Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. . Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dre kroni; c£ vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 Tin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. julija 1906. C, kr. poštne Itran, št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina : Zadruga: Vabilo k redni skupščini Zadružne zveze. Prvi avstrijski zadružni shod. Narodno-gospodarski, nravno-vzgojevalni in družabni (socijalni) pomen rajfajznovk. Raiffeisenova slika. Gospodarska zveza v Ljubljani. Občni zbori Računski zaključki. Gospodarsko berilo : Hrvatska razstava. Naprednikove kokoši. Velike napake pri vzgoji svinjske mladeži. Voda od kuhanega krompirja, kot zdravilo proti ušim pri živini. Statistični podatki o letini na Kranjskem. Vranec v zadregah. Zimska semena. Inserati. VABILO REDNI ZVEZINI SKUPŠČINI „Zadružne Zveze" V Ljubljani registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v pondeljek, dne 20. avgusta 1906 ob 11. uri predpoldne v Ljubljani, v hotelu „UNION“. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnji zvezini skupščini. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo o reviziji, kojo je izrvšila pri Zvezi „Splošna zveza“ na Dunaju v času od 16. do 23. julija 1906. 4. Potrjenje letnega računa in bilance za 1. 1905. Ljubljana, 25. julija 1906. 5. Volitev 6 članov zvezinega odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o revizijah, koje je izvršila zveza pri svojih članicah. 8. Prememba pravil. 9. Slučajnosti. Dr. Jan. Ev. Krek, 1. r. „Zvezin" predsednik. Izvleček iz pravil § 19.: Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoja iz odposlancev Zvezinih zadrug. Vsako Zvezino zadrugo zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezine zadruge. Pooblaščenje Zvezinega uradnika ali revizorja je neveljavno. Vsaka Zvezina zadruga, ki je založila glavni delež, ima na Zvezini skupščini za vsak založeni glavni delež 5 glasov. Kot založen velja glavni delež tudi v slučaju, če v smislu zadnjega odstavka § 12. še ni popolnoma vplačan. Vsaka druga Zvezina zadruga ima na Zvezini skupščini en glas. Prvi avstrijski zadružni shod. Po konferenci revizorjev imelo je načelstvo „Splošne zadružne zveze“ svojo sej o, ki je pričela ob 5. uri popoldne. V prvič se je vdeležil seje načelstva ravnatelj celjske zveze g. Jošt, s čim se je število slovenskih in splošno tudi slovanskih članov načelstva pomnožilo. Celjska zveza pristopila je namreč kot članica „Splošni zadružni zvezi“ in je zaprosila tudi za državno podporo, kar hode najbrž neljubo istim, ki so tako radi povdarjaii, da se celjska zveza ne pridruži „Splošni zadružni zvezi11 in ji tudi ni treba prositi za državno podporo — s česar se je navadno izvajal napad na našo zvezo, češ, da se da revidirati po nemški „Splošni zadružni zvezi11 in da dobiva državno podporo. Za naprej bodo taki napadi na našo zvezo morali utihniti — če se bodo pa ponavljali, bo istih deležna tudi celjska zveza. Do zdaj še nobena slovanska zveza sicer ni imela prilike, se pritoževati o kakem strankarstvu v „Splošni zadružni zvezi11 — zadružna ideja tega ni dopuščala, če bi se pa vendar le kedaj pojavilo, so slovanske zveze dosti močne, da vsako strankarstvo uduše. Seja načelstva trajala je prilično do 6. ure — na kar se je vršil OBČNI ZBOR „Splošne zadružne zveze11. Občnemu zboru predsedoval je načelnik zveze, g. dr. baron Stbrck, ki je imenoval zapisnikarjem zveznega ravnatelja g. Brunner-ja. Občnega zbora so se vdeležile sledeče zveze: 1. ) Osrednja zveza čeških kmetijskih zadrug na Češkem po ravnatelju g. Jan Sedlak s 55 glasovi. 2. ) Zadružna zveza v Ljubljani po uradnem vodji g. Ivan Rožman s 14 glasovi. 3. ) Zadružna zveza v Cel ji po ravnatelju g. Fran Jošt s 7 glasovi. 4. ) Goriška zveza v Gorici po vodji g. Svito-slav Premrou z 1 glasom. 5. ) Zveza kmečkih posojilnic in kmetijskih zadrug laškega dela na Goriškem po načelniku g. dr. Alojziju Faidutti z 2 glasoma. 6. ) Nižje avstrijska osrednja blagajna na Dunaju po poslovodji g. Franc Richter s 34 glasovi. 7. ) Osrednja zveza nemških kmetijskih zadrug na Češkem po predsedniku g. Josip Klinger s 34 glasovi. 8. ) Osrednja zveza nemških kmetijskih zadrug na Moravskem in v Sleziji — v Brnu — po predsedniku g. Ožbalt Pollak s 16 glasovi. 9. ) Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem v Gradcu po predsedniku g. Franc Barta s 14 glasovi. 10. ) Zveza nemško-tirolskih posojilnic v Inomostu po podpredsedniku g. Janez Alojzij Auer s 13 glasovi. 11. ) Deželni odbor gornje avstrijski po višjem deželnem svetniku g. Viktor Kerbler s 12 glasovi. 12. ) Zveza kmetijskih zadrug v Sleziji — v Bjelicah — po predsedniku g. dr. Eduard Turk s 9 glasovi. 13. ) Deželna zveza kmetijskih zadrug na Koroškem po g. Matija Obiltschnig s 4 glasovi. 14. ) Zveza nemških kmetijskih zadrug v Bukovini po predsedniku g. dr. Wolf s 3 glasovi. 15. ) Zveza posojilnic in drugih kmetijskih zadrug na Predarelskem po predsedniku g. Janez Kobler s 3 glasovi. 16. ) Solnograška osrednja blagajna v Solnogradu po deželnem višjem računskem svetniku g. Albert Resch z 2 glasoma. Vrh tega so se udeležili občnega zbora pojedini člani načelstva „Splošne zadružne zveze11. Navedli smo namenoma vse zastopane zveze, — s česar je razvidna njih moč, — da si more vsakdo napraviti natančno sliko o razmerju med pojedinimi zvezami. Narodno - gospodarski, nravno - vzgojevalni in družabni (socijalni) pomen rajfajznovk. Vladimir Pušenjak. Uvod. Denarno gospodarstvo je izpodrinilo naturalno gospodarstvo. Denar, moderna velevlast, je olajšal promet, ustvaril nove potrebe in vzbudil v človeštvu sebičnost in lakomnost. Iz kmeta, kateri je v dobi naravnega gospodarstva z veseljem pomagal v nesreči svojemu sotrpinu-kmetu, je napravil denar ozkosrčnega sebič-neža, kateri nima čuta za skupnost, poostril je razloček med bogatimi in siromaki; kot važno prometno sredstvo je omogočil prodajo celih posestev ali delov posestev, ni pa dal onim, kateri so posestva prodali, dovolj sredstev za življenje, izvabil je prebivalstvo na deželi v mesta in industrijalne kraje, povzročil izseljevanje v Ameriko in Nemčijo, zadal pa s tem smrtno rano kmečkemu stanu, kateremu vedno bolj in bolj primanjkuje delavskih moči. Na drugi strani pa ne smemo poleg slabih strani denarnega gospodarstva prezreti njega dobre strani. Se le denar je pripomogel k napredku v kmetijstvu, ker podaja sredstva za nakup umetnih gnojil, nabavo strojev, semenja, nakup plemenske živine itd. Da dobe vsi kmetovalci potrebna denarna sredstva, s katerimi jim je mogoče se poprijeti umnega kmetijstva in si na ta način izboljšati svoj obupen gospodarski položaj ter uspešno nastopati proti vsem izkoriščevalcem in uničevalcem kmečkega stanu, kakor tudi v ta namen, da se vzame kapitalizmu in denarnemu gospodarstvu njega sebičen značaj, je začel snovati Rajfajzen svoje hranilnice in posojilnice, katere navadno imenujemo rajfajznovke. Prva taka denarna zadruga se je ustanovila 1. 1849., dandanes po preteku približno pol stoletja imamo v Nemčiji okrog 16.000, v Avstriji okrog 4000 Rajfajznovk, nahajajo se pa tudi na Ogerskem, Hrvaškem, v Srbiji, Italiji, na Francoskem, Angleškem, v Rusiji in Indiji. Predno hočemo razpravljati narodno-gospodarski, nravno - vzgojevalni in socijalni pomen rajfajznovk, hočemo pojasniti namen teh zadrug, kateri je v uzornih pravilih sledeči: 1. ) Preskrbovati društvenikom z podeljevanjem posojil proti zmernemu obrestovanju cen osebni kredit za njih gospodarstvo, v kolikor so sposobni za kredit in vredni kredita, kakor tudi po razmerju resnične potrebe. 2. ) Dajati s sprejemanjem hranilnih vlog priliko, da se nalagajo na obresti denarji, ki jim sicer ne do-našajo nobene koristi. 3) Presrbovati skupen nakup in prodajo kmetijskih pridelkov in potrebščin ter posredovati pri nakupovanju in prodaji takih predmetov za društve-nike po naročilu in na račun društvenikov. 4.) Kupovati na lasten račun kmetijske stroje i. t. d. in jih posojati društvenikom proti primernim pristojbinam. Glavni stebri, na katerih slonijo rajfajznovke, so: 1. ) neomejeno poroštvo; 2. ) osebni kredit; 3. ) brezplačno poslovanje načelništva in nadzor-ništva; 4. ) omejitev na kolikor mogoče majhno okrožje (fara ali občina s 1000 prebivalci); 5. ) podelitev posojil na krajšo dobo; 6. ) ustanovitev skupnega, nerazdeljivega rezervnega zaklada in ustanovnega zaklada, izključenje vsakega zasebnega dobička. I. Narodno-gospodarski pomen. Najvažnejši je seveda narodno-gospodarski pomen rajfajznovk. Njih delovanju je pripisovati dejstvo, da se je obrestna mera za posojila, katera je znašala 1. 1850. 