vsak petek z datumoffi prihodnjega dneva.
Dselsl naj se frankujejo te pošiljajo uredništvu lista >Mlr« v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani list* napišejo, druga stran naj bo prazna.
Vel|*
ra celo lete 4 kroae
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
UpravniStvu list» „Mlr“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vrača}«-
Dopisom je treba za odgovor prt-ležttl poštne znamke.
Glasilo horoških Slouenceo
Za Inserate se plačuje po 20 vte od garsoood-vr^e vsakokrat
Leto XXXIII.
Celovec, 28. februarja 1914.
Št. 8=
Pastirsko pismo
zoper pijančevanje.
Prevzvišeni knez in škof krški, dr. Baltazar Kaltner, so poslali na vernike pastirsko pismo o samozatajevainju in zoper pijančevanje. V naslednjem povzemamo najvažnejše odstavke zoper pijančevanje:
Naš čas in tudi naša ljuba koroška dežela potrebuje prav zelo notranjega pravnega iprenovljenja. Za tokrat naj zadostuje, da omenim le eno samo napako, to je alkohol, nezmerno uživanje upijanljivih pijač.
Res je sicer, da donaša točenje in prodajanje alkoholnih pijač, posebno najbolj škodljive, namreč žganja, zavoljo vsestranskega obdačenja vsako leto mnogo denarja; x resnici pa je to roparsko gospodarstvo, ki ljudstvo spridi, njegovo blagostanje spod-kopuje, njegovo moč slabi in njegove talente uničuje. Kaj naj bi rekli o tistih očetih — Bogu bodi potoženo, celo o materah, ki z nezmernostjo in žganjepitjem pripravljajo otrokom nesrečo za vse življenje! Marsikateri starši bi mogli zapustiti svojim sinovom dedščino, svojim hčeram pošteno opravo, ko bi se premagovali in zmerno živeli. Tako pa morajo otroci dostikrat ubožni po svetu, ker je ljubezen do alkohola močnejša kot do lastnih otrok. Mnogi starši pa brez lastne krivde svojim otrokom res ne morejo ničesar zapustiti, nego zdravo dušo v zdravem telesu; pa še to jim hočejo vzeti s pijančevanjem. O, da bi vendar taki ljubitelji alkohola šli enkrat pogledat v zavode za slaboumne otroke, da bi videli vso revščino teh otročičev iin bi spoznali velikansko odgovornost, ki jo sprejemajo na se. Če človek zasleduje rod takih otrok nazaj, potem bere s strahom v knjigah Mojzesovih besede našega Stvarnika:	»Jaz sem Bog, ki
kaznuje hudobijo in grehe starše v n a o t r o c i h d o t r e t j e g a inče-trtega rodu.« Učenjaki in zdravniki vas morejo o tem poučiti, ker poznajo, kako
alkohol spremeni možgane in živce človeškega telesa, kako te spremembe prehajajo tudi na otroke. Tako se dogaja, da je že prva hrana, katero mati otroku nudi, za nežno dete pogubonosna. Če matere ali dekle celo dojencem v žganje namočeno jed^v usta dajejo, se mora talent otrokov uničiti. Ubogo dete! zdaj si seveda pomirjeno, spiš v omotici, pa tvoja lastna mati te je zastrupila.
Revščina in pijančevanje sta dve sestri. Zna^ao je, da stanejo opojne pijače Korošce vsako leto več milijonov; da privažajo celo v male občine leto za letom velike sode špirita; da morajo kmetje visoke vsote plačevati za alkohol, ker drugače poslov niti dobijo ne. To so izdatki, ki se vedno ponavljajo, pa nikake koristi ne prinašajo, ampak naravnost škodujejo. Kolikokrat se sliši, da mora j o pijanci lepe kmetije prodajati; trezni ljudje pa jih kupujejo in obdržijo; kolikokrat se vidijo ljudje v zelo revni obleki z zloglasno steklenico v žepu; kolikokrat prosijo napol pijani stari ljudje vbogajme. Starost pa je častitljiva. Misel, da vidim pred seboj človeka, ki se bo kmalu preselil »v hišo svoje večnosti«, je ginljiva. Ko pa vidim, kako so mu oči tope, kako se jezik zapleta in je obraz omračen, potem me srce zaboli in si mislim: »Podoba božja — kakšna si! Bil si nekoč nedolžen otrok, zdrav mladenič, krepak mož: zdaj pa je moč tvojega telesa in tvoje volje ziomljena, zgubil si svojo duševno (nravno) prostost, postal si suženj grde strasti.«
Kar mene. Vašega škofa, najhujše boli, je nezmernost ob nedeljah in praznikih. Nobelu dan tedna ni toliko pijanosti, toliko grehov nezmernosti, kakor ob dnevih Gospodovih. To je žalostno — pa ni nerazumljivo. Saj se dandanašnje ne govori več o posvečevanju nedelje, ampak le o nedeljskem počitku. Ta dan se ne smatra več za dan Gospodov, ampak za dan kratkočas-nosti, izletov in zabav. Mnogi nimajo pojma o sv. skrivnostih, katere Cerkev v svojih praznikih obhaja; veselje naših prednikov
Podlistek.
Ivan Matičič:
Krivtess.
Tri mesece zapora je bilo prisojeno An-žetu. Še nikdar poprej ni bil Anže kaznovan, še nikdarpoprej postavljen pred sodnika, a zdaj je bil postavljen in obsojen zato, ker je pomagal v gozdu nakladati ukradene hlode. Samo nakladal je Anže, pa vedel ni, da so^ilodi ukradeni, a kljubtemu mu je bilo prisojeno tri mesece Ječe. še ugovarjali ni smel Anže, niti potožiti, da je nedolžen. — »Molči! Devetdeset dni ti je sojenih,« je zarežal sodnik, »pa glej, da kmalu opraviš pokoro!« — Anže pa se je še obotavljal doma, ker je bil poletni čas in mnogo dela in zaslužka in je zato nameraval pokoro preložiti za nekaj mesecev. Pa so ga pričeli preganjati orožniki. Preganjali so ga neusmiljeno in zalezovali noč in dajn. Kot divja zver se je skrival nesrečni Anže po gozdu in grmovju. Kot izstradan volk se je približava! ponoči hišam, da si uteši lakoto.
»Halt! — Stoj!« je zahreščal osorni glas orožnikov, ko je planil Anže čez ograjo in se zapodil z vsemi štirimi v smrdljivo gnojnico. Še en klic in Anže se požene zopet iz gnojnice in plane v trnjevo grmovje še predno se oboroženi zasledovalec približa ograji.
Temna je bila noč in orožniku se ni ljubilo zasledovati trmoglavega Anžeta, temveč
podal se je na «njegov dom, kjer ga je morala sprejeti prestrašena mati. Pričakoval ga je tu vso noč do jutra in še ves dan, a Anžeta ni bilo od nikoder.
Ko pa se je storil mrak, je orožlnik odšel in zdaj se je priplazil izstradani Anže domov. Noč in dan se je skrival po trnjevem grmovju, dokler ga ni prignala lakot.
»Dovolj je preganjanja, Anže!« je tožila mati. »Prežal je žandar noč in dan in ravnokar je odšel. Jokala sem in trepetala, kdaj se povrneš in kdaj te vklene v verige izstradanega in trudfnega. Ti si sojen in zaznamovan, zato se odpravi in pojdi v imenu božjem in odsedi jim kazen, četudi so ti jo prisodili po krivem! Midva se ne bova pehala za pravico, ne sodila krivice, ker sva revna in pohlevna. Odpravi se, Anže, in pojdi pa pretrpi to krivico v imejnu božjem. Pa ne pozabi na molitev. Ko pa ti porečejo, da je pokora odpravljena in te izpustijo, takrat pa molči in povrni se tak, kakršen si.«
Navezala mu je v ruto nekaj kruha za na pot ter mu všila v hlačnico srebrn goldinar za priboljšek v zaporu — in Anže se je poslovil. Splazil se je na sosedov hlev, kjer je prespal noč; ko pa se je storil dan, j,e Anže vstal in jo mahnil po bližnjici čez hribe v mestole zapore . . .
Ostra in grozna je bila pokora v zaporu. Vrgli so ga v smrdljivo luknjo med surove lumpe in potepuhe. Dvanajst jih je bilo.
Že prvo noč je bil ukraden Anžetu goldinar iz hlačnice. Mlad fant, ki je ležal tik
ob velikih krščanskih praznikih je postalo posvetno in je izginilo, in tako so srca padla iz visočine verskih vzorov v globočino mesenega življenja in posvetnega stremljenja. »Gospodarjeva služba prej nego božja«, tako se govori, zato v marsikateri obrti ob nedeljah iin praznikih nobeno uro bolj ne delajo kakor ravno med službo božjo; tisočeri hlapcev in dekel nimajo časa biti pri sveti maši, drugi zopet hočejo ob nedeljah in ■praznikih dopoldne delati, da bi si denarja za popoldan prislužili. Resnično piše «tedaj toeki amerikanski časnik: »Glavna napaka, na kateri naš čas boleha, je nebrzdano poželenje po uživanju. Vse misli so obrnjene na zabave, veselje in lahko življenje. Brez zbiranja, brez mere in cilja hočejo ljudje uživati vse, kar se da doseči.« Tisti pa, ki sicer vedno o zmernosti govore, z besedo, vzgledom in pisavo pa med ljudstvom vero, duhovnike in Cerkev zaničujejo, naj preudarijo besede, katere je pisal eden največjih dušeslovcev. Lev Tolstoj »prvemu ruskemu kongresu proti alkoholizmu v Petrogradu«: »Čim bolj opazujem pijance ip posledice pijančevanja, tem bolj se prepričujem, da ni iskati za nje rešitve v tem, da spoznajo škodljivost alkohola za telo, ampak da spoznajo, kako pijančevanje duši škoduje. Človek se ne bo rešil tega zla, ko mn bo pitje nemogoče, temveč še le tedaj, ko se prosto-• voljno pijače zdrži. To pa se bo še le tedaj zgodilo, kadar človek svoje dušno blagostanje višje ceni kot pa telesno. Ker pa le verdn človek bolj čisla dušo nego pa telo, zato sem prepričan, da je pomanjkanje verske zavesti povzročilo pijančevanje. Zategadelj vidim rešitev iz te strasti v trdni verski zavesti.« Tako govori svetovno izkušen mož, ki ni katoličan; drugi pa, ki se kaltoličane imenujejo, mislijo katoliškemu ljudstvu pomagati, deželi koristiti s tem, da trdno versko zavest izpodkopujejo. Jaz pa menim, da ima, kakor v drugih vprašanjih ljudske blaginje, tudi v tem beseda apostolova veljavo: »Drugega temelja ne more n i h -
Anžeta, mu je ponoči, ko je Anže spal, pretipal obleko in izrezal iz hlačnice srebrni goldinar. Vedel je Anže, da mu je ukradel goldinar tisti mladi potepuh, zato, ker je imel skrit nož, s katerim je prerezal niti.
