181 številka. Ljubljana, v sredo 10. avgusta 1904 XXXVII. leto. izhaja vsak dan ivečsr, isamfii nedelje in praznike, ter vejja po pošti prejemali za avitro-ograko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljublj.no ■ pošiljanjem U dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj« dežele toliko več kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peter oatopne petit vrsto po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, ce ie trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravniStvo pa v pritličja. — UpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. Slovenski Narod" telefon št. 34. Vojaštvo pa konsumna društva. Z Notranjskega, 9. avg. Že neka) let postavlja se vojaška oblast na popolno napačno stališč-, da sme ob času vojaških vaj, na deželi kupovati svoje potrebščine od »konsumnih društev«. Sosebno naši domači polki ne prezrejo nikjer teh nepotrebnih klerikalnih naprav; temveč skrbno gledajo na to, da naj Čim več Btotnij preskrbuje klerikalni konsum. »Slovenski Narod« je že v soboto brzojavno poročal, da so se trnovski trgovci prezrli in se je večinoma blaga la tržaški pešpolk številko 97, naročilo v trnovskem kon-sumnem društvu. Dva bataljona s štabom nastavljena sta bila v Ilirski Bistrici, kjer je provijantni častnik nabavo potrebščin popoluoma pravilno razdelil med bistriške trgovce. Ne tako v Trnovem. Tam se je postavil provijantni častnik na jako ko-modno stališče. Vpisal se je kot član (!) konsumnegs društva. Prosimo , to* ni šala, da se avstrijski častnik vpiše za eden sam dan t slaboglasni koDsum, samo za to, da se drugim trgovcem, poštenim davkoplačevalcem, nekaj krajcarjev odje! Seveda ni bilo trgovcem vseeno, ko so bili o tem obveščeni. Vsi bistriško-trnovski trgovci pritožili so se brzojavno na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni. Le-to je takoj obvestilo koneumno društvo v Trnovem, da ne sme blaga vojaštvu prodati, tudi poveljništvo c. in kr. pešpolka št. 97, bilo je po c kr. okrajnem glavarstvu v Postojni cbveščeno, naj svoje potrebščine preskrbi pri trnovskih trgovcih, ker društvo pač sme svoje blago oddajati svojimčlanom, (pro vijantni častnik bi lahko žare kot član zahteval robo) nikakor pa ne sme blaga celim krdelom oddajati, še najmanj pa vojakom. Županstvu v Trnovem je bilo uradno zapovedano zgo-rajšnjo razsodbo vsem trgovcem, kot konsumnemu društvu naznaniti, kar je tudi županstvo v Trnovem, z originalom slavnega o. kr. okrajnega glavarstva, storilo. Vkljub strogi prepovedi od strani glavarstva, nakupile so s t o t n i j e svoje potrebščine v k o n s u m n e m društvu, katero se niti zmenilo ni za posledioe. So pač čudnih nazorov ti klerikalni konsumarii! Kaj hudega zamore slavnemu konsumu tudi politična oblast storiti? Ničesar! Tako modrujejo danes konsumski kolovodje. Plačali bodemo za kazen 15—20 kronic, pa mirna Bosna. No, mi smo popolnoma drugega mnenja. Ako je zadnjič v znani zadevi konsum plačal kazni 400 K, bi morala danes kazen gotovo bolj občutljiva biti — Če pa tudi bo, je seveda drugo vprašanje. Smo pač v Avstriji! Ker se pa klerikalnim napravam tako malo gleda na prste, skrbeli bodemo že za to, da ne bede ta, za celo Kranjsko jako važna zadeva zaspala, kot mnogo drugih. Slavni konsum v Trnovem sprejema za čiane, tudi krivonese jude. Žid Berger iz Male Bukovice je zvest član te pre-koristne klerikalne naprave. Mogoče zato, ker je odslovil mnogo pridnih domačih delavcev, somišljenikev klerikalne stranke in jih nadomestil z Ogri, zasluži da ga štejejo med svoje člane. Ali ni v celem konsumu moža, da bi se temu pocenjanju postavil po robu? Kar se tiče postopanja vojaške oblasti, bomo pa tudi poskrbeli, da pride stvar še na drugem mestu na razgovor. Shod na Gola. Iz Vipavske doline, 9. avg. Tam, kjer si dr. Žlindra dosedaj de ni upal sklicati shoda, da bi pojasnil eolskemu ljudstvu vzroke slabo premišljene obstrukcije v deželnem zboru, tam, kjer imajo po besedah župnika Janca klerikalci ie itak skoro vse ljudi za seboj, se je vršil preteklo nedeljo javni shod, katerega je bil sklical g. dr. Konrad Vodušek iz Ljubljane. Pa kaj pravimo javni shod, prijateljski sestanek je bil to, kjer je poročal gospod govornik o velikih nadlogah, ki še kraljujejo nad našim ubogim kmetskim ljudstvom. Zvečer po šesti uri se je zbralo brez vsake agitacije okrog 200 zavednih mož iz Cola in bližnjih vasi, ki so pod košatimi drevesi gostilničarja g. Andr. Rovana z največjim zanimanjem sledili velezanimivemu, nad uro trajajočemu govoru, ki je bil tudi nekak program, po katerem se bodo vršili še nadaljni govori po vipavski dolini. Ne bodemo pisali natančneje o izvrstnih izvajanjih, katera pač zaslužijo tieka, rečemo ie to, zdelo se nam je, kakor da se pomenkujemo sami med seboj, pod lipo domačo o stiskah in nadlogah svojih. Po shodu, na katerega si ni upal nobeden klerikalec — se je pričela prosta zabava: pri tej priliki nam je zlasti omeniti krepkih mejsebojnih na-pitnic, pri katerih smo imeli priliko spoznati tudi par drugih dobro nam došlih ljubljanskih velečislanih dam in gospodov, s kojimi smo se zabavali pri kozarcu rujnega »vipavca« pozno v noč. — Shoda ni priredila cficijalno napredna stranka, zato pa je velika zasluga g. dr. K. Voduška temvečja, ker ga je blagovolil sklicati na svojo roko. Najiskrenejša zahvala! Sedaj pa zadene vrsta klerikalne poslance. Pridejo naj že vendar enkrat na Vipavsko ti ljudski osreče valci, ti kurjepeteži, katerim ni po- treba zdihovati po vodi, ker srkajo pivo in vino po raznih letoviščih, spojim volilcem pa, ki so jih posadili na častna, a zanje nevredea poslanska mesta, ne privoščijo niti vodnjakov, niti vodovodov z dobro pitno vodo; po dve uri in še več morajo ljudje ponjo, da prežive za silo sebo in živino. Tega pa so krivi predvsem Šustersič in njegovi kompanjoni, ki bi dali za lurško vodo vse, za vodnjake pa nič, ali drugače rečeno, ki ne puste delovati deželnemu zboru. — Ne mehkih sedežev v deželnem dvorcu, ampak petindvajset po vojaško na žegnana in nežegnana pleča za služijo, kaker še nikdar gotovo ne v teh žalostnih časih — ti katoliški ljudski tirani. Vojna na Daljnem Vztokn. Vse zanimanje o dogodkih na bojišču absorbirajo sedaj boji pred Port Arturjem, odkoder so v zadnjih dneh došle številne velevažne in velezanimive vesti, ki so v pretežni večini vse strinjajo v tem, da so bili vsi dosedanji japonski napadi na portarturško trdnjavo brezuspešni in so bili odbiti z ogromnimi japonskimi izgubami. Nekatera poročila sicer zatrjujejo, da so se Japonci polastili vseh zunanjih forov in da so se bili zadnji boji že neposredno pred obzidjem portarturške trdnjave, kar je pa popolnoma neverjetno. Ako bi bilo to resnično, bi bili Japonci ta velevažni dogodek brez dvoma že naznanili javnosti; tako pa molče, kakor vselej, kadar jim je treba prikriti kak svoj neuspeh. Zato se nam zdi popolnoma verjetno zatrdilo ruskega brzojavnega agentstva iz Mukdena, da so se zadnji boji vršili še najmanj 10 vrst pred trdnjavo in da se fori pravih utrdb še niti niso udeležili boja. Iz poročila admirala Vithefta pa je razvidno, da so se bili ti boji na skrajnem levem krilu ob potoku Lungvang, kar popolnoma potrjuje poročilo ruske brzojavne agenture. Iz vseh uradnih poročil, o katerih resničnosti in verodostojnosti pač nimamo nobenega povoda, da bi dvomili, se mora sklepati, da se Port Artur Še krepko drži in da bodo še pretekli tedni, da, morda še meseci, predno bo padlo v japonske roke to orlovo gnezdo, o katerem so japono-fiiski listi Že tolikokrat z vso resnostjo zatrjevali, da je njega padec samo še vprašanje nekaj dni! In vendar se trdnjava z uspehom brani pred vsemi japonskimi napadi že pol leta, oziroma cele tri mesece! Zadnji napad na Port Artur je bil brez dvoma najljutejši in najobsežnejši, kar jih je bilo dosedaj, in zanj so se Japonoi že pripravljali odkar se je pričele obleganje trdnjave. A vkljub temu je bi ta naval odbit na celi črti. Japonci morajo torej s pripravami za novi napad pričeti zopet znova. Pa ne glede na to — so tudi ogromne izgube vojakov velika zapreka za nadaljne operacije, zlasti ako se upošteva, da je japonska oblegajoča armada izgubla v teh bojih dobro četrtinko vsega svojega moštva. General Nogi — ali kakor se že imenuje japonski poveljnik, ki vodi operacije proti Port Ar-turju — bo moral počakati, da se mu pošljejo nove sile na pomoč, predno bo mogel saj z malo nado na uspeh naskočiti Port Artur. Ta čas bo pa porabil general Steselj, ki se je v vsakem oziru pokazal kot pravi mož na pravem mestu, da bo ne samo popravil vse morda nastale poškodbe na utrdbah, marveč da bo svoje pozicije še bol; ukrepil in utrdil, kakor so bile dosedaj! Dnevi Port Arturja še torej ni kakor niso šteti in kdo je porok za to, da ta trdnjava sploh kdaj pade v japonske roke! Nasprotno, vsa znamenja kažejo, da bo to orlovo gnezdo še nadalje kljubovalo vsem napadom. LISTEK. Od Reke do Senja. Črtice iz hrvaških kopališč. I. Iz Kraljevice. (Dalje.) V nedeljo zjutraj smo si nekateri gostje ogledali prostore in pohištvo novega hotela pod vodstvom nekega umirovljenoga kr. Šolskega deželnega nadzornika, ki je poseben prijatelj g. Olschbauerja. Pred zgradbo hotela je 8'cer napisano, da je vstop neudeleženim pri delu zabranjen, ali poslopje smo si pri tleh lahko pogledali. V substrukcijah je električna naprava, tople morske kopeli, pralnica, kleti in različni prostori za drva itd. V prvem nadstropju bo gostilniške sobe z obširno dvorano za kavarno in obednica, obe poslednji z verandama, kjer je zjutraj hlad. V drugem nadstropju in deloma v srednjem traktu tretjega nadstropja so stanovanja. Število sob je 42. — Vse sobe so elegantno opremljene s pletenimi Btolei in fotelji iz fabrike Thonetove na Dunaju. Vse mobilje so iz svetlega lesa in politirane, po- steljišča (iz bakrenih peres, ki so zvezana in preprežena z železnimi mrežami. Sobe so dosti prostrane, ter so z eno in dvema posteljema opremljene. Nekatera stanovanja so sestavljena iz sobe in predsobja; elegantnih stanovanj pa nam cerbe-rus, ki je imel ključe do sob, ni hotel pokazati. Vse sobe so okusno enobarvene s pestrimi frizi ob stropu, ki predstavljajo moderne arabeske živalske in rastlinske. Gosp. OIsch-bauer, kakor čujem, hoče Bi nabaviti še neko zemljišče na severni strani, ga poravnati in zasaditi v senčnat park, tako da bodo uživali njegovi penzijonarji vse