BORCI OB UKREPIH
Delati, ne jadikovati
Tudi v občinski organizaciji zveze združenj bor-cev so na dolgo in široko razpravljali o sedanjih gospodarskih in političnih razmerah. Borci se do-bro zavedajo, kakšne težave nas tarejo in kako so nas ukrepi prizadeli. Odkrito so povedali, kaj si mislijo in kaj pričakujejo. Izhod vidijo predvsem v dobrem delu in ne nazadnje v razpoloženju Ijudi, ki so pripravljeni na marsikaj, le voljejimje treba vliti. Sicer pa smo zbrali nekaj posameznih mnenj ozi-roma razmišljanj o razmerah ob ukrepih:
Zdaj, ko je naše gospodarstvo začelo drseti navzdol, so mu podstavili znane ukrepe. Žal so prišli z devetleno zamudo, vendar nas še niso povsem streznili. Hudo je, da se ne znamo odpovedovati. Saj ni nujno, da je na naših mizah vsak dan meso: naše mame in babice so neprimerljivo skro-mneje kuhale, a mnogo bolj domiselno. Varčevanje in tudi odpovedovanje bo moralo najti prostor v naši zavesti. Re-šitev je samo v tem, da bomo več delali in se bolj oprli na lastne sile. Kaj se to pravi, da mora proizvodnja cele tovarne zastati samo zavoljo manjka--jočih uvoženih vijakov... Takšne dele bi zlahka delali v manjših družbenih ali zaseb-nih delavnicah.«
TONE KOVAČIČ: »Dolga le-ta smo trošili več, kot smo na-redili, brezglavo smo investi-
JANEZ UČAKAR: »Že leta ,1973 nas je tovariš Tito s split-skim govorom odkrito opozo-ril na napake, ki so se tedaj začele pojavljati na različnih področjih, a odkritim opozori-lom nihče ni resno prišluhnil.
dežju in s tem podpirajo alko-holizem. Tudi z zemljo bo tre-ba drugače ravnati, saj je tudi ta naša rezerva, ker ni obdela-na tako, kot bi morala biti.«
VINKO PEROVŠEK: »Če-prav ukrepi tudi mene osebno prizadevajo, jih podpiram z vsem srcem. Le verjeti je tre-ba, da bodo zares pomagali in naše gospodarstvo spet pripe-
rali in ihtavo najemali posojila, kakor da jih nikoli ne bo treba vrniti. Če bi pod6bni ukrepi zagledali dan ob pravem času, ne bi tako boleli. Tclaži me, da jih Ijudje jemljejo z razumeva-njem in da nas bodo razmere spametovale. Imamo namreč ogromno rezerv, le izkoristiti jih bo treba. Ljudje so priprav-Ijeni delati, le spodbudo jim je treba dati. Tu mislim na drob-ne obrtnike, ki bi marsikje lah-ko priskočili na pomoč s svo-jim orodjem in s svojim zna-njem. Občine bi morale posve-titi več pozornosti obrtnikom, manj pa bi morale biti naklo-njene odpiranju bifejev, ki v Ljubljani rastejo kot gobe po
Ijali do razcveta. Seveda pa bi se morali držati omejitev vsi Ijudje po vrsti ne glede na sloj in funkcije. Le na ta način Iju-dje ne bodo razočarani in ne bodo izgubili volje za delo in vere v boljšo prihodnost.«
BORIS LOVRENČIČ: »Spra-šujem se, zakaj smo tako dol-go čakali z ukrepi, ko je bilo že dolgo znano, da drsimo navz-dol. Prejšnji izvršni svet bi mo-
ral tako ukrepati kot sedanji, pa bi bili že na pol poti k re-?nični stabilizaciji. Tako pa so nas ukrepi hudo udarili in, re-snici na Ijubo, so prizadejali tudi  politično škodo.  Breme
nosijo tudi tisti, ki so se sami vedno varčno in pošteno ob-riašali. A zdaj ne pomaga no-beno jadikovanje več, treba je zategniti pasove, kar zlasti ve-Ija ea komuniste, ki bi v tem trenutku morali dajati pravi zgled drugim. Mladi ostajajo brez dela in čas je, da se re-snično vsak upokoji, ki je iz-polnil pogoje za upokojitev. Tudi jaz sem tako storil, enako moja žena. Vedno sem si mi-slil, da nihče rji nenadomest-Ijiv.«
A. A.