Političen list za slovenski narod.
F« polti prejemali velja: Za oelo leto predplačan 15 (ld., za pol leta 8 (ld., za četrt leta
4 (Id., za en mesec 1 (ld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veljd: Za oelo leto 12 (Id., za pol leta 6 (ld., za četrt leta I (ld., za en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
Štev. 169.
V Ljubljani, v petek 26. julija 1889.
Letnili XYII.
Aforizmi o bojih med narodi.
i.
Brez moči ni gibanja in delovanja. Ljudje na 6vetu so dandanes v mogočnem in nemirnem gibanju. Katere moči jih gonijo?
Ločiti moramo najprej gibanje ljudij, potem že le bomo moči pregledovali.
Prvo je gibanje naravnega življenja, ki dela, da vsi dihamo, rastemo in se gibljemo.
Ker je zraka zadosti in prostora tudi na zemlji, zato se to godi še najbolj mirno in enolično, brez posebnih 6trank ali prepirov.
Druga vrsta gibanja iu delovanja je iz proste volje ali z namenom. Ljudje požele zdaj to, zdaj ono, in se pehajo za njim. Iz teh raznovrstnih želja in namenov se razvije brezbrojna vrsta gibanja in delovanja.
Glejmo na polje pridnega kmetovalca, koliko se giblje in dela, — ima svoj namen.
Obiščimo delavnice rokodelske, koliko obrtnih rok je pri delu, — imajo svoj namen.
Enako se vse vrti in giblje po tovarnah, železnicah, rudokopih itd. Vse te vodi — namen.
To je prostovoljno gibanje in delovanje z namenom.
Kolikor namenov utegne roditi naš razum, toliko raznih delovanj potrebuje v izvršitev.
Pravijo modroslovci, da človek ne poželi ničesar, nego dobro, bodisi že to dobro v istini, bodisi le na videz.
Ako vprašamo razne ljudi pri delu, čemu se toliko trudijo, bodo nam razno odgovarjali, vendar vsak nam bo razodel svoj namen, in ta bo, zdnj vsaj, res ali na videz (po zmoti) dober.
Kmet nam poreče: Treba bo davke plačati, družini odšteti, otroke obleči itd. Podobno odgovarjajo obrtniki, kupci in drugi.
S tem pa še ni končano vse ljudsko gibanje, ker človek ni samo za-se in za svojo družino na svetu, ampak on je tudi ud večjih družb in tem je dolžan podariti en del svojih močij in svojega dela.
Danes ne bomo naštevali raznih tacih društev, ampak le dve mogočni na mesto vseh druzih postavimo.
Vsak človek je ud kakošne verske družbe, — katoličan, luteran, Žid, muhamedan itd., in je *d kakošne javne družbe (občan, meščan, državljan itd.). Kot udje teh družb imajo ljudje svoje pravice in svoje dolžnosti; torej svoje namene in tem primer-jeno delovanje.
Če torej ljudi gledamo po raznih vrstah gibanja ali če enega in tistega opažamo pri delu kot uda raznih družb z različnimi nameni, najdemo toliko razlik, da si lahko mislimo: med temi delavci in opravili ni nobene zveze. Vsak si samovoljno po izbranem namenu priliči svoje delo.
V resnici pa vendar ni vselej tako. En namen je za vse ljudi skupen, najvišji namen: služiti Bogu in rešiti sebe. Ker je ta namen najvišji in zadnji in skupen, zato so vsi drugi le posrednji in nižji, partikularni.
Vsi drugi nameni so z ozirom na zadnji le sredstva in imajo zato le toliko vrednosti, da pomagajo dosezati zadnji namen, cilj vsakega človeka. Po verskem nauku ni sicer vselej treba dejanjsko tako vrejevati svoje namene, a vselej in povsod je potrebno gledati na to, da vedotna ne nasprotuje naše delovanje zadnjemu namenu — službiBogu.
Zadosti je torej za človeka, če vč, da to, kar zdaj hoče in namerava ali dela, ni zoper zadnji cilj: služi Bogu! Ako pa se trudim, svoja dela pozitivno obračati v čast in službo božjo, tedaj imajo toliko večjo vrednost.
Ker je zadnji cilj vsega človeškega gibanja in delovanja j eden sam, in ta je neskončno velik in popoln, tako da imajo v njem vsi ljudje dovolj prostora in dovolj vživanja (sreče), zato bi pri pravilnem delovauju in hitenju vseh proti cilju ne smelo biti ne nasprotovanja, ne prepirov, ne zavisti.
Vse to pa najdemo posebno med današnjim svetom, da se drug z drugim sovražno križa in prepira, da ga napada, zavira, izpodkopuje, škoduje itd.
Take nasprotujoče pojave najdemo po družinah, po občinah, po deželah iu državah.
Tako nasprotovanje je po društvih, shodih, zborih, knjigah in listih itd.
Pozneje hočemo ta antagonizem po raznih legah in fazah bolj na drobno preiskati; tukaj naj zadostuje, da ga ko n s t a tu j e m o.
Ker je nasprotno gibanje, torej morajo delati nasprotne si moči.
Človek rabi več močij pri svojem delovanju, vendar najvišja in odločilna moč je le prosta volja; brez te se ne zgodi nobeno človeško delo, in delo človeških rok je le toliko človeško, kolikor prihaja iz proste volje.
Človeška volja je najvišji naravni motor vsega svetovnega gibanja, a je sama po sebi lena ali brez delovanja in potrebuje tudi sama koga, da je gane in spravi v delo.
To, kar goni voljo, imenujemo motive ali nagibe. Motivi so mnogoteri, izdatni ali neizdatni, višji in nižji, pošteni ali nepošteni itd. Med temi nagibi je vselej vsaj po času iu po misli prvi namen ali cilj.
Ker se po namenu ravna način in vsebina delovanja, — saj je delo le sredstvo, doseči namen, — zato so ti nameni in smotri in cilji prav za prav tisti faktorji, ki provzročujejo nasprotne toke in težnje iu boje na svetu.
To pa se godi zato, ker dva delujoča človeka, ali lista, ali zbora, ali dve stranki ali društvi itd., si izbereta ali oba, ali vsaj eden cilj svoj zunaj tiste edino prave vrste naturne postave, ki vodi do zadnjega cilja: služi Bogu!
Napaka v izbranem p art i k u I ar nem cilju in namenu je pravi vzrok in vir današnjih bojev med ljudmi. Ker ta napačno izbrani namen stoji zunaj naturne vrste, mora se to gibanje križati z onim, ki se razvija v postavnem redu.
Rekli smo že prej, da volja človešsa si izbere vselej le dober namen, ker je zoper naturo proste volje, želeti si hudo. Če pa pri vsem tem napačno
LISTEK.
