glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva LETO XVI ŠTEVILKA 4 (516) VELENJE, 1. FEBRUARJA 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0350-5561 /WU-0 "H> Ji- A1\< ■■ /up/ nv >M/A'iy j snovanju nove organiziranost so na Zgornjesavinjski zadrugi kaj kmalu ugotovili, da je delitev po panožnem principu edina pot, ki omogoča večjo delitev dela in ki lahko obenem odpravi vse dosedanje pomanjkljivosti. Posebe'1 bo torej zadruga vključevala temeljno zadružno organizacijo. enieljni organizaciji združeno« i jela Trgo vina in gostinstvo ; Blagovni promet, delovno w ;pnost skupnih služb, v n ono"- sestavu pa bo tudi Zgornjesavinjska hranilnica in posojilnica, ki so jo oblikovali skupno z Gozdnim gospodarstvom Nazarje. Temeljna zadružna organizacija bo še naprej zasnovana na teritorialnem načelu in bo. vključevala 11 zadružnih enot. Veliko pozornosti in dela bo treba nameniti krepitvi njihove vloge. Zadružne enote morajo postati osnovne celice načrtovanja, odločanja o bistvenih vprašanjih kmetijske, gozdarske in hrainilno-kreditne dejavnosti, predvsem pa morajo postati tesna vez med zadrugo in krajevno skupnostjo. Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so prepričani, da bo takšna oblika samoupravne organiziranosti veliko bolj uspešna. Več temeljnih zauruž-nih organizacij bi predstavljalo veliko finančno breme, poleg tega pa bi nujno porodilo neenakoprav nost med posameznimi zadružnimi organizacijami. Prepričani so tudi, da so s tem storili velik korak naprej, zavedajo pa se obenem, da bodo pričakovane cilje dosegli le, če bodo celovito zagotovili delovanje delegatskega sistema. JANEZ PL SENIK Nazarski lesarji so v preteklem letu dosegli zavidljive delovne uspehe, pa tudi letošnji načrti so. ol> konča nih dveh pomembnih naložbah, zares obetavni. Iz muzeja Velenje VGIoHJC Jože Huc*ales v rimskih časih Seje Velenje včasih imenovalo Vpellae? Šašel je v svojem članku dokazoval, da taka lokacija ni nesporna in je opozoril na drugo možno lokacijo, ki se mu zdi mnogo bolj gotova. Po njegovem mnenju naj bi bilo Upellae Velenje oz. natančneje Stara vas pri Velenju. Ta naselbina že zaradi svojega imena zasluži posebno pozornost saj nas spominja na Stari trg, torej na naslednjo postajo na isti cesti. Svoje trditve pa opira Šašel še na naključne arheo-lošk najdbe in pa na nekatera ledinska imena na tem območju. Nave-dimo en odstavek članka v celoti: »Proti koncu prejšnjega stoletja (1882 op. J. H.) so izkopali na njivski parceli št. 156 župnišča pri fari Sv. Martina rimski nagrobnik, objavljen v CIL III, 11710 (Corpus Inscriptionem Latinarum — to je zbirka vseh najdenih rimskih napisnih spomenikov). Orači pripovedujejo, da so starovaške njive in travniki okrog kapele pod hribom s cerkvijo sv. Martina polne opek, kamenja in zidov, kijih na površju njiv ležeči drobci povsod opredeljujejo za rimske. Zidovi so tudi poleg treh hiš pri Ograjenšku. Pravijo, da je prejšnji graščak s Turna, Komorzinsky, ki je bil vnet zbiratelj umetnin in starin (sestavljal je tudi zgodovino Šaleške doline), odpeljal nek kamen, kije bil izoliran nekaj sto metrov zahodno od prej omenjenega nagrobnika (opozorila prof. zgod. M. Ževarta Maribor). Nekaj starih ljudi iz Stare vasi se spominja tudi ledinskega imena »Groblje« za njive in travnike na vznožju hriba s cerkvijo sv. Martina, kjer je bil najden omenjeni nagrobnik, od mlajših pa nihče več ne ve zanj. Pač pa še vedno splošno pravijo, da je bil tam blizu »Gaugerc«, danes pri Fijavžu, kjer daje gosposka obešala. Zgodovinska imena te vrste imajo ali zgodovinsko osnovo, ali pa često tudi arheološko. Kmetje, ki so na svojih njivah izkopali ali izorali prazgodovinske staroslovenske ali rimske grobove s skeleti, si jih niso znali drugače pojasniti, kot da so tam pokopani obešenci (samomorilci ali Judi), vsi ostali bi namreč morali na »božji njivi« čakati vesoljne sodbe. Tudi starovaški »Gaugerc« bi mogel za osnovo imeti rimsko »grobišče«. Dr. Šašel nato opozarja še na ljudsko izročilo iz Šaleške doline, ki, zlasti okrog Belih vod, pozna mnogo ajdovskih pripovedk (ajd, jud pomeni pogan, večkrat tudi velikan in v naših razmerah največkrat kaže na sled prebivalca pred slovansko naselitvijo tod). Prav tako je bil še 1954. leta v ljudskem izročilu živ potek starih vozniških poti skozi Šaleško dolino. Med temi potmi Šašlovo pozornost posebno pritegne tista, ki teče iz Velenja in Stare vasi proti Starem trgu v Slovenj Gradcu skozi Škale. mimo Brezovška (pri žagi) in kapele, na Plešivec, čez Metulov hrib pri Graški gori na Valanta, sv. Leno, Šmiklavž in se nekje pri Dovšah obrne proti Slovenj Gradcu, kjer naj bi tudi tekla trasa nekdanje rimske ceste. Če poskušamo vse to povzeti, bi lahko rekli: dr. Šašel meni. da je Velenje in Šaleška dolina igrala v rimskih časih daleč večjo vlogo, kot pa se je mislilo do takrat. Prepričan je, da je skozi Šaleško dolino tekla zelo pomembna pot na Koroško in da se ravno nekje pod tlemi novega in modernega Velenja skrivajo ostanki starodavne rimske poštne postaje vsaj iz 1. stoletja našega štetja z imenom Upellae. Glede na veliko pomembnost ceste Celeia — Viru-num, ob kateri je ležalo Upellae bi lahko pričakovali celo večjo naselbino z lastnimi obrtniki, trgovci in drugim neagrarnim prebivalstvom in zanimivo provincialno kulturno z močnimi sledovi predrimskih kulturnih elementov. Velenjska kulturna dediščina oziroma dediščina Šaleške doline bi se tako občutno obogatila, naša tradicija pa bi se podaljšala za celih pet stoletij v čas pred naselitvijo Slovanov v naših krajih. Velenje tako ne bi bilo le >>mlado« rudarsko mesto, ampak obenem tudi mesto z eno najstarejših tradicij na Slovenskem. Seveda je to le še hipoteza, kije že po Šašljevem argumentiranju precej verjetna, vendar pa je po njem ni še nihče podrobn preverjal. Naloga muzeja Velenje je. da skuša to čimprej storiti in upamo, da bomo že čez nekaj mesecev o tem lahko napisali kaj več. Povejmo še to; da je tezo o Velenju kot rimski poštni postaji prvi postavil dr. Milan Ževart v neki svoji — žal neobjavljeni — seminarski nalogi že leta 1949. V njej postavlja tudi hipotezo, da ime Velenje izhaja direktno iz imena Utelae, kar bom skušal tudi jaz dokazati v zadnjem nadaljevanju. (nadaljevanje sledi) Marsikateri, posebno tisti, ki še nikdar niso bili v borbah, si mislijo, da je v njih vedno hudo in da človek s strahom pričakuje, kdaj ga bo zadela krogla. Toda ni tako. Dobro se še spominjam, bilo je na Paškem Kozjaku. Nekateri smo ležali v snegu, drugi so stali naslonjeni na kako drevo, izza drevja pa so v strelskih vrstah počasi- prodirali sklonjeni Švabi. Brž ko se je pokazal kak Nemec, so se oglašali naši klici: ,,Janez, Franci, ga vidiš vraga?" Ali pa: ,,Vidiš golazen? Poženi mu rafal v butico!" Z mitraljezom smo streljali le takrat, kadar je bilo več sovražnikov skupaj. Ali pa so se čuli klici: ,,Zopet sem enega prevrnil, enemu sem prestrelil roko, poglej, kako maha." V tistih težkih februarskih dneh so bili včasih taki trenutki, kot bi se tolkli za zabavo. Ko smo se proti večeru premaknili', smo doživeli tudi marsikaj pretresljivega. Neki mitraljezec je padci v sneg in ker ni takoj vstal, so tovariši mislili, da si je morda zvinil nogo. Pristopili smo in videli, da je od prevelikega napora umrl. Drugi primer: ranjenec stoka na konju; tolažimo ga, češ saj bomo kmalu prišli k hišam in tam boš na toplem. Ko pridemo čez pol ure do hiš in dvignemo ranjenca s konja, se začudimo, da je mrtev. Na konju je izdihnil, a še vedno se je krčevito držal za vajeti. 