TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v torek, 21. aprila 1931. Telefon št. 2552. Štev. 45. Novi predpisi o davku na poslovni promet. Iz aktualnega strokovnega predavanja referenta Zbornice TOI g. Frana žagar-ja na uspelem Merkurjevem večeru. Iz aktualnega strokovnega predavanja referenta Zbornice TOI g. Frana žagar-ja na izredno uspelem Merkurjevem večeru: V soboto dne 18. t. m. je priredilo Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani družabni večer s predavanjem o novih predpisih glede davka na poslovni promet. Predavanja se je udeležilo toliko interesentov, da v veliki dvorani Zvezde vsi niti prostora niso dobili. Družabni večer je otvo-ril društveni zaslužni predsednik g. dr. Fran Windischer, ki je po pozdravu navzočih v kratkih in markantnih besedah naznačil bistvo novih predpisov, na kar je o njih predaval zbornični konzulent g. žagar. Predavatelj je uvodoma pojasnil razvoj zakonodaje o davku na poslovni promet in o-prizadevanjih gospodarskih krogov, da se prometni davek ukine, odnosno v kolikor bi to ne bilo mogoče, da se prilagodi potrebam gospodarstva v naši državi. V na-daljnih izvajanjih je na konkretnih vzgledih pojasnjeval pojem skupnega davka, kombiniranega skupnega davka, dodatnega davka in davka na izenačenje. Razpravljal je o pobiranju davka na izenačenje pri uvozu in o razliki, ki po predpisih nastaja pri uvozu po železnici in pri uvozu v poštnih pošiljkah. S pobiranjem skupnega davka na poštne pakete se je obširnejše pečal.in navajal težave, ki nastajajo v praksi, in o prizadevanjih zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se te težave preprečijo. Nadaje je govoril o zaračunavanju skupnega davka, o knjigah opravljenega prometa, o odpremi skupnega davka in o akcijah, katere je zbornica napravila, da se olajšajo nekateri predpisi, ki preostro obremenjajo gospodarstvo. Obširno se je pečal z likvidacijo sedanjega položaja, ki se izvrši s prijavo popisa zalog, prijavo njihove vrednosti in prijavo terjatev na dan 31. marca t. 1. Poročal je, da v splošnem finančna uprava ne reflektira na popis zalog in da se bo zadovoljevala s prijavo vrednosti zalog in terjatev, obstoječih dne 31. marca t. 1. in da se je za vlaganje teh prijav podaljšal rok do konca tekočega meseca. Predavatelj je končno poročal o poteku konference zbornic, ki se je vršila dne 17. t. m. v Beogradu glede davka na poslovni promet. Na tej konferenci se je v glavnem razpravljalo o pobiranju skupnega davka ha poštne pakete, o pobiranju tega davka na ambalažo, o vprašanju oprostitve kmetijskih zadrug in nabav-ljalnih zadrug državnih nameščencev od skupnega davka pri uvozu in L«ri^vah vrednosti zalog in ter jase Č 31 ’ marca t. 1. Konferenca ,frfe Postnih paketov postavila na stališče da naj se skupni davek tudi na poštne pakete pobira po fakturni ceni odnosno tam, kjer faktura poštni pošiljki ni priložena, po trikratnem iznosu carihskih ’ davščin Glede ambalaže, v kolikor ni samostojni predmet trgovskega prometa naj se skupni davek ne pobira. Oprostitev zadrug od plačevanja skupnega davka pri uvozu naj se ukine, ker ni v skladu z duhom in tudi ne s strukturo novih predpisov o skupnem davku. Daljša razprava se je na konferenci vršila o prijavah vrednosti blaga in terjatev po stanju dne 31. marca t. 1. Navzoči predstavniki vseh zbornic so bili edini, da pomenja prijavljanje zalog in terjatev za gospodarstvo težko nalogo, katero prizadeta podjetja pri naboljši volji tudi v podaljšanem roku ne bodo mogli točno izpolniti. Radi tega so bili soglasnega mnenja, da se prijave na-domeste s pavšalnim plačilom, ki naj znaša eno četrtino za lansko leto predpisanega prometnega davka, ki naj bi se pobral do konca tekočega leta. Komur bi plačilo pavšala ne ustrezalo, mu je na prosto dano, da vloži prijavo. Predstavniki onih zbornic, ki so imeli priliko o tem predlogu govoriti z merodajnimi činitelji v ministrstvu za finance, so izjavljali, da so ob različnih intervencijah dobili vtis, da finančna uprava taki rešitvi likvidacije dosedanjega položaja ni nenaklonjena. O svojih željah je konferenca sestavila resolucijo, katero je posebna deputacija zbornic predložila ministrstvu za finance. Pričakovati je, da bo ministrstvo o teh željah, posebno o vprašanju, ali pristaja na to, da se prijave nadomeste s plačilom ene četrtine lanskega prometnega davka, odločilo še v teku tekočega tedna. Predavanje je zaključil predsednik g. dr. Vitindischer z zahvalo vsem navzočim, ki so se odzvali vabilu društva, in v zaključni besedi izrazil željo gospodarstva, da finančna uprava s čimvečjim olajšanjem prehoda utre pot za gladko in normalno izvajanje novih predpisov, ki naj bi se v vseh primerih, v katerih še ne ustrezajo, do cela prilagodili upravičenim željam in potrebam gospodarstva. AKCUSKE DRUŽBE V JUGOSLAVIJI. Ministrstvo za trgovino in industrijo je objavilo statistiko o jugoslovanskih akcijskih družbah po stanju dne 1. januarja 1930. Ob tem času je bilo v Jugoslaviji 1340 akcijskih družb z akcijskim kapi-tallom 5402 miljonoma dinarjev. Te akcijske družbe so po strokah porazdeljene sledeče: *.g , o o s S 5> T? <0 637 28 247 107 324 M g 2.192 54 1.258 477 1.700 Kreditni zavodi zavarovalnice industrijska podjetja trgovska podjetja različna druga podjetja Na prvem mestu so kreditni zavodi, katerih je 40-75% vseh akčijšfoh družb, 'kapitala pa reprezefrtirajo 40-61%,. na drugem mestu so različna druga podjetja, na tretjem mestu industrijska podjetja, na četrtem trgovska, na zadnjem pa zavarovalnice. — Od 25 zavarovalnic iih je 15 popolnoma v domačih rokah, ostalih deset so le filialke inozemskih druižb. Četrtina