Ana.
Beseda Ana se gladko in lehko izgovarja in ima to veliko prednost pred vsemi drugimi, da jed-nako slove, naj jo kdo čita naprej ali nazaj.
V	neki knjigi trdi pisatelj, da se tretjina vseh žena in deklic po katoliškem svetu imenuje Ana, in mož ima prav. Ni je občine, ne hiše in družbe, kjer bi ne bilo kake Ane. In kako divna imena za vse te Ane: Anica, Ančika, Anka in Nana! One č. čitateljice, ki slavč danes svoj imendau, vedo same najbolje, kaka imena, sladka ali manj sladka, so vže čule na svoja ušesa.
V	izvornem hebrejskem narečji izgovarjalo se je to ime Channa in je označevalo dobrotljivost. Žena, imajoč to ime, označena je torej kot dobrot-Ijiva, nežna, blagovoljna. Nemci, ki vse lepote hotd le sami imeti zti-se, trudijo se dokazati, da bi to ime moglo biti germanskega izvora, kajti žena staronemškega „boga" Baldera, ki je bival nekje v Špandavi, imenovala se je Nanda ali Nanna, kar
pomeni: predrzno in pogumno ženo. Bodisi kakor hoče.
Zanimljivo je, da so se tudi moški nazivljali Ana. V šestnajstem stoletji je živel slavni pravnik Fabrius d' Ana; v sedemnajstem stoletji pa na Siciliji učeni mnih, dominikanec Matej Ana, ki je spisal žaloigro „La santa Margarita"; leta 1612 je predaval v Neapolji modroslovje jezuit Leonard Ana, Sin kralja Redvalda vsprejel je celo ime Ana. In komu ni znano ime mehikanskega generala St. Ana, zvestega in udanega adjutanta nesrečnemu cesarju Maksu ?
V	zemljepisji in krajepisnih imenih igra ime Ana veliko vlogo. Zlasti po rudokopih in premo-govih jamah in rovih nahaja se često ime Ana. Mnogo vrelcev, dolin in holmov po Slovenskem ima ime sv. Ane. Na Nemškem in Avstrijskem je pa mnogo „Annabergov". Na Francoskem je istotako občina Ane, na Kranjskem občina sv. Ana pri Tržiči. V Ameriki sta dve mesti imenom Annapolis, izmed kojih eno stolno mesto Marjlanda.
V	trinajstem stoletji je bil ustanovljen red Aninih bratov. Tudi v heraldiki je zastopano ime Aua; tako podeljuje Ruska red bv. Ane ali križec
Anin, na čegar sprednji strani je podoba in na drugi ime sv. Ane, nad kojim je korona. Ta red je bil izvorno šlesvik holštajnski domači red.
V koledarju spada god sv. Ane, žene Joahi-move, ki je po 201etnem brezdetnem zakonu postala mati Device Marije, na današnji dan, t. j. 26. julija; v pravoslavni cerkvi, kjer se z veliko dostojnostjo praznuje ta god, je posvečen sv. Ani 9. dan dec. Sv. Ana, vzor nežne iu skrbne matere, je zajedno pokroviteljica mizarjev in konjuhov; dalje so jo tudi klicali na pomoč zoper nevihto in strelo, kar je i dandanes možno čitati na mnogih zvonovih. Prvi hram v čast sv. Ane posvetil je leta 550 cesar Justinijan v Carjigradu. Pripoveduje se, da je bilo 718. 1. truplo te svetnice pokopano in vloženo v tem hramu. Soproga ruskega velikega kneza Vladimira I. je bila Ana; hči iztočno-rimskega cesarja Romana II. in sestra cesarja Bazilija II. in Konstantina VIII. Iz njene roke je vsprejel tudi Vladimir krščanstvo 988. leta, kar so vlani po vsem Ruskem z velikim slavljem praznovali, t. j. 27. dan julija.
Iz slovanske povestnice bodi omenjena najstarejša hči Ana češkega kralja Vaclava II., koja je
«5GP;
izbere, je krivda pri človeškem razumu, ki voljo slabo pouči.
Ta slaba informacija gre na račun človekov,
ker razum želi resnico in jo tudi more najti, če hoče in se trudi, zato pridejo napake večinoma ii zadolžene nevednosti ali pa naravnost iz hudobije.
Kaj pa je storiti v takih razmerah?
Pameten človek bi mislil, naj se napaka popravi in nered poravna, in nasprotja bo konec; a mnogoteri drugače modrujejo.
Ti ali oni naj se ne vtikajo v reči, katere jih ne zadevajo, naj ostanejo pri svojem poslu in puste ljudi v miru se razvijati po njihovi volji itd.
Ali ta modrost je piškava in tirja nemogoče, nenaravne reči, ker dvoje delovanje z nasprotnim ciljem je samo po sebi nasprotno in zunanji pojavi nevolje so le znamenja nastale nerodnosti.
N. pr. nekdo ima prelepo obdelano njivo, njegov sosed pa žeue svojo čredo sredi skozi, ker mu je tako na roke. Naj oporeka, prav ni bilo in krivica je.
Drugi nedostatek te modrosti je ta, da le enemu daje dobre mirovne svete, in sicer nedolžnemu, med tem ko grešnika pusti v miru.
Naloga naša mora biti, reči pokazati v pravi luči in napake imenovati s pravim imenom.
Kar Slovenci prebivajo na zemlji, imeli so že mnogo bojev, doma in s sosedi. Povestnica nam razodeva, da so se le prisiljeni branili, in zato lahko rečemo, da so bili ti boji pravični.
Politični pregled.
V L j u bij a n i, 26. julija. 3iotrauje dežele.
O bodočem gališkem deželnem »boru pravi malorusko glasilo „Cervonaja Rus", da bo v njem sedelo 81 poljskih grajščakov, izmed ostalih 70 poslancev pa je 16 Rusov. Ta volilni izid se ne more imenovati ruska zmaga ter ne bo imel posebnih posledic za ruske koristi. Šestnajst poslancev ima sicer pravico staviti samostojne predloge in interpelacije do vlade, vendar bo vsak trud zastonj, kakor pred 12 leti, ko so imeli Rusi celo 34 poslancev. Rešitev iz sedanjega položaja je le tedaj mogoča, če se bo Gališka delila v dva dela ter se bodeta ustanovila dva deželna zbora, eden v Lvovu, drugi v Krakovem Napominani list upa, da bodo ruski poslanci v prihodnjem deželnem zboru sprožili to zadevo, mi pa se nadejamo, da za sporazumljenje ne bo treba tako radikalnih sredstev.