udobnosti. Stal bode hotel brez parka 200.000 gld., katere je g. Olschbauer sam založil in pravijo, da bode tudi hotel in restavracijo v svoji režiji imel, da ne bi kak najemnik z visokimi cenami goste odgnal. Hotel in vodovod sta neizogibno potrebna, ako naj ee privabijo v še večem številu tuji kopališČniki. Pravijo, da je bilo letos že nad 700 tujcev v Kraljevici. Tretji pogoj je primerno število komfortnih kabin za kopališčnike. Mestna občina je baje za 15.000 gld. prđdala g. vit. Olschbauerju kopališče. Prejšnje le- sene slačevalne kolibice, so se pomnožile. Na levi (ženski strani) je 35 kabin, na moški 50 v sredini pa je še stari leseni trakt, kjer se ima v prihodnje prirediti garderoba in bufet. Vsa podstava za te kabine je zgrajena iz kamenenega zida, takisto tudi zadnja stran kabin, doČim so seveda pregraje, streha in vratišČa lesena. Vendar je že zdaj, ko je zgradba še nove, mnogo nedostatkov. Voda je zjutraj čista, prozorna in vedno zelo slana, 4 lesene stopnice vodijo od hodnika pred kabinami najprej v pesek, kjer je vedno prav živahno. To velja za moško stran; na ženski strani morje jače valovuje, a za to so tla pokrita z dosti hrapavim živim kamenjem. Kopališče je podobno krogu na čigar zapadni strani je potegnjena vrv, ki spaja ali deli kopališče od morja. V bližini vrvi je trambolin in na moški strani še nekak molo s ki*menitimi stopnicami. Ladje prihajajo od desne in se ustavljajo pri nekem glorijetu iz rezanih lat; na drugi strani t. j. na levi, precej oddaljeno od »mola« je pa druga hišica za potrebe. Kopališče še nima svojega nadzornika; zato je navadno ob robu vse polno nesnage, katero prinaša plima in ki ostaje pri oseki na kopnem. Meni samemu se je že trikrat pripetilo, da sem z golo nogo stopil dvakrat na ubite vrčke in se ranil, enkrat pa na obroč s štrlečimi žeblji. To ne bi smelo biti. Moral bi se rob kopališča vsak dan zjutraj očistiti. Ker so bile ženske doslej zapostavljene s svojim delom glede na petek, zato so letos ukinili vrv, ki je poprej delila moške od ženskih. Vprašanje je dvomljivo, je-li ta uredba za moralo koristna ali ne. Otroci se vedno na pesku igrajo, a ne v zdravstvene svrhe. Navajajo vodo v pesek in tako izpreminjajo pesek, ki je koristen za solnčne kopeli, v kaluže. Omeniti bi bilo še cerkve v italijanski baroščini, kjer se služba božja v stari slovenščini vrši. Eno fronto tvori in sicer severoiz-točno dvoje dvorišč, nekdaj Zrinj-skega palača. V vsakem je po ena kamenita cisterna. V delu pri cerkvi na južni in severnoiztočni strani je nameščen stan duhovnikov. Ob ostalem 80vero-iztoČnem delu so dozidane na cesto nizke hiše glavnega trga. V južno-iztočnem dvorišču je kamenit vodnjak v podobi večkrat stisnjenega valarja; z grbom Zrinj-skih in napisom: C(omes) P(etrus) A Z(rinyi) 1. 6 5 1. Tudi severno-iztočno dvorišče ima svoj sličen vodnjak z železnim obročem, na katerem teče vedro in je obdan s štiri-voglatim zidom. Dvorišči sta cbe romanski ali brez umetniške znamenitosti. Ša manj imenitna je fasada te palače. V severozapadnem delu je nameščeno mestno sodišče (mirovno sodišče z mestnim sodnikom, ki razpravlja o bagatelah, pomorska in kopna, financijska Btraža, gradsko poglavarstvo in čitalnica. Poleti je čitalnica nameščena v veliki dvonadstropni dvorani, okrašeni s slikami na stropu, predstavljajočimi embleme umetnosti. Dvorana podpirata dva bakrena okrogla stebra od tal do stropa; v dvorano imajo tudi gostje pristop za prispevek 1 gld. za osebo, 2 gld. xa družino na mesec. Ta je v zgradi šestrazredne više in nile pučke škole (s pretežno poljedelskim značajem); za to šolo se imajo Kra-ljevičani zahvaljevati bivšemu rojaku, načelniku odseka hrv. vlade za bo-goštovje in nauk. g. lsidoru Kršnja-vemu. Kdor zvrši to šolo in še dva razreda meščanske iole v Bakru, tega sprejme v nautično šolo baker-sko, iz katere izhajajo civilni pomorski kapetani. (Dalje prih.) Bitka na morju. Namestnik Aleksejev je poslal v nedeljo, 7. t. m, carju Nikolaju tole uradno brzojavko: Danes sprejete brzojavke, ki mi jih je poslal poveljnik portarturškega brodovja, se glase: Križarke »Dajan«, »Askold«, »Palada« in »Novik« in topničarke so 26. julija ođplule iz luke, da bi bombardirale sovražne pozicije. Napadle so jih japonske vojne ladje — oklopnioa »Čin-Juen«, »Jcukufiima«, »Macu-Šima« in »doda«, dre križarki II. razreda in 30 torpedovk. Projektil, ki ga je izstrelila kri-iarka »Bajan«, je eksplodiral na zadnjem delu »Jcukušime« in jo poškodoval tako opasno, da je postala takoj nesposobna za boj. Nato so se v se sovražne ladje umaknile na široko morje. Istočasno je za dela japonska križarka»Cioda« na mino in se poškodovala, da se je s p o t a p 1 j a j o č i m se sprednjim d e 1 o m j e d v a m o g 1 a počasi pomikati proti Talien-vanskemu zalivu. Granata iz baterije štev. 22 je težko poškodovala neko sovražno top-ničarko, da so jo druge ladje na vrvi morale spraviti z bojišča. Vzpričo splošnega japonskega navala na naše pozicije na kopnem je na zahtevanje generala Steslja od-plul 27. julija oddelek našega brodovja, obstoječ iz admiralske ladje »Bajan« pod poveljstvom podadmirala Rejcenatejna, oklopnice »Retvizan«, križark »Palada«, »Askold« in »Novik«, topničark »Giljak« in »Otvažni« in 10 torpedovk, iz luke, da bi bombardiral japonske pozicije. Pod vod stvom parnikov, določenih za odstranjevanje min, je imenovano bro-dovje odplulo proti Loujantavu, odkoder je bombardiralo japonske pozicije do treh popoldne. Navzlic veliki previdnosti je pri povratku v iuko eksplodirala na redi pod nekim parnikom mina. Admiral Vitheft ceni sovražno bro- dovje, ki se je 30. m. m. nahajalo pred Port Arturjem, na 5 oklopnic, 4 oklopne križarke, 10 križark in 48 torpedovk. Carjev manifest na porta rtur-ško posadko. V ponedeljek je došel, v C.fu v Port A -tur; u izhajajoči list »Novi Kraj«, ki priobčuje carjev manifest na portarturško posadko. Glasi se: »Nadejam se, da bodo moji vojaki branili Port Artur s pogumom, vztrajnostjo in zvestobo v smislu najsijaj nejših tradicij ruskega naroda. Prepričan sem, da bodo častniki vodili svoje moštvo k zmagi, da bo ruska zastava vsekdar plapolala in vihrala preko onega malega dela Rusije, ki je v tem hipu izoliran od očetnjave, takisto pa sem tudi uverjen, da bo moj narod krepko in zvesto podpiral junaške boritelje za domovino v njihovih naporih.« — T* manifest se je prečital pcrtarturški posadki, ki Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. (Daljej X. Na samotnem kraju blizu Lesnega brda je ležala skrita v gozdu revna oglarska koča. Njen zadnji prebivalec jo je bil v viharni noči vzlic temu, da je grmelo in so strele pokale, nagloma zapustil in je bežal kar so ga nesle DOge in Oi prej nehal teči, dokler ni prišel v polhovgrasko župnisce. Ko se je tam odpočil, je še vedno ves zbegan povedal župniku, da so ga iz njegovega bivališča pregnali hudobni du-hovi. Natančno je bil videl, kako je hndobni duh prilezel iz drevesa, kako je pred oknom sv. hostijo ob tla metal in potem začel praskati na vrata in tako tuliti, kakor cela čreda sestradanih volkov. Naposled se je spremenil v velikanskega vrana in trkal ob okno, grobni glasovi so klicali oglarja ter zahtevali, naj zapiše hudiču svojo dušo, sicer mu v osmih dneh izpadejo oči in odpadejo reke in noge. Polhovgraškemu župniku so se kar ga je sprejela s navdušenimi »ura«-kliei. Takisto se je vojakom prebrala brzojavka generala Kuropatkina, v kateri jih prosi, da naj vztrajajo, ker pred koncem avgusta mu ni mogoče, jim priti na pomoč. Boji pred Port Arturjem. Ruski prostovoljec Sudra, ki se je udeležil bojev pred Port Arturjem in te dni dospel v Čifu, pripoveduje, da so se Japonci že dvakrat polastili gore Kouzan, a da so jih Rusi obakrat zopet pregnali a imenovane policije. Od 2. do 29. julija so se Japonoi neprenehoma bojevali, predno so zavzeli Volčjo in Zeleno goro. Pri naskoku na te pozicije so Japonci hoteli prebresti neki potok, a tu so jele nanje padati kakor toča ruske granate. Ta japonski vo je bil uničen skoro dozaj dnjega moža. To zaslugo Bi je edino stekla topniČarka »Bobr«, ki je bila usidrana pri Takušanu in od tamkaj bombardirala naskakujoče Japonce. Ena japonska kompanija je smelo prodrla do pozicij, ki jih je držal general Fok. Rusi so nato kompanijo streljali s puškami, nato pa so jo napadli z bajoneti. Od tega voja je ostalo samo še 7 moŽ živih. Med bitko so Japonci izkrcali pod zaščito dveh križark večji oddelek konjenice. Ko so Japonci izkušali plezati po obzidju forov, so Rusi odložili puške in jeli valiti nizdoli velikanske skale in kamenje. Ta p r i -zorje bil strašen. Na stotine Japoncev je bilo zmeč-kanih kakor mlinec, na stotine polmrtvih pa se je zvijalo pod skalami. Sudra ceni število napadajočih Japoncev na 40000 mož, dočim so Ru9i poslali v boj samo 15000 mož. Boj se je znova pričel, dasi še mrt veci niso bili pokopani. Zlasti ljut boj je bil za Volčjo goro, katero je branilo 4000 Rusov. Japonske izgube na tem mestu so bile ogromne, kolosalne. Po meter visoki kupi mrtvecev so ležali na bojišču in Japonci so stopali po samih mrtvecih. Tretji bojni dan je postal smrad gni-jočih trupel tako neznosen, da se je moralo prenehati z bojem, da so se pokopali mrtveci. General Steselj je izdal posebno proklamacijo, vkateri proglaia Port Artur za nepremagljivo trdnjavo. Ko se je ista preČitala vojakom, so navdušeno jeli klicati »ura« in prepevati carsko himno. Rusi so se nahajali tako blizu Japoncev, da so jih celo že slišali govoriti. Za Volčjo goro. Namestnik Aleksejev je poslal carju to-le brzojavko generala Steslja iz Port Arturja: Dne 27. julija ob 5 uri zjutraj je sovražnik pričel s splošnim napadom na Port Artur. Najljutejše pa je naskočil goro Ja lasje jezili in dasi je oglar pred njim na kolenih ležal in ga s povzdignenimi rokami prosil, naj gre hudobnega duha zagovorit, se vendar ni dal omehčati, češ, da so gotovo luteranci hudobne duhove najeli, naj preženo pobožne kristjane iz njihovih bivališč. Od tedaj se je vse izogibalo tisti koči, kajti ljudje so še dolgo potem pripovedovali, da so videli pred kočo sedeti hudobnega duha, ko si je česal rep, drugi pa so ga zopet opazovali, ko je zajabal vrana in zletel na oblake, na kar se je usula toča. Bilo je nekaj tednov po Škofovem prihodu. Zunaj je roail jesenski dež in trgal uvelo listje z dreves. Že je bila nastala noČ in tema je objemala zemljo, da