Izhaja vsak pondeijek, vedo «n petek. VelJ« actio leto SO lir a pol teta15 lir, a ut 7 jjj 50 stot. xa m n»e*#c 2 Url £0 etat Naročila se »prejemajo vuk dan. a naroča naj se tako, da poteče rok naročb« ob koncu meseca.|— Posamezna fcevtlks 20 at - Urednittvo tn oprava: Trat, vla delle ZuUecche it V. 3. Telefon 19-50 In 588. — Doplsi^naJ se poiljejo na urednlitVo Nefranklrana pisma ae n« sprejemajo, rokcpfst se ne* vračajo. — Oglas! se računajo v Strokosfi ene kolone 67 mm. Flnančitt oglas! po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski tn obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — ii ii i Oglase sprejema inseratnl oddelek .Dela*. V TRSTU, v petek 22. oktobra 1920. 1. Na svetu fe Se mnogo smrfr katere so mora unititl z ognjem In železom. lEfflll GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE JULIJSKI BENEČIJI Leto 1. ■ Štev. 62f Nasilttva proti delavstvu v Trstu Vlada prepovedala proletarsko manifestacijo FaSfstl napadli in zanetili poslopie „Lavoratorla“ Hi vstajamo Tolpa nacijonalisiičn h fai.aiUov je zopet navalila na delavsko imetje. — G* uča brezvestnih hujskačev, ki se bojuje proti svojim razrednim in narodnopol t čnim nasprotnikom je napadla takrat proletarsko časopisno ustanovo. Poulična svojat, kt dosega svoje požiganjem društvenih domov, je dne 14. oktobra t. 1. zanetila ogenj v prostorih naš h dveh listov ^Lavoratorija* in „Dela“, zažgala naše upravniške in uredniške prostore, razdej; 11 t skarsko opravo in stroje in opustošila celo naše poslopje. Ta družba brezobzirnih ljudi, takoim-novanih fašistov, — in temnih nacijon« lističnih elementov in intrigantov — ki že mesece in mesece strahuje prebivalstvo tega ozemlja z revolverji, bombami m petardami, upa s tenu sredstvi ustrahovati tudi nas, udu Siti misli komunistično proletarsko zavest. Hoteli so un č ti „Delo“ in »Lavoratore,“ hoteli preprečiti nadalnje izhajanje ob> h listov, dveh bojevnikov za pravice slovanskega in italijanskega delavnega naroda na tem ozemlju. Posrečilo se jim je tudi, da so nam pokvarili razne tehnične naprave m nam prizadjali občutno škodo. Bili smo res v bojazni, za „Delo“ kakor za „Lavoratore.* Toda mi vstajamo! — Bratski list „La voratore“ je mogel iz ti že v torek, radi tehničnih in drugih težkoč izidemo mi šele danes. Na današnji številki „ Dela se pozna, da nismo še dosegli normalnega stanja. T«>da glavne zapreke so premagane in „Delo‘' zapet izbija. Male težkoče, ki jih še imamo, odstranimo kmalu Mi vstajamo danes, samozavestnejši po-gumnejši in odločnejši, kakor kdaj prej, ker bogatejši za bogato, zlato izkušnjo! Ob priliki najnovejših dogodkov sc je očitno pokazala da sta državna oblast in njena obo rožena moč — dejansko brez moči in da se zadnja drži nevtralno ali prestopi na stran močnejšega tudi takrat ko se ne steže samo po imetju državljanov, ampak todi po njih življenju. — Tukaj so „mogočnej-ši“ fašisti, ker oni imajo orožje, oni imajo bombe in petarde in strežejo po življenju našega osobia, ki ni oboroženo, ki je golih rok predano njim na milost in nemilosti To je važen psihološki namen ob razvoju te države, katerega Imperativ je, da se tudi mi oborožimo. Poziv trenutka je, da postanemo mi enkrat mogočnejši, da moremo brani i svoja telesa, svoje imetje in tvoje živl.enske pravice. Pot večnega od iašanja in obotavljanja vodi samo do bede in izkrvavitve proletarijata. Vojaški diktaturi, ki si dfela v tej državi pot, moremo postaviti nasproti diktaturo proletarijata. Mi vstajamo bogatejši za bogato iskušnjo. Da je mogel iziti naš sobojevnik „Lavo-ratore" že v torek zjutraj, prej kakor vsak meščanski list, gre zahvala »Društvu tiskarjev julijske Benečije," ki je po dogodku sklenilo, da pred „Lavoratorj'em“ ne sme i?iti noben dragi list in to je tudi sprovedlo. To je vzgled razredne discipline, ki kaže globoko umevanje proletarske solidarnosti in poržrtvovalnosti. V trenutku, ko po devetih dneh, kljub ?s?m oviram, izidemo z novo številko „De!a,“ apeliramo na vse naše sodruge in sodružnlce, na vse naše kulturne ustanove, na vse politične in strokovne organizacije sir jm zasedenega ozemlja, da nas bolj kakor kdaj prej podprejo z denarnimi prispevki. Redkokrat smo Be obrniti na naše čitatelje in čitatdjice, da bi jih opozorili na njih dolžnost napram listu in njim dokazali vse težkoče o katerim se more boriti slovenski proletarski list Storimo to danes, kosotefkoče, vsled utr p-le škode, še večje in ko se mora pokazati koliko žhdjenske sile ima naš list. Za bratsld list „Lavoratore,“ ki je I3i. časopis italijanskega socialističnega proletarijata se je nabrala 2e velikanska svota. ».Delo'1 pa je edini list slovanskega proletarijata zasedenega ozemlja. Mi vemo da se denarni prispevki, s katerimi boste pokazali svojo ljubezen do »Dela", ne bodo mogli meriti z ornimi , Lavoratorja/-to*ia prepričani smo, da bo Vaša požrtvo vathott ravnotolika kakor ona italijanskega proletarijata, a ko ne še veŽjja. Mi vstajamo samozavestnejši, poguaiaejli ia odločnejši. Potek dogodkov Tu prinašamo poročilo o dogodkih po časovnem redu. Poročilo ie skrčeno na podajanje suhih dejstev in rezultatov dosedanjih preiskav; brez fraz in živčnih Izpadov, ki opremljajo navadno časnikarsko poročilo v teh krajih „Našl čitateljl in čitateljicc nas bodo gotovo razumeli. * * * Za dan, 14. t. m. {-predpretekli četrtek) je napovedala Itail.fan.ska Socifafabičaa Stranika skupno a Splošno Delavsko Zvezo in Sindikatom Italijanskih Železničarjev po celi Italiji manifestad^gke ahode. Hatruen shodov je brl jasno naznačen v izdanem man&sttt; Proletariat Itajije im zasedenih peknafjin na$ .vnovič pokaže svojo odločno voljo, da hoče azsSlMJ vladno prepoznanje Sovjetske Rusrje, da hoče doseči osvobodStev v.seb političnih to vojaSkih jetnikov. Odrejeno Je bilo, da se shodi' vršijo ob 16 iiri in da se delarvstvo v to svrbo od 15 ure do končane manifestacije vadnži dela. — Sledeč t emu pozivu so naznanile tudi preje-tarsSce oi^andza>o:Je v Trstu manifestacijsiki shod proti re-akciji. Shod’ naj fe? se vriil na trgu Donadoni. Naznanilo shoda Je dalo tržaškim fašistom povod,’ da so sdclicali na predvečer napovedane msnfestacije svoje zlt-crcvan;«, na katerem so »klepali o svojem zadržanju napram odločitvi tfža&k'.]! pr<£etans.k'h organizacij Sad teli sklepe/v in premi Sijenih naklepov so bili itepaikii, ki so v ostr.1i' in jasnih .besedslh prerokovali preteči nepad na tržaško defaivsfivo. — V lepakih se g!®si mod drugim: »Noben shod za Rusijo se ne sme vrHitis ne danes, ne Jutri. Ker to bi bil shod {»od Italiji. In to rekoč znano, da zadostimo svojim težnjam, ako smo odločni, da stresamo proti. vsakomur — če Je treba, — proti vsakemu, ki se zoperstavi najvaiu naših vrst.« I-taiojaaske oblasti, tki cd svojega .prihoda v odrešene kraje do današnjega: dne stikajo po žepih najmArneiSega držarvlJana: Julijske Benečije, da mu odvzamejo nevarni noiiček, oblast? fc; naplenijo vsako kc&Skaj bojevito parafrazo mireijobnega časnikaa-ja, te oblasti so na dan 14. oktobra — globoko zamižale. Ves italijanska politični nn vojaški aparat je na ta dan bil bre7močeo. — Naši mladeniči na dežeS, ki so se že tedaj pregrešili! — s peitfem podoknice zoper javrti mir in red, si ibodo dobro zapomnili besedno igro, tržaških fantov in njih početje, k} ostaja pred očmi ic!Ma®ti nekaznovano! Be>i lepaika, id j’h je dala po tržaških zedovih prelepiti '»Tržaška zveza bojevnikov« so kili napasena* predfrgra nasfaljnrlh Ajigcdkov'. Ob 10 uri zjutratf le po&Jijnai oblast ielefo-otčno sporočila prepoved shoda. Prostor na trgu Donadč*?;: .Je fciJ kmalu po pmvšb popoldanskih urah zastražen cd močnih kordonov čet. — Detovsta-o, ki j-c ob 15 tari zapustilo delo, dSsoJplTiirano in sklenjeno kakor zmeraij, se je v tem časru zadržalo mirno in ni niti naj-maoje poskušalo, da bi predrlo kordone. Ne tako fašisti, Id eo nosil' že od prednjega večera 6*n» v srcu prem‘Sljen naMep in ga hoteli na vsak način izvesti. On} sto se zbirali .v ma»-lih in večjih skupinah na zloglasnem Garibaldijem trgu £n s« aumlpvo sprehajali po Istoimenskem korzu. Naijraje so picstajait ob vhodu iuliioe Madomna, kjer se nahaja Delavski Dom an pred .poslopjem aocijaiiisfcičnrlh listov »Lavotrafianja« in »Dete«, v >ulici Zudecche. Pšli deiarod šln feafe;«. Sodr. Salvador,i uvi-devšj., da zavzemiUje stvar resen značaj, je pozvat delavce, da se odstranijo. V tem potegnejo imenovani trije fafisti revofverje iz žepov ia gočefc so stre^att iprAtj cdhajatfočm delavcem. !*fetro Beni pode ranjen na ttta. Iz zadobljene rane hi *e dalo sklepata, da se je sam rani}, ko .Je nesrečno manipuKral z revolverjem. fJelh fo pni ranjene« dneva te on je da} alarmno znamenje za sledeče brezumno streljanje in lov po ifiržaškiih ulicah. Omenite maramo, so biti prcdl;dočeim» prerelcanju in stresanju priča štirje stražnik}, ki aaao gairužB. ^ z mezincem, da be to .prezrečiL Sploh so tx£ ioaiiava sicAžaJki na ta dan zelo brezbrižni iin niso zaklecali notenemu početju svojega urad nega »stoj.)« PrJ tem prvem spopadu sta -bela l anienai tudi Bruno ^ Mrak, 21 Jet star, stanujoč v idici Ca* oorva' 5t. 21, ustjraJJen med begom v vra/t in Domenico Rossit, dela.rec, 26 let »far, stanujoč na Garibaldijevem t^u šL 33. Po tej uvodni epfeocfe ise fe zMt&la pa &ii-čimdalje več faSistov. — Od Goi-"®*ievega trga gor pridžr>a v tenj Času na Ga-torzo 2 revc-lverjem v Vaki neki fa-kf je 'obrajen proti #aJ5skwn, fci so prihajali po vgci dol — tekih petdese* ,po številu — krifei: ,IC ijarnl Vsi m trg UmO, kjer so vsi oaJij -- Ta f&z Q2j fc prcv^irij jkraljenj straZ^ ob dovodni ulio! k po^opjui n-Lavoratorfa*. In res! Ko Je skupina petdesetem fašistov prišia tam m:mo, je šla košček potil mimo straže naprej, naenkrat pa se fe ustavila in se okrenila na desiso v dovodne tdice k prostorom »Lavoratorja«. Fašisti očiSi zunaj, Je srna-(irato osobje ie za prehoden, navaden pojav m» trža£'c'h ulloah, zato je d randto mimo kri. To tembolj, ker nihče ni ved 1 še o dogodku na Garibaldijevem trgu. Sele močne detonacije, kt se j'h je slišalo takoj 2a tem, so vznemirile os.obje. Med edospjoizijanii v spicdnjah prostorih, se je os.ob;e .Jedo vtbšraiti ^a hodniku v prvem nadstropju. Četo pcssSopje -se Je tresle*, š:.pe so pokiale in zid;ž€®i — spi®tl'"'.