fctIZEJSKI RAVNATELJ Št. 110 L J U 3 L J A N A J U193I. A V T J pordhulena (C. C. 10. mala 1937. Storilka 88 cent Letnik Lil UredaiStvo in upravniftTo: Trs* (3), ulica S. Fraac««co d'A*4sl 20. Tc-kfon 11-57. Dopisi nm| m po«Wo izkUofino uf&Mmi. otfasi, r«kU- oiaeife ki 4mw pa upravni*v«. R otopi* m m vračao. N^rmakkaAt pbma m a« »pr«kma»o. — La«t, zaloftba in ti«k Tlakama .Edino*. Podutwti»vo v G or io! i ulica Glasu* Cardacd »t. 7, L n. — T«Uf it m Glavni in odgovorni uradnik: prof. FUp Ptria Trgovska Izobrazba Prip. ur. - V nedeljo smo objavili pod naslovom «Komu vzgo-jeslovje?« članek o vzgojnem pomenu družine. Evo dane« nekoliko razmotrivanj o vzgoji in pripravi določenega stanu, t. j. trgovskega. Marsikatero dobro zrno pa bodo našli v naslednjih izvajanih tuai vsi ostali stanovi brez razlike. Dandanes ni ravno lahko si zaslužiti košček kruha. Tega u-vodnega stavka pravzaprav ne bi bilo treba, ker kruto resnico njegove vsebine, večali man] ^korai vsakdo občuti na svoji lastni koži. Toda če hočem neka,] povedati moram pač na ta o^nT način začeti. V nasled-njem nameravam namreč podati par skromnih misli, ki se bodo sukale okoli prašanja: Kako naj oborožim svojega sina, ki ima veselje do trgovine, za uspešen življenjski boj poštenega trgovca in radi tega mislim, da je skoraj na mestu tista uvodna misel tam zgoraj. Moj dobri znanec, ki so ga razočaranja in neuspehi že skoraj premagali, in s katerim sva slučajno razpravljala nekoliko t\Bdi a vprašanjih bolj praktičnega in gospodarskega značaja, mi je, potem ko sem mu celi dve uri na vse kriplje dokazom val, kako bi lahko tudi nam slo vsaj nekoliko bolje, če bi... neusmiljeno zabrusil v lice: «Mi Slovenci smo veliki reveži in edina pravica siromaka je — « crkavati»! Dragi prijatelj, res je, da smo reveži, toda ne smeš pozabiti, da <*mo tudi kulturen, zdrav, močan narodič, in da »o to svojstva, s pomočjo katerih bi se dalo marsikaj dcseči. Toglej malce v naše vrste in videl boš, da niso posebno redki pošteni, žilavi možje, ki so si znali s svojo vztrajno marljivostjo m brihtnostjo iz niča zgraditi lepo toplo domačijo. «Ja, to so redki srečneži, ki se jih je sam Bog dotaknil s pr-r stom». Ne, predragi črnogled, to so možje na mestu, ki so kakor čebele vse svoje življenje pridno in marljivo delali... «Zato, da so potem njihovi v gospode preoblfc£^ai, dediči imeli kaj razdejati», me je na-hrulil tovariš. In res nešteto je pri nas slučajev, kjer lahkomiselni, razvajeni in mehkužni dediči prav kmalu spravijo na boben vse, kar je gradila skrbna in žilava roka pokojnikova ccloi življenje. Ni lepo obsojati «rajnih», toda iz resnicoljubnosti moram reči, da je ravno vzgledni pokoj iiik neusmiljeno uničil vse, kar je tako težko in tako dolgo zidal. Preobložen z delom in skrbmi je prezrl nekaj silno važnega. Pozabil je na vzgojo in smotreno pripravo svojega namestnika, tistega namreč, ki je poklican nadaljevati njegovo započeto delo. Kaj naj vendar storimo, bodo prašali skrbni očetje, da bodo naši sinovi uspešno nadaljevali naš začetek in dobro gospodarili? Evo vam možakarji, nekaj misli, ki upam, da bodo našle vsaj delno odobravanje. — Že v zgodnji mladosti treba začeti skrbno vzgajati otroka, ki sto ga določili za svojega naslednika. Padi tega je čisto na mestu, ako oče v intimnem družinskem krogu večkrat govori o svojem delu in o poteku kupčij, da so tudi otroci deležni veselja in skrbi, ki jih v veliki meri nudi trgovsko življenje. Pri tem je seveda treba silne previdnosti, da se v navzočnosti otrok ne omenja o tožbah in drugih takih neprijetnostih, ki bi otroka že a priori splavile in ne pridobile za očetov poklic. Kakor tudi je čisto napačno, da se z zatvorit vi j o trgovine, oziroma pisarne zapečati vsak družipski po-menek o poteku kupčij. Otrok se mora prav vživeti in polagoma prilagoditi svoje Se neusmer-jeno zanimanje očetovi trgovini. Razumljivo je seveda, da morajo stariši otroka dobro poznati in vedet ča ima sploh nagnenje in veeelje do trgovine. Ako tega ni, je boi je odreči se dediču, kot ga zasužnjiti v nepravem poklicu- Brez veselja in ljubezni tn brez parvega notranjega- nagnjenja ne bo nikdar v stanu u-spešno gospodariti! — Ako smo se za) svojega naslednika odločili, ne smemo nikdar prezgodaj začeti s pravim praktičnim učenjem. Četudi pri otroku ni opažati poseb- nega nagnjenja do Me, mu fe 1 riftčevalca, temveč poStenegatJ*1 treba vseeno dati kolikor mogo-1 solidnega če dolgo tn dobro teoretično n«r obrazbo, ki ima za cilj splošno izobrazbo. Stariši! Zavedajte se, da je dobro položena splošna izobrazba najvrednejša in največja dobrota, ki jo daste svojemu otroku za poznejše življenje. Tega bogastva ne more nikdar zapraviti! Po preteku šolske dobe je treba takoj začeti s praktičnim učenjem. Ne dajajte mladeniča po dovršitvi srednje šole na kake trgovske visoke šole. Za to bo mladi mož pozneje mnogo zrelejši. S pomočjo izkušenj prve prakse bo gotovo bolj dovzeten za nadaljne teoretične naobrazbe in se bo tudi z večjim veseljem ni zanimanjem poglobil v Študij. Po dovršitvi prve prakse je še vedno dovolj časa za obiskovanje kake strokovne, odnosno trgovske visoke šole. Eno najvažnejših vprašanj je izbira primernega mesta za praktično izobrazbo. Na žalost je ravno v tem pogledu veliko težkoč. Sleherni oče bi najrajši dal svojega sina v prakso k podjetju iste branše lastnega delokroga, toda iz konkurenčnega strahu ga nihče njegovih, kolegov ne bo hotel sprejeti. Namesti naj se enostavno v podjet-druge, po možnosti sorodne, branše. Blagovno znanje st bo že pozneje pridobil doma, če ga še nima. Glavno, da se vživt v takozvani trgovski «milieu», da se priuči občevanju s klijenti in kolegi, in da postane dober poznavalec ljudi. Vse to laliko doseže pri slehernem podjetju. V splošnem so za prakso najbolj primerna srednje velika podjetja v večjih mestih. Za nas bi prišla v pošte v večja sevetna italijanska mesta, ker se bo tu naučil poleg jezika še ma*sakaj koristnega. Spoznal bo italijanski trg in imel bo dovolj priložnosti pogledati dobro v želodec načinu italijanskega kup6ev«r-nja, kar mu bo pozneje silno koristilo. Najboljšo prakso bo dobil pri srednjevelikih podjetjih. Pri malih zato ne, ker je obraft neznaten; pri? velikih je pa skoraj nemogoče spoznati do dobra vsega ustroja. Tej prvi praksi je dobro, če sledi par potniških let. Nt priporočljivo, da mladi mož prehitro vstopi v očetovo trgovino. Posda^ ti ga treba, če le mogoče, malo v svet. Ako je podjeten, ne bo mnogo stalo, ker potuje na račun lastnega ali kakega drugega podjetja kot trgovski potnik in njegova produktivnost krije stroške. Videl bo dosti novega, spoznal bo mnogo ljudi, novih šeg in navad, kar mu bo dalo vzpodbude. Prinesel bo v domar če podjetje mnofo svežega življenja, ki bo znatno pripomoglo uspešnemu naidaljnemu razvoju trgovine. Pod nobenim pogojem ne nameščati ga kot volonter j a. To je največja potuha, ki ga napravi nemarnega in lenega. Plal-čanemu praktikantu se bo globoko ukoreninil čut dolžnosti, ker bo stalno in br©obzirno pritiskali k izpolnjevanju dolžnosti. Velikega pomena je, če mu je potem dana možnost obiskovati kako strokovno ali trgovsko visoko šolo. Toda v tem pogledu ni dobro pretiravati, ker ga lahko predolgi študij napravi preveč učenjaškega. To je sicer jako lepa čednost, ki pa prav gotovo ni neobhodno potrebna v trgovskem življenju. Za mladega trgovca je glavno, da ima dobro splošno izobrazbo in sigurnost in prožno hitrost v presojanju raznih okoliščin. Diplomski in slični akademični «tituli» nimajo praiktičnega pomena, toda ako diči ime mladega trgovca poleg navedenih vrlin tudi kak «titelček», je končno čisto lepo. Od prvega začetka treba posebno paziti, da tak nadebudni mladenič ne postane preveč enostranski. Ne smemo ga torej mučiti zgolj z delom. Imeti mora časa in priložnosti, da da duška tudi drugim svojim težnjam. Zlasti v mladini povojne dobe je globoko vkoreninjena sebičnost, ki jo treba najradi-kalneje zatirati. Seznaniti ga moramo z družabnim, vzajemnim delom in mnogo skrbeti za njegovo srčno kulturo. Poleg raznega primernega čtiva se to doseže v veliki meri s tem, da ga seznanimo z društvenim življenjem in skrbimo, dal se tam tudi udejstvuje. Nikakor ae ne sme vzgojiti brezsrčnega izko- loga je pošteno posredovanje med producentom in kon0O-mentom. F- & On. Balbo prt kralja RIM, 9. (Izv) Danes sjutraj je sprejel kralj v posebni avdt-jemci državnega, podtajnika on. Balba, ki mu je obširno poroča* o evojem zračnem potovanj* in o dobrem stanju letališč ▼ Do-dekanecu, Ctrenafki In Tripoii-tantji. Včera* je pesočal on. Bal bo o Istem predmetu predsedniku vlade. tm OapsBo dga in ravnateljstvo nekvali-fletranih Sol v novih pokrajinah, uživajo poliaomočja. ki so jih uživale po zakonih bivše avstm-ograke monarhije v onih pokrajinah šolski nadzorniki v vprašanju nadzorstva nad izvrševanjem šolske obveznosti tn s tem združenih kazni. Mednarodna gospodarska konferenca Polet Partz-Nev 9ork RIM, 9. (Iw.) V soboto s*ečer so bili odpeljani Zaniboni, Car polk* in ostali obsojenci v, posamezne jatnišnice, ki so jim bitfe odrejene. Zaniboni je bil prepeljan v jetnišnrco T Vento-tene, Capello v Gimignano in ostali obsojenci v jetnišnjoe v Fortotongonu, Foseambronu in Volterri. Bivši general Capello je potoval z oziram na svojo starost brez verig. Osebne izkaznice Rok podaljšan do 3i ludi« RIM, 9. (Izv.) Z osiram na veliko Število prošenj za izdanje istovetni«, ki še vedno prihajajo na razne občinske urade in z ozirom na absolutno nemož-nost njihove takojšnje rešitve, je Ml podaljšan do 30. junija rok, po poteku kateregal bo vsakdo obvezan v slučajih, ki jih predvideva zakon za javno varnost, legitimirati se postom iatovetnice. Vsled tega se do 30. junija lahko vsakdo legitimira potom kakršnihkoli dokumentov ali drugih dokazov istovetnosti, pa tudi če ti dokumenti niso opremljeni s fotografijo, le da jih je izdala državna uprava. Zato] J8 mUmrn nk RIM, 9. (lev.) Ministrski svet je odobril na svoji poslednji seji osnuAafc kraljevega odloka, s Katerim lio podaljšan nofc aa namsj^tev sindikalnih pridevkov s strani delodajalcev. Je to že drugo podaljšanje roka, ki potefte dne 31. maj«. To novo podaljšanje je postalo potrebno, ker je postopanje za naznanitve, ki se šele prvič izvajajo, precej zamotano. Zato so razumljivi dvomi in negotovosti raanm delodajalcev. Te dvome je treba raspršiti, predno se - — - kazni, prične nalaganje težkih ki jih predvideva zakon sal zamudnike. --• Driavnl Izpiti na srednjih šolah RIM, 9. (Izv.) Ministrstvo za narodno prosveto je izdalo odredbo, o katero se določajo med drugim roki državnih izpitov na srednjih šolali v poletni in jesenski seziji- Predavani a v zavodih} dirugte stopnje i** slednjem zavodu prve- stoph^ se zcAJjučtjo dne 11. jnnija. nekaterih večjih mestih, med katerimi je tudi Trst, se predavanja zaključijo dne 4. junija V ostalih razredih prvorednih zavodov se zaključijo predavanja dne 15. junija, v onih večjih mestih pai dne 11. junija. Notranji izpdti morajo biti zaključeni do 20. junija. Zato zapade vlaganje prošenj za prtpuščenje k zrelostnim in vzposobljenost-nim izpitom dne 15. t. m. Pismeni državni izpiti v poletni seziji se bodo vršili dne 23., 24., 27., 28. in 29. junija. Novi zakoni Stanovanjsko vpraianje RIM, 9. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Uf£iciale» prinaša kraljevi dekret-zakon z dne 6. maja 1927., ki vsebuje odredbo glede prodaje mestnih nepremičnin in odredbo glede izgonov iz stanovanjskih hiš, ter ministrski odlok z dne 8. maja 1927., ki vse-| buje navodila o izvedbi dekretov glede ustanovitve posredovalnih stanovanjskih komisij, glede prodaje mestnih nepremičnin in glede izgonov iz stanovanjskih hiš. Nadalje prinaša «Gezsetta Ufficiale» kraljevi odlok s dne 7. aprila 1927., v katerem je za-popadena med drugim tudi odredba, ki določa: One osebe," terim je bila poverjena ŽENEVA, 9. (Izv.) Danes zju-traj so bile ustoličene komisije poljedelstvo, industrijo in trgovino. Komisija za industrijo in trgovino zborujeta v palači Družbe narodov, medtem ko aboruje komisija za poljedelstvo v reformni dvorani. Komisija za trgovino je ime-novala iz svoje srede tri podko-ndstje, ki bodo razpravljale o svobodi trgovine, o carinskih tarifth, o tilgovinekih pogodbah in o indirektnih ter zaščitnih sredstvih za trgovino. Komisija za industrijo je izbrala za poročevalca Francoea Perinova in dr. Ptrellija. Čim je bila razprava o položaju posameznih .industrij prepuščena posebnemu odboru, se je pričela razprava o ostalih dveh točkaih in sicer o sedanjih, splofinih težavah, s katerimi se mora boriti industrija, o organizaciji produkcije, o kar-teiih, o delavskih silah itd. Razpravo je otvoril dr. Pirel-li, ki je orisal načrt in predvsem glavne točke dela podkomisij. Dr. Pirelli je razpravljal o težkoč ah, ki ovirajo razvoj industrije in je obrazložil vzrok teh ovir. Gleđse. organizacije produkcije je podčrtal velike razlike, ki obstojajo med ameriškim in med evropskim tugom. Cilj, ki ga je treba doseči, je dvojen: zboljSati produkcijo tn zmanjšati stroške. Za tema dvema cHjema morajo stremeti dela komisije in to se lahko doseže potom racionalizacije statistik in potom znanstvene organiza-dje produkcije, ki se jo naj po-skuša doseči potom povsod enar ke propagande. Glede kartelov je treba proučevati slučaje, v katerih so lahko koristni ali pa škodljivi splošnemu gospodarstvu. V razpravo so posegli tudi Balfour in drugi delegati. Komisija za poljedelstvo, kateri predseduje Jugoslovan Fran-geš, je imencfvala trt podkomisije za agrarne kredite, za zadružništvo in aa druga vprašanja. ŽENEVA, 8. Na včerajšnji seji mednarodne gospodarske konference sta govorila ruska delegata Sokolndkov in Osinski. Prvi je govoril o gospodarskem položaju Rusije pod sovjetskim režimom, drugi pa je razpravljal o svetovnem gospodarstvu s stališča sovjetov. PolkovnOe Mo nadaljuje svoj polet NEW-YORK, 9. «Santa Ma-rik 11» je včeraj ob 8. zapustila Staten Island. De Pinedo je krenil proti Bostonu, kamor je srečno prispel ob 9.50. Oblasti in italijanska kolonija so priredili De Pinedu, Del Preteju in Zac-chettiju velike ovacije. Po Bostonu se bo «San t a Ma-ria 11» ustavila danes za kratek čas v Filadelfiji, nakar bo De Pinedo poletel proti Charlesto-nu in New-Orleansu ter ob Mis-sissipiju proti Memphisu in Saint Louisu. Nato se bo veliki italijanski letalec ustavil še v mestih Monreal in Quebec, nakar bo odletel proti Trepassey-skemu zalivu na New-Fund-landu, odkoder bo nadaljeval svojo pot v Hosto, na Azorskili otokih, ter v Lisbono in končno v Rim. NEW-YORK, 9. (Izv.) Danes zjutraj je nastopil De Pinedo svoj polet iz Bostona v Filadel-fijo. Radi goste megle, ki se je razprostirala nad obrežjem, je moral letalec pristati v South-Norwalk. Čim se je megla razpršila, je De Pinedo takoj nadaljeval svoj polet proti Filadelfiji, toda radi goste megle, na katero je naletel pri svojem na-daljnem poletu, se je moral povrniti v Louth Nonvalk. Pozneje je De Pinedo nastopil svoj poiet proti Filadelfiji, kjer ga od trenutka do trenutka pričakujejo. (Italo-Radio). PARIZ, 9. Nungesserjeva «Bela ptica (Oiseau blanc) je včeraj ob 5.21 zapustila letališke Bour-get. Nungesser je tako nastopil svoj direktni polet iz Pariza v New-YoTk; spremlja ga letalec Goli. Preleteti bosta morala 6 tisoč kilometrov, skoro vse nad Atlantskim oceanom. Ob 6.45 sta letalca plula nad francosko obalo. NEW-YORK, 9. (Izv.) V trenutku, ko je bila oddana ta brzojavka, ob 6.20 popoldne po srednjeevropskem Času, oba francoska letalca še nista pristala v New-Yorku, nista še bila opažena ne vzdolž ameriškega, ne kanadskega obrežja Vendar pa so tukajšnji krogi- mnenja, da sta že v Ameriki. PARIZ, 9. (Izv.) Včeraj zjutraj ob 5.21 sta francoska letalca Nungesser in Goli nastopila svoj polet preko Atlantskega oceana. Odletela sta z letališča v Bourgetu pri Parizu. Včeraj je došla radio-brzojavka, da sta morala letalca pristati sredi o-ceana. Ta vest pa je bila brez vsake podlage. Letalca sta šfcer prispela v Ameriko, vendar pa še ni potrjena vest, da sta pristala v New-Yorku. Baje jih zadržuje« zelo gosta megla še vedno v zraku. HaroCojte „Edinost" sprejeli mi običajnimi slavnost- Neenana usoda dveh francoskih letalcev PARIZ, 9. (Izv.) O francoskem letalcu Samt Roman in njegovem tovaa-išu Momreyres, ki sta v četrtek zjutraj' nastopila na letalu » «Timesu» poročajo iz Šanglia-ja, da v Pekingu pričakujejo zlom nacionalističnega režima v pokrajini Jangr-Tf?e in da se z veliko vnemo pripravljajo na veliko akcijo proti jugu. Varšavski Beo- metropollt v gradu BEOGRAD, 9. (Izv.) V Beograd je dospel varšavski metropolit Dkmizij, ki je službeno posertil beograjskega pravoslavnega patriarha ter ga istočasno prosil, naj srbska pravoslavna cerkev prizna avtokefalno pravoslavno cerkev na Poljskem. Na&la&ajo, da živi na Poljskem 4 do 5 milijonov pravoslavnih. Metropolita so v Beogradu Poljsko časopisje Zgodovina poljskega časopisja se pričenja lea 1661., ko je bila Poljska še na vrhuncu svoje moči tn slave. Tedaj je pričel izhajati prvi poljski perijodičen list in s tem je bilo ustanovljeno pol jeko novinarstvo, ki se je tekom stoletij razvilo do sedanje znatne viđine. Raizvoj je bil in-teresanten in mestoma zelo težaven, zlasti po razpadu poljske države. Kakor rečeno, pa se jo poljsko časopisje, kljub neugodnim razmeram, povzpelo do znatne višine. Pred izbruhom svetovne vo^ne je izhajalo na ozemlju današnje Poljske okoli 1200 dnevnikov, tednikov in raznih drugih časopisov. Svetovna vojna je zadala poljskemu periodičnemu tisku hud udarec; leta 1915. se je število listoV skrčilo na 400, torej za celi dve tretjini. Z obnovitvijo poljske države je napočila za časopisje možnost za nov razmah, a obenem so se pojavile tudi nove tež-; koče gospodarskega značaja, ki so do vedle do važnih izpre-memb. Stari listi, ukinjeni tekom vojne, so zopet pričeli izhajati v obnovljeni oblild, nastali so novi listi, od katerih pa so mnogi zopet prenehali izhajati; dalje je prišlo do raznih fu-zij, tako da je v marsikakem oziru nastala čisto nova slika, ki pa vendar razločno izraža nove razmere v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Po številu, brez ozira na vrednost in važnost posameznih listov ter druge podrobnosti se razvoj poljskega časopisja po vojni izraža v sledečih številkah: leta 1919. je izhajalo 1000 periodičnih publikacij, leta 1921. okoli 1100, leta 1922. okoli 1200, leta 1925. pa nad 1400. Jedro vsega periodičnega tiska tvori politično časopisje, ki šteje kakih 800 listov, od katerih je okoli 300 dnevnikov, izhajajočih večinoma na Poljskem, deloma pa tudi v sosednih deželah ter v važnejših središčih poljske emigracije. Ostanek tvorijo razno revije in strokovni listi. Značilna za poljske razmere je izrabita decentralizacija tudi v novinarstvu. Čeprav stoji Varšava, kar se tiče vplivnih listov, na prvem mestu, vendar razpolagajo tudi druga glavna pokrajinska mesta, kakor Krakov, Lvov, Poznanj VVilna in še nekatera dru-gal mesta s celo vrsto uglednih političnih glasil in strokovnih listov. Dnevniki so po večini glasila številnih političnih strank, razen tega pa obstoja tudi cela vrsta neodvisnih listov, velikih informativnih časopisov, ki izhajajo kot dnevniki ali tedniki tn ki več ali manj simpatizirajo z levičarskimi ali desničarski- n. V Trstu, dne 10. Ud strankami, ali pa zavzemajo Cisto nadstrarfcarako stali&če. NjHiova naklada znaša 20-60.000, y enem slučaju celo 100.000 tlsov, (točim strankarski listi na epio&no ne dosegatjo tako visokih naklad. Vač)! Usti objavljajo v nedeljskih izdajali prilog« 0 eli kadili. Kar se tiče poročevalne službe in v tehničnem pogledu, se poljsko časopisje lahko smatra za. dobro organizirano. Zlasti veliki listi skušajo doseči v tem ceiru kar največjo popolnost, pri čemer se poslužujejo najmodernejših sredstev. Vendar pa čestokrat pogrre&ajo direktnih cvez z, Hiozemstvom in se morajo zato pogostoma zadovoljiti s posrednimi viri. V zadnjem času se skuša na razne načine odpomoči temu nedostatku, med drugim tudi z izboljšanjem stikov z novinarskimi organizacijami v sosednih državah. Zveze s čehosJovaškimi in romunskimi novinarji so že vzpostavljene. Na Poljskem je več poročevalskih uradov, med njimi je najvažnejša uradna «Polska Ajencja Telegraficzna» (PAT); slede ji po važnosti tiskovni lira d ministrstev ter razna zasebna podjetja, kakor «Ajencja Vschodia», «Polska Ajencja Pu-blicystyczna», «Informacij a Pra-sowa Polslca» itd. Novinarji in izdajatelji listov so včlanjeni v zvezah, h katerim spadajo vsa lokalna udruženja. Pod vodstvom predsednika Zd. Debickisa razvija osrednji odbor zveze novinarjev zelo živahno in plodonosno delovanje. Raaen zveze «Zwiazek syndykasdw dstenikarz,y poiskich» obstoja «cTowarzystwo literatow i dzie-nikarzy polskich», dalje razne posebne oaig-aniz^ije parlamentarnih poročevalcev, športnih u-rednikov ter inozemskih dopisnikov. Izdelan je tudi načrt za ustanovitev novinarske zbornice. Na prosti univerzi v Varšavi posluje posebna šola za novinarje. Poljski novinarji in pisatelji imajo tudi svojo podporno blagajno. Današnje poljsko novinarstvo je vseskoz živ organizem z vsemi svojimi vrlinami in pomanjkljivostmi, ki se očitujejo povsod, kjer gre — kakor tu — za kako veliko obnovo. Ne smemo namreč pozabiti, da je večina današnjih periodičnih publika^ cij na Poljskem začela izhajati šele po vojni. Zavzele sor mesta starih, predvojnih, ali pa so bile na novo ustanovljene z namenom, da služijo novim potrebam in zahtevam sedanjosti. V živahnem vrvežu razvoja so mnoge prenehale, toda šlo je pač za eksperimente, ki pa naposled, ko so se zbrale izkušnje, niso ostali brez uspeha. S pomočjo nekasterih veteranov iz predvojnega časa se je poljsko časopisje ne samo rešilo pred katastrofo, temveč se je zopet dvignilo na prejšnjo višino. Politične beležke aTao-ta Cans-Saj-gek», kin proti očetu on v teti vrsti s Cang-So-Linr gom, Cang-SungHCamgom In drugimi.