»Ti fant si mi ukradel ponoči goldinar! Daj mi ga inazaj !« je prosil Anže.
»Kaj, jaz sem ga ukradel? Še eno zini, pa ga dobiš!« Fant potegne nož in ga zavihti v zraku.
Nato pa planejo ostale barabe pa ubogega Anžeta in ga pričnejo suvati in s pestmi obdelavati.
»Prokleta butara hribovska!« vpijejo križem. »Ti boš dolžil poštene ljudi tatvine! Ti sam si tat, zato so te zaprli! Fe j, sram te bodi!«
Potrpel je Anže in molčal. Pa še druge krivice so ga doletele. Ležišče mu je bilo odmerjeno v neposredni bližini tistega smrdljivega kota, kjer jetniki odkladajo svoje nečedne stvari. Vsakemu nanovo došlemu jetniku je prisojeno v zaporu tisto nesrečno mesto toliko časa, dokler ga ne nadomesti drug novinec in prejšnji se odmakne za enega moža od kota. Pospravljati in snažiti tiste nečedne stvari ima pa vsak dan drug kaznjenec po vrsti. Taka je postava po zaporih.
Anže pa ni poznal te postave, zato so ga ogoljufali malopridni tovariši in moral je ležati vedno v tistem kotu j;i pospravljati in čediti tiste reči vedno sam.
(Nadaljevanje na tretji strani.)
če položiti razen tega, ki je položen, Jezus K r i s t u s.« Spravite vero v deželo, v občine, v gostiljne, v družine, v srca mladih in starih in zboljšalo se bo.
Seveda proti žganjepitju iz navade je težko pridigovati. Ravno tisti, ki so najbolj potrebni, nočejo verjeti. Toda, ko je 134 vse-učiliščnih profesorjev zdravilstva soglasno izreklo, da je tako uživahje alkohola škodljivo, bi se moral pač vsak pameten človek vsaj natančneje poučiti. Pa ravno pijanci se skrbno ogibajo vsake knjige, ki bi se dotaknila njihove strasti. In če tudi pridejo izjemoma do spoznanja, je še do spreobrnitve dolg, zelo dolg pot. Malo reči namreč je tako teških in zahteva toliko samozatajevanja, kakor spreobrnitev pijači vdanega človeka. Ne smete ravno misliti, da so pijanci samo slabi ljudje, ki si nič ne prizadevajo spreobrniti se. Vsak spovednik ve, kako delajo te usmiljenja vredne žrtve alkohola mnogokrat trdne sklepe, kakor bi bili jekleni in železni, kako prosijo Boga za milost stanovitnosti in hočejo začeti novo življenje. Ali narava je oslabljena, volja brez moči, strast pa kakor železna srajca. Po pravici torej se je trdilo, da je vsak pijanec, ki se popolnoma in za vedno spreobrne, junak.
Vsakdanja skušnja namreč uči, da je za tiste, ki so se vdali pijančevanju, samo še en pripomoček rešitve, in to je takozvapa abstinenca, popolna zdržnost vsake alkoholne pijače. Takim ljudem je upijanljiva pijača postala bližnja priložnost, mu je pohujšanje. Krščanska vera pa uči, da se moraš bližnje priložnosti varovati; ta je oko, ki ga moraš izdreti, je roka, je noga, katero moraš odsekati, če ti je v pohujšanje. Če se pa to ne zgodi, kaj potem? Da, potem se boš moral enkrat na smrtni postelji nazaj ozirati na dvomljive spovedi in obhajila, na mesece in dolga leta polna neprijetnosti, truda in dela, pa brez zaslužen ja za večnost, kajti v stanju smrtnega greha, brez milosti božje človek ničesar zaslužnega za večno zveličanje storiti ne more. O, koliko blagostanja in domače sreče, koliko časti in ugleda, koliko nedolžnosti in zaslug za večnost je uničilo pijančevanje! O, kolikokrat povzroči ta strast prezgodnjo, hitro, da, tudi večno smrt.
Bodimo vendar pošteni in odkriti proti samim sebi. Neresnično in lažnjivo je, da se nahaja v pivu, moštu in vinu tako malo alkohola, da se brez skrbi sme piti. Tudi tu je samozatajevanje, zmernost, ozir na časi in uro potreben. Kar pa se žganj ©pitja tiče, bo vsak pameten človek na Koroškem pritrdil, da bo žganjepitje spodkopalo zdravje, lepoto in moč našega ljudstva in njegovo duševno in telesno blagostanje uničilo. Nevarnost, ki preti, je resna! Narodi evropski onema-gujejo pod bremeni za vojaške priprave, mnoge dežele štejejo skoraj več mrliških krst kot otroških zibelj —- in to jim še manjka, da se oslabe v alkoholu, dočim se v Aziji vrši boj proti upijanljivemu opiju. Ne, ne! Velika poznavalka človeškega srca, Cerkev Jezusa Kristusa, ni upostavila prepovedanega časa adventnega in postnega časa, da bi ljudstvo nadlegovala, ampak da bi mu koristila, ga okrepila in utrdila v boju zoper uživanje. Potemtakem ni napredek, ampak nazadova/oje, če se ta resni čas onečaščuje s plesi j(n veselicami in tako moti sveti božji mir, ki nas opominja k spreobrnitvi in pokori. O, moja ljuba koroška dežela, da bi vendar spoznala, kar ti je v tvoj mir, da ne bi ostalo skrito pred tvojimi očmi.
Deželni zbor koroški.
Zakon o disciplinarnem postopanja in odpustu učiteljstva.
Deželnozborska večina je 18. t. m. sprejela nov zakon o disciplinarnem postopanju in odpustu učiteljstva na javnih ljudskih in meščanskih šolah na Koroškem. Poročevalec je bil dr. Angerer, znan kot zastopnik nemškonacionalnega učiteljstva v deželnem zboru.
Zakoraska predloga je povzeta iz buko-vinskega zakona, kakor je konstatiral poslanec Walcher, a prikrojena, urezana je popolnoma po željah nemškonacionalne stranke, ki si hoče učiteljstvo obdržati v svoji oblasti. Poslanca Gr a f e n a u e r in Walcher sta že vnaprej napovedala, da ta zakon ne more dobiti sankcije; vlada ga na noben način ne bo mogla predložiti cesarju v potrjenje.
Že § 2., ki določa, da imajo pravico p red preiskav edinole c. kr. okrajni šolski sveti, je nejasen. In če okrajni šolski svet odkloni vsako predpreiskavo ? Res, da je ta poverjena okrajnim glavarjem, ki so odgovorni deželni vladi, a zakon je zakon!
Zoper določbo, da je poslovni jezik pri disciplinari lih preiskavah nemški, je poslanec Grafenaue r opravičeno protestiral in jo imenoval več kakor povod, da zakon ne dobi sankcije.
Kazni so graja, ki nima nobenih kazenskih posledic, in disciplinarne kazni. Te so: a) ukor, h) kazensko premeščenje na drugo učjno mesto; šolskim voditeljem, nadučiteljem in ravnateljem se lahko odvzame vodstvo ali se jih premesti ko vodje na nižje organizirano šolo, c) odpust od šolske službe v deželi, d) odstranitev od šolstva. Točka b) je prikrojena željam nemških nacional-cev. Če se bo kak učitelj pregrešil zoper Slovence še tako hudo, kakor n. pr. učitelj Mil-lonig v Selah, ki je do krvavega pretepal otroke, da bi jih spravil iz slovenskega razreda v nemški razred, ga bo šolska oblast »kaznovala« tako, da bo prestavljen na neprimerno boljše mesto, n. pr. v Št. Lenart pri Sedmih studencih.
Še slabši je § 24., ki sta ga po vsej pravici napadala poslanca Walcher in Grafenauer. Ta paragraf določa, da se učitelj odpusti iz šolske službe navadno šele tedaj, če kljub temu, da je bil že enkrat discipliniran, vnovič hudo za'nemarja ali krši službene dolžnosti. Beseda »navadno« je imela pomen v dosedanjem zakonu, ki tudi določa, kdaj da se odpusti učitelja iz službe »navadno«, namreč »takoj, če se je učitelj pregrešil s surovim pretepanjem kakega šolarja ali s hudo žalitvijo vere ali nravnosti«. Ta dostavek je pa v novem zakonu izpuščen in dobi beseda »navadno« v zakonskem načrtu vsled tega čisto drug pomen. Gorje učiteljem, ki se bodo v čem pregrešili, pa ne bodo nemškim nacionalcem po volji! Te bodo lahko odstranili »navadnim potom«, četudi niso bili še kaznovani. To naj bo zakon?! To je le strankarski štatut! Določb, ki jih oblast iz drugih ozirov ne bo lahko odobravala, fie bomo razmotrivali, kakor določba § 4.: Obdolženec ima pravico, staviti

Kdor še ne pozna Kalhreinerieve Kneippowe sladfne^! kave, kupi nai si Je sdal en zavoj in naj Jo poskusi.
Za iz€3©i®was9j@ t@, š@ 33 Set priSjo^liene in pplsnan© najš&eljše fcavSne palače je bila sg?a-jena nova velika tvornica. Z naj^Pdernejlimi sfmfi in naj^ogji© naprav© se |@ slovite ICatBi-reissefjev© postopanje za izdelovanje „prisf« nega ICatlireinerja** še naeSaBje Jz&oSjšalo.-
če le bila KathreinerJeva že vedno od nalboiišeaa naSboliše. tedaj prekaša v dovršeni sličnosti okusa zrnate kave sedal sama sebe.
: ■.■v-.ri. v.

-.L rt'L'
Aromatična, izdatna, krepka, pri tem zdrava in poceni : Je ICatkreinerjeva.
predlog, da se priče pred zaslišanjem zapri-sežejo. O predlogu odloča c. kr. okr. šolski svet, ki lahko tudi sam odredi zapriseženje. Pristojno c. kr. okrajno sodišče je naprositi, da zasliši priče in jih zaipriseže.
Podpore za šolske zgradbe.
Poslanec Pirker poroča v imenu finančnega odseka o prošnjah krajnih in šolskih občin za povračilo obresti za posojila, najeta za nove šole. Povračilo obresti se dovoli občini Retnweg za dobo osmih let, krajnim šolskim svetom v Kapli na Grobniškem polju za šest let, Lorenzenbergu za deset let, Ka-meringu za osem let, Krejancah za deset let, občini Osoje za pet let in St. Salvator za šest let. Za leto 1914. potrebna svota 4896 K se vpostavi v proračun. Prošnji šolskega sveta v Krejancah se ugodi pod pogojem, da ostane šola u t r a k v i s t i č n a. in bi nadaljnje plačevanje zapadlo, ako bi se začelo pogajanje za uvedbo slovenskega učnega jezika.
poslanec Grafenauer vpraša, kaj da je s Prošnjama za Libeliče in Šmihel pri, Pliberku in obsoja pogoje, ki jih stavi finančni odsek za šole na Slovenskem. Deželni odbornik H ò n 1 i n g e r odgovarja, da se glede prošnje za Libeliče še potrebno preiskuje, glede Šmihela je pa prošnja ravnokar predložena finančnemu odseku.