50°/o in še več, znižala v teku 50 let na 5°/o, ponajveč 6 °/o; mnogo rajfajznovk daje posojila za 41/2 °/o; izginili so oderuhi, kateri so izrabljali stiske kmeta, mu dajali denar, živino, žito i. t. d. na posodo pod takimi pogoji, da je moral kmet propasti. Poleg nizkih obresti upoštevajo te posojilnice položaj kmeta in zahtevajo plačilo obrestij ozir. kapitala tedaj, kadar proda kmet svoje pridelke, med tem so razni oderuhi in zasebni posojevalci zahtevali plačilo tedaj, ko so vedeli, da ga ni mogoče dobiti, samo, da so zopet izsilili iz kmeta bodisi višje obresti, bodisi razna darila v blagu itd. Zelo ugodno upliva na gospodarske razmere dovolitev tekočega računa pri rajfajženovkah; posebno važna je ta uredba za večje posestnike, kateri imajo velik denarni promet. Ves čisti dobiček, katerega naredi rajfajzenovka, ostane v okrožju, za katero je rajfajzenovka ustanovljena, in se porabi za občekoristne namene. Potom skupnega nakupa kmetijskih potrebščin in skupne prodaje pridelkov kmetijstva se odstranijo nereelni, izkoriščujoči prekupci, dobi se boljše in cenejše blago, dobiček, katerega ima drugače cela vrsta trgovcev, ostane kmetu in kar se mora posebno pov-dariti, združeni kmetje dobijo vpliv na svetovni trg in cene. Seveda ne more tega doseči posamezna rajfajzenovka, pač pa zveze rajfajzenovk; dandanes so povsod združene rajfajzenovke v zvezi z drugimi kmetijskimi zadrugami bodisi po narodnosti, bodisi po deželah v zveze in sicer denarne in blagovne. Namen denarnih zadružnih zvez je izjednačenje denarja med članicami, revizija, pouk. Namen blagovnih zadružnih zvez je posredovanje skupnega nakupa in skupne prodaje, vpliv na proizvajanje blaga, boljše kakovosti in pouk v kmetijstvu. Rajfajzenovke so pa tudi najtrdnejša podlaga vsem ostalim zadrugam, kakor mlekarnam, stavbenim zadrugam, skladiščem itd. Za povzdigo gospodarstva skrbijo s tem, da vsako leto podeljujejo del čistega dobička v izsuševanje travnikov, nakup kmetijskih strojev, napravo tehtnic, mlinov, sušilnic za sadje, za ustanovitev zavarovalnic za ljudi in živino, za starostno preskrbljenje, olajšujejo bremena občine s tem, da prispevajo za napravo vodovodov, popravo cest, cerkev, šol, nakup učil za šole, ustanovitev knjižnic itd. Rajfajzenovke nastopajo proti razkosevalcem posestev, skušajo same posestva, katera posestnik radi prevelikih dolgov ne more obdržati, kupiti in ista celotna prodati kmetom ter s tem ohranjajo kmečki stan in zabranjujejo, da ne delajo razni razkosevalci posestev ogromne dobičke na račun kmečkega stanu. II. Nravno-vzgojevalni pomen. Ljubezen do bližnjega, samopomoč, samouprava, lastna odgovornost so temeljna načela rajfajzenovk; ravno v teh načelih leži njih nravno - vzgojevalni pomen. Neomejeno poroštvo daje jamstvo, da se bodo vsi posli izvrševali previdno in vestno, se izključevali vsi posli, ki so spojeni z nevarnostjo, ker so vsi udje s svojim celim premoženjem udeleženi in imajo udje, posebno pa načelstvo in nadzorstvo interes na tem, da posojilnice pravilno poslujejo. Na čelu zadrug stoje najzmožnejši in najuglednejši možje cele občine oz. fare, njih brezplačno delo in občevanje ž njimi upliva zelo ugodno in vzgojevalno na ostale ude. Podeljuje se osebni kredit in sicer le poštenim, delavnim in varčnim gospodarjem; pijanci, igralci, zapravljivci in lenuhi ne dobe posojil. Pri vsaki prošnji se mora omeniti namen, v katerega naj služi posojilo, kakor n. pr. izplačanje dolgov, dedičev, izboljšanje posestva, gospodarskih poslopij, nakup živine itd.; na ta način rešijo rajfajzenovke v slučaju raznih nezgod marsikaterega pridnega kmeta propada in v marsikatero hišo, kjer je vladal obup, se spet povrne sreča in zadovoljnost, veselje do dela, pogum in čut dolžnosti. Ker se ozirajo rajfajznovke na kreditno potrebo in kreditno vrednost, se odvaja ljudstvo od razkošnosti in zapravljivosti ter navaja k skrbnemu gospodarstvu, k redu, točnosti in zmernosti. Komur se v sili pomaga, dobi zaupanje do človeštva, prešinja ga zavest, da leži le v skupnem delu rešitev. Posojuje se na krajšo dobo, navadno 1—4 let, v potrebi pa tudi na daljšo dobo, posojilo se ne more brez zelo tehtnega vzroka odpovedati, pač pa mora dolžnik vsako leto odplačati del kapitala. Kolikega pomena je letno odplačevanje kapitala, naj pojasni sledeči slučaj: Neki posestnik si izposodi 1000 K po 4 ]/2 °/o za dobo 10 let. Ako bi si ta denar izposodil pri kaki banki ali pri kakem zasebniku, bi plačal vsako leto 45 K obresti, v teku 10 let 450 K obresti in bi še dolgoval ves kapital. Ako pa si denar izposodi pri rajfajznovki, mora plačevati vsako leto 100 K kapitala nazaj in se s tem znižajo obresti 1. leto 1000 K po 4 */2 °/o znašajo obresti 45-— K 2. „ 900 n n n n n 40-50 n 3. „ 800 n n n n n 36-— n 4. „ 700 n n n n n 3P50 n 5. „ 600 n n n n n 27-— n 6. „ 500 n v n n n 22-50 n 7. „ 400 n n n ri n 18"— n 8. „ 300 n n vi n n 13*50 n 9. „ 200 n n n n n 9’— n 10. „ 100 n n n n 4-50 n Skupno znašajo obresti, katere je plačal rajfajznovki 247-50 K, torej za 203*50 K manj, kakor če bi pri drugih denarnih zavodih vzel denar na posodo in plačan je na lahek način tudi dolg. Raiffeisenova slika. Uradno sobo vsake rajfajzenovke bi morala dičiti slika očeta zadružništva. Mnogo članic nam je že izrazilo željo, da bi jim preskrbela „Zadružna Zveza11 čedno sliko očeta Raiffeisena. Ker pa bi bila slika pretežno cenejša in boljša, ako se naroči obenem mnogo izvodov, zato poživljamo naše članice-rajf-ajzenovke in druge zadruge, naj nam javijo, da žele kupiti eno sliko. Slika bo lepa, s slovenskim napisom in ne bo stala nad 5 kron. Upamo, da se bo oglasilo zadostno število naročnikov oziroma naročnic. Gospodarska zveza v Ljubljani prosi tiste svoje člane, kateri so s prispevkom po 2 K za letošnje leto še na dolgu, da ga takoj dopošljejo. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice za Izlake in okolico, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. avgusta 1906 ob ^ 4. uri popoldne v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računa za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. NB. Ker zadnji občni zbor z dne 24. junija ob 1/a 4. in 4. uri vsled prepičle udeležbe ni mogel dnevnega reda primerno rešiti, zato se skliče opetno občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. VABILO na OBČINI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Laškem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. avgusta 1906 ob 4. uri popoldne v svoji lastni hiši. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Računski zaključki. Buzetsko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 —, v upravnem letu pristopilo —, odpadlo —, koncem leta 1905. —. Deleži: začetkom 1. 1905.—, v upravnem letu prirastlo—, izplačano—, koncem 1. 1905.—; odpovedano: —. Denarni promet: K —. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Gotov, začet. 1. 1905 1057 22 Posojila 127.242 59 Vrnjena posojila 46.432 12 Vrnjena izpos i vlog. 150.510 18 Vloge in izposojila 271.420 78 Tekoči račun . . . 87.640 24 Tekoči račun z zvezo 68.359 88 Plačane obresti . . 133 33 Prejete obresti . . 17.089 58 Kap. obresti vlog 6 943 59 Deleži 444 — „ ,, ,, izpos. 7.629 61 Pristopnina . . . 222 — Deleži 28 Upr. in uradni prisp. 193 64 Razni stroški . . . 23-985 86 Povrnjena stanarina 264 Got. koncem 1.1905 1.369 82 405.483 22 405 483 22 | ! Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotov. 31. dec. 1905 1.369 82 Hranilne vloge . . 116 551 04 Posojila 314.355 82 Izposojila .... 264.946 28 Zaostale obr. posojil 8479 24 Deleži 3.908 — Rezervni zaklad . . 4 878 76 Predpl. obr. od pos. 64 09 Naložen denar . . 501 — Rez. zaklad . . . 4.878 76 Tekoči račun. . . Inventar nepremični Inventar premični . Delež pri Zadr. zv. 41 543 20.430 276 400 88 69 Čisti dobiček . . . 1.887 04 392 235 21 392.235 21 Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 95, v upravnem letu pristopilo 32, odpadlo 2, koncem leta 1905. 125. Deleži: začetkom leta 1905. 95, v upravnem letu prirastlo 32, izplačano 2, koncem leta 1905. 125; odpovedano: 0. Denarni promet: K 307.610"21. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) 1 K h Dolgovi (Pasiva) ■-k- h Deleži 64 Deleži 4 Posojila 152 653 60 Deleži . , . . . 250 Hran. vloge s kapit. Vzdig. hran vloge . 36.869 91 Tekoči račun z zvezo 29.080 61 Hranilne vloge s ka- obrestmi . . . 70.160 88 Dana posojila . . 71.940 49 Inventar premični . 206 52 pital obrestmi 181.410 86 Vrnjena posojila. . 25.456 74 Tekoči račun z zvezo 36.793 07 Zaostale obr. posojil 663 64 Predplač. obr. izpos. 804 12 Tekoči račun z zvezo 47 970 82 Obr. hr. vlog izpl. 90 90 Tiskovine in knjige 154 29 Rezer. zaklad z obr- 944 07 Obresti tek. računa 1 812 87 Obr. hran. vlog kap. 6 725 71 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Čisti dobiček . . . 834 54 Plačane obresti od Povrn. obresti pos. 84 25 Got. 31. decem. 1905 484 93 posojil .... 5.497 88 Upr. in urad. prisp. 162 50 Upr in urad. stroški 209 80 Rent. dav. in nep. pr. 77 52 Pristopnine . . . 32 — Tiskovine .... 4 29 Tiskovine .... 