Kakor trdi „"Wiener Allgemeine Zeitung", imenovan je za avstro-ogerskega generalnega konzula v Varšavi namesto odpoklicanega sek-cijskega načelnika barona Krausa legacijski tajnik v Bukarešta, baron Wacken.
V Budimpešti nameravajo letos povodom štiri-desetletnice ogerskih prostostnih bojev posebno slovesno praznovati Kossuthov imendan. Sklenili so prirediti ljudsko veselico na razstavnem trgu, velik koncert vseh budimpeštinskih pevskih zborov, izdati Kossutbove svetinje in slavnostne knjižice. V to pa jim je treba glede prostora za ljudsko veselico ma-gistratovega dovoljenja. V mestni hiši sede možje, ki vedno zatrjujejo cesarju udanost. Radovedni smo, ali bodo pri tem tudi dejanjski pokazali, da njihova zatrjevanja niso prazne besede.
Vnanje države.
Mnogo španjskih občinskih zastopov je poslalo papežu Leonu XIII. adrese, v katerih mu po-
bila omožena s Henrikom Koroškim, ki je po umorjenem Vaclavu III. na Češkem vladal od 1307. 1. do 1310. 1. Cesar Karol IV. je imel med štirimi ženami dve Ani. Tretja soproga Karola IV. je bila Ana Svidnicka, hči Henrika Javorskega. Ana je bilo ime hčeri Karola IV., kojo mu je porodila četrta soproga njegova, Elizabeta Pomoranska. Omožena je bila z angleškim kraljem Rihardom II. V njeni novi domovini so jo zelo spoštovali in ljubili, v dokaz, da so jo nazivljali „dobro kraljico". Pripoveduje se o nji, da je uvedla na Angleškem prva ženska konjska sedla in da je seboj prinesla prve — iglice. Pred njo v Angliji niso poznali te pre-koristne reči. Umrla je 1. 1349, soprog njen pa je vsled prevelike tuge baje velel podreti Sherski grad, v kojem je prominola.
V obče je bilo mnogo Anic na raznih prestolih. Med cesaricami imenujem Ano Savojsko, iztočno-rimsko cesarico; dalje Ana Avstrijska, iz 1. 1245. prva soproga Rudolfa Habsburškega, kojemu je porodila enajst otrok. Med ruskimi cesaricami je Ana Ivanovna (1730—1740); Ana Karlovna, ruska vladarica (1740—1741) in Ana Petrovna, prva in najmilejša hči Petra Velikega.
nujajo gostoljubnost za slučaj njegovega odpotovanja iz Rima. — „Riforma" mora imeti zadnjo besedo, katero jej pa privoščimo, kajti njeno najnovejše kritikovanje zoper „Osservatore Romano" obsoja samo sebe. Proglaša namreč za bajko, da je itali-janska vlada ukrenila varnostne naredbe, ker hoče zabraniti, da ne bi papež brez njene vednosti odpotoval. Vlada dobro v£, kaj je treba papežu, da bo mogel popolnoma mirno živeti. (Tem slabše tedaj, da tega ne stori!) Vrhu tega pi meni Crispi-jevo glasilo, da je že takq temeljito razmotrivalo to zadevo, da se jej ni treba bati strahu, kateri je vatikanska diplomacija nasproti Italiji izzvala na evropskem obzorji. (Iu vendar so le liberalni listi pričeli pisati o papeževem odpotovanji 1) Ali bo papež ostal, ali pa zapustil Rim, Italija more v vsakem slučaji mirna ostati. Italiji je tedaj to vse eno? Zakaj je pa ravno „Riforma" največ o tem togotno besedičila? To se nam zdi ravno tako, kakor ko bi se kača grizla v lastni rep! — Minolo nedeljo popoludne so se katoliška rokodelska društva v Monakovem zbrala k velikemu zborovanju, na katerem 80 sklenila protest zoper G. Brunovo slavnost. Slavnostni govor je imel župnik Huhu, ki je ostro obsodil italijansko vlado in rimsko mestno starešinstvo, ker sta dovolila tako sramotno izjavo v večnem mestu. Trgovec Ehrlich )e proslavljal sv. Očeta v tako navdušenih besedah, da so koncem njegovega govora zaorili burni „hoch"-klici papežu Leonu XIII. Društveni predsednik Fricke je potem naznanil imena onih društev, ki so podpisala adreso, ter je poudarjal, da se ne more socijaluo vprašanje rešiti brez vere. Opozoril je na katoliški shod bavarski, ki se bo vršil meseca septembra, rekoč, da katoliški delavci ne bodo smeli na njem manjkati. Slavnost je zaključila tej priliki primerna zborna pesem.
Kakor trdi „Times", izjavil se je bivši srbski kralj Milan, ko je skozi Sofijo potoval, da bo vsled avstrijskega in nemškega prigovarjanja skušal v Be-lemgradu zopet prilastiti si največjo vladno oblast, da tako prepreči prevrat, ki preti Srbiji. — Po trditvi „Odjeka" je prišel Milan tako hitro v Bel-grad proti potovalnemu načrtu njegovemu zaradi tega, ker je bilo prvotno določeno, da bo kralj Aleksander obiskal pariško razstavo ter se tam sešel s svojim očetom, pozneje pa je opustil ta načrt. — „Daily News" poroča iz Belegagrada: Pri zadnjem sprejemu diplomatskega kora minolo soboto se je ¡¿ja\il ministerski predsednik Sava Gruič, da srbska vlada ne goji nikakoršnih bojnih ali vstajnih namer, marveč skuša edino le lastno državo na notranje utrditi. Ob enem je Gruič zatrdil, da niso prišli v Srbijo ruski častniki ter jih vlada tudi ne namerava sprejeti.
Ruski „Graždanin" je trdil, da skuša Avstrija mej Srbijo in Bolgarijo proizvati razprtijo in da je bolgarska vlada vsled avstrijskega prigovarjanja poslala vojake na srbsko mejo. „Fremden-blatt" temu odločno oporeka, rekoč, vse to je gola izmišljotina, kateri je edino le namen, ščuvati zoper Avstrijo. Ravno vodstvo avstrijske politike se trudi, podučiti vladi v Belemgradu in Sofiji o vzajemuih namerah, da bi tako preprečila najmanjši prepir. O tem avstrijskem delovanji morejo najbolje pričati vladni možje v srbski in bolgarski prestolnici.