vseh industrijskih podjetij ima obliko akcijskih družb. Skupni čisti dobiček akcijskih družb razen kreditnih zavodov in zavarovalnic znaša 7-45% vpRačanega akc. kapitala (zakonite rezerve pri tem niso vštete). Položaj avstrijskega gospodarstva. V zagrebškem »Morgenblattu« poroča predsednik nižjeavstrijske eskontne družbe g. Maxim Krassny-Krossien o položaju, v katerem se nahaja danes avstrijsko gospodarstvo. Pravi, da se sedanja kriza, ki je radi poslabšanja stanja na ame-rikanskih tržiščih povzročila še večjo depresijo, javlja v polni meri tudi v avstrijskem gospodarstvu. Vendar pa je opažati v zadnjem času nekaj znakov, ki bi dali misliti, da je kriza že dosegla svoj maksimum. Stanje hra-nihnih vlog je namreč močno na-rastlo in tudi naložba v tu- in inozemska investicijska posojila je zopet oživela, tako da je stanovanjsko posojilo doživelo popoln uspeh. Na drugi Strahi pa je zopet opažati padec izvoza in še nadaljne oslabi j e-nje kupne ittoči konsumentov. Avstrija, ki je izgubila svojo naravna tržišča, se danes trudi, kako bi osigurald svojo produkcijo' ih navezala nbve stike. Vsi tozadevni dosedanji poizkusi so ostali brezuspešni irt zato so se merodajni faktorji odločili, da poiščejo izhod v širokopoteznem olajšanju v carinsko političnem pogledu ter da se izognejo vsem nedostatkom, ki jih proži- klavzula v največjih ugodnostih. Kot prvi poizkus za realizacijo te namere je bilo odločitev avstrijske vlade, da sklene z Nemčijo regijonal-no pogodbo, ki naj bi ustvarila ca-rinsko-političhb zbližanje med obema državama. Razume se, da bo treba, predno bo prišlo do konkretiziranja tega načrta, temeljito preštudirati vsa vprašanja, ki prihajajo pri tem v poštev; vedeti je namreč treba, da so delovni in produkcijski pogoji v Avstriji drugačni kot v Nemčiji in da tudi ekonomske interesne sfere obeh držav si niso enake. Možnost izvoza, ki je odvisna v prvi vrsti od transportnih in produkcijskih stroškov, nikakor ni presojati za obe državi enako. Treba bo torej ustvariti za obe državi nova tržišča ter pri tem upoštevati različnost produkcijskih pogojev obeh držav. Kar se pa tiče težke in električne industrije, je bilo že opetovano na-glašeno, da je iskati zanjo rešitev v internacij onalnih kartelih. Toda z ozirom na poseben položaj, ki ga zavzema avstrijska produkcija, je treba povdarjati, da je iskati veliko več uspehov v carinsko-političnih ugodnostih. K temu bo mnogo pripomogla možnost gospodarske zamenjave ž ozii-om na vodno in rudno bogastvo Avstrije. Kongres mednarodne trgovske zbornice. Č>d 4.—9. maja t. 1. se bo vršil v Washingtonu kongres mednarodne trgovske zbornice, na katerem bo zastopanih 46 držav z okoli 1000 delegati; razen tega bodo še navzoči predstavniki raznih gospodarskih korporacij in Društva narodov. Predsedoval bo kongresu Georg Thennis, bivši predsednik belgijske vlade, ki bb imel tudi referat o sedanji gospodarski krizi in o rezultatih tozadevnih anket. Na kongresu se bodo tudi prouča-vala vprašanja o trgovskih transakcijah izmed Evrope in Amerike ter druga vprašanja trgovske politike, mednarodnega transporta in trgovinske arbitraže. Baš radi tega vlada za kongres veliko zanimanje. Našo državo oz. Jugoslovanski nači-jonalni odbor mednarodne trgovske zbornice, v kateri so včlanjene vse go- spodarske organizacije države bodo zastopali gospodje: Vladimir Pre- mrou, podpredsednik zagrebške TOI, dr. A. Čuvaj, tajnik zagrebške TOI in dr. S. Popovič, tajnik industrijske zbornice v Beogradu in glavni tajnik Jugosl. nacj. odbora. AMERIŠKO GOSPODARSKO PROUČEVANJE V JUGOSLAVIJI. V avstrijskem zveznem ministrstvu za sočialno upravo se mudi ameriški delegat, ki ima nalogo, da se informira o socialnih razmerah v Srednji Evropi, in sicer zlasti v Avstriji, Ogrski in Jugoslaviji ter da stavi predloge glede sodelovanja velikih ameriških organizacij v teh državah. Domneva se, da bo prišel ameriški delegat tudi v druge srednjeevropske države študije nadaljevat. Preizkušnja vin s strani enološke postaje v Mariboru. Prejeli smo in priobčujemo: Pod tem naslovom se v Trgovskem listu štev. 43 pritožuje »Prizadeti« čez razne določbe novega vinskega zakona, v glavnem radi tega, ker mora od vsakega uvoženega in izvoženega vina vzorec pred odbor za pre-skušnjo vin. če se ne motim, je »Prizadeti« vsled uvoza vina prizadeti. Danes, ko vse panoge kmetijstva ječijo pod težko gospodarsko krizo in je ta kriza za vinarstvo najobčutnej-ša, ni treba pač nikomur uvažati vina iz inozemstva, ker se dobijo domača — ki morajo tudi najrazvaje-nejšemu okusu zadovoljiti. Kar se pa tiče kritizirane riaredbe same — predvideva zakon enologič-ne Staniče v vinskih centrih, kakor v Mariboru, Zagrebu — Splitu in bukovem. Odbor za preškušnje vin mora naravno biti sestavljen iž strokovnjakov, poleg njfh pa tudi dobrih praktikov. Vsi ti pa se zamorejo dobiti le v krajih z vinorodnimi okoliši. Staniča spada torej le v Maribor; in ravno letos se je v praksi pokazalo, da je poleg analize potreben objektiven in strog odbor, kajti vse se tudi z analizo ne dokaže. In če odbor ne bi bil na svojem mestu, bi šlo v konktretnih primerih vino — ki ni bilo vino — po zakonu neovirano v promet (tako n. pr. znanih 9 cistern vin na ljubljanskem kolodvoru). Da so v pravilniku k vinskemu zakonu gotove odredbe, katere se morajo po izkušnjah v praksi spremettiti, je brez dvoma, in da je tudi glede predložitve vzorcev tem stanicam marsikaj pretipanega, je tudi istina. Toda kritika naj bode dobrohotna hi naj zahteva spremembe z ozirom na domačo vinsko produkcijo, ne pa ha nepotreben uvoz vin. Ali se končno vendarle bližamo zboljšanju? Beremo v »N. W. J.