je bilo videti komaj par korakov daleč. V oglarjevi koči je bilo vse temno. Iz kota za pečjo se je slišalo zdaj močneje, zdaj slabeje, zdaj dolgo in zategnjeno, zdaj kratko a silovito hreščaoje, prav kakor da se tam kak vol zvija v smrtnih bolečinah, na nasprotnem koncu pa je ležal nekdo na slami in se nemirno premetaval sem in tja. Čez dolgo časa je mož vstal, se pulaoa. Ob 8. uri amo napad i ogromnimi japonskimi izgubami na eeli Črti odbili. Mi smo vzdržali vse pozioije dva dni proti velikanski sovražni premoči. Dne 30. julija ob 4. uri zjutraj je atopil sovražnik s 5 divizijami v ofenzivo proti naši pozioiji na Volčji gori. Vzpričo velikanske premoči in ker so bile dotične naše pozicije slabe, sem ukazal, da se naj posadka brez boja umakne na sosedne pozicije. Umaknitev se je izvršila v polnem redu pod zaščito artiljerije, ki je tako izborno streljala, daje na celi črti ustavila prodiranje Japoncev. Naše izgube niso velike, japonske pa so ogromne. Sovražnik je razpolagal 8 70000 možmi. Najnovejše vesti izpred Port Arturja. Reuterjev urad poroča iz Čifua, da so se boji pred Port Arturjem bili še 10 do 15 vrst izven notranjih portarturških utrdb. Na Volčji gori postavljajo sedaj Japonci 60 topov. Volčjo goro je branilo 4000 Rusov, ki so valili na naskakajoče Japonce ogromne skale. Mine so eksplodirale na vseh straneh in metale kamenje veČ vrst daleč. Take mine souni-čile do zadnjega moža dva japonska eskadrona. Japonske izgube so bile naravnost ogromne, vso Volčjo goro so pokrivala v kupih trupla padlih Japoncev. V zunanjem pristanišču je usidranih 24 ruskih vojnih ladij, ki so pripravljene vsak hip na boj. Iz Berolina se poroča, da so Japonci 5. in 6. znova napadli Port Artur in zavzeli ve* zunanjih forov, a eo pri tem izgubili 15.000 mož. Uničeno japonsko skladišče municije. Iz Čifua se poroča, da je 31. ju lija priplul v Port Artur parnik »Niu-čvartg«, ki je pripeljal tjakaj novo municijo, med drugim tudi 65 000 granat. Položaj v Port Arturju je s tem znova silno ojačen in ukrepljen. Zato pa vlada na japonski strani že občutoo pomanjkanje streljiva, zlasti ker je v zadnjih bojih priletela ruska bomba na japonsko skladišče smodnika, da se je vnel in raznesel vso zgradbo in ubil več sto Japoncev. Z mandžurskega bojišča ni nobenih poročil, iz česar se sklepa, da se je odločilna bitka pri Liaojangu že pričela, ali pa se obe stranki z vso intenzivnostjo pripravljata na odločilno borbo m radi tega ne puščata nobenih vesti v javnost o svojih operacijah. Vsekakor pa se bo položaj na mandžurskem bojišču že v nekaj dneh pojasnil, ali se bo Kuropatkin še nadalje umikal, ali pa bo stopil v ofenzivo. Časnikarska raca. Iz Berolina se brzojavlja: Tukajšnji listi so izdali posebne izdaje, v katerih poročajo o strahovitem ruskem splazil v kot in začel tam ležečega človeka ruvati in suvati. — Hej, Laban, hej! Slišiš Laban? hej ! Počasi in le s težavo se je Laban prebudil in nevoljno vprašal: — Kaj pa hočeš? — Malo spanja bi rad. Ali bi ti ne mogel malo manje smrčati? Zdaj pa je Laban skočil pokonci in srdito zaklical: — Ti hudič črni, ali bi ti ne mogel malo manj poslušati? Moža bi se bila gotovo sprla in morda še stepla, ko bi ne bila v tem hipu zaslišala dolgega žvižga v daljavi. Oba sta obstala pri oknu in vzemši puški v roke poslušala. Kmalu se je Čulo skovikanje sove, trikrat zapored, na kar je Laban odprl vrata, svojemu tovarišu pa naročil, naj užge trsko. Pri slabem svitu trske je spoznal Laban, da je v plašč zaviti mož, ki je stopil v kočo, bratranec vrhniškega župnika, Simon Kozina. Pozdravila sta se, kakor dva stara znanca, ali Simon Kozina vzlic dolgi poti, ki jo jc imel za sabo, niti sesti ni hotel. — Ne utegnem, je rekel Kozina poraza pri Liaojangu. Japonci so baje vjeli generala Kuropatkina s celim njegovim štabom. — Tej vesti nikdo ne verjame in ni dvoma, da je čisto navadna časnikarska raca, kakršnih so angleški in nemški Časopisi poslali v svet v tej vojni Že brez števila I _ Ogrsko hrvatski državni zbor. Budimpešta, 9. avgust*. Naj• prej je zbornica sprejela v tretjem branju včeraj votirane zakonske načrte. Na dnevnem redu je bilo na dalje okoli 50 imunitetnih zadev. Skoraj v vseh slučajih je zbornica brez debate dovolila izročitev toženega poslanca sodišču; le izročitev poslancev, ki jih zasledujejo zaradi njih časnikarskega ali pisateljskega delovanja, je opozicija pobijala. Posebno odločno so branili poslanca Ivora Kaasa in Ni k. Barto, ki ju zasledujejo razna sodišča zaradi člankov, ki sta jih pisala povodom vojnih predlog in o usodni vojaški vaji v Bileku. Zbornica pa je sklenila v smislu odBekovega predloga. — Popoldne se je konŠtatovala nesklepčnost ter se je seja prekinila. — Danes pride še na vrsto afera grof Khuen-Hedervary-Sza p a r y zaradi poskušanega podkupovanja poslancev. Trgovinske pogodbe. Dunaj, 9. septembra. Avstro-ogrski posredovalci pri sklepanju nove trgovinske pogodbe z Italijo so se zato vrnili iz Rima na Dunaj, ker so italijanski posredovalci stavili nov predlog za rešitev vinske klavzule. Ta predlog je baje tak, da se na njegovi podlagi lahko sklene trgovinska pogodba. Avstro ogrski posredovalci pa so vendar morali poprej vprašati vlado na Dunaju, oziroma v Budimpešti. Trgovinska pogodba z Italijo je baje zagotovljena, vendar se bodo pogaianja zavlekla preko septembra, tako da bo treba skleniti nov provizorij, ker sedanji poteče z mesecem septembrom. Italija si utrjuje meje proti Avstriji. Po n teb a, 10. avgusta Že več mesecev delajo italijanski ienijski vojaki ob italijansko avstrijski meji rove za razstreibo, ako bi skušala avstrijska vojska po cesti ali železnici prekoračiti mejo; tudi pod železnico sn namreč taki rovi. Kronanje kralja Petra. Bel grad, 9. avgusta. V današnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se za agitacijo, naj bi se kronanje preložilo, ni brigati, temuČ se kro nanje vrši kolikor mogoče preprosto 2 1. se p t e m br a v B e 1-gr a d u. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 9. avgusta. Turška vlada je ravnokar izročila poslanikom velesil odgovor na zahtevo, naj bi se število inozemskih častnikov pomnožilo ter se pridelili macedonakemu orožništ^u tudi podčastniki evropskih na Labanovo povabilo. Prišel sem samo, da naznanim kralju Davidu, naj bo v soboto s svojo Četo pripravljen. Glej Laban, da to kralju Davidu čini prej naznaniš. Tu v koci naj me Čaka, jaz pridem gotovo, Če bom le živ. Laban je obljubil, da natančno izpolni Kozinovo naroČilo, a rad bi bil vedel, za kaj se gre in je zato silil v Kozino, naj mu razodene svojo skrivnost. Toda Kozina je bil molčeč in ni hotel ničesar povedati. Zabičii je samo Labanu in njegovemu spremljevalcu, naj njegovo naroČilo izpolnita in je potem vzlic temi in dežju odšel. Laban in njegov tovariš sta ostala v koči ali spati se jima ni hotelo. Zadelala sta okna, užgala še nekaj trsk in potem začela prazniti veliko bučo Žganja, ki jo je bil Laban imel skrito pod pečjo. Že več tednov sta kot nekaka predstraža ciganske čete kralja Davida prebivala v tej koči, iz katere so bili cigani svoj Čas pregnali praznovernega oglarja. Dolgočasila sta se na vso moč, kajti kralj David jima je bil strogo prepovedal, da ne smeta iz koče in da nihče ne sme izvedeti, da kdo velesil. Turška vlada zahtevo kat« gorično odklanja ter se sklicaje na to, da so poslauištva velesil meseca marca zahtevala 25 častnikov kot maksimalno število, a Če bi se sedaj ugodilo sabtevi Avstrije in Rusije, prišle bi tudi ostale veltsile z enakimi zahtevami. Turška vlada je Že itak z a or o ž n i k e i n p ol i c i j o proračuniia pet milijonov fr, še večjih bremen pa ne more prevzeti. Oroiniški poveljnik general de Georgis-paša, ki mu daje Turčija dobre turške častnike, se ni itrekel za pomnožitev Sicer pa je pet častnikov za en sandžak dovolj. Ako se pokaže potreba, prideli Turčija mednarodnemu oroiništvu še tistih šest belgijskih in švedsko norveških častnikov, ki jih še ima. General de Georgis-paša in drugi tuji častniki priznavajo, da je turška vlada mnogo storila za reorganizacijo in da se že kažejo boljše razmere. — Odgovor je bil sestavljen po ukazu sultana, ki se na vsak način hoče izviti vsaki novi zahtevi, dokler se ga energično ne prisili. Turško-ameriški spor. London, 9 avgusta. Ameriški državni tajnik Hay je izjavil tur škemu poslaniku Sekibu-begu, da je potrpljenje ameriške vlade ie pri kraju. Carigrad, 9 avgusta. Ameriški poslanik se je dolgo trudil da bi *e rešilo vprašanje glede orožnikov tako, kakor želi ameriška vlada. Sultan in njegova vlada pa sta imela le obljube , zato je ameriški poslanik L o is h man celo zadevo opustil ter se vrše nadaljna pogajanja direktno med turško in ameriško vlado. Carigrad, 9. avgusta V tur Ških krogih zatrjujejo, da armensko gibanje v Bitlisu in En**rumu pod-p:ra Amerika. Planinska slavnost (Otvoritev Aljaževega doma) V kraljestvu Triglava v onem bajnem sve*u, kjer se stikajo snežne crore in skalnati vrhovi s sinjim ne bom, kjer šume mogočni slapovi in se vijejo romantične rtoline, tam je bila v nedeljo krasna slavnost slovenskih planincev. »Slovensko pla ninsko društvo« je t* dan otvorilo Aljažev dom v bajnoiepih Vratih Aljažev dom ni toliko namenjen turistom, tistim planincem, ki se ne ustrašijo nobenih teiav, da uiijejo v vedrih višinah krasoto narave. Namenjen je pred vsem tistim ljudem, ki ljubijo planinsko naravo in se žele naužiti pUninsktg* zraka, a se plaše napora in ne morrjo pogrešati onega komforta, ki xa ima hotelih na razpf-laganje. Aljažev dom v Vratah je. če se sme rabit, ta izraz, planinski hotei, prvi pl»nu<-ski hotel na slovenski zemlji in zna postati največjega pomena za prom«~: s tujci v naših gorah. Planinski krogi se dobro iai< dajo pomena tega novega doma .n zato bo v nedeljo prihiteli v jako znatnem številu v Vrat*. Samo a lutrannm vlakom se ie pripeljalo nad 400 izletnikov v Dovie, mnogo jih je *v3$~ Dalje v nr-ilo^i v koči prebiva. Zaradi tega sta M sedaj prav vesela, da se je tako težko pričakovani Simon Kozina končno ven dar oglasil in jima naznanil, da pride Čas dela. Na vse zgodaj zjutraj je Labanov tovariš odšel, da izvrši K oz i novo na ročilo. Laban je ostal sam v koči. Ko se je naspal in potem okrepčal, je skrbno preiskal vso okolico, ua to pa se v kočo zaprl in vzel izpod »lan:* dve debeli knjigi, polni čudnih znamenj, katera je skrbno opazoval. — Ko bi jaz