* Cang-Ši-Pta misli, da se bo radi koraka njegovega očeta zmanjšala hftnoet napredovanj« kitajske revolucije, a kitajski delavci da bodo postavili na njegovo mesto drugega porre4jnlk&» ki bo vodil energično borbo proti ______Krmfno vse revolucionarje, naj vztrmjar jo v svoji borbi do končno amar m- Tako je postal položaj na Kitajskem Še bolj komplicirao, In sicer a komplikacijo čisto družinske narave. Sin se bori sedaj proti očetu. In da ni ta Kitajska prezadmiva dežela! T DNEVNE VESTI Osebna Izkaznice Na drugem mestu porot amo, da je bil rok ca obvezno legitimiranje z osebno izkaznico podaljšan do 30. junija. Naslednje pripombe so kljub temu važne že sedaj za vse one, ki £e imajo te Izkaznice. Kakor smo že rekli, ne pomeni uvedba osebnih izkaznic, da bodo sedaj karabinerji kar skraja u-stavljali ljudi in zahtevali izkaznico. To bi pomenilo skoro, da bi jo morali vedno držati v rokah ali pa jo nositi na klobuku. Pač pa določa zakon o javni vamoeti jasno, da imajo organi javne varnosti pravico zahtevati od kogarkoli se jim zdi, da se mora izkazati. Nagi ašamo to radi tega, da se bodo znali naši ljudje zadržati v -takih slučajih. Vsakdo naj zahtevi s strani organov javne varnosti (ka-rabinerjev, milice, agentov), da se izkaže, takoj ugodi brez obotavljanja ali protestiranja. Drugače mora imeti zopet le sitnosti in tudi zapor. Na drugi strani pa določa zakon istotako jasno, da imajo pravico zahtevati, naj se jim poažejo izkaznice, izključno le organi javne varnosti in nihče drugi. I* tega sledi, da ee morajo na pr. agenil v civilu tudi sami legitimirati v takih slučajih. Oblastva so gotovo izdala tozadevna navodila, a če jih niso, so nujno potrebna, ker bodo sicer zlorabe neizogibne. Dalje predpisuje zakon, da morajo imeti izkaznice delavci, ker jih sicer podjetja ne smejo sprejeti na delo. Z okrožnicami je bilo dalje odrejeno, da se bo treba legitimirati z izkaznico v hotelih in prenočiščih. Kakor amo rekli že v nedeljo, je sploh skrajno nujno v naših obmejnih krajih, da si vsi — mofiki in ženske nad 15. letom —■ preskrbijo osebne izkaznic e. Predvsem pa na) jo prav gotovo ima s seboj vsakdo, kdor se podaja iz svoje občine v mesto ali kako drugo občino. Občinski uradi izdajajo osebne izkaznice, kadarkoli do kdo zahteva. Izdana izkaznica je veljavna za dobo treh let. Po preteku te dobe se mora obnoviti. Potek DeđElIsklb prireditev Izmed nameravanih nedeljskih prireditev je bilo troje izmed njih oblastveno prepovedanih in sicer prireditev v Idriji radi besedila V Rusiji se nahaja sedaj Cang-Ši-Pin, sin prejšnjega vrhovnega poveljnika kantonske armade generala Čang-Kaj-Še-ka. Can-Ši-Pin proučuje v Moskvi komunistični pokret in je »a. ruske komunistične vzore tako navdušen, da se je tudi na zunaj porušil. Svoj kitajski priimek je spremenil v «Elisatov». Ko je nastopil Cang-Kaj-Šek v Sanghaju proti komunistom, Je bil zelo v skrbeh radi usode evojega sina, ker se je bal, da ga bodo ruski komunisti zaprli. Cang-Kaj-Šek je zahteval, da naj se mu sin vrne na Kitajsko. Toda, kakor se zdi, gleda sin na kitajsko vprašanje 8 popolnoma drugačnimi očmi nego oče. Čang-Ši-Prn je nainreč popolnoma pridobljen za komunistično ideologijo. Tudi na zunaj je nastopil proti svojemu očetu. V sovjetskih listih je objavil s polnim podpisom Članek poefc naslovom «Tao-ta Čang--Kaj-Sekl», kar pomeni »Doli Cang-Kaj-Sek!» V tem članku ostro obsoja sin delo evojega očeta. Med drugim pravi: «Čang--Kaj-Sek, ki je bil fie do pred kratkim za borbo proti imperializmu in za osvoboditev proletariata izpod kapi-talistžčneg-a jarma, je sedaj izdal delavski razred, kateri mu je zaupal ki s čigT*r pomočjo je dosegel tako sijajne vojne uspe-he. Sin nadaljuje Se ostreje proti očetu in pfc&e: «On je izdajalec in delavci bodo postopali e njim pri končnem obračunu kot z izdajalcem. Njegovo ime se že nahaja v seznamu sovražnikov proletariata. Danes stoji radi nasprotovanja domačih o-blasti ter ona v Rihemberku radi pomanjkanja karabinerskih informacij. Vse druge prireditve so se pa vršile mirno in brez vsakih incidentov kot pa« dasedaj vse tolike naše prireditve. Naše miroljubno ljudstvo je pri prireditvah navajeno na tak mir in red ter na mirno odhajanje na domove, da ni bilo dosedaj še nikdar mogoče zaznamovati nobenega motenja javnega reda od strani našega ljudstva. Neštevilni slučaji to jasno podpriCujejo. Marsikak prepir, razdor in tepež so pa že prinesli v naše vasi plesi prirejeni po kakem dotoičkaželjnem gostilničarju ali pa neodgovornih in nedisciplira-nih mladeničih, in kljub temu koliko manj sitnosti je treba za plesno dovoljenje, s kako lahkomiselnostjo se zavzemajo ravno oni odgovorni načelniki nažih občinskih uprav, ki bi si morali vse hol j k srcu vzeti razne vladine odredbe _ Iz tržaškega življenja Slabo fcoafca izlet s Sob« V nedeljo pred poldne se je skupina mladeničev, obstoječa iz 19-lstnega mizarja Rudolfa Černigoi, stanujočega v ul. industrla M. 8, 19-Jetnega mizarja Ivana Poezo, stanujočega v ul. Giulia it. 75, 19-letnega mehanika Marina Zanier, stanujočega v ul. F. D. Guerrazzi 6t. 2, ter treh njihovih prijateljev, katerih imena so nam ostala neznana, odpravila na izlet s čolnom v M/iljski zaliv. Med vožnjo, ko so bili ie blizu Milj, so mladeniči začeli uganjati burke in s tem naposled povzročili, d« se je čoln, itak premajhen za toliko oseb, tako močno nagnil, da so Cernigoj, Poz-zo in Zanier padli v vodo. Ker jih je obleka ovirala pri plavanju, so se trije izletniki le z veliko težavo vzdržali na površju in bi bili kmalu omagali v mrzli vodi, da jih niso tovariši potegnili v čoln. Bil je že skrajni čas, kajti vsi trije so bili že hudo zdelani. Kmalu potem, ko je čoln pristal v Miljah, ko ponesrečeni izletniki dobili prvo pomoč na parniku «Nazario Sauro», s katerim so bili nato prepeljani v Trst. Ko je parnik pristal v našem pristanišču, »o Mli trije mladeniči prepeljani z avtomobilom reiilne postaje, ki jih je Čakal na pomolu, v mestno bolnišnico, kjer pa jim ni bilo treba ostati, kajti medtem so že prifili popolnoma k sebi. Pri delu v tovarni olja pri Sv. Andreju je 25-letnemu mehaniku Rafaelu Dangeri, stanujočemu v ulici Tesa it. 65, sinoči padla na hrbet težka železna plošča, prt čemer je mladenič zadobil precej hude poškodbe, - ozdravljive v 10 dneh. Dobil je prvo pjraoč v me stni bolnišnici, nakar j« bil na lastno željo prepuSČen domači oskrbi. — Neznan motocik is. se je v nedeljo zvečer zaletel v blilini Škofij v 28-letnega mehanika Silvi j a Benci iz Trsta, ki se je vrar čal s kolesom z izleta v Istri domov. Sunek je bil tako hud, da je Benci odletel v zid ob cesti ter pri tem zadobil številne poškodbe na raznih delih telesa; med drugim si j etudi zlomil desno roko. ker io je motociklist po nesreči naglo odkuril, je siromak ostal na cesti, VU1I.VI V ---- ------— UUA.UI1I, JC DUWII»I»». --------- igre: «Zakleti grad», ona v Kanalu pomoči, dokler ga ni lunalu YiaaniwtnvaTiia HrtmjjJMh 4*1— ■ ___i.«. __ 11 V.M n 1 rtalf« o«4nmnhiliat ki BTEDVIONJENI DOBITKI na razstavi ženskega dobrodelnega udruženja se dobe v društveni pisarni via Torre bianca 30, I. vsak dan od 9 ure zjutraj do 6. ure popoldne, in sicer na sledeče številke: rumena barva it. 128, 140, 336, 431; bela barva: 6, 160, 207, 282, 348, 406, 412; modra barva št. 33, 124, 191, 235, 398, 420, 434, 479; rdeča barva z okroglo štampiljko: št. 25, 148, 110, 158, 205, 213, 244, 384; 335, 336, 475. Ostali dobitki so bili izročeni takoj jx**reb&nju. potem pobral neki avtomobilist. ki ga je prepeljal v mestno boln.-inl- co. Benci se bo moral zdraviti najmanj tri tedne. Ksprilika mladega Jugoslavena, kl potuje peš okoli svata. Mladega jugoelovenskega «glo-betrotterja» Jurija Cakića, ki potuje peš okoli sveta, je doletela v Trstu zelo neprijetna neprilika. Tekom bivanja v našem mestu se je namreč Cakič na svojo nesrečo seznanil z nekim Luksićem, ki je izrabil to priliko « tem> da mu j® z neko pretvezo izmaknil veliko knjigo z avtografičnimi podpisi uglednih oseb, ki jih je Cakić nabral tekom svojega potovanja križem sveta. Cakić je javil tatvino na kvesturi. Tržaško sodišče Velika tatinska drmJB Izprasnjevalcft in prijatelji In teDjafss II Žisako intirodslan javlja svojim Članicam, da se tečaji g.čne S ulit pričnejo zopet v četrtek dne 12. i. in. Izjava utistttfs G. DurSot F. iz Renč ni v nikaki zvezi z dopisi iz njegove vaei. — Brezpotrebno in zastonj je vsako stikanje za njimi. Toliko v pomirjeni e priadetim in pa kot naznanilo za nadaljne renške dopise. Uredništvo. TELESNA VZfi SPORT Danes ob 7. zvečer ee vrši v društvenih prostorih lahkoatletski ee-stanek. Jutri ob običajni uri irai-ning. Udeležba obvezna. — Nač. Včeraj se je pričela pred trta-škdm kazenskim senatom v dvorani za porotno obravnave Irnrsnslra razprava proti veliki tatinski družbi, ki je glasom oirtofcnice sestavljena iz 21 mož, večina ie precej znanih tržaški sodniji. Družbi načel uje neki Josip Šuligoj, pok. Martine in Katarine, rojen pri Gorici v letu 1883. Ta je soudeležen skoro v vseh zločinih, ki lih je izvršila družba. Njegovi «podrejsni» so: Josip Kralj, pok. Ivana in pok. Josipine, vojen v Slivnem v Mu 1803; Alojzij Vrisk, pok. Martina in Cecilije, rojev v Podbrsnakem pri Ljubljani v 1. 1885; Mleku* Pavel • Jurij, pok. Tomaža in Marije, rojen v Brjeh v I. 1900; Josip Pe-peunlk, rojen v Trstu v L 1894; Kristjan Cecsnelj pok. Karla in Josipine, rojen v Dobravi jah v letu 1891; Cermelj Ivan, brat prejšnjega, rojen leta 1869; Maksimiljan Cehov in, pok. Josipa in Tsresije, rojen leta 1885; Ivan Makovec, rojen v Gabrjah leta 1890; Adolf Ma-rion, pok. Antona in Antonije rojen v Trstu leta 1887; Rok Marton, brat prejftnjega, rojen let* 1882; Ivan Gasparini, pok. Ivana in Antonije, rojen v Trstu leta 188»; šuligoj Josipina, hči poglavarja, rojena v TTstu leta 1909; Alojz Stoke!, rojen v Velikih 2abljah 1.1903; Bruno Carcaseo, rojen v Ankoni leta 1908; Ant Baucer, pok. Frančiška in Marije, rojen v Lokavču leta 1887; Baucer Franc, brat prejšnjega, rojen leta 1891; Josip Baucer, tudi brat, reden 1. 