Car je dnč 23. t. m. sprejel v posebni avdi-jenci ruskega poslauika na srbskem dvoru, Per-sianija, ki mu je izročil lastnoročno zahvalno pismo kralja Aleksandra ter pojasnil sedanji položaj v Srbiji in Bolgariji. V pismu imenuje kralj Aleksander carja Aleksandra III. rešitelja Srbije ter ga prosi, naj tudi v bodoče obdrži Srbijo pod svojim mogočnim varstvom. — „Kreuzzeitung" se javlja iz Pe-terburga: Car bo odpotoval v Berolin po 22. dnevu avgusta, in sicer se bo peljal po železnici čez Wir-ballen-Eydkhunen. Car se je odločil za pot po suhem, ker je Vzhodnje morje od srede avgusta
Med francoskimi kraljicami so: Ana Ruska, soproga kralja Henrika I.; Ana Marija Avstrijska, koja je tako sovražila rožo, da jo niti na slikah videti ni mogla; Ana Bretonjska, soproga Karola VIII,, kije prva po smrti svojega soproga nosila črno mesto bele obleke v znak žalovanja. Poljska kraljica Ana (Aldona), omoživši se s Kazimirom III., podelila je oslobojenje vjetim Poljakom, kojih je bilo 24.000. —
Med angleškimi kraljioami, ki so se nazivale Ane, bodi tu omenjena nesrečna Ana Boleynova, katero je kralj Henrik iz nizkega stanu povzdignil na prestol, toda pozneje — 19. maja 1536. I. — velel obglaviti. Poslednja angleška kraljica iz rodu Stuartovcev je bila tudi Ana, kojo so nazivljali Do-brotljivo; za njene vlade je bujno procvitala angleška literatura.
Slavnih An navel bi lehko še mnogo, toda zadovoljimo se danes samo s kraljicami, koje sem tu imenoval in opisal. Vsaka Anica seveda ne more biti kraljica na svetlem, dragocenem prestolu, da bi pa bila kraljica v svojem krogu, srečna pomočnica v blaženem gospodiujstvu, tihem in zadovoljnem rodbinskem krogu, to želim in voščim dane3 vsaki Ani!	A. S.
naprej jako nemirno. Železnično progo Peterburg-Wirballen bodo mej vožnjo stražile železniške vojne. Ze meseca februarija bi bil moral priti ca^ v Berolin, toda to je preprečila nesrefca prl Borkiju; pravijo, da sta bila car in carica pri tej nezgodi bolj ranjena, kakor so to poročali listi, toda prikrivala sta svetu poleg svojih dušnih belestij tudi telesne bolečine. Carja bo skoraj gotovo spremljala cela obitelj, ker baje namerava iz Berolina naravnost oditi v Kodanj.
Nemška državna vlada je dae tO. t. m. Švici odpovedala pogodbo o naseljevanji, ki se je sklenila dne 17. aprila 1876 ter bila pri zadnjem diplomatskem boji mej obema državama predmet raznega tolmačenja. Točka 2. te pogodbe govori o izkazih (domovinski list in spričevalo o vedenji) onih nemških podanikov, ki se naselijo v Švici. Nemčija je tolmačila ta odstavek: Ti izkazi se morajo tirjati, Švica pa: se morejo tirjati.
Protisuženjski shod je bil napovedan na prve dni prihodnjega meseca v Lucernu. Ker se bodo pa ob enem v isti dobi vršile splošnje volitve na Francoskem iu bi se vsled tega mnoge odlične francoske osebe ne mogle vdeležiti shoda, naznanja kardinal Lavigerie z okrožnico, da je protisuženjski shod na nedoločen čas preložen.
Francoskega lista „XIX. S ecle" sotrudnik je povprašal grofa Pariškega, kakov je njegov vspo-red za bližnjo prihodnjost. Odgovoril mu je: „Sku-šajmo povsod za kandidate postaviti monarhiste, ki imajo večje zasluge za domovino, nego njihovi tekmeci. V okrajih, kjer nimamo upanja do zmage, pomagali nam bodo boulangisti. Z revizijonisti se nam bo posrečilo vreči vlado, ki je Francijo spravila ob vso veljavo. Francija umira vsled republikanske bolezni. Monarhija je edino sredstvo, da jo reši. Zaradi tega pa nisem niti za sporazumljenje z zmernim levim centrumom, ki hoče oprt na nekatera naša načela vzbuditi k življenju konservativno republiko, niti za prehodno boulangistiško republiko. Sedaj je prišel trenotek, da gremo z razprto zastavo v boj. Bog bo nedvojno dodelil Franciji milost, da bo spoznala svoje prave prijatelje. Volitve za za-konodajalni zbor bodo monarhistom naložile težke dolžnosti, ker bo treba dokazati, da general Boulanger ni nikakoršna rešitev. — V nedeljo se bodo vršile volitve generalnih svetnikov; to bo nekakošna predvaja za volitev poslancev. Če bodo republikanci zmagali, kar pa ni posebno vero-jetno, razpisali bodo splošnje volitve že dne 25. avgusta ali 8. septembra, ko bi pa propali, odložili bodo volitev do skrajne meje, konca oktobra. Ko bi pa tudi proti vsaki nadi dobili republikanci zopet večino, nastopiti bo moral na vsak način prevrat, kajti pred volitvami je postal marsikak republikanec pristaš ustavne revizije. V Parizu kandidujeta celo dva oportunca, Strauss in Laurent, kot revizijonista. Vlada čuti, da jej je odmerjeno le še nekaj dnij življenja. Zabičala je z nova prefektom, naj pozo-vejo vse uradnike, da bodo pri prihodnjih volitvah delovali v vladnem smislu, inače naj pričakujejo, da se bo zoper nje z vso strogostjo postopalo. S takimi sredstvi upa ministerstvo rešiti republiko!
„Corr. de 1' Est." poroča iz Carjigrada: Ker so nekateri nemški listi raztrosili vest, da je Turčija pristopila k trodržavni zvezi, došlo je turški vladi mnogo vprašauj v tej zadevi od raznih evropskih vlad. Včeraj teden je zaradi tega turški minister zunanjih zadev poslal otomauskim zastopnikom v inozemstvu kratko noto, ki proglaša to vest za popolnoma napačno ter izjavlja, da si bo Turčija v vseh slučajih obdržala popolno prostost ter bo postopala strogo nevtralno.
Izvirni dopisi.
iz Notranjske Bistrice, 24. julija. Iz raznih krajev naše domovine dohajajo „Slovencu" dopisi, kateri razodevajo pomilovanje in nevoljo, da je bil naš premilostni vikši pastir po „Slov. Narodu" grdo in krivično napaden iu žaljou. Tudi pri nas je vsakega poštenega človeka, ko je o tem bral ali slišal, srce bolelo. Dvakrat smo imeli v par letih srečo, videti v naši fari milostnega gospoda, o priliki namreč, ko je bil prišel delit sv. birmo, in vdrugič, ko je lansko jesen v deževnem in mrzlem vremenu blagoslavljal našo novo dekliško šolo. Vsakdo, ki je imel čast z Njim se razgovarjati, in kdorkoli je poslušal v lepi slovenščini z leče govorjene, v resnici apostoljske besede, je lahko spoznal, kako je naš knezoškof za dušni in telesni blagor ljudstva goreč, ter vsakdo je bil prepričan, da nikakor ni govoril besed, katere mu je omenjeni časnik podtikal. Iu res — v kratkem je prišlo pojasnilo v „Slovencu", katero je z mirno besedo zadevo razodelo, iu drugi dan popravek v „Slov. Narodu", kateri z očitnimi besedami zatrjuje, da ste dve tretjini podtaknjenih besed izmišljeni in neresnični, ena tretjina p» iz konteksta iztrgana, popolnoma napak poročana in zlovoljno razlagana; da ui bilo govora o pismenem jeziku, ne o slovenskem uradovanju, temveč le o slovenskih podnarečjih in razlikah v govoru, ka-koršnih razlik ima vsak jez k. Stvar je potem, se
ve, popolnoma drugačega lica. Prišlo je potem tudi pojasnilo v „Politiki", katero je spisal dotični državni poslanec sam, kateri „Narodu" očita, da bi se bil moral dobro poučiti in natanko pozvedeti, predno je stvar na veliki zvon obesil. Tako se je torej ta stvar razvila, kakor smo z gotovostjo pričakovali. Laž ima kratke noge!
V napadih na našega prevzvišenega knezo-vladiko nahajamo nekak zistem. Najprej so ga začeli psovati, ko se je pogumno ustavil in odločno zavrnil tiste liberalce, kateri so mu hoteli nasvete in ukaze dajati, kako naj se liturgija opravlja. Ko je to potihnilo in ko so nasprotniki videli, da niso nič opravili, sklenili so blagega pastirja, najboljšega državljana na najvišjem mestu očrniti, da ni lojalen. Pa tam je bil ljubljauski kuezovladika predobro znan; znani so bili tam tudi njegovi sovražniki; in tudi ta udarec ni zadel kuezoškofa. Poskusimo od druge strani, ta nam bo obveljala. Ljudstvo je lahkoverno; popišimo mu škofa kot nasprotnika in ueprijatelja domačemu jeziku. Dobra priložnost temu je bil znani pogovor z ministrom !
Hvala Bogu, da se jiin tudi to ni posrečilo. Udauost in ljubezeu ljudstva do škofa se ne da omajati; pri vsaki priliki, kjer se dobri pastir med svojimi vernimi prikaže, ima On priložnost, tega se prepričati. Zadnji napad ni zadel škofa, pač je pa vsekal britko rano slovenskemu narodu. Vsi nam nasprotni nemški listi so z veliko radostjo naznanili svojim bralcem, da „Slov. Narod" očita knezo-škofu izrek, da slovenskega pismenega jezika prav za prav ni. Nobeden teh listov pa ne poroča, da je „Narod" to preklical, ter da je bilo neresnično iu napačno vse, kar se je o milostnem knezovladiki trdilo. Vsi naši nasprotniki nam bodo leta in leta to očitali, iu tako je gola resnica, kar je Vaš list nedavno pisal, da nam bo to na zgoraj in na spodaj škodilo. Zgodovina bo sodila! Dasiravno je bila ta zadeva dovolj prereše-tana, in dasiravno sit» sklenili, da ne bote več o tem pisali, vendar se nadejam, da ne bodete, gosp. vrednik, mojih mirno pisanih vrstic zavrgli, ker sem se le zato oglasil, da se izve, kako pri nas, na meji kranjske dežele, o Um žalostnem dogodku sodimo.
Letina ne bo letos pri nas prida. Dežja imamo preveč. V enem delu trnovske fare je nedavno toča dokaj škode prouzročila. Sena so nakosili ljudje še precej obilo; le spravljati ga je težko zaradi vsakdanjih nalivov. Žita bo prav malo; krompir bo skoraj gotovo gnil, kar spričuje zgodaj velo perje in suha nat. Turšica iu fižol rumeni; pravijo, da črv hudo izpodjeda rastline. Sadja ne bo prav nič. Naš kmet gleda poln skrbi v prihodnjoet.
Naše vrle šolske sestre bodo sklenile prvo šolsko leto 27. t. m. Stariši so z vzgojo deklic in z učenjem prav zadovoljni. Prihodnjo jesen bo odprt drugi razred; tudi bo nekaj deklic v popolno oskrbovanje sprejetih. Stariši, kateri bi želeli svoje hče-rice dobrim redovnicam izročiti, naj se skoraj oglasijo, ker letos se bo moglo le malo število deklie sprejeti.	XY.
Iz Rateč (na Gorenjskem), 25. julija. Včeraj dopoludne razsajala je tukaj pri nas huda nevihta. Treščilo je v zvonik. Ker nima strelovoda, raztrgalo je ves gorenji del zvonikovega krova. Iz zvonika je strela šinila v cerkev, kjer je poškodovala novi križev pot in stranski altar, razdrobila vsa okna, orgije pa tako na drobno razdejala, da ni ostalo od njih dru-zega, kot kup desek. K sreči se ni unelo. V smrtni nevarnosti bil je domači g. župnik. Ogledoval je namreč ravno ob času, ko je treščilo, uro v zvoniku. Strela ga je omamila, da je več časa ležal v nezavesti. Vendar razen prestauege strahu dosedaj ne čuti druzih nasledkov, kakor da mu šumi po ušesih.
Dan popred je vdarilo v Kranjski gori v neki kozolec, ki je pogorel.
Le silno redko kedaj se je dosedaj primerilo, da bi udarila strela v ravnino. Po ustnem izročilu je zadnjikrat treščilo v Ratečah tudi v zvonik pred kakimi 200 leti na sv. Janeza in Pavla dan, t. j. 26. junija, od takrat imajo tudi tisti dan obljubljeni praznik.
Popred, pravijo, imel je zvonik lepo, visoko streho, takrat pa, da bi ga bolj skrili pred stre'o, napravili so mu nizko pokrivalo, ki je najbolj podobno pruski „pikelhaubi." Sedaj je še to razneslo.
Po večdnevnem deževanju se je nocoj zjasnilo. Toplomer kazal nam je danes zjutraj 5° R. gorkote, torej tistim, ki so se umaknili mestni vročini k Fužinam in v Kranjsko goro, ne manjka prilike, da si do dobrega ohlade prevročo kri.
Dnevne novice.
(Imenovanje.) Davčni nadzornik gospod Josip Dob i da in finančni Komisar g. Anton Lenarčič sta imenovana tajnikoma pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
(Pri volitvi v celjski okolici) so bili dne 23. t. m. izvoljeni gg. odborniki: Josip Jezernik, posestnik vPolulah; Peter Majdič, posestnik parnega mlina v Spodnji Hudinji; Andrej Šribar, posestnik v Dobrovi; Martin Led ni k, posestnik v Lokrovcu; Janez Završek s Pristave; Matej Co-cej, posestnik v Dobrovi; Karol Šah, posestnik v Liscu; Janez Knez, posestnik v Ostrožnem. Namestniki pa so gg.: Jernej Čečko, posestnik v Pristovi; Franc Som, posestnik v Ostrožnem; Miha Ž ni dar, posestnik v Hošnici; Anton F a žari nc, posestnik v Ostrožnem. Nemčurska volilna komisija je pustila glasovati pet nemčurskih neopravičenih volilcev, tako da imajo nasprotniki v resnici le 41 veljavnih glasov. To je vesela zmaga, kajti Slovenci so si priborili močno trdnjavo ravno pred Celjem.
(Iz Leskovca), 24. julija: Vso noč je strašansko bliskalo in gromelo; tudi toča je okoli treh na Trški gori zobala. Pa še huje je bilo zjutraj ob 8. uri; grom je vse stresal in strela je dvakrat vdarila: vprvič je pri podružnici sv. Ane okoli cerkve zemljo razorala in vdrugič treščila v zvonik župne cerkve, odbila zidovja na najvišjem vogalu ter strelovod na treh krajih pretrgala. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako strašne nevihte. — Vode so narasle, napolnile in prekoračile struge, povaljale travnike, njivam odnesle zemljo in setev, napravile majhna jezera. Nekdo je tožil, da mu je več kot j tri tisoč voz zemlje iz vinograda odnesla, in tako drugim vinogradnikom več ali manj škodovala. Bog nas obvaruj enake nesreče! — Imamo, kakor znano, i topničarje tu, ki se vežbajo v streljanji. V nedeljo ' zvečer pa so se nekateri z našimi stepli in jeden topničar je bil tako hudo ranjen, da so ga odpeljali v bolnico v Gradec.
(Nevihta.) Iz Šmartina pri Litiji se nam poroča: Velikansk naliv, kakoršnega ne pomnijo pri nas najstarejši ljudje, bil je tu. Od 8. večerne ure : preteklega torka do poldneva prihodnjega dne je neprestano deževalo, bliskalo se in treskalo, da je bilo groza. Zjutraj je bil ves nižje ležeči Smartin pod vodo, okoli 26 hiš. „Reka" je prestopila strugo, razlila se čez vrte, njive in travnike, podirala plotove, odnesla most, drla v hiše in preplavila vse ceste in pota. Iz nekaterih poslopij rešili so s težavo otroke in živino. V Smartinem in v okolici je bilo preplavljenih več sto oralov zemlje. Posebno velika je škoda na polji. Tudi v okolici je bila enaka nevihta. Škodo uradno cenijo.
(O nesreči) v Ratečah na Gorenjskem je to tretje poročilo. Piše nam č. gospod župnik: Sel sem dne 24. t. m. ob 10. uri v slabem vremenu pogledat v zvonik, kjer je neki urar ravno popravil staro uro. V tem hipu, ko stojim pri uri, zagrmi in trešči v stolp, ki je brez strelovoda. Mislite si lahko moj položaj. Po čudežu, rečem, šel sem prestrašen, a nepoškodovan na kor. Orgije so na tisoč kosov razbite. Cerkev je po stenah razrita, cerkvena oprava več ali manj osmojena, okna razdrobljena, zvonik do polovice brez strehe. Cerkvica je bila že prej tako revna, kakor malokatera na Kranjskem. Naj se nas usmilijo v stiski dobrosrčni ljudje. Hvaležni bomo sprejeli vsak najmanjši dar. Pred leti sta povodenj in ogenj našim ljudem vzela skoraj vse, in sedaj nas je zadela zopet ta nesreča.
(O nevihti) se nam poroča iz Borovnice: Hud naliv in strašno noč smo imeli tudi pri nas od torka na sredo : najstarejši ljudje kaj enacega ne pametijo. Trgalo je njive, na katerih se poseje po več mernikov; mnogim je voda odnesla „šoto", nekemu posestniku do 1000 voz. Kar ni voda odnesla, je pa zalila ter večinoma uničila oves in proso. Treščilo je v neki hlev; ljudje so pritisnili in ogenj o pravem času udušili. Neki pastir je gnal živino domov, a voda privrtS ter reveža odnese, da je utonil. Treščilo je tudi v neko hruško ter omamilo tri može. Tukajšnji pilarji imajo precej škode, ker jim je voda odnesla veliko krcljev in desk. Ljudje so v stiski. Naj bi doličua oblastva nekaj storila, da ljudstvo dobi kaj pomoči.
(Požar.) Od Celja se nam piše: Tisti večer, ko so se Slovenci cel|ske okolice radovali, da so se otresli nemčurskega jarma, razsajala je med Celjem in bližnjo Rožno dolino huda nevihta, ki je koruzo
ali turšico vso povalila. Strela je vdarila na nekaterih krajih. Pogorel je gradič: Rosenberg ali „Go-rečka" v šmartinski fari ter je ob meji te, celjske in vojniške fare, toča napravila veliko škode. Travnike je poplavila povodenj, ki je tu pa tam bila izvan-redno velika.
(300 gold.) Toliko znaša nagrada, katero je „Zveza slov. posojilnic" poklonila svojemu predsedniku g. Mihi Vošnjaku za ves njegov trud v zadevi slov. posojilnic od 1. 1881 sem. Ves ta znesek je daroval g. poslanec Miha Vošnjak „dijaški kuhinji" v Mariboru, kjer se v jeseni otvori slovenska (paralelka) za prvi latinski ali gimnazijski razred. To je posnemanja vredno!
(Južno štajerska hranilnica.) Upravni odbor ja sklenil hranilne vloge obrestovati po 4°/0, za posojila pa tirjati po 5°/0. Predlog, za posojila samo 47,% jemati, za zdaj ni dobil večine glasov. Sklenilo se je strankam kolikor le mogoče urno po-streči.
(Iz Celja) se poroča, da se je vsled cesarjeve odločbe ustavila preiskava pri okrožnem sodišči proti pričama pri dvoboji (Poglayen-Gyujto) grofu Ser-mage in majorju Noo pl. Nordberg.
(Družbi sv. Mohora) je došlo letos nad 40 kratkočasnih in poučnih spisov. Izmed 18 krajših povesti ni bila nobena tako dovršena, da bi jo odbor mogel obdarovati. Vsprejel pa je daljšo povest „Domačija nad vse!", katero je spisala znana pisateljica gospa Pavlina Pa j ko va; priobčena bode v letošnjih „Slov. Večernicah". Pet spisov poučne vsebine je dobilo darila, in sicer: 1. „Herbert Turjaški", spisal profesor Iv. Stekasa v Kar-lovcu ; 2. „Oče Cene, uzor dobrega gospodarja in slovenskega poštenjaka", spisal župnik J. Podboj v Planini; 3. „Dva sovražnika naše dece", spisal doktorand zdravilstva J. Rakež v Gradcu; 4. „Dobra vzgoja — otrokom največji zaklad", spisal prof. R. Cuček v Kopru; 5. „Pošta", spisal prof. Iv. Vrhovec v Novem mestu. V porabo je odbor sprejel več pripovednih in poučnih spisov.
(V uršulinski vnanji šoli) v Škofji Loki so končali šolsko leto dne 24. t. m. Šolo je obiskovalo 320 deklic v petih ratredih. Šestrazredno notranjo šolo so sklenili s prelepo šolsko slavnostjo. Dekla-movale so deklice slovenski, nemški, laški in francoski ter igrale igro s petjem „Ein Schultag" od Petza.
(Iz Zagorja) se poroča, da je okoli 1600 delavcev ustavilo delo. Delavci zahtevajo, da se jim plača zviša za 60%, kar pa družba ne bo dovolila. Posebnih nemirov do zdaj ni bilo; vojaki stražijo le skladišča smodnika in dinamita. — V Trbovijem so vsi delavci ustavili delo. V sredo zjutraj je prišel okrajni glavar dr. Wagner iz Celja. Neredov ni bilo. Vodja Ter po tic obravnava z delavci in jim je obljubil zvišano plačo. Ker je vodja pri delavcih priljubljen, utegne se mu posrečiti, da bode delavce pomiril.
(Na graškem vseučilišči) je bil dné 22. t. m. promoviran doktorjem prava gosp. Frid. Fosse 1 iz Ljubljane.
(Zaprta pot.) Dolga pravda za pot mimo strelišča na Gorenji Rožnik je te dni končana. Vsled razsodbe je pot zaprta.
(S Koroškega) se nam poroča: Toča je pobila v Šentjakobu iu v Podgorjah v Zgornjem Rožu. — Liberalni Nemci hočejo nekda v grebinjski okolici napraviti posojilnico. Rodoljubi pozor! — Vojaške vaje bodo letos v labudski dolini; pričele se bodo dné 30. avgusta. — Čast. g. Val. M a te v žic je dobil faro Vetrinje in čast. g. J. Inanger faro Tiften. Kot provizorji gredo čast. gg.: Štef. Lasnik v Šentpeter, A. Gabron v Šentštefau; čast. gosp. Fr. Zepič, kurat v Kazazah, je šel v pokoj.
(Volitve v okrajni zastop slovenje-bistriški) so se vršile za veliko posestvo dné 16. t. m. Zmagala je narodna stranka s šestimi svojimi kandidati; od nasprotne strani sta izvoljena dva. V kmečki skupini so dobili dné 22. t. m. narodni kandidatje od 72 oddauih glasov po 50. Sedaj je v tem okraji nemčurstvo zgubilo tla, iz katerih je toliko let tako oholo raslo. Slovenski možje so pokazali, da več ne potrebujejo jerobov.
(Slov. del. pevsko društvo „Slavec") priredi v nedeljo 28. julija t. 1. pevski večer v restavraciji ljubljanske čitalnice s sodelovanjem vojaške godbe domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored: I. 1. „Koračnica", svira vojaška godba. 2. Vit. Janušovsky: „Domoljubje", zbor. 3. Zajci
Overtura k operi: „Die Hexe von Boissi", svira vojaška godba. 4. Hajdrih: „Jadransko morje", zbor.
5.	Wisuet: „Lieder-Walzer", svira vojaška godba.
6.	Volaric: „Slovenski svet ti si krassin", zbor.
7.	Seherenzel: „Melodienkranz über slovenische Lieder", svira vojaška godba. 8. Grbic: „Pred slovesom", čveterospev. 9. Stern: „Annen-Polka", fran?., svira vojaška godba. 10. Grbic: „Slovanski brod", zbor. 11. Verdi: III. finale iz opere „Ernani", svira vojaška godba. 12. Zaje: „Jurešičeva putnica", zbor. 13 Ambrož: „Operettensebau', velik potpouri, svira vojaška godba. 14. Strauss: „Kudolfskliinge", valček, svira vojaška godba. 15. Abt: „Hast du nicht einen Gruss für mich?", pesen, svira vojaška godba. 16. Korel: „Maskenball-Golopp", svira vojaška godba. II. Kegljanje na dobitke: I. dobitek 1. cekin; II. dobitek 3 gld.; III. dobitek 2 gld.; IV. dobitek 1 gld; V. dobitek za največ serij 2 gld.; VI. šaljiv dobitek za največkrat devet. — Serija treh lučajev 10 kr. Kegljanje prične se v soboto 27. t. m. ob 7. uri zvečer in bode trajalo do nedelje 10. ure zvečer. Vstop za ude prost. Ne-udi plačajo 30 kr. za osebo. — Začetek ob 8. uri zvečer.
(Vabilo k slavnosti), katero priredi „Slovensko pevsko društvo" v nedeljo 4. avgusta 1889. leta v Celji. — A. Vspored za V. veliki zbor, ki bode ob 11. uri predpoludnem v dvorani celjske „Čitalnice." I. Pozdrav predsednika. II. Poročilo tajnika. III. Poročilo blagajnika. IV. Poročilo računskih preglednikov. V. Volitev a) predsednika in odbora, b) računskih preglednikov. VI. Razni nasveti. — B. Ob 7,12. uri predpoludnem skupna pevska vaja v čitalnični dvorani. Vsi častiti pevci in pevkinje se prosijo, da vrede svoj prihod tako, da bode jim mogoče se vdeležiti pevske vaje. — C. Ob uri popoludne banket v dvorani gosp. Košerja (gostilna pri belem volu). Oouvert stane 1 gld. 20 kr. Vde-leženci naj se pri „Slavnostnem odboru" v roke g. dr. Serneca y Celji vsaj do 2. avgusta oglase. Pri banketu svira vojaška godba. — D. Vspored pevskega zbora s sodelovanjem godbe c. kr. 17. peš-polka fem. baron Kuhn na vrtu gosp. Košerja.
1.	Kopezky: „Koračnica", svira vojaška godba.
2.	a) Dr. B. Ipavec: „Slovanska pesem", moški zbor s samospevom za bariton in tenor, b) Ant. Nedved: „Slovenska dežela", moški zbor s čveterospevom.
3.	Khomp: Overtura k narodni igri „Bleške žene", svira vojaška godba. 4. Anton Foerster: „Naše gore", mešani zbor. 5. Kaulich: „V planinah", valček, svira vojaška godba. 6. Ant. Nedved: „Slovo", moški zbor s samospevom za tenor. 7. Leibold: „Pesnij venec", potpourri, svira vojaška godba. 8. Dr. G. Ipavec: a) „Pozdravljam domovina te", b) „Slovo od lastovke", mešana zbora. 9. Wetašek: „Podoknica na lavto", svira vojaška godba. 10. Dav. Jenko: „Na moru", moški zbor. 11. Dr. Ipavec: „Domovina", svira vojaška godba. 12. Hugolin Sattner: „Opomin k petju", mešani zbor. Začetek točno ob uri popoludne. Vstopnina: a) za neude 1 gl. b) podpirajoče ude 50 kr., c) kmete in dijake 30 kr., od osebe, d) pevci in pevkinje prosti. Vstop imajo p. n. častiti udje, povabljeni in vpeljani gostje. — E. Po koncertu prosta zabava s petjem in godbo. Pri prosti zabavi nastopijo posamezna pevska društva in svira vojaška godba.
(Na čveterorazredni deški ljudski šoli v Škofji Loki) so poučevali gg.: Franc Piipa, Jan. Oblak, Simon Zupan, Ivan Cetelj, Bogomir Krenner in Miroslav Kram er. Učencev je bilo 290. Obrtno-nadaljevalno šolo je obiskovalo 91 učencev.
(Na trirazredni dekliški ljudski šoli) v Kamniku so poučevali gg.: Muhovee Blaž, Cenčič Jernej in gospodičini Verne Frančiška in Klan-čar Avgusta. Učenk je bilo v vseh šestih oddelkih 199.
(Zagrebško vseučilišče.) Za ustanovo medicinskega oddelka na zagrebškem vseučilišči je občina Brod dovolila 10.000 gld.
(Žetev.) Letošnje leto na Ogerskem ozimina ni posebno dobro storila. Tudi v Rusiji ni pšenice toliko, kakor druga leta. Torej utegne žitu cena poskočiti, vendar pa je še mnogo žita v rokah Židov in zato bodo skoro gotovo le ti imeli dobro žetev.
Telegrami.
Line, 25. julija. Namestnik grof Merveldt je datics došel ter je prevzel namestništvene posle. Jutri se mu bodo predstavili uradniki, oblastnije itd.
Praga, 25. julija. Namestnistvo je potrdilo prepoved mladočeškega shoda v Benešovu.
Umrli no:
23.	julija. Reza Zupane, gostija, 77 let, Hradeckega vas 28, marasmu». — Jožef Jeve, gosta«, 81 let, Črna vas 26, marasmus. — Jožefa LavriS, paznikova hči, 4'/j leta, Žitni trg 1, dysenterie.
24.	julija. Marija Krblicb, kondukterjeva žena, 30 let, Frančiškanske ulice 6, jetika,
Tujci.
23. julija.
Pri Alaliéu : dr. liauer, vseučiliščni profesor, iz Zagreba. — dr. Schvarz, kopeljski zdravnik, iz Opatije. — Gabri« iz Gradca. — Aleks. Fischl, Leopolder, tovarnarja; llandl, Neu-man, Vialla in Petscliival, potovalei, vsi z Dunaja. — Terček, potovalec, iz Ptuja.
Pri Juinem kolodtoru: Počivalnik in Pfeifer iz Trsta. — Stift z Dunaja.
Vremensko sporočilo.
Dan	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zr&komcra T mm	toplomera po Celziju			
25	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	738-1 736 3 734-4	i3 n 21-3 16-0	si. sever si. svzh. si. szap.	m. oblač. jasno n	000
Srednja temperatura 16 9°, in 2 7° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 26. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl. 65 kr.		
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84	n	50 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	v	85 „
Papirna renta, davka prosta......	99		60 „
Akcije avstr.-ogerske banke......	907		
Kreditne akcije ..........	304		25
	119		80 „
	_		_
Francoski napoleond.........	9		51", „
Cesarski cekini ..........	5		68 „
Nemške marke ..........	58	n	60 „
|| ZABAVI IN POUKU."
U1
[zabaVi i'n' pouIî J.
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Dunaji VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik Franc Itrlickuer.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, Stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
mil amti
Ravnokar je izšel
Krajevni in potovalni leksikon
za skupni železniški, poštni, paro-brodni in brzojavni promet Avstro-Ogerske. Obsega vse kraje in njihove železniške, poštne, parobrodne in brzojavne postaje z zaznamovanjem železniških in parobrodnih podjetij. Navedena je sodiščna in politična razdelitev. Neobhodno potrebna ročna in poizvedovalna knjiga za trgovca, potovale», uradnika, odvetnika, b e-ležnika itd. Vredil jo je Jos. pl. Kendler. Cena a. v. gld. 9. — Dobiva se v vseh knjigotržnicah in v lastni založbi spisateljevi: Dunaj, I., Grunanger-gasse 1.	(3 — 1)
^■f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.^^P
Dvanajst do trinajst let star, J „ T zdrav in čvrst
♦< ^JL ^^ ^^ I^L. *i ►»
sin poštenih kmetskih katoliških sta-rišev, kateri jo 1. gimnazijalni ali realni razred ali 4. razred ljudske šole dovršil, vsprejme se takoj v pro-dajalnico mešanega blaga v nekem mestu na Gorenjskem.
Ponudbe vsprejein. in natančnejše pogoje da „Katoliška TIskarna", Valvazorjev trg št. 5.	(3_2)
Visokošolec sprejme čez počitnice službo
inštruktorja,
pripravljatolja na skušnje ali popotnega sprcni-Ijevatelja za prav nizko plačilo. Kdo ? pove vredništvo.
^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnin« prosto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvcnlh posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
Hiiif sm^ keUfeov,
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih -v o^nji pozlatim in posrebrim. Čč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(38)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto

XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x nrata Eberl, *
X izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov X in napisov.	^
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
X MJiJ ij»	X
X 14 Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši it. 1 X
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje eene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^t
K v ploščevinastih pušicah (Blechbiichson) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše ^^ nego vse te vrste v prodajalnah.	(14) ft
^	Cenik© ii(i zalitcvanjo.
^HSHSHSHSES^
* m d
Vrelec „Oarinthia", |
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Milia Kastner
v Ljubljani.	(12)