> v 'beg skoz} okno, ki vodi na z* daj ležeči vrt na prosto. Še na begu Je «taio osobje pod streli fašistov, ki so spremljali ležeče s klici: Vigli-acolif s-porchll Tira* tiral (Umazani strahopetci! StreljaiJ, .streljajf) Na .tem begu je bil ranjen v nogo sodr. Juraiga, tajn k »Zveze prometorh delavcev. — Koma} taikr-vt, iko so fašisti zgub:ii bežeče iapred Oči, so pc vehidi s streljanjem in 6« vrnSi v notrMsJost p— kfer zo m.čeli oprasvijati svoj posel. Na hfiš!no, ki je .Oistaia v poslop'« s« #aš!«tš nastavil! revolverje in ji ukazal zapriseči, d« v zgoraj*n)'h .prostorih ni uradov »Lavw«tcirja«. Sodr. Salvadorja, ki src fe nahajal g« v prostoiJh eo natepli do krvi. Ko so postaB fašisti sam! gospodarji .prosioroiv, so vse prebrskaj, odnesle kar .se je dala, drugo pa razdejal. Nazadnje so znesli skupaj kup papirja iz raznih oddelkov Ist zanetlJi ogenj. Se predbo fe pretekla ura časa od prvega Incidenta na GariibaCdžJevem :ttrgu, {e b'lo že vse poslopj* v pJamecftt DcSti ognje^ased kljub temu, da so blSi prekasno cbveičeni dn da so jih fašjfffc' «vira& pri rjhovem delu, storili pogumno svojo dol&iosit. Teda ogenj so pogaisiii!! šele takrat, ko Je zgorelo že celo upravn-štva in večji del uredniških ©ob. Skoda, katero {e utrpe-io poslopje Je velikanska. Urad} iso škorci .vsi1 nerabni oa bivanje, Kupi og!$šča pofludva^o pode uradnih .sob. Pre-rri*čn:nft, la nteo z&ar*le, so razbiite: knjižnice, r«ižne omare to pu&ift, vise je opusiošeno. Zdolah v tiskarni {e Sbcda najznatnejiša. FaŠ!stl so ■udarjal*1 po :»IincUiypa}i« (rtaivndhi-) in rertafivnih strojih s kladtvom. Ceic4oupna škoda se ceni na milijon Ur. — V ponedeljek dožla «odn.:ijiska komVja za ogjed na Kcu mesta je mogla ie koa sta tirati veSMoost Škod*. — Proti krivcem, ki 'so znanj, se bo scidnijaikio postopala. Poteg navedenih dveh ranjencev so bili sprejet! v občinsko bofcišnkro le a&edefr. Giuseppe Btsria, dijak, 16 hit star, stasoaječ v ul. Stop-pani 3; Nioofto Dit Bari, 19 let star, stan. v ul. Riiborgo 19; Francesco Lipez., 50 teit atar, stan. v ul. Okno 13 m Pietro Belit, 3f let st,ar. Vsa ranjems od revdvensjdh strelov. Ob 2 uri po noči sta «e i.dednjlOT pridružila še: Giuseppe Miocchurli, 28 Jet star, stan. ke t vsakokrat, ko stope deiarratfvo v stavko. Takrat je proglasiš (ržaški pnoffetarijait sam stavko! Četudi Je bela stavka spontana, nepripraivacena, se vendar vse deSa\-st\‘c vzdržalo dela. Pro-tetart|at Je debro razumel zahtevo, katero so startfl dogodki {neteide^a do* m nje§a,vo pcoletanico caveet. On je pfcjJm^J v ostalih središčih Julijske Benečije se je vršila manifestacija brca posebnih dogodfcajev. V Keki so fašisti in d’An!nunza/jevi arditi «e-žgaiii Delavki (Dom, V Genovi se je ytš:;!&i maniifestaiCfflja.' za (Rusijo in za poJiifčne žnfcve v majlepšem redu, Noibenih dogodkov. V Livornu ^e bilo zdržanje od de?a popolno. Na zborovanju sta gavorila sedruga Mo-digliani in Capocchi. Na glavnem kolodvtoru se je vršiio ziborovanje železničar Je v, katerega se je udeležila brezštevilna množica. V Palermu je bil v noči na 14. i. m.. ubH tajnik kovinarjev. Palenmski proiletaaijat je proglasil! generatao stavko, ki je iaapadia naijlepSe. V provinci:#1 Bari Je prišlo do krrviavuh kon-fl'kiiav. 12 mrtvih in> 80 raalenih. V Massaffri, provindija Lccce, so nn.ciblii' manifestacijo di-v-jašid karabinjerji. 1 mrtev in 18 ranjenih. V mestu NapoH je izpadla/ mamllestacčija z vel‘kam zanosom. Sprevod delavcev s stoterimi ■rdečimi prapori «e je pcanikai po g!;avinth ulicah na: 'trg Munic ipii!, kjer so gcavniii zbrani mno-žici sledeči scidrugi: Brcsca, Cecchi, Steiaaile, De Fazčo ia Bordiga, — Nikakih incidentov. • • o Manifesta- Ue za Rttsfo In proti reakciji v Italiji V vseli središč.h Ita-l ije, tudi v majhnih me-•j^tili, so izpadle manlfesitiaedje za Sovjetsko Rusijo ain proti reakclJS najvel:častnejše. — DeJarvci so pevsod zapustili delo ob uri, fci Je ■bila določena cd vodstva Itia4:janske Soclj.ali-siične Stranke cn Splošne Delavske Zveze. — Številni poskusi iomriočne 'buržiuazaje, da. pre-pnečt iuaaiuieiUici^« alt da -zmifctujila njihov učinek, skj se pcipolnoma izjatovili. V različnih mesitjh Je prišlo do spopadov med’ delavci In kraljevimi policisti!, kateri so izzivali)- sporazumno s laš stl. V Botoojj so se po zibcrovanj.u odpravili de-tevci proti zaporom, da osvobodijo iplitične jet-a:ke. Pred vejamo potecistov tv ulici Carto-lenie so se začelij spopadi z bombami dn streli fa pušk. En pc3ic!)jsfki brigadir in en §ocljaSi3t je mrtev; razuntega je bilo 15 .ranjenih, Neka-terf izmed ranjencev se oahajjajo v Jako nevarnem stanju V četrtek zvečer eo proglasili de-teivci generalni1 štiraijk. ‘ sklepi boloniskeso sestanka V Bolonji se |e vršilo 19. t, m. zborovanje zastopnikov vseh najvažnejših političnih ln strokovnih organizacij, da proučijo položaj, ki je nastal po manifestaciji z dne 14. t. m., in da določijo sred stva v svrho nadaljevanja zapečete agitacije. Zastopniki so konMatirali z največjim zadošče njem, da je masa pri zadnji manifestaciji dovolj jasno pokazala svojo proletarsko energijo in dl. sciplino, ki naj bo resen opomin vladajočemu raz redu. Zastopniki so sklenili, da se bo proietartjat posluževal vseh sredstev in v svrho dosege vseh svojih zahtev. Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija: ^ Zastopniki političnih in gospodarskih organizacij, ki stoje na »tališču razredne borbe, zbrani v Bologni, da proučijo položaj, kateri je nastal po manifestaciji z dne 14. t. m.: beležijo z zadoščenjem, da je izpadla zadnja a-gitacija najveličastnejše in da je pokazala revolucionarno zmožnost italijanskega proletarskega razreda in njegovo pripravljenost za vsako borbo. Ginjeni pozdravljajo nove neizogibne žrtve reakcije, katere vzbujajo nove energije v »asi in nalagajo proletariatu dolžnost, da jih ne pozabi in da se tudi za nadalje oborožuje. Protestirajo proti postopanju vlade, ki je zaukazala aretirati nekatere strankine pristaše. Opozarjajo vlado, da se bo agitacijo za politiC ne žrtve ia za komunistično Rusijo, ki se je za-počela z manifestacijo z dne 14. t. m., nadaljevalo in jačilo v oblikah, določenih od časa do časa, dolder ne osvobodi vlada političnih jetnikov in ne pripozaa Sovjetske Rusije. Pošiljajo solidarne pozdrave sodmgoaa Julijske Benečije, žrtvam zločinskega fašizma, katerega navdušenje za barbarske podjetja izjemni režim te pokrajine. Zavežejo ae, da e tem momentom strnejo v ne premagljivo falanga proletarske mase, ki naj krepko zavrnejo izzivanja zahrbtnih morilcev, hlapcev nacionalnih in internacionalnih kapitalistov, ravnotakim orožjem, kakorSnega rabijo buržuazij-skl tolovaji proti proletariatu, kateri se bori z« svoje najbolj upravičene in vzviSene zahteve. Na predlog »Italijanska Anarhistične Zveze« in uredništva lista »Umanka Nuova«, da se začne z nabiranjem prispevkov za bratski Ust »Lavora tore« v Trstu, sklenejo enoglasno vsi prisotni za stopnikf, da nakažejo v ta namen organizacije, katere oni zastopajo, čim večjo *voto v Znak proletarske solidarnosti. Ii Vosommi 14. oktobra U Trotu se Je nedavne odlgrao jedan prizor, koga trSčaaeki proietartjat neče ni kad saboravitt FaSisti su erušfii i zavalili zgradit tiik&re l ured- ništva dvaju socijalističkih listova — »Delo« havoratorei. 15, oktobra izašao je taBjanski proletarijat u dvosatni generalni štrajk, ti znak solidarnosti sa Sdvjetskom Rusijotn. Osim loga, bio je ovaj štrajk uperen i protiv reakcije, koja je ponovo počela, dizati glavu obzirom na Sovjetsku Rusiju. Vlasti su zabranila svaku demonstraciju u vezi sa tim štrajkom i zato je taj veliki blagdan proletarijata pošao u Trstu bez svake demonstracijo, koje su prije bile uvijek pratioc sličnih prizora. Ali demonstracija b5ista, protiv organizovanog radništva, vlasti nisu zabranile. U pet sati poslije podne, kada su ponovo staviti u kretnju točkovi industrije, nakon dvosatnog mirovanja, doila je rulja faiističkih razbojnika, te bombama i vaitrom uništila tiskaru i uredništva pomenutih dvaju listova. Taj prizor je teško opisati, da bi čitaocu podao vjernu sliku tog divljačkog razbojništva. Naoruža-ni bombama i revolverima, provalila je ta rulja slabi kordon policije, koja je tek forme radi bila po vfessiima postavljena, da lobor.e čuva red. Ko je imao pril iku da sa strane posmatra ibcH bu« policije i itih razbojnika, taj se je mogao lahko uvjeriti, da su faiisti i policija jedno te isto. Odmah kod prvih hitaca sa strane fašista na prozore >11 Lavoratore« policija je uzmakla i o-tvorila tima razbojnicima ulaz u samu zgradu, koja se je u tili čas pretvorila u pepeo i ruievine. U zgradi s« nalazilo oko dvadeset drugova i dvije drugarice, kao i ameriški konzul i dopisnik jednog američkog lista. Pošto nijedan nije imao oružja za obranu, a obrana bi bila i uzaludna protiv brojno jačeg napadača, s vi «u morali u biiegu tražiti sipa s. Jedan od drugova je u bij egu naatrfe-Ijen, no rana nije opasna. Drugi su se bljegom apasli. Pitat če se netko: zar je moguče takovo divlja-ttvo posred bijelog dana i to u gradu, u kom? ;o svaki drugi polaznik vojnik, policaj ili financ. Da, moguče je, je rto nije samo zločin divlje, pijane 1 neodgovorne mase fažiltičkih razbojnilca, nego je to dijelo same buržoaske reakcijor.ame vlaeitl, koja se na ovaj način služi fašistima kao mrtvim orudjem u borbi protiv organiziranog re-volucijonarnog radništva. Da, moguče