1898; Alojz Verčon. rojen v Dobravliah 1. 1900 in Anton Verčon, pok. Antona in Marije, sojen v Dofcravtjah 1. 1868. ftuligoj in Kralj sta obtožena zločina v smislu členov 68, 402, 401 in 1. kaz. s sir, ker sta v avgusta leta 1926, odnesla na telegrafski progi Opčine - Repentabor 80 k« bakrene žice; SulitfoH Josip je v juniju 1920. L odnesel na progi Mlramar - fiivk> 40 kg enake bakrene tiče; duligoi, Kralj in Cermelj so v maju v bhUttni Dutovelj ukradki 4 vreče kave, last uprave dršavnlh železnic. Odprli eo va^on med vožnjo in vrgli kavo iz njega; Suligig, Kralj in Cehovin so na isti način ukradli v 1. 1924. precejšnjo množino blaga za obleke, tudi last uprave drž. železnic, na progi med Divačo In Postojno; Suligol, Kralj, Vrisk, Mlekus, Pepeunik, Cermelj Kristjan, Cermelj Ivan, Cehovin, Makovee, A-detf in Rok Markm in Gesparini so se v marcu leta 1925, na gorid-kem Krasu združili v zločinsko družbo z zelo obširnim delokrogom; Šuligoj, Kralj, Cermelj, Cehovtin in Makovee so odnesli dne 16. septembra 1923, iz železnižkega voza v vožnji 12 vreč kave, last uprave* drž. železnic; Šuligoj, Kralj, Cermelj Kristijan, Cehovin In Makovee, da so v maju 1924. odnmM iz železniškega voza v vožnji na progi Trst - Nabrežina 12 vreč kave, last uprave državnih železnic; Suligoj, Kralj, Vrisk, Pepeunik, Cermelj Kristjan, Cehovin in Makovee so dne 5. 12. 1924. odnesli iz železniškega voza v vožnji na progi Nabrežina - Sežana 11 vreč kave^ last uprave drž. železnic; Suligoj, Kralj, Cermelj Kristjan, Cehovin in Makovee so odprli na progi Nabrežina - Opčine železniški voz dne 2. februarja 1924. in vrgli is nJega 12 bal tobaka, last uprave drž. železnic; Sufigc^L Kralj, Cermelj Kristjan, Cehovin m Makofec so dne 1. marca 1924. na progi TTst - Nabrežina odprli leleznifiki voz med vožnjo in odnasli 10 bal tobaka, last uprave dr*, železnic; duliffag, Kralj, Vrisk in Pepeunik so na teti način odnesli dne 22. Ja-njuarja 1926. tri bale tobak*; Kralj, Cehovin in Makovee so v noči 17. In 18. novembra 1923 d* progi Postojna - Rakek odnesli iz lelezniikega voza med vožnjo osem bal blaga in obleke, last uprave drž. žeieaadc; Adotf in Rok Manon in Gaspa-rini so baje skozi celo dobo skrivali večje količine tobaka, kave in drugo, nekaj vsega, kar je bilo ukradeno; Sulfeoj Josipina in Stokel so med marcem 1965 in avgustom 1926 pomagali pri izvedbi zločina nad brzojavno žico; Carcassonl je kupil ukradeno žico, Baucer Franc, Baucer Josip in Baucer Anton so tudi kupili večjo množino žice; Alojz in Anton Verčon sta kupila 4 vreče ukradene kave. To bi hsla obtožnica v podrobnostih. Večina obtožencev taji odločno vsako soudeležbo, dočim Šuligoj, Kralj, Cermelj deloma priznavajo, kakor tudi priznavajo tisti, ki so kupili ukradeno blago. Pravijo pa, da so ga kupili v popolni dobri veri Posebno odločno naglaša evo j o popolno nedolžnost Josip Pepeunik, ki počiva sodišče, da dožesie njegovo krivdo. Pravi, da je tiste dni delal. Bil je uslužben v tobačni tovarni Hermann Spierer e Co. Mučen vtis napravi poročilo njegovega branitelja odv. Zennaro, ki pove, da je žena Pepevnika med tem čftfifim, ko je on bil v ječi, znorela in se sedaj nahaja v tržaški norišnici. Zločinska družba je bila razkrinkana s pomočjo družabnikov samih, ki so zajeti tn izpovedali stvari, ki so pripomogle do identifikacije drugih. Posebno mnogo je izpovedal Šuligoj t nekaj Kralj in drugo so prinesle na dan okolnosti. Organi javne varnosti, ki so bili zaslišani včeraj popoldne, so natančneje opisali aretacije posameznikov. Razprava bo trajala brezdvomno več dni. Branijo odvetniki dr. Edvard SVavik, Zennaro, Robba, Berton, Barich, Keeich in drugi. Železniflka uprava ima svojega pravnega zastopnika. Razprava se nadaljuje danes. Vesti z fsHsk« porote POfMiTTB HVPENA OPRO-ŽČBN Ari nadaljevanju razprave proti poftigaJcu Josipu Rupeni so po dolgotrajnih govorih državn. pravd-nlka in branitelja odv. Vlncenca Bologne iz Trsta, porotniki potrdili vpralanje duševne abnormalnosti obtoženca. Da uveljavi to svojo teze, je odvetnik Bologna govoril nad štiri ure in predstavil porotnikom ne-broj citatov gnanih italijanskih in drugorodnih psihijalrov. S potrditvijo duševne abnormalnosti je seveda zbor porotnikov oprostil Rupeno vsake krivde in predsednik sodišča cav. uff. Clari-ci je koj razglasil razsodbo, glasom katere je bil Rupena Josip rsaglaiss ssodgovondn ss svefs dslasis In notemtakem csroćtea. Goriške mestne Testi Današnji kessškl koncert Za današnji kozaški koncert vlada kljub precejšnji dragi vstop ninl veliko zanimanje med našim občinstvom na deželi in v mestu. Bnrbenl ss vrnejo v Kostanjevico Med svetovno vojno so se prenesle lz grobnice na Kostanjevici pri Gorici krste s kostmi Burbon-cev (Kari X., njego vsin vojvoda Marnad, vojvodinja Angoulemska hči Ludvika XVI., vojvoda Chain-bord, ki so ga legitimieti, pristali zadnje kraljevske francoske rodbine, imenovali Henrika X) na pri zadevanje cesarice Zite na Dunaj Po del j časa trajajočih pogajanjih med Italijo in Avstrijo so prišli te dneve do zaključka, da se krste zopet prepeljejo na Kostanjevico v Gorico in sicer se bo to zgodilo v jeseni.. Izvozni trg od 1-8 maja Tekom tega tedna so skoro prav do konca tedna šparglji vzdrlali svojo ceno na treh lirah. Le na koncu so padli in s tem že naznanili konec svoje sezone, ker so že pri koncu. Zato pa zavzema njihovo mesto vedno bolj zgodnji zeleni grah, katerega prihajajo obilne količine na trg, posebno iz Brd, zlasti medan-skega graha je dosti na trgu. TižCi mu seveda ceno nekoliko visoki tečaj lire; toda začasna stabilizacija valute je vendar prinesla trgu nekoliko koristi in orijentacije. Pričetek deževja sedaj Se ne škodi dozorevajočemu sadju, zlasti črešnjam, toda trajanje dežja bi jih znalo dosti i z vreč i v *levke» in tudi drugače ikoditi. SELA NA KRASU Naša rodno vprašanje Kali m vodnjaki, ki so bili časa vojne zasuta in porušeni, 9o se sedaj vzpostavili. Potrebovali bi pa nekaj dobrih dežj-ev da ae kali in vodnjak rtajpolnijo, kakrtni eo bili pa-ed vojne*. Do sdaj najn je šla huda &a vodo. ker je naS vodovod neraijen in te te mak) upanja, da bo sploh se kdaj začel delovati. Par dobrih detjev nas sedaj, ko bo tako rekoč posode že pripravljene, reši k vodne krize posebno 'rx\ našo žfrv&io. Zahvaliti se moramo vsem ontm, ki so posred o vali pri komisiji za vojno škodo, da se nam je vojna odškodnina tako hitro izplačala. Ena ka ziahvala pa zidarskemu mojstru Kačifcu, ki je izvršil delo "s splošno zadovoljnost. TRŽIČ Nesreča s kolesom V soboto okoli 9. ure zjutraj se je vozila devetletna Elvira Per&ič z ženskim kolesom po cesti med Selci in Tržičem. Mimo nje je pilvozil kolesar, ki je podrl dekle na tla. Deklica je padla v jarek vsa opraskana ]x rokah in obraau. Neprevidni ko lesar, ki je tudi sam padel \ prah, je skočil takoj na svoje kolo in jo odkuril proti Roa-ttn.m Sosedje so mladenko prepeljali na njen dom, ki je bil v bližini, in če pojde po sreči, bo ozdravljena Elvira lahko zopet nadaljevala svoje kolesarske vaje. VOJŠCICA NA KRASU Smrtna kosa V pe^šk je umri a pri nas po kratki bolezni komaj osemnajst-letna ZorLca Milanič. Bila je lepo in pridno dekle. Pri vseh j<* biia prilj ubij ena. Vsi so jo imeli radi. Samo štiri mesece je bolehala, prehlad jo je spravil na posteljo. Kdorkoli jo je poznal, jo ohrani v dobrem spominu. Kahla ji bodi zemljica. ftTURJE Slovo V sredo dne . t. m. je odšel iz nade fare župni upravitelj č. g. Albert Leban na svoje novo mesto v Ko jako. V nedeljo dne 1. t. m. je imel v cerkvi poslovilni govor. V e-doč, da ne vzdrži, ni šel na ievo kakor navadno, marveč je ostsl pred alt ar jem. Ko je preCital berilo in evangelij, je pričel svoj govor z uvodom: Vse je spremenljivo na svetu, nič ni stalnega tako tudi mi itd. Cel poslovilni govor »e je vrtil v tem in a tem je tolažil sebe in naa, da smo laže prenašali alovo. Ko je pa izrekel: «Bog vam povrni stotero vse storjene nti dobrote! Ce se čuti kdo icmed vas da bi ga bil jaz kdaj raziaiU, pripravljen sem, da ga osebno prosim odpuščenja*, je vsa cerkev ea-ibtela in dolgo so se čuli prrUjo-ni vzdihi. Bil je sedem let naš dušni pastir. Bil je točen in natančen v svoji službi, če je bilo treba, tudi strog, nikdar pa ni nobenega rar-ž&hL Izven ah*be je bil vsetzn stanovom bres razlike očetovski prijatelj, zahajal je rad v pošteno družbo, nas bodril, vsakemu je rad pomagal bodisi a nasvetom aH z dejanjem. Na ta način ss nam je bil tako priljubil, da smo se Ušli v njegovi družbi domaČi, in zdelo — nam Je, da m moramo prestati drag brez drugega Prišel ie v našo oblino L 1020 - ko je bilo od vojne vce popačeno in obupano. Ne mladini, ne mno^ gim odsluženim vojakoin ni bil« nič več sveto, tako da se je bil<3 res bati, kaj bo iz tega G. župni upravitelj se je takoj lotii deiir, šel med ljudstvo in ni odnehal, dokler jih ni pridobil zase. Ustano vil je izobraževalno druj:vo. izbral poivce, jih pridno uril v p nju tako, da je bila občina v dobrem! pol ;c.u zop«_i v redu. Najvišje n.egovo veselje j? bilo petje. Vsak večer, izvzemo VTašo poSteno dušo in \ as vzljubili, poznali ste tudi Vi našo, zato smo si bila prijatelji. Prepričani smo pa tudi, da Vas bodo VaSi novi župljani, ko Vas spoznajo, prav tako vzljubili in to i>o nam v tolažbo po tem težkem slovesu. KOBARID Ker je letošnjo pomlad patila cena mesu povsod, se je tudi pri nas znašala cc.ia mesu na L 7.50 k^. Do tu je vse v redu. Ce pa kdo kupi pol kg-, plača 4 L mesto 3.75 L. Kdor ga kupi dvakrat po pol k^, plača skupaj L 8. Le kdo kupa cel kg mesa likratu, plača znižano cono, takih družin je pa pri nas v Kobaridu prav malo, večina kupuje četrt, največ pol kg mesa. Čudno je tudi to, da se ne dela nobena razlika med prednjimi in zadnji-njim delom. Glede kruha smo brali v «Edi-iiosti» kake cene so ee postavile v Gorici. Iste cene ima tudi Čedad. Le pri nas je cena za 20 cent. višja. Res je sicer, da stane prevoz moke iz Čedada v Kobarid pri kvintahi nekaj lir, .zato so pa pri nas drva cenejša kakor v Čedadu in v Gorici. Zato mislimo, da bi se lahko tudi v Kobaridu prodajat kruh po isti ceni kakor v Gorici in Čedadu. Dobro bi bilo, ako bi so za znižanje cen v gorenjem smislu pobrigala naša občina. «Edino«t» je že poročala, da so je drevje na našecn občinskem vrtu posekalo in omrežje odstranilo. Ostala je samo še ena lipa in 25 cm zidu okrog vrta. Sedaj ne vemo še, kaj bo iz teiga, na tem m«1-ttu ni ne trg niti ni vrt. Kokoši pasejo in to je Še dobro, sicer bi nam zrastle do i m visoke koprive. Delavec. IDRIJA Crasilska slavncst. Prepovedana prireditev. Koncert. Slabo vreme je v precejšnji mor' pokvarilo sicer lepo gasilsko slovesnost, ki se jo vršila v nedeljo* ine 8. maja, v nado-mestilo za ne-praznovani praznik sv. l lorijana ki je prip rožnik in patron tu k iruštva in pač vseh gasilcev nq - vetu. Gasilci so se v kroju podali n zastavo na čelu izpred sedanjega sedeža v dvoredu k sv. ma.