44 30 Doplač deleža zvezi 800 — Gotov. zač. leta 1905 2.788 28 Gotov, konec 1. 1905 484 93 154 037 57 154 037 57 184.243 59 184.243 59 I 1 | | II 1 Centralna posojilnica v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za V. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 871, v upravnem letu pristopilo 155, odpadlo 4, koncem leta 1905. 1022. Deleži: začetkom leta 1905. 942, v upravnem letu prirastlo 155, izplačano 4, koncem leta 1905. 1093, odpovedano: 0. Denarni promet: K 5,251.23404. Prejemki (Debet) j K h Izdatki (Kredit) h Imetje (Aktiva) * h Dolgovi (Pasiva) K h Hran. vloge . . . 660.054 30 Hranilne vloge . . 427.158 18 Posojila 1203.970 03 Deleži 25.550 Posojila z obrestmi 197.227 64 Posojila z obrestmi 555.855 83 Zaost. obresti posojil 16 183 64 Hranilne vloge s k a- Tekoči račun z zvezo 1756.178 29 Zamudne obresti 55 11 Efekti z obrestmi . 7 479 — pitalizov. obresti . 1455.488 48 Glavni in oprav. del. 508 — Glavni in oprav del. 404 — Inventar .... 1 288 48 Predpl. obr. posojil 8 596 87 Zamudne obresti 1.168 11 Tekoči račun . . . 1630.295 70 Tiskovine .... 1.256 46 Tekoči račun z zvezo 115.635 50 Upr. in urad. prisp. 6 579 16 Tekoče obresti . . 47 74 Tekoči račun s kap Piezerv. zaklad . . 6.135 29 Pristopnine . . . 158 — Deleži Krojaške zadr. 2.056 40 obrestmi . . . 373 867 78 Razpoložni zaklad . 85 39 Tekoč, in efekt, obr 1.429 43 Upr. in urad. stroški 10 091 79 Deleži krojaške zadr. Dividende .... 410 79 Inventar .... 28 21 Inventar .... 123 22 z obrestmi . . . 11.437 74 Čisti dobiček . . . 9.139 95 Gotov. 31. dec. 1904 9.130 90 Knjige in tiskovine. 117 22 Gotov. 31. dec. 1905 4-559 14 Dividende .... 967 71 Razpolož. zaklada . 730 — Got. 31. decem. 1905 4 559 14 |2632 462 04 2632.462 04 1620.042 27 1620 042 27 II 1 1 I Člani: stanje začetkom leta 1905 117, v upravnem letu pristopilo 75, izstopilo 8, koncem leta 1905 184. Deleži: stanje zač. 1. 1905 117, v uprav, letu prirastlo 75, odpadlo 8, koncem 1. 1905 184; odpovedano: 0. Denarni promet: K 356.87230. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) i K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 150 Deleži 16 Posojila 87 794 84 Deleži 368 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 77.242 03 Tek. račun s Zvezo 29 353 85 Hranilne vloge s kap. pital, obrestmi 112 843 92 Dana posojila . . 50 959 — Inventar premični . 265 99 obrestmi . . . 121.036 47 Vrnjena posojila . . 15.934 16 Tekoči račun. . . 42.308 54 Zaostale obresti pos. 153 — Predpl. obresti pos. 577 04 Tek. račun z zvezo 37.062 80 Inventar premični . 40 14 Vrednost tiskovin . 79 81 Rezer. zaklad z obr. 683 20 Obresti tek. računa 1.508 54 Obr. hran vlog izpl. 446 50 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Čisti dobiček . . . 795 62 Plačane obr. od pos. 4.196 78 Obresti hr. vlog kap 4.132 36 Gotov. 31. dec. 1905 4.812 84 Upr. in urad. prisp. 544 82 Obr. pos. povrnjene 39 49 Pristopnine . . . 59 — Uprav, in urad. stroš. 415 79 Prehodni .... 400 — Ren. dav. in nep. pr. 29 88 Gotov, začet. 1. 1905 8.142 55 Prehodni .... 400 — Gotovina konec leta 4812 84 180 842 57 180.842 57 123 460 33 123.460 33 1 1 II 1 Istarska posojilnica u Puli i podružnica u Pazinu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za XV. upravno leto 1905. Dne 1. januarja 1905 je bilo 1920 zadružnikov, v Puli pristopilo 97, odstopilo 20, v Pazinu pristopilo 48, odstopilo 20, stanje koncem leta 1905. 2025 z uplačanimi deleži K 42.200; odpovedano 0. Denarni promet: Matica v Puli K 2,066.488 15, podružnica v Pazinu K 1,571.226-55. a) Matica v Puli. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Got. začetkom 1.1905 16 986 92 Izplačani deleži . . 480 Got. koncem 1. 1905 8.972 13 Deleži 25.560 Pristopnine . . . 192 — Dana posojila . . 232.529 27 Naložen denar . . [ 88.307 90 Hranilne vloge s kap. Deleži 1 980 — Obresti hranil, vlog Vrednostne listine . 5.702 70 obrestmi.... 993 294 84 Vrnjena posojila 121.989 68 izplačane . . . 419 864 17 Posojila . . . . 818.973 01 Pasivna posojila. . 87.451 98 Zaostale in tek. obr. 35.860 97 Obr. hran. vlog kap. 41.048 11 Inventar premični . 885 08 Predplačane obresti 1.227 75 Hran. vloge s kap. Plačana izposojila . 55.749 04 Inventar nepremični | 146 634 23 Odpisane terjatve . 2 084 48 obrestmi . . . 596.194 44 Obresti od izposoji! 3 733 30 Zaostale obr. posojil 48.649 72 Rezervni zaklad . . 14.474 26 Prejeta izposojila 84.735 16 Naložen denar . . 190 414 32 Predpl. obr. izposojil 572 06 Čisti dobiček . . . 1.829 13 Vzdig. nalož. denar 175 215 51 Inventar nepremični 76.523 18 Povrnjeni stroški za | Inventar .... 3.725 08 Razno 8.416 62 ustr.i nadzor Raiff- Obresti vredn. listin 216 — Got. koncem 1. 1905 8.972 13 eisenovk . . . 5.272 67 Vrnjeni sodni i razni Zaost. povr. stroški 1.952 94 stroški .... 633 38 1,037.730 14 11,037 730 14 1,125.922 44 1,125.922 44 II || | II 1 b) Podružnica v Pazinu. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K Gotov, začet. 1. 1905 4.272 57 Vrnjeni zadr. del. 400 Pristopnina . . . 96 — Dana posojila. . . | 217.533 39 Deleži 960 — Hranilne vloge . . 232.873 69 Vrnjena glavnica . 114.957 15 Obresti istih . . . 25 804 90 Zaost. in tek. obresti 27 557 17 Vrnjena pas. posojila 1 127.430 — Predplačane obresti 1.316 82 Obresti istih . . . 2 897 49 Hran. vlog. s kap. ob. 329.231 77 Lastna glavnica . . 156 219 29 Prejeta posojila . . 214 430 — Dobava nepremičnin 4.096 48 Vzdig. last. glavnica 85.841 16 Poboljšanje neprem. 2.012 76 Prodane nepremič. . 4.870 05 Davki od neprem. . 700 — Vrnjeni predujem . 2.546 56 Predujem .... 2 546 56 Dohodek od neprem. 3.767 78 Vzdržavanje neprem. 1 218 55 Vrnjeni sod. stroški 631 28 Razni uprav, stroški 6 627 51 Razni dohodki . . 387 62 Gotov. 31. dec. 1905 10 505 31 1 J 790 865 93 790.865 93 | II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotov. 31. dec. 1905 10.505 31 Deleži 16 640 Posojila 483.935 18 Hr. vlog. s kap. obr. 597 309 40 Inventar premični . 339 16 Predplačane obresti 1 316 82 Vred. nepremičnin . 69 020 65 Pasivna- posojila. . 87 000 — Naložen denar . . 122.295 88 Rez. zaklad s prisp. 7 508 04 Predpl. obr. posojil 609 56 čisti dobiček . . . 1 980 32 Zaostale obr. dolžn. 21.530 81 Zaost. povr. stroški 3 518 03 711.754 58 711.754 58 | Mlekarska zadruga v Ledinah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 62, v upravnem letu pristopilo 0, izstopili 4, koncem leta 1905 58. Deleži: stanje začetkom leta 1905 113, v upravnem letu prirastlo 0, odpadlo 7, koncem 1. 1905 106, odpovedano: 0. Denarni promet: K 23.595-66. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preosf 1. 1904 391 24 Izplačani deleži . . 42 Prejemki za blago . 11.688 63 Vrnjena izposojila . 160 — Vrneni del. Logaški Izdatki za blago . . 8 020 06 mlekarni . . . 10 — Voznina .... 43 70 Za gumi in zaboj . 4 42 Inventar premični . 174 65 Preostanek desetink Upravni stroški . . 1347 40 vinarja .... 3 63 Vlož. pos. Idrija . . 800 — Posoj. zadružnikom . 915 93 Got. koncem 1. 1905 588 18 12.091 92 12 091 92 1 i | Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Terj. na bi. pri zad. 915 93 Deleži 636 Terjatve na blagu pri Izposojila .... 160 — nezadružnikih . . 763 65 Dolg na blagu zad. 672 59 Vred. neprem. inven. 757 18 Rezervni zaklad. . 2.974 51 Vred. prem. invent.. 800 49 Čisti dobiček . . . 196 68 Nalož. v posojilnici 800 — Nedvig. obr. nalož. denarja .... 14 35 Gotov, konec 1.1905 588 18 4.639 78 4.639 78 II 1 Zeljarska zadruga za ljubljansko okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za V. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 36, v upravnem letu pristopilo 0, odpadlo 3, koncem leta 33. Deleži: stanje začetkom leta 42, v upravnem letu prirastlo 0, izplačano 3, koncem leta 39; odpovedano 0. Denarni promet: K 36.27905. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost 1. 1904. 171 47 Izdatki za blago . . 15.789 71 Vrednost blaga . . 5.816 85 Deleži 770 Vplačani deleži . . 143 — Inventar premični . 148 — Terjatve na blagu Izposojila .... 13.424 05 Izposojila .... 753 53 Davki 15 99 pri nezadružnikih 15 396 81 Dolg na blagu zadr. 2 997 45 Prejemki za blago . 17.123 01 Upravni stroški . . 1 490 78 Inventar nepremič. 8 064 80 Dolg na blagu nezad. 13 642 39 Prehodni .... 1 10 Obresti izposojil. . 642 46 Inventar premični . 2 552 56 Rez. zaklad s prisp. 768 18 Gotov. 31. dec. 1905 105 17 Delež pri Zadr. zv. 200 — čisti dobiček . . . 534 12 Gotov, konec 1. 1905 105 17 18192 11 18.192 11 I 32.136 19 32 136 19 | II 1 II 1 Slovensko delavsko stavbeno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 160, v upravnem letu prirastlo 0, izstopil 1, koncem leta 1905 159. Deleži: stanje začetkom leta 1905 160, v upravnem letu prirastlo 0, odpadlo 1, koncem leta 159, odpovedano: 34. Denarni promet: K 56.04963. Prejemki (Debet) 1 K 1 h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag preost. 