« sledeči članek Doaka: Velike ameriške avtomobilne tovarne so zopet sprejele v delo na tisoče delavcev. 5000 kovinskih delavcev se je v letošnjem januarju povrnilo v tovarne enega samega podjetja v Pennsylvaniji in Ohio. Delavnice železnice Southern Pacific v El Paso so vpoklicale na delo 850 delavcev; delavnice Centralne železnice v Illinoisu, ki so od 9. sept. 1930 dalje počivale, so obnovile obrat s 400 delavci; več kot 1000 delavcev so sprejele v delo delavnice železnice Mis-souri Pacific; podjetje Frigidaire v Daytonu je sprejelo 2. jan. t. 1. 6000 bivših delavcev zopet v delo; prav tako 6000 delavcev Singer j evo podjetje, 7000 železnica Chicago and Northv/estern, 6000 delavcev podjetje Cadillac (delajo 5 dni na teden po 7 ur). Itd. To je le del onih poročil, ki v velikem številu dotekajo delovnemu ministrstvu v Washingtonu. Ta poročila se tikajo vsega skupaj več kot 42.000 podjetij, pripadajočih 15 raznim velikim industrijam. V lanskem decembru je bilo v teh podjetjih zaposlenih 4,712.000 delavcev s tedensko mezdo ca 117 milj. dol. Ogromna javna in zasebna sredstva so pripravljena za zopetno otvoritev stavbne delavnosti, kjer bo zaposlenih na sto-tisoče delavcev. V sedanjem času, ko sili pesimizem v ospredje, je morda umestno, spominjati se prejšnjih gospodarskih kriz, ki so jih preživele USA. Omenimo krizo let 1893-94, kjer je bilo število brezposelnih odstotno dqsti večje kot je danes in ko so bile mezde v letih pred krizo tako nizke, da ni imel skoraj'noben delavec prihrankov, kar je vendar danes čisto drugače. če primerjamo tedanje čase s sedanjimi, nas preseneti v prvi vrsti Češkoslovaško gospodarsko pismo. Proti pričakovanju se za sedanji letni čas običajno kulturno poživlje-nje v češkoslovaški še ni javilo ali pa le v prav majhnem obsegu. Denarni trg je pa trajno likviden. Bojazen, ki je glede tega zavladala ob priliki emisije investicijskega posojila, je ostala prazna. Kljub stabilizaciji cen pada gospodarska aktivi -teta nadalje. Vsled mokrega vremena so dela na polju zaostala. V sladkorni industriji je prinesla prva polovica kampanjskega leta za 10-6 odstotkov večjo produkcijo in za 19 odstotkov manjši eksport; tudi domača poraba je nazadovala, čeprav ne bistveno. Sladkorni sporazum v Parizu označajo pridelovalci sladkorne pese in industrijci sami kot napredek. Produkcija kovinske industrije se giblje v zmanjšani meri; pada produkcija premoga in pada produkcija železa in jekla. Pogajanja za sindiciranje severočeškega rjavega premoga se nadaljujejo. Centrum krize je in ostane še nadalje tekstilna industrija; oziroma je na eni strani vsled stalno padajoče domače nakupne moči, na drugi strani pa posebno vsled trajne poostritve trgov-sko-političnega položaja v eksportu. Sezijsko poživljen j e se je javilo v tej industriji le v popolnoma nezadostni izmeri in so morali še nadalje odpuščati delavce in omejevati obratovanje. Zlasti v bombaževi in laneni industriji se bo težko ogniti nadaljnjim restrikcijskim odredbam. Doslej priobčeni računski zaključki so izpadli proti pričakovanju dobro. Tu je treba pripomniti, da je češkoslovaška pričela čutiti posledice svetovne gospodarske krize šele v drugi polovici preteklega leta ter da vodi že več let — in to je bilo najbrž v mnogih slučajih odločilno — konservativno in izredno oprezno dividendno politiko, vedno se oziraje na vzdržanje dividendne stabilitete v dobah krize. Iz tega rezultira dejstvo, da je okoli 80 odstotkov finance in ugotovitev, da tedaj sploh ni bilo nobenih organiziranih državnih odredb za boj proti brezposelnosti. In vendar se je tedaj že po kratkem času javilo temeljito zboljšanje. Eden vodilnih ameriških industrij-cev, Haw. S. Firestone, je dejal pred kratkim: če se ne oziramo na brezposelnost, se nahajajo USA v ugodnejšem položaju kot katerikoli drug narod. Tega se moramo zavedati! USA imajo med vsemi narodi naj bogatejše zemske zaklade, najmogočnejša finančna sredstva in najbolj razvito industrijo. Kar navidez manjka, je duh samozaupanja in napredka, ki je napravil Zedinjene države velike. Omejitev doseljevanja v USA se bo gotovo poznala, in kar se tiče odstotka delavcev z dežele v mesta vsled večje uporabe poljedelskih strojev, se zdi, da se je ta odtok že ustavil. Moram opozarjati na zgled odličnih industrij cev, ki so svojim delavcem in nastavljencem jamčili za tekoče leto 50 delovnih tednov. Ti delojemalci so oproščeni čuta negotovosti, njih pomnožena nakupna moč se bo poznala tudi pri drugih kupčij skih panogah. Seveda ne morejo vsi podjetniki prevzeti takšnega jamstva; ali vsi naj bi si osvojili duha samozavesti in zaupanja, ki ga to jamstvo javlja, onega duha, ki je zmeraj vodil navzgorni razvoj Zedinjenih držav in je pomagal premagati marsikakšno krizo, ki se je zdela še da-leko bolj ogrožujoča kot je sedanja. Te besede ameriškega ministra veljajo seveda tudi Evropi. Pri sedanjem ustroju svetovnega gospodarstva je kaj težko, da eden prospeva, ko drugi propadajo. Sedanji svet je gospodarsko tako prepleten, da se zboljšanje tukaj pozna takoj tudi tam ali obratno. industrije moglo ohraniti lansko dividendo. Je pa odprto vprašanje, v koliko so bile k temu pritegnjene tihe rezerve. Praška borza je to dobro izrabila. Borzna kupčija sama se je pa ob le nepomembnem kolebanju gibala v ozkih mejah. Že v 24 urah barva, plesira in kenucno snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, inonga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Polovična vožnja za obiskovalce I. Banovinske vinske razstave združene z vinskim sejmom, ki bo od 10. do 12. maja 1931 v Mariboru. Generalna direkcija državnih želejnic, komerci-jalno odelenje, v Beogradu je z na-redbo z dne 24. marca 1931. G. D. br. 25,103-31 odobrila polovični popust vozne cene za obiskovalce I. Banovinske vinske razstave in sejma, ki bo od 10. do 12. maja 1931 v Mariboru. Polovični popust voznih cen velja od 6. do 16. maja 1931 za vse vlake jugoslovanskih državnih železnic iz-vzemši SOE. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri Vinarskem društvu za Dravsko banovino v Mariboru. Naročilom legitimacij je pridejati po dva dinarja v znamkah za vsako legitimacijo. Za razstavne predmete velja popust predviden v tarifi del II. odsek B. XIII. O bogatem sporedu I. banovinske razstave in sejma vin, kakor tudi velikega vinarskega kongresa smo pisali že v našem listu z dne 14. t. m. Opozarjamo ponovno vse naše gostilničarje in gospodarje sploh na to prireditev, ki je prva te vrste v naši banovini. Koncentracija v jugoslov. bankarstvu. G. Eisen iz Zagreba piše v »N. Fr. Pr.«: Vodilni zavodi Jugoslavije so svoje bilance za leto 1930 že objavili. V Zagrebu sta Jugosl. Unionbanka in Jugosl. banka svoji dividendi nekoliko znižali (za 2 in 1% delniškega nominala), dočim plačajo Prva Hr-vatska štediona, Srpska banka in Hrv. Obča Kreditna banka nespremenjene dividende. Vodilni beograjski in ljubljanski zavodi morejo izkazati vobče nespremenjene zaključke, zaključke normalnega napredka ali pa tudi neke stagnacije. Bančno delovanje se je gibalo v okviru splošnih gospodarskih razmer, na katere opozarjajo zavodi v svojih poročilih bolj ali manj obširno, da označijo meje svojih sedanjih možnosti uspeha. Tako je ostal plus ali minus na-pram lanskemu letu le malo spremenjen. Večjih transakcij ni bilo, razen posameznih razmeroma pomembnih mestnih posojil. Omejili so se na tekoče bančne posle, pri čemer so bili skrajno oprezni. Pripravljajo se pa pač transakcije znatne splošne važnosti, tako veliko elektrifikacijsko podjetje Prve Hrv. Stedione, investicijsko posojilo mesta Zagreba in morda še večje reči. Javna posojila postajajo sploh zmeraj zanimivejša. Kljub kupčijski depresiji ni manjkalo novih ustanovitev, pač le manjših zavodov, mestnih hranilnic in podobno. Večje važnosti kot take na-rodno-gospodarsko komaj opravičene male ustanovitve imajo koncentracijski pojavi, ki se v večjem ali manjšem razdobju zmeraj zopet porajajo. Hrv. Obča Kreditna banka v Zagrebu, ki je po svoji pred par leti izvršeni sanaciji dosegla pod sedanjim vodstvom zelo pomembne kupčij ske uspehe, je pred kratkim prevzela Občo Kreditno banko v Subotici, s katero jo je že prej vezal interesni krog. Srpska banka d. d. v Zagrebu, sicer zelo konservativno opravljana banka, je na tem, da si priklopi manjše zavode v Vojvodini (Dunavski banovini) drugega za drugim. Prav za prav gre tukaj samo za zunanjo formelno določitev že davnega ma-terielnega vpliva. Ni izključno in še celo verjetno je, da se bo spojitveni proces še nadaljeval. Sliši se že marsikaj o tem, kar se pa seveda še ne da kontrolirati. TEČAJ ZA AVTOGENO VARENJE V CELJU. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI namerava prirediti v Celju tečaj za avtogeno varenje. Vršil bi se 14 dni celodnevno v maju, to pa le pod pogojem, ako bo zadostno število udeležencev. Tečaj bi bil za začetnike, ako pa se prijavi zadostno število že izurjenih varilcev, se bo vršil mesto začetniškega dopolnilni tečaj, v katerem se bode poučevalo in vežbalo samo komplicirane j še varenje, osobito varenje s plemenitejšimi kovinami. Obrtnike, obrtniške pomočnike in tovarniške kovinarske profesijoniste, ki bi se želeli udeležiti tečaja, vabimo, da se nemudoma prijavijo ter navedejo, ali so začetniki ali pa so že izvežbani v varenju, kje so se izvežbali in koliko časa vare. Prijavo je poslati Obrtnemu društvu v Celju najkasneje do 28. aprila t. 1. V primeru, da bi ne bilo zadostnega števila udeležencev za celjski tečaj, se bo vršil mesto tega tečaja za že izvežbane varilce v Mariboru. Prijavljene! naj zato tudi navedejo, ali bi bili pripravljeni v tem primeru obiskovati mariborski tečaj. OGRSKI INDEKS. Iz Budimpešte poročajo: Indeksna številka veletržnih cen je narasla v marcu od 92 za 2 nadaljni točki na 94. Dočim je narasla indeksna številka za poljedelske produkte za 14 točke, je padla ona za industrijske predmete za 2 točki. Indeksna številka živi jenskih cen se je dvignila za več kot 1 odstotek od 99 na 100-2. Borzni indeks je zopet padel, in sicer od 13-4 na 12-8. % jvekt Jugoslaviji je bilo na perutninarski razstavi v Milanu priznano prvo mesto; dobila je 5 prvih, 1 drugo in 2 tretji Vsega skupaj je bilo zastopanih na tej razstavi deset inozemskih držav. Za hotelske-stavbe v našem Primorju se zanima skupina iz Švice in bodo v kratkem prišli v Dalmacijo zastopniki te skupine v informacijske svrhe. Pridelek vina v Savski banovini v letu 1930/31 je znašal po poročilu banovinske uprave 745.800 lil. Splitu je ponudila neka angleška skupina v znesku 400.000 funtov po zelo ugodnih pogojih in je verjetno, da se bo posojilo izvršilo. Osijek je pomnožil svoje prebivalstvo v zadnjih desetih letih od 34.000 na 40.000 oseb. Zračni promet Pariz Beograd ter dalje Beograd—Bukarešta in Beograd— Carigrad se prične te dni. Konferenca jugoslovanske kovinske industrije, ki bi se bila morala vršiti 15. t. m., je preložena na nedoločen čas. Konkurzov in prisilnih poravnav izven konkurza v Jugoslaviji je bilo v marcu 44 in 68; na Dravsko banovino pride 6 konkurzov in 8 prisilnih poravnav. V januarju je bilo v Jugoslaviji 35 konkurzov in 55 poravnav, v februarju 33 in 53. Industrijsko centralo nameravajo ustanoviti v Ogrski. Obsega naj vsa industrijska podjetja, kojih poslovanje in vodstvo je neoporečno. Namen zavoda je solidno vodstvo industrijskih podjetij ali zmanjšanje nevarnosti finančnih polomov. Kanadske železnice so imele v preteklem letu samo 26-5 milj. dol čistih dohodkov proti 46-8 milijonom 1. 