20. FEBRUAR 1944 Prebiti se je bilo treba. Vsi vrhovi Paškega Kozjaka razen dveh so bili zasedeni. Krenili smo v smeri Plešivec—Cirkovec Naše težke ranjence smo pustili na nekih kmetijah, do katerih so jih prinesli sami komandanti in komisarji. Kmetom smo zagrozili z represalijami, če izdajo Nemcem naše borce. Ranjence smo zakopali v seno in gospodarjem naročili, kako naj začudili, ko je stopil v sobo z mrtvaško bledim obrazom, z odpeto srajco in s pištolo v roki. Opotekajoč se je sedel na peč. ,,Kmalu bi crknil v grapah! Nosači, ki so me nesli, so bolj izčrpani kot jaz. Zato sem jih zapodil v kolono ter sem sam lezel /a vami. Sedaj sem tukaj." 20. februar. PLEŠIVEC. Bila je pustna nedelja, vsaj tako so rekli intendanti, ki vedno vse najbolje vedo. Vse popoldne so prihajali čez progo za nami borci, ki so zaostali. Od velike izčrpanosti tudi zaspati niso mogli. Vedeli smo, da bo drugi dan zopet težak, zopet borba. Kapetan Ronko je sedel utrujen med svojimi komandirji in mitraljezci-v neki "hiši na koncu vasi. Kapetan Jerman je klel intendante, ki so povedali, da njegov batalion ne bo dobil mnogo hrane. Kapetan Gedžo je umazan in raztrgan pregledoval brigado. Kaplan Turnher — mladi hrabri fante — kakor smo mu rekli, it. imel sestanek s četnimi komisarji. Konjevodci so prosili po hišah seno in slamo za svoje konje. Prišlo je tudi nekaj terencev z vestjo, da je Pohorska brigada v Podgorju. Dan je bil sončen in jasen. Naši kulturniki so spali kot ubiti. Nihče se ni zavedal, kako vražje vroč dan nas čaka. Domači ljudje so nagovarjali Lampreta, naj mašuje. ,,Kaj?" je rekel podpolkovnik Luka. „Najprej dajte Lampretu obleko in čevlje, saj vidite, da je ves oguljen in raztrgan." 21. FEBRUAR. V zgodnjih jutranjih urah smo nameravali zasesti sektor Ravne — Zalesnik in Plešivec — Graška gora — Sv. Danijel. Matevž Hace S ŠTIRINAJSTO DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO JL. (Iz knjige »Spomini na partizanska lete>" ki jo je v zbirki ..Prešernova knjižnica" izdal Slovenski knjižni zavod septembra 1946) jih hranijo. Čez štirinajst dni da bodo prišle patrole pogledat, kako je z zdravjem, in jih odnesle v naše bolnišnice. Z zdravnikom Žigo in Fajfarjem smo nesli v velik hlev vodnika, mitraljezca, partizana iz leta 1941. Bil je šestkrat ranjen. Prosil me je, naj ga ustrelim, ali pa naj mu dam bombo. vraga obupuješ," mu rečem, ,,kmet je dober, rane niso hude in čez štirinajst dni pride po tebe patrola." ,,Matevž vem, da se ne bomo več videli. Res je, rane niso hude, a vseeno te prosim, komisar, ustreli me, sicer me bodo Nemci." ,,Saj te ne bodo dobili, skrivališče je zelo dobro!" Še smo vlili upanja dobremu staremu borcu. Neki kmet je rekel: ,,Ne maram ranjencev." ,,Kaj? Da jih ne maraš? Ali veš, kdo smo mi? Ali nisi Slovenec? Zažgemo ti hišo, če boš tako govoril," ,,To je gotovo krvavi komisar," reče žena možu, ,,stari, kar obljubi, sicer bo prišla nesreča na nas." Ranjenci — kolikor jih je bilo še z nami — so drčali po snegu nizdol. Po strmini nad kmetijami Smo hodili dve uri. Ob kopnem bi jo prehodil v petnajstih minutah. Kleli smo sneg, zimo, grapo. Švabe in slabe, strahopetne vodiče. Majorja Risa so nekaj časa nosili, potem pa je vse skupaj zdrčalo v globino: major Ris in nosači. Major Ris je ozmerjal nosače, skočil z no-silnice ter — čeprav težko ranjen — s pištolo v roki sam plezal v strmino. Švabi so nas obsuli z močnimi mitraljezkim ognejem. Na vrhu strmine smo pregnali Švabe. Seveda je bil štab divizije z nekaterimi hrabrimi kurirji ter z Gedžom in Mičom prvi na vrhu. Na drugi strani smo se zopet strkljali v dolino. Sedaj je šlo seveda hitreje. Mule z municijo, vse se je valilo v dolino proti progi; toda tisto noč smo imeli kljub minskemu ognju in slabemu terenu zelo malo žrtev; le nekaj ranjenih je bilo. Čudno: proga je bila prosta, ker so že zvečer Švabi potegnili vse svoje v Paški Kozjak. Ustavili smo se v Cirkovcih in na Plešivcu. Za nami je prišel tudi major Ris. Zelo smo če Hoteli smo s podnevnim manevriranjem na vsak način preprečiti Švabom, da bi odkrili naše namene; toda kakor hitro so prišle naše edinice na sektor Ravne — Zavodnje, so že bile v ognju. Bilo je mrzlo februarsko jutro, ko so naši bataljoni zasedali položaje Plešivec — Graška gora — Razbor. Švabi so bili skoncentrirani na črti Slovenj Gradec — Črna — Dravograd % Šoštanj. Vse razrasle grebene, globače in hribčke smo zasedali. Švabi so od Šoštanja in izpod Gornja s težko artilerijo obstreljevali naše položaje. Ta dan sta jih bila dva bataljona Šercerjeve brigade, dočim sta bila druga dva na Pohorju. Kapetan Ronko je sedel pred borbo na položaju v snegu, obkrožen s starimi mitraljezci in komandirji. Obujali so spomine na partizanstvo v preteklih letih. ,,To so bile zelo majhne borbe v primeri s štajerskimi," reče kapetan Ronko. ,,To imamo opraviti večinoma z izbranimi švabskimi banditi. Nič ne pomaga, ofenziva ne bo večno trajala in marec bo tukaj in pomlad." ,,Da," pravi Švejk, ,,pomlad bo prišla, le koliko jih bo ostalo iz bataljona?" V bližini je začelo pokati. Skočili so na položaje. Kot besne zveri so se zaganjali pijani SS-ovci v naše izmučene vrste. Podpirala jih je težka artilerija in minometi. Ronko je hodil po položaju ter navduševal borce. ,,Fantje, streljajte le takrat, kadar se prikaže kak švabska buša. Varčujte z municijo!" Vedno več je bilo ranjenih od švabskih granat. Gedžo se je z delom brigade spustil v borbo. Tudi za položaje je tolkel sovražnik z artilerijo. Tako so padali tisti dan borci, zadeti večinoma od min in granat. Komandir čete Jože, vedno veseli devetnajstletni fant iz Podgore, je padel v trenutku, ko je mislil zajeti nekaj Švabov. Kipar Belač je padel, ko je hitel na položaj. Tončkov Janez iz Loža, tisti, ki je poznal vse konje v diviziji, je padel, ko je vlekel ranjenega konja s položaja. Nenadoma smo zaslišali klic: ,,Ronko je padel!" (Se nadaljuje) VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj 109. „Gospodje, imeli boste čast biti najbolje plačana in ' najmodmejša vojska današnjega časa", je slovesno naznanil sivolasec. Potem jih je, peljal v skladišče. Joco je z iskrečimi očmi kar po vrsti odpiral zaboje z orožjem in opremo. Lahko so si po mili volji izbirali orožje in prav vsi so bili navdušeni nad čudom vojaške tehnike. Stanka so čez čas nekako zadolžili za precizno avtomatsko puško, ki je pa ni bil preveč vesel. 110. Medtem, ko je sivolasec razlagal načrt celotne operacije, od prehoda čez avstrijsko ozemlje, kjer zagotovo ne bodo imeli težav, pa vse tja do Tuzle in Sarajeva, kjer jih pričakujejo njihovi somišljeniki, je Stanko mislil le na Miro. Predvčerajšnjim ga je pošteno okregala zaradi omahljivosti. No, danes mu je telefonirala, češ da ji je žal za izrečene besede in da ga pričakuje. Dobro je, je mislil sam pri sebi. Dolgo tako ne bo več z njo. In ko se bom vrnil... 