in naloge: - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, PA razredni pouk, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 31. 8.1991 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom; - UČITEUA ZA TELESNO VZGOJO, PRU ali P, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991, s krajšim delovnim časom; - UČITEUA GOSPODINJSTVA in VODENJE ŠOLSKE PREHRANE, PA biologija-gospodinjstvo, za določen čas.od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991, s krajšim delovnim časom; - UČITEUA ZA TEHNIČNO VZGOJO, PA, tehnična vzgoja, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; - UČITEUA ZA TEHNIČNO VZGOJO, PA, tehnična vzgoja, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 31. 3. 1991, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu); - PEDAGOGA, P pedagogike, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 30. 6. 1991, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 8 dneh po prijavnem roku. Začetek dela 1. 9. 1990. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA MARŠALA TITA CEUE razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (reelekcija) - PEDAGOŠKEGA VODJE ZA NARAVOSLOVNO PODROČJE, s polnim delovnim časom in polovično učno obveznostjo Pogoji: - visokošolska izobrazba iz naravoslovja pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju opravljen strokovni izpit strokovno-pedagoške in svetovalne sposobnosti Kandidat bo izbran za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na Srednjo tehniško šolo Celje, Pot na Lavo 22, 63000 Celje. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA JOŽEFA MASLO ILIRSKA BISTRICA Svet VVO razpisuje dela in naloge - RAVNATEUA za 4 leta Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še: - vzgojitelj predšolskih otrok, strokovni delavec ali učitelj - opravljen strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, - organizacijske in strokovne sposobnosti Začetek dela 1. 9. 1990. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite v 10 dneh od objave z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: VVO Jožefa Maslo II. Bistrica, Vilharjeva 13 a. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA BREŽICE Komisije za delovna razmerja pri TOZD objavljajo prosta dela in naloge: TOZD OSNOVNA ŠOLA ARTIČE - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, s polnim delovnim časom - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKU PB, s polnim delovnim časom - DVEH UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA ali DVEH VZGOJITEUEV PREDŠOLSKIH OTROK, s polnim delovnim časom - UČITEUA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, s polnim delovnim časom TOZD OSNOVNA ŠOLA CERKUE OB KRKI - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, s polovičnim delovnim časom TOZD OSNOVNA ŠOLA DOBOVA - UČITEUA NEMŠKEGA JEZIKA, s polnim delovnim časom TOZD OSNOVNA ŠOLA GLOBOKO - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, s polovičnim delovnim časom - UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE, s polovičnim delovnim časom - UČITEUA TELESNE VZGOJE, s polovičnim delovnim časom TOZD OSNOVNA ŠOLA VELIKA DOLINA - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, s polnim delovnim časom TOZD GLASBENA ŠOLA BREŽICE - UČITEUA KLAVIRJA, s polnim delovnim časom - UČITEUA HARMONIKE, s polnim delovnim časom - UČITEUA TROBIL, s polnim delovnim časom - UČITEUA FLAVTE, s polovičnim delovnim časom POGOJI: - ustrezna izobrazba, predpisana z zakonom o osnovni oziroma glasbeni šoli - obvezno aktivno znanje slovenskega jezika - vsa dela in naloge so razpisani za določen čas, za šolsko leto 1990/91 - začetek dela: 1. 