znal brati, bi je mrmral sam pri sebi, tako pa mi te čarovne knjige nič ne pomagajo. Ob, ko bi dobil kakega duhovnika v roke, da bi me izučil v tej čarovniji, .stara ciganka, ki mi je dala te knjige, jih je ukradla fajmoštru v St. Vulu pri Za tiČini, ki je po njih delal točo in bolezni in denar. Ko bi jaz zual brati, bi Car al, kar bi se dalo. Laban je ogledoval svoji knjigi dolgo Časa. 1'regledal je vsako podobo ali uganiti ni mogel ničesar. Končno je knjigi jezno treščil ob tla, a jih hitro zopet pobral in zavil ter jih skrbno spravil pod slamo. Priloga „Slovenskomu Narodu" §1 181, dne 10. avgusta 1904. pr šio ie v soboto, mnogo družb pa je prišlo Čez Triglav, tako da je bilo zbranih v Vratih morda kakih 600 oseb, med njimi jako mnogo Cehov, katere je vodil profesor dr. Cbodo-unsky Prišel je tudi svesti prijatelj oSiov planinskega društva« iupnik A'jaž, po katerem je imenovan novi dom. Kakor je pri »Slov. planinskem društvu« že navada, se je tudi ta slavnost začela z mašo, na kar je bil novi dom blegoslcvijen. Pred novim domom je imel potem predsednik plan. društva prof Orožen slavnostni govor, v katerem je opozarjal, da so že v mino-lem stoletju slavili krasote te divne doline znameniti možje, kakor grof Hohenwart in slavni botanik Fevrer, ki je v spremstvu saškega kralja obiskal Vrata in dasi je videl mnogo sveta, vendar proglasil, da kaj lepšega ni videl. Ni čuda, da je »Siov. planinsko društvo« že koj po svojem rojstvu začelo misliti na to, da zgradi ta dom, ali prišlo je šele sedaj v položaj, da to izvši. Govornik je po zdravil vse udeležnike te slavnosti, zlasti češke brate, zastopnika Ljubljane podžupana dr. viteza Bleivveisa in zastopnike podružnic ter zahvalivši se vsem, ki so pripomogli k tej zgradbi, posebno narodnim damam zaklical župniku Aljažu trikratni »Z vic«. Na to so pevci zapeli »Lepa naša domovina«, »Oj Triglav, ti mej dom« in »Hej Slovani«. V ob dnici novega doma se je vršil banket. Prvo napitnico na vse tiste, ki podpirajo prizadevanja »Slovenskega planinskega društva« je izrekel društveni podpredsednik dr. Tominšek, ki je posebno poudarjal, da v planinskem društvu ni raz-pora. Prof. dr. Chodounskv je napil »Slov. planinskemu društvu« in priporočal ustanovitev zveze vseh slovanskih turistov. Dr. Vilfan in dr. F r a n t a sta napila pospeševa-telju »Siov. planinskega društva« župniku Aljažu, ki je osvetlil razvoj turistike v gorenjskih planinah in napil prof. Ctodounskemu. Napili so dalje še not&r Orožen slovenski turistiki, načelnik Kranjske podružnice M a j d i č osrednjemu društvu; načelnik jeseniške podružnice G u • s t i n starosti slovenskih turistov g. K a d i 1 n i k u , župn k Žižkov slovanski vzajemnosti in dr. R y b a r češkim turistom. Toda tudi tisti gostje, ki se niso mogli udeležiti banketa, niso trpeli pomanjke nja, preskrbljeno je bilo tudi zanje, za smeh pa je skrbel Planinski Janez (gospod Hieng iz Ljubljane). Iskrena hvala gre neumornim damam, ki so skrbele za kuhinjo in postrežbo in sicer g. dr. K u š a r -jevi, g. dr. Tominškovi, g. Mikuževi, g. dr. Foerster-jevi in g. O r o i n o v i. Omeniti je, da si je g. dr. K u š a r j e v a tudi sicer pridobila mnogo zaslug za Aljažev dom v Vratih. Vesela in neprisiljena zabava je trajala, dokler ni napočil čas odhoda. Udtležniki so se razšli z zavestjo, da bo bili priče slavnosti, ki bo v razvoju turi it ke na Slovenskem posebnega pomena, ker se z njo začne nova doba. Dnevne vesti. V Liubljani, 10. avgusta. — Volilna shoda v Šoštanju in Slovenjem gradcu bo deta v nedeljo, dne 14 avgusta — Nič drugače ne bo, kakor da dobim kakega dubovnika v roke. Kar zaprl ga bom in mu nastavil puško na prsi — pa me bo rad naučil čarati. Ta misel je Labana popolnoma prevzela. Dolgo ur je ležal v koči na slami in ugibal, kako bi se polastil kakega dubovnika, ki ga nauči čarati, ter sanjaril, kako bo delal denar in imenitno živel. Proti večeru je prišel kralj David. Prišel je sam in izročil Labanu pismo, naj ga nese na Vrhniko Jurju Kozini. Laban se je takoj odpravil, ali na potu »e je spomnil, da bi morda ne bilo napačno, ko bi svoji knjigi seboj vzel, saj se ne ve, kaj se zgodi, in zato se je vrnil h koči. Ko pa se je grede po gozdu isti približal, je od daleč zagledal kako je kralj David za kočo kopal zemljo. Laban je začudenja obstal. Še nikdar ni videl, da bi bil kralj David prijel za kako delo. Njegovo začudenje pa se je spremenilo v največje začudenje, ko je videl, da je kralj David odložil lopato, vzdignil s tal več desk in potem izginil v zemlji. Laban je tako strmel, da se je kar sesedel in se je komaj upal dihati. (ne 14. septembra, kakor je pomotoma tiskano v zadnji »Domovini«) Na teh shodih se predstavi gospod F4e r do R o š kot kandidat sa splošni volilni razred v deželni zbor. V Šoštanju se bode shod vršil zjutraj ob 8. uri, v Slovenjem gradcu pa isti dan ob 3 uri popoldne. To naznanjamo volilcem obeh teh okrajev in zlasti volilnim odborom, da bode udeležba kar mnogobrojnejša. Na obeh teh shodih bosta poleg kandidata Rosa govorila še po dva govornika političnega društva »Naprej« iz Celja in več domaČih govornikov. Zboro-vališče v Šoštanju pri g. Raj š ter ju, v Slovenjem gradcu v prostorih kme t i I b k e zadruge. — Slovenska preiirnost in nemški Strah. Slovenska pre-širnoBt je res taka, da je Nemce lahko strah. Kakor hudournik z gore v nizava, tako preplavlja slovenska povodenj nemške kraje. Slovenci, ki na svojih tleh ne moremo doseči za eksistenco najpotrebnejših pravio, hočemo že gospodovati v popolnoma nemških krajih. Celo Solnograško hočemo izvojevati in uboge Nemce tako zatiramo, da se gospodi v uredništvu Sohoiererjevega »Alldeutsches Tagblatta« strahu kar kolena šibe. Tam blizu Hilleina na Solnograškem dela pri zgradbi železnioe nekaj slovenskih delavoev. Ti hočejo po poročilu omenjenega lista vse strahovati. »Die eingewanderten sloveni-schen Arbeiter fiihlen sich als Her-ren«, piše Sch6nererjevo glasilo in prav ima, kajti nastopanje Slovencev je res nečuveno. Sprli so se z nemškimi delavoi in celo tepli so se z njimi, da je bilo v krčmi škode za 200 K, povrh pa je gostilničarki še prazen sodček priletel na trebuh. Ogorčenje Nemcev je opravičeno. Ko bi se ne čutili Slovenci na Solnograškem kot gospodarji, bi se bili pustili mirno protepsti in morda tudi pobiti. Ker tega niso storili, je Scho-nererjev list seveda iz sebe. Kako tudi ne. Še na nemških tleh se Slovenec ne pusti pretepati, nego meče prazne sodčke nemškim gostilničar-kam v trebuh. Kaj bo, kaj bo z nemško Solne graško, če pojde tako. »AUd. Tagblatt« pravi istinito pro-roško, da bodo Nemci na Solnograškem napravili s Slovenci »noch iiblere Erfahrungen«, če jih ne bodo pravočasno ugnali. — Vojaške Testi« Polkovnik Viktor Krajno v Krakovu je šel v pokoj ter dobil značaj generalnega majorja in red železne krone III. vrste. Premeščena sta vojaška nad-zdravnika dr. Fr. Tkany iz Gradca k 17. polku in dr. Matija S lav i k od ljubljanske garnizijske bolnice k polku ftt. 27. — Venec na gomilo prerano umrle g. Ane Lahove so danes položile odbornice družbe sv. Cirila in Metoda. Vest o nenadni smrti se je prekasno razširila in našim damam pač tudi radi odsotnosti ni bilo mogoče udeležiti se pogreba. Zategadelj so se danes dopoludne poleg zastopnic družbe sv. Cirila in Metoda zbrale tudi odbor- Ostal je na svojem mestu toliko Časa da je prišel kralj David iz zemlje, spravil deske na prejšnje mesto, in nasul zemlje, katero je potem poteptal in pokril z listjem. Ko je kralj David izginil v koči, je Laban zapustil svoje mesto. Po ča-rovne knjige ni šel, nego naravnost odrinil proti Vrbniti, da izvrši dobljeno naroČilo. Zdaj pa je korakal veselo po gozdu in se spotoma neprenehoma zadovoljno smejal, kajti vedel je zdaj, kje ima kralj David skrite svoje zaklade. V naslednjih dnevih so prihajali cigani od vseh strani in se utaborili v gozdu okrog začarane koče. Ko je prišel določeni dan, je Simon Kozina našel okrog kralja Davida zbranih nad sto ciganov, ki so bili vsi dobro oboroženi z noži in s samokresi, nekateri pa tudi s puškami. V temni noči je Četa, razdeljena na male oddelke, odšla po raznih potih doli proti Bistri. Ko se je zjutraj začelo daniti in je zapel samostanski zvon, je bila v gozdu v obliŽju samostana skrita že vsa ciganska Četa, in čakala na odločilno povelje kralja Davida. (Dalje prih.) niče vseh ženskih društev na jedva zagrnjenem grobu svoje mnogoletne in zelo požrtvovalne soodbornice, da počaste spomin ranjke ljubljenke. In tudi slovo so hotele vzeti od nje, ki je bila dolgo vrsto let pač ena najmarljivejših slovenskih žen. Storila je mnogo v družbi sv. Cirila in Metoda, delovala kot predsednica v aGospodinjski šoli", udeležila se tudi delovanja v „Splošnem ženskem društvu," v „telovadnem društvu" itd. Naj bi ta vzor-žena našla v vrstah našega narodnega ženstva obilo posnemanja in naj spomin blage ranjke živi v naših hvaležnih srcih! — Društvo »Gospodinjska šola" je narovalo 10 K družbi sv. Cirila in Metoda mesto venoa na grob ranike g. Ane Lahove. — Posebni vlak v Postojno. Vozne listke va vlak dne 14. t. m. oddajal bode zvezni tajnik T r o a t pred odhodom vlaka na kolodvoru. D ■> sedaj je oglašenih do 1000 uJelel en cev. — Ustanovni občni zbor tamburaškoga kluba „Zvoit-ćek11 se je vršil v nedeljo ob 3. uri popoldne v steklenem salonu pri Auru. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg. člani: predsednikom: Ivan Klepec; podpredsednikom: Ljude-vik K r bežni k; blagajnikom: Jo s. Abramik; tajnikom: Ivan Jeloč n i k ; odbornikom: Ferdo Buh, Bernard Sirovioa in Iv. F r i c; namestnikom: KarolTerdan, Leo Mahovič in K ar o 1 Jakolič; revizorjem: Fran Podržaj, Ivan Mol-nar in ...tefan Š p e 1 e t i č. — Mladeniči, kateri bi se hoteli učiti tam-buranja, naj se oglasijo ustmeno ali pismeno pri klubovem tajniku gosp. Ivanu Jeločniku, Rožne ulice št 39, pritličje. — Slavnostna ustanovitev „Sokola11 v Tržiču se vrši dne 4 septembra t. 1. Na predvečer napravijo pevci »Sokoli« ob 9 uri zvečer podoknico starosti bratu Luzarju. V nedeljo dopoludne cb 10. uri bo vsprejem došlih bratskih in narodnih društev, ob 11. uri ogled trga in okolice, ob 1. uri popoludne banket v gostilni pri Bastelnu. Pri banketu bo svirala kranjska meščanska godba. Banket stane za 1 osebo 2 K 60 h. Ob 4. uri popoludne bo javna telovadba pred gostilno pri Slugi. Ob 5 uri koncert, pri katerem bo svirala kranjska meščanska godba, po koncertu prosta zabava in šaljiva pošta. Vstopnina h koncertu stane za osebo 60 h. Č ani v društvenih oblekah so vstopnine prosti. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Oibor triiškega »S.kola« vljudno prosi, da blagovole vsa ona br&tska in narodna društva, ki se hočejo udeležiti te slavnosti, naznaniti odboru najkasneje do 20. t. m. ali se udeleže korporativno z zastavo, in koliko oseb se udeleži banketa, da ve odbor potem vse potrebno ukreniti. — Krošnjarenje na Bledu je vsled skupne odredbe finančnega ministrstva in ministrstva notranjh del v prihodnje prepovedano. — Otvoritev ,,Narodnega doma" v Brežicah. Pripravljalni odbor za proslavo otvoritve »Narodnega doma« v Brežicah si usoja naznaniti, da se posebna povabila k slavnosti ne bodo razpošiljala. Pri neugodnem vremenu se vrši slavnost v notranjih prostorih »Narodnega doma«. — Nemška nestrpnost. Okrajna zveza požarnih bramb v Celju je sklenila na predlog velenjskega P r i b o s c h i t z a, vulgo »BobenČek« in zloglasnega S c h a 11 o n a iz Brežic, da se pozovejo pismeno vsa taka društva, naj naznanijo, kakšno poveljevanje imajo. Požarne brambe s slovenskim poveljevanjem se brezobzirno izključijo iz društva. Prav tako! Saj pa bi Sd moralo tuii sramovati vsako požarno društvo, ki že davno ni obrnilo nestrpnim Celjanom hrbta ter se pridružilo slovenski zvezi. — Lastniki in zakupniki ribarskih okrajev, kateri želijo vkaljenih postrvsiih iker in mladic za prihodnjo dratao dobo (1904/5), naj to naznanijo ribarskomu odboru za Kranjsko v Ljubljani z opazko, kako postrvsko pleme (domače, ame riške, šarene in rdaČe postrvi), od katerega ali od katerih zahtevajo zaroda in koliko. — Zdravilišče za jetične na Štajerskem. V lio-gasu pri Gralweinu so predvčerajšnim slovesno položili temeljni kamenim prvo zdravilišče za jetične. — Utonil je pri kopanju v Dravi zunaj Ptuja sin ptujskega podžupana, trgovski akademik Fr. K a i s e r. — Požar v Š moti oru. Ogenj je nastal v ponedeljek ob 5 uri popoldne v p štnem poslopju. Gorelo je celo noč. Prt gašenju so si stekli posebne zasluge naši vojski 17. polka, ki so ravno sedaj tam na vo jaških vajah Ztgorelo je nad 100 poslopij, t. j. skoraj tri četrtine vsega trga, cerkev, okrajno glavarstvo a vsemi spisi itd. Tudi živine je mnogo ostalo v plamenih. — C. kr. častni erar izda je mnogo denarja za popravo državne ceste Dolenski potok Jelšsne (v Istri) do Reke. Na prošnjo gosp. cestnega mojstra Ferdinanda Auseca v Jelša nsh pričelo se je to veliko delo pred letom dni in se pod njegovim nad loratvom srečno dokončalo. Vozniki, kateri so veČino svojih konj v Dolenjskem potoku pokvarili, kot kolesarji so lahko gosp. cestnemu mojstru Ausecu hvaležni. Gosp. Amec naj bi bil igled drugim svojim ko legom; klub temu, da se mu je od neke strani namigavalo, da ne »Šteti« dokončal je delo, za katero mu je vse prebivalstvo gotovo hvaležno. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču. 1. France Klanaček, tovarniški delavee na Bregu pri Vrhniki, je zvečer 10 julija t. 1. z nožem sunil posestnikovega sina Lovrenca Je reba v levo stran prsi in ga težko poškodoval. Boj je provzročil Anton Modrijan, zidarski pomočnik s tem, da je pričel kamenje metati na delavce ovigeljnove tovarne, nakar je prišlo do spopada. Klaneček, ki se je neuspešno z pijanostjo zagovarjal, je bil obsojen na lteto težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 2 Arpad Schober iz Albert-Falve na Ogrskem doma, delavec v Mali Bu kovici, je 10. julija t. 1. v družbi A v guština Greisingerja v Gerkovi gostilni v Mali Bukovici izzival pri plesu Franceta Vrha in mu nato zadal z odprtim nožem tri rane. Obdolženec se zagovarja s silobranom, češ, da se je Vrha bal, da bi ga on ne bil preje napal. Sodišče je ta zagovor smatralo kot neopravičen in je Sohobra obso dilo na 6 mesecev težke ječe. 3 Janez Koderman, posestnikov sin v Nadgorici, je 16. julija svojo mater s pestjo po glavi udaril, baje zaradi tega, ker jo je našel v gostilni Marije GregoriČ, mesto da bi se doma za delavce brigala; tudi svojo sestro, ki se je potegnila za mater, je enkrat po glavi udaril, potem jo pa brcnil z nogo, naposled jo pa sunil v nos tako, da ji je zdrobil nosnioo. Njegovemu zagovoru, da je bil ob tem Času pijan, se ni verjelo. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. 4. Frančiška Srnjak, posestnikova žena na Brezjah pri Lipoglavu je svojega tasta, užit karja Jurja Srnjaka, jezna, da se je preveč umešaval v njene gospodar ske razmere, sunila z Žago v prsi in v obraz ter ga tepla s'ctpcem Obsojena je bila na 14 dni ječe. 5. Marjana Šajn, posestnikova hči v Knežaku, je služila v Trstu in s svojim prisluž-kom podpirala svojo revno mater. Ko je pa prišla dne 20. maja domu na obisk in ni ničesar seboj prinesla, se je svoji materi izgovorila, da sta jo na poti napadla dva roparja, ji pobrala mešajiček z 12 K gotovine, zlate uhane ter z njenega cekarja kavo, sladkor in nekaj pomaranč. Ta dogodek je njena mati povedala orožnikom, ki bo vso zadevo ovadili. Marjana Šajn, pred sodiščem o stvari kot priča zaslišana, je vzdrževala svojo izmišljotino, ki se je pa kasneje dognala kot gola laž. Zagovarjala se je s tem, da je to storila iz bojazni pred materjo in da sploh ni mislila, da bo imela vsa zadeva take zle posledice. Obsojena je bila na 3 tedne ječe. — Treščilo je včeraj v skladišče g. trgovca Šarabona na Zaloški cesti. Druga nesreča se ni zgodila, kakor da je obletel puh trgovskega pomočnika g. Antona Cesarja in ga pahnil r.a stran. Tudi v Cegnarjevih ulicah št. 12 je strela zadela v hišo in v neki na dvorišču stoječ kovčeg, kjer pa tudi ni bilo drugih posledic. Po ljubljanskem polju so vsled toče poljski pridelki vsi uničeni. Tudi električna cestna železnica je morala vsled neurja ustaviti promet za pol ure, posebno pa še pri sv. Florjana cerkvi, kjer sa je bilo nabralo po rel-s h toliko peska, da niso mogli vo zovi iti naprej. — Malo časa je užival prostost Anton Gastrauo, prostak c. in kr. 17. pešpolka. Sinoči ga je peljal po Kolodvorskih ulicah Leopold Me dvešček, četovodja istega polka, kateremu je bil ušel in se skril nekje v m.stu. Med tem, ko ga je iskala patrulja na Starem trgu pri njegovi ljubici, ga je četovodja sam zasači) v Florjanskih ulicah in ga aretoval. Gastraun bi bil imel iti h garnizij-skemu sodišču v Trst v svrho nekega zaslišanja, ker je bila pa kaša najbrže prevroča, je hotel odnesti pete. Na-vedeneo je bil že enkrat pobegnil, in ko so ga čakali pred vrsti v Rožnih ulioah, je streljal skozi vrata na vojaško patruljo in policijo, kjer pa ni nikogar zadel. — Kolo poneveril je tovar narju g. Tonnieau njegov bivši stavbni risar Karol Robert pl. Belgsrd, doma nekje is Nemčije. Belgard je dne 7. t. m. predno je s kolesom neznano kam odšel, napravil pri rasnih strankah teč goljufivih dolgov, da je imel denar za popotovanje. — Stavka pri električni ceatni železnici je bila sinoči končana. Dsnes je vstopilo vse osobje rasen odpuščenih šestih usluibensev v službo in je postsl vsled tega promet sopet reden. — Tatvina. Dne 3. i m. je neki delavec ukradel posestnikovemu sinu Ivanu Kralju iz Blagovice it. 18, črno sukneno obleko, vredno 44 K in srebrno uro z verižico, ki je imela za obesek Marije Terezije tolar, vredno 35 K. Ura je imela na pokrovu Črki P. I. Tat je varnostnemu oblastvu znan in era Že zasledujejo. — Fijakar in električni voi. Včeraj ob »/^ na 2. je vozil po Mestnem trgu prevozniški hlapec Jas. Lipar tako naglo in neprevidno, da je zadel v električni voz, ki je prišel iz Spitalskih ulio, in ga nekoliko poškodoval. Lipar je bil pri neprevidnosti že sam kaznovan s tem, da se je zlomilo pri vozu oje, katero bode moral najbrže sam plačati. — Ranjenci. Včeraj so i vlakom pripeljali na južni kolodvor is Bohinja Guerana Belingerja, ker ga je na desni rami pri tepežu nekdo z nožem težko ranil. Jakobu Lebanu je pa padel kamen na levo nogo in mu jo tudi težko poškodoval. Oda so iz postaje prepeljali z rešilnim vosom v deželno bolnišnico. — Ukradeno kolo« Dne 1.1, m. je bilo trgovcu Gustavu Schalku v Sevnioi ukradeno »Ddrkop-Diana«-kolo, model 40, s tovsrniško številko 47 948, vredno 200 K. Tat je neznan. — Aretovan je bil v nedeljo hlapec Alojzij R, ker je na sumu, da je pred dvema mesecema vlomil v stanovanje g. Andlovica na Kopališki cesti in mu pokradel 100 K denarja in nekaj dragocenosti. — V Ljubljanico padla je danes dopoldne raz most pri prisilni delavnici 4letna Emica Krainerjeva, sprevodnikova hčerka, stanujoča v Cegnarjevih ulicah Št. 4, ko je na mostu gledala skozi ograjo v vodo. Rešil jo je Fran Bolhar, sprevodnik na južni železnici. Dekletoe je bilo zašlo že v vrtinec in bi bilo gotovo utonilo, ko bi ne bilo Bolharja v obližju, ki je ribe lovil. — Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 70 Slovencev in dva Hrvata, čez Trst je šlo pa tja 40 Poljakov. — V Podbrdo je šlo 60, v Heb pa 25 Hrvatov. — Našel je v nedeljo v Liter manovem drevoredu Albert Smole srebrno uro z verižico. — Hrvaške novice. — Velik požar. V vasi Mraclin pri Veliki gorici je zgorelo 20 hiš. — Skr-latinka hudo razsaja v Mitro-vioi. Ni je skoraj hiše, kjer bi ne imeli kakega bolnika. — Dva brata sta utonila v Savi blizu Zagreba, in sicer 12letni Jakob in IGietni Franjo F ing u Št. — Umrl je v Dugem selu župnik Zorić, ljudski pisatelj, ki je izdajal »Prijatelja naroda«. — Pri blagoslovi jen ju pravoslavne cerkve v Slunju so se igodili veliki nemiri ter so tudi orožniki vmes posegli in več oseb ranili. — Štiri metre dolgega soma so vlovili v Novem. — Hrvaški vse-sokolski sestanek se vrši baje prihodnjo jesen na Reki, da se ustanovi hrvaška sokolska zveza. Tako poroča »Obzor«. — Zagrebška gledališčna sezona se začne 1. septembra. — Slovenci v Ameriki. — Rojak ustrelil rojaka. V Salt Lake City sta streljala brata Slovenca Fran in Andrej Nučič na spečega rojaka Alojzija Prmeta ter ga usmrtila. Zadeli so ga štirje streli. Umor se je baje izvršil brez pravega vzroka. Morilca, ki sta doma iz Velikega Ločnika, po domače se zoveta Marinškova, sta ušla. Policija ju išče ter je razpisalo tudi 500 dolarjev nagrade tistemu, ki naznani, kje sta morilca. Ustreljeni je bil doma is Spodnje Slivnice na Dolenjskem. — Rudnik v plamenu. V Aspenu (Colo) gori v rudoiku „Smuggleru, kjer so delali večinoma Slovenci, ki so sedaj brez dela. — Utonil