111.....Da, ko se bom vrnil, me ta odločna babnica ne premakne niti za korak! Zdaj, zdaj pa gre zares. Zdaj se bo treba izkazati. Morda je vse skupaj svinjarija, a le skozi njo vodi pot do Mire in blagostanja... Takšno je bilo razmišljanje enega od devetnajstih diverzantov, ki so z najmračnejšimi nameni, pod krinko lažnih osvoboditeljev, že ves dan poležavali v gozdičku ob avstrijsko-jugoslovanski meji. Čakali so na noč...! Skorno - Florjan Veliko zadovoljstvo in Velenje - Levi breg Uspešni v delovnih prizadevanjih Topolšica Uresničili referendumski program pripravljenost Naloge 2. referenduma dobro izpolnjene in presežene. Veliko zanimanje za 3. referendum. Peto leto 2. referenduma se počasi izteka. To je čas, ko pregledujemo, kako smo izpeljali zadane naloge in ko začnemo razmišljati kako naprej.. ,,Tudi v naši krajevni skupnosti Skorno-Florjan smo na preteklem sestanku pregledali, kako smo izvršili naloga, ki smo si jih zadali z izglasovanjem drugega samoprispevka," je ob našem obisku dejal predsednik te KS Viktor Češnovar.." Ko smo se 20. aprila leta 1975 odločili ,,ZA", amo načrtovali, da bomo do aprila letos zbrali 1.820.000 din. Za to višinp.je. bil na zborih občanov sprejet tudi srednjeročni program, ki je bil razdeljen na naslednja področja: gradnja betonskega mostu na cesti v Skorn in modernizacija te ceste. Za to smo predvideli 300.000 din; Nadalje ureditev ceste Pohrastnik — Petkovnik v Florjanu v višini 700.000 din, in priključkov na glavne ceste v Skornem in Florjanu, planirali pa smo porabo sredstev v višini 200.000 din. Načrtovali smo tudi sofinanciranje izgradnje treh transformatorskih postaj v višini 10.000 din in telefonskega omrežja v višini 150 000 din. Načrtovali smo tudi izgradnjo športnih igrišč v Skornem in Florjanu, ter predvideli ureditev prostorov za družbene organizacije in KS. Za ti dve akciji smo načrtovali porabo sredstev v višini 370 00 din. Do 30. novembra lani, smo zbrali že 2.296.400 din, do izteka referenduma pa se bo ta vsota povečala še za 370.000 din. Torej bo načrt zbranih sredstev presežen kar za 45,5 %. Seveda to še ne pomeni, da bo tudi referendumski program presežen za toliko. Upoštevati moramo hitro rast cen in tako bodo ta sredstva komajda zadoščala za 100 °7o izpolnitev zadanih nalog. Pri tem velja tudi omeniti, da smo pri nekaterih projektih sodelovali le kot sofinancerji. Ce danes pogledamo sadove našega dela, vidimo, da smo zgradili most na cesti v Skorno, to cesto smo tudi asfaltirali, uredili priključke cest na glavno cesto, v dolžini petih kilometrov, sofinancirali izgradnjo dveh transformatorskih postaj, s 250.000 dinarji pa smo sofinancirali izgradnjo telefonskega omrežja. V Skornem smo zgradili in asfaltirali športno igrišče in leseno brunarico ureditev prostorov za delo družbeno političnih organizacij in KS pa je zaradi premajhnih sredstev v tem obdobju odpadlo. Računali smo sicer, da se bo v tem obdobju v naselju Pohrastnik zgradil stanovanjski blok, ki bi imel v pritličju prostore za trgovino in cielo KS. Žal tega ni in smo še danes pred vprašanjem, ki ga moramo reševati v bodoče. Na podlagi sklepov zbora občanov smo delavni program dopolnili z dodatnimi postavkami, in sicer gradnjo prepotrebne zaščitne ograje na cesti v Skorno in nabavo pluga za oranje snega. Ker nismo prejeli nobenih dodatnih sredstev za razna komunalna dela, smo del sredstev samoprispevka porabili za oranje snega, sana- cijo plazov na cestah, za plačilo odškodnine pri gradnji cest, odškodnin za zemljo pri igrišču in za dotacijo za delo OOZSMS in ZB. Ob vsem tem ne smem pozabiti prostovoljnega dela krajanov, ki je bilo do sedaj ocenjeno na 1.832.000 dinarjev. Ko smo v teh dneh pregledovali sadove preteklega in govorili o morebitnem tretjem referendumu, je bilo med krajani opaziti zadovoljstvo in pripravljenost, da tudi tretjič glasujejo ZA. Ljudje so spoznali, da se bo njihov kraj razvijal le z njihovo pomočjo. Ena takšnih pomoči pa je tudi samoprispevek," je sklenil svoje besede Viktor Češnovar, predsednik sveta KS Skorno — Florjan. D. B. Razprav o uresničevanju referendumskega programa in o smernicah nadaljnjega razvoja se je tudi v krajevni skupnosti Velenje—Levi breg udeležilo veliko krajanov Središče mestne krajevne skupnosti Velenje—Levi breg je novo naselje in gradnja in-frastrukturnih objektov poteka urbanistično usklajeno ter celovito. Delo krajevne skupnosti je zato omejeno na urejanje pešpoti, parkirnih prostorov. otroških igrišč in drugih podobnih objektov. Kljub temu pa so na zborih občanov ocenili, da je bilo delo krajevne skupnosti v obdobju od 1975 do 1980 zelo pestro po vsebini in po obsegu. Prva naloga, ki so jo zapisali v referendumski program, je bila izgradnja treh otroških igrišč. Tri* igrišča ta čas služijo svojemu namenu, četrtega pa bodo dokončno uredili, ko bo rešeno tudi vprašanje parkirnih prostorov na dvorišču Jenkove 1 do 11 in Prešernove 22. Veliko aktivnosti so namenjali urejanju zelenic in parkirnih prostorov. Med drugim so uredili površine ob Kidričevi cesti, ob teniških igriščih na Šaleški cesti, parkirišče in zelenico na Rudarski. Kraigherjevi in Prešernovi. kjer bo treba dokončno urediti še razsvetljavo, razširili so parkirne prostore na Jenkovi, sovlagali pri obnavljanju dela Cankarjeve in Ša-leškeceste ter urejanju okolice doma SLO. Uredili so še zelenice ob avtobusni postaji, obnovili grmovnice na vseh zelenicah v krajevni skupnosti in drevored na Foitovi ter Kraigherjevi cesti. Del sred- Pomembna pridobitev drugega referenduma je bil tudi nov most na cesti v Skorno. stev so namenili tudi obnavljanju osrednjega otroškega igrišča z okolico in nekaterih bližnjic oziroma peš poti na območju celotne krajevne skupnosti. Za delo samoupravnih organov krajevne kupnosti so v kletnih prostorih Jenkove 3 uredili delovno sobo. ki jo uporabljajo skupaj s stanovalci. Prav sedaj pa urejajo primernejše delovne prostore v Foitovi 6. Pred vse večje stanovanjske objekte so postavili klopi, ki jih redno vzdržujejo, ni pa jim uspelo urediti podhoda na Šaleški cesti, ker namen tamkajšnjih prostorov še ni dokončno opredeljen. Naloge iz referendumskega programa so v krajevni skupnosti Velenje—Levi breg uspeli uresničiti, ko to ugotavljajo pa hkrati že načrtujejo nove. Tako bo posebna skrb veljala področju družbenih dejavnosti, še posebej urejanju otroškega varstva. Primanjkuje jim garažnih enot. potrebujejo telefonsko govorilnico, urediti pa bo treba tudi javno razsvetljavo. Po svojih zmožnostih se bodo vključili v obnavljanje oziroma novogradnjo hotela ter gradnjo novega poštnega objekta. Lotili se bodo nadaljnje izgradnje rekreacijskega centra ob Šeleški cesti ter uredili kanalizacijo pod vilo Herberstein. Gozd, ki jo obdaja pa naj bi z ureditvijo cest spremenili v park. Zaradi nekaterih novogradenj bodo po predvidevanjih odstranili tudi bivši mlin in nekatera druga stara poslopja. Vsa ta vprašanja predstavljajo osnovo za izdelavo nadaljnjih razvojnih smernic krajevne skupnosti Velenje—Levi breg in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov krajevnih skupnosti. J. K. Ob glasovanju za samoprispevek leta 1975 so se v krajevni skupnosti Topolšica odločili za gradnjo šole, vrtca in telovadnice ter zastavljene cilje v letu 1979 tudi dosegli V krajevni skupnosti Topolšica so se pred petimi leti vestno in odgovorno lotili sestave delovnega programa, za