SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrsko : Vi leta K 2-— Vi leta K 4-— celo leto K 8'— za inozemstvo:	„	„ 2 50	„	„5—	„	„10 —		Urendištvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znašn celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitr.o vrsto enkrat 20 vin. — Pii večkratnih objavah primeren popust.	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 32.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.						
Vstaja v Albaniji.
1, Zborovanje (tabor) Albancev pod starodavno lipo. 2. Albanci branijo okope, dekleta in žene jim prinašajo strelivo.
DR. VELIMIR DEŽELIC:
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
Moral je gotovo vedeti, da je Alman-zor dodal ravno Wadha, kakor komornika Hešamu in da ga je ta zelo ljubil. In evo, zgodilo se je, cesar se Wadha ni nadejal. Strašen molk je prekinil Muhamed.
— Se nocoj mora biti vse dovršeno.
Wadha ga pogleda prestrašeno :
— In zakaj si ravno mene sem pozval?
— Ti izvršiš vse, kar sem ukrenil. V vojarni imej pripravljene ljudi, ki bodo stali za obrambo moje in tvoje osebe, ako bi nastal upor. Nato vzameš dva naj zanesljivejša moža in poj deš z mano v dvorane kalifa Hešama. Tam napadejo tvoji ljudje kalifa in ga v postelji zadavijo. Kar se potem zgodi, bomo videli. Jutri razglasim vsemu svetu, da je umrl Hešam vsled svoje bolezni in da je novi kalif postal Muhamed.
Te besede je izgovoril Muhamed naglo in na obrazu se mu je zrcalil nekak strah in neka bojazen.
— Muhamed, sin velikega preroka, pomisli, kaj hočeš storiti.
— Pomislil sem.
— On mora umreti ?
— Mora !
— In jaz moram izvršiti tvoj sklep ?
— Moraš !
— Ih če bi ne hotel?
— Tedaj ne prideš živ iz alkazara.
— Ti mi groziš ?
— Ne grozim, nego govorim resnico !
— In če izvršim, kaj mi daš za to? S kakim blagom mi plačaš ta čin?
— Dam ti več, kakor blago.
— In to bi bilo?
— Postaneš to, kar sem sedaj jaz !
Wadha el Ameri se zgane začudenja.
— Hadžib ?
— Da, hadžib !
Zopet sta obmolknila. Videlo se je, da se Wadha bori sam s seboj. Nato reče:
— Mnogo mi ponujaš, sin prerokov, mnogo mi ponujaš, in ako bi te ne ljubil, objel bi te z obema rokama. Vendar dovoli, da ti nekaj povem.
— Povej, kar hočeš, ali to ti povem, ne pravi ničesar, kar bi se protivilo moji odločbi. Jutri še moram biti proglašen za kalifa Kordovskega.
Wadha je vnovič prekrižal roke na prsih in se sklonil k njemu.
— Tvoja volja mi je sveta. Vendar dovoli bednemu človeku, da ti nekaj pove.
— Govori !
— Ali veš, da je kalifova oseba posvečena?
— Vem.
— Ali veš, da Alah s prokletstvom zaznamuje vsakega, ki ubije tako posvečeno osebo?
— Ah, Hešam in svetost — se poroga Muhamed.
— Tu ni govora o Hešamovi osebi, nego o kalifovi časti. Spomni se, da hočeš tudi ti postati kalif in spomni se pregovora: Danes meni, jutri tebi.
Muhamed sede na divan in podpre glavo z rokami, katere je naslonil na kolena.
Zakaj mi govoriš o tem? Ali mi hočeš omajati voljo, hočeš morda, da mi klone roka v trenutku, ko prime za prerokov meč?
— Ne — odvrne živo Wadha — ne, gospodar moj, ali hočem, da se ta roka ne omadežuje s sveto krvjo, hočem, da ne postaneš morilec kalifov, v katerem teče tvoja kri. Bojim se, da te ne dohiti gnjev Alaha velikega in da ti desnica, ki bi morala biti močna, ne usahne.
— Ti mi svetuješ torej, da pustim Hešama pri življenju?
— Svetujem ! — reče Wadha el Ameri odločno, ostro gledajoč v oči Muhameda.
Ta ni mogel vzdržati pogleda.
— In ti želiš, da ostanem hadžib in da čakam leno na smrt slabiča, ki se nazivlje za kalifa. Ne, tako mi proroka Mohameda — reče, skočivši nenadoma z divana in udari z nogo ob tla — tega ne doživiš od mene. Velim ti, še nocoj mora biti gotovo .vse, "Umreti^mora, jaz ali oni
Novi spovednik našega cesarja dr. Seydl
Wadha je počakal, da se je umiril in nato reče povsem mirno, kakor bi se ničesar ne zgodilo :
— Ni potrebno ! Jaz ti rečem ne ti, ne on. Ako me poslušaš, dosežeš vseeno svoj cilj.
— In postanem kalif?
— Da. Postaneš kalif !
— Kako misliš to?
— Poslušaj me in ne razburjaj se, ako ti ne bo kaj po volji. Zgodaj je še in še imamo časa celo noč. To noč lahko izvršimo potrebno, samo treba je, da zrelo pomislimo. Bodi miren.
— Ako je pametno, kar mi boš povedal, te bom poslušal.
— Sedi in poslušaj !
Muhamed sede na divan, dokler je Wadha el Ameri stal.