1. 1904 2.204 78 Stavbeni materijal . 4 600 _ Delež pri Zadr. zv. 200 Deleži 1.556 Amortizacija . . . 17 856 29 Stavbena dela . . 204 88 Vredn. nepr. invent. 11.319 01 Izposojila .... 42 648 40 Obresti 6.303 77 Vrnjena izposojila . 10 474 81 Terjatve na hišah pri Hranilne vloge s ka- Za odprodano zem. 1 959 95 Vrnjene vlog. članov 800 — članih .... 75.630 79 pitaliz. obrestmi . 53.283 15 Zamudne obresti . 1 21 Vrnjena amortizacija 1 077 25 Terjatve na stavb. 10°/o vloge članov • 900 — Razno 37 20 Plačane obresti . . 3.964 11 gradivu .... 245 — Dolg pri upnikih 168 72 Obresti od terjatev Naloženi denar . . 4.428 — Terjatve na zemljišč. 3.928 40 Čisti dob. za 1 1905 78 89 na zemljišču . . 47 05 Upravni stroški . . 314 98 Terjatve na obr. od Obresti od dolga na terjatev na hizah 2.081 28 stavb, materijalu Obresti pri terjatvah in pomota pri tem na stavb, gradivu 12 25 prejšnjih let . . 1.049 51 Naložen denar . . 4.447 56 Davki 486 62 Gotov. 31. dec. 1905 770 87 Izplačani deleži . . 10 — Razni 229 22 Gotov. 31 dec. 1905. 770 87 | 28.410 25 28.410 25 || 98.635 16 98.635 16 II II 1 1 II I II I 1 II I Konsumno društvo v Starem trgu pri Ložu, registrirana zadruga z omejeno zavezo, za X. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 504, v upravnem letu pristopilo 2, odpadlo 6, koncem leta 500. Deleži: stanje začetkom leta 504, v upravnem letu prirastlo 2, izplačano 6, koncem leta 500, odpovedano: 0. Denarni promet: K 182.295-41. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 1.294 26 Izplačani deleži . . 132 _ Vrednost blaga . . | 17.084 21 Deleži 10.388 Vplačani deleži . . 8 — Vrnj. zadr. deleži . 246 — Ter. na blagu pri zad. 15.366 29 Neizpl. obr. deležev 476 — Pristopnine . . . 4 — Vrnjena izposojila . 500 — Vred. neprem. inven. 5.364 80 Izposojila .... 11.880 — Prejemki za blago . 91.518 60 Izdatki za blago 80.661 19 Vred. prem. invent. 1.912 95 Dolg na blagu nez. 14.026 31 Voznina .... 3.446 72 Naloženi denar z obr. 134 62 Rez. zaklad z obresti 6.178 87 Užitnina .... 847 04 Nalož. den. (deleži) 202 — Cisti dobiček . . . 470 Inventar premični . 13 — Gotov. 31. dec. 1905. 3.354 31 Davki 402 71 Upravni stroški . . 2.726 69 Obresti izposojil 495 20 Got. koncem 1. 1905 3.354 31 92 824 86 92.824 86 43.419 18 43.419 18 II 1 II 1 1 Gospodarsko in konsumno društvo pri sv. Mihelu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za IV. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 326, v upravnem letu pristopilo 18, izstopilo 4, koncem 1. 1905 340. Deleži: stanje začetkom leta 1905 326, v upravnem letu prirastlo 18, odpadlo 4, koncem leta 1905 340, odpovedano 2. Denarni promet: K 186.57V35. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1904 887 59 Izplačani deleži . . 4 Vplačani deleži . . 18 — Vrnjena izposojila . 16 141 01 Pristopnine . . . 21 60 Izdatki za blago . . 60.169 68 Izposojila . . . . 5.110 86 Voznina 2.808 19 Prejemki za blago . 88.899 90 Užitnina .... Inventar premični . Davki Upravni stroški . . Obresti del. in izp.. Naložen denar . Gotov. 31. dec. 1905 1.402 643 162 3.908 6.374 20 3.304 26 73 36 15 02 55 94 937 95 | 94 937 95 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 54.506 88 Deleži 683 Terj. na bi. pri zad 89.010 09 Neizplač. obr. delež. 17 50 Terjatve na blagu pri Izposojila .... 97.610 86 nezadružnikih . . 572 52 Dolg na blagu nezad. 49 235 85 Inventar nepremični 3.243 47 Dolg na obr. od blaga 52 92 Inventar premični . 222 — Dolg na inventarju. 488 — Gotov. 31. dec. 1905 3 304 55 Rez. zaklad s prist. 2.239 38 Čisti dobiček . . . 532 | 150 859 51 150 859 51 II II II 1 Konsumno društvo Sv. Štefan ob Žili, registrovana zadruga z omejeno zavezo, upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta '1905 144, v upravnem letu prirastlo 1, odpadlo 11, koncem leta 1905 134. Deleži: začetkom 1. 1905 144, v upravnem letu prirastlo 1, izplačano 11, koncem 1.1905 134, odpovedano: —. Denarni promet: K 58.458-37. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) h Got koncem 1. 1904 419 02 Izplačane dividende 631 21 Gotov. 31. dec. 1905 574 05 Deleži 2.495 06 Pristopnine . . . 4 — Izplačani deleži . . 324 26 Naložen denar . . 567 73 Posojila 2.800 — Deleži 20 — Vrnjena posojila 500 — Inventar .... 300 — Neizplač. dividende 184 11 Prejemki za blago . 29 073 19 Upravni stroški . . 2.286 08 Terjatve .... 7 602 78 Dolg na blagu . . 10.712 66 Izdatki za blago 25.200 61 Vrednost blaga . . 10.704 33 Rezervni zaklad . . 3.892 05 Gotov. 31. dec. 1905 * 574 05 Tekoči račun . . 335 09 čisti dobiček . . . 10 U 29.516 21 29 516 21 20 083 98 20.083 98 II II 1 8 II 1 1 II II 1 Člani: začetkom 1. 1905 84, v upravnem letu pristopilo 9, odpadlo 1, koncem leta 1905. 92. Deleži: začetkom 1 1905.84, v upravnem letu prirastlo 9, izplačano 1, koncem 1. 1905. 92; odpovedano: 0. Denarni promet: K 130.66371. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 90 Deleži 10 Posojila 58 722 56 Deleži 1.040 _ Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran vloge . 27.184 75 Tekoči račun. . . 11.358 50 Hran. vloge s kapit. pital obrestmi 32.791 20 Dana posojila . . 6.389 58 Inventar premični . 481 06 obrestmi . . . 77.311 43 Vrnjena posojila. . 7 565 87 Tekoči račun . 23.573 90 Inventar nepremični 1.709 74 Predpl. obr. od pos. 86 27 Tekoči račun z zvezo 19.979 31 Inventar nepremični 1.709 74 Zaostale obr. posojil 1 751 97 Rezervni zaklad s pr. 1.219 09 Obresti tek. računa 409 40 Obr. hr. vlog izpl. 221 84 Delež pri Zadr. zv- 404 — Čisti dobiček . . . 469 21 Plačane obresti od Obr. hran. vlog kap 2.857 41 Gotov. 31. dec. 1905 5 702 17 posojil . . . . j 2 295 67 Povrn. obresti pos. 26 72 Upr. in uradni prisp. 103 31 Upr in urad. stroški 115 70 Pristopnina . . . 9 — Rent. dav. innep.pr. 42 34 Zamudne obresti . 73 89 Nagrada .... 66 — Najemnina . . . . 222 — Tiskovine .... 82 79 Gotov, začet. 1. 1905 4.643 29 Doplač deleža zvezi 200 — Gotov, konec 1. 1905 5.702 17 68.182 94 68 182 94 80 126 80 126 — II 1 I II 1 I Štokovsko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za III. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 142, v upravnem letu pristopilo 106, odpadlo 1, koncem leta 1905. 274. Deleži: začetkom leta 1905. 142, v upravnem letu prirastlo 106, izplačano 1, koncem leta 1905. 274; odpovedano: 0. Denarni promet: K 202.405-93. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotov. zač. leta 1905 682 20 Doleži 4 Got. 31. decem. 1905 2 999 27 Deleži . , . . . 851 Deleži 318 — Izplačane vloge . . 137 17 Posojila 89 652 47 Hran vloge in pos. 70.536 19 Nam dane vloge in Tekoči račun z zvezo 7 966 80 Tekoči račun z zvezo 1.703 98 Tekoči račun . . . 38.592 15 posojila .... 42 401 83 Naložene obresti 2 848 19 Zaostale obr. posojil 2.044 62 Rezerv, zaklad . . 1.427 48 Tekoči račun z zvezo 44.982 57 Posoj. zadružnikom 71.906 05 Tiskovine in knjige 88 74 Čisti dobiček . . . 1.504 60 Posoj. zedružnikom 9 702 22 Razno 20.166 49 Inventar premični . 1 303 80 Tekoče in zaost. obr. 1.812 05 Inventar nepremični 14 818 54 Razno 3.129 83 Delež pri Gosp. zv. 100 — Delež pri Zadr. zvezi 200 103 028 70 103.028 70 112.911 42 112.911 42 II 1 II 1 1 | Hranilnica in posojilnica v Trnovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno leto 1905. člani: začetkom leta 1905. 690, v upravnem letu pristopilo 41, odpadlo 6, koncem leta 1905. 725. Deleži: začetkom leta 1905. 690, v upravnem letu prirastlo 41, izplačano 6, koncem leta 1905. 725, odpovedano: 0. Denarni promet: K 793.304-57. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) ! K h Deleži 82 Deleži 12 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 154.418 36 pitalizov. obrestmi 179.161 39 Dana posojila . . 146.827 82 Vrnjena posojila 87.674 99 Tekoči račun s zvezo 52.665 85 Tekoči račun z zvezo 85.703 20 Inventar premični . 64 02 Plač. obr. od posojil 36 099 35 Obr hr. vi. izplačane 1.426 76 Upr. in urad. prisp. 803 87 Obr. hr. vi. kapitaliz. 15.372 33 Pristopnine . . . 22 — Obresti tek. računa 12 041 36 Prehodni .... 655 10 Obr- pos. povrnjene 85 21 Gotov, začetkom leta 13.479 59 Upr. in urad. stroški 4.323 72 Naložen denar . . 1.693 62 Prehodni .... 852 03 Got. 31. decem. 1905 13.898 41 403 681 49 403 681 49 I Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) 1 K h Posojila 655 559 14 Deleži 1.450 Inventar premični . 1.536 07 Hranilne vloge s ka- Zaost. obresti posojil | 10.950 09 pitalizov. obresti . 410.125 65 Tiskovine . . . . 500 — Tekoči račun z zvezo 270 025 10 Delež „Zadr. zvezi" 1.000 — Predpl. obr. posojil 1 046 71 Delež pri Ljud. pos 4 — Rezer. zaklad s prisp. 12.247 75 Naložen denar . . 12 750 52 Čisti dobiček . . . 1.612 57 Prehodni . . . . 303 55 Gotov. 31. dec. 1905 13 898 41 696 507 78 696.507 78 Člani: stanje začetkom leta 1905 111, v upravnem letu pristopilo 24, izstopil 6, koncem leta 1905 129. Deleži: stanje zač. 1. 