«i ob pol leveti uri. Padajoči dež jili ni »noti! na tej njih poti, kot jih ni ustavil na povratku, ki jo sledil po maši, z delavsko godbo lia čelu. Pred občinsko hišo je bilo zbrana skoraj vse tuk. oblastništvo, opazili smo predvsem komisarja kr. rudnika g. Ricci-ja, ravnatelja taistega jKidjetju, g. Sotolo, našega občinskega načelnika p. Ca I dano n druge. Korakajoči gasilci >o po-'dravili oblasti z zastavo in« d< «- 110 - glej». Odkorakali so nato po mestu do sedeža društva. SpremJ ijalo jih je mnogobrojno občinstvo, 111 se rado udeležuje sličnih manifestacij naših drufitev, ker je to pač toliko star običaj, kot je staro : asil*ko druStvo samo. Kuko plo-l>oko je posedlo zanimanje za gr.-silce in njih delo med naše ljud), je mordp najjasnejši dokaz občinstvo, ki se je nahajalo na trgu pred cerkvijo. Kes je, da je bila nedelja in so ljudje ravno odhajali od sv. maše, pa vseeno mislimo* la so mnogi gledali z zadovoljstvom v srcu to malo pa vendar iako domaČo in staro slovesnost. Da se za naše gasilce zanimajo tudi predvsem ie omenjeni ko-spodje, je dokaz poznejši obisk v društvenem sedežu. Vendar je bila nameravana slovesnost, ki je imela predvsem to dobroto v celoti, da bi društvo tudi gmotno podprla, okrnjena ravno na tem oporišču. Glediška predstava, ki bi se imela vršiti v soboto in nedeljo v rudniškem gledišču, je bila nenadno in docela nepričakovano prepovedana. Vzrokov za to prepoved ne poznamo. Toda po gotovih izjavah zanior*-mo vendar sklepati, da so bili zvečine zelo malenkostni in etvari nikakor odgovarjajo«. Kdor pozna Remčevo romantično dramo kleti grad», bo gotovo pritrdil rta to delo nima v sebi nič takega, kar bi ae ne moglo dati na oder. Da P* se slovenske prireditve docela f kulturnega značaja smejo vrSStf* je potrdil sam on. Suardo. Ob n®o-štev amo dalje, da Je bil čisti dobiček namenjen sploino koristni svrbi, bo čisto razum ijrno, te nafti gasilci vložili ponovno pro3-njo aa prireditev, ki se bo potemtakem t slučaju mgo4ns rsiUve vrflOa v dneh U. in 15. maja. Obenem moramo naznaniti *t. ob Btestvu. da oo naH diletant1., ki so nameravali v Istih dneh uprizoriti! dramo »Vrtinec«, odstopAU od tega namena za sluftaL da bo gasilska V Trsta, dne 10. maja 1927. in. 23 mm prireditev dovoljena. In bodo igrali teden dni pozneo©. Ce pa se «Za-kl9ti grad» \ie igra. osraue «Vrti-nl#'> na programu iste ir>«. Iz istega v/aroka se tudi »Hlapec Jernej« ne ponovi dne 12. in Z2., pm puk pozneje. Gasilci so nas naprosili, da objavimo javnosti, da zamore že kupljene vstopnice znova vnovfciti pri Trpvnu. Kdor pa želi počakati do končne rešitve vse zadeve, lahko ohrani vstopnico, ker bo veljavna v slučaju dovoljenja. Iz vsega tega je jasno razvidno, ko&iko težav imamo s prireditvami tu pri nas. Ker smo tako zelo oddaljeni od prefekture, delamo vse z gotovim rizikom. Dovoljenje pa pride navadno šele par ur pred predstavo. Ali bi ne bilo mogoče malo preurediti tega? Sobotni koncert je tudi motil dc5. Zato ni bilo onega užitka, ker godba (je morala stopiti pod kolono občinske hiše. Ni prišla do veljave vsa lepota takih koncertnih večerov. Delavsko godbeno društvo si je opomoglo z nekaterimi mladimi možmi. Dviga se in lepo, dobro igra. Koncerte prireja predvsem zato, da da nekaj malega svojim podpornim članom, ki plačujejo zgolj članarino in nimajo druge pravice. Da se oddolži tem svojim podpornikom, igra na trgu. Nič profitarskega ni v tem igranju. — Čudimo se zato upravičeno nekin neprijetnostim, ki jih društvo doživlja. Nič točnega ni sicer o tem, a vskidar zamorimo reči, da niso upravičene te sitnosti. Društvo je bilo vedno ra-devolje na razpolago vsem družabnim potrebam. Vedno je odzvalo. Nihče pa ne more zahtevati, da bi samostojna skupina ne smela tudi samostojno dihati. Znanost in umetnost iiiiiSl Vsakdo ve, kaj je ravnina in kaj je premica. nI vendarle bo težko kdo od čitatelje v podal definicijo, kaj je prva in kaj drug-a. Pojma sta nau tako splošno znana, da ne razirwo4rvva dalje o njiju in da sploh ne sina*-tra za potrebno o njiju razmotri vati. Premico označimo morda najbolje, ako jo definiramo kot najkrajšo čilo med dvema točkama. Toda geometrija uči, da ni ta najkrajša Čila LAijjo tudi premica, in po Einsteinovi relativnostni teoriji je to le izjema, ki ne velja vsekakor praktično za prostor, v katerem se mi zemljani kretamo. Ravnina p?' i c i loške v. v kateri lahko položimo v katerikoli smeri pre-mWe. \ ijjii-odi nimamo nikjer «rav-nin» in «rremic», ki bd odg*>-va jale geometrijskim ravninam m pa- micam. Modema tehnika pa zahteva, da se izdelajo vsaj praktično popolne ravnine, V to svriuo je potrebna sredstvo, s katerim merimo «ravnost» Navadno se poslužujemo pri tem gori podane definicije ravnine Polagamo ravnilo na ploskev in gledamo, ali se ravnilo prilega ploskvi ali ne. S to metodo ugotovi izvežban merilec 1 ali ko še razliko ene stotine milimetra. Ako uporabi znani pojav in-terference svetlobe, določi ravnost celo na desetmilijonine milimetra. V praktičnem življenju potrebujemo še ploskve, kojih ravnost ne kaže razlik večjih od milijonine milimetra. Da te lahko še ugotovimo, moramo imeti merila, s kolikor mogoče idealno ravnostjo. Za merjenje dolžine in tele imamo lahko rečemo ie praktično popolna merila. Pravzorci se hranijo v Mednarodnem zavodu za teže in mere v Parizu. Vsaka država, ki je sprejela me- terski sestav, je dobila tudi svoj vzorčni meter ta kilogram. te prej nekdaj sem na tem mestu opisal, kako skrbno je treteJ izdelati, primerjati in shranjeval* te v®oree. Da so ti metri in kilogrami naravnost perfektni in da so sfcoro nepokvarljivi, se je pokazalo zlasti na metru in na kilogramu, ki ga je svoje časno prejela Srbija. Ko so morali namreč med svetovno vojno Srbi zapustiti Beograd: in Srbijo, so odnesli s seboj na hrbtu meegov tudi ta meter in kilogram. Kljub grozni poti skozi Albanija do Krfa, pa se nista praktično nič ispremenila. Ko so ju namreč po vojni poslali v Pari«, da ugotovijo morebitne spremembe, so v veliko začudenje videli, da ni bila razlika pri metru večja od 2 desetiisočin milimetra, pri ki-logra.mii pa- manjša od ene stotine miligrama. Take razlike pa so izkazala tudi vzorčna merila, ki se hranijo posebno skrbno v Parizu samem. Ako je bila že izb era materiala za ostala merila dokaj težka, je bila še težja pri izberi ravnost neg a merila*. Predvsem mora biti tako merilo prozorno. V tem o žiru bi torej služilo lahko steklo. Žal pa temu ni tako. Kajti že najmanjša razlika v temperaturi merila onemogoči uporabo. Merilo mora biti prozorno in se ne sme po toploti raztezati. Ta svojstvo kaže v najlepši meri brezliki ali liti kremenjak. Razteza se od 40 do 50 krat manj od jekla, in 15 krat manj od navadnega stekla. Kremenjak se razteza le tako malo, kakor «iuvar», to je zlitina, ki jo je fczumil Ch. Ed. Guillaume, ravnatelj že omenjenega Mednarodnega zavoda za teže in merila/ v Parizu. Res je sieer, da kalo kreme-ng&k vsa zahtevana svojstva, toda težko je bilo vliti kremenjak. Danes je to vprašanje že redano. Raspravljali amo o tem, ko smo pisali o živosrebrnih obk>čnikah za proizvajanje u-metnega gorskega solnca. Naloga jo bila torej Se, izdelati iz litega kremen jaka holikor mogoče ravne ploskve, in ki bi lahko služile kot ravnostna merila. Ta problem je uspešno rešil A. Skirmer v (Zavodu za merila — Bureau of Standard«) severnoameriških Združenih državah. Izdelal je tri taka merila, kojih ravnost ima morda tupotam razlike od največ ene desetmilijonine milimetra. Predaleč bi zašel, in tudi neumestno bi bilo, ako bi hotel tu opisati, kako je postopal Skin-ner, da je dosegel tako natančnost. Ta merila so vsekakor višek natančnosti, ki se je dal doseči po človeški roki. Kajti vse delo je bilo izvršeno na roko na mali okrogli mizici, okoli katere se je lahko sukal «umetnik», u-metnik pravim, ker mu naslov z vso pravica pritiče. Delo je bilo silno dolgotrajno in je zahtevalo nenavadno veliko potrpežljivosti. Imelo pa je po pol en uspeh. Seveda je treba sedaj še čakati, da se ugotovi, ali se ta merila morda s časom ne iz premeni jo. Radi gori omenjenih svojs/tev kremen j akov so že tudi mislili na to, da bi izdelali vzorčne metre iz kremen jaka. Naravno da niso mislili pri tem na prirodne kremenjakove kristale, kajti težko je dobiti tako velikih kristalov. Razen tega pa imajo vsi ti kristali na robovih male zareze, ki jih delajo neporaibne. epora Ista neugodna svojstva Važe tu- di tttt kremenjak. Kadi teg* na kaže Izdelati metrov iz kreme-njaka, pač pa so Že izdelali Iwr borna manjša merila. Medna*-rodni zavod ca mera in utaže v Parisu ae ravnokar bavi s izdelovanjem takih vzorčnih dect metrov m kristalovanega kremenjak a, ne morda toliko ntfU toga, da bi z njimi nadomestili ie obstoječe vzorčne metre te zlitine platina in iridija, temveč, da bi imeli v kremenjakovfli mart-lih sredstvo za ugotovitev morebitnih sprememb, ki bi nastale v dveh. ali treh ali morda de več stoletjih v sedanjih, vzorčnih dolžinskih merilih. I* C. Iz kaltnre Ifl taHžewtttl Klada Rusija. Mesečnik «Orp-hid» ki izhaja blizu Kelmorajna je eno zadnjih številk posvetil mlademu ruskemu pisateljskemu naraščaju. Mlada Rusija je zastopana z deli Pilnjaka (Smrt), Pasternaka (Pisma ie Tule), Majakovekega (Lenin), Babela (Kralj), Vservoloda Ivanova in Zamjatlna {Močni ljudje). Poleg prispevkov teh mlajših Rusov prinaša revija tudi nekaj odlomkov iz starejših del ruskih pisateljev, kakor Sologuba itd. Moko dtkroL Nedavno so napravili na Češkem statistiko, katere pisatelje berejo v posameznih razredih čeških srednjih Šol. Izmed domačih pisateljev zavzema prvo mesto Svatopulk Čeh, za njim pride Vrhlicky. Nato pa še cela vrsta pisateljev, celo do pisateljev šeste vrste. Med tem pa učenci o svetovnih pisateljev nič ne vedd, ne o Tolstoju — ne o Dostojevskemu, Dickensu, Strindborgu itd. Nekateri češki kritiki označujejo ta pouk za enostranski in pomanjkljiv. In vendar je na vsem svetu tako. •Tolstoj in o Tolstem.