— Slabiča kalifa moja človeka ne ubijeta, kakor si govoril, nego ga samo vreči v tajno, skrito ječo. Sina El-Hakemova, ki je že v svojem desetem letu postal kalif, ni treba ubijati. Zaupamo ga samo zanesljivemu in zvestemu stražniku in nikdo razun tebe in mene in njega ne izve za skrivnost, da je Hešam el Movaijed billah
še živ. Tako ne pade njegova smrt na tvojo in mojo glavo.
— Ali kaj poreko ljudje, ko najdejo prazno postelj kalifa Hešama? Ali se ne bo uprla vsa Kordova in planila, kakor plamen, ki požre mene in tebe?
— Gotovo. Ali tudi temu se odpomore.
— Kako?
— Hešamova postelj ne sme biti prazna.
— Ti misliš . . . vpraša Muhamed.
— Poznam kristjana, ki je kalifu po letih, po obliki in obrazu podoben.
— Sijajno — vzklikne Muhamed in jame slutiti, kaj misli Wadha.
Tega človeka ujamejo.
— In zadavimo mesto Hešama — pristavi Muhamed.
— Uganil si, veliki gospodar ! Njega usmrtimo in njegovo mrtvo telo položimo v Hešamovo posteljo in vse bo mislilo, da je kalif umrl. Ti boš, kot njegov naslednik že jutri proglašen kalifom in vsi se ti bodo poklonili. Nato pokopljemo mrtvo telo v veliki časti in postavimo mu spomenik v prvem dvoru alkazarja. Ti pa si nadeni, ko boš proglašen kalifom ime Al-Mahadi Billa (z milostjo božjo miriteli sovražnih src). Meni pa pusti mirno, da še dalje ostanem to, kar sem. Čast hadžiba je zelo častna, a tudi zelo odgovorna. Vzemi boljšega, modrejšega in vrednejšega od mene.
Te besede je dodal Wadha, kakor da se brani sprejeti veliko čast, v resnici pa samo zato, da v Muhamedu še bolj podneti željo, da ga imenuje za hadžiba.' Kar je pričakoval, to se je zgodilo. Muhamed ga potrka po rami.
— Boljšega, modrejšega in vrednejšega od tebe ne poznam. Ko postanem kalif, postaneš ti vezir vezirov, moj hadžib.
— Pristaješ na to, kar sem ti predlagal ? — vpraša Wadha.
Muhamed ni takoj odgovoril, nego še za trenutek pomišljal.
— Ali mi jamčiš, — reče naposled, — da vse to, kar si mi svetoval tudi dobro opraviš?
Wadha el Ameri je komaj pričakoval tega vprašanja.
— Jamčim ti, tako mi Alaha, s svojim življenjem, da se zgodi vse tako, kakor sem ti rekel.
Muhamedov obraz preleti smehljaj zadovoljstva in stopivši tik k Wadhi, reče:
— In jaz ti prisegam pri vsem, kar mi je sveto, da si že jutri hadžib.
— Ako je to tvoja zapoved, veliki sin prorokov, se ne bom protivil.
— In sedaj na delo! Čas beži. Mesec je visoko na nebu, a ti še imaš mnogo posla, predno izvršiš to, kar smo sklenili.
v— Ne skrbi — odvrne Wadha el Ameri. — Časa dovolj, če bomo le imeli srečo.
— Naj ti bo v pomoč Alah, ki ruši in postavlja vladarje. Sedaj uvidevam tudi sam, da je tvoj predlog mnogo boljši. Bolje je, da odstranimo kalifa na ta način, katerega si ti nasvetoval.
III.
Kalif Hešam je počival na ležišču posipanim z mirtami, rožami, jasminom in razno duhtečo travo. Oblečen je bil v rdečo svileno svečano obleko. V srebrnih in zlatih posodah na marmornatem stebru je gorel ogenj in na lepo izrezani in okinčani mizici, obloženi s slonovo kostjo je stal pred njim srebrni vrč.
	
1	KMETSKA POSOJILNICA JV0/ LJUBLJANSKE OKOLICE | 	 r. z. z n. z.	/2/0	v Ljubliani’ 	 obrestuje hranilne vloge po	'	'	brez vsakršnega odbitka.	Ж Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.
	
Vstaja v Albaniji. Albanska vstaja hitro napreduje. Tako je zbral samo en voditelj vstašev, Izo Boljetinac, 24.000 Albancev, s katerimi prodira proti mestu Skoplje, ki ga hoče zavzeti. Pridružujejo se mu še vedno nove cete ; ima pri sebi tudi mnogo bivših turških orožnikov in vojakov, ki so dezertirali. Pri Prištini, kjer je vstaja na vrhuncu, vršili so se krvavi boji med vojaštvom in vstaši. Rabili so v boju tudi topove. Za Turke je silno težko stališče, ker celi bataljoni vojaštva prisegajo, da na svoje brate ne bodo streljali. In, četudi Turki v kakem malem boju zmagajo, s tem pri divjih Albancih sovraštvo le naraste. Resnost vstaje kaže zlasti še tudi število beguncev, ki beže v Srbijo in Črno goro. Razen Iza Boljetinca se še imenujejo vstaški vodje Hasan bej, Riza bej in Sajd Jahije. Na Kosovem polju je zbranih 60.000 Albancev in število se še vedno bolj množi. Vodja vstašev v Prištini Hasan bej je sporočil poveljnikom turške armade v Kačaniku, da naj ne store niti koraka proti Albancem in je zagrozil, da jih takoj napade, ako krenejo naprej. V Albaniji so napadi z bombami na dnevnem redu. Napadalcev oblasti ne morejo in najbrž tudi nočejo izslediti. Kako se vstaja razvije je sedaj še težko prerokovati, gotovo pa je, da se pripravljajo na Balkanu zelo važni dogodki, ki najbrž prineso teptanim balkanskim narodom — svobodo.
