Političen list za slovenski narod.
Po poŠti ureleman TeljA: Za celo leto predplača 15 gld., za pol lota 8 gld., zaSetrtleta
4 gld., za on mesoo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 ki\, za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. ve5 na loto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulico št. 2.
Naznanila (inserati) so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 ki'., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedeljo in praznike, ob ^/56. uri popoludne.
^tev. ro.
v Ljubljani, v sredo 26. marca 1884.
Letnik XII.
Vabilo na iiaro6l>o.
začel se bo izdajati s 1. aprilom v drugem četrtletji in se toraj za p. n. naročnike-četrtletnike prične nova naročnina, ktero naj blagovolijo o pravem času zaradi rednega pošiljanja lista ponoviti, ob enem pa naj nam vsak do sedanji naročnik skuša pridobiti vsaj še enega novega.
^Slovenec" velja za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesee ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesee.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
OpravniMvo ,^Slovenca".
Državni zlior.
z Dunaja, 24. marca. Budgetna obravnava.
(Štirnajsti dan. Dnevna seja.)
Prva točka današnje seje bilo je podaljšanje postave, ki vladi daje pravico, davke po sedanji razmeri pobirati tudi še v mesecu aprilu. Ta postava bila je brez ugovora potrjena v drugem in tretjem branji.
Potem se je nadaljevala obravnava o proračunu kupčijskega mi nisterstva. Pri mornarstvu oglasi se liberalni poslanec Kiibeck in povdarja važnost mornarstva, ob enem pa našim Primorcem očita, da se za to kaj malo brigajo in da se pečajo samo z jezikovnimi borbami.
Tudi dalmatinski poslanec dr. Bulo t je govoril
o važnosti mornarstva in omenjal, da si je Avstrija zlasti zarad tega pridobila toliko veljave kot vele-vlast, ker poseduje izhodno obrežje jadranskega morja. Zato pa mora skrbno varovati to obrežje in pospeševati mornarske zadeve. Toplo toraj priporoča vladi, naj vso svojo pozornost in skrb obrača na morska ladjišča v Dalmaciji, zlasti pa na luko v Splijetu.
Dr. Vi tež ič podpira prošnjo Kerskih otočanov, da bi se pri tamošnjem ladjišči naredil jez ladijam v zavetje. Pri tej priliki pa ob enem pobija Suessa, ki mu je unidan podtikal, kakor da bi bil sumničil rodoljubje nekterih avstrijskih narodov. Suess naj pokaže stavek v njegovem govoru, iz kterega bi se moglo kaj tacega sklepati. Ta trditev je toraj neresnična in tako govorjenje ni pristojno. Liberalna stranka je bila silno razjarjena, da si je dr. Vitezič drznil prijemati Suessa, in glasno se je govorniku ugovarjalo in od predsednika zahtevalo, naj govornika pokrega. G. predsednik pa je dr. Viteziča le opomnil, da naj nikar ne omenja že dovršene reči, ker bi mu moral sicer odvzeti besedo. Pa dr. Vitezič je bil že povedal, kar mu je težilo srce, ter se je vsedel z besedami: Sem že izgovoril.
Pri poštah in telegrafu priporočal je dr. Eoser, naj bi se zboljšale plače poštnim uradnikom, na ktere se je bilo pri vredovanji uradniških služeb menda pozabilo. Potrebne denarje vlada dobi, ako nekoliko skrči oproščenje od poštnine, in ako ceno poštnih nakaznic čolnih listov od '/2 krajcarja po-vikša na 1 kr. Tudi poštni sluge, kondukterji in pismonoši so preslabo plačani in zaslužijo povikšanje svojih plač.
Kupčijski minister baron Pino je odgovarjal, da deputaciji poštnih uradnikov, ki je bila v tej zadevi pri njem, ni mogel sicer nič obljubiti, povedal jim je pa, da je že nekaj storil za primernejšo vrav-navo razločka med višjimi in nižjimi uradniki, in da hoče v pretres vzeti govornikove nasvete. Glede oproščevanja od poštnine pa bode morda še med letošnim zborovanjem zbornici izročil postaven načrt.
Tržaški poslanec Burgstaller priporočal je, da naj se v Trstu naredi primerno poštno in tele-graiično poslopje. Morebiti bi se dosedanje poslopje
prodalo in bi se s kupom zidalo novo in primernejši poslopje. Po nekterih opazkah g. poročevalca je bila potrebščina za dotične oddelke kupčijskega minister-stva potrjena; dovolilo se je med družim: za obrt-nijske nadzornike 68.000gld., za cimentiranje 375.000 gld. Ker je dohodkov tega urada okoli 280.000 gld., bode morala vlada primakniti okoli 95.000 gld., ki bi se dali morda prihraniti, ako bi se cementiranje izročilo občinam. Za mornarstvo se je dovolilo 880.370 gold., med temi za razne potrebščine Tržaške luke 126.930 gold. Potrebščina za poštno in telegrafične urade znaša 20,807.900 gld., med temi je 155.000 gold. za zboljšanje plač pismonošem in poštnim služabnikom. Dohodkov je pri pošti in telegrafu 25,745.000 gold., tedaj dajeta vladi okoli pet milijonov gold. dobička. Za poštne hranilnice se je dovolilo 381.000 gold.
Pri železnicah govoril je dr. Menger o novi pogodbi s severno železnico. Ta železnica je silne važnosti, zlasti za Dunaj in za kupčijski promet, ki pa se samo zarad tega ne more posebno razvijati, ker ta železnica tirja silno veliko voznino. |'remog je na Dunaji dražji kakor v Berolinu, dasi so jame bližej Dunaja kakor Berolina, in žita iz Galicije ni mogoče dobivati, ker je voznina previsoka. Govornik toraj prosi vlado, naj že skoraj kaj razodene o pogodbi, ki se ima s severno železnico ponoviti in ktero mora državni zbor do meseca junija potrditi. Ta pogodba je za občinstvo tolike važnosti, kakor pogodba z Ogersko. V pojasnjenje te zadeve pristavimo, da je severna ali cesar Ferdinandova železnica ena tistih cest, ki največ dobička daje. Pogodba med družbo in državo pa letos poteče; toda družba bi železnico še rada 90 let obdržala v svojem gospodarstvu, ker od nje dobiva lep dobiček. Drugi pa zahtevajo, da naj vlada v lastno oskrbovanje sprejme to železnico. Ta zahteva je gotovo opravičena; ker če je vlada z velikimi žrtvami v svojo last spravila Elizabetno, Franc Jožefovo in Eudolfovo železnico, ki ji ne donašajo posebnega dobička, ampak ji morda prizadevajo še stroške, bi pač ne bilo pametno, Ferdinandovo železnico prepustiti privatni družbi, ker bi njeni čisti dohodki prav lahko poravnali stroške, ki jih prizadevajo druge železnice. Časniki so iz prva
LISTEK.
Ali so zdaj res slati časi?
v malokterem drugem vprašanji si ljudje tako nasprotujejo, kakor v tem. Nekteri ne vedo, kako bi očrnili sedanjo dobo, primanjkuje jim besedi, s kterimi bi opisali vse križe in nadloge, ktere je rodila tretja četrtina 19. stoletja. Veliki davki, moralna (nravna) spridenost, verska mlačnost, gmotna poguba, spačena mladina vso to se jim je tako vselilo in vdomačilo v njihovi glavi, da .so postali pravi črnogledi, ki ne prerokujejo nič dobrega. Drugim se je pa naša doba tako priljubila, kakor se jo prvini zamerila. Prostost, enakost, bratovstvo zvoni jim po ušesih in segače jim srce. Kar kurja polt oblije take strastne zagovarjalce svobodnega veka in razsvetljene dobe, ako sežeš v pogovoru nekoliko v zgodovino nazaj, posebno v čas, ko se jo „šopiril" na prestolu črteni absolutizem in je „papež pestil kralje in cesarje". Taki so hvaležni, da so oui časi
že v naročji pozabljivosti, njihov vzor je sedanja blažena, presrečna doba. Kdo ima prav? Menimo da najbolje storimo, ako za odgovor na to sitno vprašanje podamo članek, ki ga je pred nekaj časom prinesel „Cech" in ki kaj dobro razpravlja vprašanje: „ali so zdaj res slabi časi?"
„Pravijo, da je toliko hudega na svetu! Nič ni hudega!" — Tako jo govoril pustne dni oče Tomaž, ko je polnil pipo s tobakom. — ,:Kaj se pa hudujete oče?" prašam ga jaz. — „1, kdo bi se pa tudi ne liudoval? Vsak dan se čuje in bero o slabih časih, o slabi letini, o neznosnih davkih, ogromnih dokladali in o nič vrednih kupčijah, tako, da bi moral človek misliti, da zdaj pa zdaj zgube gospodje davkarski nadzorniki svoj razum iu pa tudi srčnost še kdaj staviti slavni vladi nove predloge o novih „neznosnih" bremenih. A le poglej jih, te gospode, kako si radosti manejo roko in si mislijo, saj še ni tako hudo. Ako pogledajo na deželo ali pa v mesto, povsod vidijo, da se zabava umika zabavi, da so pleše in raja bodisi v petek ali svetek, posebno pa rado v soboto, v adventu in postu ne dosti manj, kakor predpustom, kakor da bi ti ljudje ne imeli
druzega opravila razun zabave in plesa. Le pomislite — dejal je oče Tomaž — naš kraj ni mnogo-Ijuden, pa je imel vendar v kratkem času ples ognje-gascev, ples veteranov, ples kazinotov, ples pevskega društva, čitalniški ples, ples za kmete, za ude ribiškega društva itd., v vsem skupaj 12 plesov. Za mojih mladih let je bila godba samo po končani žetvi, o žegnanji, v zadnjih predpustnih dneh in pa takrat, ko je bila svatovščina. Predpustom je bila včasih, pa ne vsako leto kaka veselica, h kteri smo se zbrali prav po bratovsko kmetje in bajtarji, hišni posestniki in gostači, rokodelci in nerokodelci; zavidanja in preziranja nisi zapazil. A zdaj hoče vsakdo kaj posebnega, kolikor jo v mestu gostilnic in krčem, toliko je tudi strank, ena zabavlja čez drugo, jo zaničuje in prezira in da je več živahnosti, prenašajo so pogovori iz ene gostilnice v drugo. Poglejte pa na dalje še potrato, ki se kaže na plesiščih no samo v večih, marveč tudi v manjših krajih. Pred nedolgim časom še bilo je vse bolj priprosto in bolj po domače oblečeno, zdaj pa imajo že možje in mladenči, ki ne morejo nikakor reči, da so gospodje, nova oblačila iz drazega sukna, ki
nekoliko pisarili o tej zadevi, zdaj pa so čisto obmolknili ; družba je silno bogata, in kaj se jej pozna, ako zavrže nekoliko tisočakov, da usta zamaši nadležnim kričačem.
Med levičarji je mnogo delničarjev te železnice in znani Nace Kuranda je v opravilnem svetu, ako ni celo glavni vodja Ferdinandove železnice. Zato nekteri gospodje lepo molče in bodo gotovo vse žile napeli, da bi severna železnica še dalje ostala družbi. Toda na desnici odločno zahtevajo, da naj jo obdrži država, zato bode obravnava o tej stvari, kadar pride v državni zbor, jako zanimiva.
Waibel priporočal je vladi, da naj se prej ko mogoče pogodi s Švico in Bavarsko zarad zveze s predarelsko železnico. S tem je bila končana obravnava o kupčijskem ministerstvu, čegar vsa potreščina znaša 78,835.100 gld.
Na vrsto je prišlo poljedelsko ministerstvo, kteremu je Tavše priporočal obilnejšo podporo poljedelstva. Minister kmetijstva bi moral po njegovi misli svoj nos povsod vtikati, v davkarske, železniške in vse druge zadeve.
Kmečki poslanec Kuf, ki je nedavno izročil zbornici peticijo 8000 kmetov, ki v tej prošnji za-zahtevajo nektere prav nemogoče reči in popolnoma preobrat celega državnega reda, porabil je to priliko, da je zbornici naznanil, da se ne vjema z vsemi točkami te peticije, ki obsega mnogo dobrega, pa tudi mnogo nemogočega, ia da je le zarad tega na-svetoval, naj se pridene stenografičnemu zapisniku, da so o njej zvedili vsi poslanci. Za njim bila je ob treh popoludne seja sklenjena.
(Štirinajsti dan. Večerna seja.)
Ob sedmih zvečer pričela se je druga seja. Dunajski poslanec Loblich govoril je o silni dra-gini govedine na Dunaji; kar je sto- in stokrat govoril v mestnem zboru in pri raznih shodih, ponavljal je danes v zbornici ter vladi očital, da je dragina zato tako velika, ker se vlada v tržne zadeve vtika. Da se meja proti Eumuniji odpre, ne pomaga dosti, ako ni poroštva, da ostane odprta. Priporoča toraj resolucijo, v kteri se vladi naroča, zbornici predložiti postavo, po kteri bi bilo Dunajskim mesarjem dovoljeno od meseca julija do meseca novembra govedino iz Eumunije voziti naravnost na Dunaj. Ta resolucija se zadostno podpira in se izroči budget-nemu odseku.
Pirko je priporočal vladi, da naj železnico iz Št. Polita v Tuln dela čez Traismauer.
Minister Falkenhayn je odgovoril na napade dosedanjih govornikov, ter dokazoval, da je zdatno povikšal za povzdigo kmetijstva odmenjene podpore, odkar je prevzel ministerstvo, prej je bilo v ta namen odločenih 145.000 gld., sedaj 266.000 gld., in vendar mu je Tavše očital, da je preskromen. Tavše je tudi rekel, da ministru ni ravno treba vsega storiti, kar je obljubil, ljudje so jako veseli in zadovoljni, ako čujejo te obljube. Tako, rekel je minister, jaz ne morem ravnati; kar obljubim, to tudi spolnim, ne morem pa samo zarad tega obljub delati, da bi se ljudje veselili. Desnica je z živahno pohvalo poslušala govor ministrov.
Za njim je govoril dunajski podžupan Steudel in na vso moč ropotal zoper severno železnico, ki je mnogo kriva dragine na Dunaji. Eeveži morajo
drago plačevati meso, da se debele nekteri milijonarji; to je samo pri nas mogoče, kjer nimajo poguma se vzdigniti zoper „železnične kralje". Mnogo bi bilo pomagano, ako bi se smela že zaklana zdrava živina uvaževati v mesto; konečno priporoča resolucijo, da naj vlada z znižanjem železničnih tarif polajšuje do-važevanje zaklane živine. Steudel je z današnjim govorom obsojal sebe in svojo stranko; ker ravno med levičarji sed^, kakor sera že prej omenjal, kralji ali matadorji Ferdinandove železnice, in Steudel pa tovariši njegovi nimajo poguma teh ljudi prijeti, ali pa se od njih ločiti, ako se njihovemu programu nečejo vdati.
Dobro je Steudelna pobijal liberalni poslanec Proskovec, ki je Dunajčanom očital, da predobro žive, ter jim namesto govedine priporočal brovino. Visoke voznine so sicer res krive veliko dragine, pa največ so tega krivi mešetarji. Tudi Biirnfeind je govoril zoper Dunajske zastopnike in ministru izrekal zahvalo, da tako ostro zapira našo meje, ker vsled tega po naših planinskih krajih ni več živinske kuge, ki je prej toliko škode delala našim živinorejcem. Priporoča mu pa tudi, naj svojo posebno skrb obrača na to, da se našim planincem ne vzamejo in ne spridijo pašniki, ki so za živinorejo velike važnosti.
Keil je govoril o konjereji na Solnograškem, Cerkavski pa o rudarstvu, ki se na Gališkem jako razvija in za ktero bi bilo treba tam napraviti srednjo rudarsko šolo. Po tem govoru bile so potrjene razne potrebščine poljedelskega ministerstva v znesku 13,321.770 gold. Za Idrijo znaša vsa potrebščina 617.818 gold., dohodkov pa je prora-čunjenih 855.395 gold., tedaj je čistega dobička okoli 237.000 gold. Celjski rudniki donašajo 270.000 gold., stroškov pa imajo 260.451 gold., toraj ostaja čistega doneska le okoli 10.000 gold.
Bilo je že okoli desetih, pa se je vendar pričela obravnava o pravnem ministerstvu. For-egger, ki se vedno peča samo s Slovenci, je tudi danes skoraj eno uro govoril samo o slovenskih zadevah, ter ministru očital, da slovenskega vrado-vanja na Štajarskem ni treba, ker komaj tretjina županov uraduje slovenski. Tudi je trdil, da minister nima pravice dajati ukazov zarad uradnega jezika.
Ni mi treba omenjati, da tudi Eothschedelna ni pozabil in se zanj potegnil, češ, da so narodni vradniki tudi udje raznih narodnih društev, čitalnic itd., in da zahajajo v gostilne, kjer se shajajo z najhujšimi narodnimi agitatorji. Nemški sodniki svojo dolžnost spolnujejo, zato se bode on zmiraj za-nje potegoval, ker jih vnemar puščajo celo oni, ki bi se morali potogovati za-nje. Konečno je očital ministru, da službe oddaja samo po priporočilih, kar je vzbudilo veliko oporekanje na desni. Ob poluenajstih je Foregger sklenil svoj strupeni govor, gospod predsednik pa sejo z naznilom, da bo prihodnja seja v sredo ob 10. uri dopoludne.
Govor poslanca rti*. Viteziča
v državnem zboru 14. marca o žalostnem položaji isterskem.
(Dalje.)
Ako bi bila ta trditev resnična, bi morala tudi
pa morajo biti narejena po novejši, če ne po najnovejši modi. Kaj pa še le ženske! Kolikor jim le pripuščajo denarne razmere, toliko vtaknejo v nove atlasove obleke, v kterih se bodo kazale na veselici. Zdaj pa še recite, da vlada med ljudstvom revščina! Tem vašim besedam bo k večemu verjel kak kozel, davkarski nadzornik pa nikdar ne!" — Na to je oče Tomaž zažgal pipo, ki mu je med tem ugasnila. „No, oče čemu se tako hudujete? Eavno te vsakovrstne zabave, to neprestano plesanje, ta popivanja in veselice so neovrgljiv dokaz, da se ljudem slabo godi". — „Kako to? Tega jaz priprost človek ne razumem" — vpraša me na to začuden oče Tomaž.
„ Torej nekoliko potrpite, hočem vam to dokazati z malo povestjo. Gotovo ste že slišali o pruskem kralji Frideriku Velikem, če prav imena„ Veliki" ni zaslužil".
„A ta je bil morda oni, ki je za svojo telesno stražo kradel po vseh deželah velike ljudi in je Mariji Tereziji odvzel šlesko kraljestvo? O tem sem že nekoliko slišal in tudi nekoliko lepih in nelepih reči bral", odvrne mi na to oče Tomaž.
„Ta Friderik tedaj se je neprestano bojeval in
je potreboval veliko denarja. Da bi ga pa dobil, delal je ravno tako, kakor delajo današnje dni nekteri gospodje, nakladal je davke. Ker se je pa nekoliko bal nejevolje podložnikov, vpraša nekoč svojega najboljšega prijatelja, kaj pravijo k temu ljudje? Ta mu odvrne, da se hudujejo. Toraj moremo davke še povišati, — in to se je zgodilo. Na to vpraša zopet onega prijatelja, kaj reko zdaj ljudje? On mu pove, da se še bolj jeze. Toraj smemo davke še nekoliko povišati, — in to se je zgodilo. Kaj pa zdaj delajo ljudje? vpraša ga na to kralj. — Zdaj se pa več ne jez^, ampak igrajo, pijejo in se vesele, ker v obupnosti hočejo povžiti, kar še morejo! No, zdaj jim je pa v resnici hudo, pravi kralj, zdaj jim pa moramo davke znižati, — kar se je tudi zgodilo. — Kaj pa k temu pravite oče Tomaž".
„Lepa hvala za nauk, zdaj pa vse razumem. Današnji svet pleše torej iz obupnosti, pleše, da ne vidi in je slep, kakor so bili za časa Noeta večinoma ljudje, ki niso hoteli delati pokore. A njihovo rajanje ni trpelo več dolgo, — nastopil je potop.
gled^ slovenščine po Kranjskem in glede srbo-hr-vaščine po Dalmaciji veljati. Tudi po teh deželah rabita se ta dva jezika uradno in to brez kakih zaprek. To je toraj le predsodek in kako piškav da je izgovor, dokazuje nam tudi zgodovinski dogodek, da je na otoku Veglia za časa Frangipanov stoletja hrvaščina z glagoliško pisavo uradni jezik bila. Ohranila so je ne le do Benečanov, temveč celo do začetka sedanjega avstrijskega gospodarstva, kar nam spričujejo uradna pisma okrajne sodnije na otoku Veglia, ki se ondi v arhivu hranijo; v tistih nahaja se mnogo notarijalnih pisem v hrvaščini z glagoli-tico pisanih.
Glede javnega življenja, gospoda moja, tikajo-čega se nas isterskih Slovanov, kaže najbolj to, kako se z nami postopa, da se nam celo deželni odloki in deželne postave ne javijo v hi'vaščini. Da bi postave spolnjevali, to zahtevate, nočete pa ljudem povedati, kako se postave glase. Mislim, da se kaj enacega v nobeni drugi evropejski deželi ne nahaja. (Poslanec Eaič: Le v Avstriji mogoče!)
Vse naznanila, vse povabila in pozivi pišejo se tako posamičnim občinskim članom, kakor tudi občinam samim ali edino le v laščini ali pa v nemščini, malokdaj v slovenščini, hrvaški pa nikdar ne.
V prejšnjih časih pisali so se dekreti profesorjem in učiteljem v dveh jezikih, in to Lahom laški in nemški, Slovencem slovenski in nemški in Hrvatom hrvaški in nemški. Vpeljana je bila nemščina toraj že de facto (dejansko), če tudi ne de jure (pravno) za državni jezik.
Sedaj pa hočejo Hrvate in Slovence popolnoma izbacniti, toraj pišejo ali laški ali pa nemški. Ali se to strinja s programom njegove ekselence gosp. ministerskega predsednika? Nekterim občinam na mojem rojstnem otoku se je še celo nemogoče storilo napraviti peticijo na visoki državni zbor v tem smislu, da bi se hrvaščina vpeljala v šole in urade.
Hrvatje se silijo svoja imena po laškem običaji pisati. Ko sem bil v seji 6. decembra 1882 ministra v tej zadevi interpeliral, predpisalo je ministerstvo notranjih zadev z dekretom 10. maja 1. 1. načela, kterih se je držati pri vpisavi slovanskih druž-binskih imen po nekterih krajih isterskih v krstne, poročne in mrtvaške bukve, kakor tudi pri napravi izpiskov iz tistih knjig. Vsled te določbe ni dovoljeno v izpiskih pisati imen po današnjem sedaj rabljenem pravopisu, tudi ne pristavljenih (čujte! na desni), in kar se pa tiče nflyih vpisovanj, se strankam sicer dovoljuje, da se'na zahtevanje vpisujejo pravilno po sedanjem pravopisu, ki se od prejšnjega po vsem razloči; da se pa to zgodi, treba je napraviti zapisnik, ki mora za pet krajcarjev kolek imeti. (Poslanec Eaič: Enakopravnost v Avstriji!)
Jaz mislim, gospoda moja, da je to vendar povsod prosto, svoje ime po običajnem pravopisu pisati, kajti pravopis se spreminja po vseh jezikih — kar je sploh znano; pravopis se ne spreminja edino le v hrvaščini, temveč tudi v nemščini, laščini in po drugih jezikih. Toraj mora vendar dovoljeno biti, svoje ime pisati v pravopisu, ki je sedaj običajen. In ravno tega Hrvatom v Istri nočejo dovoliti, ako se ne vklanjajo vsem formalnostim, ki jih novce stanejo- To je tem bolj čudno, ker je v Dalmaciji tudi hrvaški jezik običajen in je brez vseh zadržkov dovoljen. V Istri se pa kaj tacega ne sme zgoditi.
Tudi ne smem zamolčati, da je okrajni glavar Lošinjski objavljajoč dotično določbo svojim občinam samovoljno taisto bistveno spremenil. V drugi točki postavil je namesto ,,poslednja vpisava" besede „poprejšnje vpisave" (anteriori registrazioni). Določba je toraj tirjala, da je le poslednja vpisava po novem pravopisu vpisana, se sme tudi v bodočnost po njej ravnati. On pa samo s poslednjo vpi-savo ni zadovoljen, temveč tudi še vse poprejšnje vpisanja zahteva. (Čujte! čujte! na desni). V tretji točki izpustil je sledeče, kar je v določbi stalo (bere): „V oziru na spremembe, ki so se dosedaj izvršile v pisavi, se uradi nimajo vanje vtikati." Tista imena namreč, ki so se že poprej pisala po novem pravopisu, naj se tudi nadalje po sedaj navadnem, to je, novem pravopisu pišejo. On se pa s tem ne strinja, temveč zahteva, da se tudi tista imena, ki so bila že po novem vpisana, zopet po starem pre pišejo. To je njegova nakana. To se ve, da so prenaredbe, ki odlokovo vsebino neznansko omej^. .Jaz mislim, da se od okrajnega glavarja že sme zahtevati, da objavi določila nepokažena, ktere mu višja gosposka pošilja, da jih podložnikom naznanja. (Tako je! na desni.)
Kakor sem že omenil, živi po Istri — po de-setiiikah preražunjeno — 5-798 Slovanov in 4-004 Lahov. Ako bi bila volilna postava pravična, morala bi tudi število poslancev temu primerno biti. Kako pa je v resnici? V deželnem zboru imamo 33 žlanov in sicer 30 voljenih in 8 viriljake. Od teh 30 poslancev moralo bi biti 17 Slovanov in 13 Lahov.
V resnici se pa Slovanom ni nikdar posrečilo, da bi si bili več nego štiri sedeže priborili. Toraj hodi po eden Slovan na 7Va Lahov. Le v poslednji deželni zbor se jo Slovanom posrečilo pet sedežev priboriti. S tem pa večina ni bila zadovoljna in je volitve treh poslancev ovrgla (čujte! čujte! na desni), če tudi ni imela nikakega vzroka, in tako se je zgodilo, da imajoistrijanski Slovani cela dva poslanca v deželnem zboru. V državnem zboru nas pa do vpeljave naravnostnih volitev že celo ni nihče zastopal Od kar pa imamo direktne volitve, imamo isterski Slovani v državnem zboru enega samega zastopnika, mene, ki imam čast, naše Slovane predstavljati, Lahi imajo pa tri. Taka spaka je čisto naravna posledica volilne postave. Le omeniti hočem, da spada od 30 voljenih poslancev 18 na gručo velikoposestva, mest in trgovinske zbornice, in le 12 na kmetiške občine, ktere so pa vendar-le večina prebivalstva in ravno ondi je slovanski živelj v večini in vendar, gospoda moja, se gospod Fambri o taki volilni postavi pritoži. Na strani 182 pravi, da je vlada zarad tega zbrala slovanske kmetijske občine z laškimi mesti v gruče, da si zavaruje ondi izvohtev uradnikov ali pa duhovnov. Gospod Fambri je pa popolnoma prezrl, da se je ravno po združenji kmetskih občin z mesti xibogo slovansko prebivalstvo podjarmilo mestjanom in dokaz temu so vse dosedanje volitve, Ne morem si kaj, da ne bi omenil, kar se je lansko leto pri volitvah po kmečkih občinah v Lošinjskem okraji godilo.
(Dalje prih.)
V neštajarske slovenske poslance zaganjati in jih odgovorne delati za — tuje grehe, ako je bil namreč res tak naglaven greh, da so šli štajarski poslanci sami k ministru Uonradu.
skrbi.
Odgovor
na dopis iz Spodnje Štajarske v 68. štev. „Slov. Naroda.''
z Dunaja, 24. marca.
Dopisnik iz Spodnje Štajarske v „Slov. Nar." z dne 22. t. m. ponavlja očitanje, da osoda naroda slovenskega na Štajarskem in njegova borba za obstanek le prav malo briga ostali slovenski narod in pred vsem zastopnike ostalega slovenskega naroda. Mojo trditev, da neštajarski poslanci niso nič vedeli o nujni prošnji slovenskega društva v Mariboru, pa hoče s tem zavrniti, da objavlja koncept one nujne prošnje, v kteri društvo izreka upanje, „da bode čut slovenske solidarnosti vodil jednako-merno vse slovenske poslance in da se bodo vsi slovenski poslanci potegnili tudi za nas."
To upanje je čisto opravičeno, in eksekutivni odsek slovenskih poslancev v Ljubljani povdarjal je v svoji resoluciji to vzajemno podpiranje.
Ako se pa to ni zgodilo pri spomenici slovenskega društva Mariborskega, naj danes še enkrat povem, da neštajarski slovenski poslanci o tej spomenici niso nič vedeli, in da so tudi o pismu, ktero g. dopisnik razglaša v 68. štev. „Slov. Naroda", in ktero je bilo boje namenjeno vsem slovenskim poslancem, zvedeli še le včeraj, ko so ga brali v „Slov. Nar."
G. dopisnik sicer pravi, da se je ta nujna prošnja poslala na Dunaj 20. svečana, zakaj pa ne pove, komu se je poslala? Zakaj ne preiskuje, ali je dotični neštajerskim slovenskim poslancem tudi res povedal o tem pismu, kakor bi bila njegova dolžnost?
Ako pa neštajarski slovenski poslanci o tej prošnji slovenskega društva niso nič vedeli, kako more g. dopisnik na nje zvračati odgovornost? Kako jim more tako surovo očitati, da se ne brigajo za sorodne brate na Štajarskem, in kako more to krivično sodbo širiti med slovenskim narodom na »štajarskem, namesto naravnost povedati, da se šta-jarskim slovenskim poslancem menda ni potrebno zdelo, svojim slovenskim tovarišem to reč naznaniti in jih prositi, da bi jih v tej zadevi skupno podpirali. Ako g. dopisniku to ni všeč, naj se obrne do štajarskih poslancev in naj njim bere lovite, lobenega vzroka pa nima, se
Politični pregled.
v Ljubljani, 26. marca.
]9fotranje dežele.
Kako se med Slovenci za enakopravnost aa.,.^,, so najčvrsteji dokaz davkarske knjižice po južnem Štajarji. Poprej so imeli ondi v rabi knjižice s slovenskim in nemškim tiskom. Ne davno poročali so štajarski listi, da se je nek nemčurček žaljenega čutil, ker mora na dvojezično knjižico davek plačevati, ter se je v dobri zavesti žaljene narodnosti pritožil na c. k. finančno ravnateljstvo v Gradcu. Ti oblastniji se je pritožba popolnoma opravičena zdela in je vsled tega izdala naredbo, da se morajo odslej na dalje vse davkarije po južnem Štajarji z nemškimi davkarskimi knjižicami preskrbeti, da se ne bo davkoplačevalcem krivica godila. Sedaj se je pa tudi neka slovenska stranka pritožila, rekoč, da ne ume nemške davkarske knjižice in toraj ne ve, kaj da plačuje. Vsakdo bi se bil nadejal, da bode finančno ravnateljstvo Graško tudi sedaj tako postopalo, kakor v prvem slučaji, da se davkoplačevalcu ne bo krivica godila, ter bo čisto slovenskim strankam naročilo vsled člana XIX „Gleiches Eecht {fiir Alle" tudi čisto slovenskih davkarskih knjižic preskrbelo. Pa, kaj še! „PoHtik" pravi v dopisu iz Ptuja od 18. dne t. m., da se je v Gradcu na slovensko pritožbo odgovorilo: „Eešujoč prošnjo se naznanja, da davkarskih knjižic s slovenskim tiskom ni nobenih v zalogi, ker jih do sedaj ni bilo potreba (?), davkarske knjižice z nemškim tekstom se pa po gorenjem in srednjem Štajarji rabijo. Da bi sedaj naročile, pa zarad tega ni potreba, ker se pričakuje od visocega c. k. finančnega ministerstva odlok, če davkarske knjižice sploh ostanejo, ali pa se odpravijo, ker se zemljiščni davek že sedaj davkoplačevalcem po davkarskih po-lah naznanja, na ktere ga bodo tudi lahko vplačevali. Glede tega davka toraj že sedaj davkarske knjižice niso potrebne."
Primorski Slovani izrazili so dr. Viteziču za njegov izvrsten govor o krivicah, ki se jim gode, brzojavnim potom svojo zahvalo in priznanje.
Kaj bo že toraj z nem^ko-^eskim sporazumom, glede enakopravnosti? Nič! Cehi so na podlagi jim zagotovljenih pravic po božjih in cesarskih postavah vsak dan pripravljeni ondašnjim Nemcem podati spravedljivo roko, ktero pa poslednji trdovratno odbijajo opirajoč se na prazne izgovore. Ker ti ljudje (levičarji) tudi med saboj niso edini, imajo zatoraj tudi razne izgovore, s kterimi razne tovariše v svoji zadrugi tolažijo. Najbolj zagrizenim pravijo: nikakor in po nobenicenisene spravimo s Čehi na podlagi enakopravnosti, ali ostanemo mi na površji ali pa nič! Zmerneje svoje tovariše, h kterim se je v poslednjem času pridružil tudi dr. Eus, znan po^ svojem spravedljivem predlogu, kojega bi bili Cehi z malimi premembami tukaj sprejeli, tolažijo pa levičarji, da naj še toliko časa počakajo, da pride ugodneji čas za upravo ali z drugimi besedami, da se Taafifejevo minister-stvo odpove in drugo nastopi. To klatijo pa ti ljudje le za to, ker dobro vedo, če bodo na ta trenutek čakali, da jim še dolgo ne bo treba na spravo misliti. Nemec in sprava je ravno toliko, kakor sit volk in cela ovca!
Na Offerskem vršile se bodo volitve v državni zbor še le sredi junija. Antisemiti postavili bodo menda po 40 okrajih svoje kandidate; posebnih komedij pa tudi ne bodo mogli delati, ker bo vsa pozornost na združene konservativce obrnjena, kteri so se zavezali edino le na to delati, da Tiszi ministerski stol spodnesejo, kar jim ne bo ravno toliko preglavice delalo, samo če bodo edini med saboj.
Tnanje države.
Francozi jeli so so posvetovati, koliko da bi zahtevali od Kitajcev odškodnine. Kakor povsod napravili ste se tudi tukaj dve stranki, ki pa obe eno in tisto zahtevate; razloček je le ta, da ena 150 milijonov, druga pa le 50 milijonov frankov zahteva. Konečno bote pa obe še nekoliko odjenjale.
Črnogorski knez Nikita podaril je jugoslovanskemu pisatelju in vredniku „Narodnega Lista" v Zadru g. Juraju Bianchiniju za njegovo časnikarsko delovanje na korist nezavisne črnogorske kne-ž^evine briljanten prstan in zlato uro z verižico vred! Časti tam o!
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 23. marca. Pri nas so prav lepi dnevi spomladanski, zato se pa tudi vse giblje po polji in po vinogrodih. Pa pustimo to, je pač že starodavna navada, ki bode tudi v prihodnje ostala. A letos delamo tudi na drugem polji — bližajo se nam ob-
činske volitve. Oklic Celjskih okoličanskih Slovencev bote kmalo dobili.
Nemškutarji delajo grozovito po okolici. Naj le delajo, ne hoteli bi jim prepovedovati, naj bi jim tudi mogh; a to pa jih opomnimo, da delajo naj pošteno, ne pa krivično, ne goljufno, ker k temu nismo molčali in ne bomo molčali. Da pa zopet sitne muhe posnemajo, naj vam kaže sledeči pri-merljej. Nek posestnik na Bobnem se nemčurskih glasolovcev nikakor ni mogel z lepo znebiti. Prisiljen je bil toraj jim kraj pokazati, kterega je mizar naredil ne le za vhod, ampak tudi za izhod; toraj jim je vtata odprl ter jih vljudno potisnil iz svoje hiše. čudni ljudje — taki glasolovci!
Iz Mariborske okolice, 24. marca. (Bavnoprav-nost Slovencev) na Spodnjem Štajaru je dejansko izpeljana. Marsikdo še morebiti tega ne veruje, pa je vendar le res, saj je Mariborski državni poslanec dr. Schmiderer v državnem zboru to jasno dokazal, in vsi liberalni nemški poslanci, ki so se do zdaj na vso moč ravnopravnosti Slovencev vpirali, so njegovemu govoru (!) burno pritrjevali in na koncu celo z rokami ploskali, gotovo od samega veselja, da se je ta važna državna zadeva tako naglo in dobro izvršila.
Do zdaj je bilo po vseh slovenskih listih po-gostoma brati, da Nemci na Štajarskem Slovence brezobzirno zatirajo, da so na slovenskem Štajaru skoro vsi uradniki Nemci, da so vse višje šole nemške, da pa Slovenci želijo svojemu jeziku v šolah in uradnijah jednake pravice, kakor jih ima nemški jezik, in še ni davno, kar so slovenski poslanci štajarski ministru notranjih zadev izročili spomenico z enakimi pritožbami in željami slovenskih Štajarcevv
Pozneje, je dr. Vošnjak tistih pritožeb in želj svojih volilcev tudi v državnem zboru omenil in zlasti prosil, naj bi se uradnikom zapovedalo, da se morejo slovenščine naučiti.
Na to se je vzdignil dr. Schmiderer, da bi popravil, kar je bil dr. Vošnjak krivega trdil. In čujte, kaj je dr. Schmiderer strmečim poslancem in poslušalcem razodel. Dr. Schmiderer je rekel, da so vse te pritožbe in zahteve prazne, ker Slovenci ne zahtevajo in ne morejo tega zahtevati, ker vse to že imajo. On dr. Schmiderer — je v Mariboru rojen in je ondi načelnik okrajnemu zastopu, ki obsega 78 občin, občuje z ljudmi in pozna njih potrebe in sploh vseh razmere, posebno v Mariboru, pa o teh željah, potrebah in krivicah, ki se v spomenici slovenskih poslancev omenjajo, on nič ne ve. Da pri politični oblasti v Mariboru uradniki ne bi slovenski znali, to je od konca do kraja neresnično. Vsi izvzemši dveh popolnoma razumejo slovenski. Eden komisar velja obče v Mariboru za Slovenca, ki razširja slo-venizem po Mariboru; več slovenski, ko ta gospod, ne more nihče znati. Vsi župani Mariborskega okraja njemu pravijo: Za božjo voljo, mi se ne izpoznamo več v okrajnem glavarstvu Mariborskem; tu je vse slovensko. Če tje pridemo, ne nagovori nas nihče več nemški, ampak v jeziku, ki ga ne zastopimo. Ko so bili župani prisegat prišli, se njim je prisega v slovenskem jeziku brala, ktere celo niso zastopili ter prosili, da bi se jim prisega v nemškem jeziku prebrala, ker v tem jeziku, ki se jim je prvič predložila, nje ne zastopijo.
Učitelji vinorejske šole, zdajni začasni ravnatelj, viničar, vsi govorijo gladko (perfektno) slovenski, imajo slovenska prednašanja, in podučujejo učence slovenski. On — dr. Schmiderer — res ne ve, kaj bi še morali več storiti, kot to, da učencem v slovenskem jeziku poduk dajejo. In tako je z vsemi drugimi pritožbami in željami, ki se v spomenici nahajajo; te želje in pritožbe imajo le poslanci dr.' Vošnjak, Eajč in baron Godel, ali prav za prav le prva dva, ker poslednji o vsem tem nič ne ve. Tako je skoro od besede do besede govoril dr. Schmiderer.
No, če je temu res tako, — in kdo bi o tem dvomil, če tako dobro podučeni gospod javno v državnem zboru to trdi, — tedaj bodo pač morali Slovenci nehati s svojimi pritožbami, saj zdaj imajo kar so vedno želeli in za kar so se toliko časa borili. Zdaj bodo vendar zadovoljni ter po volji liberalnih Nemcev zanaprej ravnali, ki jim te pridobljene ravnopravnosti nikakor ne zavidajo, ampak se je srčno veselijo, kakor so pokazali djansko v državnem zboru z burnim ploskanjem, ko so to novico od dr. Schmidererja zvedili bili. Bog daj, da vaš dopisnik ne bi bil prisiljen kmalu vam poročati, da vendar ni vso tako, kakor je dobro podučeni g. dr. Schmiderer v državnem zboru trdil, ampak da je
zlasti v Mariboru vse tako, kakor so trdili slovenski poslanci. Jaz se bojim, da bom moral kmalu to veselo poročilo preklicati, ker v najbližnejši okolici Mariborski še o toliki ravnopravnosti Slovencev nismo od drugod nič zvedeli, kakor samo iz govora dr. Schmidererja. Oe bom kaj zanesljivega zvedel, bom Vam že sporočil.
Iz Štajarskega, 23. marca. (Umor.) Na sv. Jožefa praznik popoludne se je obhajal v Eajhen-burški fari ob Savi žalosten pogreb. Pokopal se je namreč zavratuo umorjen častniški namestnik (Offi-ciers-Stellvertreter) France Gressbann iz Gorenjega Štajarja doma. Nesrečnež se je peljal s ponočnim vlakom iz Zagreba proti Zidanem mostu; na Videm-demski postaji pa je stopil iz voza, se na kolodvoru zakasnil in odhajajoči vlak zamudil. Najbrž je nameraval na to pešpot dojti na Zidani most in se peljati na dalje po železnici. Toda zginil je, nihče ga ni mogel več zaslediti. Dan pred praznikom sv. Jožefa sta pa v Savi ribe lovila blizo cerkve sv. Kancijana med Eajhenburgom in Sevnico, kočljarski sin 19 let stari Roštohar po domače Špiher in nek železniški čuvaj.
Prvi zapazi globoko v vodi ležeče človeško truplo, ktero potem skupno izvlečeta, dogodek pa občinskemu uradu naznanita. Gosposka je kmalo spoznala, da je to strahovito razmesarjeno telo preminulega častniškega namestnika Gressbanna.
Kdo je včinil ta roparski napad in zavratni umor? Žandarji so sodniji izročili zgoraj imenovanega Špiherja, o kterem se je zvedelo, da je imel kmalu potem, ko so pogrešali Gressbanna; nenavadno veliko denarjev. Tudi se sodi, da v tisti savski globini — ^tonf" imenovani — ni mogoče zapaziti človeškega telesa, razun tistemu ki že sam ve, da truplo tamkaj leži. — Bog daj, da sodnijska preiskava na dan spravi zverinskega hudodelnika!
DomaČe novice.
(Poziv slovensJcim pisateljem.) Odbor „Matice Slovenske" se do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih obrača z iskreno prošnjo, da bi čim prej, tem bolje, tudi letos poslali primernih doneskov za letošnji „Letopis".
Kakor lani, vsprejemali se bodo tudi letos v ^Letopis" samo izvirni znanstveni in znanst-veno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi častiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo obča znanim književnim potrebam naroda slovenskega, ter zaradi svoje splošnje zanimivosti prijajo večini ISfatičinih družabnikov.
Rokopisi naj se pošiljajo do konca junija t. 1. ali naravnost vredniku „Letopisa", g. prof. Pr. Levcu, ali pa prvosedstvu „Matice Slovenske" v Ljubljani.
Po pravilih določena nagTada v „Letopis" vzpre-jetim spisom se bode izplačala, kadar bode knjiga dotiskana.
V Ljubljani 19. marca 1S84.
Za odbor „Matice Slovenske": Grasselli,	Prof. Senekovič,
prvosednik.	odbornik.
(SIovensM pevci v Zagrebu) zabavali so se izvrstno. Odšli so tjekaj gg. Meden, Pribil, Čamernik, Štamcar, Pelan, Justin, Stegnar, Nolli in Paternoster. Prvi dan, t. j. v ponedeljek povabil jih je dr. Krištof v ^slovensko kasarno" ; drugi dan priredilo jim je pa Zagrebačko pevsko društvo „Ko]o" banket, pri kterem se je sešlo okoli 40 najodličnejih narodnih dostojanstvenikov hrvaških. Hrvatje so navdušeno nazdravljali Slovencem in sloven.skim krasoticam, na kar jim naši pevci se ve da ravno niso odgovora dolžni ostali. Sploh pa nikakor ne morejo vzorne gostoljubnosti in živega domoljubja Hrvatov pre-hvaliti. Živila slovanska vzajemnost!
{Priprave za stavho muzeja „Piudolfinum") so se že pričele in Lahi prihajajo po Kudolfovi in južni železnici kar trumoma v Ljubljano, ktero pa že po kratkem odmoru zopet zapuščajo na Dunaj in v druge kraje trebuhom za kruhom hiteč. V Ljubljani pri zidanji „Eudolflnija" ostalo jih bo le kakih 50 zidarjev in 30 podajačev.
(Vojaško.) Danes dopoludne shajali .so se gg. častniki ljubljanske posadke v polni paradi pred kazino, v kteri so se potem okoli dvanajste ure od divizijonarja feldmar.šallajtenanta g. Kvgena viteza
Milllerja poslovili. General Milller gro v pokoj in ga je ob tej priliki presvetli cesar odlikoval v znamenje posebne zadovoljnosti z redom železne kroue druge vrste z vojno dekoracijo tretje vrste. Na njegovo mesto pride feldmaršallajtenant baron pl. Eeinliinder za divizijonarja v Ljubljano. General Milller je bil leta 1868 v Bosni zapovednik tretje pogorske brigade pri VL diviziji pod zapoved-ništvom feldmaršallajtuanta Tegetthoffa in vrhovnem zapovedništvom feldcajgmajstra Filipoviča.
(Balmatinec v ŠišJci — aretiran.) Včeraj popoludne proti 6 uri prišla je topničarska patrola v Šiško k Dalmatincu gledat, ali je ondi kaj topničarjev gostov ali ne. Dalmatincu je tako nadzorovanje gotovo vse poprej nego ljubo, kajti ravno topničarji spraznili so mu marsikak sod črnega vinca. Od kar so se bili pa zadnjič enkrat pri njem zbili, jim je polkovnik prepovedal k Dalmatincu pit hoditi, kakor so jim tudi v Ljubljani nektere gostilne prepovedane, kjer se le preveč srborito vino toči, da si cesarski fantje po njem radi v lase posežejo. Povod, da so ga prijeli je bil, da je nekaj fantov v njegovi gostilni pilo in se je slučajno fantom razbila steklenica, ktere pa plačati niso hoteli. Poslali so po orožnike, kterih pa ni bilo doma in naleteli so na vojaško patrolo topničarjev, kteri so Dalmatinca prijeli. Cela tolpa radovednega ljudstva spremljala je ta nepo-stavni čin skozi Ljubljansko mesto.
(Razpisana) je služba učitelja na enorazrednici v Vodicah. Plača 500 gold. in prosto stanovanje. Prošnje do 30. aprila na c. kr. okrajni šolski svet v Kamniku.
Razne reci.
—	Obe avstro-ogerski denarni ko-varni, t. j. na Dunaji in ona v Kremnici na Ogerskem, izdale ste leta 1883 naslednje število novcev: NaDunaji: Srebrnih tolarjev po 2 goldinarja 69.579 komadov, po 1 goldinarji pa 6,035.954 komadov, ki so vredni skupaj 6,175.112 goldinarjev. Levautinskih tolarjev 308.334 komadov po 2 gold. 10 kraje. Zlatega denarja: četvor-natih cekinov po 19 gold. 20 kraje., 36.738 komadov, navadnih cekinov po 4 gold. 80 kr. 408.639 komadov; Franc-Josipovih zlatov po 8 gold. 10 kr. = 20 frankov 30.814 komadov, Franc-Josipovih zlatov po 4 gold. 5 kr. == 10 frankov 3720 komadov, v skupni vrednosti za 2,931.515 gold. Bakrenega denarja se je kovalo za 350.000 gold. Vsega denarja skupaj seje na Dunaji skovalo za 10,105.618 gold. — V ogerski kovarni v Kremenici so skovali pogoldinarskih tolarčekov 7,040.776 komadov; zlatega denarja: Franc-Josipovih zlatov po 8 gold. 10 kr. = 20 frankov 300.429 komadov, Franc-Josipovih zlatov po 4 gold. 5 kr. = 10 frankov 11.865 komadov, skupaj za 2,481.528 gold. Bakrovine za 85.351 gold. V obeh kovarnah se je zvenčečega denarja kovalo leta 1883 za 19-71 milijonov goldinarjev, in v primeri z letom 1882 za 5-54 milijonov goldinarjev več. Tedaj denarja dovelj, je le prašanje, koliko tega bode vsakega posameznika doletelo.
—	Judovski reformator. V Kišenjevu na južnem Ruskem je nastopil judovski reformator z imenom Josip Rabinovič, kteri dokazuje iz svetega pisma, da je Jezus res pravi Odrešenik, in da judje zastonj druzega čakajo. Kakor poročajo časniki je Eabinovič izvrsten govornik, ki pridobiva vedno več somišljenikov. Rabini so ga zato že prekleli.
—	IzAmerike poroča se velika nesreča. Kurir, ki se je odpeljal iz Chikage, všel je iz tira blizo Pittsburga ter se je čez nasip prekopicnil. Vsi popotniki so ponesrečili, vendar pa se ne da določiti, koliko jih je ravno bilo. Od službenega osobja pri vlaku se ni živa duša rešila.
Telegraiiii.
Dunaj, 26. mai-ca. Deželne sodiiije predsednik Gerčar prosi za vpokojenje. Budgetna o])ravnava bo danes dovršena. Za dolenjsko železnico govoril jo AJargheri.
Budapešt, 26. marca. Okoli 800 delavcev vstavilo je delo v promogokopu Salgotarjan vsled podšuntanja. Prišlo je do dejanjskega nasilstva, da so morali vojaki in orožniki za orožje p]-ijeti. Enega delavca so vstrelili, štiri ranili, ostali so se pa zopet dela popj-ijeli.
Umrli no:
21.maiea. Marija Lampert, iižitninskega rcvidcnta lici, 18 let, 7 mos., Kimska cesta št. 17. — Jiinez Šiškar, delavec, 25 let, sv. Petra cesta št. 48, je nagle smrti umrl ter bodo pregledan.
v boljiišnioi: 20. luarca. Marija Uranič, kljuSavnicarjova žena, 30 let, Meningitis.
22. marca. Marija Borštnar, gostija, GO let, vsled raka na jetrih. — Matija Uezlaj, gostae, 63 let, Marasmus sonilis.
Tujci.
23. marca.
Pri Maliči: JI. pl. Weissentliurn, pisateljica, z Dunaja.
—	Schleger in Bartl, kupo. potovalca, z Dunaja. — Marija Grahor, iz Zagreba. — Josip Leliner, sobni likar, iz Reke.
—	Malli, tovarnar, iz Tržiča. — Janez Novak, knjigovodja, iz Mengša.
Pri Slonu: Milan Ebstein, kupec, iz Berolina. — Josip Panimer, špediter, iz Ischla. — Saus, in Streit, kupca, z Dunaja.
—	Baron Kgger, c. k. častnik, s soprogo, iz Celovca. — Dokleva, posestnik, z Notranjskega. — Skarpa, posestnik, iz Leskove doline.
Pri Avstrijskem cesarji: B. Maelier, zasebnik. — G. Romann, zasebnik, h, Pulja.
Dunajska borza.
24. marca.
Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 80 kr
Sreberna „ „ „ ......80 „
4% avstr. zlata renta, davki prosta . .	101 „
Papirna renta, davka prosta . . .	95 „
Ogerska zlata renta 6% ' . . . .	122 „
„4% .■ . . .	92 „
„ papirna renta 5% . . .	88 „
Kreditne akcije . . . .160 gld.	325 „
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	118 „
„ avstr.-ogerake banke . . .	843 „
„ Liinderbanke.....112 „
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	582 „
„ državne železnice ....	316 „
Tramway-društva velj. 170 gl. . .	236 „
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	123,,
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	136 „
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	169 „
...... „ 1864 . . 50 „	169 „
Kreditne srečke . . . . 100 „	173 „
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23 „
Rudolfove srečke . . . . 10 „	20 „
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	107 „
„ „ Ferdinandove sev. ,, . .	105 „
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „
London.......121 „
Srebro.......— „
Ces. cekini.......5 „
Francoski napoleond......9 „
Nemške marke......59 „
80 85 85 50 55
60 50 50
25 40 80 50 80 80 75
30 50 50 40
60' 25
mu! SeižeM
P ima v zalogi izvrstno pivo v
sodčekih in butelijah. Priporoča se vsem dosedanjim odjemnikom, ki žele si. občinstvu z zdravo pijačo postreči.	(5).
Postrežba je iiataiiGiia in po ceiii.
Senožeče pošta Postojna.
izTFlitlll llieil ^
(garantiran pitanec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti (15)	gotovi plači pri
<5ROSI-AV-u »Or-Ejrc-U, I
svečarji v Ljubljani.	|
Imamo jo!!
Po vstrajnih študijah posrečilo so je dr. pl. Bedenu izumiti
mio za lase,
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da jc na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. iKumiiik je povok za brezpogojen vspeli.	(21)
Steklenica velja 2 ijld. a. v.
Edina prava se dobi pri izumniku dr. 1I. ]?eden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, camor jo treba denar predposlati.