* — V založbi moskovskega Tolstojevega muzeja je izšel tretji zvezek Zbornika »Tolstoj i o Tolstom», ki ga Tirejuje N. Gusav. V tem zveaku piše Gjavlovskij o postanku in obelodanjenju romana «Vojna Jfc mir». Apostolov je priobčil študijo o razmerju med Tolstojem in Gon-čarovom. Zanimivi so tudi spomini jetniškega paznika Vinogrado-va, ki je Tolstoju «pomagal» pri romanu «Vstajenje». Zadeva ie bila neamreč tale. Ker Tolstoj — menda edini izmed ruskih pisateljev — ječ ni poznal, se je obrnil kar na ceati do enega izmed jet-niških paznikov in ta je bil Vinogradov, ki mu je opisal notranjo razmere ječe, da so opisi v romanu odgovarjali resnici. Roman jo bil takrat že napisan, Tolstoj je nekatera mesta na podlagi pazni-kovih pojasnil samo spremenil. Čudna bibliografij*. Bibliografijo samomora je sestavil dr. Most (s 34. slikami). Knjiga obsega nad 4000 imen iz veh časov in narodov, delo ima tedaj mednarodni značaj. Njegove literarne navedbe so v vseh jezikih navedene. Knjigi je prireditelj napisal uvod o problemu samomora, o njegovem pomenu za moderno kulturo, zdravstvo in dušeslovje in za sociologijo. «Fata maciam&i> se imenuje povest enega glavnih ukrajiaskih pripovednikov Kocjubyskyskega. Delo opisuje rusko revolucijo iz leta 1905., kakor se je dovršila na deželi. Knjiga je izšla zdaj tudi v Moskvi. / Pekaže—a in mladost je naslov problemu, ki ga razpravlja revija' «Die Neue Biichereehau*. Njen dvojni (5—6) zvezek pri nafta odgovore mladih pisateljev na Thoma-sa Manna, Reneja in druge, ki »o v ifLiiterariche Welt» naslovili na •mlade« posebno pismo. Poleg drugega prinaša revija tudi več člankov borbene vsebine; par Člankov je posvečenih Oscarju Wildeju. — Zavod ukrajinskega jezika na ukrajinski akademiji znanosti v Kijevu izdaja "Gradivo k ukrajinski narodno zgodovinski terminologiji in momenklaturi Zdaj je izšel četrti zvezek prvega dela. Ornitološki del slovarja je obdelan v ukrajinskem, ruskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. — Socialno ekonomični del istega zavoda je izdal drugi zvezek •Študij o narodnem gospodarstvu PODLISTE (9G) V. I. ERIŽANOVSKA: EMEZA ROMAN — Bržkone je kaj ukradla, — je pomislil *aul, si od vezal sabljo in sedel k mizi. — Govorite, draga Marta, in brea strahu fepovejte, kar vam teži vest, — je rekel na glas ter odložil tudi pi&tolo. Marta je hotela govoriti, toda njene drhteče ustne so ji odpovedale, a noge so ae ji zašibile; opotekla se je. Pred vsem sedite, — je rekel Raul, — m umirit© se; karkoli imate povedati, vam obljubljam, da bomo dobrohotno poslušali vade priznanje in ga obdržali zase. Le pogumno govorite. Nastopil je tre note k molčanja. Antuaneta in Valerija sta vznemirjeni gledali nesrečnlco, katere silno razburjenje je napovedovalo važno odkritje. Raula, ki se mu je vsa stvar zdela malo pomembna, je začel ta dolgi uvod dolgočasiti, vtel je z mize pi&tolo ter jo začel ogledovati. Kon-Soo je Marta odprla oči in s težavo začela pri po-^Ddoutt. — Moj rajni mož Etien je bil sobar pri bankirju Samuelu Meierju; tedaj nisva imela dovolj crfxfptev. W ustanovila svoj dom; toda ne- glavo; v očeh se mu je stemnilo; razsodnost ga je ostavila in popadel ga je brezumen bes. — Nesramna ženska! tatica! umri kakor pes! — je vzkliknil s hripavim glasom ter dvignil pfr-Stolo, ki jo je imel v rokah, in ustrelil. Vsi trije so zavpili od groze. Splošno razburjenje je bilo tolikšno, da niao Čuli otroških korakov, ki so se razlegli v sosedni sobi; nihče ni za* padi Amadeja, ki je privzdignil zavezo in veselo rekel: «Papa, naloga je končana!« Marta, ki ie videla cev pištole naperjena proti sebi, se je nagonski umaknila na stran in krogla je zadela otroka naravnost t pmi. Amadej je padel na tla brez glasu in Valerija je omedlela. Bledi knez j« prfekočil ter uprl svoj blateni pogled v dečka; otrokovo telo je drgetalo, a kri je tekla Iz rane... V tem trenotku je knez pozabil na vse. Videl je samo otroka, ki ga je vzljubil kakor svojega... Vrgel je od sebe kadeča se pištolo ter se sklonil najd ranjencem. «Amadej, dragi moj, odpri oči!» — je govoril v strašnem obupu ter ga tHsttH na svoje prsi. — «Usmiljeni Bog! ni mogoče, da sem ga ubH!» Strel je vznemiril ves grad m soba ae je začela napolnjevali s prestrašenimi in začudenimi slugami Iz straHu, da ne bi ^akfa*« neprevidna knezova ali Martina beseda iadala skrivnosti« je grofica zadobila zopet svojo običajno hladnokrvna«*. Velela je slugam, naj se razidejo. Valerijo so odnesli ▼ njeno sobo, Marto so poverili sresti kneginjini sobarici; nato je Antuaneta pre- Neutoližljlvi naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vat, da je naša nenadomea^va, predraga mamica, stara-mamica, sestra MARIJA BUNC danes zjutraj, v Mlramaru, v h& tvoje hčere Fanice, previđena s svetimi tolažili, izdihnila svojo plemenito dušo. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 11. t m., ob 5.30 popoldne, iz Miramara naravnost na Prošek. TRST, 9, maja 1927. Otroci: Fanlca Furlan in soprog Davorin, Dr. Evgen in soproga Karla roj. Sulič, Viktor in soproga Mtei roj. Stelcer, Marija Sancin in soprog Cezar, Ana Mlakar In Zorko, Milka Lukša m soprog Joško, Ema Bunc. Bratje: Marino Luxa, Viktor Luxa. Sestre: Fanny Nacinovich, Margheritta Vlainich. Vnuki: Alojz in Ana Furlan, Viktor in Rudolf Bunc, Saša in Smiljanček Sancin, Ana in Mira Mlakar. 608 Ukrajine. — Znanstveno društvo Čevčenko v Lvovu je izdalo zadnji Čas samo par drobnih brošur. Gospedarska knltara Prabetga-roT. S tem problemom se bavi dr. Ivan KrOkel, knjigo je izdala ju-ridična fakuKeta Sofijske univerze. V uvodu spisa podaja piaatelj kratek oria egodovine Prabolga-rov, nak> pa preide k opisu gospodarske kulture Praboigarov v njih pradomovini, ki naj bi bHa med Donom ln Dnjeprotn, zapadno od Azovzkega jezera. Nadalje slika tudi gospodarsko kulturo Bolgarov ob Volgi od 7. do H. stoletja, kontno pa gospodarsko kulturo Bo* ~ ~ —-- - pravih Bolgarov do 9. stoletja. V teh razpravah se spusti pisatelj tudi na opisovanja duševne kulture Prabolgarov, na njih družine, drf&TO, Se^e in navade. Revmont. Kdor se zanima za kako poljudno monogralijo slavnega poljskega pisatelja Reymonta, lahko vsaia* v roke knjižico «Vla-dislav Reyn>ont», ki jo je spisal Bukovski in Udal v Lvovu. V ttj knjigi pisatelj prizna, da so Nemei odprli njsgovim «Km©tom» pot v svet. (Prav tak« kot zdaj čeftkerau romanu o vojaku Svejku, o katerem bomo še poročali). «Ulffte*#Shia», je precej obširna epična pesnitev r\iskega koaštruk-tivista IIja Selvin&koga Zdaj je izšla v knjigi na 148 straneh v Moskvi. Vsebina te pesnitve je državljanska vojna na stepah južne Rusija. Srediiče pesnitve je vodja tolpet neki Uljaleov, ki ga končno rdeča arrmada zajame in pobi i e. Dalo je dobro, jeaik je bujen, včasih celo prebujen, tu pa tau* se naalaaja na narodno pesem; vmee so razne statistik«, publicistične notice, odlomki proze itd. Vse to pa delu ne škodi, naspretao, dela celo dober vtis. Selvinskih je stopil s tem med prve pesnike ruske a MILI B6LASI n □ BERLITZ-SCHGOL vu ^ FiUi vodi v vseh jezikih. 33, pouk in pre-599 De Jong's hoUnd&ki, zasluti prednost rsdi njsgove pristnosti in izborne kakovosti. 580 VI AVnnNA N. Borsattl A FtgHo, Trst. LlA I AKnA Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poitenih centih. Govori se slovenski. 594 KRAVA s teletom« švicarske pasme, 4 leta stan, m proda v Baaah it. 38. (619) PASTIR, dedek od 14-28 let star, se iiće. Divača It. 19. 618 harmoniji, avtomatični klavirji, novi, sajcmčtiri, iz tnih tovarn. Plaćanje na obroke. — Trst. VaMMvo 24. 841 prrcrvrs fcosa. ' UPRAVA MESTNE GODBE v Postcini Muspisuje naslednja mesto godbenikov: 1.) prvovrstni Flfttfelhornist (krUorotf), ki C je obenem dober I. violinist; 2.) de-r L klarinetist, obenem violinist, ali mogoče kontrabaaist; 3.) dober Slagver-kist ^ndnrala) baterist. Imenovanim godbenikom U se preskrbela pri tukajftnKh občinskih m drugih uradih primarna u-radniike ali druga podobna služba. Vsak godbenik naj javi svoj dosedanji poklic, da se mu zamore preskrbeti službeno iBMto. Reflektira se le u tresne, solidne in de mogoče neporočene moči. V tukajfejem Kino-podjetju je ugodna prilika za stalnega I. violmiata, ki obenem igra kako drugo godalo pri godbi na S mala (Eleh). Reflektanti naj se javijo o 15. maja t. 1. pri upravi mestne godbe v Postojni, kjer dobijo natančna pojasnila. 607 MESTO skladiščnika ali kaj »ličnega iščem. Eventualna kavcija. Naslov pri upravaiitvu. 617 ANGLEŠKO, poučuje uradnik. Pripravlja za izpite. Gre tudi n« dom. Ro&sini 4, vrata 13. 616? POROČNE »oba, masivne, • psiho ali umivalnikom, 1900; druge, posebno močne 3200; z zrcali do tal 3300. Tflrk, San Lazzaro 10. Pozor na naslovi 903 GLTEOL je edino energično »dravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, ebnemodosti. Izdelek lekarne Castella* novic h, Trst, Via del Giuliani It. 43. 573 PEKARNA s posestvom, 100 m od kolo-« dvora Maribor, na jako prometnem kraju, se proda po zelo ugodni ceni. 593 BABICA, diplomirana, sprejema noseče, Bke Hlađisch, Via Madonnina 10/11. (620) BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slaveo, via Giuha 39, 473 pr*CaJuyvaau bankirjev predlog- naran, je prinesel premoženje, s katerim naima Je bila zajamčena neodvisna bodočnost. Vsi go se začudeno spogledali. V Kakšni zve u je bilo Samuelovo ime s to povestjo? — Ifeier je zahteval od naju podlo dejanje, ki ga je plačal z zlatom, — je nadaljevala Marta, ki je oa trenotek prenehalo, kakor da ao ji manjkale moči. — Nisva se mogla upreti izkuSnjavi in Kda^afevo ae ja izvrfiilo. Toda Bog je pravičen, Gospodova raka mi je vse odvzela; zdaj vidite pred eet»$ ubogo, umirajoč ftenako, ki vam izpoveduje avoj zločin... Ihtenje je preruACIo njen giaa. — Le povejte, nearečnica* kaj ate vi b pre-kledm Judom izmlaUHT — ja ardtto rekel Raul. MrzlšCna nestrpnost se je polotila vseh prisotnih. Marte je odločno artuiiL — Na predvečer tktega dne, ko se vam je rodil starejši sin, je tudi baronesa Meierjeva po-rodttat mmm. Ne vem xakm* karan je hotel otroka zamenjati, m ko sem bHa sama pri kneginji, je bankir asm prtoua&l svojec*, otroka k 1»msi; jas aem mu izročila malega kneza in položila na njegovo mesto Judovska sina. Nastopila je zloveščega molčanja; Baul je težko dihal Z bltskovtto naglico se je prad njim nevila vsa vrata atraSnfh poaledlt tega izdajalskega člaa.. Njegovega sina, njegovega na-slednika ao mu ugral>Ui» medtem pa je on vzgajal in boftal malega Judal... Kri je budila knezu v govorila Raula, odnesti otroka v njegovo spalnico in gu nag-lo obvezati. Nato je grofica po^valai lakaja, in ko mu je rekla, da je knez pa nesiečl sprožil pištolo, mu je velela iti v Otel de Fran«, kjer se je nahajal doktor Valter, in mu reči, nai pride čim prej k ranjencu; nato naj gre k očetu pl. Roteju, naj mu sporoči, kaj ae je zgodilo, te« da ga prosijo, naj pride takoj v grad. Ko je to uredila, je Šla k postelji, na katero j a Raul položil ranjenega otroka; s tresočimi ss rokami ga je slekla, mu isprala rano, lz katere je Se vedno tekla kri, ter položila nanjo obklatlek. V tem hipu je prispel Rudolf in z grozo zvedel, kaj se je zgodilo. Kmalu nato jo prišel tudi »dravnik. Medtem ko je grof tolažil Raula in skušal spraviti k zavesti Valerijo, se je pojavila Lisa, vsa bleda in prepadena, ter sporočila, d«; komaj je Marta prišla v njeno sobo, ji Je poetalo silna slabo in zdaj prosi duhovnika. V tam trenotku ja prišel oče pl. Rofce, ki so ga obvestili o nesreči. Takoj so ga povedli k umirajoči. Ko je doktor Valter pregledal Amadej evo rat« ao, se mu je obličje stemnilo. — Po mojem mnenju, grofica, — Ja dejal —• je raam smrtna in ne morem vam dati najmanjšega upanja. Sicer pa pošljite po mojega zeta, ki ja kirurg; toda morate se podvizati. Kirurg je takoj prišel, preiskal ranjenca in potrdil, da je rana smrtna; v olajšanje trpljenja nesrečnega otroka, je smatral za neobhodno potrebno potegniti ven kroglo, ki je ostala v ranil, v Hii v M veto Z grškega polotoka je dospela .vinska trta najprej v Sicilijo, a od tu je prešla v južno Italijo. Na tej novi zemlji je uspevala trta jako lepo, tako da je imenoval Sofoklej južno Italijo najmilejšo zemljo boga Baha. Še danes so kalabreška (lacrime Christi, vino greco) in sicilijanska vina (faro, sirakuzanec) na svetovnem glasu. Iz teh južnih krajev se je Širila trta polagoma proti severu. Dozdeva se, da se je ■dobilo vino v'Rimu za časa prvih rimskih kraljev zelo redko. Romul je odredil na pr., da se bogovom žrtvuje le mleko. Kako malo vina se je v tej dobi popilo, kaže to, da je bilo sploh prepovedano piti ženskam, moškim pa izpod 30. leta. Pa tudi pozneje v treznih Časih republike je bilo dovoljeno vsakemu rimskemu meščanu, da se je lahko ločil od žene, katera je bila pijanka. Egnatij Mecenij je ubil svojo ženo, ker jo je zasačil v tre-notku, ko je izpila čašo vina. Prišel je pred sodišče in bil je oproščen. Plinij pripoveduje, kako so sodili neko rimsko gospo, da izgubi doto, ako bo hrez dovoljenja zdravnika popila več vina, kakor ji ga je predpisano. Katon misli, da so Rimljani prišli do pravice, da smejo poljubovati svoje rojakinje, samo radi tega, ker jih na ta način lahko nadzirajo, ali morda ne pijejo vina Brez dvoma je bilo v začetku obdelovanje vinogradov zelo poman-kljivo in so v Rimu pridelovali le slabo vino. Urejeno vinogradništvo je pričelo cvesti šele po pun--skih vojskah in temu je največ doprinesel stari Katon; izvrsten gospodar in vinogradnik. Pisal je tudi prve gospodarske knjige. Uvedel je razne nove plemenite vrste trt iz Grške in Azije. Za časa Pli-nija je bila Italija na prvem mestu v vinogradništvu. Proizvajala je do 50 vrst raznih vin in po kakovosti mnogih je lahko tekmovala z najboljšimi vrstmi iz Grške in Azt-je. V onem razkošnem življenju, katero so Rimljani živeli, niso često imeli prave mere ne v jedi ne v pijači. Posebno pilo se je mnogo. Vinu so dodajali razne dišave in ga hladili na ledu. V pretvarjanju vin so bili pravi mojstri. Za gostije so dobivali najboljša in najdragocenejša vina iz Grške, a od domačih vin so rabili le stara. Mnogih vin niso prej pokusili, preden niso bila stara 8—10 let. Kar tek-movftli so med seboj, kdo bo gosta postregel s starejšim vinom, in nikar se ne čudimo Plmiju, ko nam pripoveduje, da je sam videl dvesto let staro vino. Horac je povabil prijatelja na čašo vina, katero je bilo tako staro kakor on, a cesar Kaligula je pil vino iz onega leta, v katerem je trta v Italiji izvanredno rodila to je bilo 121 pr. Kristom. Plinij pripoveduje, da se je to vino za njegove dobe tako zgostilo, da so ga morali rezati. Na splošno je bila navada, da so stavili vino na gorke prostore, tako da se je sčasoma zgostilo, slabša vina so pa ukuhavali, da so se dalje ohranila. Toda čim je počela slava rimske moči ginevati, so postala tudi rimska vina slabša. Rimski pisatelji nam opisujejo, v koliki množini je bilo vina v Rimu in kako se je ono pik>. Lukul :je ob neki priložnosti razdelil med narod 100 veder grškega vina. Hor-tensij je zapustil 10.000 veder, da se razdeli med ljudstvo po njegovi smrti. Ko je Cezar nekoč pogostil rimski narod (22.000 glav), je prišlo na vsako osebo dve vedri vina. Napijanje pri gostijah je bilo v navadi že pri starih Grkih in od teh je prešlo v Italijo. Grki so izpili vrč na slavo Dioniza, drugega na slavo Zevsa, tretjega na zdravje gostov in četrtega na slavo Merkurja, gospodarja noči, sna in sladkih sanj. No v Italiji so bili z zdravicami še darežljivejši. Kadar so komu napijali, so izpili toliko vrčev, kolikor črk je imelo njegovo ime. Tako so na zdravje Cezarjevo (Caesar) izpili šest vrčev, a na zdravje Germanikovo (Germani-cus) deset vrčev. Ce so pa bile na-vzočne ženske, sta se izpila posebej na zdravje vsake gospodične po dva vrča, če je bila gospa, pa en vrč. Kdor ni hotel piti v veseli družbi, temu so rekli «aut bibat aut abeat» (ali naj pije ali naj gre). Pijanke so kitili z venci in jih o-pleli z raznimi trakovi, zato pa je še danes venec znak gostilne. Dolgo časa sta bili Grška in Italija edini deželi, v katerih se je pridelovalo vino v velikih množinah. Na obal južne Francije so do-nesli trto že v prastari dobi grški naseljenci in ti so ustanovili tudi •mesto Massilio, t. j. današnji Mar-"selj. Vinogradništvo je tu v začetku slabo uspevalo. V stari Galiji so se razprostirali nepregledni pra-gozdi in v njih je živel divji kelt-.ski narod, ki se nikakor ni hotel lotiti mirnega in kulturnega dela. Ali tudi tu so postale razmere sčasoma drugačne. Polagoma je dospel v te divje ki-aje glas o blagoslovljenih sadovih južnega neba, o gladki pijači, ki človeka osrečuje in blaži. In ti glasovi so jih primamili v Italijo. Rimski pisci pri-'povedujejo, da je bil zaposlen ;okrog 400 let pred Kristusom v Ritmu neki Galec kot kovač. Ko se Je vrnil v svojo domovino, ni kar mogel prehvaiiti krasote in plodnosti srečnih krajev, iz katerih se je vračal, in da jih še bolj uveri, jim je prinesel grozdja, fig, olja in »vina. To jih je pobudilo in hoteli «o videti te srečne kraje na vsak jiačin. Dvignili so se s kraljem, u-jdrli preko Alp v Italijo, ter zasedli in požgali Rim. 700 let pozneje je vino privabilo zopet eno pleme v Italijo. Narses, bizantinski vojskovodja cesarja Justinijana, je seznanil Longobarde z vinom in to jih je privabilo, da so jo udarili preko Alp. Nastanili so se v novi Galiji in po njih je dobila pokrajina ime T^ombardiia. V dolgotrajnem preseljevanju narodov se je večkrat dogodilo, da je ravno vino privabilo na jug razna plemena. Rimski imperatorji eo izdali stroge ukaze, da se ne »me prodajati barbarom vino, da bi se ne s tem privabili na jug. Zgodovina nam priča, da se to ni dalo preprečiti. Galski naseljenci v gornji Italiji so pričeli kot prvi izdelovati lesene sode za vino. Grki in Rimljani so hranili svoja vina, kot še danes na vzhodu, v zemeljskih posodah ali pa v kožnatih mehovih, katere so v notranjščini namazali s smolo. Od tega je vino dobilo poseben okus, in to se je ljudem tako priljubilo, da so hote vlivali v novo vino pri vrenju terpentin, obenem so hoteli na ta način očuvati vino, da se ni skisalo. Radi tega je bila pinija, od katere so dobivali smolo, Bahu posvečena. Po provincah se je razen nastanjene posadke naselilo, precej rimskih priseljencev. Ti so poučevali podjarmljene narode v vinogradništvu in pričeli so se saditi novi vinogradi. Dogodilo pa se je, da so vinogradi nekega leta izvanredno obrodili, dočim ni bilo nič žita. Nastala je lakota in cena žitu je zelo poskočila. To je izrabil premeteni cesar Domitijan in izdal je nalog, da se v provincah ne smejo saditi novi vinogradi, pa tudi polovica starih se ima pokončati, navajajoč kot razlog, da vinogradništvo ovira razvoj poljedelstva. Te ukaze je namreč izdal le radi tega, da so Rimljani lažje prodajali svoje vino po provincah. Te odredbe so prebivalce po provincah precej razljutile, no na srečo jih ni bilo več časa izvesti. Domitijan je umrl in na njegovo mesto je prišel cesar Prob in ta je preklical prejšnje odredbe. Propadla je rimska cibržava in z njo rimska kultura, ta dedščina grškega naroda. Krdela napol divjih narodov so »e razlila preko vse Evrope in puščala za seboj opusto^ šene kraje. Mnogi prekrasni kraji so postali zopet pusti in ne obljudeni. Koder je prej oral plug, so rastla zopet drevesa, razprostirali so se gozdovi. In minila so zopet stoletja, preden se je le deloma v tem pogledu popravilo. i — 1 — o. Elektrifikacija sovjetske Rusije Menda pač ni treba posebno poudariti, kolikega pomena je za rastoče in razvijajoče se narodno gospodarstvo kakršnakoli baza energij. V tem oziru sledi tudi Rusija vzgledom in izkušnjam glavnih kidustijskih držav. Te izkušnje kažejo, da je električna energija, ako sta na razpolago njena dva temeljna pogoja, kurivo ali lokalna voda, praktična uporabnost obeh teh gonilnih sil najcenejša pogon. Kljub temu da je vsa tehnična industrijska oprema, da so stroji torej dragi, je vendar umevno, da se more ruska električna industrija razvijati. Seveda predvsem tam, kjer ga programa elektrifikacija vse dežele. Ze tedaj, v dobi razpadanja in poloma, se je pričela velika gradnja centrale Wolchow-Stro*j. To je bil pričetek, ki mu j« sledila cela vrsta novih električnih central. Sedanja k&pacdteta obratujočih central znaša 1,460.000 kilovatov, kar predstavlja napram ruski predvojni električni produkcJtfi si-en porast kakih 49 odstotkov. Produkcija električne energije je ena izmed onih redkih proizvodnih panog, ki so napram predvojni dobi znatno napredovale. To je Rusija dosegla v svojih najtežjih letih. Ravno radi tega ne more biti dvoma, da bo poleg naraščajočega blagostanja naraščala tudi elektrifikacija dežele. Dane« se razvija to delo predvsem v gradnji elekrdč-nih central, ki bodo dovajale dovolj energije za pospešeno delovanje transp9rta, za poljedelstvo in za mestne stanovanjske potrebe. Pri teh gradbah se naslanja sovjetska Rusija na princip trgovske rentabilitete, to se pravi, da ustanavlja samo taka podjetja, katerih dohodki jamčijo za zopetno pridobitev investiranih kapHalov. Rsdd tega tudi ona bančnim polom gmotno vzdržuje to vrsto gospodarstva. In ne samo oni kapitali, ki jih more ustvariti kreditni sistem, temveč tuda sredstva, ki jih predvideva državni budžet, gredo sedaj preko «Elektro - bonke». «Elektrobank» na svoj ra™J gmotno zalaga gradbena dela. Pri tem »jo vodi bančno načelo, da mora biti v zadostni meri zajamčena povrnitev njenih izdatkov, da se morajo posojila tudi v resnici porabiti. To naielo pa znači, daje rentabilnost gradbenih del zadostna. V tem zmislu je «Elektro-ba»ka» kreditno podjetje, ki ga P°dp*ra vlada v obliki dolgoročnih viog, Ki