1905 111, v uprav, letu prirastlo 24, odpadlo 6, koncem 1. 1905 129; odpovedano: 0. Denarni promet: K 99.527'35. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) . K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 1 48 _ Deleži 12 _ Posojila 27 402 Deleži 258 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 13.003 34 Tek. račun s Zvezo 24.327 13 Hranilne vloge s kap. pital obrestmi . j 37.971 62 Dana posojila . . 9.390 — Inventar premični . 209 27 obrestmi . . . 53.389 19 Vrnjena posojila . . | 6.156 — Tekoči račun. . . 24 417 21 Zaostale obresti pos. 126 06 Predpl. obresti pos. 398 49 Tek. račun z zvezo 2.527 62 Obr. hran vlog izpl. 157 42 Vrednost tiskovin 150 — Rezer. zaklad z obr. 207 19 Obresti tek. računa 517 21 Obresti hr. vlog kap 1 553 82 Delež pri Zadr. zvezi 400 — čisti dobiček . . . 161 O8 Plačane obr. od pos 1.735 01 Uprav, in urad. stroš. 115 76 , „ Ljud. posoj 4 — Pristopnine . . . 24 — Ren. dav. in nep. pr. 16 38 Gotov. 31. dec. 1905 1.795 49 Zamudne obresti 4 72 Doplačilo del. Zvezi 200 — Gotov, začet. 1. 1905 J 1.677 24 Gotovina konec leta 1 795 49 50 661 41 50.661 42 1 54 413 95 54.413 95 II 1 II 1 1 1 1 Posojilnica v Zatičini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XI. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 110, v upravnem letu pristopilo 8, odpadlo 1, stanje koncem leta 117. Deleži: začetkom 1. 1905 110. v upravnem letu prirastlo 8, izplačano 1, koncem 1.1905 117, odpovedano: 0. Denarni promet: K 67.354-83. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 80 Deleži 10 Posojila .... 48.413 Deleži 810 Hran. vloge s kap. Vzdignene hran. vi. 12.390 79 Naložen denar . . 447 — Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 19 878 52 Dana posojila . . 5.050 — Inventar premični . 256 81 obrestmi.... 36.885 54 Vrnjena posojila 2 944 — Tekoči račun z zvezo 11.400 — Inventar nepremični 200 — Tekoči račun z Zvezo 12.102 97 Tekoči račun z zvezo 4.428 36 Obresti hranil, vlog Zaostale obr. posojil 951 19 Plač. obr. od posojil 365 16 Plačane obr. posojil 2.090 02 izplačane . . . 103 36 Vrednost tiskovin . 100 — Izposojila .... 1.782 25 Upr. in uradni prisp. 16 40 Obr. hran. vlog kap. 1.250 33 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Pristopnine . . . 17 05 Obresti tekoč. rač. 1.180 80 Delež pri Ljud. pos. 4 — Zamudne obresti 18 02 Upr. in urad. stroški 72 93 Izguba 523 95 Got. začetkom 1.1905 4.230 — Ren. dav. in nep. pr 36 50 Got. koncem 1 1905 49 91 Vrnjena posojila. . 1.817 75 Nagrade .... 260 — Najemnina . . . 80 — Got. koncem 1. 1905 49 91 33 702 37 33 702 37 51 945 86 51.945 86 | II 1 | II 1 Hranilnica in posojilnica v Žužemberku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za IV. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 288, v upravnem letu pristopilo 150, izstopilo 3, stanje 31. decembra 1905 435. Deleži: stanje zač. 1. 1905 288, v upravnem letu prirastlo 150, izplačano 3, koncem 1. 1905 435; odpovedano : 3. Denarni promet: K 507.531-40. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K Ib Deleži 150 Deleži 1 Hran. vlog. s kap. ob. 122.507 46 Vzdig. hran. vloge . 62 897 96 Tekoči račun . . 8.786 04 Dana posojila. . . 111 542 39 Vrnena posojila na Naložen denar . . 44 192 80 tekoči račun . . 533 28 Inventar .... 935 36 Vrnjena posojila 21 042 34 Ohr. hran. vlog kap. 12 273 68 Vrnjeni nal. denar . 69.206 66 Obresti tek. računa 66 68 Obresti nal denarja 2.104 80 Obr. pos. povrnjene 48 03 Obresti tek. računa | 10 28 Upr. in urad. stroš. 951 10 Plač. obresti posojil 11.682 15 Rent. d. in nep. prist. 149 71 Upr in urad. prisp. 615 43 Prehodni znesek 16 849 20 Pristopnine . . . 150 — Darila 100 — Prehodni . . . . 16.930 27 Gotov. 31. dec. 1905 7.515 58 Gotov, začet. 1. 1905 3.804 78 257.523 49 257.523 49 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 280.232 80 Deleži 442 Tekoči račun z zvezo 606 24 Hr vlog. s kap. obr. 323 368 87 Naložen denar . . 37.300 08 Tek. račun z „Zvezo" 2 009 87 Vrednost inventarja 1.295 99 Predpl. obr. posojil 936 03 Zaostale obr. posojil 4.449 01 Rentni davek in ne- Razni 511 53 posredna pristojb. 184 09 Prehodni zneski . . 1 40 Rez. zaklad s prisp. 2 829 02 Gotov. 31. dec. 1905 7.515 58 čisti dobiček . . . 2.142 75 331.912 63 331.912 63 1 GOSPODARSKO BERILO. Hrvatsko - slavonska zemaljska izložba stoke, (konja, goveda, svinja, ovaca i koza) peradi, pčela, mliekarskili proizvoda, krmiva, gospo-darskih strojeva, vinogradarstva, voćarstva i uresnog vrtijarstva g. 1906. u Zagrebu. PROGRAM. Na temelju naredbe svjetloga Bana kraljevinah Hrvatske, Slavonije i Dalmacije od 17. listopada 1905. broj 78326, prirediti če se u glavnom gradu Zagrebu tečajem mjeseca rujna 1906. zemaljska izložba stoke (konja, goveda, svinja, ovaca i koza), peradi, pčela, mliekarskih proizvoda, krmiva, gospodarskih strojeva, vinogradarstva, voćarstva i uresnog vrtijarstva, eventualno, bude li godina povoljna i izložba voća i grožđja. Izložba ima da predoči gospodarima domovine naše današnje stanje gori navedenih toli važnih gospodarskih grana unutar područja kraljevinah Hrvatske i Slavonije. Ona ima nadalje da nam pokaže, kako u nas valja rečene gospodarske grane da razvijati. Konačno joj je svrha i ta, da stranom svijetu, kamo u glavnom ide izvoz naših gospodarskih proizvoda prikaže, što imademo, te koja su u nas najbolja vrela za robu, koju on traži Biti će jedna od najvažnijih zadaća izložbenog priredjenja, da se što više interesenata iz inozemstva, koje naši gospodarski proizvodi zanimati mogu, o izložbi ubavjesti i na posjet njezin sklone. — Uz to služiti će izložba i tome, ga se domači naši gospodari upoznadu sa domaćim proizvoditeljima razni li potreb-štinah, koje, radi nepoznavanja domaćih producenata, — prečesto još iz inozemstva dobavljaju. Ovako će izložba biti isto tako poučna za svakog misaonog gospodara, kao što će nam donieti i materijalnih probitaka. Izložba obuhvaća sliedeće skupine: I. Stoka. A. Konji. 1. Konji težkog soja za teglenje: a) pastusi razplodu dorasli (preko 3 godine), b) pastusi mladi (od 1 do 3 godine), c) kobile sa ždriebetom do 1 godinu starim, d) ždriebice od 1 do 3 godine. 2. Konji lagljeg soja za jašenje i vožnju u kasu: a) pastuci razplodu dorasli (preko 4 godine), b) pastuci mladi (od 1 do 3 godine), c) kobile sa ždriebetom do 1 godinu starim, d) ždriebice od 1 do 3 godine. 3. Magarci i mule. B. Goveda. 1. Crveno-šara goveda. Čistokrvna pincgavsko-molltkalska pasmina : a) bikovi razplodu dorasli i mladi bikovi preko 6 mjeseci stari, b) junice preko 6 mjeseci stare, c) krave s teletom, d) krave muzare bez teleta. Čistokrvna simenthalska pasmina : ti)i c), d), kao pod 1. Križanci ovih pasmina sa domaćom stokom: a), b), c), d), kao pod 1. 2. Podolska goveda kao pod 1. 3. Goveda inih pasmina kao pod 1. 4. Tovljena goveda (volovi, krave, bikovi). 5. Volovi za teglenje. C. Svinje. 1. Englezke pasmine: a) biela, srednja i velika, b) crna (bekširska). 2. Križanci englezke pasmine sa domaćim raznim pasmina. 3. Turopoljska pasmina. 4. Mangalica (biela, crna i bielo-trbušasta. 5. Ine pasmine. D. Ovce i koze. E. Pomagala stočarstva (internacionalno). II. Perad. 1. Kokoši i pietlovi. 2. Guske i patke. 3. Purani. 4. Golubovi. 5. Ina perad. 6. Jaja za eksport, sortirana i pakovana, perad zaklana. 7. Strojevi za umjetno valjenje peradi. 8. Ini strojevi i potrebštine za peradarstvo (internacionalno). III. Pčelarstvo. 1. Živi pčelci u košnicama razna sustava. 2. Košnice i ini pčelarski alat, pčelinjaci. 3. Med, proizvodi od meda. IV. Mljekarstvo. 1. Svjež maslac i maslo. 2. Sir. 3. Konzervirano mlieko i ine mljekarske konzerve. 4. Kazein. 5. Mljekarski strojevi (internacionalno). V. Krmiva (internacionalno). 1. Sijeno i slama priredjem za eksport, za potrebu vojničtva i t. d. 2. Ensilaža. 3. Kriepka krmiva (posije, tušak, krmivo brašno, uljene pogače i t. d.). 4. Sjeme krmivih bilina.. 5. Strojevi za tlačenje sjena i pripravu krme. VI. Gospodarski strojevi (internacionalno). 1. Plugovi, valjci, brane. 2. Kultivatori. 3. Sijala. 4. Kosila. 5. Mlatila. 6. Strojevi za čiščenje žitka. 7. Ini gospodarski strojevi. 8. motori. VII. Voćarstvo i vinogradarstvo. A. Voćarstvo. 1. Voćke ciepljene visokostablovite. ,, „ polustablovite. ,, ,, čučavice. „ „ sadnice divljake. 2. Strojevi za kozerviranje voća (internacionalno). 3. Ino voćarsko orudje (internacionalno). B. Vinogradarstvo. 1. Loza domaća. 2. Loza amerikanska neciepljena i ciepljena. VIII. Uresno vrtljarstvo. Vino i rakija se ne će na izložbi izlagati niti nagrađjivati. Nu da se omogući proizvoditeljima vina, rakije i. t. d., da svoje proizvode iznesu pred javnost, urediti će se u izložbi kušaone za vino, rakije i t. d., u kojima će se ovi proizvodi točiti uz stalne cijene na čaše ili u bocama. Kušaone biti će trovrstne: 1. Zajednička velika kušaona, u kojoj će izložbeno povjereničtvo po svojim organima dati točiti pića. 2. Posebne male kušaone (lože), koje su smještene u anexima zgrade zajedničke velike kušaone, te se iznajmljuju uz plaćanje pristojbe od 120 kruna. U tim malim kušaonama imadu oni, koji su ih najmili, sami voditi brigu oko razpačanja svojih proizvoda. 3. Posebni paviljoni, koji stoje sami za sebe, te se imadu podizati po dotičnicima samim, koji i sami imadu voditi brigu oko razpačavanja svojih proizvoda. Proizvoditelji, koji reflektiraju na posebne male kušaone ili posebne paviljone, imadu se glede potanjih uputa obratiti izravno na podpisanog kr. vladnog izložbenog povjerenika Proizvoditelji, koji žele svoje proizvode prodavati u zajedničkoj kušaoni, neka svoje prijave istim putem, kao ostale prijavnice za tu izložbu, ovamo dostave. Ovi proizvoditelji imadu zajedno sa prijavnicom priposlati po jedan ogledak svakog prijavljenog vina, koje će se povjerenstveno kušati i na temelju toga prijavitelj ubavjestiti, da li se njegova prihvaća ili ne. Prihvatiti se mogu samo vina zrela za boce (Flaschenreif). Od svaki vrsti vina mora dotičnik priposlati kasnije za kušaonu barem 50 boca (za biela vina zelene renske, za crna bordožke boce od 0.7 litre), od rakija barem 10 boca od 0.5 litre uz naznaku ciene, koju zahtjeva za svaku bocu. Boce će se na zahtjev priposlati uz en groš cienu. Etikete itd. imade svatko sam na boce staviti itd., — osim ako izričito želi, da to učini izložbeno povjerenstvo. Samo takovi producenti, koji svoj proizvod stavljaju u posebnim bocama (u ubliku čuturice, pehara itd.) u promet, mogu ga u tim bocama i priposlati za kušaonu. Vino tako priposlano prodavat će izložbeno povrejenstvo u korist dotičnih producenata, te će pribiti k cieni, ustanovljenoj po producentu u ime troškova lO°/o, a uz to i iznos točarine odnosno gradske uvoznine. Neprodana vina vratiti će se producentom nakon izložbe. Trajanje izložbe. Svečano otvorenje izložbe osim odjela: stočarstvo, perad, pčele i mliekarskih proizvoda, usliediti će 1. rujna 1906. Izložba stoke, peradi, pčela i mliekarskih proizvoda otvoriti će se 15. rujna i trajati će do uključivo 19. rujna. Izložba voća i groždja otvoriti će se 2 0. rujna i trajati će do 30. rujna, kojim se danom izložba u obće zaključuje. Posebna priredjivanja za vrieme izložbe. Utakmice (konkurencije) obdržavati će se na razne dane, koji će se kašnje ustanoviti: 1. Za vina domaćih vinogorja ponajprije za svako posebice, a tada za sva zajedno tim načinom, da će posjetitelji izložbe odnosno kušaoci vina glasovnicama moći podati svoje mnienje, koje im se vino čini najboljim. U tu će svrhu na dane konkurencije vina dotičnog vinogorja biti točeno po djevojkama u narodnoj nošnji onoga kraja u čašama od O'l litre za cienu od 10 filara. Uz svaku čašu dobiti će svaki kušatelj vina glasovnici! za odnosno vino, koju će moći predati u žaru za glasovanje. Posljedak glasovanja objelodanjivati će se putem novina. Na konkurenciju metnuti će se ipak samo vina onih producenta, koji to sami žele. 2. Za gospodarske strojeve i to predvidljivo za mlatnju, za čišćenje žitka, za prešanje voća i groždja, za sječkanje, za mliekarske strojeve itd. Predavanja uz praktične demonstracije. Predhodno su uzeta u izgled sljedeća predavanja: 1. 0 gospodarskim strojevima. 2. 0 konserviranju voća, pravljenju konzerva, voćnih sukova, ukuhanog voća, pekmeza itd. specijalno za kućanice. 3. 0 pakovanju groždja i voća za eksport. 4. 0 umjetnom valenju peradi, tovljenju, klanju i pakovanju peradi za eksport. 5. 0 pčelarstvu, dobivanju meda in voska. 6. 0 mliekarstvu i baratanju modernim mliekar-skim orudjem. 7. 0 gospodarskim melijoracijama tla, specijalno o drenaži. 8. Spremanje, sortiranje, pakovanje jaja za trgovinu. 9. 0 gojitbi kunića. 10. 0 podkivanju konja i njezi kopita. Predvadjanje nagradjene stoke biti će za trajanja izložbe stoke vsaki dan prije i posije podne u posebnom u tu svrhu u red jenom prostoru izložbe. Naučni izleti. 1. Na zemaljsko dobro Božjakovinu svakog ponedjeljka dok izložba traje (na cieli dan). 2. Na kr. gospodarsko učilište u Križevcima svake nedjelje dok izložba traja (na pol dana). 3. Na privatna vlastelinstva i gospodarske tvornice po kasnijem razporedu. Za te izlete se imadu sudionici javiti dan prije u izložbenom uredu, koji će u izložbi smješten biti. Zabave i svečanosti ustanoviti će se posebnim programom. Obće ustanove izložbe. U skupinama „Krniva11, „Gospodarski (mljekarski, vinogradarski, voćarski i. t. d.) strojevi11 i „Pomagala stočarstva11 može svatko izložiti (interna-tionalno), u ostalim samo gospodari iz područja kraljevinah Hrvatske i Slavonije. Za izložbeni prostor plaća se u prvospomenutim skupinama (krmiva, gospodarski strojevi i pomagala stočarstva): 1. U nadkrivenom prostoru pristojba po 1 m2 od 4 K (četiri K). 2. U otvorenom prostoru ne plaća se nikakova pristojba. Za stoku, perad, pčele, mliekarske proizvode, vinogradarske i voćarske izložke, te za uresno vrtljar-stvo, ne plaća se nikakova pristojba. Prijave za izložbu primaju se do 1. svibnja t. g. te se i madu dostaviti na adresu kr. vlad. izložbenog povjerenika. Kasnije stigle prijave mogu se uvažiti samo prama razpoloživom još prostoru. Prijavitelji biti će u najkraćem roku ubavješteni o prihvatu ili neprihvatu njihove prijave. Eventualna pristojba imade se namiriti po dobivenoj ubavjesti o prihvatu prijave u roku od 14 dana. Izložbeni predmeti (ne živi) uživaju na kr. ug. drž. željeznicama pogodovnost, da se bezplatno od-premaju sa izložbe izložitelju natrag. Stoka opredieljena za izložbu, odprema se na kr. ug. drž. železnicama uz sniženu tarifu, koja valja za razplodnu stoku. Glede pogodovnostih na inim željeznicama slie-diti će shodna oglašenja. Sve životinje moraju biti providjene propisnom marvinskom putnicom i brojem pod kojim će biti unešene u katalogu izložbe. Taj će se broj (na tablici) dostaviti svakom izložitelju prije nego bude živinu na izložbu odpremao. Krma i stelja za stoku prodavati će se na izložbenom prostoru uz posebnim cienikom ustanovljene ciene, tamo će se dobivati i užeta za stoku, čabri za napajanje, česala i. t. d. Mlieko od krava — u koliko stranke ne budu same s njime razpolagale — odkupiti će se takodjer po posebnom eieniku na izložbi samoj. 0 vrstnoći izloženih životinja i predmeta suditi će za svaku skupinu posebno sastavljena povjerenstva (jurye), koja će i nagrade dopitavati. Za veće posjednike i izložitelje ustanovljene su počastne nagrade (umjetnine, diplome, i medalje), za manje gospodare novčane nagrade, od kojih najviše iznose po 300 kruna. 0 svim izloženim predmetima i životinjama biti će sastavljen katalog, koji će posjetiteljima moči kasnije služiti kao adresar izložiteljab, tvrdkah i. t. d. Za katalog primaju se u svrhu reklame oglasi, za koje se plaća: za čitavu stranu . . . 30 kruna, za pol strane .... 20 kruna, za četvrt strane ... 15 kruna, Sve pobliže objavesti daje kr. vladni izložbeni povjerenik. Naprednikove kokoši. Oče naprednik, Vi hočete tedaj napraviti iz svojih kurjih gred zlato jamo, cekin za cekinom naj Vam prifrči iz kokošnjaka v omaro in kokoš naj bo sreča in blagor Vaše domačije. Ino, to je lahko in urno rečeno, ne tako zlahka pa izvršeno. A da se pa le narediti. Le poslušajte me, očka Naprednikov, v nedeljo popoldne, ko pridete od krščanskega nauka in ste vprašali mlajše fantine in dekleta, koliko jim je ostalo v glavi od nauka, pokličite k sebi sosede in vzemite si za možati predmet svojih razgovorov domače kokošarstvo. Glejte, ljubi oče Naprednik, za dobičkonosno perutninorejo je treba najpreje pravilnih kokošnjakov. Ako takih nimate in jih tudi ne morete napraviti, potem rajše pustite kure pri miru. Pri nas je po zimi mrzlo in ostro vreme, cele dni dežuje. Mokrega mraza pa kokoš ne prenaša, to je zanjo strup. Kurji hlev naj bo visok tako, da hodiš lahko po konci v njem, biti mora lepo gorak in dovolj zračen, a Bog ne zadeni prepiha! Prepih je smrt za perutnino! Kure sede rade na drogovih, toda ti morajo biti okrogli in vsaj 8 cm debeli, če hočeš, da živali sede mirno. Drogovi pa ne smejo biti eden visoko, drugi nizko, ampak vsi v enaki višini, drugače skačejo živali gori in doli, kajti vsaka hoče sedeti najvišje. Tudi prenizko ne smejo biti drogovi, vsaj pol metra naj bodo od tal in 40 cm drug od drugega. Na tla potresi peska, pomešanega s pepelom in apnom, zelo dobro je tudi nekoliko suhe, zdrobljene šote pomešane z apnom. Ako si ne morete napraviti posebnega kurnika, si utegnete pomagati tudi z govejim hlevom. Treba vam je le nekoliko pomisliti, kam bi lahko pribili kako desko in nanjo pritrdili nekaj iz slame pletenih gnezd, samo da tje ne more nikak prepih. V hlevu je toplo; kokoši živini prav nič ne škodujejo in tako imate dve muhi na en mah. Topel, zdrav hlev je prvi pogoj vspešne perutninoreje, zdaj pa v ta hlev pravo kokoš. Ja, pravo kokoš! Naša navadna kura, ki jo imamo, v marsičem ne ugaja. Je velikrat premajhna, do 2 funtov težka, leže majhna jajca, komaj 5 do 6 dkg težka, pozno začne nesti, prerada koči in zoper to bolezen nobeno pomakanje v gnojnico nič ne pomaga, kadar pa nese, gre prav rada na skrito mesto, da jajec ne najdete. To ni vse skupaj nič, zato proč s takimi živalmi, proč v kuhinjski lonec! „Kakšne kokoši pa si naj napravim ?