Italjansko-turška vojna. Menda še ni bilo vojske, ki bi se odigravala brez vsake velike poteze in se vodila tako borno, kakor vojska za Tripolis. Ker so velevlasti zabranile Italiji, da se ni lotila evropske Turčije, izkrvaveva na neprikladnem bojišču afriškem. Pred kratkim so skušale italijanske torpedovke udreti v Dardanele in uničiti turško brodovje, a so jih Turki opazili in odgnali. Italjanska poročila trdijo, da so dobile ladje le lahke poškodbe,
turska pa zatrjujejo, da sta bila dva italjanska torpedna čolna popolnoma uničena. — Z afrikanskega bojišča ni skoro nobenih poročil. Laška armada je nedelavna. Vršijo se le majhne praske med četami, kjer so pa navadno Arabci zmagovalci. Laški višji poveljnik Ganeva je Lahom prepočasen in ga kmalu vpokoje. Najprej gre na dopust, odkoder se več ne povrne. Canevu bo sledil general Aleksander grof
Cadorna. Govori se tudi o miru, ki pa je še prav gotovo daleč. Kaljane je sram odnehati, Turkom pa niti na misel ne pride, da bi kot sedanji zmagovalci odnehali na lastno škodo. Da bi se rešila Italija iz zagate, podpihuje vstajo v Albaniji, ker upa
tako oslabiti turško vojno moč. A veliko vprašanje je še, če bo to pomagalo Kaljanom toliko in tako, kakor upajo.
Japonski mikado (cesar) umrl. V noči 29. julija t. 1. je umrl japonski mikado Mutsuhito. Z njim je preminul vladar kakor jih je naš vek poznal le malo. V dnevih, ko se je mudil japonski državnik knez Katsura v zelo važni misiji v Petrogradu, je izdihnil slavni japonski cesar Mutsuhito in takoj po njegovi smrti so proklamirali cesarjem njegovega sina Jošihito, ki je vzgojen v strogo evropskem duhu. Umrli
japonski cesar je zapustil svojemu sinu moderno urejeno državo, velesilo prve vrste. Tekom zadnjih dveh desetletij je pokojni japonski cesar poprej barbarsko državo vsled svojih reform in sijajnih uspehov tako v kitajski kakor pozneje v rusko-japonski vojni povzdignil v velesilo.
Nam Evropejcem je težko pojmiti nazore in razmere Japoncev. Japonsko ljudsko mišljenje ali recimo religija, ne pozna
razlike med posvetno in duhovsko oblastjo. Vzor vladstva je absolutizem religioznega značaja, poosebljen v mikadu. Mikado je večalimanj božansko bitje, vsebuje v sebi vse popolnosti in kreposti, po njem se ima cela država ravnati. Japoncu osebnost le
malo velja, vse človeško življenje in delovanje se ima vršiti po ravnotako strogih železnih zakonih kakor vladajo v vesoljstvu, skratka, japonska morala je, kakor je dejal neki evropski mislec, prava mravljinčja morala. Mikado pa je nje vzor. Japonska kultura je kultura popolne odrevenelosti, kar se kaže zlasti v tisti strogi nam neumljivi ceremonialnosti, s katero je vse njihovo življenje obdano in ki se ne sme niti za en las izpremeniti. ' Kljub temu pa se je Japonec lahko akomodiral in vživel v moderni evropski konstitucio-nalizem. Toda to prilikovanje je malodane čisto mehanično posnemanje, ki bitnosti Japonca ni izpremenilo. Umrli cesar Mutsuhito je kljub temu, da se je pomodernjenje Japonske ravno v njegovem času izvršilo, poosebljal vse prastare tradicije mikadstva in sicer v popolni meri.
Nekoliko melanholičnega temperamenta je kazal neomahljivo mirnost, slovesno dostojanstvenost in se ni nikoli dal voditi od svojih osebnih čustev in razpoloženja, pravi ideal mikada. V religioznem oziru je bil kakor mikadi od nekdaj kon-fucijevec.
Umrli mikado je polagal veliko važnost na reprezentacijo in ceremonije, ki so s tem zvezane. Spoštovanje ljudstva do mikada se je kazalo — in se vedno kaže
—	v tem, da se je ali pred njegovim vozom na tla vrglo ali ga molče opazovalo ; vzklikanje in podobno je čisto izključeno, sploh popolnoma nemogoče. Ime mikada se niti ne imenuje in tudi ne kuje na znamke in denar, le doba, v kateri živi, dobi njegovo ime in le mikado sme nositi znamenje šestnajsterolistne hrizanteme. V zgodovinskih knjigah se namesto pravega imena piše neko drugo, obstoječe iz dveh znamenj, ki se za vsakega umrlega cesarja sprotij določajo. Umrli mikado je, zvest tradiciji, jako marljivo svoje vladarske dolžnosti opravljal in jim svojo osebno udobnost zapostavljal — kakor je predpisano v svetih knjigah. Možje, ki so za njegove vlade Japonsko tako visoko povzdignili, so v prvi vrsti Ko in Okubo ter strategi Togo, Nogi in Oyama. Da so pa ti možje toliko dosegli, to se ima Japonska zahvaliti izrednim lastnostim rajnika, ki so bile zlasti modrost in zmernost, vztrajnost, nesebičnost in velikodušnost.