katerega so se krajani na referendumu odločili, da ga bodo uresničili s samoprispevkom. Sleherni prebivalec Topolšice je bil s temi programskimi cilji seznanjen in pri tem je pomembno vlogo odigrala zlasti krajevna konferenca SZDL skupaj z vsemi ostalimi družbeno političnimi organizacijami in drugimi krajevnjmi dejavniki. Kar % odstotkov krajanov je glasovalo za samoprispevek, saj so šole, vrtec in telovadnico resnično potrebovali. Da bi zmanjšali potrebna sredstva, so se na zboru občanov dogovorili za obnovo stare osnovne šole, od novogradnje pa so odstopili. Lotili so se dela in v letu 1978 začeli s temeljitim obnavljanjem stare šole. V njej so v letu dni uspeli urediti nove šolske prostore in vrtec ter ob šoli postaviti še telovadnico. S samoprispevanjem so zbrali približno 3.000.000 dinarjev. Z združitvijo sredstev krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, so referendumski program v lanskem letu v celoti uresničili. Neprecenljiv delež pa so k temu dosežku prispevali krajani tudi z udarniškim delom. V krajevni skupnosti Topolšica zato ocenjujejo, da je takšna oblika financiranja krajevnih potreb dobrodošla tudi v bodoče. Pripravljajo srednjeročne programe in v njih upoštevajo najaktualnejše probleme krajevne skupnosti. Gre predvsem za urejanje cest, kanalizacije, preskrbe krajanov in razreševanje drugih podobnih vprašanj. Razvojni načrt želijo sestaviti tako, da bo zanimiv in koristen za vsakega krajana in s tem To-polšico razviti v kar se da prijeten kraj. Skladno s tem pa se zavzemajo tudi za čimprejšnjo razrešitev vprašanja zdravilišča oziroma bolnišnice v Topolšici, saj prav bodoči razvoj teh objektov v marsičem opredeljuje nadaljnji razvoj celotne krajevne skupnosti. J. Krajnc Telovadnica je pomembna pridobitev zaTopolšico ipkot?" ■ n - ur V obnovljeni šoli so uredili tudi vrtec (Posnetka: D.B.) Razredničarka Trebše Nuša Jože Stropnik Pobratenje dveh šol S AN DA KUZMA-NIČ, 8. razred: »Prav tako kot Branka sem tudi jaz že drugič v Velenju in tako sem si nabrala že lep krog prijateljic. To prijateljstvo mi veliko pomeni in zato ga.bom negovala še naprej. Dobro sem se navadila tudi na sneg in mi gre smučanje že kar dobro od rok.« Šola v naravi Kino klub Gorenje Razvejana dejavnost Obsežen delovni program — S številnimi filmskimi projekcijami razširiti splošno filmsko kulturo Ustanovitev Kino kluba Gorenje sega v leto 1971. Peščica kino — amaterjev pa je že v tem kratkem času dosegla zadovoljive uspehe. Dejavnost Kino kluba Gorenje je zelo obsežna. Člani so najprej poskrbeli za podmladek. Organizirali so številna predava-' nja iz osnov amaterskega filma, ki so enkrat na teden po vseh osnovnih šolah v Velenju in Šoštanju. Od leta 1972 pa redno sodelujejo na vseh festivalih, kjer dosegajo številne uspehe. Udeležili so se tudi meddržavnega festivala v Trstu in dobili srebrno medaljo. Za svoje delo so v letu 1977 prejeli naslov najuspešnejšega kino kluba Slovenije. S štirimi projekcijami so sodelovali na Tednu domačega filma V Celju. Redna oblika delovanja so tudi Petkovi kulturni večeri in srečanja s tovrstnimi kino klubi Slovenije. Priredili so tudi pet klubskih festivalov. V letošnjem januaiju so prizadevni filmski amaterji pripravili že šesti klubski festival amaterskega filma. V velenjski knjižnici so zvrteli svoje filme kino klubi Maribor, Ravne na Koroškem in kino klub Gorenje. V in--formativni sekciji so prikazali fime šolskih skupin, na večerni predstavi pa še ostale, ki so jih razdelili na dokumentarne, igrane. žanrske in animirane. Tri- članska strokovna komisija je med dokumentarnimi filmi prisodila prvo mesto filmu Darinke Urtelj in Štefana Podgorška Zmagovalci teme. Drugo mesto je pripadlo filmu Iskra pod pepelom Srečka Rošerja. Med igranimi filmi je zmagal film Lijane Martine in Marjana Močivnika Ostajaš osamljena, drugi je bil film Dvoličnost in čas Toma Čankaša, tretje mesto pa je osvojil film Cveta Sušca Velika želja. Med žanrskimi filmi je osvojil prvo mesto film Glejmo se Borisa Sa-lobirja. drugo film Marka Lam-peta Zimske počitnice, tretje pa film Igra usode Borisa Salobirja. Med animiranimi filmi so nagradili samo film Tudi moč ima svoje meje Marjana Močivnika. Posebna priznanja pa so prejeli Marjan Močivnik za scenarij filma Tudi moč ima svoje meje, Lijana Marine in Marjan Močivnik za režijo filma Ostajaš osamljena in Srečko Rošer za kamero v filmu Iskra pod pepelom. Na festivalu so dobili posebne pohvale še Boris Salobir za duhovitost v filmu Glejmo se in Srečko Rošer za glasbeno opremo v filmu Iskra pod pepelom ter Cveto Rošer za glasbeno opremo v filmu Iskra pod pepelom ter Cveto Sušeč za avtentičen pristop k ljudski kulturi v filmu Velika želja. Člani klub so posneli 70 do 80 filmov, ki sodojo v sam vrh slovenskega amaterskega filma. Z namenom, da pridobijo nove člane, prirejajo številne projekcije po šolah in tako širijo filmsko kulturo med najmlajšimi. Iz skromne amaterske skupine so prerastli v močno organizacijo, katere namen ni več le amaterski film kot tak, pač pa tudi razširjenje splošne filmske kulture. Delovni načrt za letošnje leto zajema organizacijo šestega klubskega festivala, ki so jo uspešno opravili številne projekcije po krajevnih skupnostih občine Velenje, filmski Večer v Šmarju pri Jelšah, predavanja iz osnov 14 mm filma, sodelovanje na festivalu amaterskega dokumentarnega filma v Mariboru ter na vseh klubskih in medklubskih festivalih. Na vseh osnovnih in srednjih šolah nameravajo v tem letu. tam kjer še niso. ustanoviti filmske krožke. Radi pa bi pripravili tudi snemanje o delovanju in dejavnosti vseh sekcij Kino kluba Gorenje, in sicer 8 mm, 16 mm ter izobraževalne sekcije. Veliko pozornosti bodo posvetili še tesnejšemu sodelovanju z mladimi v krajevnih skupnostih, z ostalimi kino klubi Slovenije. Jugoslavije. pa tudi zamejstva. Na raznih seminarjih v okviru FO-TO-KINO ZVEZE Slovenije ter ZKO Slovenije nameravajo usposobiti svoje člane za delo na osnovnih šolah. V , programu pa imajo tudi izdelavo animirank na 16 mm traku ter ureditev tonskega študija. Največja želja vseh članov FOTOKLUSAGORENJEje.da bi 10-obletnico kluba v letu 1981 proslavili čimbolj delavno — z organizacijo republiškega festivala amaterskega filma. Združilo nas je skupno delo Stanovalce Efenkove v KS Velenje — Šmartno je združilo skupno delo v akciji za toplifikacijo. Z zagnanostjo in optimizmom smo se lotili odvoza in zasipavanja primarnega voda, skrb za sekundarni vod pa je bila dolžnost vsakega posameznika. Tekel je znoj, rastli so žulji, krajani tega dela ulice pa so se vedno boli zbliževali, sj V prvi pol« Bratske vezi MARIO BO-BAN.3. razred: »Letos sem prvič v Velenju in mi je zelo všeč. Čeprav sem bolj navajen morja in sonca, se tudi Tukaj na snegu odlično počutim. Da bom odnesel lepe vtise iz Velenja, ima velike zasluge tudi moj prijatelj iz OŠ Anton Aškerc, pri katerem sem gost. Želim, si, da, bi mi poleti obisk vrnil.« BRANKA DEŽULO-VIČ, 8. razred: »Tokrat sem že drugič med velenjskimi" vrstniki, in" sicer sem pri isti prijateljici, kot sem bila lani. Tudi ona je že bila pri meni. Kljub temu, da drugo leto ne bom več v osnovni šoli, bom stike še naprej obdržala.