“ tako vprašate. Vidite, stvar je taka: Najpreje se vprašajte, ali hočete prodajati bolj jajca ali pa raje živali za meso. Ako mislite bolj na jajca, tedaj si nabavite laško puto. So kaj lepe živali, ne izbirčne v piči, so dobre koklje in neso veliko jajec. Prave italijanke imajo rmene noge, rmen kljun, in rdeč, doli viseč greben, ki stoji samo pri petelinu po konci. Na barvi ni nič ležeče, naj bodo črne, pisane, skobčeve barve, a noge in kljun morajo biti rmene in greben rdeč. Najbolj prav naredite, ako pustite nekaj domačih kokoši, ki rade neso in jih križate z laškim petelinom. Taki mladiči se pri nas bolje obnašajo nego čisto pleme vsled osornega podnebja. Splošno znese kokoš v celem življenji kakih 600 jajec: v prvem letu 20 do 30, v drugem 130 do 150, v tretjem največ, potem gre pa zopet nazaj; nad 4 leta stare ne pusti nobene kokoši. Poleg laške kokoši so dobre jajčarice tudi francoske kokoši Londonske pasme. Ako pa greste bolj na meso, potem vam svetujem, napravite si francoske pasme lafleš ali krefker. Te kokoši nastavijo obilno mesa na prsih in ledjih, pa neso tudi precejšnja jajca, a imeti morajo dobro pičo. Zelo vam priporočam križanje vaših kokodajsk z dobrim lafleškim petelinom, ako hočete mesnatih kokoši in posebno mlade lafleške se dajo opitati prav hitro in dobro. V 14 do 20 dneh mora biti pitanje končano. Dobro sicer vem, da imate po dvoriščih eden kohinkinke, drugi Španjolke, tretji dorking-kokoši, četrti hamburžanke, toda pustite to šarjenje v miru, vsaka teh vrst ima na sebi kako napako, ki odvaga in uniči vse njene dobre lastnosti. Pa še nečesa nikari ne pozabite: piče. Brez hrane ni jajca. Posebno po zimi, ko si kokoši ne morejo iskati 'zunaj na vrtu zrnja in črvov, je treba krmiti. Narežite prav, prav na drobno suhega sena in pomešajte ga med kuhano pičo, za kokoši je to izvrstna piča. Imenitna piča za zimo je tudi močnik iz zdrobljenega in kuhanega korenja, krompirja in pese, med katere se na vsakih 10 živali potrese pest mesne moke. Mesna moka je po zimi zelo potrebna in ne predraga. Večerjo morajo imeti kokoši po zimi že ob 3 do 4 uri. Ako me vprašate, kje prebivajo možje, ki prodajajo laške pute, Londonke i. t. d. Vam lahko imenujem perutninarski zavod Ant. Lehrmana v Tržiču, ki izdaja tudi strokoven list za perutninstvo. Naj bo dovolj za danes, moj ljubi očka! Poprimite se! Pomagajte gospodariti, zakaj tisoče in tisoče kronic bi lahko dobival naš slovenski kmet za jajca in perutnino, samo treba je majhno skrbi za stvar, za katero se danes nihče ne briga. F. P. Velike napake pri vzgoji svinjske mladeži. Vzgoja svinj morala bi biti po svoji vrednosti in važnosti mnogim bolj pred očmi in v oskrbi, da bi lahko in gotovo več dobička dajala. Temu nasproti pa je povsod mnogo pogreškov, katere hočemo tukaj na kratko omeniti. 1. Pomanjkljivost v izbiranju plemenjakov. а) Najlepša praseta se prodavajo, namesto da bi se obdržala za pleme. Le slabotna in revna se v ta namen rabijo. Na videz se pri prvih dobi nekaj več novcev, ali v prihodnjem zarodu se vedno pozna velika škoda. б) Ne pomišlja se tudi na to, da se s tem mnogi rodovitni prasnici skvari plod s tem, ker ni bila pravočasno in pravomoćno oplojena. To se skvari na prasnici in ta napaka se baje navadno prenese na mladiče. c) Merjasci se spuščajo brez ozira na njih sposobnost in vrednost. Grleda se mnogokrat več na nizko ceno tega. Razume se, da od slabega plemenjaka ni pričakovati lepega zaroda. 2. V tej stvari pa je tudi velika odgovornost občine, oziroma okrajnih zastopov. Teh obeh faktorjev dolžnost je, da se občine oskrbe na ta ali oni način z dobrimi plemenjaki. Se večjo skrb naj bi v tem si prizadele kmet. podružnice, katere bi si tem potom pridobile kaj lep ugled. 3. Predčasno spuščanje k plemenu mrjasca in svinje. To se zgodi običajno že v 4—5 mescih, dočim je zrelost za rast plemenenja v 20. mescih najbolj gotova. Ako se to pokaži, pozna se gotovo na slabih potomcih. 4. Pomanjkanje gibanja. Svinje za maslo ali Špeh, naj imajo bolj mir, svinje za pleme pa se morajo bolj gibati. Tako je svetovati še brejim svinjam. Ako se te ne gibljejo, je lahko mnogo slabih slučajev v razvoju pri porodu. 5. Slaba hrana svinje. S tem smo prišli do poglavitne reči. Kakoršna hrana, takšna žival, tako je navadno. Ako pa že navadna žival hira ob medlej hrani, kako pa bo prasnica dobro preživela morda do 10 mladičev. Takrat se nam pač ne sme smiliti, — seveda bolj po pameti — dati ji kaj priboljška, da s tem dobimo kaj bolj krepkega zaroda. 6. Predčasno odstavljenje prascev. To se stori po nekod že čez 3 tedne. V resnici bi se imelo zgoditi še-le v šestem tednu. 7. Slabo hranjenje praset po odstavljenju. O tem bi se dalo še mnogo govoriti. Tukaj je nadaljevanje vzreje, in kakoršna je ta, takšno bode živinče, takšen bo uspeh. Cas se tedaj ceni po tednih, računi se živina tudi tako. Torej — skrbimo za živino! Voda od kuhanega krompirja, kot zdravilo proti ušim pri živini. To se priporoča kot domače zdravilo in gotovo ni škodljivo. Ušiva mesta živali, kakor vrat, ob-plečje itd. se natančno preišče in z imenovano vodo čvrsto izmije. V tej vodi je obilno udeležen tako imenovan ,,Solanin“, znan kot sredstvo proti kožnim boleznim. Pri tej reči je pač opomniti, da se mora čuvati dati te pijače živali piti. ,,Solanin“ namreč zelo uničuje mrčes na životu živine, tudi mrčes na rastlinah, a je v notranjosti telesa jako strupen. Čudno pa je, kakor se priporoča, da se z imenovano vodo najlažje čisti raznovrstna tkanina in tudi umetna kovina. V tej reči naj nas skušnje največ uče. Statistični podatki o letini na Kranjskem v letu 1905. Rodovitnega sveta je imela naša dežela v 1. 1905: njiv 147.606 ha, travnikov 172.529 /z«, vrtov 7.880 M, vinogradov 10.485 ha, pašnikov 155.068 ha, planinskih pašnikov (alp) 13.642 ha, gozdov 442.178 ha, jezer, močvirja in ribnjakov 1.622 ha, skupaj 951.010 ha. Letina glavnih poljskih pridelkov je znašala: pšenice se je pridelalo 275.441 hi, rži 184.323 hi, ječmena 175.087 hi, ovsa 371.756 hi, koruze 274.957 hi, ajde (prvega pridelka 6.034 hi, druzega pridelka 202.388 hi) 208.022 hi, prosa in sirka 154.669 hi, fižola, graha in leče 45.018 hi, konopelj 1.085 q, lanu 3.937 q, krompirja 2,840.082 g, pese in repe prvega pridelka 221.434 q, pese in repe druzega pridelka 1,006.113 q, zelja 197.802 q, buč 20.290 q, sena, otave in detelje 787.657 q, mešanice 48.968 q, deteljnega semena 2.240 q, košnja na travnikih 4,198.151 q, slame 1,835.458 q, vina 156.713 hi, sadja (peškatega 49.885 q, koščičastega 21.165 q, orehov 2.655 q) 73.705 q. Vsa letina se v desetletnem primerju more imenovati v obče dobra, obilo se je pridelalo okopavin in sena, manj vina, malo je bilo pa sadja. Kakšna bode letos letina? Ako primerjamo gori navedene podatke o množini raznih lanskih pridelkov po sedanjem stanju setve in rašče, imamo i letos vsaj isto množino in kolikost pridelkov pričakovati, kakor lani, če nam bode toča prizanašala in ne nastane prehuda suša. Iz tega jasno sledi, kako je odvisna letina od vpliva vremena, kako je marljiv naš kmetijski stan in kako stavi svoje upanje v Božjo previdnost! Vranec v zadregah! „Rujavec, jaz ne morem več prestajati; moje potrpljenje gre h kraju, muke so prevelike, same bolečine, bi prišel kmalu z uma, ljudje sb brez srca, barbari11, — tako rezgeče vranec, kar črn od jeze nasproti svojemu tovarišu rujavcu, ko stojita oba iz-prežena v hlevu! „Bog se naju usmili, vranec, tudi meni je sko.ro slabo, ves gobec imam od brzda ranjen, da še jesti ne morem11. — „Meni se ne godi prav nič boljše, rujavec. Kamen bi se nas moral usmiliti, in človek? Med delom kar dežuje na nas kletvic in toče narejene iz biča tako, da bi se bolečin najraje pogreznil v zemljo. Kako brezsrčen je pač človek! Ja rujavec, ali mar misliš, da ljudje vedo, čemu da nam je dal dobri Stvarnik košati rep? Jaz bi rekel, da tega niti ne slutijo. Za ljudi je rep odveč in zato mislijo, da imajo pravico, da ga, kakor se jim ravno poljubi predelajo, odstrižejo, odsekajo; konjski prekupci nam ga večkrat s slamo privežejo prav na kratko. Dobri Bog pa nam je dal rep za orožje proti mušicam, obadom, komarjem, osam in človek greši, ako nam ga prikrajša, priseka, z eno besedo, ako posnema v tem neumnem oziru Angleže! In temu barbarstvu smo izdani na milost in nemilost11! „Prav imaš, vranček, hudo je biti konj. Po zimi smo zmrzovali, gospodar je hotel, da bi bila barve sive, kakor dve podgani in nama je dal postriči dlako, toplo odejo najine kože, ki nama jo je dal Stvarnik. Toda, kaj moremo mi zoper to? Koliko se je n. pr. vže pisalo zoper neumne, mukapolne očesne zaklopnice! Mar ljudje kaj slišijo? Niti ne mislijo ne na to, da bi potrgali one grozne zaklopnice s komatov. Jeli stoje naše oči tudi na straneh, kaj se briga človek za to. Natakne nam zaklopnice, naše oči se morajo sukati naprej, obole, večkrat tudi oslepe! Ali bi ne bilo nujno potrebno kaznovati takih ljudi?11 „Ej, Rujavček, nikari vendar ne upaj kaj tacega! Poglej le tukaj najin hlev! Ali si moreš misliti bolj umazan brlog? Temno, mokrotno, smrdljivo in gavtri za seno so tako visoko, kakor bi imeli mi konji ka-meline vratove ali celo žirafine. Prah in smeti nam lete pri jedi v oči in jasli so čisto podobne votli, trohneli vrbi ob potoku!