9. 1990 - stanovanj ni. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemajo komisije za delovna razmerja posameznih TOZD 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po poteku roka za prijavo. : emona globtdfi^ POČITNICE V TURČIJI 1 teden 14dni -3.600 din -4.600 din PLAČATE LAHKO V 5 OBROKIH. Informacije in prijave v vseh poslovalnicah Emona Globtour ali po telefonu 061/313-230, 217-474. t^ ■ ir- m ri tir nji HI-FI CENTER, RESUEVA 34, UUBUANA tel.: 061/313-686, PRODAJA BLAGA PODJETJA »MATE« PONUDBA TEDNA - KOLIČINE OMEJENE • CASIO KLAVIATURE CDP-550 - 60.000 din * ? p-ir • • CASIO KLAVIATURE CT-660 - 11.000 din • CASIO KLAVIATURE SA-1 - 1.000 din • CASIO KLAVIATURE SA-10 - 1.450 din • CASIO KLAVIATURE SA-20 - 1.900 din • CASIO KLAVIATURE PT-88 - 2.150 din • CASIO PIHALO DIG. DM-100 - 3.000 din • CASIO KITARA DIG. DG-1 - 12.000 din • CASIO KLAVIATURA DIG. CT-370 - 6.500 din • CASIO KLAVIATURA DIG. PT-380 - 3.600 din • ADAPTER AD-1 - 450 din - Primerno za poklicne glasbenike, amaterje, šole, VVZ, ali za mamice in očke, ki bi radi preverili ali dopolnili nadarjenost svojih otrok. - Možnost obročnega odplačevanja. - Prodaja tudi v Zagrebu - »VACC«, Savska c. 28, tel. 041/336-106. - Prodajamo tudi avdio-video akustiko po izredno atraktivnih cenah. - Pohitite! Ki -h1- i&d j f f j f Handelsgesellshaft m.b.H., I IU I l\LU IJL ^cgaia9020 ComputerSysteme Osebni računalniki PC-AT 286, PC-AT 386 v različnih konfiguracijah, sistemi za namizno založništvo, matrični in laserski tiskalniki, profesionalni grafični sistemi za računalniško animacijo, CAD, CAM ... Izbrali smo nekaj zanimivosti iz našega prodajnega programa: DEM AUTRONIC PC AT-286/12.............................................. 1.600 CPU 12(16) Mhz, 1 Mb RAM on board, Floppy disk Mitsubishi 1.2 Mb 5.25", 2x sedali, 2 x parallel port, Hercules compatible graphic card (720x348), double FD/HD controler WD 1006 (1:1) Western Digital, Keyboard Cherry, DESKTOP ČASE (digital disp!ay, Keylock, Rešet, Turbo switch, 200 Watt Power supply) Trdi disk NEC D3142 44 MB/25 ms.............................700 Trdi disk SEAGATE 251-1 40 MB/28 ms........................ 590 Monitor SAMSUNG B/W 14" TTL..................................250 ADDONICS Msync B/W 14"(1024 x 768)........................540 Miška GENIUS GM 6........................................ :...75 Miška Logitech C9............................................170 Matrični tiskalnik STAR LC-10...............................410 Laserski tiskalnik STAR LP 8..............................3.585 Laserski tiskalnik Hevvlett Packard S.III.................4.600 Cene so neto fco Celovec. Garancija 12 mesecev. Servis v Ljubljani. Obiščite nas v našem prodajnem salonu v Celovcu, kjer smo vam na voljo vsak delavnik med a in 13.ter 14,in 18, uro. Vse dodatne informacije (dinarska prodaja, cenik celotnega prodajnega programa, itd.), lahko dobite tudi v našem predstavništvu (Autronic d.o.o, Kardeljeva pl. 17, tel. 345-161/int.322) v Ljubljani, kjer se bomo z vami radi pogovorili in vam pred nakupom svetovali. M/S ADRIATIC - razkošna izletniška ladja, popolnoma klimatizirana, zgrajena leta 1973; nosilnost 930 BRT, hitrost 18 vozlov, dolžina 64 m, širina 9 m, tri palube, paluba za sončenje, štirje saloni, dva bara in brezcarinska trgovina. 1 *•_ Enodnevni izleti v Benetke po izredno ugodni ceni posebno za šolske skupine. Odhodi iz Portoroža vsako soboto ob 7.15, vrnitev ob 22. uri. Nadrobnejše informacije: ATLAS PORTOROŽ, tel. 066/73-264 in 76-496. MLAKAR & CO . AVSTRIJA ...— NOVE, NIŽJE CENE _ Glai ižot ' Slo< "št OHIŠJA Z NAPAJALNIKI DEM AT baby 180 mini tower 280 tower 370 OSNOVNE PLOŠČE XT 4,77/10 MHz 125 AT 286-12 MHz 315 NEAT 286-16 MHz 487 386-SX-16 699 386-20MHz 1.550 386-25MHZ 1.893 386-25MHz, 32 K CACHE 2.271 386-25MHz, 64 K CACHE 2.450 386-25 Mhz. 64 K CACHE 2.450 386-33, 64 K CACHE, 1 Mb RAM 6.216 486-25 MHz 7.643 DISPLAV KARTICE Printer/Hercules 52 EGA 800x600 189 VGA 800x600 248 SuperVGA 1024x768 420 KRMILNIKI HDD XT MFM 100 HDD XT RLL 139 FDD/HDD AT MFM 140 FDD/HDD AT MFM 1:1 Longshine 160 DTC-7280ATMFM 1:1 307 DTC-7287 AT RLL 1:1 369 DODATNE KARTICE MULTI l/O XT 72 l/O AT (SER. PORT) 47 l/O AT (PAR/SER. PORT) 66 TIPKOVNICE 102 tipki 81 102 tipki, clickchicony 101 tipka z miško chicony 130 186 101 tipka cherry 155 GIBKI DISKI 5:25" 360 Kb 160 5:25" 1.2 Mb 170 3:5" 720 Kb 189 3:5" 1.44 Mb 190 TRDI DISKI Seagate 20 Mb/65 ms 449 Seagate 30 Mb/65 ms 499 Seagate 40 Mb/28 ms 676 Seagate 60 Mb/28 ms 914 Seagate 80 Mb/28 ms 1.286 Seagate 120 Mb/28 ms 1.674 NEC 3142,3,5”. 40 MB/28 nis 699 Računalnike prodajamo v KIT izvedbi (po delih). Za vse naprave ponujamo jamstvo, montažo in servis v Jugoslaviji. ZA nasvet pri izbiri nas pokličite po telefonu 9943/4227-2333. Naša trgovina je v Avstriji, v Podgori (Unterbergen). ob glavni cesti proti Celovcu, 60 km od Ljubljane in 12 km od Ljubelja. Trgovina je odprta od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 13. ure. FAKS: 9943/4227-2091. TELEKS: 422749 MLCO A IBM KOMPATIBILNI RAČUNALNIKI AT 286-12-41________________________________22.534 AT 286-12 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk. 14" monokr. monitor AT 286-NEAT-16-41___________________________28.707 N E AT 286-16 MHz, 1Mb RAM, 40 Mb trdi disk. 14" monokr. monitor AT 386 ŠX-41________________________________30.479 AT 386 SX, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor AT 386-25-81________________________________49.890 At 386-25 MHz. 1 Mb RAM, 80 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor AT 486-25-81________________________________99.999 AT 486-25 MHz, 4 Mb RAM, 80 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor AT 286-LAPTOP_______________________________75.900 AT 286-20 MHz NEAT, prenosni laptop chicony, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk. LCD VGA display, baterijsko napajanje Jamstvo 24 mesecev miacom MLACOM d.ao. Celovška 185 61000 Ljubljana 1 Tel. 061/556-484 Fax: 061/556-485 MONITORJI 14” monokromatski S Multisync 720x480 VGA 800 x 600 s 15" A4 fullsize VGA 1.5$ • TISKALNIKI ^ Star LC-10 4S Star LC-15 9» Star LC-24-10 71( Laser HP JETII. P 2.90 ^ MODEMI ^ z400in L 20- 2400 ext. 31' UPS________________________________ ^ UPS 300 V A 60( UPS 1000 VA 1.28' PRENOSNI RAČUNALNIK ^ Laptop LCD NEAT 20 MHz Chicony 6.571 KOMPLETNE KIT KONFIGURACIJE - cene v DEM ____ AT 286-12-41 2.05! AT 286-12 MHz, 640 K RAM. 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor AT 286-NEAT-16-41 2.45/ NEAT 286-16 MHz, 1Mb RAM. 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor AT 386 SX-41 2.666 AT 386 SX, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor AT 386-25-41 3.950. AT 386-25 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor AT 486-25-41 9.69? AT 486-25 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor V zalogi tudi druga oprema. GLASBILA SVETOVNO ZNANIH IZDELOVALCEV: I i 'bek$(m) ekton) SiiOSS ■Roland - OVAMAHA NIPPON GAKKI CO. LTD HAMAMATSU. JAPAN ZASTOPA IN PRODAJA: 61000 Ljubljana, Titova 36, telefon: (061) 317-044, avtotehna telex: 31223 yu avtena, telefax: (061) 320-589, poštni predal: 593/XI GENERALTURIST FILIALA LJUBLJANA Gosposvetska 7 VABIMO VAS NA ZANIMIVA POTOVANJA TURČIJA, 7 dni, 28. 6.-4. 7. 90. z avtobusom prek Grčije v Canakkale - Troja - Bursa - Istanbul - vrnitev prek Bolgarije. Cena 3.450,00 din. ŠPANIJA, 6 dni, 30. 6.-6. 7. 90. z avtobusom mimo Ažurne obale, Loret de Mar, Barcelona, Andora. Cena 2.560,00 din. LIECHTENSTEIN, 3 dni, 29. 6.-1. 7. 90. Cena 1.740,00 din. _ SAN MARINO - RIMINI - RAVENNA, 2 dni. 29. 6.-30, 6. 90 z avtobusom. Cena 890,00 din. POTOVANJA -LETOVANJA - IZLETI - PREVOZI Organiziramo eno- in dvodnevne končne izlete ali ekskurzije ter večdnevne maturantske izlete po domovini in tujini. Šolam posebej priporočamo ogled RAZSTAVE O LANGOBARDIH v Čedadu in Passarianu. Odhodi po dogovoru. Vabimo vas na naša daljša potova-nja: - ŠPANIJA LLORET DE MAR - 8 dni, avtobus, 23. 6., 14. in 21. 7., 4. in 25. 8., 1. 9. 90. - KALIFORNIJA - GRAND CA-NYON - 14 dni, odhod: 15.10. 90 - IZRAEL, biblijska dežela nekoč in danes - 8 dni, 29. 11. 90. Sodobni, klimatizirani avtobusi in izkušeni vozniki, celotna organizacija in vodenje izletov ter potovanj po vaših željah. Poseben popust za izlete in prevoze med tednom (ponedeljek, četrtek). Ureditev skupinskih potnih listov. NE ODLAŠAJTE, POKLIČITE NAS TAKOJ! POTUJTE Z NAMI PUIHIKl 1 Poslovalnica Ljubljana Miklošičeva 17 tel. 311 542, 329141 Španija (Lloret de Mar) odhodi: 30.6., 7. 7., 4. 8., 25. 8. avtobus - zelo ugodno Tunis (Nabeul) odhodi: 6.7., 30.8. cena: 1990din +275 USD letalo/ polni penzioni/letovanje Grčija (Atene, Peloponez) odhodi: 25.8., 31.8. cena: 1450 din + 240 DEM vlak-letalo San Marino / odhodi po želji skupin/ ZELO UGODNO NA VOLJO SO VAM POSEBNI PROGRAMI ZA MATURANTSKE IZLETE DIJAKOV. PONUJAMO M TUDI BOGAT PROGRAM ZA POČITNIKOVANJE NA MORJU. Zahtevajte kaicTue v naši poslovalnici! Oglasite se v Generaituristu na Gosposvetski 7. Inf po tel. 217-:'. 217-215,217-223 217-252. 7'/lVb?-''w TURISTIČNA AGENCIJA SAP, Ljubljana, Titova 38, tel.: (061) 317-931, 310-868, 310-954. Telefax: 315-389, Teiex: 31221. Organiziramo maturantska in strokovna potovanja po domovini in tuiini. j