« TOMISLAV MUCIČ, 5. razred: »Prvič sem med slovenskimi tovariši in želim si, da to ne bi bilo zadnjič. Posebno sem navdušen nad smučanjem, saj je pri nas za to zvrst športa zelo malo možnosti. Upam, da bom svojemu gostitelju vsaj delno lahko povrnil njegovo gostoljubnost, ko me bo letos poleti obiskal.« ■Mitom D.' B. Mi žanjemo nove zmage s stiskom prijateljskih rok, mi kujemo srečne dneve za bratstvo in enotnost povsod. Pod tem geslom se že drugo leto nadaljujejo stiki med dvema pobratenima šolama, OŠ Anton Aškerc iz Velenja in OŠ Bruno Ivano-vič iz Splita. Prav te dni so se na desetdnevnem obisku v Velenju mudili učenci in učitelji iz omenjene splitske šole. Stirindvajset učencev in dva učitelja so preživljali dneve na snegu, kovali so nova prijateljstva in izemnja-vali izkušnje. Sicer pa so nam večo tem povedali sami: ANTON BO-BAN, učitelj telovadbe: »Tretjič sem že med vami v Velenju in I sem zelo zadovoljen. Prav tako sem zelo zadovoljen s sodelovanjem med obema šolama, saj se tako krepi bratstvo in enotnost med našimi narodi. To pa je tisto, kar nam vedno ponavlja naš tovariš Tito.« Priprave na projekcijo imeli vsega dovolj. Če pa se bo dobremu uspehu v šoli pridružilo še osvojeno 1. mesto v slalomu, bom zelo vesel. JOŽE STROPNIK Vsi smo nestrpno pričakovali, kdaj bomo pričeli z šolo smučanja. Tu mi je zelo všeč. Starši so mi kupili opremo. Le še bolje se bom moral naučiti smučati in ne bo se bal nobenih strmin. Šola v naravi bi morala trajati vsaj 14 dni. No, pa tudi to bo dovolj. Ob koncu bomo preizkusili dobljeno Vlado Gorsič Tomaž Svetina Jožica Skok žavnth prvakov, tisti, Ki se v velenjski občini zanimajo za tcT zvrst športa, so verjetno z največjim zanimanjem pričakovali razplet bojev v razredu prikoli-čarjev, kjer so tekmovale tudi domače posadke. Kar nekako navajeni smo že bili, da je naslov državnega prvaka pripadel velenjskim tekmovalcem. Dolga leta je tanajvišji naslov osvajala dvojica Camlek- Pogorelec, letos pa je ta lovorika pripadla vozniku Vladu Goršiču in sovozniku Juletu Slemenšku. Dolga leta naporov in samoodrekanja so bila poplačana. Zal le moralno, materialne pomoči pa je bilo za ta zelo drag šport mnogo premalo. Prav to dejstvo je bilo verjetno vzrok, da sem ob pogovoru z obema tekmovalcema neprestano občutil priokus žalosti, hi bilo tistega veselja, ki bi ga od nekoga ki je Osvojil naslov dr- V koledarju dirk je bilo lani predvidenih osem dirk, izvedenih pa je bilo le pet. Zmagala sva na treh, in sicer v Prnjavorju, Vlasinici in v Požegi. Na Grobni-ku nama je odpovedal motor, pete dirke pa se nisva udeležila, ker se je smrtno ponesrečil najin stalni spremljevalec Ivč Srebotnik. Bila sva psihično pretresena in nisva hotela tvegati nastopa na tej dirki. Jule SlemenSek Dirka namreč zahteva popolno psihično in fizično pripravljenost, saj v nasprotnem primeru tekmovalec ogroža sebe in druge. Res je sicer, da sva naslov državnega prvaka imela v žepu že pred to dirko, vendar to ni bil razlog, da se le-te nisva udeležila, kot so govorili drugi. Se nekaj bi rad novedal. Že. dolga leta slovenski tekmovalci igramo glavno vlogo pri avtčT moto dirkah. Žalostno pa je, da nismo sposobni organizirati niti ene tekme za državno prvenstvo. Zgovarjajo se sicer, da so dirke preveč nevarne, vendar lahko povem, da v petin Jetih na dirkališčih vsaj v našem razredu še ni bilo hujše nesreče. Vse je seveda odvisno od dobre organizacije. Zelo slabo delujeta tudi osrednji organizaciji, to sta Razen najine delovne organizacije KOC Velenje in pa nekaterih zasebnikov, so nama vsi ostali obrnili hrbet. Letos so nama sicer obljubili, da bova kot državna prvaka prišla na seznam vrhunskih športnikov. Morda pa se bo s tem le kaj spremenilo. Težav je dovolj, veliko pa je tudi načrtov, ki pa bodo ob sedanjem odnosu do tega špoi ostali neizpolnjeni. Nujno potrebovala nov motor, saj bi se rada pomerila tudi na mednarodnih tekmovanjih. Sva sicer v letih, ko tekmovalci v avto-moto športu dosegajo najboljše rezultate, kot pa kaže, bova midva na vrhuncu najinih sposobnosti morala prenehati, tekmovati. Če se ne bo nič premaknilo na boljše, bo letošnja sezona verjetno zadnja, saj sama nikakor ne zmoreva velikega finančnega bremena.« D. B. znanje in pripravili tekmovanje. Upam, da bom osvojil vsaj 5. mesto. Združiti prijetno s koristnim Zadnje dni prvega polletja so učenci osnovne šole Karel Destovnik Kajuh zamenjali šolske klopi s snežnimi poljanami. Šola je za vse učence petih razredov organizirala v Zavodnjah šolo v naravi, kije zelo koristna, saj se bodo nekateri učenci naučili smučati, drugi pa se še bolj izurili v tehniki smučanja. Prejšnje leto je ta osnovna šola organizirala šolo v naravi na Slemenu. Zaradi ugodnejših smučišč in vlečnice pa so se letos odločili za Zavodnje. Pa tudi stroški so manjši, saj so si uredili bivališče kar v podružnični šoli v tem kraju. Namen šole v naravi je vzbuditi zanimanje za smučanje, naučiti začetnike osnovnih prvin smučanja, ki postaja vse bolj množičen šport. Krepi pa tudi tovariške odnose med učenci in jih navaja na samostojnost. Letos je vključenih v šolo v naravi 58 otrok. Razdeljeni so na pet skupin, ki so oblikovane po smučarskih sposobnostih vsakega učenca. Smučajo tri ure dopoldan in dve uri popoldan. Ob 17. uri se pričnejo predavanja, in sicer o gozdu, lovu, smučanje in prva pomoč, splošni ljudski odpor in nevarnosti v gorah. Zadnji večer pa bodo učenci prejeli spričevala in se pomerili v slalomu. In kaj menijo učenci? TOMAŽ SVETINA V šoli mi je zelo všeč. Sem domačin, pa raje preživljam zadnje dni pouka s svojimi vrstniki. Smučati sem znal že prej. toda sedaj si bom izpopolnil tehniko smučanja. Opremo so mi kupili starši. Vesel sem, da je dovolj snega. Le še vreme naj bo smučanju primerno, pa bomo JOŽICA SKOK Vesela sem, da lahko obiskujem šolo smučanja. Tu mi je zelo všeč. Smučati sem znala že prej, toda ne dovolj za tekmovanje v slalomu. Opremo so mi kupili starši. Smučam zelo rada, saj je zame to najlepši šport. Vesela sem, da imamo dovolj snega. Teden, ki ga bom preživela z šolo v naravi, bo prehitro minil. Dobro da so potem počitnice. Naslov ostal v dolini Napori kronani z zmago. Premalo razumevanja in pomoči. Naslednja sezona veijetno zadnja. Končano je državno prvenstvo v avto-moto dirkah. Kot vsa prejšnja je tudi letošnje minilo v znamenju slovenskih tekmovalcev, ki so ibrali največ naslovov dr- žavnega pivaka, pričakoval. Sicer pa sta Vlado in Jule povedala naslednje: ,,Pretekla sezona je bila zelo uspešna, kar kažejo tudi rezultati. Motor sva začela pripravljati že konec sezone 1978 in sva pridno delala celo zimo. Brezhibno je motor delal potem na vseh dirkah razen na Grobniku, kjer je bil že na koncu svojih moči, steza pa takšna, da je zahtevala od motorja in posadke maksimalni napor. Vendar to ni bila samo najina usoda, ampak kot je znano smo takrat odstopili vsi Jugoslovani. AMZJ in MZS. Njihov odnos se je najbolje pokazal na podelitvi medalj ob zaključku prvenstva, saj so nas odpravili kar na hodniku hotela Jugoslavije v Beogradu. Poglavje zase pa so finančne-težave. Ta šport je namreč zelo drag, pomoči pa skoraj nobene. gostinstvo Velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje REK Elektrostrojna oprema n. soi. c., Prelocte, p. Velenje TOZD Vodovodno toplovodni obrati Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE PRIPRAVE DELA TOZD 2. VODENJE HALE 3. VODENJE OBRATA OGREVANJE 4. VODEN4B OBJEKTOV 5. REFERENT ZA VZGOJO IN UVAJANJE KADROV 6. Dela in naloge več MONTERJEV CENTRALNEGA OGREVANJA, VODOVODA ter MONTERJEV KLIMA NAPRAV in PREZRAČEVANJA Razpisni pogoji: pod 1. — srednja ali višja šola strojne smeri; — 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem področju; — poznavanje stroke (ogrevanje, vodovod, prezračevanje); — organizacijske sposobnosti. Poskusno delo traja 60 dni. pod 2. — srednja šola strojne smeri; — 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem področju; — organizacijska sposobnost. Poskusno delo traja 40 dni. pod 3. — srednja ali višja šola strojne smeri; — 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem področju; — poznavanje stroke (ogrevanje stanovanjskih, poslovnih in proizvodnih prostorov); — organizacijske sposobnosti; — opravljen strokovni izpit iz strojništva. Poskusno delo traja 60 dni. pod 4. — srednja šola strojne smeri; — 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem področju; — poznavanje stroke (vodovod, ogrevanje, prezračevanje); — organizacijske sposobnosti; — zaželen opravljen strokovni izpit iz strojništva. Poskusno delo traja 40 dni. pod 5. — srednja strokovna izobrazba; — več let delovnih izkušenj; — pravilen odnos do dela z ljudmi; — snosobnost uvajanja in organiziranja pri praktičnem usposaoljanju. Poskusno delo traja 40 dni. pod 6. — končana poklicna šola ustrezne smeri Poskusno delo traja 30 dni. Za vsa objavljena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnem delu s polnim delovnim časom. Prošnji za sprejem v delovno razmerje je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov: REK VELENJE, Rudarska 6, DO ESO TOZD VTO - komisija za delovna razmerja. Razpis velja do zasedbe del in nalog. O odločitvi komisije bodo prijavljeni kandidati pismeno obveščeni, najkasneje v 15 dneh po zasedanju komisije. gorenjeftg® Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Velenje, Komisija za delovna razmerja TOZD Elektronika OGLAŠA večje število (20) prostih del in nalog S PODROČJA i INTEGRACIJE IN SERVISIRANJA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV Pogoji: — elektrotehnik (zaželen šibki tok); — znanje angleščine; — zaželen odslužen vojaški rok; — poskusno delo traja 60 delovnih dni. Zaradi zahtevne usmeritve bo potrebno dodatno strokovno izobraževanje in specializacija, zato predlagamo, da se prijavijo kandidati, ki čutijo veselje za to področje. Z obširnejšo obrazložitvijo bodo kandidati seznanjeni v predhodnem razgovoru. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovski sektor, Celjska 5/a, 63320 Velenje, v roku 10 dni od dneva objave oglasa. _ v soboto, 16. februarja ob 20. uri. Zabavali vas bodo: IVICA SERFEZI in LJUPKA DIMITROVSKA z ansamblom OTAVIJA BRAJKA. Vstopnina 200 dinarjev. Za gostinske usluge bo poskrbel REK — Družbena prehrana. Vstopnice lahko kupite v RDEČI DVORANI vsak dan, razen sobote, od 6. do 14. ure in od 17. do 19. ure. PRIDITE NA VELIKO PUSTOVANJE V RDEČO DVORANO IN SE RAZVEDRITE! GOSTINSTVO VELENJE prireja TRADICIONALNO PUSTOVANJE v soboto, 16. in torek 19. februarja 1980 ob 19. uri. HOTEL PAKA - rezervacije po tel. 851-220; RESTAVRACIJA JEZERO - rezervacije po tel. 850-170 Od 17. do 14. ure. KAJUHOV DOM Šoštanj - rezervacije po tel. 881-356 od 17. do 14. ure. Pustna večerja: PREKAJENA SVINJINA S HRENOM, KROFI! Oba dneva bodo imele maske vstop prost, najboljše pa bodo v torek nagrajene! VAS VABI NA VELIKO PUSTOVANJE RDEČA DVORANA VELENJE Tudi z manjšimi rednimi mesečnimi pologi se da v določenem času veliko privarčevati. Če se odločite namensko varčevati za stanovanje, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 7.. kredita. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v vaši banki. ljubljanska banka vam pomaga s posojilom do stanovanja Številka 4 (516) - 1. februarja 1980 i\M1 koledar Petek, l. februar — Brigita Sobota, 2. februar — Marija Nedelja, 3. februar — Blaž Ponedeljek, 4. februar —Andrej Torek, 5. februar — Agata Sreda, 6. februar — Ljubo Četrtek, 7. februar — Rihard dežurstva Veterinarska postaja Velenje od l. 2. do 7. 2. 1980 — Ivo Zagožen, dipl. vet. Velenje, Vrnjačke Banje 7 mali oglasi V VARSTVO vzamem dva otroka, primerno za starše, zaposlene v TGO in RSC. Naslov v uredništvu. PRODAM hišo v Šoštanju. Cena po dogovoru. Ogled možen ob nedeljah. Ana Vrtačnik, Gregorčičeva 2, Šoštanj. V DOPOLDANSKEM ČASU vzamem otroka v varstvo. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM opremo za dnevno sobo. Informacije Lovrenčič, Šaleška 20 a Velenje. Ogled od 15. ure dalje. PRODAM osebni avto OPEL, letnik 1965, po ugodni ceni. Informacije Darko Sevčnikar, Kidričeva 17, Velenje. TOVORNI AVTO Scepel, 6 t, prodam. Registriran do novembra 1980. Informacije po telefonu (062) 65-088. kino RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE Kadrovsko-splošni sektor SOZD REK Velenje Komisija za delovna razmerja pri DS Družbeni standard OBJAVLJA dela in naloge: VEČ DELAVK ZA RAZNA KUHINJSKA DELA Pogoji: — pripravljenost, da dela v počitniških domovih REK v času letne sezone. Kandidatke naj vložijo pismene prijave v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovsko-splošni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri 30 dni po preteku objave. REDNI KINO VELENJE: 31.1, — četrtek ob 18. in 20. uri SKRIVNOST ZAPUŠČENE HIŠE — italijanska shrljivka. Režija: Dario Argento. Igrajo: David Hemmings, Daria Nicolo-di 1. 2. — petek ob 18. in 20. uri GROZLJIVI DOGODEK -ameriški znanstveno fantastični film. Režija: Bert 1. Gordon. Igrajo: Marjoe Gortner, Ida Lupino 3.2. — nedelja ob 18. in 20. uri GROZLJIVI DOGODEK -ameriško znanstveno fantastični film 4.2. — ponedeljek Ob 18. in 20. uri ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GORE — argentinska komedija. Režija: Gerardo Sofovich. Igrajo: Javier Portales, Mariquita Galle-gos 5. 2. — torek ob 18. in 20. uri ZDRAVNIKI IMAJO RADI GORE — argentinska komedija 6. 2. — sreda ob 18. in 20. uri ANTON ČAROVNIK — vzhodno nemški film. Režija: Giin-ter Reosch. Igrajo: Barbara Dit-tus, Ervin Geschonneck 7.2. — četrtek ob 18. in 20. uri TIGROVE OČI — ameriški avanturistični film. Režija: Sam Wanamaker. Igrajo: Patrick Wayne, Taryn Povver KINO DOM KULTURE VELENJE 4.2. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE ANTON ČAROVNIK — vzhodno nemški film KINO ŠOŠTANJ 2. 2. - sobota ob 19.30 SKRIVNOST ZA- diiios TOZD Priprava odpadnih surovin LJUBLJANA OBJAVLJA prosto delo in naloge VOZNIKA (ŠOFERJA) na skladišču DINOS Velenje Pogoji: kvalificiran voznik s končano poklicno šolo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z usposobljenostjo za delo z dvigalom. Kandidati naj vložijo ponudbe v 15 dneh po objavi na poslovalnici DINOS Celje, Resljeva ali skladišče Velenje. Tu boste dobili tudi podrobnejše informacije. Stanovanjani. Prednost imajo tisti, ki imajo stanovanje v bližini Velenja. Of* pto k\et \o -p ptO' Odkupujemo svinjske ter ostale kože po ugodnih cenah PUŠČENE HIŠE — italijanska shrljivka 3.2, —nedelja ob 17.30 in 19.30 ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GORE — argentinska komedija 4. 2. — ponedeljek ob 19.30 GROZLJIVI DOGODEK — ameriški znanstveno fantastični film 6. 