je, jer to nije samo zločin divlje, ako i ne oficijelno, ono privatno po odgovornim osobama te vlasti, svijedoči več i to, ito nijedan od fašista nije uhapšem, ma da ih je cijela rulja (400—500) demonstrativno prošla gradom, naken su obavili svoje »junačko« djelo. Ali zato je policija drugi dan provalila u glavni stan radničkih sindikata, polupala mnoga stakic, obila pisače stolove, tražeči bombe i druge dokaze ^veleizdaje«. Koliko ironije Ima u torne. Fašisti, kojl naoru-žani bombama i revolverima pale i ruše radničke domove, tiskare i uredništva i zalim kao »pobjed-rnci« prolaze ulicama, ostaju netaknuti, a radnički domOvi, koji su predmet fašističkog terora, se premeču. Svakom zdravo mislečem radniku u.ots oiti jasno, da vlasti pokrivaju fašistički teror, Jer da to nije, pošlo bi k njima po bombe, koji ih imaju, a ne radnicima, kojl ih nemaju. Na 6vaj zločin buržaskih plačenlka odgovorio ja drugi dan trščanski proletarijat generalnim Straj-kom, koji je, moram nadpomenuti, inicljativan ne vodstvom, nego samim masama. Osim jednog odredjenog zahtijeva, da ne izadje nijedan buržoaski list, sve dok s* ne omoguči kidanje »II Lavoratore«, drugih zabtijeva ovaj štrajk nije imao. Tim manje je ovaj štrajk mogao popri-nuti agreslvniji smjer, jer s uveč istoga dana IzaSU plakati, u kojima je vodstvo pozvalo radnlke, da aastave rad, jer da štrajk nema smisla. Ipak je u krieposti ostao zaključak: da neizadje nijedan drugi list, dok ne Izadje »11 Lavoratore«. Taj zahtijev su proveli tipografski radnici i nije fzišao nijedan buržoaski list, dok nije izašao »I! Lavoratore«. Time je taj prizor svršen, no još dugo če ostati u uspomeni klasne borbe radnika ovoga grada. Radnici se iz ovoga prizora moraju ntRogo čemu naučiti, 1) da je svaka buržoaska vlast tu damo zato, dal štlti Interese buržoazije; 2) da burioaska »demokracija« znači tiranij.u za radnika; 3} da se je radnicima nemoguče služiti buržoa-skom »demokracijom« *a provadjanje svojih principa. 4) da je proletarijaitu nemoguče osvojiti vlasf bez sile, Jer eto, eilom »e služ* buržoazija protiv radnika, čim postanu opaši po buržoasko uredjeoje, pa makar vodili svoju borbu i u granicama bur-žoaskih zakona. Kad nastupi takov moment, da ekzistenca 1 život i radnika doiaze u opasnoet pred furijom burio-azije, onda se diže zavijesa poslijednjeg čina u igri buržoaske »demokracije«, koja se sad pokazuje u svom naravnom obisku buržoaske diktature i proletariatu onda ostaja da bira: Diktaturo, buritoa-zije ili Diktaturo proletarijata, srednjog izlazti nema. Apel na flelovce zb zmago Komunizma FIRENZE, 21. Zborovanje strankinega vodstva je izdalo na delavstvo apel, ▼ katerem poziva proletarijat aa boj za dosego končne zmage. Apel so podpisali val viiji organi proletarskih organizacij. Besedilo Apel prinesemo prihodnjič. Sovražnosti ned Rosilo la Poljsko se ia- DUNAJ, 21, Po dem ractijobrzojavfcah fe Moakv* a* sovražnosti aa nteko po^Jrl froat! ia vedno aiidaijajejff. loži meifansklli Časopisov o položaja 9 Rusiji RIM, 29, (T.) Ltst »Epoca« piie: »Nateam poročevalca ▼ Revaiu mbo naročili, da aas brzojavnim potone obresti, koliko resnic* je aa vesteh, Id govorijo a revoluciji t notranjosti Rastjo ta krotijo po Evropi, Sto njegoT odgovor: Vse vesli o nonfaik ▼ Moskvi la Petro-grada, • uporih ▼ Sibiriji eo popolnoma is. 9~ ailifeee. Raaihjeaa porodila o notranjem po-loiiju Rusije 90 neprestane bmajdbe ntflfiin ekih časoptor, f - ............................... ' Jugoslovani sc držijo pasa A CELOVEC, 39. &l)nb posredovala meda«« rodne kooUiti ostajajo JiMfosloranske čele g« vedno ▼ ozemlju glasovalnega pas« A, ki ipripada po izidu plebiscita N. Avstriji. Jugoslovansko poročilo. LJUBLJANA, 14. Pri koroškem plebiscitu Je bilo oddanih okoli 40.000 glasov. (V uradno objavljenih jJSabovaMi imenikih ie Mo vpisano samo 38.525 glasovalcev. Odkod ostalih 1500?) iNemci imajo okdi 2000 glasov večine. Dognano Je, vsej Jugoslaviji vlada velika! razburjenost. V Parizu preučujejo PARIZ, 20. Konferenca poslanikov (e začela proučevati nov ukrep, da se doseže izpraznitev plebiscitne zone A na Koroškem, katero «0 aa»edle jugoslovanske čete. Mko-pollsko volna Boji pri Minsku. DUNAJ, 19, BcJišServdiko poročalo od' 17. t. fn, pravi: . V odseku Spask in MoJodečno se «£tt;o nafte 'čete v nove postojank«. Prt Minsku napreduje sovražnik. — Po srditih kolih, Id so trajal} nekajj dimi, itzpraiznfX smo 15. t. m. mesto Minsk. Vzhodno Sluzka na>-darujejo bc$. Jušne fronta: V odseku BerfsJav smo v protinapadu cidbiii eovnaižnžfet. Zajeti smo preče} plena. Mir ned Rusijo in Finsko, DORPAT, 15. Mdr med Rusijo an Finsko Je M podpfsan včeraj Politični pestnlK Predstoječi koogrce avstrijskih godjatistor. Kongres sodjalistične stranice je sklJcam za 5. november. Na njem se bo ratzpravič.alo o Jako vaiboah vprašamjrth. Oton Bauer se je pred kratkem iafanii, da socialističaia stramka ne bo vstopiiat v nilkalko koalicijo in se ne bo v nobeni obl’ikii udeleževala deJovanja v vladi; dovolj je mečna, da kljubuje vsaki reakcij. Grški kralj na smrtni postelj. Poročila iz Aten trdijo, dal se grški kralj bori s smrtjo. Za slučaj kraljeve smirbi je sklenila vteda sklicati zbornico, da začne s pripravami za tae-novainje regenta. Naravnemu dediču, princu Pavlu tai se ponudilo prestol. Volitve v Avstriji. čeiravma manjkajo Se ne-fcatemi podatki iz posameznih pckrajjšn, smemo 2e danes trditi, da bodio krščanski socijalci odnesJi zmago pri teh volitvah za narodni zbor. V obliki katoliških kicmgrcsav bo razvijali so-ciijalci največjo a^itoetjo in so pridobili zase ivse žene, tako da lathlko .rečemo, dia so ženski glasov« odločili njih zmago. Od 48 dunajskih mandatov so dob!i!i socčjaflisti 28, socijaiai 16, nacitanaiJc} 3, meščanski liberalci 1. Čehi? in Zidfe so izgubili svoj mandat. Soejalislti so izgubili' 4 mandate. V Dunajskem Novem Mestu, v Komeubutrgu to Kremsu izgubijo tudi?' nekoliko mandatov. V Gornji Avstriji so dobite so-cijaitei 4, v Spodnji11 Avstriji 3 mandate več ka-ikor pr} zactajih votftbvah. Med fcmctjeniml poslanci na) Dunaju se nahaja tudi bivši1 zunanji n»5n:stier Czernin, ki Se b'l izvoljen od1 liberalcev. DoseJ-aiji Je izvoljenih 51 eoaijatlistov, 62 eocLjalceiv, 12 pangeTnamistov, 1 liberalec in 1 »(giairec. Manjkajo še podatki iz nekaterh dkirafev Spodnie Avsirije, Štajerske in Tirolske. Dosiediaj so prdioMi1 socijalct 1>1 mandatov; od tel* so izgub-'® socrjalisti 6, pamrtermianfeti 3, Čehe 1, Židjje 1. Razuntega so izgubi® pan-gemnanisti še 1 mandat, katerega je izvojevala rnetva ajraima dtpamika. — Evo rezultat Ren-nerleve pot'tike I Avstrijski* socdjajpatrijotile, keitierimr natčekije dir. Renner, so sedeli precej česa pri državnem- koritu skupno s krščanski -mi 9n so imeti in ftnafo še vedno dtavolj ro-ltengainth sredstev, kaibera jtm pr:naSa.)o na Ounai) mnogoštevilni agenti bivšega ccsatrjfai in Ktuia Kasia, ki se precej dobro počuti v Švici. — Zmage krfc&an-•kib sacrTfOcev «e veseiio francoski bankirji, Iti »e naivdušujefo za združenj« Bavatske in »ipaldh dtežel v emoftoo feaitoliiko državo, e ka-tfc» klerdsailaink kraljem Kartata na čelu, da farepratfiVk ogiadtaijenOe Avstrije x Nemčtjo, kar bi Mo za zmebgosžatvino Franovo jfteah strahov. Franoos!) n«j vedo, da bo njih veselja in xme-goetovja kmalu kcnec. — Avstrijske volitve so dobra* lekcija za eocžjaidemiotoate. Pravi soci-talf&ti nTmiajo nlkaketga opravila v ustanovah, podobnih duiKtVdtf narodni skupščini, in naj-manf sme$o pakttratl z meSčanskami sitramkamJ. TečaS. u francoski (a angleški fezik ter kta-Ljamsko, slovensko in nemško korespondenco ter staaografjo in posebni itečajt za deco v Tisto* Spioneča se vsem onim, ki so se že vpisat’, kalfcor tudi omn, W se 5e tmsljjo vpjiati, dis »e prične pouk v torek, 19. L m. za> fran--coska in v sreda, 20. t. m. za engleški jezik in stenografijo. Kdor se želi pricvili, naj stori to neaisudeona, ker na poznejše prčaive se ne bo meglo rzAraif. Prijave &e sprejemajo vsak dan od 12 do 22 v vHa GfOvanni Boocaccšo 3, vrata 14 (poleg južne posttaje). — Našim ljudem pri«»ročan»o najtopieje učenje -teh vekvainih svetovnih jez'fkov in stenografije. Polom nodionoiistiim politike Na KosoSkemv v zoni A, je prebivalstvo brez-dvomno po večini slovensko — im vendar je gpaw?yaiai zna4na večina xa Avstrijo. Tia» slučaj ni ■c&agrijen. V Severni Slezi ji je pred vojno offcielna nemška ivmk«niuk tiutietika jzkaoa-vala konw4 20% Hameev in 70% Kaiubov. Ko p« je prillo do plebiscita, Ja ^aconnato ikore 9596 itoruDBkh Katubav ** Nenč|» in proti Ao^sia. Naši Moijooa&ti ko biaznl in se vprašujte: zakaj? Nam pa je stvar jasna in sajna ob sebi rszum^vv«. In afeo hočete imeti Se tretji vzgled, uveljavite Wifeonovo črto, odrežite Reko od zasedenega ozemlja, ter dajte postojnskemu oikraju plebiscit, pa boste videli, aii bodo glasovati naši Pivčanl za Itaiijo ati Jugoslavijo! Kapital.'stična gospoda ima1 pred! očmi samo Interese svoje trgovine, svojih tovaren in sakojih podjetij in vse drugo so ji deveta skrb. Ona misli, da se dajo naravne gospodarske enote kiar tafco, meni nič tebi nrič trgati, kakor se koanu zdi. Kaj je zona A brez Celovca, kaj Pivka brez Trsta, kaj dcina Reke brez Treta ta brez Reške? Naolonalisbični kričači v Lnrb-hjatni lahko prirejajo famfarade po ijutljanjikh ulicah tudr brez Celovca, brez Reke in brez Trsta — s temi še lažje, ker se s temi imeni opijiajo in fantazirajo o novih kapiitalefčnih vojnah, toda niaš kmet, naj drvar in naš ogljar, čijih želodec je odvisen od teh trgov, mislijo povsem drugače-Misli pa še ptosebno povsem drugače v teh revolucijonarnfh čas'h koroški krnet, v kol kor sloven&ki, je žrvel do razsula Avstrije v otnra-čju najbolj zakrknjenega klerika^iama. Nemci so propagiral' svoj nacijonadizem med slovenskimi prebivalstvom z geslom »proti kJerika-lizui« in vse, kar je bilo koiička>} šolano in pro-svečeno, je što z* njiimf. Inteligenoai, Ja je iz-irajila s (kmetskih vJisit, je šla aii s klerikalci in je bila radi tega ljudstvu zoprna, aii pa se je brigata za svojo zemljo, v kateri se Je trebalo nekodrko boJj boriti za vsakdanji' kruh ka>koir na Kranjskem in Štajerskem, to5ko koiikoa za lanski sneg. Sla je tja, kjer je lažje vspevala sula, se je vrgla vsa ta •; čnbeiiti^enca« kakoT podivjana hHena na raztečne špekulaidje v sv.ori podivjane hijene na različne špekuiLacKe v svoji domovini. Seveda ne sama, ampak ž njo se je vsuio na KoreSko še vse kranjsko, primorsko in štajersko veriiništvo ta to naj bi bii raj za koroške Slovence. Korošec se Je osvobodit fevdalne habsburške dinastije — in cm nef/ bi se sedaj uklonil dmgš dinastiji, o kateri se n*i mogel nikoli predstaviti nič Jepega in dtbrega. V Avstriji sedaj repubjika — četudi buržuazna — vsm brez dtakančzma, v Jugoslavijr bankanska, l^Tan-ttasloa momiairhija z najboij brezvestno odenuško in primitivno kapitalistično buržuazrjo, kar jo svet postna. Korošec je videl v Jugoslaviji delavske .pogrome za časa železničarske srtaivke. Videl je kako so se po \rej Jugoslaviji pctoile ječe z delavskim proletariatom, videl, t-soče železničarjev brez kruha na ukci; videi je, kako so se v Banatu polnile z vodo napolnjene kleti s srbsko gorvorečim4 deta/vci, katere je puščola jugoslovanskai poferja tako dolgo v vodi, da jim je odpada-IO meso od kosti; videl je, kako Je soklateiska deKIa brez usmiljenja jutgosio-vanskermi delavstvu po1 »dvajset I pet«; videl je, fcako se godi slovenskim rekrurlom v južni Dalmaciji in Bosni; v:del je srbski carrinski sistem in srbsko carinsko nredništve v Mariboru in Ljubljani; videf je jugoslovansko tiskovno svobodo; videl je jugoslovansko obsedno stan še v svoji lastnj zemiji; videl ie — genena&a Maistra — in ta Korožec naj bi bii glasoval za Jugoslavijo? Dosti z-ahtevaš, o buržuazija Jugoslavije! Poleg tegai pa je moral videti slovenski kmet na Koroškem, da je ves ta plebiscit samo kapitaistična komedija. Najbolj slovenski’dolrni na Koroškem — ZiLsfci dolini — se ne da plebiscita. Nobeni drugi sporni krajini se ga ne da. In tu delate ena kakor druga stran z naj-koruptivnijimi sredlstv''. Vino, žganje, cigare, denar — vse to se ponuja, z vsem tem se mami. in bega Jf.udi in to naj b£ bil — pfebi^cit! Nam k‘cmiun:istom je vseeno, kar se ’e zgodilo sedaj na Koroškem. Mi ne priporna v amo noben:h mej, ki jih usbvanja k aptaii stična bur-žuiatsija s sviejimi koruptnima. metodami, pa naravno. da ne prtonavamo tudi sedanjih mei na Koroškem. Toda ppvedlati maramo, da smo si tudi buržuazne plebiscite nekdrkD drugače za-mšJia#. S svojega staliiča pa ponovno pribi jamoi vsak plebiscit in vsake volitve v kapHaltisttč-nem sistemu morago biti koruptne in »ato ne morejo bHi pravi izraz ljudske volje. Komedija le, snovait?' države in gospodarske enote na osnovi narodnosti. Narodnost ne more biti svobodna dekier obstojajo carinske meje, t. j. dokier obstoja kapitalistična držatv*. Kulturni razvoj vsake narodnosti mora biti neodvisen od upravnih mej. To pa je mogoče samo v komunističnem gospodarstvu in samo v državah sovjetonr. Sfovencl nismo bijr še oiikofi narodnostno tako kruto razkosani, kakor danes in zato se imamo zahvaliti kapitalističnemu imperializmu. Naša kulturna rešitev je samo v komunizmiJ. ._____________________ 12 STRANKE Važno strankino zborovanje 13. t. m. se je vršik> v veliki dvorani Delavskega doma ob v«J'k4 udeležbi sodrugov strankino zborovanje, da se razpravlja o moskovskih tezah odnosno o sklepu H. kongresa) Komunistične Internacijonalte {ormuHranean v 21. točkah, glede definitivnega sprejetja strank v IH. latemacijcnaio. • • • Predsednikom zborovanja je imenovan sodk\ Hacker, ki odda besedo poročevalcu sodr. Regentu, Poročevalec oriše kritični položaj, v katerem se nahaja sedanja družba in pravi, da se mora sedaj Jasno ta ocBoirto izraziti svoje mnenje. Kakor so bie v letu 1914. stranke prisiljene, da se izjavijo za vojno afe proti ^-ojnt, tako so tudi sedaj stranke socialističnega Značaja prisiljene, dat se izjavijo jasno In odločno ali za Teformo (torej za sodelovanje z burituazijo) alt za revolucijo {torej proti vsakršnemu sodelovanju). Italjanska SocjaKstičnar Stranka, ka>-teri pripadamo, je že pristopila k Tretji bfter-nacfjonaši ta vsled tega se ne kt smelo več govoriti « ten predmetu; vendar Jmekno t stranki elemente, U so se isjaviH na bolonjskem kongresu m Tretjo IntecnacHonaio, toda storili »o to le iz floortumzota. NShotuo aotetično is mci^do pojkaovanje Je Mo laadftao. T« nam posebno priča delovanje periatmentam* skupine. Na drugem kongresu Komunistične Inter-nacijoaaie v Moskvi Je bilo sklenjeno, da se mora iz onih strank, ki so pristopile Komunistični Intemacijonali, iztrebiti vse oportunistične in reformistične elemente, ki so s« pn-kradti v iste. To i-ščiščenje se nkakor ne tiče onih strank, ki so nastale potom razkola, kakor na primer 'Neodvisna Stranka v Nemčiji, Komunistična Stranka v Nemški Avstr"ji tn druge; to izčiščen'j e iae tiče le enih strank, ki so pristopile Tretji Lnternacijicmali kot celote, kakor je slučaj pri naši stranki'. Drugi kongres Tretje Intemacijonate je določil v 21 točkah, kako se mora postopati pri ■izčiščenju reformistov in oportunistov iz stranke. Čeravno so strankini čascprsi priobčili ! Za „Tbkoml sklad Dela" Ital ganski sodrugi so se sijajno odzvali pozivu svojega Hsta »II Lavoraotre«, da nam priskočijo na pomoč. Celokupna svota do« tih prispevkov znaša še 133.203'50 L. Tudi »Delo« le strpelo veliko škodo. Tiskovni sklad »Dela« znaša Me nekaj čaz 1009 L. Sodrugi In sodm-iice. To itevtio moramo v aajkrajiem času podesetoritL Tiskovni sklad »Dela« je zrcalo Vaše požrtvovalaostf. Konec stavke rremva|drih uslužbencev. Med zastopniki brammaijskth uslužbencev in tramvajskimi ravnateljstvi se je dosegel sporazum. Vprašanfe nešerja orožja strani tramvajskih uslužbencev nag bi odločila pristojna oblast. Ravnateljstva priznavajo dela\xem odSkcsliaino 100 lir za dneve stavke ta v slučsfu, da najde rimska komisija detovske zahteve opravičene, kar je izven vsakega dvema, se nah-edena odškodnina zviša. Včeraj je začel tramvaj zopet voziti. Plačevanje šolnine na univerzah v kraljestvu. Vsled novih naredih, ki jih je izdalo ministrstvo Javnega pouka, naznanja osrednji urad za nove pokrajine, da se za &efcko leto 1920-21 ne obnovijo več posebne cCajšave glede oprostitve plačevanja visdkcScCske šejnine, ki se je dovdtavala v .prejšnjch letih ^ (com iz Julijske in TrentrnsJce Benečč|e. Omenjeni vis-cko-žofci se oprositiijo :pla;čevania šcfn:ne raizen v slučajih uboštva, navedenih v spTttšnih <3>o3o-čnlčh akaidemičnega .prafv-feka, iudr v slučaju, ako nadaljujejo štud'(je z dobrim uapehem. Kako je končala gladovna stavka v koper-ških zaporih. Gladovna stavka jetnikov, ki se je zaipočela 11. t m., je trajala kompaktno do 12. t. m. zvečer. Pogajanja med odborom stav-kujačih jetnikov in zastopniki vojaške mi ci-vnta« oblasti so iprinesla stajvki^jcčt.u zaželjeni uspeh, kajti vse njihove zahteve se ‘izpoin^o. V torek zvečer iso sklenili jetniki na zborovanju, ki so ga obdržali v prostorih zapora, da vzamejo k sebi jed že :siJ večer; obenem so naglašali,, da so pripravljeni nadaljevati zapc-četo agftaioiio, ako se ne izpust^o po pogoabi določenega dfne gotove osebe na svobodo. Že v četrtek zvečer je bilo Szpuščeivh 6 jetnikov; nasilednfio soboto se je izpustita na svobodo 22 oseb in enako število jetnikov je bilo odposlanih v Trst, da pridejo pred spenita, v s vrbo sf^inifckega postopanja. Dcsedai je b;lo približno 100 oseb izpuščenih iz zaporov. Vodilni kregi vidijo, da nj'hova avtoriteta n:ma niti v zaporih zadostne moči. — Njih nečloveški zakoni in njih do zob oboroženi hlapci so postali brez vsake moči napram jetnikom, ki se zavedajo svojih pravic in katere zahtevajo kot ljudje, Miramarski parit. Generalni civilni komisarijat naznanja, da se bo miramarski park počenši od t. novembra do februarja prihodnjega leta. odpiral občinstvu ob 7 uri zjutraj, Park se zapre kakor navadno ob solnčncm zahodu. Za zadrugo krojačkih delavcev. Lepemu zgledu proizvajalnih zadrug sledijo tudi krojači in H-vilfe. Torek zvečer sc je vršilo zborovanje kroja-ikih delavcev In delavk v svrho ustanovitve njih Predsednik Rossfte ia poročevalec Vltello sta govoirla o potrebi, važnosti ia namenu zadruge. Zadruga mora temeljiti na solidni ta modemi podlagi in upravljena mora biti resno ta disciplinirano. — Zborovanje je enoglasno odobrita ustanovitev »Zadruge krojaških delavcev«. Prvi delež je določen na 100 L Potem, ko je vplačalo nekaj delavcev svoj prvi delež je predsednik zaključil zborovanje. Sledil je sestanek zvezne skupine, ki je razpravljal o važnih vprašanjih notranjega značaja. Mednarodna razstava vzorcev se zapre 3. novembra. Zatvoritev te razstave, ki bi se morala vršiti dne 24. t. m. je preložena na X november. Kljub veliki reklami je imela doslej razstava zsio malo obiskovalcev. Temu pa ni bila samo vzrok tramvajska stavka, kakor se dozdeva. Razstava ai mogla enostavno zainteresirati triaikega ljudstva. Kdor primore, naj si razstavo ogleda. Tombola »Časnikarske družbe« se vrN prihodnjo nedeljo. Toliko razkričana tombola, ki bi se morala vršiti že parkrat, se vrii nepreklicno t nedeljo, dne 31. oktobra Požari. Včeraj zvečer .ob 18.15 fe izbruhnil v skladišču delavskih zadrug v ul. Udine ogenj, ki }e napravil kakih 2000 L škode. — Včeraj zjutraj je uničil požar velike dele lesnega skladišča tvrdke Giulio Minzi ta sodr. pri Skednju. Požar je napravil okolu 200.000 L škode.____________________ LJUDSKI ODER " 't" Ljudski Oder m Kantovega uprizori v nedeljo, dne 24. t. m. v dvorani »Gospodarskega Društva* na Kootoveiju burko štfr)de£anko: »Pojmo na Dunaj«. Mod odmori s vir a, priznana prosežka godba. Po predstavi ples. Začetek točno ob pod petih popoldne. Ml smo na griču vinskem! „. Vse vCde, — dvignite se v plan...! Naj zabuče... »viharji!«: ...»Ne v mračen dan, — v krasta ksenite... hej!... krmarji! na grič vasice, nad Jadran.« V potop veseli, palmove vejic« spušča golob. Teran odteče! kod ta kara? .., znaj vsakdor sam, če krokar se vrniti noče.., Ded čistega dobička im darovi so namenjeni tiskovnemu skladu »Dela <. ODBOR. Delaoski pregled Sp.menlta raiiditi. ravnateljstva v Mri.l. Radi vedno rastoče draginje vseh potrebščin fo sklenilo delavstvo na javnem shodu dne 29. Vlil. 1920. razveljaviti L in II. plačilni pravilnik iz leta 1912. in nadomestiti ga z novim (glej prilogo št. 1), katerega fe delavstvo na javnem sbodu dne 26. IX. 1920. •• oglasno potrdilo za delavce rudnikov in žgalnice v Idriji ta Rablju. Podpisana »Federacija«, zahteva, da rudniško ravnateljstvo L Nev plačilni pravilnik priloga it. 1. II. Spomenico glede kuriva priloga it. 2. IH. Spomenico za brezposelne priloga H. 3. prouči in potrdi najkasneje v teku enega meseca. Drugače smo prisiljeni poseči po najskrajaejlea sredstvu, ki ga imamo na razpolago, združeni a vsemi rudarji Jul. Benečije ta Italije, ki imajo svoj glavni sedež v Sieni (Italija). Za »Federacijo rudarjev ta gozdarjev« v Idriji. Idrija, dne 10. oktobra 1920. Fran Vidmar, predsednik; Jurman, tajnik. Plačilni pravilnik. Za odraščene delavce, od 18. leta naprej, rudnikov ta igalnice v Idriji ta Rablju se zahteva a 1, okt 1920. sledeče temeljne plače ta doklade: I. 1. stopinja od 18—23 let starosti 15X0 L; 2. stopinja od 23—28 let starosti 17’50 L; 3. stopinja od 28—33 let starosti 20’00 L; 4. stopinja od 33—38 let starosti 22 50 L. H. Mladoletnim delavcem izpod 18 let naj se določi 13'00 Lplače na dnino, nikakor pa manj kot 13'00 L na dnino. EL Goriomenjeae plače normalne dnine veljajo za sedaj veljavni Sumi Uht (znecaj. Za pisarje se zahteva 6urni šiht, ker imajo vsi uradi JuL Benečije skrajšan 6urni delavnik. IV. Premikanje iz nižje v višje plačilne stopinje se ima vršiti redno po preteku vsakih 5 let tako, da po preteku 33 let starosti pride delavec v 4. razred, to je 22’50 L na dnino V. Dclavci profesijoniati kakor kovači ključavničarji. mizarji itd., ki opravljajo ravnotako tetko in mučno delo, toda večina brez akorda, naj dobivajo kot akordni povišek dve liri na dnino brez izjeme na delo. Enake pravice imajo tudi delavci, ki so ie začasno iz jame na dnevno delo poklicani. VI. Kovačem, ključavničarjem in mizarjem po delavnicah naj se dotoči ravnotako 8urno delo brez pretrganja, kakor je že v veljavi za delavce pri obratnih pečeh v jami in sicer: Prvi šiht od 4—12 ure. Drugi šiht od 12—20 ure. Ker že imajo to vpeljavo delavnega časa delavci v Rablju, nitudi v Idriji nobenega rudniku škodljivega zadržka. VII. Kovačem, ključavničarjem, mizarjem in vsem tistim, ki so se pred vstopom v rudniško delo izučili svojega rokodelstva, pa naj je ta učna doba tri ali štiri leta, se mora vsa ta leta vračunati v službena leta pri rudniku. Kajti dosedaj so bili pri tem prikrajšani raditega. ker je bila njih učna doba zgubljena za pokojnino. Vlil. Delo v žgalnici v Idriji naj se plača stalno z S-kordnim poviškom 25% od normalne dnine delavca. Kajti v žgalnici je zelo teiko ia mučno delo ta radi merkurjaličnih plinov zdravju škodljivo. DC. Za nedeljska dela naj se poviša plača za 50% od normalne dnine delavca. X. Dodatni šiht ali čez 8 urno delo naj se Ie v slučaju silne potrebe, nevarnosti za življenje aii podjetje vrii ta plača po dogovoru, ki mora biti pred začetkom dela sklenjen. XL Pri razdeljevanju delavcev, ki po pogodbi skupaj delajo, naj se gleda nato, da delajo delavci a enako visokimi temeljnimi plačami skupaj. Kjer pa delajo delavci z različno visokimi temeljnimi plačami skupaj, naj sc pogodba izvede ta določi po temeljni plači v najvišji stopinji stoječega delavca istega oddelka. XII. Akordno delo naj se poviša za 1605» tako, da odgovarja povišanju temeljnih fiat z vitevio trimesečno doklado. XIU. Trimesečna doklada ali nabavni prispevek je v temeljne plače vključen in sc vnadalje ne izplačuje vsakega četrtega v mesecu. (Konec prih.) Csahd delavci pozori Naznanjam, da je prišel denar za zaostanka na plači. Izplačevalo se bode od. do ft t a t pisarni cestnega oddelka v Gorici Odpuščeni dclavci naj te dneve pridejo sami po denar. Oni kateri so zaposleni, bodo dobili izplačano na delu. Kosič. Darovi. Za pogoreica Jerneja Humarja; nabrano v Čepcvanu. — Darovali so: Savle Ludov:k 5 L, Plesničar Ivam 5 L, Podgornik Anton 5 L, ši.of Stefan 5 L, Poglasec Peter 5 L, Mrak Anton 1 L, T ruš novec Stefan 1 L, Piču£n Franc 1 L, Savle Rudolf 5 L, SufigoJ Franc 5 L, Skck tv. 2 L, Stek Albina 2 L, Grosar Stefan 5 L, Pa-gtavec Jožef 5 L, Savle CariS 3 L, Podgoefiak Franc 5 L, Grosar Luka 2 L, KSansček Janez 2 L, Murovec Peter 2 L, Hrala Framc 1 L, Bratuž Ignac 1 L, Gorjup JLeopokUazna 2 L, Mlekuž Franc 5 L , „ . , Vrata: Selnice SteSan 5 iL, Podgornik Ludo-vik 5 L, Podgornik Atairij 5 L, Šidigoš Stefan t L, Murovec Peter 2 L, Šuligoj Alojzij 2 L, Rejec Leopold 5 L, Sdtaee ArinJ 5 L, Mrak Franc 2 L. Savšs Vatarite 5 I^ HoJak Iv« 5 L. Podgornik Peter 21* Mrak C*4 2 L, Črne Avgust - Grgar S L. Sknpej nabrano 126 lir. _ Denar izročiš Cepov»«fca sekcija v roke saArugn Jerneju Hnmufc. •3 1 C0 O« o o Qg •+-* >c/3 03 9 c o C/5 §.£ J*? (M M CO ■+■* 3 c U, N •« « . 22 _ J O, Krt ES £ S5 ,E c« « 3 K^5 * 8f - « -a O c3 U h ee j* C ej •«M *0 is O X! O 2 as o •O E ~ c« <§ 51 > > «P § c ^ UJ D • f»i >U ‘5 3 • JZ C3 u ■*«* > (O >N o» ««—1 O r A JOt c§ ' > d '-o e •vm 4> g; O ~ O (/3 *> >N 3 O •£ W 5 D O £ §> c* •o o •P* S* 57 e u 4> E X o. ‘S1 c 15 > u >N S u •O O (M •& 5 i N •M J* > 0» O* «£ 'C Gu O 3* S *o os > 3 3.- UJ c O £ s © o> «£ £ H e * 13 u > O c/) M '/ I C 5 U DEŽELE la vlstf«, nato p»«fita ctolnik, ki fa fa dobila ©rtfaxkiza--j pri Hvlj«nju, So pa triov«!, lra(«ri nlto a*r*dili ni H ene- (i d)a Iz Siene, Nala dolfoost Je, da podpiramo hanjanskl &m udarca v dobrobit Jtivljenskih potreb ntJtga ljudstva.) | pM-l*tarijat v boju *a ajegov« in na£e pravic©, k*|H njib Pečajo e« le s oderuStvom — A-r- ” BOVEC. Celemu sveta fe znano da !« naš Bovec pormien, ia tc menda tudi aaSi vladi in oblastim, A kaj »e tikreme pr<.t* temu, da m naše kiie enkrat vpostaviio. A loj M ukr«ne, da se nas reši enkrat iz teh neznosnih l«rak! Kjer v*e manjka, samo stenic in podgan n*! Napravite hiše vam kličemo ia ne vpraiamo vas odškodnine! Ko ste nam domove podirali niste vprašali koliko stane! A zdaj nas mislite vi zadolžiti in nas izročiti aa milost raznim gospo* dom. Dela dosti, delavcev še preveč! Dajte nam torej nazaj, kar ste nam vzeli! Ali pa pustite bolj zmožnim vladati, ker vi niste itak več zmožni za pametno stvar! Vseeno je, če taka vlada, obstoji ali ne! Mi ae maramo vlade brez zakonov in brez pravice! Nekatere naše hiše je popravljal »Genio« in sedaj jih popravlja ^Dipartimento Tecnico«! Kako so hiše popravljali se vidi na tem, da mora drugo podjetje zgrajeno podirati in popravljati! Evo ti naic sodnije! Evo, občinske hiše! In koliko slane tako poslopje?! Pa tudi ni čuda da stanc! Ko je direktorjev in paznikov skoro več kot delavcev. Še en čas, n teh »ikribantov« prideta dva na ene- ga delavca. In poglejmo štab našega direktorja! Pri »Di-partimento« je še komaj 30 delavcev, katere se še za vsako majhno stvar kaznuje! A kaj novi inženir v Tolminu k štabu, ki se sestavlja sledeče: presvitli direktor sam, njegov namestnik, trije pisarji, en kontrolor, en asistent in dva »kapota«! Kaj ne prijatelji moji, lep žtab! Da bi se obnašali kot kristjani, bi jim nič ne rekli, pa se obnašajo kot turški paše! Cele dneve divjajo okoli s svojim dvokolom, seveda trgovskim potom ali službeno na stroške drugih. Službeno vozijo skupaj vlačuge, prirejajo plese, da polteni ljudje spiti ne morejo! Se gonijo po travnikih in uničujejo trud naših kmetov. V^e gr« službeno! Mnogo lepih reči se vidi na njih! v Tolminu mora imeti dosti denarja, da vse to i»atu t! Naj vendar enkrat izplača tudi povišek delavcem od 1 • » (Justa naprej. Sedaj *»r>o le v polovici oliobra in 'trasama kje j« tisti denar! Torej ven z besedo! fc morete plačevati lenuhe, plačujte 5e delavce! Obtač-uno se do »*tc-cije v Tolminu, da tu malo počisti! 7akaj se ne da nalun domačim podjetnikom zidati hiši Kajne, drugače bi M tujci ae mogli pri nas šopiriti! Vsem d*lavcem kličemo spametujte se! V »as je večina v vas je moč! Vi «1e zdravi le! Buržuazija je gnila p..raz je aal pnras, njih zmaga, naia smaga. Tu veljajo fc«Mde: reiitev ptoktarijaU j« delo prolatarijat samega. Pokažimo tudi fedai, da te lorija mednarodna socialistična trdnjava, ki razume in podpira boje vsega mednarodnega proletarijata, s tem, da finančno podpira kovinarje. Predobro nam je znana kapitalistična kasta, ki je povsod enaka. S tem ji dokažemo, da smo siti verig in suženjstva. Hočemo svobodo! Dgvolj je moritve! Hočemo prijateljstvo med narodi. Nič več bratomorja, bra-toljubjc je naše geslo. Kdor hoče postati in biti svoboden naj podpira italijanski proletarijat, ki se bori zase in za nas. To ra d*-ka?e s 'm, «*a giasuje za predlog, ki te gla=i: D.- se !