je v Shebov-gani pri kopanja 191etni Fr. Somrak, doma iz Vel. Kala pri Mirni peči. — V rudniku je p o d s u l o v Calumetu Jak. Puheka in njegovega sina, ki sta oba nevarno ranjena. — V pretepu med rojaki v Pueblu je nekdo ustrelil 191etncga Ant. Bolte j a. * Najnovejše novice. — Nemška nesramnost. Poslanec Schonerer je pisal Županu v Heb, da tisti dan, ko pride cesar v Heb, odloži on Častno meščanstvo. — Revija kazenskega zakona. Juridično izobraženi kitajski mandarini so se zbrali na posvetovanje zaradi reforme kazenskega zakonika. Dosedanje krnte kazni, kakor trganje obsojencev v osem kosov, se opusti ter bodo najbujŠe zločince obglavljali, druge pa „samou obesah. — Požar v gledališču. V Budalu je nastal požar v akademiŠkem gledališču. Vsled panike je bilo ranjenih nad 130 oseb. — Svoboda na Ogrskem. V Eperješ se je vrnil iz Amerike Slovak Mih. Kroker ter pripovedoval v družbi o ameriški svobodi. Trije ma-djarski učitelji so ga denuncirali in sodišče ga je obsodilo v 4mesečno ječo, češ, da je „ ščuval proti ogrski državi." — Velika nesreča na morju. Blizu Amoya se je potopil parnik nHoanghou. Utonilo je 350 oseb. — Izvoz koruze in sena iz Srbije je ministrski svet do nadalnje odredbe prepovedal. — P o d r a ž e n j e s 1 a d k o r j a. Izdelovalci sladkorja so sklenili podražiti sladkor za 3 K pri 100 kg. * Edvard Hansliclt. Na Dunaju je umrl nestor duna;skih glas benih kritikov, dvorni svetnik in profesor dr. Edvard Hansliok, star 79 let. Rodil se je v Pragi kot sin bibliografa Josipa Adolfa. V glasbi ga je naprej poučeval skladatelj To mašek. Hansliok je dovršil gimna zijalne in pravniške študije, toda posvetil se je le glasbi. Na dunajskem vseučilišču se je usposobil kot privatni dccant za estetiko in zgc.do vino glasbe ter je postal izredni, pozneje pa redni profesor teh zna noBti, v katerih je zaslovel kot strokovni kritik vseh muzikalnih dogodkov na Dunaju. Svoje kritike je pri-občeval v »Presse« in »N Fr. Presse«, pozneje pa jih je izdal tudi v posebnih knjižicah. * Prebivalstvo Kitajske. Nobena posamezna drŽava na svetu nima toliko prebivalcev kot Kitajska. Šteje jih po zadnjem štetju oelih 426 milijonov, to je pa teč kot četrtina vseh prebivalcev na zemlji. Angleška država ima vseh svojih podanikov z Indijo vred 396 milijonov, je torej druga država na svetu po številu svojih podložnikov. * Bitka z jajci. Dve kmetici iz Burgerfelda sta se oni dan ometale z jajci na poti na trg. Zaradi neke malenkosti Bte zašle v prepir, ki se je tako razvnel, da ste obe zgrabile za jajca v košu. Neštevilna množica ljudBtva jima je sledila v interesantnem boju. Boj se je končal šele, ko jima je zmanjkalo jajc. B.lo je imenitno videti obe bojevalki po boju. ■ Ris v Karpatih. Leta 1846 so v Karpatih ustrelili zadnjega risa ter so mislili, da je ta zver v Evropi popolnoma iztrt bijena. Nedavno pa bo v beškidskih Karpatih našli dečki tri mlade živali, ki so bile zelo podobne divjim mačkam. Dečki so eno teh zverin ubili, dve pa odnesli domov. Zverine so bile mladi risi. Na srečo za dečke je bila mati mladih risov odšla na lov. Ko se je stara vrnila ter ni našla mladičev, začela je zavijati tako glasno, da so jo zaslišali lovci. Lovci so dečkom vzeli mladiča ter ju nastavili izven gozda. In res je prihitela starka k mladima, pri čemer bo jo lovci ustrelili. Mladiča so poslali v Sel > brun n. * Nadomestek za zrnato kavo. Pri boleznib na Živcib, srcu in želodcu zdravnik večinoma prepove uživanje razdražljive zrnate kave. Ker pa se je njen priljubljeni okus skoro izpremenil v neizogibno potrebo in ker ima Kathreinerjeva Kneippova sladna kava spričo posebnega načina, po katerem se izdeluje, ta okus brez kvarnih lastnosti zrnate kave, zato se je že pred več nego deset leti izkazala za edini, pravi nadomestek in zato so jo tudi uvedli kot takega. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava je prirođen proizvod najtečnejše čistosti, ki jo takoj lahko spozna vsaka kupovalka, in naše gospodinje naj se zlasti čuvajo vseh zmletih „surogatov", ki izkušajo z najbolj neverjetnimi, izmišljenimi imeni občinstvo varati o pravi sestavi teh „posebnosti". * Apatovačka kiselica. To našo domaČo zdravilno in namizno vodo čimdalje bolj naročajo in vsestransko rabijo. Na glasu je kot izvrstna namizna in zdravilna pijača in jo zdravniki priporočajo bolnikom kot trlo zdravo mineralno vodo. O njenem dobrem glasu in le-kovitem delovrnju najbolj svedoči ne samo znatno povečani konzum v naši domovini, npgo tudi mnogobrojne naročbe iz inozemstva, osobito iz Rusije, Belgije, Egipta in iz sosednih balkanskih dežela, kjer naia Apatovačka kiselica popolnoma nadomešča toli slavljen »G;essr ttbler« in druge inostrane slatine. Konsta-tujemo, da si je naša mineralna Toda stekla toliko priznanj v ino zemstvu po svedočbah zdravniških avtoritet in po mnogobrojnih naroČ-bah Zaradi tega se bo ta domača kisla voda razširila še bolj v sami domovini in bo izpodrinila sčasoma zunanje, dostikrat slabše mineralne ▼ode. * O industriji. Izmed največjih in najrazširjenejŠih industrij je gotovo industrija Šivalnih strojev in reči moramo, Če se postavimo za 100 lel nazaj, torej v leto 1804, da bo na tem polju doseženi neverjetni uspehi. Ko sta se bavita leta 1804. Angleža Skone in Henderson z mislijo, kako bi truda-polno šivanje na roke nadomestila s hitrejšim strojnim delom, še ni nihče slutil, da se kdaj posreči, izgoviti resničen Šivalni stroj. Toda že 10 let po zneje, 1. 1814, se je posrečilo dunaj skemu krojaču Madersbergerju izgotoviti stroj, ki je delal po 150 obodov na minuto; ko je pa 1. 1826. Howe z nekim Tomesem na Angleškem izdelal stroj, ki je šival po 300 obodov na na minuto, se je spočela v Ameriki takratna Singer Maunufakturicg Comp., današnja Singer Comp., ki je šivalni stroj v splošno začudenje izpopolnila do današnje dovršenosti. Siuger Cie. je bila tudi prva tovarna na vsem svetu, ki je izdelala resnično poraben hiter šivalni stroj in ta firma dandanes ni samo izmed največjih trgovin na svetu, ampak tudi Še sedaj, kakor pred 80. leti, izgotavlja najboljše šivalne stroje na svetu. Pojem o obširnosti Singer Cie, deln. družbe za Šivalne stroje, pa ima Ie tisti, ki si lahko predoči, kaj se pravi, imeti 3000 podružnic po svetu, česar ne more pokazati nobeno drugo podjetje. Vrhtega pa ima družba v službi 100.000 oseb, ki imajo vse od nje kruha in zaslužka. Da so pa orig. Singerjevi Šivalni stroji resnično najboljši, pa najbolj dokazuje to, da vse konkurentne firme ponujajo Singerjeve stroje, čeprav jih nimajo, — samo da vabijo kupce z dobrim imenom. Kdor bi torej nameraval kupiti originalni Singerjev šivalni stroj, naj se obrne na Kranjskem na zalogo za Kranjsko, v Ljubljani, na Sv. Petra cesti Št. 4. (365) —L — Književnost. — Vegov životopis. Stotnik Fridolin Kaueič je ravnokar izdal v drugem natisu svoj v nemškem jeziku spisani životopis Jurija barona Vege. Knjižica obsega 58 strani in se dobiva pri pisatelju na Dunaju, Matzleinsdor-ferstrasse 42. Gospod pisatelj je skrbno zbral vse gradivo kar ga sploh eksi-stira in je v svoji knjižici podal vsestransko natančno sliko o našem rojaku, o njega zaslugah in končno o njega pomenu za Človeštvo. Knjižica je opremljena z več jako ličnimi ilustracijami. Telefonska in brzojavna poročila. Pariz 10. avgusta Oficijozno se razgltš?, da je francosko-japonski konflikt, nastal vsled postopanja Japoncev proti franco skemu konzulu v NjUčvangu, popolnoma brezpomemben. London 10. avgusta. V republiki Urugvaj v južni Ameriki je nastala revolucija, ki se je razširila že po vseh provincijali. _ Rusko-Japonska vojna. Čifu 10. avgusta. Ubežniki iz Port Arturja, ki so včeraj dospeti semkaj, zatrjujejo, da so Japonci v noči s četrtka na petek znova z vso močjo navalili na Port Artur. Najljutejše so napadli levo krilo ruskih glavnih utrdb, kjer je divjal strahovit boj B>ja, ki je trajal na celi črti do jutra, sta se udeležili tudi obe sovražni eskadri. Japonski napad je bil na celi črti odbit. Zatrjuje se, da so biliJaponci sedaj še hujše poraženi, kakor 26. in 2 7. m. m. na Volčji in Zeleni gori. Tudi ruske izgube so znatne in znašajo nad 1000 mož. Petrograd 10 avgusta. Vest berolinskih listov o veli kem ruskem poraza pri Li-aojangu in o zajetju generala Kuropatkina in njegovega štaba po Japoncih, je od kraja do konca izmiš lj ena. Berolin 10 avgusti. Iz uradnega vira v Petrogradu se poroča, da bo imel general Kuro-patkin do konca tega meseca zbranih pod svojim poveljstvom 700.000 mož Vkljub temu pa ne bo stopil pred mesecem septembrom v ofenzivo Petrograd 10. avgusta. Zadnja divizija baltiškega brodovja odide, kakor je že definitivno določeno, IG. t. m. na Daljni Vztok. Poveljeval ji bo admiral Rožde-Stvenski, ki je že razvil svojo admiralsko zastavo na oklopnici „Knjaz Suvorov". London 10. avgusta Listi pišejo danes •bširno o položaju v Port - Arturju in skušajo na različne načine dokazati, da je Port-Artur v agoniji in da ga Japonci zavzemo v nekaterih dnevih. Obenem poročajo listi, da je že tolikrat prorokovana odločilna bitka na mandžurskem bojišču zagotovljena, in sicer da bo pri AnšanČanu. Petrograd 10 avgusta. Ge neral Kuropatkn je naznanil carju, da se je posrečilo spraviti v Port Artur 50 000 projektilov. Carigrad 10. avgusta. Turška vlada je ruskemu prostovoljnemu brodovju dovolila, da pasira Dardanele, ker sta minister grof Lambsdoiff in poslanik Zinovjev vladi garantirala, da bo to bro dovje vozilo pod rusko trgovsko zastavo. Razširjeno domača zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-oveni francoskem žgaigu in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesujoče, dobro znano antirevma-ticno mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. Mol,L, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 8—11 Proti i»I*"i»voNtl, tvoritvi luskin, izpadanju osivljenja in vsem drugim boleznim las in brade je zajamčeno najboljše in najgotovejSe sredstvo Fr. Kollmanna ^ Vi limu v pri Litovelu na Moravskom), ki rast pospešuje, zgosti lase in brado, jih ojači in dela voljne, jim daje lep blesk in naravno barvo in zatorej ne ohranjuje e že obstoječih las, ampak tudi z velikim uspehom pospešuje novo rast. Lončki stanejo po K 3—, 5 — In IO*—. Dobiva se ta preparat pri iznajditelju, pri mnogih brivcih in v trgovinah a materijalnim blagom. Pri nakupu glejte na firmo, varujte se malovrednih posnetkov. Natančni pouk, navodilo in potrebne svete in prospekte pošilja iznajdit- lj na zahtevanje vsakomur zastonj in poštnine prosto. 2071>—4 strjeno in (el^cće napravtja J^pžo belo in nežno. Dobi se povsod. Sarg-°va glicerin-mjila so za odrasle kakor za otroke nainežnejse starosti izvrstno elatllo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 14 Oblastveno konces. vzgajališče Javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna Izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., NeubaugOrtel 36 Ustanovljeno 1849. 819—30 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznan« Tanno-cliinin tinta katera okrepeuje lasi se*, odstranjuje laske in prepreenje Izpadanje las. f stel&lenlea s navodom 1 14. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin. specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka i Ljubljani, Risljtva cista it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jozefevega jubiL mostu. 37-32 konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerlja Camis l M Trst-Barkovlje. Hm stulMlci I S- Vt sts kitale« l*ML - It praojf seljiia trnvtuk 42 Da se odstrani tsdl^siasss asa« »9 okrepi žslodsc In pospeši probavljanje, — priporočajo »nameniti profesoril medicine želodeno tinkturo lekarnarja Plccol I jn v IL.jublJfi.nl na DuiimJnKI con( i. 3—11 Zunanja naročila po povzetju 1264 ,£e Griffon4 najboljši cigaretni papir. 23 Dobiva se pomoti. 671 ir Vjfdrove žitne kave POS« US'^T i i/zciek J.^o.-M|i.o. ?d»if» 6 «i potnik« «« ion H.1.C«. '..DOMAĆI PRIJATELJ" l^irtit /Utrni jifrt trv* 9rtft\nt S Ai Zahtevajte ilu&trovani cenovnik i za žarek* „Ideal" 7 IIuko Pollak MUL IL Ukm II Cena lepa svetloba brez inštalacje in nevarosti. Poraba 1'L kr na 1 uro. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 9 avgusta 19C4. Saloahenl papirji. 1° o majeva renta .... 1*27 0 srebrna renta . . , l°/o avstr. kronska renta i°/o „ zlata !•/• ogrska kronska „ *•/, M zlata lf . posojilo dežele Kranjske 4l/»%> posojilo mesta Spljet 4»,',«/. „ ti Zader !»/,•/, b08.-herc. 2el. pos. 19U2 4*/ 10 2 53 484 107 65 101.- 103-101- 101-i01'75 100-10 3C465 102 - 18''75 261- 163 50 31150 302'-279 -93 50 127 75 2190 471 5'/ 82-50 B2-— 70-55-25 30 — 71 -79-5C 518 - 86 25 634- 16 6 -642 50 754 50 250-622 -435 76 2302 -492 25 3<'5 -4^2 -180 - 1V37 19-05 23.5f. 24-03 117-42 9530 264 4 98 Žitne cene v Budimpešti. Dne 9. avgusta 1904 Trrmla. Pfienica zr oktober „ N april 1935 . Rž „ oktober 1904 . Koruza „ september . . „ n maj .... Oves H oktobor . . . 5 vin. višje. za 50 kg K tO 81 50 50 50 10 50 11 — 8 49 735 7 40 757 Meteorologijo poročilo nitnm mori mm to«-«, H^*cia'J arm^nJ %l*k " .. ■' BU S) opazo-^ , vmnja Stanje barometra v mm. IS Votrovi St»Ov 9 9. >v. 10.17. Bj. 8. pop T367 73^ 7 735 4 18 4 sr. szahodj dež 18*1 si. avzhod oblaCno 17 8 si sever nevihta Srednja včerajšnja temperatura: 2 1. oormale: 19 3°. Moknna v 24 urah : 34 5 mm. Včeraj popoldne hudourje s točo in viharjem; zvečer in ponoči zopet nevihta. Darila. U, t: vnifttvu našega lista »o poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Ilija Hranilovič, Kaat-Metlika 20 K, katere bo darovali člani prirejevalnega odbora za proslavo narodnega praznika Sv. Cirila in Metoda v Metliki, dne 3. julija 1904, zbrani danes na vrtu g. I) Makara v popolnem fttevilu na skupnem večeru - Go-pod 1. Štrukelj na Brdu, f'. K, katere je darovala ■Iimt družba v Veverjevem Balona v Lukovici z motivacijo „Raca na vodi'. — Gospa 0!ga Petsche v Staremtrgu pri Rakeku 15 K meato venca ca krsto predragi teti gospej Ani Lah - fjospod Trček v Ljubljani l K. — Odbor gospodinjske Bole 10 K, mesto venca na krsto umrli gospej Ani Lah.vi, bivSi večletni predsednici. — Gospića Antonija Kadivčeva 5 K, ker ji ni bilo mogoče vdeležiti se velike skupščine v Žalcu. - Skupaj 57 K — Prisrčna hvala? Umrli so v Ljubljani: Dne 5. avgusta: Lucija Risalnik, delavka, 66 let, Ulice ua grad fit. 2, Paratyais cordis. Dne 6. avgusta: Helena Prezelj, Šolskega sluge ?ena, 3r> let, Resljeva cesta St. 10, vSen in vnetje možganske mrene. Dne 6. avgusta: Fran ('n linik, poStni asistent, 37 let. Sv. Petra cesta st. 47, jetika. — Franja Romana Gaur , duvica. Dne 8. avgusta: Ana Sever strugarjeva hči, 1 leto, KsajSlat ulir<« st. 1, atarrh. Justina Mehle delavčeva hči, 3'/^ mes., Jenkove »lice st. 7, Gast.ro en»«'iitis iSStS. — Ana S< hwin^shakl, MStsaaleSj •">.{ let, Kolodvorske ulice št. 28, Pr.ialy-,is cordis. V deželni bolnici: Dne 4. avgusta: Fran Pavlin, delavec, 41. let. pljučna tuberkuloza Dne 5. avgusta: Fraa Nakrst, gestah. 81 let, ostarelost — Iv.m Japel, kaji ,rjev sin, 3 leta, Combnstio. V hiralnici: Dne 5 avgusta: Marija Gregorc, gostija, 29 let, scrophulos's. Dne 7 avust\; Josip Novak, de!ave\ C2 let, Dementia senilis. — Mirjeta fekof, doki.. 81 let, ost;irelost, i Zahvala. Povodom prerane smrti moje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, gospe jfelene prezelj roj. Uidmar 2261 mi je doSlo od bliza in daleč toliko izrazov iskrenega sočutja, da se morem le tem potom zanje zahva liti. Posebe se pa še zahvalju em preč duhovščini, gospodom ravnatelju Černivcu, profesorjema A. Kržiču in dr. Debevcu, vpok Sol. nadzorniku Fr. Gerkmanu, učitelju Lenarčiču ter gg kolegom za častno spremstvo, dalje darovateljem krasnih vencev ter sploh vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so kakorkoli dragi mi pokojnici izkazan zadnjo čast Bog plati vsem! Ljubljana, 9. avgusta 1904. Želujoči soprog \m Prezelj. i Zahvala. Za obile dokaze prisrčnega sočutja med bcl^znijo in ob smrti nase nepozabne h3ere, ozir. sestre itd., gospodične ^*203 Marije Oblak izrekamo tem potem najiskreneiš . zabvalp prečastiti duhovščini kapi-te jsk', preč, gg. oo. frančiškanom in preč gg usmiljen m 1 raj ča-stitima Marijinima kongregacijama novomeški in šmihelskt, kateri st.i v toliko ol> lem številu spremili ranjco k poslednjemu počitka, Posebno se še zahvaljujemo vsem darivateljem prekrasnih vencev, gospodom pevcem za pretresuj ža-lostinki na dc mu in ob grobu, ča-stitim damam ter sploh vsem spre: t« ljevalcem in spremljevalkam pokojnice k nje posledujcmu počitku. Novo mesto, 9. avg.usta 1904 Žalujoča rodbina Oblak. 2f M. Joss & Ldvvenstein c. in kr. dvorna dobavitelja U;f,t>t,i Vinske sode od &20 do 0*50 litrov vsebine proda po nizki ceni 2260-1 Fran Casoio ov© nllce a%a« lO. Kupi popolna zbirka vseh sejnih zapisnikov kranjskega deželnega zbora. Ponudbe z označeno ceno sprejema upravništvo našega lista. 2259 v/ T* CD (M z lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, tik državne ceste v Spod. Šiški št. 26, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove npravništvo „S1. Naroda". Isc em 2268-1 17—20 let starega, solidnega in popolnoma veščega stroke. Plača dobra in poseben zaslužek. Stalna kondicija. Nastop takoj pri Ivanu Sv«tec, brivcu, Kiidolfovo. Oženjen vrtnar brez rodovine, z dolgoletnimi izpričevali, praktično vajen gojitve sadnega drevja, cvetic, sočivja in preprožnih cvetic ifiče v kratkem času primernega mesta. Šel bi :udi za hišnika k hifii z manjšim vrtom. Vprašati ie pri grofici Ceeonl v Boli. UUtrlt-l. 22-5-1 Več sodov po 700 1 vsebine proda A. M. Wake, Zagorje ob Savi nad postajo. 2177-2 se je izgubil daues na potu skozi mesto. Lsti je majhen, bel, s črno progo na hrbtu in sivkasto na glavi. Na ovratniku ima napis „Lieutuaut Graf Auers-perg-. Oddati ga je do jutri v „Hotelu Grajžar", pozneje v novi artilerijski -uiti proti nagradi. 2284 V Radovljici na Gorenjskem pole«: farne cerkve na Glavnem trgu okiobnom odda že okoli 'O S I. 30 let obstoječa dobro obiskana prodajalnica z magacinom pripravna za prodajo manufakturnega in špecerijskega blaga. 2257—1 Natančneje poizvedbe in pogoje se izve pri lastniku Franc Muleju w Kadovlfici š*. 21. 8 dni na poizkusnjo pošljem vsakomur svojo pristno = nikljasto- r Roskopf remontoarko = na sidro.- f _ Sj Te ure imajo močno Roskopf-kolesje na sidro in močno nikljasto okrovje. Cena z verižico in tokom vred jct«l. *±.:sh», 2 kom. staneta le »Iti. 41.."»O. Triletni pismeni jamstveni list priložim vsaki uri. 2 2220—1 Razpošilja le proti povzetju Sprejema zavarovanja človeškega živ- j ljenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko (nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. (Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzaje2»3. zavarovalna banka tt Pragri. Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine In kapitalije: 78,324.62317 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z v«e»Uozl slovansko-narodno upravo. 3—91 Vu poJMnil* daje; Generalni zaatop v Ljubljani, ćecrar pisarne so ▼ lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine!proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in oMno koristne namene. Stanovanje S štirimi sobami se odda s 1. novembrom V Cigaletovih ulicah štev. 3, zraven justiČnega poslopja. Več se izve istotarn. 2267—1 ca CM 01 za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI 9 32 Pred šlsrofljo št_ 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Trgovina z mešanim blagom z letnim prometom 30.000 — 40.000 K v nekem večjem farnem kraju se takoj proda ali odda v podnajem. Ponudbe na upravništvo rSlov. Naroda". 5=203-2 Spretna kuharica 30—40 let stara, za srednjo gostilno, trgovino in posestvo na deželi, ki bi mogla samostojno kuhati za goste in družino kakor tudi vrt obdelovati, se sprejme v trajno, dobro službo. Zahteva se poštenost in treznost. Plača po dogovoru. 2219—2 J Več pove upravništvo „Siov. Nar." Takoj se proda iz proste roke in pod ugodnimi plačilnimi išče Službe. Želi vstopiti takoj ali pa flidi pozneje v trgovino z meš. blagom. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Izurjenega kandidata sprejme s 15. septembrom t. I. notar 2223-3 dr. FIRBAS v Mariboru. Notarski kandidatUtinmfanTp""" z nad pold rugoletno prakso, želi pod j UIUIIUIUIIJU z nad pold rugoletno prakso, želi pod ugodnimi pogoji premeniti dosedanje mesto. 2i28—2 Ponudbe na uprav. „Blov. Naroda". V novi hiši v Spodnji Šiški ]e več $tanooanj z 1., 2. ali 3. sobami s 1. novembrom SIV za oddati. H 2217 2 Več se izve istotarn štev. 195. V najem se odda ali proda j s 3 ali 4 sobami, če le mo goče z vrtom. Ponudbe pod „oktober" na uprav. SI. Naroda" do 15. avgusta. 2191-3 4m Umetni led iz tekoče vode dobavlja v vsaki množini najceneje pivovarna Jischer 2225-4 v Beljaku. v* » 8 prav dobrim izpričevalom, zmožen slovenskega, nemškega, francoskega in angleškega jezika, želi takoj nastopiti sebi primerno urad. službo. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda14. 2186-3 z vso opravo. Odda se tudi stano-mje z dvema sobama, kubinjo in Trgovski pomočnik zanesljiv, priden in zvest, vešč sloven-pritiklinami, takoj ali s 1. novembrom, j gkega m nemškega jezika v govoru in Ljubljana, Vodovodna cesta ! pisavi, se sprejme s 15. septembrom i te v- 24>. 2224—2 ! t. 1. v manufakturno trgovino. 2244—2 —————^———-Ponudbe naj se pošiljajo do dne gjjpiOJ^^iOJO S>0 i 1* septembra direktno na tvrdko pogoji večje pod jako ugodnimi pogoji j Jos. Morauc, Rudolfovo. solidni in spretni Pripravni prostori zh i kmetišlo posestvo v neposredni bližini postaje ZatiČina ob dolenjski železnici, obstoječe iz obširne lepe hiše. velikega gospodarskega poslopja, okoli 14 oral travnikov in 40 oral njiv vse prve vrste svet, ledo arondiran in v prekrasni legi, posebno pripraven za kmetijstvo pa tudi za kako obrtno podjetje. Od domenjene kupnine bi bilo treba plačati takoj le tretjino, ostanek pa bi se proti 41 .," B obrestovanju pustil na posestvu. Vprašanja pod (IA. F." poste re-stante, Zatičina, Dolenjsko. 2262—1 1 JI. Ponudbe naj se pošiljajo pod ,, za varovalni potovalci" na upravništvo „Slov. Naroda". 921-37 Stenografe popolnoma v^Šče slovenske in nem ške stenografije, sprejme s 15 avgu f 1 2204 -SI manufakturno trgovino na drobno in debelo so na razpolago v nekem mestu na Kranjskem z zelo obširno okolico. Isti bi bili ugodni za kako podružnico kake večje manufakturne trgovine ali pa za začetnike. Ponudbe radi daljnega pogajanja pod „Manufaktura" poste restante Ljubljana do 15. avgusta t. I. - rchi,- -'S Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorsni izpeljavi. Že 30 )et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stodilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani mamki. 543—48 Tovarna za štedilna ognjišča, Jriumph" —v Grdcl«c*li. . -1; t «&: siu = Lom Grenčica Premnogo priznanj in diplom. 55 Florian" in liker B~181 tiug Uvoz Vit Jung Izvoz pisarna dr. V. Krisperja in dr. Fr. Tominška. Strojepisci, izurjeni t pisarniških opravilih, imajo prednost. Ponudbe na pisarno. Plača po dogovoru in zmožnosti. 2248-2 W Pijte Klauerjev i riala Senzacionalna iznajdba. Novo patentirano. »Isotecf. i'r.'.'1'fni v Mllkar^kl Ntrokt. Odstranjenje gob; solitarja in vsake vlažnosti na zidu. Higienski, razkužujoči plesk za kovine, varstvo proti rji in dostopu zraka, tudi plesk za ladje. PosuSi se takoj, tudi pod vodo in ne obsega kislin. Pojasnila: 2144—9 „ISOTECT", gener. zastopstvo Gradec, VI., Jakominigasse št- 2G. Mnoirn priznanj! Prospekti irnilis in frank«! /t« (upniki hv I h rej o. "SB pro v ra v to mM..,. . 44 u Ura R ,efa«-a Sebeo^h t m ^'^Jj onem oc- Florian"! ISS Razpošilja se carine prosto in popolnoma brez vsakih stroškov. Najboljša kava 5 *Jlfi& 1 kg. po K 4-90, 6—, 8-—, tir—, 12—. nsjzdra^jš! vseh likerjev. R li i »mu " fi ljZ(l je dostaf i e r 1 a j? s - ■npectvi Josip Spiering 11 najboljša kapljica za želodec. ličinu': I.. l"o.M(£ru(4M«* Mt. B9* t. Dobava bukovih drv. 1 Mestni magistrat kupi UTomi^nn nllO (sodCek okoli30litrov llCtlUl^llU U1JC (25kg. po okoli 30 K) Olje za cerkvene svetilke (sodček okoli 30 litrov (26 kg.) po okoli 25 K; VlTISI (sodček primeroma 30 litrov) ■ UM dalmatinska, istrijanska, italijanska Brundizij), rdeča (krvna) ali beia, pristno prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K. Za pristnost blaga jamčim. Skrbna postrežba. 1041 18 Cenik zastonj in poštnine prosto. Ces. *sobni vlaj* v Trbiž, Boijak Puntabelj, Celovec, Franzenafeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnogn^l Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inornodt, Bregenc, Cunh, Genevo. Pariz Čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb Francove vare Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipuko, na Duna' čez Amstetten. — Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensleste. Inomost Monakovo Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. m II. ra^ruda). PitOGA V NOVO MESTO LN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novom^iu, Stražo. Toplice Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobm vlak v Grosuplje od a. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — OD 7. ari H rn zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO ju2. kol. PROGA IZ TRBI? \. Ob 3. un 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten. Monakovo, | Monako v . ^ubijana direktni voz I. in II, razr.) Inomost. Franzensleste. Vinograd, Line. Steyr. ..ussee, Ljubno Celovec, Beljak. — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža — ob U uri 10 m dopoldne osobm viak z Dunaja čez Amstetten Lipsko, Karlove vare, Heb, Man ime vare Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. ruzr.), Plzen, Budejevice, Solnograd Line, Stevr, Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Ga«tein Ljubno' Celovec. Smohor, Pontabel. — Ob 4. un 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja Ljubna Selzthala. Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob S. un 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in pmznikih od 2. junija naprej — Ob 8. uri 44 m zvečer osobm viak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensleste, Karlovih varov Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2 junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. -- PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. un 44 ■ zjutraj iz Novega mesta in Kočevia, ob 2. un 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob H un 35 m zvečer istotako Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Meaani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoidne, ob 7. uri 10 m zvečer. Ob 10. ari 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. mi 59 m dopoludne, ob 6. un l i m zvč Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih. - Oas pnhoda in odhoda \o označen po srednjeevropejskem čaeu ki je za J min. pred krajevnim časom v Ljubljani. ogaška Slatina Štajersko. Železnica, pošta in telegraf. Prospekti zastonj. Prekrasna lega, kisika poln zrak brez prahu. Moderni komfort, živahno družabno življenje. — Novo hydro-elektro mehano-terapevtsko zdravilišče v velikem in modernem slogu — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, InhaiatorlJ, pneumatska In parova celice! celice za segret zrak, masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevlh, na jetrih In ledvicah, za telesno zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku in jabolku. — — — Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh.--— Velespoštovanim damam vljudno naznanjam* da je nahaja : LEZIJA „25 — Zv. X. GAL. I. BUKOV. . „ 27.— KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 972—37 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180 1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec ; ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 90 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2251 se denar naprej pošlje Dunajska razpošiljalna tvrdka Ch.Jungwirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Zv. III. G.AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ IO. — Zv. V. KOR. I. KRANJSKO .. 8. — 2-91 Jtaton Aškerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevoda nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona »Zelenega lovca4*. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zašlo vi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 80 h, po poati 1 K 70 h. Preselitev mizarske in pohištvene obrti, f Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem fjr WT preselil *V| f 1 1 _ j ' 1 1 ■ v n 2258—1 (ki. na Sv. Petra cesto štev. 1!), v lastno hišo. >g Priporočam se nadaljni naklonjenosti zagotavljajoč kot doslej točno _~ \£{ in pošteno postrežbo. z velespoštovanjem I Filip Fajdlga £ Nestrupene barve za pleskanje. Varstvo proti zastrupljenju s svincem. „L itliopon e" je edino nadomestilo za strupene, škodljive svinčene barve; delavce varuje nesrečnih svinčenih bolezni, delodajalca pa ohranjuje vesele m zdrave delavce Ploska se ž njim lepo .in stanovitno, kakor z vsako svinčeno barvo. „Lithopone 4 je ce-neji kakor vse druge barve za pleskanje in je naprodaj v vsaki poljubni barvi Specialiteti: sivo {BS»i*aekengi"au) j smleto kar «• «1 (ItlaNc9tin«^m*ot| | za pleskanje. ' Barve za železniško industrijo. " V. znamka Dobiva se v vseh trgovinah z barvami v monarhiji. Zahtevajte izključno le sodce z vpisano varstveno V. znamka ^Sj} 1576—12 znamko in pečatom firme. C«5l23 Eithopone- in ksm. tov.: Jfasern pri Salcburgu. i 11 1 Slavnemu občinstvu s tem najvljudneje nazuaiijam = da prevzamem = dne i. avgusta 1904. leta = staroznano = Hodnikovo 12!!° v Logatcu tik kolodvora ki sem jo nanovo opremil in kjer bodem točil razno pristno pijačo ter postrezal z okusnimi jedili. Pri gostilni je tudi 6 lepo opravljenih - sob za tujce in «——— lep senčnat vrt. Potrudil se bodem vestno, da slavnemu občinst\u postrežem kar najbolje in po zmernih cenah. Priporočam se za prav muogobrojen obisk z vsem ————— spoštovanjem —^— JOSIP URBAS ——— gostilničar. ——— O o o o Največja zaloga, za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in K K Copičev mizarje. I ol/nv/ pristnih angleških, za L-dr\UY, vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po 1 b, 1 4, Vi in 1 kg. Jantarjeve glazure MnnrlA Edino trPe2DO in |jv^*jo« najlepSe mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Ooriirlol^l Pripravnega za vsa-rvd|JIUUiaf kovrstne previafee. □ n innlina za barvanje narav-Dl UIIUIIII cl negalesa i pohištva. najboljša in najcenejša tvrdna za naročevanje ozir. nakupovanja Oljnatih barv, ^ Oljnat h ba v v tubah dr. Schonfelda. Fjrnc*7Ck prirejenega iz lanenega II 1*<5£.<1 0ija- pristen, kri Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gincii alabastrskega in i yj oca, Btukaturnogm. Karbolineja, najboljRega Fasadnih barv »aP ju« S: H Rfarv Cllh h kemičnih, prsto-Dd' V# oUllill, uih i rudninskih. KJ©ia za mizarje in sobne slikane. Vzorcev za slikarje, najnovejših. &45- 48 Olj o i3r»oti |3jr»»l^tJL. ADOLF HAUPTMANN I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja. isdajatelj in odgovorni mrednik; Of. W»n Ta v i ar. i-aiiUima in ti«k „Naorodno tiaftarne".