2. — sreda ob 19.30 TIGROVE OČI — ameriški avanturistični film KINO ŠMARTNO OB PAKI 1. 2. — petek ob 19. uri GROZLJIVI DOGODEK — ameriški znanstveno fantastični film 5. 2. — torek ob 19. uri TIGROVE OČI — ameriški avanturistični film GAL1NEC, roj. 1959, delavka iz Hrastovca Smrti: Anton DOBNIK, strojni delovodja iz Velenja. Cankarjeva 1/c roj. 1942: Ana KRAJNC, upokojenka iz Slatine 7, roj. 1909; Helena MIR. upokojenka iz Velenja, Prešernova 22, roj. 1898 Matični urad Šoštanj Poroke: Slavko JAN, rojen 1953, odštevalec vodomerov, Šoštanj, Koroška 19 in Žameta GOS-TEČNIK. rojena 1961, gospodinja, Šoštanj. Koroška 19. KOTO koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug prebivalstvo Matični urad Velenje Poroke: Vladislav LENART, roj. 1959. delavec iz Hrastovca in Katica gorenjeipo Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Velenje KOMISUA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD VZDRŽEVANJE OGLAŠA prosta dela in naloge FINOMEHANIK Pogoji: — KVfinomehanik: — najmanj 2 leti delovnih izkušenj; — poizkusno delo v trajanju 45 delovnih dni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v roku 15 dni od objave oglasa na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovski sektor, 63320 Velenje, Celjska 5/a. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku roka za prijavo. RUDARSKI SOLSKI CENTER VELENJE naomajana aubaldlarna odgovornost JUGOSLAVIJA RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor Na podlagi 22. čl. TZDR (Ur. I. SRS št. 24/77) ter komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD Serijska proizvodnja z dne 26. 12. 1979 OBJAVLJAMO potrebo po delavcu za opravljanje del oz. delovnih nalog: VODJA TEHNOLOŠKEGA ODDELKA Pogoj: — strojni inženir; — 2 leti delovnih izkušenj; — aktivno znanje enega tujega jezika. Na razpolago je samska soba, v mesecu juliju pa bo zagotovljeno enosobno stanovanje. Osebni dohodek je v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za OD v TOZD Serijska proizvodnja. Kandidati, oddajte pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Kadrovsko-socialna služba Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3, v roku 15 dni od objave. OBVESTILO V februarju se pričenjata na RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU VELENJE nadaljevalna tečaja angleščine in nemščine. Vsak tečaj obsega 100 ur, ob koncu pa lahko tečajniki opravijo izpit in si pridobijo verificirano spričevalo o obvladanju ustreznega tujega jezika na nivoju druge stopnje (srednje). Prijave sprejemamo v tajništvu TOZD EKS vsak dan od 6. do 14. ure, ob torkih pa tudi od 16. do 18. ure (telefon 850—422 int. 25). Kandidati se lahko prijavijo tudi še uro pred pričetkom tečaja, če bodo še prosta mesta. Začetek tečaja nemškega jezika ob 11. februatrja ob 19. uri. začetek tečaja angleškega jezika pa 12. 2. ob 17.30. Opravičujemo se podružnični šoli Miha Pintar—Toledo v Skalah, ker je ime šole izpadlo v zahvali za Antona Koželjnika. Vsi žalujoči. £22 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, pradeda, in strica FRANCA BRODE JA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli pismena in ustna sožalja, darovali vence in cvetje, počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikom Ivu Gorograncu, ki seje poslovil v imenu skupščine občine in K. S., Slavku Brglezu za poslovilne besede od Z B in Karlu Zlodeju, ki seje poslovil v imenu rudnika lignita Velenje, rudarske godbe in društva upokojencev Velenje. Posebno se zahvaljujemo TOZD rudnika Velenje, častni straži rudarjev, pevskemu zboru društva upokojencev ter duhovniku. Globoko žalujoči: vsi njegovi 12 pč Številka 4 (516) - 1. februarja 1980 VELEBLAGOVNICA Velenje Plakete najboljšim hotelskim restavracijam V hotelu MerxvCeljujebila23. januarja slavnostna podelitev plaket najbolje ocenjenim hotelskim restavracijam, ki jih je v letošnjem letu pregledala in ocenila posebna komisija celjske turistične zveze. V skupini hotelskih pansionskih restavracij je dobila zlato plaketo restavracija hotela Donat v Rogaški Slatini, srebrno plaketo pa restavracija hotela Atomske toplice. V skupini prehodnih hotelskih restavracij sta dobili zlati plaketi restavracija hotela Merx v Celju in restavracija hotela Paka iz Velenja. Srebrno plaketo je v isti skupini dobila restavracija vile Herbes-tein iz Velenja. Ocenjevanje je pokazalo, da so hotelske restavracije na širšem celjskem območju lepo urejene in dobro vodene. Podeljene plakete bodo gotovo spodbuda gostincem za še nadaljna prizadevanja za čimboljše počutje gostov. Akademski ples 80 Letos slabša udeležba Šaleški študentski klulrje tudi letos pripravil že devetnajsti akademski ples z brucovanjem. Prireditev ima večkraten pomen: srečajo se prijatelji i/ študijskih let. opravi se tradicionalno sprejemanje brucov v študentske vrste, ,.zeleno carstvo" v imenu študentov pregleda nekakšno kroniko dogodkov preteklega leta v občini in pri tem seveda ne manjka zbadljivosti, piki osti in zabave. Ples pa je obenem ludi glavni vir zaslužka kluba. Edina pomanjkljivost letošnjega plesa je bila pravzaprav le nekoliko premajhna udeležba. Vzroka sta dva. Nekateri sicer nekdaj redni obiskovalci plesa se zmrdujejo nad restavracijo Kavarne REK (lu je bil ples Iclos že tretjič zapored), češ, da za tako elitno prireditev ni primerna (!?) čeprav si Šaleški študentski klub že dlje časa prizadeva, da bi akademski nles izeuhil značai elit- nosti!!! Drugi vzrok pa je v neusklajenosti družabnih prireditev v Velenju (dolgo časa nobene, potem pa kar dve ali tri na isti dan), saj je bil isti večer tudi planinski ples. čeprav je bilo za letos dogovorjeno z občinsko konferenco S/DI, da program prireditev ustrezno uskladi. Napaka naj bo poduk za prihodnja leta. Zabavni program letošnjega plesa se je ,.spotaknil" ob nezgra-jeno drsališče, dolgo obljubljeni mladinski kiub, novonastajajoči turizem ob velenjskem jezcu, občasno kulturno razsipništvo in podobne cvetke velenjskega leta 1979. Smeha ni manjkalo, pa tudi zabave po končanem programu. t e/ ieto dni pa na svidenje na jubilejnem XX. akademskem plesu! V. Vrbič Z velikim zanimanjem so prisluhnili besedam prvoborca Ivana Gušiča o sedanjih aktualnih dogodkih doma in na tujem Srečanje Spomini ne bodo nikoli zbledeli V nedeljo dopoldne so se v prostorih družbene prehrane Rek v Velenju zbrali na vsakoletnem srečanju bivši politični zaporniki, interniranci ter ukradeni otroci. Od približno 140 povabljenih, jih je prišlo okrog osemdeset, vse tiste, ki so morali ostati doma zaradi bolezni pa bodo člani komisije za bivše politične zapornike, intemirance ter ukradene Otroke obiskali. Srečanja prireja komisija že približno deset let. In nekdanji zaporniki, interniranci ter ukradeni otroci se jih radi udeležujejo. saj si imajo kljub temu vsako leto veliko povedati in kadarkoli so skupaj, njihovi spomini sežejo vedno znova v najhujše čase njihovega življenja, katerih ne bodo nikoli pozabili. Vse je najprej pozdravila predsednica komisije za bivše politične zapornike, intemirance ter ukradene otroke Vida Klemen-čič. Še posebej toplo pa je pozdravila tudi nekdanje zapornike. intemirance ter ukradene otroke iz. občin Mozirje in Slovenj Gradec, ki so se odzvali vabilu komisije ter se udeležili srečanja. Prebrala je tudi imena tistih članov, ki so umrli v zadnjem letu. Spomin nanje so počastili z enominutnim molkom. V imenu predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Velenje pa jim je spregovoril prvobo-rec Ivan Gušič ter jih ob tej priliki seznanil z aktualnim dogajanjem pri nas in v svetu v sedanjem času. Ob koncu so pregledali še delo v preteklem letu in sprejeli delovni program za letos. Lani so si priredili srečanje dvakrat. Najprej za novo leto nato pa še ob 8. marcu. Bili so tudi na srečanju interni-rancev na Podljubelju in isti dan obiskali tudi zgodovinske Draž-goše. Organizirali so še izlet po poteh revolucije na Sutjesko. si ogledali muzej NOB v Foči in obiskali tudi druge kraje znane iz NOB. Letos, ko je 35-obletnica osvoboditve. želijo obiskati taborišči Mauthausen in Auschvvitz. kraja, katera ne bosta nikoli izbrisana iz njihovega spomina, saj so bili tam le gole številke na papirju. Ob obisku pa bodo znova počastili spomin na vse tiste, ki se nikoli niso vrnili domov. Miličniki so zapisali Kršili so javni red in mir — V Rudarskem domu Velenje je 22. januarja ob 18.20 kršil javni red in mir S. N. 'Pomirili so ga miličniki, ki pa so napisali tudi prijavo sodniku za prekrške. — Velenjski miličniki morajo večkrat posredovati, ker F. T. grdo ravna s svojo bivšo ženo in otrokoma, s katerimi živi v istem stanovanju. Tako je bilo tudi pretekli teden. F. T. se bo moral za svoja dejanja zagovarjati pri sodniku za prekrške. — V Delavskem klubu v Ve-lenjuje23. januarja nekaj pred 18. liro razgrajal I. G. Posredovati so morali miličniki, ki so vročekr-vnežu priskrbeli tudi prenočišče. Čaka pa ga tudi obisk pri sodniku za prekrške. — 25. januarja ob 8. zjutraj je aot hotela Paka opazil, da mu je s parkirišča izginil avtomobil. S pomočjo občanov, so ga miličniki izsledili še isti dan ob pol desetih dopoldne. Osebni avtomobil BL 75 i_73 so odkrili pri A. T. v Ar-načah. — V tovarni gospodinjske opreme je 26. januarja dopoldne razgrajal in motil sodelavce pri delu vinjeni D. A. Miličniki so mu priskrbeli primernejši prostor. Čaka ga še sodnik za prekrške. Prehitra vožnja Voznik osebnega avtomobila CF, 525—30 Ivan Skok je vozil 23. januarja po cesti v Skornem ne-kol i ko prehitro. Zaradi tega je trčil v avtobus LJ 250—477. ki ga je vozil Izet Saroč. Zaletel se je v drevo Voznik osebnega avtomobila CF. 105—104 Ivan Plahuta se je Zaletel v23. januarja okoli 23. ure zaradi neprimerne hitrosti v drevo ob cesti. Ker je bil pod vplivom alkohola so mu miličniki odvzeli vozniško dovoljenje ter napisali prijavo sodniku za prekrške. Oživljen mozirski pust Pred vrati je letošnje pustovanje in Pust mozirski je svojo bratovščino že nekajkrat pozval na delovni sestanek. Pustni bratje so z veliko dobre volje in z zvrhano mero pametnih napotkov že zasnovali program letošnjega pustovanja. V teh dneh seveda z vso potrebno vnemo oblikujejo posamezne točke in jih pripravljajo za javno predstavitev. Zagnanost priprav vsekakor obeta in mozirskega Pusta bo tudi letos veljalo obiskati. Pustne prireditve v Mozirju bodo tudi tokrat tekle po ustaljenih običajih, le njihova vsebina bo seveda prikrojena trenutnim razmeram. Krajevna organizacija ZZB NOV Mozirje Še več skrb! za člane oboroženih sil in podobno. Pozabili niso na področje obrambnih priprav, zlasti v mozirski krajevni skupnosti. Njihove bogate izkušnje so pri uresničevanju nalog na tem področju seveda neprecenlji-\ c. Prav tako bodo te izkušnje s pridom uporabili v ackiji pridobivanja mladih /.a vo-laške šole in poklice. Franc OMLADIČ Naročnikom in bralcem Našega časa Pišite nam več in pogosteje Pred vami. dragi naročniki in bralci, je že četrta številka Našega časa. kije izšla v letu 1980. Verjetno ste se \ tem času že privadili nove barve, ki smo jo »nadeli« v ašemu prijatelju, opazili pa ste ob tem zagotovo tudi. da si prizadevamo dati Našemu času tudi sicer drugačno podobo. Z novim letom 1980 smo prenesli grafično pripravo, tiskanje in odpremo Našega časa v ČG P Večer. Maribor. Prepričani smo. da bo poslej težav manj. kot jih je bilo zadnja leta. predvsem pa. da boste domači tedhnik pre-icmali ob petkih (za zamudo pri dostavi druge in tretje letošnje številke je kriv tozd Poštni center Maribor, za kar se je opravičil in zagotovil, da do podobnih dogodkov \ prihodnje ne bo več prihajalo). Začasnemu skupnemu programskemu sosvetu za Naš čas in Radio Velenje, ki gaje imenovalo predsedstvo O K SZDL Velenje na zadnji seji. bomo na prvi seji predložili v obravnavo tudi podrobno vsebinsko usmeritev tednika Naš čas. upoštevaje pri tem seveda celovito p.ogramsko zasnovo, ki jo je novembra lani potrdilo predsedstvo OK SZDL Velenje za Naš čas in Radio Velenje. Prepričani smo. daje tudi vaša želja, da bi Naš čas kar najbolj celovito in objektivno obveščal o vsem. kar vas zanima, oziroma o čemer morate biti obveščeni. V uredništvu si bomo prizadevali, da bi to nalogo, kolikor je najbolj mogoče, uresničili. Vabimo pa tudi vas. spoštovani naročniki in bralci, da nam poslej več in pogosteje pišete. Pišite nam. kaj vam je bilo všeč. kaj pogrešate v.. Našemu času in tudi kaj smo slabo napisali. Vsi vaši predlogi in vse misli nam bodo dobrodošle pri oblikovanju in pisanju Našega časa. Ko bo programski sosvet potrdil vsebinsko usmeritev Našega časa jo bomo. skupaj s celovito programsko zas-■iovo Našega časa in Radia Velenje, predstavili tudi vam. Uredništvo Našega časa Pravo ime, ki vas reši skvfoi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom. Vse blago v eni hiši! Borci krajevne skupnosti Mozirje so v preteklem letu dosegli pomembne uspehe — Bogat načrt za letos — V ospredju skrb za članstvo Pred dnev i so se na seji zbali člani odbora krajevne organizacije ZZB NOV Mozirje. Ocenili so delo v minulem letu ter pri tem ugotovili, da so v tem obdobju dosegli vrsto uspehov na številnih pod ročj i h svoj ega lideistvovanja. Podrobneje se bodo o v sem tem pomenili na bližnji letni skupščini, zak-Ijučnim pripravam nanjo pa so veliko pozornosti namenili ludi na seji odbora. Med drugim so že evidentirali kandidate za novo vodstvo krajevne in občinske organizacije. Zelo živahna je bila razprava o osnutku letošnjega delovnega načrta. Na prvo mesto so postavili še okrepil eno skrb za svoje člane, zlasti za ostarele in bolehne. Stremeli bodo za tem. da bodo borci deležni še več zdrav-sivene nege. povečati pa nameravajo tudi obseg zdravniških pregledov in zdravljenja v toplicah. Na seji so sprejeli še vrsto nalog, ki jih bodo morali opraviti ob letošnjem pohodu Po poteh 14. divizije. Izdelali so tudi osnutek de-'ovnega programa za letos. Poleg že omenjenih nalog so v programu zapisali, da se bodo po v seh svojih močeh dejavno v ključevali v različne družbenopolitične akcije v krajevni skupnosti in na občinski ravni. zlasti seveda v tiste, pri katerih je pomoč borcev nenadomestljiva. Sem sodijo K.u nrčkova pošta, štafeta mladosti, dan borca, dan Nemočno je obvisel tale semafor na svojem drogu. Pa ni prvič. Ne vemo, ali je temu kriva zgolj nepazljivost ali malo| marnost voznikov (predvsem tovornjakov, kajti osebnemu v bi to dejanje težko pripisali), ali pa so krivci tisti, ki so semafoi postavljali. Morda bi ga pa le kazalo premakniti kakšen metei dlje od cestišča. D. B.