—	O sedanjem vladarju Jošihito pra-
vijo, da je očetu zelo podoben. Bil je svoj-čas zelo bolehen, a si je s telovadnimi vajami svoje zdravje izvrstno popravil. V tujini ni bil, sploh je nekoliko boječ in tih. V političnih zadevah je bil njegov mentor veliki Ito. V intimnem občevanju je jako ljubeznjiv in za najmanjšo stvar hvaležen. Oženjen je s princeso Sadako in ima tri otroke, prince. Star je 33 let.
Morda doseže Jošihito svojega očeta. Toda za nas bo Jošihito prav taka uganka kakor Mutsuhito.
C. M. otroškemu vrtcu na Savi se je uprizorila burka „Sladkosti rodbinskega življenja“. Naredbe teh del pričajo dosti jasno, da stoji društvo na visoki stopnji, le žal, da se njegovo delovanje v merodajnih krogih tako malo upošteva. Želimo, da bi se naj društvo razvilo, da bo moglo še v bodoče uspešno delovati za napredek prosvete naroda.
Novi spovednik našega cesarja. Pripoveduje se, da je izmed vseh smrtnih slučajev, ki so se dogodili v okolišu ce-
Japonski mikado (cesar) Mutsuhito umrl.
Gledališko društvo na Jesenicah stoji danes med prvimi diletantskimi društvi in priredi v vsaki seziji 10 do 15 predstav, kar pomeni mnogo, če pomislimo, da igrajo večinoma tovarniški delavci, ki so ves dan pri težkem delu in žrtvujejo svoj prosti čas prosvetnemu namenu. Uprizarjajo se same boljše stvari, tako n. pr. smo videli v zadnji seziji med drugim „Brate sv. Bernarda“, „Lukrecijo Borgia“. Kot domača pisatelja sta bila zastopana Eng. Gangl („Sin“) in E. Kristan „Tovarna“). V,,prid
— Zgoraj njegov sin naslednik Jošihito.
sarja v času njegove visoke starosti, najbolj potrla smrt njegovega spovednika dvornega župnika škofa dr. Lavrencija Ma yerja. Na njegovo mesto je po dolgem premišljevanju imenoval sedaj višjega dvornega kaplana dr. Ernsta Seydla. Dr. Seydl je doktor teologije, papežev tajni komornik, profesor na univerzi in ravnatelj študije višjega duhovniškega zavoda sv. Avguština in je že prej nadomestoval umrlega škofa kot ravnatelj zavoda. Že maja je dr. Seydl [mesto škofa dr. Mayerja obhajal
našega cesarja in bo nastopil sedaj mesto spovednika. Rojen je v Mnišekih pri Pragi in je star sedaj 40 let.
Anton Grahor je naj starejši Radec-kijev veteran na Notranjskem. Rojen 13. junija 1827 leta v Smrju, okraj ilirsko bistriški. Udeležil se je več vojsk, sosebno na Laškem. Mož je bil večkrat odlikovan, celo sam cesar mu je poslal zlat star cekin za odlikovanje. In ako te, čitatelj, pot prinese v prijazno Bitinjo pri II. Bistrici, videl boš v Grahorjevi gostilni še danes prijaznega 85 letnega starčka, ki ga vsa-Notranjska spoštuje — Antona Grahorja.
Savski pevci in jeseniški tamburaši. Tamburaški odsek jeseniškega „Sokola“ ustanovljen meseca septembra 1. 1909, se je v kratki dobi svojega obstanka pod spretnim vodstvom brata Janka Ravnika, povspel do take dovršenosti, da je pravi užitek poslušati njih proizvajanje.
Slovensko delavsko pevsko društvo „Sava“, ki s tamburaši uprav tekmuje v vsakem oziru, se je ustanovilo 1. 1908. Spočetka ni bilo v društvu posebne edinosti, tako da so nasprotniki že škodoželjno napovedovali razpad društva. Ta prerokovanja so zbudila društveni ponos članov, pevci so pozabili na osebnosti in danes so lahko ponosni na svoj pevski zbor, katerega vodi pevovodja gosp. M. Tancer.
Kadar priredi kako društvo veselico, še vedno so se obe društvi radevoljno odzvali povabilu. Prišli so tamburaši s svojimi tambucami zabavat goste. Prišli so i „Savani“ ter s svojim ubranim petjem navdušili občinstvo. Kakor se vidi, jim je posebno Ciril-Metodova družba zelo prirasla k srcu. Pri vsaki veselici tukajšnjih podružnic pridno in brezplačno igrajo in pojo ter pomagajo s tem polniti podružnične blagajne. Na zdar takim rodoljubom !
Današnji številki smo zopet pridjali letake — vabilo na naročbo — ter prosimo vse cenjene čitatelje, da jih razdajo svojim znancem in prijateljem ter agitirajo za naš list in mu pridobivajo novih naročnikov. Čedalje bolj čutimo potrebo, da povečamo list, da bi izhajal na 14 ali 16 straneh, a ker bi to povzročilo nove stroške, žal ne moremo, dokler se število naročnikov znatno ne pomnoži. Razširjajte „Slov. Ilustrovani Tednik“ in mu pridobivajte novih naročnikov!
NOVICE.
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Gospodarstvo. Nikdo ne more dovolj preceniti velikega pomena in neprecenljive koristi življenskega zavarovanja. Ker je življen-sko zavarovanje tudi iz gospodarskega stališča jako važen faktor in je življenska polica dostikrat merodajna za obstoj nadaljnjega blagostanja v družini v slučaju prerane smrti gospodarja, ne bo noben previden gospodar odlašal, ampak se bo pravočasno zavaroval za kapital, ki odgovarja njegovim razmeram. Na ta način zasigural si bo brezskrbno starost in svoji družini brezskrbno bodočnost. Ker ima ravno banka „Slavija“ najugodneje in najnižje cenike, naj se vsakdo obrne do generalnega zastopa banke „Slavije“ v Ljubljani, kateri postreže rade volj e z vsakršnimi pojasnili.
Zakaj more samo mlečen preparat nadomestiti materino mleko ? Ker je pri svoji sestavi ostal zvest naravi in nima nikakršnih,
v laboratoriju izdelanih snovi, s katerimi bi se pri prebavljanju zastonj trudil dojenčkov želodec. Samo temu dejstvu, da je n. pr. pri Nestlé-jevi moki za otroke glavna sestavina nepopačeno čisto planinsko mleko, se ima ista zahvaliti za svoje izredne uspehe. „ Priporočam Nestlé-jevo otroško moko zaradi dolgoletnih ugodnih uspehov posebno iz vzroka“ — poroča profesor dr. Dirner, ravnatelj šole za babice — „ker obstoji ista poglavitno iz dobrega, čistega planinskega mleka in jo zategadelj že otroci od tretjega meseca kaj dobro prenesejo in vrhutega ugodno vpliva na razvoj kosti.
Kongres gluhonemih. — V Lorientu na Francoskem se je vršil shod gluhonemih. Prišlo jih je obilo na shod in mnogo jih je „govo-
Norec umoril zdravnika. Iz Petrograda poročajo : V tukajšnji mestni norišnici je neki norec zaklal zdravnika dr. Heckerja. Norca so le težko premagali.
Papež in zrakoplov. Italijanski zrakoplov] „M. I.“ je napravil polet iz Bracciana v Rim. Kapitanu zrakoplova Lettrisu se je privatno sporočilo, da bi — tudi papež rad videl polet. Lettris je tudi želji ugodil. Ko se je] zrakoplov „M. I.“ pri najlepšem vremenu približal večnemu mestu, je najprvo plul proti Kvirinalu, nato pa je letel proti vatikanskim vrtom. Ko se je zrakoplov približal so opozorili papeža, ki je šel na balkon majhne knjiž-j niče. „Dajte mu znamenje, da ga vidimo,“ je rekel papež svojemu tajniku, s katerim je dozdaj delal v knjižnici. Prelati so začeli mi-
Abadie — kotiček.
Italijansko-turška vojna: Italijanski konjeniki preganjajo Arabce.
rilo“. Duhovnik Gouslot je imel pridigo ; s svojo mimimko je dosegel, da so ga vsi razumeli. Po kongresu so napravili izlet in veselico.
Zemlja se je odprla. Iz Rima poročajo : V Santa Croce in Morgnano, dveh vaseh, ki sta p kilometrov oddaljeni od Spoleta in ki tvorita skupaj le eno župnijo, so prebivalci v največjem strahu. Na mnogih krajih se je zemlja odprla. Ena hiša se je podrla. Cerkev in mnogo drugih poslopij je zelo poškodovanih.
Gimnazijec ženin. Na Madžarskem se je v Maroč Vasarheley zaročil ISleten dijak z mladim dekletom. Zaroko je sporočil tudi ravnatelju, ki je sklical profesorje na posvetovanje, če more biti gimnazijec ženin. Konferenca je odločila, da zaroka še ni vzrok za izključitev iz šole, le na gimnazijo ne sme hoditi več kot reden učenec, temveč lahko ostane zapisan kot izreden slušatelj.
gati, s čemer je bil Lettris opozorjen na Vatikan. Iz višine kakih 400 metrov se je spustil naravnost proti balkonu, pred katerim je napravil par lepih poletov. Papež je bil baje zelo zadovoljen.
Za kratek čas.
Pogoj. Žena: „Premalo se zavedaš, kaj si z menoj dobil ; namesto očitanja in kreganja, bi me moral v nebesa povzdigniti!“ — Mož : „O, saj bi Te, ko bi le vedel, da ne prideš več nazaj!“
Čudni ljudje. Hribovec vidi v mestu lepo hišo, ki ima nad durmi napis: „Uhod prepovedan.“ — „De te panaj, so to čudni ljudje! Vrata dado napraviti, potlej pa nikogar ne pusté noter!“
Največji kozel. Letoviščar : „Koliko kozlov ste letos že ustrelili, gospod logar ? — Logar: Petnajst in — in oženil sem se tudi.
Tehten vzrok. Dolžnik: „Oprostite, gospod, vaš dolg bi že bil ves povrnil, ako bi bila pošta bolj blizu. — Upnik: To vendar ne more biti vzrok ! — Dolžnik : Da, pa še kako tehten, kajti vselej ko sem Vam nesel denar na pošto, sem se moral parkrat med potjo odpočiti in sem denar — zapil.
Salonski poklon. — Domači gospej, ki je baš odpela pesem, ter jo vsi laskavo hvalijo, se približa tudi gospod R. in reče : „Izborno, izvrstno pojete milostljiva, kakor — gramofon.“
Raztresen. Profesor: Ali bodete šli milostljiva to leto v Karlove vare? — Gospa: „Ne, temveč šla bi rada enkrat v inozemstvo. — Profesor: „Inozemstvo, Inozemstvo, kje že pa je to?