Zadružni inštruktor.
ZboHiiica odkloni prošnjo koroške obrtne zveze za ustanovitev deželnega obrtnega vseta, kakor je na Moravskem. Pač pa naroči deželnemu odboru, da prosi pri trgovskem ministrstvu za posebnega zadružnega inštruktorja za Koroško. Za vzdrževanje pi-sairtc za obrtno zvezo se dovoli 600 K.
Za bolnišnico usmiljenih bratov.
v Št. Vidu dovoli zbornica podporo 5000 K. Vitez Burger opozarja, kako velikanske stroške prihranjuje deželi ta bolnišnica, s katero se deželna bolnišnica v Volšpergu niti primerjati ne more. Obžaluj,e, da dežela vsled slabili financ ne more dati večje podpore, kakor bi jo zaslužil ta vzorni zavod.
Za igralne kurze telovadnih učiteljev in učiteljic dovoli zbornica 300 K.
Računski zaključek za leto 1911. in 1912.
Poročevalec dr. Steimvender poroča o deželnih financah. Besede poročevalca so rožnate, a številke žalostne. Že to, da je računski zaključek za leto 1911. na celih dveh pisanih straneh in ravnotako tudi za leto 1912., napravi skrajno neugoden vtis. Na tak način je pač vsaka kontrola izključena!
Poročevalec poda pregled, kako so deželni izdatki od leta 1892. na-
»Kako to, da je vedno ta na vrsti?« je vprašal jetničar.
»Prosil nas je in zato mu dajemo kruha in jedi,« so se nalagali. Anže je pa začudeno gledal in ni vedel pri čem da je, vprašati pa ni maral. Kruha mu pa malopridneži niso dajali, ne jedi, — še kradli so mu.
»Je že tako sojeno,« si je mislil Anže. »Kaj bi se pehal za pravico, ko sem reven in pohleven.«
Trpel je Anže in stradal, a potožil ni nikomur. Nikdar ni videl prijaznega pogleda, nikdar čul poštene besede. Poslušati je moral ostudne kvante in surove kletve izprijenih barab.
Le na večer, ko so že vsi polegli, je zleknil Anže izstradano svoje telo in udano molil k Bogu, kot ga je učila mati . . .
Nek večer pa je molil Anže preglasno, da so ga začuli malopridneži in zlobno so se zakrohotali ... In to je Anžeta tako zabolelo, da se ni mogel več premagovati, ne več molčati.
K mlademu fantu, ki se mu je rogal najglasneje, skoči užaljeni Anže in ga zagrabi za ušesa, da ta surovo zaječi. V tem pa. naskočijo vsi malopridneži Anžeta in vname se boj in surovo vpitje.
Močan je bil Anže in četudi izstradan, obdelava! jih je s- trdimi pestmi, da so od-letavali drug za drugim . . .
Zdaj pa zahreščijo vrata in dva jetničar j a vstopita.
»Banda — barabe!« sta pozdravila su- | rovo. »Ali ste znoreli? Ali vas vrag matra!«
»Napadel nas je!« so zavpili vsi križem. »Capin hribovski! Tat! Okrasti nas je hotel v spanju!«
r a š č a 1 i. Za naraščanje izdatkov so bili merodajni vedno večji izdatki za šolstvo.
Naraščanje izdatkov:
1892:2-2 milijonov kron 1897:2-9 1902:3-9 1907:4-7 1912:6-9 1913:7-367 proračun 1914:7-517
Naraščanje izdatkov za šolo: 1892: 896.375 K 1897:1,064.078 1902:1,445.206 1907:2,039.354 „
1912:2,791.337 „
1913:3,078.296 „
proračun 1914:3,175.275 „
Deželni dolgovi
koncem leta 1913. zlnašajo lepo vsoto 11 milj. 956.609 kron. In sicer dolguje dežela državi brezobrestdn dolg 4,380.944 K za zemljiško odvezo in uravnavo rek, državno posojilo 720.318 K je povečini brezobrestno. Koroški posojilnici dolguje 84.000 K, ki se v obrokih odpisujejo, žal pa vedno manj, zadnji je bil že prav neznaten. 4,263.336 je vzela dežela za stavbe in akcije lokalnih železnic iz raznih deželnih fondov in jih dolguje torej sami sebi, le 2,508.011 K sestoji iz primanjkljajev, pa tudi od tega dolga imajo lastni fondi in zavodi terjati 1,508.011 K, tako da znaša od tega nezaloženi dolg, ki se više obrestuje in je seveda zelo neprijeten, en milijon kron.
Preodkazi države bodo deželnim financam nekoliko pomagali.
Posl. Grafenauer o deželnem gospodarstvu.
Posl. Grafetnauer pravi k temu poročilu, da se je ravnal dr. Steinwender po izreku sv. Pavla: Vse preizkusite in kar je dobrega obdržite! Iz predleženih dveh skrčenih računskih zaključkov pač ni mogoče povzeti, kako da je bilo deželno gospodarstvo, iz Steinvvenderjevega poročila pa je povzeti, da j e deželno gospodarstvo v žalostnem stanju. V predloženih poročilih se ne pove, v čem da obstoji vsa mizerija deželnih financ. Steinwender je sicer navedel številke; on je po celi državi znan kot spreten politik, in govornik mu ne verjame, da je res v objektivni luči naslikal 'finančno stanje dežele, ki pa je celo po tem poročilu žalostno. Dolg, ki ga je dežela dolžna lastnim fondom ni podcenjevati, kakor je to storil Steinwender, ker se mora vendar enkrat plačati. Tako smo izdali za dež. bolnišnico in norišnico, ki sta seveda potrebni, de-
»In uši ima! Vrzite ga ven — tak ni za med poštene ljudi!«
»Marš ven, ti baraba ušiva!« Pograbila sta ga stražnika in ga vlekla skozi vrata. »Tak svinjar ni za med poštene ljudi!«
Pahnila sta ga v drugo luknjo, še smrd-Ijivejšo in ostud*nejšo. V tej sta bila dva: prvi je imel garje in uši, drug pa samo uši. Ležala sta vsak v svojem kotu ter se praskala in premetavala.
Z zaničljivodivjim pogledom sta ošvig-nila novega tovariša, s škodoželjnim zasmehom sprejela Anžeta v svoj brlog, potem pa sta zasmrčala vsak v svojem kotu. Anže se je pa stianil v tretji kot . . .
Drugo jutro pa, ko je nekoliko obsijalo medlo svetlobo temni brlog, sta pričela gnusna lopova natančneje ogledovati novega tovariša.
»Koliko uši si pa ti capin privlekel? Imaš tudi garje? — Ha-ha, mlad si še, pa se že vlačiš po teh svinjskih brlogih! — Fej, sram te bodi!« Tako so se glasile strupene psovke in pozdravi.
Anže pa je molčal ia preplašeno zrl krog sebe. Strah ga je bilo v tem gnusnem brlogu, strah teh izvržkov človeške družbe. Še nikdar v življenju ni videl tolike gnusobe, še nikdar duhal takega smradu. Stal je v kotu in se tresel po vsem životu od gnusa in strahu.
»Ha-ha, bribovc, kaj se sramuješ najine družbe? Ti imaš morda še več garij in uši kot midva!«
»Kakšno lepo delo si pa učijnil, da so te ujeli, a? Ali si se pretepal? — Govori, capin, sicer te midva naučiva!«
nar iz drugih fondov, ki je bil torej name-hjen za druge potrebe. Kdo naj bi v par urah pregledal, če je to tudi vse res, kar je poročevalec povedal. Če ne bi bil že včeraj prepričan, da je kontrolni odsek za deželne finance potreben, sem o tem danes trdno prepričan. Zakaj ne bi izvolili takega odseka? Saj je tudi v državnem zboru za kontrolo državnih dolgov. Zakaj bi se bali kontrole? Vsak župa,n je zadovoljen, če je bil kontroliran. Če je vse v redu, se je ni treba bati, če pa ni v redu, je pa potrebna! Meni se je že zgodilo, da so me volilci vprašali, kaj da je resnica. V nekaterih listih so čitaii, da so deželne finance dobre, v drugih pa, da slabe. Če ima dežela dolgove, naj ljudstvo tudi izve, koliko, in to iz predloženih poročil ni razvidno. (Dr. Steinwender: Danes sem povedal.) Volilna doba gre pač h kraju, in to je bilo za finančni odsek merodajno.
Seja 19. svečana. Zbornica dovoli za uravnavo nekaterih potokov na Zg. Koroškem, povečini v nemškem delu dežele precejšnje vsote, samo za uravnavo hudournikov v Gegendtalu dežel, prispevek 46.500 K, za popravo mlinskih jezov v Blaškem potoku na Žili 2.150 K, za uravnavo reke Lavatit v Labudski dolini 7.200 K in manjše vsote za razne druge uravnave.
Agrarične operacije in pritožbe kmetov.
O agrarnih operacijah je poročal v imenu gospodarskega odseka posl. W a 1 d n e r. L. 1911. je bilo sklenjeno, da se nastavi lokalni komisar, in kljubtemu delo ne gre naprej. Vzrok pa ni lokalni komisar, ampak dejstvo, da nima pomočnika, sam pa tako ogromnega dela ne zmore in je bolje, da to ustanovo odpravimo, če mu ne damo pisarniških in tehničnih moči na razpolago.
Posl. Wirth potrjuje, da akcija glede servitutnih regulacij ne napreduje in stane ljudi ogromno denarja, kljubtemu pa so v zbornici poslanci, ki oskrbujejo pri kmetih agitacijo za ureditev in odkup servitutov.
Dr. Steinwender pravi, da opravlja ta posel on, ker noče, da bi se pustili kmetje še enkrat tako goljufati kakor leta 1860.
Posl. Fr. Aichelburg pravi, da se kmetov svoj čas ni goljufalo.
Dr. S t e i n w e n d e r mu odgovarja, da je bilo 1. 1860. uradništvo žal proti kmetom. Sploh naj bi veleposestvo ne bilo tako malenkostno, temveč naj bi se postavilo na čelo agrarnih operacij.
Posl. Grafenauer dokazuje na podlagi dogodkov iz njegovega kraja, kjer so servitutne pravice kmetov zelo obširne, kako da se kmete oškoduje. Vsako leto se ser-
»Ne. Krivično so me sodili,« je zajecljal Anže boječe.
»Ha-ha! Glej ga poštenjaka nedolžnega! Kdo je še videl lopova, ki je obsojen krivično? Ti ušivec, reci, če je to po pravici, da naju žro uši noč in dan v tem svinjskem brlogu! Midva sva bila prava mojstra svojega posla in dolgo sva opravljala svoje delo, predno so naju ujeli, zato nimava pravice pritoževati se. Ti pa si se najbrže pretepal ali pa si kradel, pa nisi znal, ker si neumen, in so te ujeli. Prav se ti zgodi, tepec tatinski!«
»Glej, da nama pospraviš in očediš tiste nečedne stvari iz posode — od danes naprej je to tvoje delo!«
»Koliko pa so ti prisodili za tvojo neumno lumparijo?«
»Devetdeset dni in devetdeset noči,« je odvrnil Anže tiho in žalostno.«
»Še premalo za tvojo budalost!«
Anže je trpel in stradal kot Volk v ostri zimi, ker skoro polovico tiste prestane me-neštre sta mu ugrabila surova tovariša. Upadal mu je obraz od dne do dne, opletale se noge, po životu pa mu pričele laziti tiste gnusne živalice . . . Tudi peči in skeleti je pričelo nesrečnega Anžeta po vsem životu — prijemale so se ga garje ...
Grozne so bile noči, dnevi dolgi kot tedni, tedni kot meseci in meseci kot leta. Anže pa ni štel dni, ne noči, ne tednov, ne mesecev — ker ni mogel več misliti, ne računiti. Le na mater je mislil Anže z žalostnim srcem in s solzami v očeh in bridko je takrat zaihtel, a.prebudila sta ga iz sanj malopridneža z zaničljivim, škodoželjnim krohotanjem . . .
vitutne pravice kmetom prikrajšajo. Če pustimo to tako dalje, bodo kmeti kmalu »rešeni« servitutjiih pravic in hudo oškodovani. Vzrok je c. kr. ravnateljstvo državnih gozdov in posestev v Gorici. Če se misli še pod novim ravnateljstvom kmete še zana-prej tako podpirati, potem je boljše, da se taka državna posest kratkomalo razdeli med kmete.
Dr. W a 1 d n e r poroča, kako da so se delale svoj čas poravnave med kmeti in grajščaki in pravi, da je bil neki že rajni komisar pri vsaki taki razpravi pijan. Za to žalitev je dobil dr. Waldner od g. deželnega glavarja ukor. V nadaljnem izvajanju potrjuje dr. Waldner, kar je poročal posl. Grafenauer.
Prošnja obč. Š k o c i j a n , da se sprejme občinska pot iz Škocijana v Rikarjovas v vrsto provizorično subvencioniranih cest, se odkloni, dovoli pa za popravo prispevek 150 K.
Sprejme se predlog gospodarskega odseka, da za zadružne melioracije prispeva dežela načeloma le 20% in le v izrednih slučajih 25%.
Strah pred učitelji.
Volilna doba Koroškega deželnega zbora se bliža koncu, in nemški nacionalci se očividno bojijo, da jim del nemškonacional-nega učiteljstva uide v socialdemokratični tabor. Zato pri večini v deželnem zboru ni več opaziti v šolskem vprašanju tiste korajže kakor 1.1912. Nacionalci se počasi udaja-jo. Zato je bil sprejet tudi sklep šolskega odseka, da se naj prošnjo boroveljske občine, naj se tretja razreda meščanske šole ne združita, odstopi deželnemu šolskemu svetu in da se izpremeini sklep zbornice od 16. febr. 1912 tako, da naj se naprosi deželni šolski svet, da poizkusi v meščanskih šolah v nekaterih predmetih skupen pouk in poroča potem o uspehih deželnemu zboru.
Pri tej priložnosti se je razvila debata, pri kateri je branil seda':nje šole dr. A n g e -r e r, d r. S t e i n w e n d e r pa se je opravičeval in pritoževal, da učitelji ne sodelujejo pri reformi šolstva, ampak samo kritizirajo. K i r š n e r govori za želj e borovških Purgarjev; dr. Metnitz tolaži učitelje; regulacija učiteljskih plač je res pomanjkljiva, pravi, pa vsega naenkrat jim tudi ne morejo dati, ker se ne ve, kako visoki bodo preodkazi, ki jih dobijo dežele od države.
Prevzvišeni knez in škof dr. K a 11 n e r so proti skupnemu pouku dečkov in deklet v višjih razredih, zlasti če so bili prej ločeni in opominjajo, naj se ne gradi lahkomiselno meščanskih šol, če je v kakem kraju malo več hiš, ker so strokovne šole večjega pomena.
Pa prišel je sledjijič dan, ko so se odprla vrata brloga in je začul Anže osorne besede:
»Odpravi se in pojdi! Dnevi so potekli, pokora je opravljena. — Kaj se obotavljaš, nadloga! Mar ni šlo po pravici, kakor je bilo sojeno?«
»Ne vem,« je odvrnil Anže obotavljaje. »Nisem štel dni, ne noči.«
Anže ni bil vesel prostosti. Kaj bi bil vesel. ko je bil ves bolan in pohabljen. Moril ga je glad, pekle garje, žrle uši in gnide in ga mučila surova lopova dan za dnem. Tri mesece so trajale muke in trpljenje, pa je mislil, da so potekla tri leta.
Opletajočih korakov je zapustil Anže to gorje in trpljenje in upognjenega hrbtišča brkljal, kamor so ga inesle trudne noge. Blodil je po mestu do noči, ko mu je šele pravičen človek pokazal pravo smer.
In šel je Anže tisto smer lačen, truden in bolan, dokler mu niso odpovedale trudne noge. Kraj ceste se je sesedel in zadremal. Pa prebudile so ga pozno v noči ostre jesenske sape in dvignil se je in se vlekel opotekajočih korakov naprej ipo umazani cesti.
Strt in uničen priplazil se je Anže do domače koče. Žalostna je bila mati vrnitve bednega sina, obdarjenega z gnusnim mrčesom, okuženega z umazano boleznijo . . .
Anže pa ni mislil več na bolezen, ne na gorje in trpljenje, ne na preganjanje in krivico, ampak bil je žalosten ip potrt in hirale so mu moči od dne do dne.
Zapadel je jetiki . . . Ugasovala je luč oči, udiral se voščenobledi obraz, glava klonila, telo trepetaje omahovalo . . .
In jeknil je Anže bolestno in se sesedel brez moči in brez življenja . . .
Vsenemec dr. Anger er dobi od dež. glavarja ukor, ker je rekel, »da smo žal v
Avstriji.«
Posl. Grafenauer srečno pobija nazore dr. Angererja.
Seja 20. svečana. Sprejme se predlog finančnega odseka glede razdelitve dohodninskega davka družb, ki morajo javno polagati račune, kakor ga je stavil dr. Stein-wender z dodatnim prediogom, da se naroča deželnemu odboru, da vloži pri upravnem sodišču pritožbo zoper tako razdelitev dohodninskega davka, ki vsled nepravilne uporabe zakona oškoduje občine in deželo. Sprejmejo se razni predlogi v manj važnih zadevah.
Proti alkoholu.
Društvu učiteljev ip učiteljic abstinentov se dovoli za razširjenje brošur in predavanj zoper alkohol prispevek 100 K.
Posl. Dobernig pravi, da so Nemci večji pijanci nego Slovani im da je boj zoper, alkohol potreben. Srbi, pravi, so trezen narod in so zato zmagovali. P. Elpidij, ki je prišel na Koroško, ima velike uspehe v boju zoper alkohol. Zlasti zoper »šnops«, to kugo na Koroškem, se je treba bojevati.
Knez in škof dr. Kaltner pravijo, da pijančevanje na Koroškem ni povsod enako razširjeno. Izdali so pastirski list in tudi pridigujejo pri vizitacijah zoper »fuzel« in da so delovali nato, da je prišel »apostol zoper alkohol«, pater Elpidij, ki je imel velike uspehe na Nemškem in v Švici, tudi ma Koroško. Povabijo poslance na predavanje patra Elpidija in pravijo, da morda ne bo hitro vidinih uspehov tega boja zoper alkohol, pa začelo se bo gibanje. Posl. dr. Angerer priporoča šolski pouk zoper škodljivost pijančevanja, a sam, pravi, pijače popolnoma ne bo opustil. (Veselost.) Gosp. deželni predsednik baron Fries-Skene obljubi, da bo' sklical enketo vseh interesiranih krogov zoper alkohol.
Na levo ali desno? Na levo!
Sprejme se predlog stavbnega odseka, da se sprejme zakon, s katerim se določi izogibanje na Koroškem na levo in ne več na desmo, kakor je bila to navada. To pa zato, ker bo vlada na državnih cestah uvedla to navado, ki je že po drugih sosednih deželah, in kjer še ni bila, so v zadnjem času sklenili izogibanje na levo. Če bi/na Koroškem ostali pri starem, bi se zgodilo mnogo nesreč, zlasti če bi se na državnih cestah izogibali na levo, po drugih cestah pa na desno'. To bi bila cela zmešnjava, pred katero svari g. deželni predsednik, ki prosi, da se predlog, zoper katerega je posl. K ir š n e r , sprejme, sicer ne sprejme nobene odgovornosti. Posl. Grafenauer je mnenja, da se moramo že drugim deželam pridružiti, da ne ostanemo osamljeni; so druge dežele sklenile izogibanje na levo, bi bilo za Koroško večna nevarnost v dobi avtomobilnega prometa, ako bi se samo na Koroškem izogibali na desno. Pač pa prosi vlado, naj ne postopa tako drakonično kakor pri uporabi cestne postave in naj bo nasproti kmetom prizanesljiva, ker starih navad ni mogoče čez noč izpremeniti. Deželni predsednik obljubi to, na kar se predlog sprejme z veliko večino. Tudi večina kmečkih poslancev je glasovala za to.
Izprememba § 8. občinskega reda.
Večina je sprejela predlog pravnega odseka. da se izprem.eni 3. odstavek § 8. občinskega reda in se naj glasi tako-le:
Avstrijske državljane, ki imajo posebne zasluge, lahko imenujejo mestne in tržne občine za častne meščane, občine po deželi pa za častne občane s soglasnim sklepom občinskega odbora.
»Mandatsversicherungsgesellschalt«.
Posl. W a 1 c h e r ne odobrava izpre-memh posameznih paragrafov, ampak ves obč. red in obč. volilni red naj se spremeni, kolikor je potreben. Povsod po drugih deželah so izpremenili ali se vsaj lotili izpre-membe občinskih volilnih redov, le pri nas vse počiva. Če deželnozborska večina že tako rada prepisuje zakone drugih dežel, naj še tukaj stori to. Seveda, če se kaka stranka imenuje svobodomiselna in napredna, v resnici je pa le zavarovalna družba za mandate, se ne bo ugodilo željam ljudstva. Večina smatra vprašanje volilne reforme sploh kot vprašanje sile in moči. To pa ni prav. Pri
volitvah za državni zbor so po vseh drugih deželah mesta in dežela ločene, le na Koroškem ne, da se na tak krivičen način vzdržuje stranka, ki se imenuje svoboda. (Dr. Waldner: Se obnese.) Zaenkrat ža Vas. Toda to me gre, da je večina volilcev v deželi, ki oddajejo za krščanske kandidate skunaj eno tretjino več glasov kakor nemškonaci-onalni, ogoljufana za mandate, ki ji gredo. Ta kriviopa razdelitev volilnih okrajev se bo že maščevala nad nacionalci.