•••* tra 2 liri na t*ilen za kovinarje toliko časa, dokler ni niih boj tnstno končan. (Predlog Je bil in »erttniitvom; rastejo jim hiše kot gobe po dežju. Kmetje, delavci pristopajte v nalo sredo, da pridemo prej «lo lkželjenega cilja. — Poživljamo vse bližnje občin« n. pr. Sokovec-Lokve In Trl-buša, da si izberejo iz svoje srede zaupnike, ki naj o{ prevzeli vpisovanje v konsum. zadrugo. CEPOVAN. Voditelji raznih političnih meščanskih strank obrekujejo voditelje kom. sekcije. Sploh vse ude imenujejo povzročitelje javnih neredov. To ne odgovarja resnici. Pregovor pravi, »vsak si po sebi obleko meri«. Tako tud« naši magnati. Slučaj ali kaj: Cerent in nekdanji podžupan sta si 4. p. m. t. 1. u^raf^vala vest. V trgovini Podberšič, je prišlo do takih neljubih očitanj, da je naš gerent hotel o- va^iuu Ruuvau« j- mu uu lamu uci|uum uvnai ^ _ enoglasno sprejet.) S. Vidmar nadaljuje: Sodrugi! S »cm hladili -svojega nasprotnika z vinom razdražene živce, ste pokazali, da ute res mednarodni bi, da želimo tudi A nesreča je hotela, da je g. gerentu izdrknil kozarec tz ml konec imperializma, konec zatiranja in izkoriščanja. rok naravnost v glavo nasprotniku tako nemilo, da sta Siti smo dinastičnih vlad in n.eščanskih republik. Dol z se z velikim treskom razpočila kozarec z vinom in prenapeta i-.oža na glavi nasprotnika. Nato se je g. gerent poslovil z p‘?»edami: »tu imaš« in je naglih korakov pobegnil t bojišča Prizadeti si je iskal zdravniške in pravne pomoči v Gorici. Bali so se, da pride ta neljubi prizor v javnost. * ora nali so se potom dr. Podgornika in občinskega tajnika doma. — Toliko javnsti v vednost kakšne občinske može imamo v Čepovanu. nnski vestnik buržuazijo, zahtevamo K * n navtično s»«tovno »epubliko! Živio prolelar>ka 6 <.ta'ural Nato preide »hod k drugi točk!. Sodrug V-.omar »■rečita dve <»ad«ni r^roluciji zadnjega shoda. Odgovori se vzamejo v ►aznanje. Sodrug Krasna predlaga deputacijo iz "dbora, kateri aaj gre k obč n-skemu komisarju ter naj »ahteva podooro za »irote m žene v vojni padl'h in pogrešanih votakov toliko £asa dokler ne dobijo tiri. p*azijo. (Sprejeto aaoglasao)- Končno povabi »-drug Vidmar vs« na popoldansko veselico v Po-?r*-teji, katere čisti dobitek |e namenjen za komunistično |>u>o'ilo ia tiskovni sklad »Dela«. K»r je dnv.ni red irčrpaa in s« ae oglasi-t*J-eden več k besedi zatliuči p. »djr.lnik lepo uspeli shod. Pravilnik ia reaoluciie sUdiio. POD*-ORA. Po*f<«ski aiNlnigi so nestrpno pričakovali Izid dežel-' »ega keo|r«sa, ki *e je vriil i*« 26. ia 27. t. m. 2el>no 1 smo pričalo'«!i za»pi*ega se»«»nka na katerem bi nam piti,M sndr. Manj Simoneti, kot d*»*1at na kongres-i • poteku in sklepih istega. Zaupni s*«tanek s« je vršil p’’*-tečeni-četrtek, 7. t. m. Sestanka se je udeležilo vse v politični o gaalzaciji ct-ganizirano delavstvo. Burno j« bil pozdra-rJt*n nal sodrug Marij Simoneti ko je pozdravil v imenu predscaslva tu- na v vas je moči vi rc Eoravi »ei d uri uh zija je k* ium ~ r------ . * , 0< »koz in skozi Ni zmožna več da napravi red v ta kaos! kajlnj« organizacije na^oč. proletarn.t rdeč« Pt .jore, Zastonj pričakujete v! zaslepljeni proletarci rešitve od Takoj po njegovem pozdravu, je bil tudi ccuflasno itvo-njih V vas »anuh je moč! Veste da je njih pravilo: »Prvič Ijen predsednikom sestanka. Nočemo natanko.,«« p»J-ja, ker ono tj e ■pK>slajno v'»»boda, .bratstvo m ljubezen med narodi in srd >n nftuid .proa wla«fa.jOičiitn mogotcem, ki so oro-Ikrdst vo pravic to &Wbode. MAT; UE lntellgendja kovinarskih poslodavaca. U Vseruski kenorts komimlstKii« mlaStns Kongresa se je udeležilo nad 600 delegatov. Po iavalitv} predsednika je ptizdravil kongres L«aln s sledellai be* sedami: »Komuniatična omladina »toji pred nalogo, da U* stvari komunistično družbo, kateri polagamo sedaj, v boju proti svetovnemu kapitalizmu, temelja« kamne. Mia* dina se mora naučiti globoko umetuort vstvarjanja komu« nističnega reda, ona se mora to 'vstrajno učiti, Na* čaka naloga, da gospodarsko obnovimo celo deželo po novih načelih s pomočjo vseh tehničnih in znanstvenik pridobitev sedanjosti.Generacija, ki je s«daj 15 let stara, bo živela v dvajsetih letih v komunistični dražbi. Radi tega si mora mladina urediti naloge svoj« Izobrazbe na načia, da praktično rešuje vsak dan, v vsakem mestu, v vsaki vasi kako nalogo skupnega delovanja. Ako združijo pol-miljonski udi komunističnih omladinskih zvez a svojim vzgledom celokupno delavsko in poljedelsko omladino> bo bodočnost komunistične družbe zagotovljena.« Leninovim besedam sledi pozdrav Lunačarakega, ki ca glasi v kratkih besedah takole: »Delavec j« v«dno r«vo-lucijonaren; le tedaj, ako je komun.vilčno zaveden, postane pravim ustvariteljer.i novega življenja. Tu pad» zlato komunistično seme na rodovitna tla in obrodi nova revolucijonarne bojevnike, ki bodo nadaljevali delo svojih starih »odrugov.« • • a Druga seja kongresa je posvečena Buharl«ov*ns«l poročilu o gospodarskem In vojaškem položaju Sovj«lak« Republike. Delegati sledijo tem izvajanjem z največ|e» zanimanjem. Zastopniki zapadnoevropskih komunističnih mladinskih zve*, med drugimi »astopniki francoskih »a Švicarskih komunističnih mladinskih ave*. so posdravkli kongres brzojavnim potom. _______________________ z društvom »Ljudski oder« so sklenili, da pnrede v nedeljo 17. t. m. skupen izlet vseh članov tmonovaaih naših IDRIJA. V nedeljo dne 26. tO. 1920. smo imeli pri nas javni rudarski shod Telovadnica ljudske šole je bila nabito polna. c Shod j« sklica!« »Federacija rudarjev« v Idriji- Shodu je predsedoval sadrug Anton Krašna. zapisnik je vodil sodrug Leopold Jurman, poročal je sodrug Franc Vidmar, Dnevni red shoda je bil: L Rudarske razmere. II. Slučaj. nostL * , . . Predsednik otvori shod, pozdravi navzoče, iziavi, da dobi vsak besedo in dj prvo besedo poročevalcu. Sodrug Vidmar preide k prvi točki dnevnega reda in pove. da se je po sklepu zadnjega rudarskega shoda napravil nov plačilni pravilnik, kakor je bilo sklenjeno. Pravilnik iz ukor je bila že na zadnjem snoou enoglasno spreie«. -i ■ - — . ‘ ~ K besedi se oglasi rudar Matevž Jurman in zahteva, da obsujete rjegovo gostim*. Obrnite o« drugi pada te napravijo koraki glede vojnih ujetnikov in brezpo- meitne^i natč n v\x>i denar! selnih. Sodrug Vidmar snu pojasni da je Indi v ta namen 1 ČEPOVAM. napravljena resolucija, ker je bilo sklenjeno na zadnjem Gibanje med kmečkim ljudstvo« c« je pričelo tudi shodu, nakar prečita resolucijo glede vajnih ujetnikoT, pri nas. Sestavil se j« pripravljala! odbor za vpiaovaaje nestalnih delavcev in brezpo«elnih. Sprejeta je bila ena- v konsum. zadrugo, kateremu je poverjeno to delo. Pri | nas na kmetih je vs« teiavneje, kar ljudja a« ie zmera) Končno predlaga sodrug Treven Pavel, da se napravi pod vplivom starega sistema in »i mislijo, da n« more več izvodov pravilnika in razdeli med delavce. Sodrug biti res drugače kot je bik* v prejšnjih časih, ko smo 1 Vidmar pravi, da je to težavno, ker nimamo priprav ia hodili za drag denar kupovati k naiim visoko letečim i smo pfil-sf tajnikov tudi radarji. Pudl^s, da M naprosi gospodom, ki zmeraj kričijo, delajo vedno polteno, p« I uredništvo »Dela«, da objavi pravilnik in resolucijo. S ne zastonj. Žulji našega kmeta šo bili tako močni, da so * tem predlogom so se vsi delavci strinjali in ga cnoglasa* pripravili vsem okoličanom dobrozeanega trgovca do bo-i sprejeli. Preide s« na drugi predmet: stvaka kovinarjev, jazal kam spravit denar. Sodr. Vidmar razloži delovanje, kovinarjev, podjetnikov Mi kmetje delamo od zore do mraka, da »e ohranimo plačilni pravilnik, k a nor je ono BRienieuu. v * r leta 1912. se odvrže ir. se nadomesti z novim. Napravi i aprovizaerje zažugal, da bo nien mož odpuščen 'n. se samo štiri oziroma pet razredov. Trimesečna dokla- o^ij^ke stožbe. Tafco cbAact ima HufcaJSnJl trgovec, da se vključi v normalno dnino, družin*ka doklada pa porreo^ inia svo:e roke. On }e prijaitei) z oblastjo, on ostane še nadalje neizpremenj«na. To velja tudj za gozdarje. kajti ti so sužnji kot radarji. Nato prečita točko za točk« aov plačilni pravilnik, r— ... isniedu, dne 6. ov. tnj. bio je zakazan sastanak delavstvom Juli]?k« Benečqe. Toda v avesti «mo si, da J . .. j nnslodavaca ali na žaioSt bode prtiel c »n, ki ga ji SU 1’UHCali koje§ta kaOUVrUČid, biral za tiskovni sklad. Ker I« potom organizacij« m svo- juješalo :m U glavi pa nisu znali ŠtO gOVOre. jega lista bodeš podalo zavedno tn pripravljeno, na oci SjgUrn0 0vi SU hotimice 1 htjeli da Se Opiju - dan, ko bomo skupro z ostalim proUUnjatom Italije »*- omu^e svoj mozak, U namjeri da lakše Sa pi- «,7efnbl£ilNa,%MloL^ISt,vi*m. inUrna'- J*nom i omučenorn glavombezmisleno bombardi, ne repuDuice. nai * t i*ju sa nepristojnim nječitna na naše drugove, cl,ona y_____ koji su bili oaauiani za sastanak i pregovore sa Politični odl.nr odbor strokovnih organizacij sk-iono poslodavcima. ronticm at r. . . Jecan izmedju poslodavaca po jmenu G. Pa- scotlo, koji je bio priiično r.ažderan alkoholizma, osudio se nazvati jed- og našeg druga muicer. . te da neče dopustiti da njemu radnici diktiraj što i kako mora piačati radnicima. Kazao, on da je gosoodar, i da nema p?avo niko plaču krojiti —----------------- : —;■ | nego on, i da če radnicima plačati kako ga volja. 8J2SS.dobio ie oJnah P0- _ misle da živimc Prošla su stara vre-niina gospodo, nezrate li, da se kreče cijdi svijet, okrenuti i ureokrenuti mera se sve iz le-t#elja. Kapnalizam je c*udjen na smrt koji si snm kopa svoj vlasuti grob u koiega če se je-dnoga dana i st-moglaviti, i odmah za nji« •* nrstati če sve ono zlo i prokletstvo, sva ona tiranija i nepiavda, koja se vrši nad širok:m slo-jevima racl-iog »gioda. Prpooručiii bino gosp. Pascottiju i njegovim kolegama, Ua budu mslo pristojniji, jer morali bi več danas i znati sa kojima imadu posla. Znajte yoi,j>ooo, aa se biiža dan obračuna, svi-ma iz-aDijivijčirn«. i upnjetačima, koji su več i tako upisani u crnu Irstinu; biti če im plačeno po zasluzi; prole.anjat vrlo dobro znade, komu je prijatelj i ku nije Za sada toliko, a drugi put više, osoh 'o po- Uv J/Cl ^ jc iti ven na zrak. kakor se dolgočasiti po naših go ‘linah. Pridimo v velikem Itevilu. Sodrugi v Brdah nas bodo veseli in radrvoljc sorejeli. Zato rodrugi, le enkrat vam kličemo: V nedeljo vsi na izleti KUBED Vsaka vnemcfcaina stranka se fe tn ikeffltooriofako pote^ovato za prsuvioo rEBpečie^/aloa epro\"izacij-slke^a bi*gaL Na,zadln;e ii prtde seda) postaMJeni razpečevalec in se reraizi, din vodi a Se dares ni v r*»4u. Pri 'vwaki rattdiei' tvi ca osefoo pinmaini^ure 200 dlag ibla^a. Ko ae |e žeoa naieuJa cestar,ia pritožila nad slafco vatfoi, t je ia^dziik je prijaziem z gospeidom žtspirrfiooffn, ia vsakenui, ka teri se rjcmAi upre, zažuga. Njegovi pmijtski 90!11X ..---- —— --—o- r— —----------# r Nato prečita toiiro za tocao aov p.«c.m. pr.v™», posnAovaAja viedni. Ko 'atodnji vkur, ^i! ?ahaviti c?mo °.P°?P- Pa^COttiju, O njegovotrt kateri je po kratki debati nekaterih govormkov «DOgla- ^ Kiartie ta detevei.: P‘»»San?u u rad v nobenem tr«no4fcu; čez vsako wes«Io uro affl je zagrnila svoie mračne sence, Drut&c je bil poSten in dostojen ičlovek; živel }t tisUi citesfcavflo, dolgočasno iMjenje, kaikoar ga živi večina ljmdL Oavarila sva neko£ žeja livaihno; ozri sem s* skrajno »locaS ohao ia kaOuad je -prižtoi mimo lepa žeosSu. PaŠkA vi^a(|,:»l6oka; pod bujnimi, rdvčtiiii Imti bel, ocaavadiio l:o oinuz. Tudi on )o j« neaiiroe Jn p4aSne. Ni« . _________________, —. .postaj jo sredi »tavka in af aada^eval. Gkdai i« oa cesto ta | poznalo se rau je, da ga je obvladala težka misel. Naposled se okretne nenadoma k med: <— To je žalostno, ^e^tte.,. žatetno }e samvotarptj, te Je človek mlad... «Men| Je taloo uscfeao! Pogledam ga začuden. . — Prosim •vas... samotariti vam je usojeno? Zamahnil Je z desniteo, ne dar bi odgovoril, in kmato na to Je vsital ter odhajal. AM ko se }e ozrl na pragu 8e enfcrait proti menf, }e baj njegov obraz tako prepad«®, poln strafhni In žefosir, da me je za-»ebJo do nohtov. - Nisem ga videl odtle} nikoli več; pozneje so mi povedali, da je ■urort... Ko so ma povedali, da Je umri ta človek, se je odprlo nekaj strašiiega mojim očem. Tedaj sem spoznal skrivnost, ki jo j« no*$ v slojem srcu. In od tistega tnenotka sem jih iskal po cestah, hodil za npm», zalezoval sem jih po kavarnah In gostilnicah. Vsi so imeli, neka} emafke^a v s^o^i »ir-nanjosti; tista neprijetna itajnost Je vplivala/ nanje z veliko težo in v njihovih pogledih, besedah to kretnjah se je kazal .poseben strah. Pogteva sva' 5e bojazen meje ič«getate. A|iy. »e «ci ja edrio tedaj •Op OKOI fcto nič ia oatumo prika- posebno doirmu »oC«t|a aft ' opazoval eam jih kaSoor i %Meoa9 *ea> bil ttanrreC Id so obsojeni na «nrt. Ni ptri^etsio, ie je človek obeojen na smrt. Živi lahko dolga leta, ali fcak&no življenje je tol Ntoa pr&odnogtii pred sabo, na smrt je obsojen: tudi nima veselja na svetu, zaka) obsojen je na smrt. Drugi živ«, prihodnost pred sabo, amrti nikjer, to je življenje! Ali drugače je, Če }e človeku usojeno od prvega dne... Roka seže po kozarcu, toda omahne! — Saj si Hak obsojen na — »mri!... In sram jih jc, da so obsojeni. Tako vrv* življenje po cestah in se smeje iz oči in rvre iz besed in zvoni in prepeva pod vsem Širokim nebom. Ljudje, obsojeni na smrt, se piascijo ob zidu in gledajo strahom i&pod fcfefa in se sramujejo. Outijo namreč, da nimajo ničesar opraviti na svetla, da je njih živSjen'« jamo pusto pričakovanje in da so drugim ljudem v nadlego in pohujšanje. Povrgen človek bi mislil, da žive, kakor žT.vc drugi in ne razločeval bi jih iz množice; zaik«j navadno skrivajo svojo tajnost zelo rafinirano, z veliko skrbjo. — Življenje jih nosi, kakor nosi veter koščsk papirja, kakor ncisf potok velo listje. Ženo jih valovi In zato se vidi na prvi polgjed, kakor da bi dihali, kakor da bi se premikali. Njih zunanji položaj ni čisto nič drugačen od položaja' srečnih ljudi1. Nekateri izmed njih so celo uradniki, profesorji, dvomi svetniki. Življenje jih je prineslo na čudna mesta, ki nikakor niso ibital (ustvarjena zanje. Vsi stanovi so jih polo}. In pozneje so med seboj. Kadar epozna Človek, da Je zaznamotvam, tedaj ii Oče tovariSev v svojo tolažbo. Ne da bi občevat 2 ejfenh »e wfc£ajak> med sabo, mami« aa drug Zakol je proletarijat nerellillozin Pod ten* naslovom je priobči! Kudelli v lustu »Pe-taogradskaja Pravda« zatnimiv članek. V istem dokazuje, da se viije in srednje proletarske plasti obračajo od vere, medtem ko s« dnietelktualci vdajajo vedno boi} mistrki. Intelektuaid, med katerimi ee nahaja mnogo ,profesorje v, se intenzivno bavvjo ne le z abstraktno mi sle ja o bogu, temveč «e celo nagibajo k nenaSminkant pravostavmJ veri. »Ma smo.« pravi Kudelli, »priče zanimive Igre. fcvte»genca Ja v resnici solidarna z nazadnjaškimi plastmi proteta-rijjaita in kmetkejfa Odpadsanje delavstva cd vere ie int)r/,,'^c^k.nailinai prikazen.« * • • • General zdravjT*^! armiade, Bootsi, Je priredij v Londonu anketo, m !*.t>eri se Je mz,pra)vliJalo o verskem položaju v Londonu. Prišel J« do sledečega zaključka: »NajrveČjr det delavstva ostaja vpftvom vseh merskih sekt tuf. Večina, delavcev naSe dobe mmB več na svoje pravice kakor na dejstvo, da: ne izvršuje vedno versk'h dolžnosti. Delavcu je po- aižnost to i’."'. o njegovi grešnosti tuja.« Kuda.to skuša rr* vzroke te prikazni. On «uaiže na življenje nazadnjaškega kmeta, ki mu prraaša trdno religijo. »Kmet je,« r»vi on, »popolnctma v oblasti narave to Mseh mogočih slučajnosti. Ta navidezna brezzakonitost zapelje površnega .opazovaloa., _ da išče pomoč’ pri nadnaravnem bitju; on ne tmpi ni-kake kritike «* s-1©;« veri v boga, kajti boju se božjega mažčevin iai. • Drugače a-.lavec. V ozkem stiku s strojem postane kmaJu poveljnik i^ega. On vi* in nadzoruje stroj. Slednji ae zbudi > delavcu nekakega praznovernega strahu- Delavec i-ozna ustroj stioja, delavec je ocbno p^eelcval pri zgradbi stroja. — Raoi tega «e z*-.da, kV« je sam razumno bitje, ki' more v produkciji ustvarjati prave čudeže. Tudi proces o razdelitvi blaga., to teorijo o natB-vrednosti si o-' oji delavec brez truda, medtem ko bur? jj 'Z mev^lo tcbdaija postanek svojega bogastva in izjavlja, da nu je Vilo dano to bogastv-o kot pla. >* za Taeum, pridnost to izmardljivost. Tako j*o’ ori' KudelJi. Pojasnil nam ni, iz katerih vr. c-kov se v Jtaf/o izobraženci k veri. Potrudimo se torej, da spopictaimo Kudelliša. •Ma4 aa skupima vladarjev je vedno delate dobre kun t Ve z N anerao s« čuditi temu. Saj so do-Wvali ti oblast po »božji mrlosti* In so ra»ri 'teCa tf«1 dajati. ■na;tep5;. vzgled, da si ai anččo nevredno liudstvo v hlapčevstvu ta pokorščini. In tako Je imela ...>‘stcfcracija v boju svojega «*v;‘a«ka* už:ivala Je njegovo podporo in mu ohranBa g. .f\: ^jnjie. Vera — ta te bila nuoč ta privile^} artt- st» .T Ci.fe. , . Drugače lTotraiženrcf, ki v celoti predstoJv- Ijajo del meščanskega razreda. Do izbruha svetovne vojj.e je imela burfuarija resnično moč. Slednja) n« b;Ja namiilt^ai, je slonela na gospodarskih temeljrh kapHJ-iizma. Svet je vladala buržuazija. CeJo visoka aristokracija je bila odvisna od nte. d«0jstv*a s& tud® aaveoaia , poznate nobenega vladanja nad seboj. Tuja Ji Je b«la vera na kako Jenct» je sSabo, da so obsojeni tuefo dragi. Pohaja r,- ■cestah, po kavarnah in po #o*titorcah to ga zelo viseli, Aadar zapaizi tisto potezo v obrazu, tisto bojazen v očeh, .tisto neodločnost v vedenju. Pogledata .se i*ieT se nasmehneta in pomežikaita. na-lahko z cčesom. Ne govorita besede, in če sta sedela za isto '\\Szo, ne da bi se bila spooasala az Jti 96 j po«drav4ja*a. L-L- ■■■-■............... ^ atoal) tud« sedanja moč iproietanjata M« realnih te- j Ako poči le ena sami Ulica ali »truna v možganih, bi to ineljib. j povzročilo nared v naših možganih, trpel bi celi možgan- iPncidukciJo ©bvjaidtaje delavec, in od n)ega zavrni *ki u,tr°i- Ako 8e nam pri padcu le pretresejo naši mož-vse blagostanje in vsai beda v našem življenju. Svest j ^an'( P°s*ane m°žgansko vnetje. Kaj pa, ako bi nam si j« svoje moči in vsted tega se odvrača, od vere. f°T? kar, zaporedoma iilice, ali strune, katere ustroj ntts «*«****■, ta b«2UJ^ “* - •*p> topUtoto se, reJJoo vejico, ker vtthta, da gtaeva Ne žospod jrfsntelj, žilice, ali strun, v našem možgan-njiju raoc. Znanost ne more njiana, nuditi, ničesar. Ona skem ustroju, ne smejo popokati; pač pa se lahko po-Laže buržuju in intelektualcu neizogibno usodo, da jel škodi kak del naših čutov. Ako človek oslepi, je pokvaril) eščan&ki razred popolnoma nepotreben. Naravno j jena žilica ali živec, ki vodi do možganov. Dokaz za to je, da kliče nadnaravne moči, ki naj mu pomagajo i® bila ta strašna svetovna vojna. Žrtev te vojne pošasti je oslepela, ali oglušila, ali njeni možganski deli, oziroma možganski ustroj je bil nedotaknjen! Drugače bi se sirota-žrtev ne zavedala tvoje nesreče? Sestava naših možganov je tako skrivnostno nežna, da ne sme priti v nikako dotiko z zunanjem svetom. To nam dokazuje lepo obokana lobanja, popolnoma zakle-... I njena vsakemu zunanjemu vplivu. Čuva nam dragoceno (iNadaljevanjc. — Glej 57. štev.) tvarino, največji zaklad vsakega bitja. Edino le naša duša Gospod pisatelj ima popolnoma prav, ko očita, da sc ima vstop do te zakladnice, ter nam pove, česa hoče od alokdo zmeni 7dl f/st* nn/1al<«,4A> I tv n C /1 o ca ntrneiellmn >» »olrlnrlnm bi /4 n n, a Ir e. zctpet na reoge. Meščanski naizred išče v mistiki opore, katero mu }e odrekla znanost. »R, F.« NASTJA: ‘ Možinnl — sedež misli Ali denar gr», Jcakor sneg, ki ga obsije gorko spomladansko soluce, če sc h kfOipčtou denarja. ne d*je vedno* nov denar. In bo je počel denar, je .bito hreba nekaj storiti, d* se dfrbi zopet denar. Kaj? Deiafci -ne zrmjo, trgo-vta« tudi a« voditi, torej je brla najenostavnejša reč, da postavijo nat rg dragulje, bisernice ta idrtug nakit, ki soi ga prinesli s sabo, iDa pa ne padle nanje sum, da so tako osiroteli; dia Jim ,je pošel denar in da morajo prodajati svojo ziatn'ino in dragulje, .je pa dobrodošla bajka o prodaj krone ruskega carja- To je ključ do zagonetke, zakaj so že tolikokrat iprodali krono ruskega carja, da bi iz draguljev in zlata že lahko posta voli majhen, hribček. malokdo zmeni za možgane, ter nadaljuje: »Možgane imamo že, ko se rodimo, a koliko je onih, ki se zanimajo zanje, ter vedo o možganih na stara leta ravno toliko, kot takrat ko so se rodili!« Kar je rekel gospod pisatelj zgoraj je popolnoma resnica! Res se malo kdo briga za glavo in možgane, dasi ------r — - — —-———-—- ———- r » - ———■ - — nas da se lahko okoristimo z zakladom, ki ga nam zakriva naša lobanja. Tudi glede teže možganov se ne strinjam z gospodom pisateljem. Ni ležeče na tem, pač pa na kakovosti in plemenitosti možganske tvarine. Da so naši možgani res v obliki strune, se lahko uveri Golša ------ -— ---------- r— iu »prejemaj že dclgo je znano, da je v nekaterih Jeraših več ?l!u * • w!rn,e4\mti P°tom. ™eie živcev “ ljudi »Icnofastib« tet drugod. N. pr. gotovi bh$ v daje povelja, katerim se pokore m.šice in kosti.« | ^ KaUrpett^ fa so pota* uuga zn giavu in možgane, aasi »o naši možgani res v oduki serune, sc lanico uvcri tiči^ v tem plemenitem delu človeškega telesa velika vsak posameznik. Ni treba druzega, nego na lahko potr- skrivnost. kati na lobanjo z pistom, ter ona struna, katera ni še v Skrivnost, s katero so si največji misleci belili glave, delu zazveni, ali zabrenči kot struna pri glasovirju, ali ter še sedaj niso prišli na sled tej veliki skrivnosti. Da- goslih, ter dalje časa odmeva njeni odmev, Ije pravi pisatelj: Evo Vam, veliko skrivnost, katero lahko izkoristimo, »Človek se mora zahvaliti za ves svoj napredek in sla- " * " *.....................""" vo, tajni sili, ki deluje v možganih! Kaj je ta sila — je li Zdravnik F, J. KERNt duša, kakor pravijo nekateri, ali je volja kakor menijo drugi? Ali je samo kemični proces po trditvah, materi-jaiistov — tega ne vemo. Morda ne bomo nikdar znali. Lahko pa umevamo stroj podi našo lobanjo, ki sprejema vesti in slike iz zunanjega sveta potom mreže ž v starih prastarih časih. O tem ne bodemo razpravlj.U!1^’^ *“** «**• ^e; Vsaflcemtu *e znana pn- Ako se Sc sedaj v prosvitljenem 20. stoletju malokdo | P,°rvcd'ka o teraSou, li sft yt krof iahte ovfl ofcoii zanima za možganske skrivnosti. Pojasniti hočem le s vr'ai^u- svojega stališča in iz svojih skušenj nekaj, kar bode za- Tud! v Ameriki so »feotBasri« kraji. Slkoro piclo-nitnalo cenjene čitatelje: o tajni možganski sili in kaj je I vico šolskih dieikPet -dkcAh velikih |ezer tasai prevelike ta sila, ki vodi vse naše misli in čustovanje. j vnatoe žileze. Dva oleve&andiKka zdravnika, Majine »Kaj je ta sila, pravi pisatelj. Je li duša, ali kemični I ta Kimball, stal ipre^skorvtaUa dekleta V Afcronu (Oibio), * . „ . _ od .petega do dvanajstega razreda. PioskuSiaiai sta Kemija,0 lakomne more "deloma« "samostojno; treba lej je različnih snovi, ter veščega kemika, da vše Iepo J godnim tekle). Dafia Sta učenkam po 3 grame »sestavi. Toraj mora biti nekdo ki vodi kemijo? Pri mo- tega zdrav:r-a “ *“• m dlo,bo deseb S«>cmladu rm žganskem procesu pa ni treba nikogar, ker je že vse u- Izmed 2,190 učenik, ki so Jemale zdravila, so metno sestavljeno, ter možganska sila ne rabi nikakih I imele črez trideset mesecev nonmiaJen vrat vse, ra- snovi, tem manj snovatelja, ali kemika. zuu petih. Drugih 2,305 učenk pa, iM niso jemale Možganske strune imajo že določen delokrog, ker jej zdravila je dobilo 495 povečane vratne žleze. Ona vsaka struna v naši lobanji že umetno ubrana, ter njeno defeleta, ki so že pri ,pričetku zdravljenja iinde po-leneanje nikdar ne zgreši cilja.^ večane žleze, so poviečtai poktaza&e zboljšanje, to Je, zase" neodvisna n^Hrud * nmiC ** v* m !on® ?er ,^saJta da »e je žleza zmanjšala. Vsiedl tega pj^por-očaita ta najmočnejša misel ali želja ima^o ^sebno "‘trunico! ^ ^^, da_se po teh »knol^tih« krajih daje katera vestno in natančno opravlja svoje poslanstvo in Ucefcettn “ed 11. ut 17. letom jedrn kot .preprečilno delo. sredstvo zops rgdšcr. Pri fantih se gdlša ne pokaže Toraj nima kemija ničesar opraviti z možgansko silo taiklC> Pbžosto, zato .bi se pri. njih profilaealk lahko in skrivnostjo. Ne ostaja nam drugega nego ona skriv- opusteJa, nost — pred katero so se ustavili največji modrijapi j Jodin ije že od nekdaj zniamo zdravilo zoper na-znansiveniki in učenjaki vadmo gclišo. Pomaga pa večinoma le pril mliadih Ustavili so se pred to čudodelno zagonetko, pred to ljudeh .pod 25 kitom; Zdravilo se lahko dobi v raz stran" skrivnostne steni? ’ Pr°dreU °D°'Wh *™amo SafOVO Se / Zamišljeno so zrli v steno, ter si belili glavo kaj ukre- L , 0- ® tl f t" T' c”1*"« siti da si odprejo pot, ter pridejo do onega, katero ^ ^ Syr. Hyd«ochc jim zakriva neprodirna stena. Aodi. ntd. Vsekakor fe pri rnuadih ljudeh, posebno Kako se neki zove ta stena? Ime je) J« duša! Duša, je P” dekletah in peš nosečih ženskah, pri katerih sc »na stena, ki nam zakriva vse krasote ono stran stene, poveča golša, dobro da se maibi ta zdravja. Duše, volja, misel, je le en sam pojm, ali ima različna i- ~ 1 mena, ali j« njeno pravo ime duša? Kaj je res duša nekaj tako strašnega in tako grdega, da se nekateri tako branijo priznati njeno bistvo? Ako raziskujemo možgane in njihov sestav kar je le lepo sestavljen stroj; ali je vedno le stroj. Ali vsaki stroj mora nekdo goniti, ali vrteti, drugače je mrtva reč, ter PO SVETU Krono raskesn carja zopet no prodni Zoper .je na pradaj krona ruskega carja. Zda} Jo u«** uckuu gomil, au vneti, urugaCe je mrtva reč, ter J« 11« iptroauj raruna rusneeiga carja, zoaaj yO nikomur ne koristL Zanimati se moramo za njegovega U’-® prodajajo v Bruslju, Kdpenlha^nu ali v Parizu, lastnika, oziroma za onega, ki vrti in uporablja ta »troj, ampak Je na preda) v Londonu. Potrpežljivi kabel Njen lastnik duša, je pravi lastnik vseh naših čutov in je cefo sporočil, da so prodali asa sedemdeseft mffl- P°KHn °K^d» m| ... . ,, * janov dolarjev Aragiuljav, ca za en ceat voč, pa budi Kdo bode zahteval da etrune našdi možganov ubirajo L* «. *» cxmt tako harmoničen sklad,'ter nadzoruje krasno ubrani od- v-«™« . . . . , . .. mev. Ne bojmo ee toraj imena Duše, katerega imena se m niso sramovali učenjaki vesoljnega imena. se, daj je tako velika kol Gckn^ee pril LjdbSjajri, , Dr. Braun pravi »Moč duba, ni težkoča, no elektrika, iz ♦♦♦♦♦♦♦♦«♦ ♦»♦«♦♦♦<♦»»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦«♦«♦♦ ><« Nora Utopija! — Profesor T. F. Rhodes Disher opisu-, je Markijske otoke v Tihem oceanu kot paradiž za na-seljenike. Svoj članek je objavil v amerikanskem listu »Toronto Poet«. V članku pripoveduj e, da išče tisoč ljudi dobre volje, ki imajo po tisoč dolarjev premženja, da se naselijo na Markijskih otokih. — Pred sto leti je bilo na! teh otokih dvajset tisoč domačinov, od katerih je ostalo le še tri tisoč civiliziranih: civiliziranhih divjakov, ker jih je zdesetkala civilizacija. Na otočju raste vsakovrstni sadež v divjem stanju in stegniti je treba le roko in ga vtr-gati, kadar občuti človek, da je lačen. Klima je ugodna On priporoča, da se ustanovi naseljeniška zadruga za izdelovanje vseh potrebščin. — Profesor je glede rodovitnosti, podnebja in drugih reči pisal resnico in pogledati je treba le v leksikon in vsak »e lahko prepriča o resnici njegovih besed. — Ali nekaj je pozabil profesor, kar je glavna stvar, da »o uresniči njegov načrt. Težko je najti tisoč ljudi, ki so dobre volje. Prepričal te bo, da je te ljudi ravno tako težko najti, kot je bilo dr. Hertzki pred trideset leti težko spraviti »kupaj izseljenike dobre volje, da se naselijo v njegovem »Freilandu« v Afriki. Danda-j nes hočejo ljudje tam ustvariti raj, kjer žive, neradi sel pa podajo n& dolgo pot in v kraje, katerih ne poznajo, j Ravnotako je pozabil povedati, kaj poreče francoska vlada, kajti Markijsld otoki so francoska kolonijalna posest, kajti zdi se, da je prav sedanja francoska vlada najmanj naklonjena takim poizkusom, pa naj se delajo v Rusiji ali pa na njeni oddaljeni kolonijalnl posesti. Položaj v Rumunijl. Prehranjevalno vprašanje postajal dan za dnevom resnejše. Prosta trgovina ni mogla odpraviti prehranjevalne krize. Minister prehrane hoče zopet u peljati državno kontrolo nad trgovino z žitom in moko. Nekatere' pokrajine so tako slabo preskrbljene z živežem za cimo, da se je bati največjega pomanjkanja in ljudskih uporov, ^ Angleški komunist ▼ Rusih- Do« 7, i. ra. Je dospel v Moskvo Wi®san Paul, član fcoitnuniaričoe stranke j v Veliki Britaniji. SocijejUtiČnl Usti v Franciji. Po Frossaricrvem p»-ročKfu Uhaja v Franciji 74 accijaBstičaiiih (Hstov, od teh 10 dnevnteov: »L' Hum črnite"., uPopukure« v Pa- f rižu, »Tribun* de PetnpJe« v Thi&avttee, »Press« j Libre« v Str&sburgu, »RepubHcan Soošafisto« v| MuehUiausmt, »Midi Socialiste«, »DroH d* Peupie* | n »Montngae« pa v drugih etestah. Razen tega izhaja en Kat trikrat o« teden, 6 dvakrat im M enkrat. »L' Humanite« Ima 280.000 nakJarie, od tega se prod* 100.000 Izrisov v Parizu, 150.000 pa na deželi. »Populaire« izhaja v 60.000 izttrh. Je to drug naj-J račji paniki večeraik tn -v»a naklada se preda v Parizu. Referendum med angleškimi radarji se je izrekel proti j temu, da bi sprejela organizacija predloge delodajalcev. Vendar ne pride do stavke. Vršila »e bodo nova pogajanja po katerih e* bo (prišlo do novega splošnega zborovanja (referenduma). Mecfaiarodna kovinska zveza, bo imela svoje zbo-rorvaoje v Berau dne 18. t. m, da razpravlja o m*d-navodbem kovtaarakem položaju. 70 zadružiiiftib razprodololnlc — 33.000 članov 16 jovnm rnzurotifljnlflic. - 7,500.000 L Im vlog Me nepravne nobenega nakupa oblalll če niste preje obiskali našega Trst. ul. MM 3, L n. kjer je velika izbira I Te dni se je postavila v razpro-dajo velika partija oblek, ranglan in paletot, izvrstnega dunajskega izdelka, po zelo ugodnih cenah: od 20 do 40% pod tržnimi cenami. TUT, Int 20. oktobra 1920. VODSTVO. OODDfl □DODD ■MM S