1929. Deficit 1. 1929: 7-6 milj. dol., 1. 1930: 29-2. V Švici je nastopilo v zadnjem času živahno ustanavljanje delniških družb, vsled česar se je tudi švicarski emisijski trg precej zožil. Cin je zopet močno padel, ker vlada med producenti cina nesoglasje. Tudi. baker in svinec kažeta slabo tendenco. Brezposelnost na Dunaju je padla v prvi polovici aprila na 100.000 oseb, kar je ca. 17.000 oseb več kot lani ob istem času. Položaj industrije v Avstriji se je v prav zadnjem času nekoliko zboljšal, čeprav ne v vseh panogah. Zunanja trgovina Češkoslovaške v marcu izkazuje s 1964 milj. Kč prometa za 869 milj. kron manj prometa kot v lanskem marcu. Izvoz je padel za 401 milj. Kč, uvoz za 468, previšek izvoza je narasel od 136 na 203 milj. Kč Dva angleška finančnika sta dospela v Romunijo; njiju prihod je v zvezi z večjimi finančnimi transakcijami. O znižanju mezd v avstrijski električni industriji za 10 odstotkov so se pričela včeraj nova pogajanja. Izvoz stekla iz Nemčije je narasel od 110 milijonov mark v letu 1913 na 165 milijonov mark v letu 1929, a njegov delež na svetovnem eksportu je padel v istih letih od 30 na 23 odstotkov. Na dnevnem redu mednarodnega kongresa kave, ki se bo pričel 15. maja, sklican od brazilske vlade, bo tudi ustanovitev svetovnega kartela kave. Mesto Sofia bo najelo posojilo 100 milijonov levov za dobo 5 let. Posojilo bo 10-odstotno in bo služilo gradbi vodovoda iz gorovja Rila v Sofijo. Cena zlata je v Londonu padla na najnižjo točko po letu 1926. Glede vprašanja srebra bo prišlo v Evropo ameriško odposlanstvo posvetovat se z državniki in ekonomi. Provišek izvoza v Nemčiji je bil v marcu z 263 milijoni mark izredno velik. Uvoz je nadalje padel. Nemško konvencijo umetne svile hočejo obnoviti in so pričeli včeraj 20. t. m. z zadevnimi pogajanji. Posevki v Romuniji kažejo tako v ozimni pšenici kot v ozimni rži nadpovprečno stanje. Češkoslovaška Industrijska banka bo znižala svojo dividendo od lanskih 26 Kč na 24 Kč. Nemška pomorska plovba poroča o nekoliko boljših izgledih in pričakuje običajnega sezijskega poživljenja. Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec, carinski posrednik. XLVII. Odločba državnega sveta št. 4450 z dne 6. III. 1926. Za stranko O. & P. sem prijavil 906 kg lesenih palic iz t. p. 426/i po minimalnem stavku 30 D za 100 kg. Da dosežem minimalno carino, sem prijavi priložil potrebne listine in tudi uverenje o poreklu robe trgovske zbornice v Trstu, glaseče se na gornjo (količino robe. Carinarnica je prijavo in uverenje sprejela kot pravilna ter pošiljko ocarinila po predlagani minimalni stopnji. Naknadno je pa carinarnica pri reviziji dokumentov baje našla, da sta v predloženem uverenju »brisana teža in število tovarkov« ter je kratkomalo stranki predpisala doplačilo po maksimalni tarifi v iznosu 2484 Din. Stranka se je pritožila na ministrstvo, a je to njeno pritožbo zavrnilo češ, da je neosnovano iz razloga »kako je na osnovu izveštaja našeg kon-sulata u Trstu utvrdjeno, da je na uverenju vršeno dodavanje u pogledu broja komada i težine robe te se isto ne može primeniti kao punovažan dokaz o poreklu u smislu raspisa Cbr. 188/22, S polnomočjo stranke sem nastopil tožbo pri državnem svetu ter v njej poudarjal: a) Predmetnoi uverenje o poreklu je Izstavila in uradno potrdila trgovska zbornica v Trstu. Stranka je morala tako uverenje sprejeti in smatrati kot pristno in nepotvorjeno. Ista stranka je za istinitoSt uverenja v smislu Obr. 24020/24 sprejela nase tudi jamstvo. b) Po naknadni trditvi carinarnice sta na predloženi listini brisana teža in število tovarkov; iz vseh drugih označb v uverenju je pa razvidno, da velja uverenje za tovarke št. 1—6 in 1—8, skupaj torej za 14 tovarkov: potemtakem je uverenje veljavno za 14 tovarkov, ako tudi je število tovarkov Kilo na videz potvorjeno. Pravilna teza 906 kg je pa bila razvidna iz tovornega lista ,in iz fakture, ki sta bila pri deklaroiji, poleg tega se je teža ugotovila tudi uradno; m torej nikake sumnje, da bi teža ne bila prava in tudi ne sumnje, da bi se bila teža v uverenju naknadno popravila. c) Poročilu našega konzulata v Trstu je v dokaz priložena overjena kopija uverenja glaseča se na 1—8 +o-varkov z napačno težo 518 kg. Ako se že ne vpoštevajo razlogi izneseni pod a) in b), se dosledno mora zahtevek do naknade carine skrčiti za 1623 60 Din, ker je po trditvi samega konzulata 8 tovarkov 518 kg bilo faktično kritih po veljavnem uverenju o poreklu robe. d) V primeru, da je sumnja carinarnice utemeljena ter da je uverenje bilo res potvorjeno, ne zadene za to stranko 0. & P. nobena krivda ter se ji ne smejo naprtiti nikake even-tuelne odgovorne posledice, ker le ona uverenja izdano in uradno potrjeno po trgovski zbornici smatrala po vsej pravici za pristno in istinito, če se je pa naknadno izvršila morebitna potvorba, zakrivila je to druga oseba ali urad, ne pa prizadeta stranka. Tudi se ne more storiti prejemnika odgovornega za carino že iz razloga, ker je carinarnica sama smatrala uverenje za nepotvorjeno in pravilno; ako bi bila carinarnica takoj ob predložitvi deklaracije uradovala pravilno v smislu čl. 37 c. z., bi bil prejemnik blaga še pred carinjenjem pri-bavil drugo pravilno uverenje. Za pogreške carinarnice pa po sebi umevno ne more biti odgovorna stranka, marveč carinarnica sama. Državni svet je na tožbo z odločbo št. 4450 z dne '6. III. 1926 presodil: Državni savet je ... proučivši kako tužbu. rešenje i ostala akta, tako i odgovor ministrov na tužbu, našao da je tužba neumesna sa razloga što uve-renjo sa brisanim pa dodavanim broj-kam komada i težine robe nije verodostojna ni punovažan dokumenat, pa kao takav ne može da bude nesumljiv dokaz da se odnosi na robu za koju je podncsen. Neumesan je prigovor s pozivom na čl. 37. c. zak. jer se ovaj odnosi na u rednost deklaracije, a ne na uverenje o poreklu robe. Sa izloženog se pre-sudjuje: da se tužba odbaci.