Leta 1912. je permanenčni odsek za reformo obč. volilnega reda že sklenil nekatere izpremembe; tedaj pa so prišle z dežele pritožbe, da bi po teh izpremembah trpelo nemško posestno stanje ob narodni meji.
Nemec Walcher zoper nemškutarje.
Jaz pa menim, da nemštvo s takoime-novanimi nemškutarji ne bo ničesar prido-bilo. (Obrnjen proti Gailerju): Izdajalstvo ljubijo, izdajalce pa zaničujejo! (Posl. Mi-chor je zbežal iz zbornice, na galeriji je tudi živinorejski nadzornik Schumy, ki zardi do ušes). Sicer pa tako narodno izdajalstvo ne drži. Vaše opore, ki so zato plačane, se lahko obrnejo tudi na drugo stran, če dobijo tam več podpore. Tako delajo neznačajni ljudje. Sicer se pa liberalci ne bojo mogli upirati volilni reformi; čim dalje jo odlašajo, tem slabše bo zanje!
Posl. dr. Metnitz pravi, da koroški nemški nacionalci proti manjšini niso tako nasilni, kakor večina na Nižjem Avstrijskem in Kranjskem proti manjšini.
Posl. Grafenauerje za izpremembo § 8. občinskega reda, odločno proti je pa, da bi mogli biti častni občani izvoljeni le, če so izvoljeni soglasno. To je proti Slovencem. Naši pošteni možje bojo volili tudi može drugih strank, če so za občine zaslužni, nasprotniki pa naših nikdar ne, če bi bili še tako zaslužni. To ravno hočejo doseči s to izpremembo. Nasproti dr. Metnitzu pravi, da naj bi se koroški nacionalci le šli učit narodne strpnosti in pravičnosti na Kranjsko, v Ljubljano, kjer imajo Nemci v mestnem svetu občinskem 7 mandatov, in to po milosti Slovencev. To ljubljansko volilno postavo naj prepišejo. V Celovcu pa Nemci s Slovenci vse drugače ravnajo. Ta sklep pravnega odseka ima pač politično ozadje. Kadar solnce zahaja, postanejo ljudje pač lačni!
Seja 23. svečana. Več predlogov deželnega odbora se odkaže odsekom.
Zbornica dovoli c. kr. stavbni in umet-no-obrtni šoli v Beljaku dosedanjo letno podporo 2200 K.
Zbornica sklene zakon o uravnavi hudournikov v Gegendtalu; stroški za to so pro-računjeni na 310.000 K.
Sprejme se predlog finančnega odseka (poročevalec posl. E 11 e r s d o r f e r), da se iz deželnih sredstev dovoli poplačilo za prenočevanje vojakov pri orožnih vajah 1.1912. in 1913. mestnemu magistratu v Celovcu, mestnim občinam Beljak, Št. Vid in Trbiž ter občinam Št. Rupert pri Celovcu, Trnja-vas, Trdnjavas, Naborjet v skupnem znesku 5649 K. Deželni odbor se pooblašča, da izplača za isti namen doplačilo tudi občinam, ki morda vložijo prošnje za leto 1913. naknadno, pa še v predpisanem roku.
Zoper razkosavanje zemljišč.
Deželni odbor je predložil zakonski načrt zoper razkosavanje zemljišč, kakor ga je pred dvema letoma zahteval v zbornici poslanec W a 1 c h e r. Poročevalec gospodarskega odseka dr. Waldner razloži zakonski predlog in predlaga, da naj deželni odbor glede načrta stopi v zvezo z vlado in o uspehu poroča v prihodnjem zasedanju.
Poslanec Grafenauer pozdravlja na splošno zakonski načrt, obžaluje le, da je h. pr. v njegovem volilnem okraju izginilo že toliko posestev, da, ^cela sela, toda zakonski predlog ima več napak, na katere govornik opozarja in daje več nasvetov. Predloga ne stavi nobenega, ker se o zakonu kot takem ne bo sklepalo, ampak služi debata le v informacijo, ker se bo deželni odbor o tem zakonskem načrtu posvetoval prej z vlado.
Zoper brezobzirne avtomobiliste.
Posl. E 11 e r s d o r f e r in tovariši so vložili interpelacijo na deželnega predsednika zavoljo brezobzirne vožnje avtomobilistov in vprašajo, če hoče deželni predsednik
braniti občinstvo pred brezobzirnostjo avtomobilistov, ki spravljajo last in življenje kmetov v nevarnost. Interpelacija navede več slučajev. G. deželni predsednik odgovarja, da je avtomobilni promet po eni strani potreben, na drugi strani pa poudarja, da je strogo naročil podrejenim političnim uradom, da naj bodo strogi.
Bela Ljubljana in „nemški“ Celovec.
»Slovenski Narod«, glasilo slovenskih liberalcev, je v 42. številki z dne 21. t. m. objavil članek z naslovom: »Koroška beda«. Zares, velika beda je na Koroškem, narodna, gospodarska in verska beda. To je že stara naša tožba in pritožba. Nov pa je način, kako »Slovenski Narod« slika to bedo. Če ne bi videl naslova »Slovenski Narod«, bi človek res mislil, da bere naivnega in nemšku-tarskega »Štajerca«. »Narod«, katerega »dopisnik« brez dvoma sedi v uredništvu »Slovenskega Naroda« v Ljubljani, — ker ne moremo si misliti, da bi bil na Koroškem kdo tako naiven ali pa zloben — je našel krivce te bede, ne morda pri nemških na-cionalcih, ampak — čujte in strmite — v koroških klerikalnih voditeljih. Zlasti posl. Grafenauer »Narodu« ni pogodu (najboljše spričevalo zanj!) — Kako otročji je »Narod«, en zgled! Ciril-Metodova družba je hotela zidati narodno šolo v Bekštanju. Seveda je delala temu težave tamošnja nem-škutarija, s pomočjo vlade kajpada. »Stvar leži zdaj že kdove koliko časa,« tako piše »Narod«, »pri vladi in pri deželnem odboru, a rešitve ni. Koroški slovenski voditelji bi s pomočjo slovenskih poslancev to stvar lahko že davno v red spravili. Ta bi bila lepa, da bi se vlada upala tako stvar tako zavlačevati; v osmih dneh bi bilo lahko vse v redu. Toda klerikalni koroški voditelji ne store ničesar...« »Narod« trdi celo, da jim je za slovenstvo toliko kot za lanski sneg! Tako piše »Narod« zdaj, ko so liberalci zadevo zafurali!
Torej ne samo naiven, naravnost smešen je »Narod«, ampak tudi hudoben! Žali-bog da še vsi koroški voditelji skup zaenkrat nimajo toliko moči, da bi se v osmih dneh zgodilo, kar bi vladi zapovedali. Zato se že šest let na žive in mrtve becamo za slovenske šole na Strojni, Št. Danijelu in v Vogrčah, po listih, v deželnem in državnem zboru, v osebnih interpelacijah, po shodih in Bog ve, kako še; vse zastonj. Ne razumemo, zakaj dr. Tavčar, ki je tako blizu »Slov. Naroda«, ne udari s svojimi čevlji na kve-dre! Njega bodo koroški Nemci z vlado vred gotovo bolj ubogali kakor koroške slovenske voditelje, ker jim je bliže!
Saj se je pred nemško poroto v Celovcu postavljal, da je napravil zvezo s kranjskimi Nemci zoper slovensko katoliško stranko, pa jo je ta preklicani voditelj koroških Slovencev, g. dr. Brejc, razbil!
Toda šalo na stran! Ljubljanski liberalci nas pač ne bojo učili narodnosti, nas, ki imamo narodnočiste roke!
Celovški župan dr. M e t n i t z , ki se ne more dovolj shudovati nad slovenskimi »hecarji«, kakor imenuje značajne koroške slovenske voditelje, ne more dovolj prehvaliti magistrata bele Ljubljane, središča Slovenije ter pripoveduje po Celovcu na vsa usta, da je prosil ljubljanski magistrat, naj bi isti s celovškim magistratom dopisoval nemško. In ljubljanski magistrat mu je ustregel in dopisuje s celovškim nemško, le tupatam še pošlje kako slovensko vlogo, ki pa ima vedno dodan nemški prevod.
„Makrobiotik“„Umetnost življenje podaljšati" §
tako se imenuje znamenito delo zdravnika dr. Hufeland. Kdor je to knjigo čital, ve, da obstoji ta umetnost večjidel v tem, varovati se pred oslabujočimi boleznimi, živce ne razburjati in tok krvi na normalni način obdržati. Ako so naši živci razburjeni, ako se nam vliva kri in sili v glavo, ako čutimo pritisek in slabost v srcu, potem moramo skušati s trudom zdravnika normalno sta-
»I n zato,« pravi M e t n i t z, »s m a - j tram vsako slovensko vlogo, ki! prihaja s Koroškega, za provo-; k a c i j o.
Tepeni smo pri tem seveda »bedni K o r o š c i«. Pri vsej narodni bedi na Koroškem manjka res samo še edina, ki jo »Narod« priporoča, da naj začnejo liberalci z razpošiljanjem »naprednih« časopisov na Koroško, da bi ti razdiralci uničili še edino to, kar se ni posrečilo nemškim nacionalcem, namreč zaupanje slovenskega ljudstva v požrtvovalno in narodno slovensko duhovščino na Koroškem, takorekoč edini steber, ki ga ni omajalo nemškutar-stvo in od katerega je odvisna bodočnost koroških Slovencev. »Slovenski Narod«, sram te bodi! Seveda od lista, ki brani tiste, ki psujejo Slovence za »bindišarje« po šolskih knjigah, ni kaj boljšega pričakovati.
Politične vesti.
Državni zbor.
Državni zbor je sklican na 5. sušca.
Politični atentat v Debrecinu.
Dne 23. svečana dopoldne se je zgodila v uradnih prostorih debrecinske grško-kato-liške ogrske škofije, ki se nahajajo v drugem nadstropju palače trgovske in obrtne zbornice v Deakovi ulici, strahovita eksplozija, in sicer v uradni sobi škofovega zastopnika, vikarja Mihaela Jačkoviča, v kateri se je nahajal tudi tajnik Ivan Slepkov-sky. Oba sta bila raztrgana na drobne kosce. V eni sosednjih sob se je nahajal grško-ka-toliški škof Stefan Miklossy, ki pa je na čudovit način ostal nepoškodovan. V neki drugi sobi se je nahajal škofijski odvetnik Aleksander Csath, ki je zadobil smrtne poškodbe. V tretji sobi sta bila ubita škofijski sluga in njegova soproga. Vse stene pisarniških prostorov so se podrle. Palača sama je močno omajana. V sosednjem sodnijskem poslopju v Verbòczyjevi ulici so bile vsled zračnega pritiska razbite vse šipe. Ranjence in vse štiri ubite so takoj po katastrofi prepeljali v bolnišnico. Škof Miklossy je ves zmeden odšel iz palače in se podal v stanovanje nekega svojega prijatelja. V političnih krogih se z gotovostjo zatrjuje, d a gr e v Debrecinu za politični rumun-s k i napad. Vlada je pred dvema letoma v svrho pomadžarjenja rumunskega prebivalstva ustanovila za škofijo Hajdudorok madžarsko grško-katoliško škofijo in uvedla v vse cerkve madžarski jezik, čeravno je ogromna večina ondotnega prebivalstva Rumunska. Madžarski duhovnik Miklossy je bil imenovan za škofa, kar je vzbudilo med rumunskim prebivalstvom in duhovščino velikansko razburjenje.
Dnevne novice in dopisi.
Poročena sta bila v Črni Jakob Sibic in Matilda Hobel, roj. Šemo, posestnica znane gostilne pri Matevžu.
P. Elpidij v Celovcu. Kakor je imel p. Elpidij, sloveč apostol abstinenčnega gibanja po drugih krajih na Koroškem malo sreče, toliko več uspeha je imel v Celovcu. Okrog 800 abstinentov, popolnih zdržnikov, se je priglasilo. Tudi šolarji pridno pristopajo. Ljudstvo je začelo spoznavati škodljivost in nespametnost pijančevanja in začenja napovedovati boj alkoholu, morilcu človeštva. Sijajno je bilo zborovanje pri Sandwirtu. Občinstvo je izvajanjem p. El-pidija navdušeno ploskalo. P. Elpidij ne pretirava in je izboren govornik. Slovenci, napovejmo še mi vojsko alkoholu, zlasti žganju!
nje zopet uresničiti. Tudi Fellerjev zeliščni esenčni fluid z namko »Elzafluid« vpliva pomirljivo, osvežujoče, hladilno, okrepča živce, odpravi glavobol in migreno, nam pripravi mimo in enakomerno spanje in se je tudi v mnogo drugih slučajih kot jako vredno domače sredstvo izkazalo.
To se razvidi najbolje iz sodb zdravnikov, od katerih med drugim gospod dr. M. David, mestni zdravnik v Sieniawi pri Jaroslavu, piše, da Fellerjev fluid z znamko »Elzafluid« najtopleje priporoča. Gospod dr. Neugebauer, Dunaj, VIII., Laudongasse 42, piše, da je bil nekemu 831etnemu, na sklerozi arterij trpečemu možu Fellerjev fluid z
Umrl je v Trstii znamenit Slovenec, A. Klodič, vitez Sabladoski, zaslužen slovenski šolnik in pisatelj. Kot naroden Slovenec ima mnogo zaslug.
Odpad od vere. List »Wartburg« poroča, da je v letu 1913. na Štajerskem izstopilo iz katoliške cerkve 406 oseb k protestantizmu. V Rottenmannu je bilo izstopov 6 (od h?ta 1898. jih je skupno 81), v Ljubnem 59 (o6-±), v Knittelfeldu 23 (321), v Mfirzzuschlagu Ib (283), v Brucku 14 (380), v Peggau 3 (108), v Judenburgu 4 (59), v Gradcu 186 (3711), v Eggenbergu 14 (114), v Stainzu 2 (179), v Lipnici 7 (112), v Furstenfeldu 6 (50), v Mariboru (50) (1651), v Ptuju 4 (180), v Celju 3 (378) itd. Na Štajerskem je od 1. 1898. skupno odpadlo od katolicizma 8751 oseb. Za Knittelfeld, Judenburg in Ptuj se ustanovijo samostojne protestantovske župnije. Lutrovske cerkve se nameravajo staviti v bližnji bodočnosti s pomočjo Gustav Adolf Vereina iz Nemčije na sledečih krajih: Bruck, Gradec, Thòrl, Aflenc in — Št. Ilj v Slovenskih goricah.
Kam smo prišli? V kranjskem deželnem zboru se vršijo med strankami pogajanja za volilno reformo za deželni zbor. Liberalni poslanec Ribnikar je zahteval, da naj dobi peščica kočevskih Nemcev svoj mandat v kmečki kuriji. Od liberalcev nismo kaj boljšega pričakovali. Pozneje pa vstane dr. Š u s t e r š i č in tudi predlaga za nemške Kočevarje poseben mandat, kakor ga že imajo za državni zbor. To stori vodja S. L. S. v času, ko se še nasilnim koroškim Nemcem niti sanja ne, da bi popravili krivico, ki so jo storili Slovencem, tretjini prebivalcev v deželi, ko so proti najhujšemu protestu Slovencev napravili volilne okraje za Koroško. Tolaži nas edino to, da je storil dr. Šušteršič to na lastno pest, brez klubovega sklepa. To je naroden škandal!
Marija na Žili. (Redek jubilej.) Ugledni tukajšnji kmet Jan. Otovic p. dom. Špelin jak je praznoval 24. svečana 60 let, odkar je prevzel gospodarstvo. V fari ni nobenega posestnika, ki bi tako dolgo sam gospodaril. Otovic je sedaj v 81. letu in še krepak. Bog ga živi še mnogo let!
Dobrlavas. »Štajerc« še vedno hodi v naše vasi. Ko je moral pred kratkim vsled stavke črkostavcev za nekaj časa prenehati, se je že marsikateri izmed Pas globoko oddahnil, češ, morda ga pa sploh ne bo več. A žal, »kropiva ne pozebe«, pravi stari pregovor. In sedaj že zopet prihaja. Čudno, res čudno je to, da se ga ni mogoče znebiti! Nismo ga naročili ih ga tudi ne plačujemo; marsikateri izmed nas ga je celo že večkrat nazaj poslal; a vse zaman, ne moremo se ga otresti. Čudno, res čudno je to! Dobra roba se ja vendar pusti plačati in se ne vsiljuje tako. Če cigana n. pr. pri vratih vun vržeš, se vsaj pri istih vratih ne upa več nazaj v hišo. »Štajerc« pa hodi in hodi naprej na eni in isti naslov, če ga tudi desetkrat vrneš in pošlješ nazaj. In vendar smo ga že davno siti do grla. Kdo bo namreč poslušal teden za tednom vedno isto staro pesem, iste stare laži o duhovnikih, iste nesramnosti o Marijinih družbah, vedno iste neslaposti o ta-kozvanih »klerikalcih«. Naj nam vendar enkrat »Štajerc« pove, pod katerim pogojem bi hotel zanaprej nehati hoditi na naše naslove. Pripravljeni smo celo na kako malo žrtev, samo da bi se ga mogli enkrat znebiti. Pameten človek bi mislil, da je dovolj (saj ja zadostuje tudi pri vsakem drugem listu), če ga pošlje dvakrat, trikrat ali celo štirikrat nazaj. Radovedni smo, kdo neki ga plačuje? Pa vendar le ne bo res, kar pravijo nekateri ljudje, da ga plačuje in vzdržuje protestantovska »Stidmarka«! Pisava sicer že diši po nji in tudi tisti, ki za »Šta-
znamko »Elzafluid« priporočal in da je to bolniku jako dobro služilo.
Zamoremo svojim čitateljem le priporočati, da si držijo vedno to bolečine odpravljajoče, oživljajoče domače sredstvo, kar je pač jako lahko mogoče, ker stane 12 steklenic franko le 5 kron.
Obenem se lahko naroči tudi priznane mile odvajajoče, kri čiščeče Rabarbara-krog-Ijice z znamko »Elza - krogljice« za 4 krone franko 6 škatljic, in sicer oboje le pri apo-tekarju E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 67 (Hrvatsko).
-------------gi.
jerca« najbolj podplate brusijo, menda niso daleč od nje. — Več kmetov dobrol-s k e f a r e.
Št. Danijel. Pred nedavnim smo dobili visok obisk; prišel je sam g. župan prevaljski, član okrajnega šolskega sveta v Velikovcu, izvoljen od nemških županov. Prišel je gledat in delavce iskat, ker je slišal, da bo skoraj pri nas žetev od dobro sejanega semena; prišel je tudi s popolnim prepričanjem, da bo skoraj konec boi’be za slovenski učni jezik na šolah v Št. Danijelu in na Strojni. Prišel je v hudem mrazu in v slabem potu, sredi zime, iskat v Št. Danijel pomoči za svoje »kulturne« prijatelje, a vrniti se je moral brez vsakega uspeha ves žalosten in potrt. Zatorej ti svetujemo Št. Danijelčani, preljubi naš Poldej, da drugo-krat v takšni zadevi ostaneš raje doma. Št. Danijelčani smo sami dovolj pametni, da vemo, kakšne šole so v prid našim otrokom! Pripomnimo ti, da ne boš nikdar včakal, da bi zate zorela pšenica tukaj, v slovenskem in solnčnem Št. Danijelu. Slovenci, na noge! Skoraj bode konec borbe, in zastava zmage pride v naše roke. — Slovenski kmet.
Dobrlavas. Dne 10. prosinca smo tukaj položili v hladni grob zopet enega naših najboljših mož, Antona Pavleža po dom. Pav-leža v Goselnivasi. Raiajki, ki je bil tukaj splošno priljubljen in spoštovan, je bil glo-bokoveren katoličan in vedno zaveden narodnjak. Umrl je v starosti 80 let. N. p. v m.!
Borovlje. (Umrla) je dne 23. t. m. g. Antonič, p. d. Havdrčinja. Pokojnica je odpadla pred leti od katoliške vere, a se je v teku tega leta zopet povrnila h katoliški cerkvi. Čudno, ravno pred osmimi leti na ta dan se je ustrelil njen mož, in takrat se je čutil gospod Avgust Kastner poklicanega, da prevzame varuštvo nad otroci umrlega Antoniča. Seveda ni prevzel tega mesta, kakor se je pokazalo pozneje, v interesu otrok, marveč na lastno korist in na korist našega ljubega župana Ogrisa. Kajti ni trajalo dol-do, in Kastner je čutil potrebo, prodati An-toničevo tovarno Ogrisu, oziroma Stidmarki, da se poveča promet in posest Ogrisa, kjer je gospod Kastner baje sointeresiran z ne malo vsoto, z nad 100.000 K. Kastner je torej svoj namen dosegel in opravil sina pokojnega Antoniča za tovarno. Sin je izučen puškar, a moral se je pobijati in iskati delo po tujini in delati kot pomočnik pri drugih puškarjih, kjer si je vsled žalosti nakopal jetiko in je tudi lansko poletje umrl. Kastner je dosegel, kar je hotel, in sedaj je čutil, da Pi več potreben kot varih nad mladoletno še edino hčerko Antoničevo, katera se vzgaja pri Uršulinkah v Celovcu. Odložil je svoje mesto, ker seveda nima več nobenega interesa na tem. Tako torej dela naša »gospoda«. Čudimo se tudi, da Antoničinji ti gospodje niso skazali zadnje časti, da ni bilo pri pogrebu ne Kastnerja, ne Ogrisa.
Lipa. (Volitev c e r k v. k 1 j u č a r -jev.) Dopisnik zadnje štev. »Mira« ne more biti o izvršitvi volitev cerkv. ključarjev dobro informiran, kajti sicer bi moral vedeti, da se je gospod Franc Heber po dom. Krev-lič ha' Potoku izvolil sporazumno z navzočimi farani in z gosp. župnikom. Nikakor ni res da bi bili potemtakem farani razburjeni. Da bi bil naš Krevlič iz lastnega nagiba nemčursko-liberalnega prepričanja, nikakor ne drži. Kajti mož, ki goji odkrito ljubezen do doma in cerkve, bode kmalu spregledal ter se ne bode pustil dolgo vpregati v nemčurske »gare« privandranih Nemcev. (Torej je imel naš dopisnik vendarle nekoliko prav, da skušajo nasprotniki izvolitev Krevliča izrabljati v svoje namene. Veselilo nas pa bo, če se jim to ne posreči, in ker ne maramo nikomur delati krivice, srno objavili tudi ta dopis. Ured.)
Iz Škofič. (Sreča v nesreči.) Naši kmetje vozijo po ledu črez jezero v Poreče plohe. Zadnji četrtek je pa en voznik zapeljal pri kraju jezera na tenek — kakih 8 dni star led, konj in voznik sta se udrla v jezero in veliko truda je bilo treba, da so ju rešili iz neprijetne kopeli. Na dveh konjih, ki sta že letos utonila v jezeru, se že pasejo raki, somi in ščuke.
Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisani! »Slovenske Straže" v Ljubljani.
Glasnik Slov. kršc. socialne zveze
Prireditve.
Dobrlavas.
Mesečno zborovanje izobraževalnega društva dne 22. t. m. je bilo srednje dobro obiskano. Predsednik pozdravi zborovalce in poda besedo č. g. kaplanu Franc Krasna, ki govorijo o dobrem in slabem časopisju in knjigah. Dekleta so igrale igro »Boj za doto« tako izvrstno, da je bilo občinstvo veselo in zadovoljno, kakor je pač rado na pustno nedeljo. Dekleta pa naj se le kmalu zopet prikažejo na odru!
Št. Tomaž.
Občni zbor je imelo društvo »Edinost« na pustno nedeljo. Po pozdravu predsednika je domači g. župnik prebral društvena pravila. Nato je imel govor o namenu društva in zakaj smo udje pri društvu »Edinost«. Navduševal je ude, naj so ponosni na to, da so udje tega društva, ker s tem kažemo celemu svetu, da se na podlagi katoliške vere združujemo, da nam je vera najsvetejša reč, da iz srca ljubimo svoj narod in materinski jezik, da ljubimo in smo zvesti našemu cesarju, da se v tem zmislu izobražujemo in pošteno zabavamo. In da vse dosežemo, kar je v pravilih, je govornik vsem priporočal edinost in krščansko ljubezen, ker v edinosti, vslogijemoč,po kateri bomo veliko dosegli in noben naspi-otnik nas ne bo premagal. — Nato je poročal tajnik o delovanju društva v pretečenem letu 1913. Čeravno so nam sobo zaprli — vendar nismo počivali — ampak na čvrstem zraku se zbirali, govorili, peli in igrali, veseli bili. Društveni blagajnik je v popolno zadovoljnost poročal o stanju blagajne. Kljub stroškom, je vendar še nekaj ostalo v blagajni. Tudi knjižničar je z veseljem poročal, zakaj posojamo in razširjamo dobre knjige in priporočal udom, da naj zanaprej zopet radi berejo in se izobražujejo. Nato je bila volitev odbora. Enoglasno je bil potrjen stari odbor in prejšnja pregledovalca računov. Za društvenega hišnika je bil potrjen Valentin Kus, p. d. SmrečnLkov. Za voditelja igralcev pa Miha Novak. H koncu je sledilo še nekoliko predlogov, o katerih se je še živahno pogovarjalo. Ko je predsednik zaključil občni zbor, je nastopil Hafnerjev Volte in je lepo deklamiral »mizarja«. Tamburaši so nas potem še delj časa kratkočasili. Z veseljem in pogumom zopet na delo v 1. 1914-.
Društvena naznanila.
Črna. Dne 8. marca 1914 govori na javnem delavskem zborovanju pri Drofelniku v Črni po drugi sv. maši dr. Jan. Ev. Krek. Vabljeni so vsi delavci in delavke iz Črne in okolice, pa tudi kmetje. Pridejo naj tudi tisti, ki so zadnjič poslušali Kristana pri Krulcu.
Seja »Slovenske kršč.-soc. zveze za Koroško« se vrši v četrtek, dne 5. marca ob pol 2. uri popoldne v hotelu »Trabesinger« v Celovcu.
Socialni tečaji »Slov. kršč.-soc. zveze«. V nedeljo, dne 1. in v ponedeljek, dne 2. marca se vrši socialni tečaj pri Adamu v Svečah v Rožu. V nedeljo, dne 1. marca socialni tečaj v Spodnjih Borovljah pri Ravšu pri Ledenicah. Agitirajte za obilno udeležbo.
CsrkfeBe vesli.
Škofijske vizitaclje leta 1914. se bodo t'šile po sledečem redu: Dne 9. majnika v omačalah, dne 10. v Št. Rupertu na Blatu, L. v Brezah, 12. na Brnici, 13. v Podklostru, L v Rožeku, 23. v Blatogradu, 24. v Trgu, k v Nem Grebinji, 26. v Starem trgu, 27. v trasburgu; 13. junija v Hòrzendorfu, 14, v ulstu, 15. na Visoki Bistrici, 16. v Lelingu, 7. v Vajčah, 18. v Silberegu, 20. v Ingols-ilu, 21. v Oberhofu, 22. v Gradežu in 23. v t. Štefanu pri Dimastemu.
Izpit za katehete na srednjih šolah se rši v knezoškofijski palači v Celovcu dne ? in 13 mainika.
Dr. KatscMhaier spreviden. Solnogra-ški metropolit, kardinal dr. Katschthaler je nevarno bolan in je bil spreviden s svetimi zakramenti za umirajoče.
Slovensko katehetsko drušvo za Koroško vljudno vabi na sestanek, zaeno> občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 5. marca t. L, ob 1. uri popoldne pri Trabesingerju v Celovcu. Na sporedu je poleg poročil odbornikov tudi referat častitega gospoda župnika Lasserja o zelo aktualnem predmetu.
Gospodarske stvari.
Jadranska banka v Trstu. V bilančni seji Jadranske banke z dne 15. t. m. je bila predložena čista bilanca za leto 1913., katera izkazuje 690.463 K 43 h čistega dobička (proti 680.246 K 22 h leta 1912.). Upravni svet Jadranske banke je sklenil, določiti občni zbor za 22. marca t. 1. in predlagati delničarjem izplačilo eViodstotne dividende (25 K po delnici, t. j. kakor lansko leto). Skupni promet v preteklem letu je znašal 2.137,482.050 K 54 h, rezervni fondi so narasli na 780.000 K.
Raznoterosti.
Pobožen predsednik Zjedinj'enih ameriških držav. Dr. Wilson, novi predsednik Zje-dinjenih ameriških držav, je jako pobožep mož. Takrat, ko opravlja svojo pobožnost, hoče, kolikor je mogoče, biti sam; izogiba se družbi in skriva se px-ed bliščobo, ki je združena z njegovim dostojanstvom, da bi mogel tem bolj zbrati svoje misli pri molitvi. Zato se izogiba tudi veliki cerkvi milijonarjev v Wasbingtonu. Prezident Wilson si je izbral za svojo pobožnost skorodane pozabljeno cerkvico v delavskem predmestju in v tej cerkvici si j,e najel zase in svojo rodbino klop. To je od petdesetih let prvikrat, da jemlje prezident ameriške republike pobožnost tako resno, da se ogiba vsej zunanji bleščobi in da hodi v cerkev zaradi Boga. Ko je Wilson nastopil svojo službo, ga je čakala velika množica ljudstva pred hotelom »Neiv York«, kakor so imeli navado pričakovali tam prešnjega prezidenta Tafta in druge slavne može. A čakali so zastonj. Dr. Wil-so‘n je ta čas molil v cerkvici v ubožnem, delavskem predmestju. Ko se je vrnil v Belo hišo (predsednikovo palačo), naznanjal mu je njegov tajnik, da ga je ljudstvo zaman čakalo, da bi ga videlo in ga pozdravilo. A Wilson je odgovoril: »Povejte ljudstvu, da predsednik Zjedinjenih ameriških držav hoče biti takrat, ko moli, enak najrevnejšemu državljanu.«
Pravila neprisiljene družabnosti. Holandska kraljica Viljemina jako ljubi neprisiljeno družabnost, ki pa mora imeti seveda gotove meje. Ko je kraljica nedavno zvedela, da se neka mlada dvorna dama pritožuje, da ne ve, kako naj se nasproti kraljici vede, ker na holandskem dvoru ni nobene gotove etikete, kakor na drugih dvorih, je kraljica dotični dvornici poslala malo knjižico s tole vsebino: »Etiketna pravila ruske cesarice Katarine. Vsedi se, kjer ti je ljubo, in če ti je ljubo, ne da bi se dal za to stokrat prositi. Odloži pred vratmi klobuk in plašč, obenem pa tudi prevzetnost in ponos. Vsak naj bo veselvne da bi postal šumen. kajti ravno na tem se spozna zares izobražen človek, da se v veseli družbi ne izpozabi. Nihče naj ničesar ne ubije ali poškoduje, ker se s tem žali gospodinjski čut. Nihče ne sme preveč ali preglasno govoriti, da ne žali sosedovih ušes, nihče naj pa tudi ne šepeče, da drugim ni treba preveč napenjati sluha. Prepir naj se vodi brez ognja in strasti ib če je prepir povzročil majhno jezo, naj se ob slovesu popolnoma pozabi. Gostiteljev dom b°6i nevtralno torišče, kjer ne sme biti zvijač in zahrbtnosti iin škodoželjnih prizadevanj.« Pod te vrstice se je kraljica podpisala, ceš, ta pravila bi lahko veljala na vsakem dvoru, vsekakor pa veljajo na njenem.
Lep čin gledališke igralke. V zadnjem hudem mrazu je stal nekega večera ob izhodu enega pariških bulvarnih gledališč raztrgan 121eten deček in ponujal šopek vijolic. Bil je ves premražen. Za njegove vijolice se nihče ni zmenil, vse je hitelo na vse strani. Tedaj se pojavi na izhodu visoka elegantna dama. Ko ugleda dečka in njegov položaj, se ji zasmili. Vzame mu iz roke šopek, ga razveže in z glasnimi besedami ponudi v nakup posamezne vijolice. Občinstvo je v dami spoznalo eno prvih jmriškib gledaliških igralk in hitelo kupovat vijolice. Par hipov in deček je imel v roki celih 10 fran-i kov ter vesel hitel domov.
Mestni in deželni prebivalci so po dandanaš-Jijih zahtevah modernega pridobninskega življenja enako prevzeti in vsled tega nervozni, naglojezni in togotni. Pod tem trpi seveda tudi delo, spanje je nemirno in kri doteka v glavo. Pri takih razmerah je Fellerjev fluid iz rastlinskih izvlečkov z znamko „Elza-fluid“ za krepčanje živcev neutrpen. Napravi zdravo spanje, pomiri pregreto kri ter osveži in okrepča pri onemoglosti in prevelikem naporu. 12 steklenic za 5 kron pošilja franko lekarnar E. V. Fel-ler, Stubica, Elzin trg št. 67 (Hrvatsko). — Tudi pri raznih bolečinah služi izborno kot bolečine lajšujoče mazilo, o čemer smo se mnogokrat sami prepričali.
V najem se odda takoj Spandevo posestvo v Pečah pri Podkloštru. Radi svoje lege ob železniški postaji posebno prikladno za oženjene penzijoniste. Obsega dobro ohranjeno enonadstropno hišo, gospodarska poslopja, polja za 4 birne posetve in travnike za troje goved ter lep sadonosnik. Ponudbe in poizvedbe naj se pošljejo na gospo Marijo Moschet, posestnico, pošta Podkiošter, Koroško.
M. Češenj, trgovina z lesenino, Kranj (Gorenjsko), priporoča svojo zalogo raznovrstnega lesenega blaga, kakor škafe, čebre, banje, posebno pa veliko zalogo cam-bohov (švinglne, procekel, koše, pèhare, korbe, jerbase.
Na debelo! — Na drobno!
Ul ^ Ako šenisis, ||| |1| pošie niiao! |!|

Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „liru“!
protin, revmatizem, ozebline
zginejo, ako nporabite
od zdravniških avtoritet
priporočeni
CONTRHEDMAN
Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih.	1 tuba 1 krono.
Izdelovanje in glavna zaloga
IMBR1II1 0. FiHR-jO,
c. in kr. dvorni dobavitelj, Prega 111-203
Proti predplačilu:
K 1-50, pošilja se 1 tuba „ 5	,	,,	,, 5 tub
» ^ i	n	»	»
franko.
Pozor na ima izdelka in irdelovatelja. Zaloge v lekarnah.
V zalogi skladatelja Jerneja Modriča, organista v Grebinju na Koroškem, se dobi latinska maša za mešan zbor
Mim IN HON. S. GREGORil
katero je vlč. gosp. Stanko Premrl, stolni kapelnik v Ljubljani, pregledal in pohvalno odobril. Maša je zložena v spomin prvih duhovnih vaj za slovenske organiste na Koroškem in ni ravno težka, zato je posebno organistom na deželi jako priporočljiva. Cena partiture K !•—, glasovi po 30 vin.
D D 0 a
D D 0 n a
D
a
D □
a
D D D
nr—ir ur i
je nanovo izšla knjiga:
Življenje svetnikov in svetnic božjih.
Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 8'—, za družnike K 6-—, po pošti franko KI'— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 12'—, za družnike K 8'80, po pošti franko KI*— več.

Loterijske številke.
Gradec, 18. svečana:	42	45	71	74	39
Brno, 18. svečana:	29	76	3	56	54
Line, 21. svečana :	16	28	32	80	33
Tržne cene v Celovcu
19. svečana 1914 po uradnem razglasu:
Blago
100 kg
80 litrov (biren)
Pšenica.............
Rž..................
Ječmen..............
Ajda................
Oves................
Proso...............
Pšeuo ..............
Turščica............
Leča................
Fižola, rdeča.......
Repica (krompir) . . . Deteljno seme . . . .
Seno, sladko........
„ kislo...........
Slama .......
Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča . . .
Mleko, 1 liter . Smetana, 1 „	. .
Maslo (goveje) . .
Sur. maslo (putar), Slanina (Špeh), pov.
„	„ sur.
Svinjska mast Jajca, 1 par Piščeta, 1 par Race ....
Kopuni, 1 par 30 cm drva, trda, 1 m* 30	„	„ mehka, 1 „
1 kg 1 »
1 ”
1 „
Živina	Počrez		100 kilogr.				Prignalo	Prodalo
			živa		zaklana			
	od	do	od|	do	od |	do		
		V	kronah					
Konji		_			__			—				
Biki		260	—;	—	—	140	—	3	3
Voli, pitani . .	500	—	—	--	—	—	2	2
„ za vožnjo .	320	364	—	—	—	—	5	3
Junci		220	280	—	—	—	—	6	4
Krave ....	230	410	72	■ —	—	—	36	22
Telice ....	300		—	—	—	—	1	1
Svinje, pitane .	—	— :	—	—	140	146	28	28
Praseta, plemena	24	56	—	—	—•		250	210
Koze									
V Celovcu se dobi v vseh lekarnah.
Kašlja in hripavosti
reši Vas
THYMOMEL
SCILLAE,
sredstvo, ki omehčuje, lušči siiz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih. Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen.
Steklenica 2 K 20 vin.
Po pošti proti predpla ilu 2 K 90 v 1 sto1 Ionica, 7 K 3 steklenice, 20 K iO steklenic, pošilja se franko. Ne dajte si nsiliti potvorov!
Izdelovanje in glavna zalega v
c. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA III.—203.
Pozor na ime
Izdelka!
ES
Janez Pichler
klobučar v Celovca, Wienergasse št. 4,
priporoča svojo veliko izbiro
moških in žKHSbili klobnkoe
v vseh kakovostih in barvah po nizkih cenah. Dobra, reelna postrežba.
Denarju
draginja je vedno i večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom 6 do 10 kron na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na
Josip Batič, Ilirska Bistrica 23
(Kranjsko).
VjRBILiO.
Hriilii in nosijicn v Šl. Mu < mi iini
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi vse svoje zadružnike na
redni občni zbor
ki se vrši
v nedeljo 15. marca 1914 ob 3. nri popoldne v gostilni pri Tišlarjn v Št. Janžn.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobreni e računskega zaključka za leto 1913.
3- Sklepanje o razdelitvi čistega do-
D1 Cx£cL»
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Prememba pravil.
6.	Volitev odbora in nadzorstva.
7.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
LtJ Thymol-mazilo s sidrom uTj
ivV^j Pri manjših, odprtih ranah in opeklinah
LINIMENT S SIDROM capsici compos. Nadomestilo za Pain-Expeller s sidrom
Bolečine odpravljajoče mazilo
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. Steklenica K —‘80, 1-40 in 2-—
Železna albuminat tinktura s sidrom
pri pomanjkanju krvi in bledici. Steki. K 1'40.
Dobiva se skoro v vseb lekarnah ali naravnost v
Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem leva1
Praga I. Elizabetina cesta 5.
E
C
C
E
C
E
C
C
D
D
□
0
D
D
D
D
0
D
r^r-tnmr-ir-ar-ir-n—ir-n—ar-n—n—ir—inr-in
je nanovo izšla knjiga:	Q
v mišMii iu iM.
Poleg Gašperja Erharda za Slovence jj priredil Štefan Kociančič. Q
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 6'—, za družnike D K 4'40, po pošti franko K 1'— več. — Q V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom [ K 9'20, za družnike K 6'80, po pošti n franko KI-— več.	H

'czacat


Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Slavno 40 let tisočkrat preizkušeno In potrjeno antl-sepsko
Prašim domače mazilo
varuje pred onečiščenjem, vnetjem ran, lajša bolečine, pospešuje celjenje in je s svojim mnogostran-skim učinkom tudi kot omehčujoče mazilo, ki vleče, v vsaki hiši neizogibno.
1 škatljica 70 v., po pošti proti predplačilu se za K 316 pošljejo 4 škatljice, za K 7*— 10 škatljic franko na vse postaje Avstro-Ogrske.
Glavna W CSURSIUP c. k. dvorni zaloga ©■	dobavitelj,
lekarna »pri črnem orlu"
v Pragi III.-203, vogel Nerudove ul.
Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji.
m
POZOR!
Vsi deii zavoja so opremljeni z -saj varstveno znamko par

Suh, oblast les
1—2 vagona mesečno, in sočivje kupi proti letnemu sklepu Rihard Pacher v Celovcu, ViktriugerstraOe št. 6.
MeltlhoSeriev
naslednik
Enerlk
WaMbacher
Celouac,
Burggasse 12
se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in posre-brijo. — Na željo ceniki na vpogled.
Absolutno zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2’30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
In razno moderno blago za moške in ženske obleke
--------- razpošilja po najnižjih conah ------
Jugoslovanska razpošiljalna
R. STERMECKI v Celju 308, Štajersko.
Pišite po glavni ilustr. cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
Albin Novak
Sinčaves, Koroško.
Tovarniška zaloga in raz-pošiljavanje cerkvenih potrebščin, kakor: Aparat-olje za večna luč, a la Guilon stenje, steklo, kadilo, oglje za kadilnice itd.
Za abstinente:
raznovrstne sadne šoke. Cene solidne, postrežba točna!
v:.	. : - ■>- :	: \
Kakoršna gnojitev
taka žetev!
Thomusova moka
izvrstno in ceno fosforovokislo gnojivo
m psuiMaissftg set!?£.
Visoki pridelki!
Thomasova moka „Zvezdna znamka" zajamčeno čisto in polnovredno blago, se razpošilja v plombiranih vrečah z označbo vsebine in varstveno znamko.
Dobiva se v vseh po lepakih „Zvezdne znamke" označenih prodajalnah ali pa v
^Marice
(Vpisana varstvena znamka.)
Sigurni uspeh!
Tovarnah Thomasovih fosfatov
D. z o. z.
Oe. 3C0. I.
Svarimo pred manjvrednimi izdelki.
Beroiin W. 35.
Edino slonensko narodno trgnosMo-obrtno podjeffe
Hotel Trabesinger
II	llelilissiiila cesta It. 5.
Podpisana voditeljica hotela Trabe» siuger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela
Molzija Leon.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*—.
460
Dume i\m na Hniižice se otre-slujejo p
od dnsva vlogo do dneva vzdiga.
Rentni davek glada banka soma.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje tu eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trsta, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu.
Denarne viene v tekočem računu obrestujejo se:
pioli so ónmi col proti so M cij oj ePpofi po » jo (Mi po » 12 la
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani,