glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXIII 15. avgust 1986 številka 8 Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Maister^ Jadran Žnidaršič, Marko Švent, Darja Horvat, Miha Srebrnjak in Vid Fajdiga Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu. Spoštovani bralci! 'LM ' . ^ tmmmSSr A '*s .• To številko glasila boste mnogi prejeli pozneje, kajti veliko vas je na dopustovanju. Mesec avgust je namreč najprimernejše obdobje za dopustniške aktivnosti. Večina vas dopustuje ob morju, nekaj v hribih, večina pa najbrž kar lepo doma. Cene dopustovanja namreč niso ravno nizke, tako da si marsikdo dopusta preprosto ne more privoščiti. Letos smo nekateri člani uredništva obiskali naše sodelavce, ki letujejo na Krku. Obiskali smo kampe v Njivicah, Baški in Punatu. V reportaži, ki jo objavljamo na sredinskih straneh časopisa, si lahko preberete ocene letovanja. Ocene so precej različne in pogojene z kampom, kjer se naše prikolice nahajajo, ter navada mi letovanja. Tisti, ki so letovali že večkrat v prikolici, so navdušeni. Naj bo, kakor si koli že, dopustovanje v prikolici je najcenejše in vam ga priporočamo. V tej številki smo vam pripravili vrsto različnih tematik od čisto strokovnih do kritičnih. V zadnjih nekaj številkah smo objavili v sliki in besedi nekaj kritičnih prispevkov, ki pa so bili dobro argumentirani in objektivizirani. Kljub temu se je po ovinkih zvedelo, da je bila reakcija pri prizadetih izrazito negativna. Menimo, da je pozitivna in dobronamerna kritika vselej zdrava in dobrodošla. Kritični bomo ostali tudi v bodoče, pa naj stane, kolikor hoče. Priporočamo vam, da si v tej številki preberete vse prispevke. Objavljamo tudi stanovanjsko lestvico; da si jo »ogledate«, najbrž ni treba posebej povdarjati. Ponovno apeliramo na vas, drage bralce, da sodelujete z nami s svojimi prispevki. Iz vaših vrst ni in ni prispevkov. Ojunačiti se je treba, pa bo šlo. Vaši prispevki bodo dragoceni, saj bodo prišli iz sredine, kjer delate. V naših tovarnah ni dopusta. Proizvodnja teče s polno paro naprej, čeprav vlada vročina. Tako je tudi treba, saj drugače ne bo pogače, s katero se hranimo vsi Novolesovci. S skrbjo gledamo sicer v bodočnost, vendar upamo, da bo naša pridnost odstranila marsikatero oviro, ki jo pred nas postavljajo raznovrstni faktorji. I Pohištvena industrija ob skupni mizi S takšnim naslovom se /ačne komentar v Gospodarskem vestniku z dne 27. junija o naložbah za izvoz v pohištveni industriji. Z NALOŽBAMI 92 MILIJARD DIN BODO DO LETA 1990 POSODOBILI 55 TOVARN POHIŠTVA. ZGRADILI 7 NOVIH IN DOSEGLI približno 1,27 milijarde dolarjev čistega deviznega pritoka. V nadaljevanju povzemamo naslednje: Najprivlačnejša med osmimi obveznimi programi, kijih je pred kratkim sprejela Gospodarska zbornica Jugoslavije in jih poslala zveznemu izvršnemu svetu v sprejem, sta program razvoja turističnega gospodarstva in skupni program razvoja proizvodnje in izvoza pohištva v ZDA, Kanado in Avstralijo. Gre za program šestih največjih grupacij proizvajalcev pohištva (PS Exportdrvo Zagreb, sozdi Jugodrvo Beograd, Krivaja Zavidoviči, Slovenijales Ljubljana, Šipad Sarajevo, Uniles Ljubljana), ki združujejo 65 jugoslovanskih izdelovalcev pohištva. V nadaljevanju komentarja ugotavlja Gospodarski vestnik, da »imajo jugoslovanske tovarne pohištva vse komparativne prednosti za učinkovito vključevanje v mednarodno delitev dela in mednarodno menjavo«. Zanimivi so naslednji podatki, ki se vežejo na to ugotovitev: Tovarne pohištva so doslej to izkoriščale tako, da so bile v letih od 1970 do 1980 udeležene pri vsem uvozu pohištva v ZDA z 10 odstotki, lani pa samo s šestimi. Izvoz je upadel po dokaj ofenzivnem nastopu novih izvoznikov, zlasti Tajvana in Kanade, iz Evrope pa Italija in Danska. Najbolj spektakularno je prodrl na ameriški trg Tajvan, sledijo Italijani in Danci. ZDA so s 83,5 milijona gospodinjstev, katerih vsako porabi za pohištvo povprečno 180 dolarjev na leto (zamenjajo ga vsaka štiri leta) — v te namene gre 15 milijard dolarjev na leto — zadnje čase postal magnet za vse resnejše proizvajalce pohištva.« Gospodarski vestnik ugotavlja, da bijejo bitko na trgu ZDA pohištvene industrije, ki imajo in tiste ki nimajo surovinskega zaledja. Silovitost bitke za trg naj bi združila tudi jugoslovanske pohištvenike v skupnem projektu. Po opisu predvidenega načina pristopa sprejetja programa in ocen strokovnih institucij, ki so bile zelo pozitivne glede pričakovane gospodarske koristi, opisuje GV še naslednje zahteve: »Razen naložb zahtevajo tovarne tudi povsem določeno podporo ZIS pri izvajanju programa. Predvsem to, da naj bi ga uvrstili na seznam prednosti pri razvoju republik in pokrajin in v prednostni seznam Jugoslavije v letih od 1986 — 1990. Zahtevajo tudi poenostavitev procedure pri uvozu strojev in opreme za to industrijo, oprostitev plačila carine in dajatev pri uvozu strojev in opreme, kije v državi ne izdelujejo. Zahtevajo tudi podporo pri kreditiranju prijav proizvodnje, namenjene izvozu, za čas 240 dni, prav tako po načelu prednosti in ob 16-odstotnih obrestih. Poleg zagotovitve sredstev za trajna obratna posojila za lastna in mešana podjetja v tujini in de- viznih posojilih za špediterje in ladjarje do dokončnega plačila izvoza zahtevajo še ukinitev carinskih in drugih nadomestil pri izvozu osnovnih surovin (iz gozdarstva), namesto tega pa naj bi zagotovili spodbude pri izvozu. Ta naj bi za masivno pohištvo znašal 10, za blazinjeno pa 20 odstotkov. Kako bo ZIS sprejel za skupni program, kaj bo sprejel in česa ne, bo pokazala prihodnost. Toda ne glede na to, koliko tega bodo sprejeli (zlobneži pravijo, da je program narejen po načelu: »Zahtevaj več, da boš dobil toliko, kot potrebuješ«), je velik napredek že to, da se je pohištvena industrija vsedla skupaj in predložila zvezni administraciji svoje probleme ter jo prisilila, da je začela urejati zadeve v zvezi z uvozom strojev, tehnologije in drugega, česar gospodarstvo v sedanjih razmerah nikakor ne more urediti samo«, zaključuje gospodarski vestnik. Tudi Novoles je v okviru Unilesa močno udeležen pri oblikovanju skupnega programa. Realizacija predlogov bi za Novoles bila zelo koristna, saj bi na ta način povečali možnost izvoza tudi ploskovnega pohištva, saj smo do sedaj izvozili več masivnega pohištva. Omeniti bi pa bilo zelo pomembno področje dela, ki lahko bolj pospeši izvozna prizadevanja kot marsikatera stimulacija in sicer, kvaliteto izdelkov, ki jih izvažamo, ter tudi dobavne roke. Jugoslovanska pohištvena industrija, je po stopnji razvoja in tradicije pri izdelavi pohištva, zelo različna. Na zunanjem trgu so kvalitetni in nekvalitetni izdelki s tem, da nekvalitetni izdelki s svojimi nižjimi cenami znižujejo ceno tudi kvalitetnim izdelkom. Zato bi morali pri nadaljnjem razvoju skupnega programa zahtevati, da vsak izvoznik doseže določene kriterije kvalitete (ki naj bi veljali tudi za domači trg) in se dogovorila na podlagi usklajene kvalitete, tudi za enotno cenovno politiko. Prav tako, se bo morala pohištvena industrija dogovoriti (če že govorimo o skupnem programu projektov), o skupni razvojni politiki pri čemer bi izkoristili vse možne prednosti (tradicija, zaledje surovine) in s skrajnimi močmi (brez medsebojnega nelojalnega konkuriranja), enotno nastopati na izvoznem trgu. To zahteva visoko stopnjo organiziranosti in znanja, vendar brez teh faktorjev bo, dolgoročno gledano, udeležba našega izvoza v uvozu v ZDA še naprej upadala. 2 Amerika Uvoz pohištva se je povečal za 27 procentov NIGH POINT — Ekonomisti, ki preučujejo razvoj industrije pohištva, napovedujejo: — ameriški potrošniki bodo zagotovo kupovali več pohištva v naslednjih dveh četrtletjih, predvsem zaradi povečane rasti gradnje stanovanj in spreminjanja opreme v obstoječih domovih — uspešne tovarne pohištva lahko računajo na povečanje naročil in pošiljk Četudi se je uvoz pohištva umiril v prvem četrtletju ’86., seje vseeno v primerjavi z enakim obdobjem v letu ’85 povečal za 27%. V prvem kvartalu je znašal 795.76 milijonov US dolarjev. Povzetki iz poročila o uvozu pohištva: — uvoz lesenega pohištva je znašal več kot polovico celotnega uvoza in sicer 22% več kot v enakem obdobju v letu 1985 — uvoz kovinskega pohištva seje povečal za 38% glede na leto 1985 Na prvem mestu pri izvoznikih v ZDA prevladuje TA- IWAN, katerega izvoz znaša več kot tretjino celotnega uvoza ZDA — 240.17 milijonov US dolarjev t.j. 30,5% več kot v prvih treh mesecih lanskega leta. Na drugem mestu med največjimi izvozniki pohištva v ZDA je Kanada s 112.24 milijoni US dolarjev izvozila v I. kvartalu, 28% več kot v lanskem obdobju. Izvoz iz Japonske se je povečal za 65% v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ZRN 61%, Italija 42%, V. Britanija 33%. — Jugoslavija, petouvršče-na izvoznica pohištva v ZDA pa poroča o zmanjšanju izvoza v I. kvartalu in sicer za 4,5%. Deloma je teh 27% porasta uvoza pohištva pripisati padcu vrednosti dolarja, pripomniti pa je, da je tajvanska valuta umetno zadržana nasproti am. dolarju ter da ima kanadski dolar še vedno manjšo vrednost od US dolarja. Vir: FURNITURE TODAY od 23. 6. 86 ALENKA GORŠE Kadrovanje in Gospodarska situacija, kije nestabilna zaradi različnih vzrokov, v veliki meri vpliva, da je težko voditi dobro politiko izobraževanja in kadrovanja. Nestabilnost gospodarstva še v večji meri vpliva na kadrovanje, saj pogosto uspešne OZD zelo hitro postanejo neuspešne, težko pa si povrnejo nazaj stabilen ekonomski položaj. To vpliva, da delavci želijo delati v ekonomsko trdnih OZD, zato prihaja do odliva dobrih delavcev, tako daje fluktuacija precejšnja. V uvodu sem želel na kratko opozoriti na nekaj problemov, ki vplivajo na težave, ki jih imamo pri kadrovanju. Je še vrsto drugih vzrokov, da nismo pri kadrovanju tako uspešni kot bi si želeli. V TOZD SIGMAT smo izdelali, tako kot tudi ostale TOZD DO NOVOLES, petletni plan zaposlovanja. Šli smo celo nekoliko dlje in izdelali plan zaposlovanja do leta 2000. Res je takšen plan izdelan na mnogih predpostavkah, ki