« STANJE VINSKEGA TRGA V DALMACIJI. Pretekli mesec je ibdla kupčija z dalmatinskim vinom bolj slaba. Vsega sku-paj se je izvozilo iz Dalmacije v mesecu marcu kakih 26 vagonov vina in to v Švico, Avstrijo in Češkoslovaško. Kupovala so se predvsem lahka in sllabša vina. Cene so različne; v krajih kjer je vino že razprodano, cene po malem rastejo. V okolici Šibenika je cena črnemu vinu okoli 16 Din na stop., a belemu 300 Din za hi. V Kaštelu in na otokih srednje Dalmacije znaša cena črnemu vinu 16—18, a belemu 16—22 Din za stop. Na Pelješcu se prodaja črno vino po 19—20, belo po 25—26 Din in dugač po 500—600 Din za hi. PROTI AMERIŠKIM AVTOMOBILOM. Produkcija avtomobilov v Ameriki v zadnjem času sicer zopet narašča, a ameriški eksport pada; leta 1929. je znašal po vrednosti 539 milij. dolarjev, 1. 1930. pa 277, torej skoraj še enkrat manj. Ta padec ni samo posledica splošne krize, temveč tudi posledica -odpornega gibanja Proti ameriški avtomobilni konkurenci, tneriški izvoz osebnih voz in šasijev še 135.069 voz na- voz 84.513 proti 109.7}» (V^izvozmom RK1!1 m j°n0V dolarjev proti 108 (-43%) izvoz nadomestnih delov 43 milijonov dolarjev proti 66 (—35%) naših oramiiadi Gremij trgovcev za srez Logatec. , VABILO na občni zbor gremija trgovcev za srez Logatec ki se vrši dne 3. maja ob 13. uri popoldne v prostorih g. A. Kunca v Dol. Logatcu. Dnevni red: 1.čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelnika, tajnika. 3. Računski zaključek za leto 1930, poročilo pregledovalcev računov. 4. Proračun za leto 1931. 5. Volitev delegatov za občni zbor »Zveze«. 6. Slučajnosti. Občnega zbora udeležiti se je dolžnost vsakega člana. Vsled sklepa zadnjega občnega zbora se morajo istega udeležiti vsako leto obvezno vsi člani tistega sodnega okraja, v katerem se občni zbor vrši. Zato je dolžnost članov sodnega okraja Logatec, da se občnega zbora udeleže, ker sicer se bodo tisti, ki se ne udeleže in tudi neudeležbe ne opravičijo, kaznovali z globo Din 100-—. Načelnik: Stanko Lenarčič. Trgovci! Naročajte blago pri tvrdkah, katere oglašajo v »Trgovskem listu«. Gospodarski položaj Romunije. Zmeraj bolj očitno postaja, da Romunija v bližnji bodočnosti ne more upati na temeljito zboljšanje gospodarske krize; na eni strani ne kažejo svetovno tržne cene najvažnejših eksportnih predmetov nobene dvigajoče se tendence — razen ca 10 odstotnega zboljšanja v ceni ječmena in koruze —, na drugi strani pa manjka še zmeraj dotoka dolgoročnega inozemskega kapitala. Deloma bo moglo novo posojilo dovesti do začasnega zboljšanja. V industriji železniškega materiala se pričakujejo nova naročila na temelju tranše 250 milj. frankov. Nasprotno se pa sliši, da se mora opremni program armade odložiti, ker se tekoči dotok fiska slabo oblikuje. Dva majhna bančna poloma v Bukarešti sta trg vznemirila in se splošno bojijo, da pomenja-ta ta dva poloma pričetek k vrsti plačilnih ustavitev imobiliziranih bank. Zlasti položaj podeželnih bank povzroča skrbi, ker ker delajo te banke skoraj izključno s poljedelsko klien-telo in so njih zunanje postavke trdno vezane. V industriji se nadaljujejo racio-nalizacijska stremljenja, a ni videti še nikjer pozitivnega rezultata. V železni industriji je nastal boj za cene, in prav tako divja boj v industriji steklenega blaga. V sladkorni industriji se pripravlja zakon o sindici-ranju, v industriji rastlinskega olja in čevljev se pripravlja zatvoritev nekaterih tovarn. V premogarstvu je od 1. t. m. dalje tretjina delavstva brez dela. V industriji petroleja kartel za domačo prodajo še sedaj ni ustanovljen. Zakon o poljedelskih šolah in zakonski osnutek o poljedelskih zbornicah sta izdelana in bosta predmet konference strokovnjakov v bodočem mesecu, nakar bosta predložena Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. FRANCIJA IN DONAVSKE DRŽAVE. Pod tem naslovom poroča zagrebški »Morgenblatt« iz Pariza: K poročilom o sodelovanju Poljske, Francije in držav Male antante, morda tudi Anglije, piše »Le Matin«, da bo kupila Francija v državah Vzhodne Evrope 5 do 6 milijonov met. stotov žita. Vrhu tega bodo dovoljeni agrarnim državah Vzhodne in Južne Evrope veliki krediti, da se bo mogla njih poljedelska produkcija racionalizirati. V borbi proti ruskemu duinpingu bodo te dežele znatno podpirane. — Dalje poroča »Le Matin« od 18. t. m.: »V včerajšnji konferenci min. sveta se je razpravljalo o ukrepih za nakup žita, ki naj se takoj izvedejo, da se Donavskim državam pomaga pri prodaji njih velikih žitnih zalog. Donavske države naj dobijo podporo v obliki kreditov. Razpravlja se o skupnih odredbah vseh interesiranih držav za racionalizacijo poljedelske produkcije v Evropi in za organizacijo obrambe proti ruskemu dumpingu. ČSLOV. GOSPODARSKI LETNIK 1930. Banka Petschek i. dr. v Pragi razpošilja letnik 1930 svoje vsakoletne gospodarske publikacije. Uvodni članek poudarja značilne znake čslov. gospodarskega dogajanja v preteklem letu in je zaključen z mislijo, da je globinska točka svetovne gospodarske krize najbrž prekoračena in da bi se morda moglo računi ti s skorajšnjim poživljenjem gospodarskega delovanja v Češkoslovaški. Drug odstavek razpravlja o brezposelnosti v češkoslovaški in o metodah borbe proti nji. Brošura vsebuje dalje temeljito analizo državnega proračuna za leto 1931, navaja statistične podatke o bankarstvu in denarstvu, o borzi in 0 rentabiliteti borzni vrednot. Dalje obsega publikacija poleg grafičnega prikaza plačilne bilance polno zanimivih statističnih snovi iz najvažnejših polj češkoslovaškega gospodarstva. Izbrisala se je nastopna lir m a: Sedež: Škofja Loka, kolodvor. Besedilo: Joško Veber, trgovina z lesom in mešanim blagom, Škofja Loka — kolodvor. Imetnik: Veber Joško, trgovec v Škofji Loki — kolodvor. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1931. Firm. 286/31 — Gr. A. VII 49/1. * Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Podnart. Besedilo: Pogačnik & Fister, lesna trgovina v Podnartu. Izstopil je javni družabnik Fister Ivan, vsled tega je prenehala javna trgovska družba. Edini lastnik tvrdke je odslej Pogačnik Anton, trgovec v Podnartu št. 13. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1931. Firm. 248 — Rg A V 6/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Emajl, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Bulc Frnajo, vpiše pa kot poslovodja Demšar Jože iz Ljubljane VII., Jernejeva cesta št. 8. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. marca 1931. Firm. 312 — Rg C IV 251/2. . * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Lux, družba z o. z. Glasom odstopno- pogodbe o izpre-membi družbene pogodbe z dne 27. junija 1930, op. št. 16.753, z dne 20. marca 1931,, op. št. 17.760, se je izpremeni-la točka »Petič« družbene pogodbe z dne 27. junija 1930, op. št. 16.753. Izbriše se poslovodja Baebler Viktor, trgovec v Ljubljani, Langusova ulica št. 26. Poslovodja Heinrihar Minka in Hein-rihar Fran mlajši zastopata družbo sodno in izvensodno samostojno in podpisujeta firmo družbe vsak zase samostojno na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljo odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi eden izmed poslovodij lastnoročno svoj podpis. Deželno kot trg, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. marca 1931. Firm. 300 — Rg C IV 181/2. * Sedež: Celje. Besedilo firme: Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju. Izstopili so iz upravnega sveta. Ster-mecki Rudolf, Ravnihar Rudolf, Strupi Fran, Gruden Mirko, Konig Franc (Josip), Leskovšek Franc in Allnoch Kurt. Vstopili so v upravni svet: Himmer Robert, prokurist pri tvrdki Zangger v Celju, Kralj Drago, ravnatelj celjske posojilnice v Celju, Skaza Josip, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Celju, in Zangger Franc, trgovec v Celju. Tvrdka je na svojem izrednem občnem zboru dne 5. marca 1929 sklenila redukcijo delniške glavnice potom pre-žigosanja delnic od nominalne vrednosti po Din 1000*— na Din 600'—, pri čemer se odpiše in razveljavi 17 delnic, ki jih je družba prevzela kot delno plačilo na neko terjatev. Delniška glavnica, ki znaša sedaj Din 1,500.000'— ter je razdeljena na 1500 delnic po Din 1.000-— nominale, bo znašala po tem znižanju glavnice Din 889.800'—, razdeljenih na 1483 delnic po Din 600'— nominale. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 1. aprila 1931. Firm. 137/31 — Rg B I 39/5. * Sedež: Celje. Besedilo: Celjska posojilnica, d. d. v Celju. Izbrišejo se kot člani upravnega sveta: a) vsled smrti: Strupi Franc in dr. Vrečko Josip; b) vsled izstopa: Diehl Robert. Pri že vpisanih članih upravnega sve- ta dr. Hrašovec Jurja in dr. Sernec Gvi-dona se vpiše, da je prvi izvoljen predsednikom, drugi pa podpredsednikom upravnega sveta. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 8. aprila 1931. Firm. 179/31 — Rg B II 25/26. * Sedež: Celje. Besedilo: Hranilnica Dravske banovine, podružnica Celje. Izbrišeta se člana upravnega odbora podružnice Celje: Dr. Ogrizek Anton in Levstik Miloš. Vpišeta se kot člana upravnega odbora iste podružnice: Stermecki Rudolf, veletrgovec v Celju, in Prekoršek Anton, posestnik v Prekorjih. Vpiše se nadalje kot ravnatelj podružnice: Černelč Oskar v Celju. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 8. aprila 1931. Firm. 183/31 — Rg A III 60/7. Izbrisala se je nastopna firma: Sedež: Podnart. Besedilo: Anton Pogačnik. Izbrisala se je vsled združitve v tvrdko Pogačnik & Fister. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 21. marca 1931. Firm. 249 — Rg A V 66/2. Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. aiprila t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg pš6nične moke. — Direkcija dFŽavnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg čistega svinca. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 29-aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1150 kilogramov suhih barv in 500 kg lanenega firneža. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. aprila 1.1. ponudbe glede dobave 1500 kg cilinder-skega olja, 2000 kg strojnega olja, 3000 kilogramov masti za jamske vozičke iri 2500 ko bencina. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 5. maja t. 1. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave medenine in bakrenega materijala; pri Komandi mornarice v Zemunu pa glede dobave 300 komadov gdej. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom rta vpogled.) Oddaja del pri razširjenju zgradbe se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. maja t. 1. pri iriženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. maja 1931 pri Direkciji državnih železnic v Sara- jevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Pragersko se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pn isti dirfekcij1!). Češkoslovaški papirni kartel se bo nanovo bavil z vprašanjem izven kartela stoječih tvrd, ki jih je 8 in ki producirajo ca. 10 odstotkov kartelove produkcije; 5 ali 6 od njih hoče vstopiti v kartel. Trgovska bilanca Francije v prvih treh letošnjih mesecih izkazuje 11.811 milijonov frankov uvoza in 8406 milijonov frankov izvoza, je torej visoko pasivna. Uvoz in izvOz sta proti istim lahkim mesecem močno padla, in sicer za 2195 oziroma 3279 milijonov frankov. Tudi U. S. A hočejo uvesti eksportno financiranje in so že izgotovljeni načrti za ustanovitev >Banke za financiranje zunanje trgovine, ki bo pričela v kratkem svoje delovanje, s podporo nekaterih največjih ameriških tovarnarjev in eksporterjev. Glavnica 10 milj. dol. 7 milijonov brezposelnih v U. S. A. Število brezposelnih v U. S. A. je naraslo na ca. 7 milijonov in je vlada zaradi tega zelo vznemirjena. Skrbstvo za brezposelne hočejo sedaj popolnoma reorganizirati. Obstojalo bo 58 lokalnih skrbstvenih uradov, vsak bo imel po sedem oddelkov, tičočih se glavnih poklicnih panog. Peseta neprestano koleba; v dopoldanskih urah se navadno ojači, v popoldanskih urah pa odneha. Obtok bankovcev v Nemčiji znaša po zadnjem izkazu Državne banke 3872 milijonov mark in je v zlatu in devizah krit s 57’3 Odstotki. Razlika v ceni med pšenico in ržjo na Ogrskem je vedno manjša; pred mesecem je znašala še 4-50 do 4-70 pengo, sedaj pa znaša 2 pengo. Veliko rži so bili namreč porabili za krmo iti je zato sedaj povpraševanje po nji živahnejše. Obtok bankovcev v Avstriji je pri 867 milijonih šilingov krit z 83-6 odstotkov v zlatu i*n devizah. Tečaj 20. aprila 1931. Povpia-ševanje ' i,n Ponudbe Din DEVIZE Amsterdam 1 h. gold —• — 22-845 Berlin 1 M 13-530 13:560 Bruselj 1 belga 7-908 BudimpeSta 1 pengo 9-9206 Curih 100 tr. 1094-10 1097-10 Dunaj 1 šiling . 7-9828 8-0128 London 1 lunt . 27(5-02 276-82 Newvork 1 dolar 515-695 56-885 Pariz 100 fr. 22145 223-45 Praga 100 kron . . 168 05 168-85 Trst 100 lir 297-75 297-92 . J u O Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pridobnine, rent-nine in družbenega davka za tekoče leto 1931., morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta, t. j. iz leta 1930. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili preostanek davčne dolžnosti (člen 147. zakona o neposrednih davkih). V smislu člena 148 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in Vluccef Tovarni vinskega kisa d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši In najokusnejši iscauafzsii bis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo 1 TaSinlitio in hlgije-nična najmodemsje urejena kisarna v lugoslaviii Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. 1 a II. nadstr. Telefon štev. 23-89 njega pravilnika, dospel je 1. aprila t. 1. že v plačiCo drugi Obrok: zgradarine, pridobnine, rentnine, družabnega davka, pavšalnega davka na poslovni promet* 'in vojnice. — Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do 15. maja 1931. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega obrOka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6'%he zamudne obresti in se izterja neplačani daVek z obrestmi vred prisilno. Zeniljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih Obrokih, najkesneje dne 15. avgusta 1931. m dne 1. novembra 1931., sicer se bodo {stotaka1 zaračunale 6% ne zamudile obresti in se bodO neplačarie vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zvaezancev in davek za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočini davčnim le-tofiV, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog, ali odlok, plačati se pa mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo. Davek za poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa dospe in se mora plačati za I. četrtletje 1931 najkesneje do 30. aprila 1931. Davek na rente, ki se pobira v smislu člena 71 zakofta o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po poteku vsakega polu-letia, tedaj za I. polletje do vštetega 14. avgusta 1931. Uslužbenski davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobrali službo-dajalci in sičer: 1. državne in samoupravne institucije; 2. družbe, ki polagajo javne račune in ki so vsled tega načelno' zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zapo-slericev in 3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 2(1 zaposlencev, morajo odpremi ti davčni upravi najkesneje do 15. dne po' preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk za vse zaslužke, in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na zato določenem mestu in Obenem znamke uničijo. Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali delodajalci odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini in sicer najkesneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. * Opomba uredništva: PavšaiLni davek na pes lovni promet se za il. 19931 ne odmera na novo. Pilaoevaloi tega >»,. ki * Jlopi™ ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zaclrugaijev. V Sv. Juriju ob j. ž., dne 18. aprila 1931. ZADRUGA ZA izv6z JAJC R. Z. Z 0 Z. Načelstvo. KLIŠE) E vse/i vrs^- per ScUog rafijah^ £/T ri sba k izvr £ uje najscrlidn e/še ki iš d ST-D EU HUB L}ANA DAl MATI NOVA 13 S&rzoiavi: SKrispercoloniale £jubljana "Gele/on št. 2263 4nt. Krisper Coloniale Častnih: Josip Vevlič Ljubljana S>unajska cesta 33 ‘Golna postrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago ♦ Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavila hitro in po zmernih cenah TISKARNA MERKUR USE? regorčičeva ulica 23 Telcf 2552. Za vriČfsi naročila *ali