Hvaležni. Kaj pa je tam pred okrajnim sodiščem? Pevski zbor „Piščalke“ poje podoknico pri belem dnevu? — Veste, člani „Piščalke so zadnjič kar na ulici peli ter so bili naznanjeni radi motenja miru — zdaj so pa oproščeni obtožbe in da bi se skazali hvaležne, so pa zapeli sodniku kar podoknico
Iz zvezka nekega gimnazijca. — Fridrih Schiller je bil rojen v odsotnosti svojih staršev. —
Radeckijev veteran Anton Grohar.
Umesten svet. Mlada žena: „Na, kako moj mož z menoj postopa, to je pa že preveč. Kar vsa sem iz sebe! Kaj naj storim?“ — Tast (mirno) „Idi zopet v se, hčerka moja.“ Raztresen. Gospa soprogu profesorju, ki je segel v skledo po pečenko kar z roko: „Pa vendar ne boš jedel pečenke kar z roko!“ — Oprosti, ljuba ženka, mislil sem, da je — salata.“
Pevci pevskega društva „Sava“ na Savi pri Jesenicah.	Fot. Paulin.
Nesreča pri kopanju. Iz Berolina poročajo : V špandavskem pristanišču se je kopala žena monterja Holzerja v družbi neke mlade deklice. Naenkrat sta se obe potopili. Svak mlade deklice, ki je s svojo ženo in svojimi tremi otroki gledal kopajoče, jih je hotel rešiti. Skočil je v vodo ter se tudi potopil vpričo svoje žene in svojih otrok. Nesrečna žena je s svojimi otroci hitela proč od obrežja in je od tega časa niso več videli.
Kako se dandanes ženijo knezi. „Berliner Tageblatt“ priobčuje med drugim naslednjo ženitno ponudbo : „Knežja ženitev. Za avstrijskega državnega kneza zrelejše starosti (dedni knežji stan), izrazita, imenitna prikazen, brezhiben značaj, veleposestnik v velikem mestu — se išče soproga z velikim premoženjem. Stan, starost, narodnost in prejšnje življenje so postranska stvar. Posredovalci se odklanjajo. Naj strožja tajnost.“ Ni zlomek, da bi pod takimi širokodušnimi pogoji ta „brezhibno značajni“ državni dedni knez ne dobil denarja. Kaže pa ta anonca vso brezprimerno propalost takozvanih boljših krogov. Za denar je vse na prodaj.
Trgovski vajenec umoril tBletno deklico. V Št. Jerneju na Dolenjskem je 141etni Avgust Kopitar iz Krašnje, trgovski vajenec pri Valetu zvabil ISletno Angelo Hrastar v skladišče poleg pošte, kamor je deklica šla po opravkih. Ondi je deklici zamašil usta s svežim cementom, jo oskrunil in jo toliko časa bil s kladivom po glavi, da jo izkrvavela. Truplo umorjene deklice so našli šele naslednji dan. Morilec je svojo žrtev skril v senu. Morilec se je sam izdal, ko si je preoblačil srajco.
Velika vročina. Iz Neapolja poročajo: Na parniku „Calada“, ki je predvčerajšnjim sem priplul, je bilo na krovu dvanajst pasažirjev, ki so vsled neznosne vročine zblazneli.
Zahvala.
Povodom smrti moje ljube matere mi'je došlo od Vseh strani tako mnogo izrazov sožalja, da se nikakor ne morem vsakemu posebej . zahvaliti, blagovolite sprejeti torej tem potom vi vsi, dragi prijatelji — mi osebno znani in neznani — mojo iskreno zahvalo za Vaše sočuvstvovanje.
V Ljubi j ani, dne 7. avgusta 1912.
Anton Pesek.
Koliko denarja je krož lo po Pragi ob vsesokolskem zletu ? V praških finančnih krogih se je na temelju avtentičnih informacij dognalo, da je bilo v Pragi ob vsesokolskih slavnostih v prometu okoli 10 miljonov kron več nego običajno. Ako se računa, da so trgovci, gostilničarji itd. dobili 200/o čistega od te vsote, znači to, da znaša ta čisti dobiček praških trgovcev in obrtnikov za časa zleta okoli 2 miljonov kron.
Velikanski viharji. Iz Nevega Yorka poročajo: V raznih krajih so divjali velikanski viharji. Največja škoda je bila v Denverju. 500 oseb ej brez strehe. Železniški promet je ustavljen. Štiri osebe so utonile.
Širite „Slovenski Ilustrovani Tednik“ !
NESTLÉ-JEVA
■	moka za otroke
Popoln» Ina» n вцЈевбке. otroke in bolnike na želodca.	"-S'
Vsebuje pravo planinsko mlako«
Škatjja K L80 v vsaki lekarni in drogeriji. ------------------------------------——
Lepo posestvo
5 minut od farne cerkve, obstoječe iz 9 oralov rodovitne zemlje in sicer: travniki, njive, lep listnat in smrekov gozd,, nekaj novonasajenega vinograda ; hiša je nova, krita z opeko. Zraven hlevi za 8 glav živine, svinjaki, klet in preša. Zraven je tudi mali mlin s stopo in velik sado-nosnik. Proda se radi preselitve za 9000 K. Nekaj ostane lahko vknji-ženo. Natančna pojasnila daje Simon Blatnik, trgovec, Sladkagora, pošta Šmarje^ pri Jelšah. Sp.
Štajersko.
Pianist
išče zaslužka. Ponudbe na upravni-štvo Slov. Ilustrova-nega Tednika pod
„pianist“.
Kjer bi radi ustanovili
godbo
naj pošljejo naslov na upravništvo Slov. Ilustr. Tednika pod šifro „zastonj“.
Kdo hoče kavini mlinček =— zastonj ? —
Prodam nekaj tisoč metrov jamčeno nepokvarjenih ostankov najboljše kakovosti, da se povsod seznanijo z mojim podjetjem. Kdor naroči za več nego 20 K ostankov, dobi pošiljatev poštnine prosto in povrhu čupo zastonj še kavini mlinček najboljše vrste. Pri naročilih zadošča, če se pove številka in znesek. St 12. Dobro, vsakdanje pralno blago, ostanki po 6 do
6V2 metra dolgi, samo	K 3 76
„ 18 Krasni delen svetli ali temni ostanki, dolgi po
21 4 do 2V2 metra, za bluze, cel ostanek samo „ 179 „ 20. Isti ostanki 6V2 do 7!/4 mstra dolgi, za obleke „ 4,95 „ 22. Jamčeno pravi pralni atlasov satin, ostanki najboljše kakovosti, 61,2 do 7 metrov dolgi, cel „ ostanek samo .	,	„ 6 73
„ 30. Cisti volneni ostanki, s svilo pretkani, za bluze,
vsak ostanek 2V2 metra dolg samo ....	„ 4 40
„ 40. l bala lepo sortiranih modnih barhentovih in flanelnih ostankov, obsegajoča 20 do 25 celih
balnih koncev ...	............. „ 13 75
„ 44. Dvojno široki kamgarnovl ostinki v barvah
rujava, modra, siva, • vsak ostanek 4 m, samo „ 9 35 „ 48. Dvojno široki ostanki angleškega blaga za delovna krila, vsak ostanek 21 2 metra dolg, samo „ 6’85 „ 58. Gradi za hlače, ostanki 120 cm široki za 6 parov spodnjih hlač, vsak ostanek 7 m dolg, cei
ostanek samo..................................... 6*60
„ 60 Ostanek trobil mehkega rumburškega platna, vsak ostanek 7 metrov dolg za tri ženske srajce samo .	.....	...	„ 4 04
„ 66 Ostanki črnega glota s svilenim sijajem, vsak
ostanek 2 metra dolg, samo...................„ 3 —
„ 70 Inlet, ostanki trobél, izredno gost, samo dobro blago, vsak ostanek 7 metrov dolg, J20 cm širok, cel ostanek samo . .	....	„ 6-65
„ 72. Ostanki damastnega gradla, 120 cm široki, izvrstna kakovost za postelje, vsak ostanek 7i/4 do 8 metrov dolg, cel ostanek samo . . . .	„ 7'35
Presenečen!
je "vsak gospod, ki naroči pri meni ostanek za obleko:
Št. 90 Ostanek angleškega blaga, 3 metre dolg, za eno
moško obleko, samo.............................K 8 50
„ 92. Ostanek angleškega blaga, fino blago, 3 metre
vdolgo, za eno moško obleko, samo .	.	.	.	„ IV—
« 94. Cisto vo'nena angleška moderna rjava obleka, ostanek a metre, neraztrgljiva, cela obleka samo ....................................................... 19 50
Razpošiljalno podjetje
RUDOLF L1CHTNER, Litomerice (Kralj. Češko).
Brez rizika, kar ne ugaja, se zamenja ali pa se vrne denar.
= Lepa —..............	—
kmetija z gostilno
tri do štiri minute od železniške postaje Kotmaravas, pošta Vetrini pri Celovcu, poslopja in zemljišča ob glavni cesti, se proda pod ugodnimi pogoji Sveta je nad 40 oralov, lesa za pose-kanje za 8000 K Poslopja vsa zidana in obokana. Gostilna novo-zidana 1905, hiša in hlevi 1867. Hlevi betonirani. Voda napeljana v kuhinjo in hleve Mleko se prodaja v Celovcu po 26 30 v, na domu po 22 vin. Pri posestvu je veliko peska za cementno opeko in ribnik. Sadonosnik z veliko lepega sadja. Stroji na gepelj. Gostilna zelo dobro vpeljana radi bližine mesta. V Celovec je peš-hoda 1 uro, z železnico četrt ure. Proda se vse skupaj ali tudi posamič. Cene in vsi drugi pogoji se izvedo pri lastniku Jakobu Hafnerju p d Vrtnigu, vas Ilovje, pošta Vetrinj pri Celovcu
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Ane Goreč lokal na Rimski cesti št. 11 ter bom vodil naprej kot večletni poslovodja tvrdke Goreč
trgovino s kolesi in iz-:: posojevanje koles ::
obenem tudi popravljanje motorjev, koles, šivalnih strojev itd. Priporočam se slav. občinstvu za cenjena naročila in za popravila ter za vsa v to stroko spadajoča dela.
Beležim z odličnim spoštovanjem
Peter Škafar,
strojni ključavničar in mehanik. Rimska cesta štev. 11 na dvorišču.
Krasna, novo zidana hiša,
10 let prosta davka, zraven vrt in dvorišče, pripravna za hotel, penzionat ali trgovino, v lepem kraju na Slovenskem ob Bohinjski železnici, kjer prihaja vsako leto mnogo tujcev na letovišče, se radi nezmožnosti samostalnega vodstva ceno
proda. =
Potrebno je 10 do 15 tisoč kron kapitala, ostalo se počaka z vknjižbo. — Kje, pove upravništvo „Slov. Ilustr. Tednika“.
Lepa prihodnjost
Savski tamburaši pri Jesenicah.
Fot. Paulin.
Kdor želi kako službo, naj da oglas v „Slov. Ilustrovani Tednik“.
Učenca z vso oskrbo sprejme Ant. Soklič, slikar, pleskar in trgovec z barvami v Kranju. Priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih barv in lakov.
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automato v, plošč, šivank itd.
Za veselice
in druge prireditve oddaja v komisijo-nelno raprodajo razglednice po posebno znižani ceni upravništvo „Slovenskega :: Ilustrovanega Tednika“ v Ljubljani. ::
Knjigoveznica R. Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12
se toplo priporoča.
P. n. sodavičarjem
priporoča
izborne naravne sadne zgo-ščave iz jagod, jabolk, malin, oranž, citron itd. za izdelavo prvovrstnih brezalkoholnih šu-mečih limonad.
Destilacija rastlinskih in sadnih arom iiiiiiininimii ter ekstraktov
SREČKO POTNIK,
LJUBLJANA, Slomškova ul. 27.
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9. ::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipalca, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo
švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2'50 naprej. — Ceniki brezplačno.
IVAN JELER,	=:-
” Hilserjeva ulica št. 5
kolarski mojster.	211
Izdelovatelj vsakovrstnih vozov in v to stroko spadajočih del. — Solidno — hitro — cene nizke.
: Priporočam svojo bogato zalogo :
nagrobnih spomenikov
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču poko-pališkega oskrbništvs. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.
FR. KUNO VAR, kamnosek
— Ljubljana, novo pokopališče. =
Iv. Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino ::	in srebrnino ::
Ljiljana, Sv. Petra c. 44.
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno i : :	leto.	: :
Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela.

Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča
1. ZAMEJEN
čevljarski mojster
Ljubljana, Gradišče št. 4.
Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev.

= Obnovite naročnino! ----------
niiil||iilllllii!lllll||||i!lllilllliliillliiil!l!lliii!!il||!il!!imi!ii!l!lllll!l!!!!l!!|
Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto EH EH	in fino kakor alabaster.	EH
1 Pege, pike, izpuščaje J
EH rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise ~ EH in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- jg EH jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- ~ EH Menica K 2 50. Rationell hals, milo K V20. EH EH Učinek je opaziti že po enkratni rabi.
Ш = Neprijetne dlačice = g
EH z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- Ш EH lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- EH Ш	Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50.	EH
EH Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- EH EH stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna EH ПЕ za umivanje in česanje las, katera jih sama Ш HÉ skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. EH jij	Steklenica 2 K.	EH
Ш = Bujna rast las in brk = g
Èli se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo EH iii	(izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2.	EH
Bujno polnost-krasno I — oprsje = I
g! doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. EH ц Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- EH jg znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- EH = polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino Ш Eg krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- EH E= klenice univerzalnega sredstva Et - Admille EH Eg z navodilom 5 K. K temu p isebni kremni EH Š izvleček „Vladicco“ 2 K. Fro laja in razpo- EH Eg	šilja edino ord. kosm. taooratorij	EH
B W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752 £
a:
Zastopstvo le prvovrstnih tovaren in priznano najboljših koles KINTA modeli 1912
v
Karel Camernik&Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9-12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli.
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. — Zaloga pnevmatikov za avtomobile, motoije in kolesa.
Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe.
Izposojevalnica koles.
Šola za vožnje z vsemi vozili.
Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
1
Pozor !
\ Velika zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v koristi Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki _ stane 6 K, v" različnih barvah SK^pri
BÄTJEL-Ü
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
= Teodor Korn =
poprej
Henrik Korn
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim škriljem, z asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Pošljite za celo leto 3-— krone na naslov:
SLOVElNSKr DOM
T-i J~Q"RT ,i J .^InT
::	Neodvisni kmečki tednik.	::
Ana Goreč
— Ljubljana ■
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposojevanje koles.
Skrivalnica.
Kje je drugi vlomilec ?
OOOOOCOOOOOCCOOC OOOOOOOC 00030000OOCXXX.
KLIŠEJE
na cink, baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo; stance, risbe vsake vrste.
jOSIPSTRÄNYÄK
§	totokemigratičen	§
umetnifki zavod
s	DUNA] VI11/2,
8	Tigergasse štev. 13	8
§	Telephon 18.085
OOOOOOOOOOOCO=OCOOOOOOOOOOOOOOO00000000°
u
J
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg 20
Ceniki franko.
XII. zvezek H. Volaričevih skladb vsebuje za ženski dvospev in klavir 1. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Cena 1 K 50 h. Se dobi pri Frančiški vdovi Volaričevi v Šiški pri Ljubljani.
V. Plachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne.
Mazilo za lase
napravi gospa Ana Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica.
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš.
Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštajn (Koroško).
Pijte
samo
FRANC JAKOPIČ
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11
Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.)
Stavbeno umetno in konstruk-:	cijsko ključavničarstvo. :
Špecialiteta : Železne svetilke.
Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago.
Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi prč. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor: obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje na stroj, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, železne stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Solidna postrežba.
IVAN MOHORIČ, krojač
213 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.
Ljubljansko mestno kopališče
odprto od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. 222
„KOLEZIJA“
(Hribarjev gaj.) Nanovo otvorjena gostilna z vso točno postrežbo. : : :	Prostor za balincanje.
se priporočata Ivan in Lucija Gril.
Trgovina s steklom
M.TUŠek, Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela
Najsolidnejša in točna postrežba.
Zmerne cene.
Izdelki solidni.
Marije Terezije cesta štev. 11. . • . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
=j Sprejemajo se tudi ===
Ц opreme hotelov.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga