e/W+4nJZr, C.S&
;|p^*sr»li-sa v «fjr&a^rS
pavSellrana.
'Jfemf sitna Uehi: Celo leto K 120*- ~, pol let* f &t—I J*W lete K 30-—-. laven Jegoslavije:
Čete lefo K 150*-—. Inserat! all ожт, ji!o *e ra-**&»naje po dogovoru ; pri večkratnem feiseriVanJe jHteoere» popust, Upmvmšlvo sprejema naročnino, ftnaerete in rreklamacije.------------------- Telefon ši 220.
Ka&w*i*s»aew£j&">sG?MSJ(teK:'e0fX!5<hBW^4*s!“£S*<
79. iuiiikte
....;	. v
STRAŽA
Meodtfismi pof№čari list za stowensko ljudstvo
teMamaana Številka stane f krono.
»Straža* izhaja v ponđeljek, sredo In p« n*.. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru, Koroi cesta št. 5. — Z uredništvom se more govi ▼sak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne» Rokopisi se ne vračajo. —- Nezeprie reklamacije so poštnine proste. —-- Telefon ši 220
Mssa*tfe<s>», Asms 13. Jvxlljea Ж®^8Ж.
£-*»«>*№ X1XL
Pod egido g. Pašiča.
„Na današnji seji ministrskega sveta je bil podpisan ukaz, s katerim se imenuje dr. Bogomil Vošnjak za l4.-:>j;:ika naše kraljevine v Pragi.4
■Tako nekako je stilizirana vest o imenovanju človieka, ki je pod- Paši-čovo egido in s pomočjo svoje uslužne „politike“ nastopil diplomatienp ka-rijero. Koliko si jö dr, Vošnjak prizadeval, predno se je izpolnila njegova, ozir. njegove soproge koprneča želja: postal je diplomat poverjeno mn je odlično mesto. Kako Vestno je dr. \o-šnjak uporabljal „prilike“, ki so se Mii nudile, ob priliki važnih isprememb v kabinetih Probe Г, Protič II iin V%niČ! Tako „prisrčnih“ in uda-nosti polnih brzojavnih ter napisanih Čestitk, kakor jih je dr. Vošnjak pošiljal na stop iv šini .„vplivnim“ ministrom, ni kmalu bilo najti v predalih ministrskih pisalnih miz. Vedno je u-pal in upal — toda upanje se ni ho-felo izpolniti, Ker so njegove sanje (bolestne težnje njegove soproge, op. uredn,} uresničene, se hočemo ob slu' t?aju jVeŠnjaka za pav hipov ustaviti.
0 'brezciljnosti naše zunanje politike, ki jo je vodila in jo še vodi beo' grajska „porodioa1“, ne bomo govorili, ©ovölj prahu so v tem oziru že dvignili lišti raznih struj! Baviti se pa moramo z markantnim slučajem g. dr.
" Vošnjak a.
Ö, Pašič je napravil z imenovanjem dr. Vošnjaka veliko taktičrio napako. Klofuti, ki jo je prizadejal resnici in uradni tajnosti, ste njegov u-gled v znatni meri znižali. G. Pašič 'se je nekoč izjavil, —> bilo je v času, ko še je naša delegacija udeleževala mirovne konference v Parizu — Via je
dr, Vošnjak v Parizu govoril o stvar reli, katerih za nobeno ceno ne bi smel izdajati. Se-ii ne zrcali v vedenju tega moža lastnost,; ki mu odreka vsako pravico na tako odlično in še bolj odgovorno mesto? Z imenovanjem dr, Vošnjaka je naša vlada na eminenten način osramotila našo diplomacijo, predvsem pa je žgimo to imenovanje za vlado čehoslovašbe republike, s katero gojimo skupne in prijateljske odnošaje,
Ce pomislimo, da je 2(5 profesorjev ljubljanske univerze objavilo diskvalifikacijo svojega tovariša — dr Bogomil Vošnjaka — se nam zdi definitivna odločitev vlade skoraj neverjetna. Človek, ki je ve dom a denunci-ral v konstitnanti dva tovariša-pro-fesorja, je po vladni milosti g. Pašiča pozvan na častno mesto praškega poslanika . K temu še do j ujemo, da je posl Kranjc ministr. predsednika v resni interpelaciji opozoril na nedopustnost dr. Vošnjkovega imenovanja. Tudi to ni zaleglo. Zmagala je volja vladne večine, v kateri se je dr. Vošnjak kot voditelj ^samostojnih kmetov“ senčil. Njegova požrtvovalnost v ustavnem delu je obilno plačana- Samostojni „kmetje“ so izgubili svojega kvalificiranega poslanca, ki je bil s Tone Kristanom istega mnenja ter odložil svoj poslanski mandat,-
Doigolrajnega poslanikovanja ne bomo dr. Vošnjaku prerokovali. Cim se razbije demokratsko-radikalna koalicija, je g, iVošnjak’ na svojem mestu močno ogrožen. Nekoliko kasno se bo gospod »Vošnjak uveril, da Slovenci ne bomo nikoli in nikdar trpeli na odgovornem mestu Človeka, katerega so lastni tovariši .družabno onemogočili. Pod egido g, Pašiča oklofutana pravica kriči po zadoščenju.
I državne gole pod sokolsko-vojaškim terorjem •— mesto versko-blažilne vzgoje pa bo stopila na dunajskem kongresu obsojena n aei junaki stična nestrpnost.
O državnem vzgojnem monopolu.
Na mednarodnem ženskem kongresu na Dunaju se je sprožila misel o ustanovitvi pedagoškega kongresa. Predpriprave za tä kongres je prevzel norveški odbor za vzgojo mladine. ,V. seji kongresa, ki se je vršila dne 11. t. m., je vzbudil posebno pozornost izborni referat gospe Anite Augs-purg (München), ki je govorila o „Vzgojnem monopolu države“. Referentka je izvajala, da izkušnje, ki jih je Nemčija napravila v pogledu mono-polizaeije šolstva v zadnjih desetletjih ne prikazujejo ni kakega	napredka.
Koncentracija mladinske vzgoje v oz kih krogih državne moči nam brez dvoma, dokazuje, da ie ta vzgoja' postaja navadna politična naprava, s pomočjo katere si vsakokratna, vlada labricira poslušne državljane in še bolj posluša meščane.
V. svoji dosedanji obliki je uniformirano šolstvo na splošno, nevarna institucija, Rezultat državno-monopol-ite šole je: produkcija povprečne človeške črede, njej je pripisovati krivdo na pomanjkanju močnih individualnosti. značajev, vodilnih osebnosti. Nujna reforma, ki predvideva predvsem odstranitev monopolnega značaja državnega šolstva, je predpogoj za nadaJjni razvoj moderne mladinske vzgojo. Svobodo poučevanja tistim, katerim zaupajo starši vzgojo svoje .mladine? S tem pa država ni razrešena, svoje obveznosti glede podpiranja vseli učnih zavodov od otroškega vrtca do univerze. Država naj jih o-premi s času primernimi učnimi sredstvi itd. Izviti p«, ji je treba iz rok uplivnostni monopol. Država se mora obvezati, da omogoči vsem učnim zavodom v državi svoboden pristop k .vsem, iz javnih sredstev vzdrževanim nazornim materijalijam, laboratorijem, muzejem itd. Proti ugovoru, da bi ta temeljila reforma rodila kot posledico prevelik vpliv, raznih veroizpovedo-vanj na nežno mladino, postavlja referentka antitezo: „Ako bi se — in to je malo verjetno — res pojavil ta
vpliv, no bo po njem povzročena, škoda nikdar tako velika kakor tista, ki jo povzroča vojaški teror in nacijona-listična nestrpnost“.
Do zgoraj omenjenega prepričanja o šolski reformi so se po v speli, v Nemčiji, kjer si je državna oblast lastila do danes vplivuostdi monopol na \ zgojo otrok. Glede državnega monopola šolske vzgoje so danes v Nemčiji že druzega — nasprotnega mnenja in prepričanja, ki trn prepustilo svobodo pouka vsem onim, katerim zaupajo starši vzgojo svojih otrok.
Kako je pa danes glede šolske vzgoje pri nas v'svobodno demokra' iški ..Jugoslaviji“? Naše liberalno u-člteijsivo je ž ozirom na šolski „ilril" huje öd pruskega korporala. Država ima svoj noš za vsako kretnjo in črko šoloobveznega otroka: starši pa, kakor hitro je otrok enkrat na, šolski klopi, nimajo prav nobene besede več ne pri nastavljanju šolskih učnih moči, še manj pa pri poduku.
Državni šolski monopol bodo začeli v Nemčiji in drugih državah odpravljati, pri nas ga pa uvajamo z vso paro, ker se selijo krog vladnega krmila ljudje „svobode“ -- demokratke Г Kakor povsod drugod v naši politiki kaže. se pa najbolj demokratski dr/avpi monopol pri vzgoji šolske mladine.
Naši. demokraitje so diplomirane Opice, a zelo, zelo počasne in nazadnjaške. To, kar odpravljajo druge države kot škodljivo, v čemur popuščajo» to se pri nas uvaja kot edino državo rešilno ter koristno. Pri uvajanju državno šolskega monopola pat igra pri nas naše demokratsko učiteljstvo ^ vlogo uajpokornejših in naj udanejših vladnih šolskih carinikov in linanearjev.
Ako bo imela demokratska klika-ga nekaj časa državotvornost v zakupu, bodo odpravljene vse privatne šole in pognan preko Šolskega praga verski pouk in bomo imeli povsod Џ
Sploh pa bomo prišli v naši kraljevini še-le menda po 50 letih do prepričanja, da treba izviti iz rok državnim oblastim uplivnostni šolski monopol.	i . jv.
Romarji in Sokoli ali dvojna mera.
Pred kratkem — na Vidov dan — j imeli so Sokoli izlet daleč doli v Sla- f vonijo, v Osje k. Prometno ministrstvo | jim je dovolilo, da so plačali po drža- j vnih železnicah samo eno četrtino j vozne cene. Te dni je šlo kmetsko de- j lavsko ljudstvo k Mariji Pomagaj na ! Brezje in na Bled, Romarji so na drž, j železnici Ljubljana-— Otoče morali pla- j čati celotno karto. — lužna železnica ; kot zasebno podjetje, je dovolila emm kakor 'drugim,; -jedmi ko polovično v o- I žnjo.
Znam» nam je, da so prireditelji romanja celi mesec- in- še nekaj ted- I nov prej.'—- torej več kot pravočasno! i — napravili prošnjo za polovično vožnjo» Toda prošnja je morala na ministrstvo v Beograd in kljub posredovanju ni bila rešena, Sokoli so dobili seveda vse pravočasno! Zelo, zelo Čudno je takšno ravnanje naše-držav- , ne vrhovne uprave.
Ako gre ubogi in zdelani kmetič, kmetiča, delavec, delavka par dni z doma, da se po trudu in delu malo odpočije, ako si privošči božjo pot, da obrne za par ur svojega duha od posvetnih skrbi k Bogu,’ da mu potoži svoje gorje, ali se mu zahvali za pro’ jele dobrote, ne sme biti deležen u-godnosu., katere dobi sicer vsako društvo, da bi plačal polovico vožnje. Ne, to ne sme in po mnenju „visokih- gospodov ne-more biti! Ti ubogo lj id-stvo do tega nimaš pravice. Tebe Uud-stvo lahko jaše in prezira vsak vr<?g, saj ti si uboga, para in po mnenju liberalcev nisi državotvoren in državo Ohranjujoč činitelj! To so samo Sokoli, zato Sokolom groš, tebi pa kuof! Tako se dela sedaj pod vlado, katero podpirajo lažijdemokratjo in samostoj-neži.
Sokoli so »šli v Osjek, maio telovadili, Še bolj pili po dnevi in po noči, najbolj' pa sklepali in zabavljati čez katoliške škofe in Cerkev ter'sklenili,-da se noben Sokol ne sme udeleževati cerkvenih slavnosti, zato jih vlada podpira, jun daje čelriinske vožnje! Krščanski kmet in delavec gre-, sta na Brezje in hočeta videti naš Bled, pa morata plačati celo, vožnjo. Kje'je tukaj pravica, kje red, kje ne-pristranosi'.’
Pa bodo mogoče rekli: v Beogradu niso v ministrstvu, rešili. Mi pravimo: pa bi morali rešiti in sicer.u-godno, ako je v naši upravi le trohica pravice in uepristranosti! Ce pa je zanrkrnost in nerodnost in počasnost v Beogradu tako velika, pojem je pa to spet jasen, dokaz, da je beograjski centralizem naših samostojhežev in liberalcev neprimeren in škod .-Ijiv. '	7 '-r ~	•
Pravijo tudi, da ima državna že» leznica izgube. Lahko jih ima in mora jih imeti, kajti „visökorojeni“ in dcbiTorejeni gospodje se vozijo zastonj v dragih salonskih vozovih, Sokoli se vozijo za eno četrtino po mestih popivat, uradniki, posebej višji imajo dopuste, le naše ljudstvo nima druge u-godnosti, kakor da potrato in izgube za to gospodo plačuje.
Toda Sokoli so baje hrbtenica naše države, ljudstvo pa ne: Oni se u~ trjujejo in navdušujejo na prireditvah za edinstveno državo, romarji in kme-tsko-deiavski izletniki' na Bled pa ne! Pač'uboga'bi bila naša država, ako bi sioneia njena moč in veljava le na: teh „sokolskih ljudeh“, Ze desietkrat bi imeli zadnjega koroškega in primorskega Slovenca narodno svobodnega v naši v državi, če bi „sokolje“ pijančevanje i|n navduševanje kaj pomagalo. Ze stokrat bi vse, kar imamo •šlo v franže, ako ne bi hotelo naše ljudstvo države. In če bo kedaj spet vojska, potem bomo spet videli : „aj-mo mi Sokoli" v kaneljje in magacine in drugam se „dekat“, kmet in delavec pa na fronto, Vedno ista povest: „Velka praska, malo haska“, veliko vpitja, pa malo volne!
Se nekaj moramo povdariti! Ko je bik naš voditelj dr, Korošec pod . težavnimi razmerami minister za promet, se takšne nerednosti ш grde pristranosti niso godile. In tako tudi mora bili! Spoštovati postave, delati točno, pravično in nepristransko, to je prva in glavna dolžnost državne u-prave. Ne govoriti toliko o dolžnostih drugiij, temveč predvsem vršiti svoje! Nered in dvojna mera mora izginiti» Ugled države in pravica' ljudstva to zahteva.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
P o r o ča j o, da je Pašič na žolču že toliko okreval, da vodi sam seje ministrskega sveta. Po imenovanju kraljevih namestnikov, se bavijo sedaj ministri s preosnovo osrednje vlade. Glede preosnove vlade pa se ne morejo nikakor med seboj sporazumeti radikali in demokrati. Po poročilu „Ju trä“ že imajo za podpis pripravljen u-kaz o rekonstrukciji vlade in bi prišli po tem še nepodpisanem ukazu v poštev za mini trst vo železnic Nikola iUznunovič, za agrarno reformo Krsta Miletič in za vojno ministrstvo general ' Zevčevic, za začasnega notranjega ministea pa Fribičevič. Pribičevič bi potom zgoraj omenjenega ukaza obdržal notranji in prosvetni portlelj . „Jutro“ pa samo priznava, da je vprašanje dalekosežne preosnove osfednje vlade odstavljeno z dnevnega reda in se bodo o tem vprašanju posvetovali pred zasedanjem parlamenta.
Glavna skrb Pašiča in njegovega kabineta so še vedno bo -sanski {Turki. Jugoslovanski muslimani so imeli te dni svoj glavni zbor zaupnikov v. Sarajevu, ki je pokazal — skoro nepremostljivi razdvoj v stran-
ki, Vladinovci se tolažijo, da se bo ta spor vsaj ublažil do jesenskega par, * lamentainega zasedanja.
Glede baroške luke smo tako daleč, da se že očitno piše:	Ni
izključena možnost, da se Jugoslavija suvereuiteti nad Barpšem s^loh odreče. .Torej zopet en nov minus v zuna-nanji politiki na račun sedanjih drža-votvorcov.
ITALIJA.
Danes sej e zopet otvoril italijanski parlament, pred katerega je stopila nova Bonomijeva vlada s svojo običajno izjavo, katera prhle pa pred parlamentarni pretres.
Predsednik parlamenta še ostane nadalje ete Nicola, ker je umaknil svojo ostavko, kar bo re* šilo Boncmija yelikih neprilik.
P.	r e t e p i i n pob o j i med fa -Žisti in soCijalisti se nadaljujejo.fV.lada se trudi na, vso moč, :da bi pomirila obe sporni struji in izjavlja, da bo vzpostavila mir in red v državi s skrajnimi sredstvi.
MADŽARSKA,
Ker je tudi Francija o-dobrila trianonsko mirovno pogodbo , ie vrhovni svet v Parizu izročil Madžarski zahtevo, da mora umakniti svo-io čelo iz zanadnih delov Madžarske,
ki se priključijo Avstriji. Izpraznitev teh delov zapadne Madžarske vodijo po edcu francoski, angleški in italijan ski general. Madžarska se pa temu ü-pira in zahteva revizijo trianonske mi rovne pogodbe v smislu, da ostanejo nekateri deli zapadne Madžarske še. Uidi nadalje pri Madžarski. Tudi naša država bo morala izročiti Pečuh in okolica Madžarski.
Politična poročila.
p Stojan Protič v Zagrebu. „J a-tarnji bst“ poroča:	Zagreb, ».ne 15.
8Ш. Stojan Protič je v teku predvčerajšnjega in včerajšnjega dne konle-riral z odličnimi politiki bivše t a cementarne zajedniee, Po olicijelnem ol> isku Narodnega kluba so sledili posamezni razgovori. .V sredo zvečer ja bivši ban dr, .Tomljenovič obiskal g. Protina ter se razgovarjal eno uro z fljdJičnim srbskim državnikom» Protič pride na daljši oddih v Rimske Toplice, Pričakuje se v kratkem razcep y demokratski in radikalni stranki. Puotifi je izjavil, da bo v tekočem mesecu pripravil večjo akcijo, ki naj bi na platformi ustavne revizije omogočila sodelovanje pravih zastopnikov vseh treh plemen v vladi in bi z a ja « čila trajno in jasno parlamentarno situacijo Ce pride med demokrati do razkola, bo ostala Pribičevičeva skutina v manjšini, s tem pa bi se ustvarila možnost, da se s pomočjo reformacije radikalov po demisiji P.aši-čevi najde baza, na kateri se bo po sporazumu z Jugoslov. klubom in Ra-dičevei uredilo đesolatno notranjo in zunanjo politiko naše države. Razumljivo je, da bo v tej akciji sodeloval i gs TrumbiČ. Gg. Trumbič in Protič se K kratkem sestaneta v Rimskih Top -iicah,
p »Ujedinjenje« socijalnih demokratov in narodnih socijalistov. Praški listi javljajo, da se vrše med voditelji socijalnih demokratov in narodnih so-cijafistov pogajanja za ujedinjenje obeh strank v eno samo skupino. Kolikor je znano, je to vprašanje v principu že rešeno in je v najkrajšem času pričakovati fuzijo obeh strank.
p Poraz centralističnega učiteljstva na Hrvatskem. V petek, dne 15. t. m. se je vršila v veliki dvorani zagrebškega «Sokola» velika skupščina «Saveza hrv. učiteljskih društev». Na tej skupščini so nameravali demokrati izvršiti poslednji udarec na hrv. učiteljske organizacije ter jih priklopiti takozva-nemu «Udruženju» v Beogradu. Demokratski učitelji so agitirali na vse kriplje, a zastonj. Za vlado in njen centralizem je glasovalo 300, za Hrvatski učiteljski savez pa 800 učiteljev, V dvorano je vdrla policija, ki je zahtevala, da se skupščina razide. Hrvatski učitelji so proti temu nasilji z ogorčenjem protestirali. Slava hrvatskim učiteljem, ki so se z ljudstvom dvignili zoper policijski sistem centralizacije.
p Tudi eno priznanje. Radič izjavlja, ako pride v zakonodajno skupščino, ne bo mogel sodelovati z Narodnim klubom, ampak eventuelno in edinole z Jugoslovanskim radi njegovega naprednega gospodarskega programa.
Pnevne vesti.
<1 Demokratsko radikalne politične Korileje se pulijo za poslaniška mesta. Kupčija za ustavo je pri kraju. Ministrsko plače ali poslanske dijete so ne katerim premalo, FaŠičeva vlada je tudi taco trdna, da se lahko vsaki dan prekobione. jV, demokratsko radikal -nem taboru se je začel pogon in kupčija zä poslaniška mesta v inozemst -vu. Spopolnila se brilo y. najkrajšem Času poslaniška mesta: v Rimu, Parizu, Berlinu, Dunaju in .Varšavi. — Kandidatov za poslaniške posle je dovolj iz vrst demokratov in radika -lov. Boi za poslaniška mesta je dandanes re! nas isti, kot je bil svoji čas aa višje 'duhovništvo y Jeruzalemu — pod rimsko nadvlado nad Židi,
d Priporočljiva reklama. Naš vojni minister general Hadžič je podal demi-sijo in sedaj ne morejo dobiti in iztakniti drugega moža, ki bi lahko zasedel fotelj vojnega ministrstva. Ljubljanski »Novi čas« priporoča za to sedaj sporno ministrsko mesto mesto g. Ribnikarja. Moj Bog, zakaj vse lahko ostane sposoben v naši kraljevini živinozdravnik
in tržni nadzornik, ki je obsežen, dasi votel — policajdemokrat.
d Socialistični voditelj hvali ustavo! Čokoriiovci ostanejo čokorilovci in najsi so rudeči ali beli. V belgrajskih «Rad-ničkih Novinah» piše dr. Živko Topo-lovič o političnih razmerah v naši državi. Člankar obsoja z vso ostrino takozvane «separatistične težnje med Slovenci in Hrvati» in se zavzema za ustavo. Ma-gari, da je ustava skrajno reakcijonarna in protivna interesom bednih in zatiranih, toda kadar gre za nadoblast čoko-rilovskih elementov, se vedno in vedno znajdejo socijalni demokrati z najreak-cijonamejšimi kapitalisti. Slabo izpričevalo za voditelje socijalne demokracije, ki se postavljajo na stališče plemenske borbe!	‘
d Tempora mutantur! Nekdanji prvoboritelj za socialistično preured-oo Jugoslavije dr, Živko TopaloviČ, (mož je letos govoril na shodu socialistov v Götzovi dvorani) piše o pri vatni lastnini v Ш, št. „Radničkih i Kovin“ sledeče:	„Gospodarstvo mora
predvsem počivati na privatni lastnini za proizvajanje neobhodno potreb -nih sredstev. O možnosti socialističnega gospodarstva v Jugoslaviji — s splošno lastnino sredstev za proizvajanje — ne more biti govora.“ Zdi se, ch se načela socijalno-demokratskih voditeljev razvijajo primerno višini — njih privatne lastnine,
d Na braniku kmetskih koristi je zadnji »Kmet. list«. Pod branikom kmetskih koristi razumejo samostojneži žepne koristi gospode: Mrmolja, Ureka in Drofenika na Slov. Štajerskem, katere je treba res braniti, ker so že precej težke in obilne.
d Drofenik za naše živinorejce. Iz zanesljivega vira smo zvedeli*, da nek Franc Goltnik iz Mozirja, samostojne?. in osebni prijatelj Drofenikov, po naročilu Drolenikovem nakupuje, oz* je nakupoval seno (200 vagonov) za Srbijo, V. naših krajih primanjkuje krmo, fla morajo kmetje še potrebno živino prodajali po slabi ceni, „kmetski“ zastopnik Drofenik pa hoče slovenske kmete spraviti še ob to krmo, da bodo mesarji, ki majo svojega fri.• trona na ministrskem stolen, še bolj po ceni kupovali živino. — O dienern. Drofeniku pripovedujejo tudi,, da je bil na domači železniški postaji od domačih kmetov skoro tepen, ker se je izrazil, da je živina predrago plačana.	4, ~T
d Samostojni obeti in delo za kmeta. General Urek je svojčas obetal in se zaklinjal, da bo delal za kmeta. Sedaj ga res vidimo, kako dela za kmeta, a to samo za enega — kmeta Ureka iz Globokega. Pa stari ljudje so nekoč pravili: Da ima vsak svetnik k sebi obrnjene roke. Zakaj bi neki delal Urek izjemo, ko je vendar zapisan od najvišje državne roke v družbo častilcev Sv. Save II. razreda.
d Urek in iinaticarji. Znano je javnosti, kaj vse je že obljubil Urek kmetom na shodih in v „Kmet. listu.“ ■Zapeljani kmetje mu še tu in tam kaj verjamejo. Sadove Urekove demagogije najbolj Čutijo brežiški finanearji, ki morajo izpolniti to, kar, jim predpiše višjeuradna oblast, ne pa, o čemur laže „Kmetijski list,“ .Umevno, da pridejo večkrat finančni organi v konflikt z Urekovim žurnalom. ,Ti .finanearji nora]o večkrat ljudem pojasnjevati, da ni res, kar piše samostojno glasila, da so izdale oblasti druge naredim itd» Seve, ugled „Kmetijskega lista“ pada, tVendar Ürek ima povsod svoje ogleduhe. Zvedel je tudi, da postavljajo finančni organi njegov, žur-naUstični evangelij na laž. Prišel je dne 1C. t. m. v uradno sobo brežiške finančne straže in ozmerjal stražnike vpričo strank, češ, da so lažniki, da agitirajo proti njegovi stranki. Zagrozil je nekaterim, da jih bo premestil • Mariborsko finančno ravnateljstvo o-pozarjamo na Urekovo ovadbo, ki je laž, ker Urek je znan kot ovaduh, ki .pa pri ovadbah' nič kaj ne zbira med lažjo in resnico.
d Varnostne razmere v brežiškem okraju so zelo slabe in nezadostne. O slabih varnostnih razmerah brežiškega okraja bi znal največ povedati častilec Sv. Save II. razreda — slabostojni Urek. V nedeljo, 10. t. m. je korecal po Brežicah z revolverjem v žepu. Brežiški vodja okrajnega glavarstva, ki gre po naročilu od zgoraj tako rad na roko samostojnežem, naj poskrbi, da bo nosil Urek orožje samo tedaj, ko bo sprem-
ljal Pašiča po Kosovem, doma v Brežicah pa se bo čutil varnega.
d Župani Slov. ljudske stranke v političnem okraju Slovenjgradec: Stari-trg Areh Ivan, Št. Ilj p. T. Mart. Čas, Št; Janž pri Dravogradu Guzej Iv., Le gen Pečoler Iv., Mislinja Planinšek F., Otiškivrh Vrhovnik Peter, Pameče Pogač Luka, Podgorje Klančnik Peter, Sele Hovnik Josip, Smiklavž Priteržnik Antön, Vrhe Slamnik Urban, Gortina Hribernik Iv., Janževski vrh-Arlica Držečnik Luka, Pernice Ribič Jakob, Sv. Andraž n. P. Brinovšek Anton, Sv. Florijan Bačovnik Matevž, Št. Ilj pri Vel. Krajnc Alojz, Šmartno ob P. Steblovnik Martin, Škale Oštir Ivan, Šoštanj okolica Novak Anton.
d Sprememba v gerentstvu. V občini Slatinski dol, kjer se še radi odcepitve dela k N. Avstriji niso vršile občinske volitve, je dosedanji gerent g. Jos. Šerbinek odložil gerentstvo. Za novega gerenta je bil imenovan vrl Slovenec g. Detiček.
d Naš napredek. Vsak dan nam pošta prinese nove izjave prejšnjih sa-mostojnežev in socijalnih demokratov občinskih odbornikov, da pristopijo k SLS. Navajamo danes samo nekatere : V Zbigovcih pri Radgoni je pristopil k SLS. 1 občinski odbornik, bivši sarao-stojnež, na Stari cesti 2, v Boračevi 6, Bučečovci 2, Ključarovci 1, Križovci l, Staranovaves 2, Šetarova Radehova 3, Črmljenšak 1, Slov. Bistrica 1, Polička* ves 1, Brezje pri Studenicah 2, Pretrež 2, Smolnik 1, Gradiška 1, Spuhlja 3, Slovenjavas 7, Bukovci 5, Prvenci 4, Sv. Andraž v Slov. gor. 3, Cirkovce 1, Janževska gora 1.
d Župniki ponujajo posestva. Na našo notico v št. 75, kako je na učiteljskem zborovanju v Mariboru nadučitelj R. govoril o sv. Benediktu, o župnikih in »svetih« učiteljih, smo Mo-bili že od nekaj župnikov prošnjo, naj posredujemo zanje, češ, da drage volje odstopijo svoja župnijska posestva, ako jim zato dotični gg. učitelji odstopijo svoje »borne« plačice. Ker pa mi za taka velika posredovanja nismo pooblaščeni, zato sporočimo vsem gg. interesentom, da se bodo morali že osebno obrniti na tega moža, ki je tako velikodušno pripravljen se žrtvovati v korist domovine in župnikov; in ta dični mož je — kakor izvemo — častivredni gospod nadučitelj Robnik v Šentjurju na Pesnici.
d Kje je sedaj župnik iz Kaple Lenz? Kaplski župnik Lenz se pač ni hotel uživeti v naše jugoslovanske razmere in je vedno paktiral z obmejnimi Nemci, Od naših oblasti prisiljen, je resigniral na župnijo Kapla in je sedaj imenovan za provizorja v Ernovžu (Ehrenhausen.)
d Sokoli — komunisti. Iz Prekmurja se nam poroča 4 Dne 10, julija t. 1, so imeli Sokoli v Murski Soboti javni nastop, katerega so se udeležili Se tudi 'dolnjelendavski „stari“ Sokoli. Pot od Lendave do Murske Sobote je dolga, Železnice ni, peš niso marali iti, kajti j.otovati hočejo „nobel,“ Kaj torej storiti? Mislili so si pač, najboljše je, da se vzame tam, kjer se kaj dobi, Hajd na delo! Rekvirirali so prav po komunistično dva vozova, seno in konje, vdrli so s silo v prostore Rafensberga, rekvirirali kočije, konje in senc, posedli na vozove in se odpeljali v Mursko Soboto, ne da bi bili dali kake odškodnine, torej popolnoma po vzorcu ruskih komunistov. Živijo
sokol*	; mmm
d Promet med nami in Avstrijo na progi Špilje-Radgona je zopet ukinjen. Vzrok ukinjenja je iskati v dejstvu, ker naša vlada ni odgovorila na avstrijski ultimat glede prometa na Zgoraj omenjeni progi. Pišejo, da je promet ukinjen radi obmejnega nesporazum-Ijenja med graško in ljubljansko vlado, katerega pa bo odstranil Beograd. Promet : med Mariborom in Celovcem se nadaljuje.
d Sprememba voznega reda. Opoldanski lokalni vlak, ki je dosedaj vozil iz Št. Ilja ob 13. uri 43 min., bo vozil odslej eno uro pozneje, torej iz Šent lija ob 14. uri 43 min. in bo došel v Maribor ob 15. uri 6 minut.
d Vendar enkrat nekaj pametnega! Železnica je povišala vozne cene za II. razred brzovlakov za 50 odstotkov.
d Avtomobilna zveza Maribor— Sv. Lenart—Gornja Radgona. V soboto 16. julija, je komisija, sestavljena iz poslancev gradbenih sekcij Ljubljana in Maribor, okr. glavarstev Maribor in Ljutomer, okr, zastopa Maribor, Sent
Lenart in Gornja Radgona, poštnega ravnateljstva in interesentov, se z avtomobilom akcijske družbe vozila iz Maribora preko Slov. goric v Gornjo Radgono. Pregledala je ceste, mostove in vse druge podrobnosti. Avtomobilna družba dobi koncesijo za prevažanje oseb itd. Odslej bo avtomobil redno vozil po določenem voznem redu. Upati je, da bodo odslej tudi poštne razmere v Slovenskih goricah vsaj nekoliko boljše.
d Zastopniki vlade so si danes
18. julija ogledali traso nameravane državne ceste Št. lij — M. Snežna — G. Cmurek. Podrobni načrti-so že izdelani.
d Dva zelo važna politika v Sloveniji. V Rimskih toplicah sta že. dr. šimrak in Stojan Protič, ki bosta ostala dalje časa v zdravilišču. Dr. Šimrak bo napravil tudi izlet k sv, Arehu na Pohorje. .
d Premeščeni in novi notarji. Iz Marenberga v Kozje je premeščen notar Otmar Goiob. Notarjem so imenovani notarski kandidati: Avgust Kolšek in AntOn Koder za Mursko Soboto, Rudolf Kramer za Dolnjo Lendavo.
d I/, poštne službe. Za poštne pril uradnike so bili, med drugimi imeno. -* vani .sledeči: Josip Žele, Vinko Keuc, Jakob Pcpevnik, Peter Kompare, Iv* iTravnšek, Josip Polončič, Josip Ko* ban, Anton Weissbacher, Alb. Sonc.* Franc Šerbec in Franc Goričan, vsi iz Maribora, Rudolf Jenčič in Felser J van v Zidanem mostu, Franc Glavnik v Ptuju, Za brzojavne mojstre.» Silvester. Plantan in Jurij Zula v Mariboru. Za poštne uradne sluge: Fr* Brodar. Anton Hrovat, Anton Arzenšek, Anton Berlič, Rudolf Kislinger, Ivan Klojčnik in Anton Ferlinc v Mariboru; Bernard Podreberšak, Josip Vobner v Ptuju; Josip Smodej, Ivam Kavs, Ivan Svenšek, Franc Kac, Bi. 'Jagodič, Milan Boc, Ivan Pignar i« Miroslav. Grušovnik v Mariboru. Premeščeni so:	Poštariea Marija Hoif ■*
mann cd urada Planina pri Rakeku k uradu Sv.. Peter v Savinjski dolini, poštni oficijant Slavko Vutkovič iz Maribora v Gornjo Radgono, poštna oficijantinje Štefanija Schiffrer iz Rogatca v. Ptuj, Mira Glinšek iz Ptuja v Rogatec, Ljudmila Strniša iz Gorn. Radgone v Maribor. — Vpokojena je poštna oficijantmja Erna Aljančič v, Mariboru,
d Lepa se nam obeta. Slavni državotvorni so razpisali posebne nagrade za one davčne urade, ki bodo Umeli davke pravilno razpisovati in iztirjevati. Posebne nagrade bodo dobili vsi davčni uradniki, ki bodo izvlekli iz ljudstva vsaj 60 % davkov. V Sloveniji po poročilih ne dolguje noben davkoplačevalec pod 40% predpisanega davka. Največ nagrad bodo prejeli davčni uradniki v Srbiji in Črni gori, ki doslej niso plačali po izpovedi finančnega ministra Kumanudija niti ene petine predpisanega davka. Balkanska nagrada za balkanske razmere med državotvornimi elementi.
d Na seji celjskega občinskega odbora v četrtek, 14. julija se je osnovalo 15 odsekov. V vsakega je izvoljen po en odbornik SLS: Dr. Ogrizek (4): Pravni, šolski in kulturni, gozdni in personalni odsek. J a n i č (4): Gradbeni, obrtni in tržni odsek, upravni pododsek plinarne,’ gospodarski odsek. Fon (3). Finančni odsek, upravni pododsek elektrarne, odsek za tujski promet. Kuret (4):	Stavbeni in stanovanjski odsek,
upravni pododsek klavnice, pokopališčm, zdravstveni odsek.
d V Celju priredi Kat. slov. izobr. društvo v Četrtek, dne 21. jul. t. 1. V vrtni dvorani pri »Belem volu« predavanje. Začetek ob 8. uri zvečer. Somišljeniki udeležite se predavanja,
d Na naslov drž. pravdništva. M Globokem pri Brežiean se je dogodil pred enim letom slučaj, ki spominja precej na Balkan, Nenadoma in bnea sledu je izginil posestnikov sin Janez; Cvetko, stanujoč v, občini Globoko. G-če izginulega Janeza je pustil blizu in daleč'povpraševati po svojem izgublja nem Simp,; A vse očetovo poizvedoval* nje ni todilo do danes niti najmahj* šega uspeha. Kje je torej Janez Cvet* ko?. Se je K Vdrl v zemljo? Kaj puavi ljudstvo? Ljudje pravijo, da so slišali streljanje oni dan, ho je Cvetko taka nenadoma izginil. Brežiško sodišče na zasleduje daJje te zadeve, tudi orožni* ki ne kažejo za, ta zagonetni izgia -Cvetka nikakega zanimanja« Po poj* mih poltenih .Globočanov «e -sme aflö*

do poljubno streljati niti vrabcev v,
prosu.	Pozivamo državno pravdništvo v Colju, da se malo zainteresira za celo zadevo in začne poizvedovati o jzginu Cvetka pri ljudstvu. K celi zagonetni zadevi se še povrnemo, ker je slična oni, pri kateri je bil pred več leti glavni krivec in radi katere je končal v ječi tudi Urekov starejši brat Preiskava o Janezu Cvetku bode še delala samostojnim preglavice.
d Obešeno so našli blizu svojega "doma v gozdu posestnico M. Tacer na Vrtičah pri Gornji Sv. Kungoti. Pogrešali so jo že od 13.julija, a našli sojo še le v nedeljo 17. t. m. Od mrčesov razjedeno truplo je prepeljal lasten mož na gara h v mrtvašnico. Vzrok samoumo-ra: domači spori in slaboumnost.
d Policijska ura. Od 16. junija do
15.	septembra je določena policijska ura v Mariboru, Celju, Ptuju in Rog. Slatini 11. ura za gostilne in 12. ura za kavarne. Za vse druge kraje velja 11. 'ura. V zimskem času, to je od 16. septembra do 15. junija 11. ura za gostilne in 12. za kavarne (v navedenih mestih) za ostale kraje pa 9. ura za gostilne in 10. za kavarne.
d Slovenski dirkač zmagovalec pri veliki konjski dirki v Zagrebu. Dne 3.,
5.	in 10. julija se je v Zagrebu vršila velika konjska dirka. Tekmovali so najboljši in najlepši konji-dirkači iz Jugoslavije, Madžarske, Rumunije in Nemške Avstrije. Zmagovalec nad vsemi je ostal g. Franc Filipič iz Maribora. Dobil je 7 prvih, 2 drugi in 1 tretjo darilo. Filipič je imel tudi najlepšo vprego. Konkurenca je bila silno velika. Zmago valcu-Slovencu je vse čestitalo. G. Filipič se prišteva med najboljše dirkače v Srednji Evropi. V Jugoslaviji mu je prisojeno prvenstvo. Svoje konje-zmagovalce je poslal v Budimpešto, kjer bo tekmoval prihodnje dni z aajboljšimi dirkači Srednje Evrope. O uspehu bomo poročali.
d Zrelostni Izpit na državnem, moškem učiteljišču v Mariboru,. K zrelostnemu izpitu ee je priglasilo 45 kandidatov in kandidatinj. Izpit se je vršil pod predsedstvom višjega šotek. nadzornika dr. L. Poljanca od 7, do
13.	julija t. 1, .Uspehi so bili sledeči: a) izpit so prestali: gg. Bitenc Rado, Božičnik Roman, Ceh Branimir, Fraß Savla, Golob Emilija, Jerkovič Nikola, -Klampier Bariča, Klinc Drago, Knapi«5 Viktor, Korber Franc, Košuta Josipina, Kovačič Edvard, Kozar Fr. {z odliko), Ravbar Ciril, Rudež Josip, (z odliko). tTrabec Milena, Zidar Milovan, Zabker Marica (z odliko), To-poinik Ludovika, Košenina „Vladimir, Hlebec Ivan, Babič Filip, Kaspar Franc, Korber Vida, Rauter. Slava, Godicl Rudolf, Skaza Aleksander, Ga,-ssenburger Stefan, Lovrec Štefka in Raček Adrijena; b) ponavljalni izpit iz enega predmeta je dobilo 5 kandidatni j(-ov); e) med izpitom so odstopili 3. kandidatje; ö) 1 kandidatinja je. bila pri dopolnilnem izpitu iz slovenščine reprobirana.
d Praznovanje državnega praznika v Konjicah. Na državni praznik, 12. julija 1921, je bil naš trg ves v zastavah in v zelenju. Tako praznično še naš trg ni izgledal ob nobeni priliki od prevrata sem, če izvzamemo obisk Nj. V, presto-
Belo zlato.
Zgodba s Pohorja« — Napisal J. T.
(Dalje.)
Molčala je, na licih sta se ji bo -.rila up in sramežljivost, uprla je vanj svoje velike oči» polne zaupljive vdanosti in pritajene ljubezni, nato pa jih spet povesila, zardela je kakor, roža, in že je odprla usta, da bi mu izdala skrivnost, ki ji je že tolikokrat pognala kri v lice — ko se začujejo po poti . s ceste drsajoči koraki. Nekdo je hitel po strmini v sotesko.
Plašno je skočila po koncu, Andrej pa se je nevoljno obrnil.
„M.ha —!“ je poglasno kriknila.
„Zi —I“ je dejal prišlec, Aničin ženin in Smrekarjev sosed. ter. se za hip ustavil pred iznenadeuim parom, „torej zato me ne maraš, deklina, ker se s temle — človekom klatiš okrog in se shajaš z njim k zaljubljenim ses -tankom! Kako bo vesel stari Smrekar svoje hčere, ko mu povem, kje sem jo našel —
Se preden je osupli Andrej mogel zavrniti žaljive besede, je Miha skočil prekc skal in izginil v smrečju onstran potoka.

lonaslednika. Česar policajdemokratski režim v dveh letih ni spravil skupaj, je dosegel ,fin in prijazen nastop sedanjega gospoda župana Gologranca. Prihodnja številka celjske «Nove dobe» pa bo poročala, da je g. Gologranc nemškutar in avstrijakant. Vsak po svoje.
a lije so naši zvonovi? Zaradi po manjkanja kovin je bivša avstro-ogr-ska d' lava rekvirinala naše zvonove [ako temeljito, da je le tupatam ostal v zvoniku kak zvonček. Veliko teti re-Kviriranih zvonov, je ostalo neprelitih, ki sedaj leže po arzenalih na Dunaju, Madžarska je sedaj prva zahtevala , da se ji vrnejo rekviriram zvonovi in j'h je tudi že chjjnla. Tudi čehosiova-ška vlada je že storila tozadevne ko-lake. Kaj pa je z našimi zvonovi? Ni dosti upanja, da bi se naša liberalna vlada le količkaj pobrigala za naše zvonove!
7.	avgust je dan planincev ter ne sme noben zaveden član ih prijatelj Slovenskega planinskega društva manjkali pri ŽOletnici Podrav, podr. v Rušah, Ta 2Qleinica bodi maniiiesta-cijski sestanek celokupnega planinstva v nekdaj tako zatiranem „Malem Beogradu“. Narodna zavednost nas kiiče k bratom, ki go l, Ш4 (vpeli najhujša mučeni št va.
d Svarilo pred privatnimi posredovalnicami za delo. Iz Karlovca smo prejeli döpis, v katerem nam prijatelj našega lista opisuje bedno stanje tistih delavcev, ki nasedejo raznim privatnim posredovalnicam. Tako n. pr. se baje nahaja ena v Ljutomeru, druga v Brežicah. Omenjeni posredovalnici pošiljate delavce na Hrvatsko, to pa pod pretvezo, da dobijo lepo plačo, stanovanje in hrano. Pozneje, ko je ubogi delavec že nastopil delo, se razkrije farbarija. Delodajalci so seve brezobzirni in slučaji, da tega ali onega delavca kratko-malo odpuste, niso redki. Posebno je to opažati v Karlovcu. Delavci naj se glede delodaje obračajo edinole na drž. posredovalnice. Članom JSZ preskrbi tudi ljubljanska posredovalnica delo pri poštenih delodajalcih.
d Ujetniki se vračajo. Preko Dunaja dospe te dni večji transport ujetnikov iz Rusije, med katerimi je 138 Jugoslovanov.
d O regentu poročajo, da pride po 1 tednu iz Pariza v Beograd in bodo pri tej priliki zopet enkrat postavili Pašičevo vlado na glavo in narobe, da bodo rekonstruirali ta nesrečni kabinet.
d Preiskava o atentatu na regenta se nadaljuje in se dosedanji atentat in materijal znatno povečuje. Največjo vlogo pri tej aferi igra Novi sad, o katerem pišejo, da je vedelo 1000 Madja-rov iz tega mesta o atentatu, samo policija nič. Radi tako skrbne pazljivosti novosadske policije bo vršil sedaj začasno dolžnost šefa novosadske policije sekcijski načelnik Savič iz Beograda.
d Hrvatske žene je na mednarodnem ženskem kongresu na Dunaju zastopala gospa dr. Zdenka Smrekar iz Zagreba, ki je dne 13. t. m. v svojem govoru ugotovila z obžalovanjem, da srbske in slovenske žene na kongresu niso zastopane. Izjavila je, da je hrvat* ski narod prožet protivojnega duha. Hrvatsko ljudstvo je pacifističnega (mi-
Anica je dvignila predpasnik k o? čem in obupno zaihtela.
Nemo je stal nekaj časa Andrej» potem pa se je odločno zravnal in stopil pred njo, ji potegnil roke raz objokanega obraza in jih obdržal ter z rahlo razburjenim glasom začel:;
„Gospodična — ie eno sredstvo mi je na razpolago, da vam ohranim vaše dobro ime, ki sem ga tako lahko -miselno postavil v, nevarnost. Anica!
* Pravil sem vam o svojem življenju, o svojih ciljih, o svoji bodočnosti, sem bogat, bogatejši nego si morete misliti tukaj v domovini — ljubim vas — odkritosrčno, resno! Nihče vam he bo mogel kaj hudega očitati, ako stopim še danes še preden se vrne Miha — pred vašega očeta in zaprosim za vašo roko. — Povejte, Anica — ali pač smem — ali hočete biti — moja nevesta
Nič. ni rekla Anica, oči so ji obstale ob potoku, kjer, jo je Andrej potegnil iz vode, solze so ji ugasnile — si ečen smehljal ji je zasijal na licu, pogledala ga je, njen pogled je govoril ljubezen in zaupno se mu je naslonila na prša.
roljubnega) naziranja, pacifistična je tudi njegova literatura. Ako bi ženska liga nameravala izdati mednarodno pacifistično učno knjigo, potem hrvatska narodna literatura nikakor ne sme manjkati, kot dokaz, da imamo v tem slučaju opraviti s primernim pacifizmom, ki temelji na psihi naroda, v protislovju s sekundarnim pacifizmom, katerega je smatrati kot protest ozir. protest proti vojni.
d Reorganizacija srbske cerkve. Z novo odredbo,, sestavljeno iz štirih delov in 26 členov, se bo ustanovil tzv. „Veliki upravni svet“ pravoslavne cerkve, v katerega kompetenco spada uprava cerkvenega premoženja. Ta „svet“ sestoji iz 15 rednih članov in 12 namestnikov; postavlja jih kralj na predlog verskega ministra z ukazom. Upravnemu svetu predseduje pa-trijarlvpodpredsedujeta pa en duhovnik in ena posvetna osebnost. Seje so veljavne, ako Jim prisostvuje vsaj 7, članov. Stroške tega sveta nosi država in se krijejo iz državnega proračuna (za konference našega katoliškega epi skopata ne prispeva država niti ficka in se radi lega nihče ne razburja. Pravoslavni škofje pa si pustijo izplačevali „skupe pare“. Najlepši dokaz, da vlada protežira pravoslavno cerkev. (Op. uredil.) Dnevnice se članom tega sveta zaračunavajo v isti višini, kakor višjim državnim uradnikom» U-redba izide v kratkem času*
d Računski listki Jugoslovanske Matice. Pred vojno so nemški gostilničarji kaj radi uporabljali računske listke »Südmarke« in »Schulvereina«. Sedaj je izdala Jugoslovanska Matica okusno tiskane računske listke, ki naj ne manjkajo v nobeni gostilni.
d Dve avstrijski vojni ladji »Donau« in »Hartenberg« nam je vrnila Italija. Kako neki zgledajo ti vojni ladji, kateri so pripeljali Italijani v Šibenik!
d Pretep med monarhisti in republikanci je povzročil bivši nadvojvoda Leopold Salvator» ki' v dunajskih kabaretih čita svoje, spomine na mladost in „življenje v rodbini Habsburžanov“. Pred par dnevi se mu je pripono, da je izzval na neki poletni redu ti pravcati pretep* Par monarhi’ stoy mu je obljubilo 140,000 K ako ne nastopi, kar, je pa odklonil. Ko je pričel, so klicali „Efuj 1 “ in kmalu so si bdi monarhisti in republikanci v laseh. Posredovati je morala policija.
d Razorožitvena konferenca. V državnem departmanu v Washingtonu so mnenja, da se bo razorožitvena konferenca pričela dne 11. nov., t. j. na dan ratifikacije premiija. Predsednik Harding želi, da pride čimprej do asocijacije med narodi. Konferenca obeta veliko, ker je prijavila svojo udeležbo tudi Japonska. Predsednika Hardinga bo na konferenci zastopal drž, tajnik Hughes. Na to konferenco bodo povabili med drugimi državami tudi Nemčijo in Rusijo.
d Prebivalstvo zapušča Gornjo Slezijb. Odkar je zopet vzpostavljen železniški promet s spornim gornje-šlezijskim ozemljem, je zapustilo te kraje 40,00Q ljudi, ki so se izselile v notranjost Nemčije.
d Kapitulacija boljševizma. Iz
Frankobroda poročajo, da je sovjetska
„Anica —!“
„Saj sem čutila, že dolgo sem čutila, da bodete vi izpolnili prerokova, njo
„Ali bom sedaj zvedel, kaj je pač ge zahtevala vila
„Da mora tisti, ki hoče najti zla to, poprej — potegniti na temle mestu iz vode —' svojo nevesto —!"
Srepo je zrl Smrekar na Andreja, ko mu je ta še tisti večer povedal» da hoče biti Anica njegova nevesta in ga zaprosil za njeno roko. Obrvi so se mu uasršile, jezno in prezirljivo je gledal prosilca in nazadnje dejal:,
„Ne! —• Obljubil sem jo Mihcu in on jo dobi. Na vaše amerikansko zlato pa nič ne dam. Pokažite mi ga, to svojo zlato, kakor Miha more pokazati svoje bogastvo, svoje gozdove in svoj denarj“
Umolknil je. Pohlepno so se mu zasvetile bistre oči in zbadljivo je dejal:.
„Sicer pa — poslušajte! Gornikovega rodu ste in znano vam je, kaj je prerokovala planinska vila! Izpolnite prerokovanje, najdite belo zlato v soteski, pa vam jo dam!,“
vlada z dekretom sistirala vse omejitve • glede privatne lastnine. V dekretu se dovoljuje vsem državljanom sovjetske republike lasnima denarja v poljubni višini. Omejitve, ki so doslej oteževale denarne kupčije, so odstranjene. — Komunisti so s tem priznali, da se osebne fastnme odpraviti ne more. Ta posledica revizije komunističnega programa je pač najlepši dokaz za nevzdržnost utopističnega boljševizma.
d Posledice velike, poplave. Svoj čas smo poročali o velikih poplavah reko Arkansas, ki je napravila naj -večjo škodo v mesto Pueblo (Amerika)* Skupna škoda, ki jo je povodenj povzročila v mestu samem in v bližnji o-kclici, znaša 25 milijonov dolarjev* Do sedaj'so našli 108, trupel] utopljencev* Mestni odbor je izdal razglas, da naj bi vsaka oseba v mestu šla v cerkev ali kakorsibodi izrazila svojo zalivalo ‘vsemogočnemu Bogu, da je obvaroval mesto ш prebivalce pred še večjo nesrečo, Prizadetih je med drugimi 110 jugoslovanskih rodbin, ki niso razveu obleke ničesar rešile pred strašno po-vodnat.
d Arheološko razkritje. Clan pariške akademije znanosti Camille Jui-iien j? nedavno poročal pred člani te mstiuicije o veiezanimivem razkritju v. bližini Clermont-Ferrand. A kantonu Martres de Veyre so na nekem zemljišču kopali ljudje s krampi ter ne -nadoma trčili na nekaj trdega; Bil je pokrov, romansko-galijske rak ve. Ko so rase v odkriti, šo v njej zagledali prekrasno žensko truplo. Meso je bilo ohranjeno kakor na dan smrti pred . ШМЈ leti. Lepo ohranjeni so bdi sveži kodri njenih bujnih las. Ta pogled pet najditelju ni bil dovoljen za dalje Časa, ker je truplo pod uplivom zraka in soinčne toplote v par, minutah raz- . padlo v prah, tako, da je ostalo, oko- , stje, uerai prahu in obleka. Učenjaki so mnenja, da se je truplo konzerviralo ali ohranilo potom ogljikove kisline, ki jo izpuhtevajo v bližini se nar bajajoči mineralni vrelci. Ogljikova kislina (C02), ki je težja nego zrak , jC branila zraku dostop v. rakav, in tako je truplo 1800 tet ostalo ohranjeno*
d 2000-letno gledališko vstopnico je neki ameriški profesor poklonil predsedniku Hardingu. Vstopnica je napravljena iz kamena in je služila za vstop v grški- amfiteater. Predsednik Harding bo baje prepustil to čudno darilo washing-tonskemu muzeju.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 151—152 naših K. Za 100 av sirijskih K je plačati 21—22 naših K, za 100 čehoslovaških K 215 naših K, za 100 nemških mark 210—215 naših K in za 100 laških lir 714—717 naših kron.
1* Maribora.
d Zaprisega mariborskega župana g. Grčarja se je zopet »preložila«. Akt še menda niti ni romal iz Beograda. Kjer ni demokrat župan, »ima vremena«, pravijo gg. centralisti v Beogradu.
d Višek policajdemokracije je dosegel petkov. „Tabor.“ „Gospodar." ш „Straža" bosta morala odslej v Canos
IV»
Zamišljen je stal tisti večer Andrei v samotni soteski. Odločna in ne-pogljiva volja mu je začrtala globoko zarezo na'njegovo resnobno čeio,
„Anica bo moja in če bi moral la-« komnega Smrekarja zasuti z zlatom k“3
Z izkušenimi očmi je meril globoko sotesko in zrl hrumečo Radoljico „ ki je neukročeno drla navzdol po strmi padavini, da so kar bele pene od-? letavale od skal*
„In dvignil bom beLo zlato, iz tehle neukročenih valov ga bom dvignil* ki jih Jezernik dan na dan pošilja tu doti s planin!“ —
„Drugi dan sta imela z Anico pogovor v soteski. H koncu ji je rekel:
„Anica, ti veruješ v prerokovanja planinske vile in si prepričana,;' dat bom našel zlato, ker, sem izpolnil tudi zadnji pogoj, ker sem febe, sv o., o ne-‘ vesto, rešil iz vode. Bodi mi torej zvesta in stanovitna, ostani moja, dokler; na dvignem zlata, ki ga je napovedan la vila -n"	*
}	• t
(Dalje priodnjič.J j
so Mariborske tiskarne, kjer jima bo-cki gospodje Taboriti natančno odmerili ter določili: koliko morata pisafi o rojstnem dnevu kralja Petra in o atentatu na Aleksandra. Odkar ]e nehal policijski komisa,nijat s cenzuro , je prevzel „Tabor“ diktaturo nad mariborsko žurnalistiko. Marsikoga so Že vtaknili v prisilni jopič in ga odpeljali v norišnico, ker je bil prepričan, da je Napoleon. Usoda prisilnega jopiča in blaznosti čaka gotovo tudi taborite radi prenapetega obožava-aja vladarjev in pobiranja carine radi državotvornosti.
d Prof. dr. Verstovšek se je dne 17. t. m. odpeljal v Karlove vare iskat zdravja.
d Primarij dr. Černič ne ordinira do 26. avgusta.
d Glasbena Matica Maribor. Pevska vaja moškega zbora se vrši v torek dne 19. in petek, 22. julija vselej ob osmi uri zvečer v društvenih prostorih pri Götzu. — Odbor.
d Društvo hišnih posestnikov v
Mariboru je imelo dne 17. julija svoj redni .občni zbor v dvorani Got z. To društvo šteje nad 400 članov. Zborovanje je otvoril podpredsednik g. Vid Murko- O. delovanju društva so poročali gg ;* predsednik Julij Glaser, tajnica in blagajnik Lončar. V novi odbor sc bili izvoljeni izmed prejšnjih odbornikov: Julij Glaser, Vid Murko,
\ |hin Lončar, L’. Barla, Fr. Nege" Stanko Palas in Ivan Rošker, na novo:1 Ivan Sirk, Franjo Zebot, Slavko Dergas, Fr. Starčič, dr. R. Pipuš, A. Inkret, F. Vincetič, M. Sepec m Janko Tavoir. Nato je poročal o atijih in namenih organizacije hišnih posestnikov predsednik Zveze, računski svetnik g. Frelih iz Ljubljane, — Društvo ima svojo pisarno v Gregorčičevi ulici št, 10, pritličje. Članarina znaša 20 K. Društvo daje članom brezplačna in strokovna pojasnila v davčnih in najemninskih zadevali,
d Osrednje društvo poštnih in br-Lojavnih uslužbencev za Slovenijo podružnica Maribor. Podpisani odbor si šteje v dolžnost, da se zahvali vsem cenjenim darovalcem lepili daril za srečelov in ribolov, kakor tudi za preplačila in prostovoljni prispevek o pri liki vrtne veselice dne 10. t. m. Srčna hvala cenjenemu občinstvu, li nas je s tako cbilno udeležbo počastilo, Radi pičlega prostora ne moremo objayiti vseh' cenjenih imen darovalcev in so-delovalcev. Kličemo še enkrat vsem (kupah Srčna hvala! Bog plati! — Odbor
d Vendar enkrat! Mariborski kolodvor bo v kratkem električno razsvetljen, kajti instalacijska dela so se že pričela. Naprava bo stala približno tri milijone kron. Bilo je že skrajno potrebno !	*
Orlovski vestnik.
o Prihodnjo nedeljo 24. julija popoldne vsi v Jarenino! Tamošnji »Orel« priredi veselico z narodno igro »Krivo-prisežnik« in druge zabave.
o Vsem odsekom marib. okrožja-Pošljite nemudoma posebej preglednice o stanju odseka, natančno izpolnjeno! V »opombi« navedite funkcije odbornikov. Razen tega poročajte o svojem delovanju! Rabimo te izkaze nujno! — Bog živi! — Kramberger, tajnik.
o Vsem odsekom. Okrožni odbor poziva ponovno tem potom vse odseke, da nemudoma prijavijo udeležbo na orlovskem taborn v Ptuju dne 31. jul. Agitirajte za obilno udeležbo nečlanov. (Za člane je prireditev pod disciplino obvezna). Ako želite natančnejših navodil, pišite okrož. tajniku! Bog živi!
o Odborova seja tel. odseka Orel Studenci bo v torek, dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer. — Odborniki pridite točno in sigurno! — Bog živi! — Predsenik.
o Orlovsko okrožje Maribor. Vsem odsekom (mesto okrožnice!) Odseki, ki še niso poslali mesečne preglednice za junij, naj jo takoj pošljejo na naslov
okrožnega tajnika F. K. jurist, Cirilova tiskarna Maribor! — Tajnik.
o Tel. odsek Orel Maribor., Odborova seja danes 18. julija c.b 7h zvečer v društvenem prostoru. Odborniki gotovo priti, ker so na vzporedu jako važne zadeve. — Bog živi! — Predsednik.
o Fantovski sestanek (16.) nepreklicno danes 18. julija ob 8h zvečer v društvenem prostoru Lekarniška ul. 6» Na vzpöredu: Prireditev v Ptuju i. dr. — Vsi redni člani pod disciplino dolžni priti! — Podporni člani in prijatelji 'uljudno vabljeni. — Bog živi! —.Tajnik.
Dopisi.
Loče. Kakor čujemo, nadučiteljskc mesto pri nas ni podeljeno velezasluž-nemu in splošno priljubljenemu g. F. Bobiču, temveč neki tukaj popolnoma neznani osebi,, Vzrok je ta, da j© bil g. Bobič pri višjem šolskem svetu o* črnjen kot nemškutar in klerikalec • Proti temu imenovanju odločno prote’ stiramo. Zahtevali bomo revizijo tega imenovanja, kakor hitro pade sedanji ; policajclemokratski režim. Krivce pa j bomo pozvali na odgovor.
Širite katoliške lijte J
1 eno in dvovprelen
lahki vozovi za voznike « in piato-voz, 1 «gig»voz z opravo vred in konjem, skoro nov rezni stroj, zelo po ceni proda Franjo Ferk, Maribor, Jugoslovanski trg 3. 2—2 397
Poljedelske stre je
kot mlatilnice, stroje za rez, gepli, stroje za rezanje repe. sadne stiskalnice, sadne mline! mline za mletje žita, črpalnike za gnojnico, šivalne stroje prodaja zelo po ceni, franko in za-carmano v Mariboru 2—2 398
KLEINEBERG & Comp.
Lips its v Kemiki Avstriji.
Želim sprejeti službo
početnice kot strojepiska ali slovenska stenografinja ali kot feorespodentinja. Več pove uprava «Straže».	2—3 393
Samostojna ki je popolnoma vajena v gospodarstvu, v vino- sadje- in živinoreji, se išče za kpo posestvo v okolici Maribora, Nastop takoj. Naslov v upravi lista,	2—2 309
i Spalne soba, posoda,
■ spalni divan, pisalna miza, lepa j umivalna miza na prodaj. Vpra-: ša se pri'upravi hsia. 393
Posesfyo kar leži in stoji
v Dogošah št. 59 pri Mariboru.
___	.	39I
Prvovrstni trapistovski
S I R
se dobiva pri
Nalije lshu,Naribor,
Glavni trg. 5-5 373
Nakup lesa.
Južna železnica potrebuje še za leto 1921 sledeče množine mehkega lesa:
Spretna majerca
perutnine in mlekarstvo se sprejme. Naslov v upravi lista. 390
za
rejo
DimenzIJslio blago:
ЧГјр&ојгвМo blago

7. avguste vsi v Pale! 20 letnica Psdravske pe&Bšrileg S. P. 0. Velika slavnnstl
Telefon 344
Telefon 344
Carinsko posredništvo
F. & A. UHER
Maribor, Slovenska ulica št. 8
se priporoča za izvrševanje vseh carinskih poslov. Cene zmerne, točna in kulantna postrežba. 1-5 394
i	Dimanzije		.. T ‘7’ ~?-T' Rabljena j množina i m*
j dolžina 1 m i v	širina - m	debelina mm	
4'3	15-16	33	211
4-7	15-16 -	33	265
4-3	15-16	36	72
5'4 1	15-16	36	300
4 3 j	17 Ц	45 j	16
' 5*7	17 . j	45	88
4-3	26 J	45	250
5-7	26	45	2)0
5-2	18	60 j	546
5-6	1.9	60 I i	672
Skupaj			
Dim a n z i j e
dolžina
m
širina
. cm
debelina I
Rabljena
množina
%
mm
i— n-t 6	15-16	■ji 33	456
6	24 in več	33	214
4—6 •	22 » »	36 ;	235
5—6 j	18 » »	60 j	825
4—6	16	66 r	55
4—6 j	20	.90 U	27
6—12	20	ISO ;j	9
9—10 j	20	220 j	2-4
: i . ; -		'J M	
Skupaj	• . . . . .		<832-4 —	 .. -
Kdor ne verjame, Kj 5rS„iL>r'pr,i*' £
Klobuke,
obleko,
pe svilo,
čevlje,
dckcleniee, jseto-v. košare, tosfcice ste, trg' in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
FBAlfC KBAMC,
slikar	.329
MARIBOR, Cvetlična ulica S.
Absolvent monakovske in dunajske omet. obrtne šole. Izvršuje slikanje «ob, napisov, pokrajin, dekoracij in portretov po ceni.
Somišljeniki darujte za sklad KZ.
Ponudbe za dobavo, cele množine ali delnih množin, z navedbo cen, postavljeno na katerikoli postajo južne železnice, je staviti do 30. julija na Obp»tBO ravnateljstvo julhi« ifcolo*-nice, odd. YL. v Ljubljani.
V posebnem ovitku: Mehek les.	392
Pogoji glede kakovosti: Les mora biti od zdravih in svežih debel ter mora biti bele barve (ne rudeč, ne rujav), ne vrtinčasto raščen, brez razpok od ledu, ne od vršičkov, mora odgovarjati dimenzijam, brez pogostih prečnih vej. Oddana množina mora vsebovati najmanj 80 •/„ smrekovega lesa.
Stolna ulica štev. 6.
reo. zadr. i nem im.
Ot»x*©eB-fru(jcs vloge po 4: % i» 4 74%	|
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno.	84
ш
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
Rentni i» iHv&RdnA đavek	ровоЈПШо»	|,
Sfläajateij In založnik^, Konz« „Straže.19
Odgovora! шлЗеШв Ш&Зо Enšenjafc.
£TJsk’ Cirilove tiskarne v Maribora.