se od leta do leta večajo. Istočasno pa izdaja banka- na svoj lastni račun kratkoročna posojila posameznim električnim centralam, elektroindustriji, pošti in brsojavnAm postajam in drugim podjetjem. i*> 1. marca 1927. je bilo banki vpiafla-nih od 15 v njenem pravilniku določenih milijonov, 14.5 milijonov rubljev akcijskega kapitala. poslednjem. občnem zboru delničarjev se jp porajalo vprašanje, ali M ne bilo potrebno m koristno povečati akcijski kapital na 35 milijonov rubljev. Tekoči računi in vloge mesta Moskve znašajo približno 14 milijonov rubljev. Posojila kreditnim institucijam dosegajo znesek 11 milijonov, tuja sredstva za vzdrževanje in pospeševanje elektrifikacije, ki prihajajo iz bu-džetnih postav, pa znašajo približno 55 milijonov rubljsv^elo-kupna svota pa«*v «Eljktjr akreditiranje, silno pospešilo ruski UVOZ električnih strojev in mar terijalij. ^j bi silno ^v^raše^- nje po električni energiji leše pospešilo ruske električne gradnje, ki bi mogle s svojim Po Kn-sijo s svojimi stroji in drugim lektričnim materialom- ki se jim je ruska električna industrija kolikor toliko že prilagodila. Pridobiti si zgoraj omenJene v*-soke in dolgoročne kredite «^ ma ustvariti si čun lalje plaJHine noiroje v inozemstvu, je »na giav-skrbi ruske «Elektro-ba^ke». In tej banki je to možno. Nfleni ozki stiki z največjimi jnuikimi konsumenti električne energije na eni strani in z Inozemskimi tvrd-kami, ki izvršujejo omenjene do, bave in tudi električna dela v Rusiji sami, na drugi strani, ji to njeno veliko nalogo olajšujejo, ji omogočalo, da jo docela izpolni. «Elektrobankl» je s tem dana možnost, da organizira svojekre-cMtne operacije, tako da bodo«»-dostovali pogojem možem, denarnih trgov ter nudili obenem polno garancijo za investirane kapitale. STRAŠNEGA 6INCA V RIMU deklic b morilec -▼ rokah ptriltrljvn Senzacijonelno aretacijo je izvršila včeraj rimska policija. Čitatelji ae gotovo spominjajo, da so v v zadnjem Času izganjale deklice, stare od 6—8 let. Vse prizadevanje rimske policije, da ix-sledi vsaj trupla tek deklic, je bilo brezuspešno in stariši, ki so imeli deklice v tej starosti, so zadnje Cmo živeli v večnem strahu in držali deklice zaprte doma. Preiskave v zadevi je vodil rimski kveetor osebno bi včeraj je rimska policija izsledila nečloveškega zločinca, ki ima na vesti 4 umore nedolžnih deklic, katere je umoril le iz naslade. Predvčerajšnjim je morilec, neki Gino Girolomini, mešetar, skušal odpeljati 12-letno služkinjo inženirja Bocciarini, ki stanuje v Rimu v ulici Tibullo št. 20. Bil je pred hišo tega inženirja s svojim avtomobilom in poskusil vse mogoče, da deklico z obljubami in slaščicami spravi na avto. Toda iz neposredne bližine ga je opazovalo oko postave. Deklica se je sprva 2e akoro vdala vabilom, a se naposled ustrašila Čudnega pogleda zapeljiv ca in se začela braniti. Ves besen jo je spustil in se začel znašati nad lastnim avtomobilom, ga v izbruhu nečloveške strasti začel stresati in tolči po njem. Bil je baje strašen pogled na, njegov obraz v tistem trenutku. Aretiran je bil v uMd Frattina ob 10. uri. Pri aretaciji je dobil epileptičen napad. Tali odločno vse zločine, toda dve deklici, ki sta po naključju ušli etrašmi usodi sta ga prepoznali in izpovedali vse v tako jasnih besedah, da je vsak dvom izključen. Obraz zločinca je tudi tak, da ga ni mogoče pozabiti Posebno so močne gegove oči in mongolske poteze v obrazu. Predsednik vlade je Čestital kve-sturi na uspehu in tudi Vatikan je pridružil svoje čestitke. Včeraj so koj sledil« soočbe, katerih najzanimivejša je bila med 8-letno As-sunto del Signore in zločincem. Deklica, ki ie skozi dve leti pri vsaki soočbd z drugimi sumljivimi osebami, vsakokrat dejala, da ni dotičnik zločinec, je včeraj koj vzkliknila: «*a me je hotel odpeljati!« Njemu v obraz je tudi ponovila strašno obtožbo. Froissor SUethe umrL Iz fSarlina prihaja vest, da je umrl tamošnji fizik in profesor na tehniki (k*. Adolf Miethe v pet in šestdesetem letu. Pred dvema letoma je hipoma zaslovelo njegovo ime pO vsem svetu, ko so prinesli listi vest, da se mu je posrečilo napraviti U živega srebra zlato s tem, da |e razbil atome živega sre bra. To dejstvo je razdettlo učenjake v dva skupini, prvi so nasprotovali &iotbe-ju in trdili, da je bilo zlato Še prej v živem srebru, ki ga ni Ml popolnoma razčistil prel u-pprabo, druiri so pa pritrjevali Mlethe-ju. Učenjak Miethe je bil bolj tihe narave, se ni mešal v ta znanstveni prepir in je nadaljeval svoje poizkuse, dokler ni te dneve zafisnil oči. Kralj diamante v. Pred enim tednom se je nastanil v Londonu in sicer v hotelu «Sa-voy» Ganaski LaH z drugim imenom BUr Moban. Ta mož je po rodu Indijec in ga na splošno imenujejo kralja diamaiOov, ker nosi dragulja* vrsdne približno j^oltretji milijon dolarjev v iepu svojega telovnika. Prišel je iz velike razstav« v Philadelphijl (Sev. Amerika), kjer je imel razstavljene svoje dragulje v.indijskem paviljonu. To njegovo zbirko je straži-lo v razstavi trideset mož noč in dan. Med dragulji je smaragd imenovan Taj Mahal, vreden 300.000 dolarjev, nadalje je njegova last najlepši safir na svetu, vreden 60 tisoč dolarjev. Samomori na Turškem. V vseučilišču v Stambulu (okraju mesta Carigrada) se je vršilo te dneve zanimivo predavanje, ki se ga. je udeležilo številno ob&instvo. Predavatelj je govoril o samomorih, ki so se začeli širiti s strahovito naglico po Turškem. Število samomorov v letu 1926. je bilo šestkrat tako veliko kakor ono iz leta 1916 Čemur se je pa najbolj Čuditi, je deirtvo, da je samomorilk mnogo več ko samomorilcev. Predavatelj je pripisoval ta čudni pojav nagnjenju mladine k romantiki, poleg tega tira tudi odprava mno-gofteratva mnogo deklet k samo- m0rU" Zaimorac thUSaa. V Lihleraku (Arkansas, Zedinje-ne države Sev. Amerike) je zasledovala množica, broje ta kakih 500 ljudi, zamorca Jotyia Carterja, ki se je btl pregrešil aoper dve beli lenski. Ko je množica dohitela zamorca* ga Js obesila na prvem drevesu, in več ko tristo strelov je preluknjalo njegovo viseče truplo. Nato je mnotica snela truplo in ga vlačila po uHcah, na glavnem trsu so ga pa oblili s petroljem (n seAgali. zmagovali in da so bili prisiljeni sklepati poroke tudi izven uradnih ur. Zaklad t morju. Pri otoku Oleron-u v biscayskem zalivu na francoski obali počiva Že od leta 1820. na dnu morja skrinjica, natreana z zlatom in biseri. Grof de Saint Paul je moral pred francosko revolucijo leta 1789. bežati iz domovine. Napotil se je v Ameriko, kjer si je pridobil veliko premoženje. Ko se je leta 1820. vračal v domovino, je zajel na francoski obali ladjo silen vihar, in jo potopil. Na ladji je bila skrinjica, v kateri je bilo vse grofovo premoŽenje. Sedaj hočejo potopljeno ladjo oziroma skrinjico dvigniti. Vsebina skrinjice jo zelo dragocena. Že večkrat so jo poskusili dvigniti, toda vedno brez uspeha. To pot si •pa obetajo uspeh, ker imajo izborne potapljače na razpolago. Diamantna poroka Zakonca Prior iz Londona sta praznovala te dneve svojo diamantno poroko. Oba sta stara tri in osemdeset let. Po izjavi njunih znancev kakor tudi po svoji lastni izpovedi in priznanju, se nista zakonca v dolgi dobi šestdeset let svojega zakona nikdar sprla.-*Vse življctje jima je poteklo v neska^ ljeni *ieči. Oblasti si lomijo g>ave, kako bi odlikovale ta s*ečni par. Ce bi se bila zakonca prepirala, bi bile za oblasti laže; da.e bi jim kolajno za hrabrost aU pa kaka odlikovanje za zasluge v vojni. DAROVI Vesela družba Ricmanjcev daruje L 16 za fiol. društvo. — Srčna hvala I Bog daj mnogo takih veseljakov! ........ LISTNICA UREDNIŠTVA Našim dopisnikom: Iz Št. Petra pri Gorici, iz Štandreža: Priobčimo jutri. Is Matenje vasi: Stvar razdelitve darov za pogorelce — vsaj v taki obliki — ni za javnost. Nastopite direktno pri odboru, oziroma pri njegovem predsedniku. BORZNA POROČILA Trst, 9. maja 1P27. Amsterdam 727-737, Belgija 252-257, Francija 71.45-71-95, London 88.80-88-10, New York 18.11-18.20, Španija 320-330, Švica 350-354, Atene 24.25-24.75, Berlin 428.50-438.50, Bukarešt 11.35-11.85, Praga 54-54.50 PrSdRO gMT«WŠ»SQ KR&I3Š, Om^ftf ZLATO «11 ofeiičlte zlatarno fV ^fZŽtMM v TfcSTU, S IttrTlSl Via Kautelil. 43 kjer dobite najvišje cene. - Kupujem H«tke mestne zastavljalnice. V Trstu, dne 10. ma] a 19*7. Ogrska 315-325, Dunaj 251-261, Zagreb 31.87M-3a.37Vt. Vojnoodškodn. obveznice 63.80. Uradna cena zlata (7. V.) 363.43. Izgofavlji obiske pt meri. Ne pozabite, da bo prodajala ob priliki velikonočnih praznikov tvrdka 1 Englaod IrsUanoU 26 (usprati zastavljalnici) Mli obleke od 1140'— naprti Površnike od L 160"— naprej Velika Izbera tu-in inozemskega blaga. lastMkrejatnical.r. Govori s> slovenski Tržaška posojilnico in hranilnica registr. zadruga z omtj. poroštvom uraduje v svoji lastni h19i ulica Torre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižke, vloge na tekočI račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% večja In stalne vloge po dogovoru. Sprejema »Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha razpisa wra§tfM cslir? (sata) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad 2aprt. Štev. telef. 25-67. Ui\m slov. Mm zavod fi04 5»2 Velika manufakturna trgovina Andrej Mavric VtaCnrAiccl 3 gorica oia carduccl 3 Največja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hlačevine, žameta, zeflrja, perkala, prtenine, perila, brisač, zaves, posteljnih pregrinjal, odej_ volnenih in bombažastih, voln« in žime za žimntcc ter vsakovrstno perje. Veliku Itism izootoiUefllh iMek za moike in dtfkt. Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejme vsafco naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Velika Izbera kožuhovln. Na drobno i 1053 Na debelo I Tiskarna Edinost v Trstu Izvr&Mja vsa tiskarska dala v najmodernejam stiUi_jiakoi- • tudj v veSbarvnem tiskvi. Razpolaga z najmodet^Jjipj^tra^ j f črkam*. Lynotypo. stereotypijo ter rotacijskim strojem. | • --1 *--— Vea naročila se izvršujejo točno zmernih cenatv m«IIIIHHWHI«»Mt»«»*Mt Na Angleftkam velja mesec maj sa nesrečen mesec za poroke. Nobeden se noče poročiti v maju. Ker pa mnogi ne morejo pričakovati junija, ki mladim parom ni tako aorraften, eo pospešili svojo poroko ▼ aprtlu. In nabralo se je povsod sadnji teden meseca aprila toliko porok, da so uradniki komaj Ul. S. Francesco d' Assisi 20 MOČ PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. J. Rrftianoveka. bi ~ raSetne prevedel IVAN VOUK. Cena L &•—. po poitt priporočeno L 7*40. V Inozemstvo -- ---'------iku. - Komen Je iz- Kjtolllka knjigarna, Oortca, Carduccl 4. Kraigher Josip. Postojna. T origfealae pistnic« (ssae L M) — doN v ksjlgarai STOKA.