“ „Moj ljubi vranec, mi moramo svet spreobrniti, tako ne sme iti več naprej. Ako nočejo ljudje poslušati naših prijaznih besedi, no, pa rabimo silo. Saj ljudje tudi tako ravnajo. Ako se ne morejo v miru pobotati mej seboj, tedaj gredo s topovi drug na drugega. Domenimo se s svojimi tovariši, fijakarskimi, vojaškimi, gosposkimi, kmečkimi itd. in napišimo dolgo pismo na društvo za varstvo živali, v kojem razložimo svojo bedo in potem naj društvo napne vse svoje sile, da zboljša naše stanje. Saj pa to tudi za- služimo. Mi orjemo, branamo, obdelujemo njive za kruh, vlečemo vsakovrstne tovore, hodimo tudi na vojsko, mi smo najžlahtnejše živali na svetu Ljudje dajte se poučiti. Usmilite se svojega najboljšega pomočnika, svojega dobrega zvestega konja. Kolikokrat je človek v skušnjavi, ko vidi hlapca kako s tankim vozlatim bičem poka konja okrog ušes in po drugih najobčutljivejših delih, jih suje surovo v trebuh, jih pušča vse potne od težkega dela stati na vetru pred gostilno — človek je pri tem skušan, da bi potegnil hlapcu, ozir. gospodarju bič iz rok in ga premikastil ž njim, kar bi se le dalo, kakor tudi res zasluži. Zato vam kličem tudi jaz ljudje božji: Usmilite se svoje živine, kakor se je usmili pravični; saj vam pomaga živina služiti kruh in lajšati trudapolno delo. Dajte ji zdrav, snažen hlev z nizkimi jasli, svežim zrakom! Iz konjske oprave odstranite vse nepotrebne in mučne reči. Ako storite tako, bo blagoslov in dobiček vam za petami in ne bo si vam treba v poznejšem življenji očitati reči, ki vam ne bodo dopale. Blagor gospodarju in hlapcu, ki privoščita vsakomur kar je prav, tudi živini. Težko je delo spomladi in poleti; zatorej na delo z živino brez biča, brez kletve. Fr. P. Zimska semena. Ker se bo treba pravočasno preskrbeti z semeni za zimsko setev, potrudili smo se dobiti že danes oferte, „Proskobetz originalnega Hanna zimskega ovsa prve vrste iz delniške sladkorne tovarne Kvossitz iz Moravske11 in „šesterovrstni Mamut-ječmena iz sladkorne tovarne Ed. Seidl in drug iz Steinitz-a“, vsled česar se obračamo do vseh naših p. n. zadrug, kakor tudi vseh druzih članov s prošnjo, da nam takoj naznanijo posebni kvantum, katerega upajo porabiti, da se bomo še pravočasno preskrbeli. Cene pa danes še ne moremo določiti, ker bo to odvisno od množine naročil, katera bomo prepisali. Na prepozno došla naročila, oziralo se bo le toliko časa, dokler bo pripuščala zaloga. Gospodarska zveza. Prinnrnfia en • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-ri ipuruVa OD. (jgm jn poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Seme kašeljskega zelja, Sr."SS delek, zajamčeno pristno in kaljivo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Liubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. Rnrinrna (m letrit gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni uauci iltt lo Ul J, kleti 4000 hi črnega in 500 hi belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Baderni. Službo išče štacunski sluga, 30 let star, zvest, zanesljiv. Služboval je že v večjem konsumnem društvu kot donašalec blaga in je tudi pri prodaji pomagal. Dva dveletna črna pincgavska žrebca „ViguS Ljubljano v župnišču. Zadružna tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omej. zavezo Sta-rl trg' šte-xr. ±0 priporoča koverte s Ormo, pismeni papir, vizitnice ter vsa v to stroko spadajoča dela po _____ najnižji ceni. Vnanja naročila 50 točno izvršujejo. Znana „Pezdirčeva11 gostilna v Metliki s pripadajočimi gospodarskimi poslopji se w proda ali pa da takoj v najem. Pojasnila daje: Hranilnica in posojilnica v Semiču. Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p. n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blago vole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. Pri nakupu klajnega apna zahtevajte pismene garancije zato, da ima v sebi fosforjevo kislino in daje čisto! Poslano blago dajte preiskati! Spoznali boste, da so vsi posnemki slabi in da je le naša postavno zavarovana znamka najboljša! Zahtevajte torej povsod izrecno le pristno, skozi 14 let preizkušeno Barthelovo Majno apno. Cene zmerne. — Priznanja zastonj. MIH. BARTHEL S, Comp., Dunaj, X/3 Siccardsburggasse 44/G. Dopisuje se slovenski! Absolutno zajamčeno = ...-= pristno vino priporoča se za nakup pri kmetijskemu društvu v Vipavi, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega in je vsled tega izključena vsaktera prevara. Razpošilja se najmanj 56 Z, po sledečih cenah franko kolodvor Postojna: Nova bela namizna vina od 40—45 K, rudeče (ala cviček) po 35 K. Sortirana vina: Pinela po 30 K, beli burgundec po 55 K. Staro namizno po 45 K, stari burgundec po 60 K. Večje množine in zadrugam se računi nekoliko ceneje. Vsa vina so milega okusa, ker so po novem načinu napravljena. 254 12—11 33333333330J3333333IICCCCCCCCCCCCCCCCCCC ^ 1 g 8 0 u 1 C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne ier blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-duai št. 21 247 24-14 § š 81 g] g I 8 8 s CjCtSCCCn3333359>3!303i5l m Albsolutno zajamčeno pristno vino. Kraško vinorejsko društvo v Tomaju na Krasu 3-2 ima v zalogi svoj pridelek vina Bordo (Bordeaux) m kraški refoška Teran prodaje se od 56 l naprej vsake vrste a 60 vin. Z. Gospodarsko vago brezplačno! Čudovito poceni pošiljam iz svojega prenapolnjenega tovarniškega skladišča svoje svetovnoznano in radi svoje izvrstne kakovosti splošno priljubljeno Mehikansko srebrno blago in sicer : 6 kom. mehikanskih srebrnih namiznih nožev „ „ „ jedilnih vilic .. .. « žlic „ „ „ žlic za kavo „ izvrstnih desertnih nožev ^ melnkanski srebrni zajeiiialmk za julio „ „ „ „ za mleko „ najeleg. salonska namizna svečnika. 46 komadov skupaj za samo gld. 6*50. Vsak naročnik dobi še vrhu tega kot premijo ga-rantovano natančno vagujočo gospodarsko vago, ki potegne 12 kilogramov, popolnoma brezplačno. Mehikansko srebro je po vsem bela kovina, za koje trpežnost in najboljšo kakovost se da pismena garancija na 25 let. Pošilja proti predpošiljatvi denarja ali po povzetju evropejske zaloge JY[anl}attan - podjetje Budimpešta VIII., Bezeredy-utcza št. 3. Mlatilnice lahko tekoče z rokami za goniti. PatihUCg vsakovrstne z vratilom (gepeljnom). Mlatilnice z motor- ' jem na bencin (najoenejša gonilna ' sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po zelo znižanih cenah pri Karol Kavšeka nasled. 248 x—14 Schneider k Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se v svojo korist prepriča predno kupi kaki stroj ! Pomlajenje in podaljšanje življenja po izvirno amerikanskem elektro - zdravilnem aparatu za samoporabo. Elektrika je življenje! Vsem slabotnim ljudem ni nikoli dovolj svetovati, uporabljati ta električni aparat, kajti elektrika krepi živce, ohrani kri, poostri čute, tvori normalno delovanje krvi in živčnega zistema, obvaruje pred največ bolezni. Tako poroča dr. Bourg, ud zdravniške fakultete v Parizu : „Ne samo protin, revmatizem, krč, histerija, naduha so bili v sto slučajih ozdravljeni in v vseh slučajih olajšani, kjer je znanost zdravnikov brezuspešno delovala, ampak posebno tudi pri vseh živčnih boleznih, glavobolu, koliki, šumenju v ušesih, brezspanju, hipohondriji, posebno pri he-moridih doseglo se je v nekaterih dneh, da celo v nekaterih urah skoro čudovito olajšanje, in posebno pri bolečih ženskih boleznih so bile bolezni skoro gotovo ozdravljene in olajšane; tudi za ženske v drugem stanu. Cena malemu aparatu z vsem skupaj 20 kron. (Samo za zelo občutljive.) Cena velikemu aparatu z vsem skupaj 30 kron. (Za vzdravljenje dolgotrajnih bolezni.) Pošilja proti predpošiljatvi zneska ali pa po povzetju 251 15—14 Elektrophor - podjetje Budimpešta VIII. Bezeredy>utcza št. 3. gVG) Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Višmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do naj finejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Na novo urejena zaloga in prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18, v hiši kmetske posojilnice. ffi7,2,„, * * i & s S