se bodo še veliko spreminjale, vendar si je edino tako mogoče dolgoročno zagotoviti dovolj kadrov. Naštel bi nekaj ciljev, ki smo jih zasledovali pri izdelavi plana zaposlovanja: 1. zelo široka štipendijska politika, Mize Contemporan izobraževanje 2. pridobivanje kadrovskih stanovanj, 3. zaposlovanje profila strojni tehnik v neposredno proizvodnjo, 4. študij ob delu idr. Ugotavljamo, da zelo težko pridobivamo učence za izobraževanje na IV. stopnji, medtem ko je za V. stopnjo (strojni tehnik) veliko interesa. Tudi kandidatov za VI. in VII. stopnjo (ing., dipl. ing.) je premalo glede na naše potrebe. Imamo težave pri zagotavljanju kadrovskih stanovanj, saj vemo, da stroški nakupa stanovanja zelo bremenijo naše bilance. Lahko pa se pohvalimo, da že uspešno uvajamo strojne tehnike na dela in naloge v neposredni proizvodnji in sicer na delokrog obratni tehnik. Predvidevamo, da bomo imeli leta 1990 naslednjo kadrovsko strukturo: — NK delavci 21% — PK delavci 13% — KV delavci 33% — srednja izobrazba 20% — višja izobrazba 6% — visoka izobrazba 7% SKUPAJ 100% Težko bo ta cilj uresničiti, vendar smo optimisti, saj je prebit led glede tega, kakšni kadri so nam potrebni. Nekaj let nazaj v TOZD še slišati nihče ni hotel, da potrebujemo dipl. ing. strojništva, danes pa je situacija le boljša. Povedati je treba, da Sigmat praznuje letos 25 let obstoja. Naj povem zanimiv paradoks, daje ravno letos diplomirala prva štipendistka Tozd Sigmat kot dipl. ing. kem. tehnologije in upamo, daje 25. letnica trenutek, ko bomo za 180° obrnili smer in dali več možnosti za nove obetavne kadre. Do leta 1990 bodo predvidoma diplomirali na fakulteti za strojništvo 4 inženirji strojništva, na fakulteti za kemijo 1 štipendist, na višjih šolah strojne stroke pa 2 štipendista. Naj povemo, da ob delu študira 5 delavcev na višjih šolah različnih strok. Nekaj kadra bomo seveda pridobili tudi z rednim zaposlovanjem, skupno z dobro štipendijsko politiko pa si lahko obetamo, da bodo mladi strokovnjaki veliko prispevali k razvoju TOZD Sigmat. FRANCI CURHALEK Spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu Letos bo minilo deset let od sprejetja zakona o združenem delu — našega temeljnega sistemskega zakona. V teh letih je bilo dovolj priložnosti tako za dosledno uresničevanje zakona, kot tudi ugotavljanje kaj in kako bo treba v zakonu spremeniti oziroma dopolniti za doslednejše uresničevanje temeljnih načel našega sistema. Najbolj so se mnenja o spremembah tega zakona izkristalizirala v razpravi o delovanju političnega sistema. Od takrat je postalo zelo jasno, da bo tudi ta zakon kmalu doživel nekatere spremembe. Zaenkrat so razprave o spremembah in dopolnitvah zakona potekale predvsem v komisiji Skupščine SFRJ za spremljanje izvajanja zakona. Trenutno so pripravljene teze za spremembe in dopolnitve zakona, o katerih bo pripravljena javna razprava, spremenjeni in dopolnjeni zakon pa naj bi sprejeli do konca letošnjega leta. Osnovni cilj sprememb in dopolnitev je uresničitev nalog iz dolgoročnega stabilizacijskega programa in kritične analize delovanja političnega sistema. Ob tem je izhodišče sprememb tudi, da so se osnovne opredelitve v devetih letih potrdile. Težišče sprememb je krepitev ustavnega položaja delavcev, izgradnja celovitega sistema samoupravnega organiziranja in povečanje učinkovitosti samoupravnega odločanja. V tezah so ponekod navedeni tudi variantni predlogi, v prilogi tez pa so tudi vprašanja, ki jih bo treba še preučiti in ustrezno vključiti v zakon. Na področju družbenoekono-skih odnosov so glavne predlagane spremembe tele: podrobneje določiti vsebino in način urejanja odnosov združevanja dela in sredstev na podlagi skupnega ustvarjanja dohodka, predlagan je nov model razporejanja dohodka, bruto OD naj vsebuje poleg obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb še izdatke iz skupne porabe v tozdu, namenjene neposredni porabi delavcev, opredeljen je OD iz tekočega dela in določeno je, da ima izplačilo za OD prednost pred drugimi izplačili iz dohodka. Tuje treba omeniti, da teze vsebujejo tudi stališča CK ZKJ o idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja ustavnega položaja delavcev pri razpolaganju in upravljanju z dohodkom in sredstvi družbene reprodukcije — s tem, da so ta stališča konkretizirana v treh vsebinsko različnih predlogih. Razlike med njimi so predvsem v vprašanju ali stališča CK zahtevajo vzpostavljanje novih odnosov v razporejanju dohodka in čistega dohodka: Tov. Pavlin pred skladovnico desk Na področju samoupravnega organiziranja so glavne novosti tele: v aktih mora biti opredeljena obveznost izdelave strokovne podlage (elaborat) za organiziranje tozdov, to mora pripraviti poslovodni organ, omejena je možnost, da družbenopolitične organizacije ustanavljajo in financirajo delovne organizacije, dane so možnosti za utrditev delovne organizacije kot edine obvezne in samostojne oblike samoupravnega organiziranja delavcev in kot tržno poslovnega subjekta — konkretneje so določene skupne funkcije in naloge, ki naj jih tozdi uresničujejo v DO. Na področju samoupravnega odločanja je cilj sprememb večja učinkovitost in racionalnost odločanja. Tako je zoženo število odločitev, ki se sprejemajo z referendumom, natančenje je opredeljena pristojnost zbora delavcev, okrepljena je vloga in pristojnost delavskega sveta (na ravni DO gre praviloma za odločanje z večino glasov, soglasje je bolj izjema, pogoji za to pa morajo biti določeni v splošnih aktih), konkretiziran je položaj in pristojnost delegacije, opredeljena je samostojnost kolektivov v postopku imenovanja poslovodnih organov, povečana je pristojnost poslovodnih organov DO in sozda pri uresničevanju skupnih ciljev, odprta je možnost urejanja posameznih vprašanj, ki so skupnega pomena, z enim skupnim samoupravnim splošnim aktom. — prvi predlog meni, da je temu tako in navaja model urejanja odnosov pri razporejanju dohodka in čistega dohodka, — drugi predlog meni, da je ZZD treba spremeniti samo v toliko, da se da prednost izplačilu OD iz tekočega dela, — tretji predlog pa meni, da ni potrebno spreminjati ZZD in je mogoče stališča CK uresničiti s spremembami drugih zakonov. Nadaljnji predlogi so še: odnosi med proizvodnjo in trgovino naj se urejajo praviloma prostovoljno, delavci tozda, ki dalj časa ne uporabljajo družbenih sredstev, so jih dolžni dati proti nadomestilu v začasno ali trajno uporabo delavcem drugih ozdov, tozd prodaja izdelke in storitve preko DO oziroma sozda, v sporazumu pa je treba določiti pogoje, kdaj lahko tozd prodaja neposredno, tozdi v celoti poslujejo preko žiro računa DO, imajo pa svoje interne račune, ozdi morajo zaposlovati pripravnike, dane so možnosti za skrajševanje delovnega časa. Poletno hlajenje hlodov Prednostna lestvica za stanovanja Komisija za ogled stanovanjskih razmer je obiskala vse prosilce stanovanj in jih v skladu s kriteriji samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo tudi točkovala. Predlog prednostne lestvice, skupaj s predlogom razdelitve stanovanj je obravnaval in potrdil odbor za stanovanjske zadeve na svoji seji z dne 1. 8. 1986 in bo pravnomočna v 30 dneh od objave na oglasnih deskah. PREDLOG JE SLEDEČ: L Kostič Sredo ŽAGA 517 2 — 2 1/2 2. Grgič Mato TSP 512 2 — 2 1/2 3. Šerovič Miro BLP — sof. 506 2 4. Majer Zvone TSP — sof. 489 2 S. Končina Jože TGD 476 2 6. Berkopec Slavka TVP 472 1 — 2 7. Kavšček Rozalija TDP — sof. 472 2 — 2 1/2 8. Žitnik Janez DSSS — sof.470 2 9. Ucman Anica TDP — sof. 469 2 10. Taraniš Muslija TSP 468 2 1 L Adrovič Taip TDP 447 1 1/2 12. Aleksič Cvijeta TDP 432 2 13. Zilinski Kata TDP 431 2 — 2 1/2 14. Rajci Mara TES 428 2 15. Zadnik Edo TES — sof. 426 1 1/2 16. Radujkovič Danka TDP 422 G — 1 17. Volf Anica TPI 402 G — 1 18. Brčina Veno TDP 400 1 1/2—2 19. Pavlin Jožica TDP 397 2 — 2 1/2 20. Kosmina Gorazd DSSS — sof. 397 2 21. Hacin Zvone BLP 395 G — 1 22. Stojičič Danka TDP 378 1 1/2 — 2 23. Trifkovič Simon TVP 375 1 1/2 — 2 24. Marinkovič Zdravko ŽAGA 373 11/2—2 25. Petrič Stojka ŽAGA 372 1 1/2—2 26. Šenica Alenka DSSS 363 G — 1 27. Tekavec Zvone TDP 354 1 1/2 — 2 28. Šenica Alojz TVP 334 G 29. Gojkovič Danica TDP 336 2 30. Marinkovič Duro ŽAGA 327 1 1/2 — 2 31. Bertole Milena TSP 317 2 — 2 1/2 32. Vukelič Stoja TDP 311 G — 1 33. Adamovič Vukašin TDP 303 G — 1 34. Damjanovič Nataša BLP 303 2 35. Dražetič Pile ŽAGA 300 2—2 1/2 36. Fink Marica TDP 298 11/2 — 2 37. Poljakovič Jusuf TDP 295 2 38. Rajlič Miro TES 286 11/2 — 2 39. Tomič Marica TSP 284 2 — 2 1/2 40. Longar Anton TVP 281 G — 1 41. Može Ivka TVP 272 11/2—2 42. Škedelj Marjeta ŽAGA 269 1 43. Jerak Bojan DSSS 266 11/2 — 2 44. Nose Tatjana TDP 266 2 45. Kokalovič Živka TDP 264 2 46. Šturm Brane TDP 260 G 47. Rolih Ivan TSP 261 G 48. Čingarov Gorgij TDP 259 2 49. Bojanič Mira TDP 257 1 1/2 50. Miklič Ana DSSS 245 2 51. Zadravec Mojca TDP 243 2 52. Kasunič Verica TSP 223 G 53. Novak Jože BLP 212 G 54. Jereb Marjeta BLP 210 2 55. Vidmar Ilijana DSSS 197 G 56. Pilič Miloš BLP 196 11/2 — 2 57. Luzar Miha TSP 194 G 58. Dukič Gajo TDP 182 2 59. Poglajen Tatjana DSSS 152 G 60. Halilovič Ruždija BLP 147 2 61. Malič Peter BLP 141 11/2—2 ZAMENJAVE: 1. Adrovič Ida TSP 238 2 2. Ban Anton TDP 192 1 — 11/2 3. Košir Marija TSP 211 1 1/2 4. Meleh Ivan DSSS 225 2 5. Tekavec Brane TDP 310 2 1/2 — 3 6. Vodišek Anica TVP 144 2 — 2 1/2 7. Bajzek Štefica TSP 249 2—2 1/2 8. Milanovič Zofka TDP 71 1 1/2 PREDLOG RAZDELITVE STANOVANJ JE SLEDEČ L Dankovič Darinka TDP 2 sob. C I. /4 2. Bajzek Štefica TPP 2 sob. C 11. /5 3. Šerovič Miro BLP 2 sob. C lil. /6 4. Kostič Sredo ŽAGA 2 sob. D IV. /10 5. Grgič Mato TSP 2 sob. D III. /8 6. Majer Zvone TSP 2 sob. D III. /7 7. Končina Jože TGD 2 sob. (izprazni Bajzek) 8. Berkopec Slavka TVP 1 sob. (izprazni Dankovič) Kaj (še) lahko naredi sindikat za hitrejše razreševanje stanovanjske problematike? Z uspehi na stanovanjskem področju se v zadnjih dveh letih res ne moremo pohvaliti. Se več, stanje se je poslabšalo. Stanovanj je bilo zgrajenih manj kot smo načrtovali, cene kvadratnega metra stanovanjske površine so izredno narasle, ekonomskih stanarin nismo uveljavili, počasno opremljanje stavbnih zemljišč in problemi v komunalnem gospodarstvu so še bolj upočasnili načrtovano družbeno stanovanjsko gradnjo in še bi lahko naštevali. V takih razmerah je razumljivo, da v ozdih težko zasledimo dolgoročno načrtovanje stanovanjskih zadev. Zaradi visokih cen se vse več ozdov odloča raje za kreditiranje individualne gradnje oziroma nakupa. Gotovo pa je, da s prostorskega, komunalnega in še kakšnega drugega vidika prevladujoča individualna gradnja ni dolgoročno racionalna. Hkrati pa v samih gradbenih organizacijah niso bili doseženi bistveni premiki (tipizacija, organizacija strnjene stanovanjske zidave ipd.). Neracionalnost v gradbeništvu pa so hkrati podpirale tudi občine, ki se niso in niso hotele odreči svojim tozdom. Število stanovanj v družbenem sektorju iz leta v leto pada, lani pa se je zmanjšalo tudi število novo zgrajenih individualnih stanovanjskih enot. Posebej je zaskrbljujoče, da mladi delavci in mlade družine vse težje pridejo do stanovanja. Že v preteklosti smo se v sindikatu zavzemali za bolj sproščene tržne zakonitosti pri gradnji stanovanj, za večje možnosti stanovanjskega zadružništva, za enake izhodiščne pogoje mladih družin pri razreševanju stanovanjskih vprašanj (sama možnost začasne odložitve plačila lastne udeležbe ne zadostuje, mimogrede, višina lastne udeležbe je bila med tem znižana) in za ekonomske stanarine objasni politiki subvencioniranja stanarin. Očitno sindikalna stališča niso zadostovala za izboljšanje razmer. Hkrati pasov ozdih na tak ali drugačen način poskušali razreševati položaj, ob tem pa so večkrat v 6 DW@[](iS svoje akte s tega področja vgrajevali sporna merila in kriterije. Očitno bo za hitrejše izboljšanje stanja na tem področju nujno usklajeno pravno (zakonodajno), ekonomsko, organizacijsko samoupravno in družbenopolitično delovanje vseh pristojnih in zainteresiranih, tudi sindikata. Ta sam seveda ne more neposredno spreminjati stanja. Kaj pa lahko napravimo v sindikatu? Izvršni odbor oziroma vodstvo sindikalne konference lahko od strokovnih služb zahteva temeljito razčlembo stanovanjskih potreb delavcev (potrebe po novih stanovanjih, povečanje stanovanjske površine, posodobitve, itd.) — v to razčlembo pa je treba zajeti tudi že dodeljeni oziroma razporejeni stanovanjski fond. Na tej podlagi potem lahko v sindikalni organizaciji ocenimo ustreznost politike pridobivanja stanovanj in posojil (tudi z vidika urejenosti tega področja v aktih, kakšne so možnosti za mlade delavce in mlade družine, razmerje med družbeno in individualno gradnjo, upoštevanje sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in delovne razmere pri zaposlovanju, ali je dosedanji družbeni dogovor na tem področju v celoti ustrezen in podobno). Gotovo lahko sin- dikat zahteva tudi bolj učinkovito združevanje sredstev stanovanjskega sklada na ravni delovne organizacije. Problematiko prostorskega načrtovanja, komunalnega urejanja, solidarnostnih stanovanj in subvencioniranje stanarin — to pa so stvari, ki jih je mogoče obdelati na ravni občinskega sveta. Seveda vse to ne bo obrodilo sadov brez drugih (širših družbenih) ukrepov in aktivnosti, kot so na primer: lastništvo stanovanjske pravice v večji meri približati ozdom, ki so izločili in združili sredstva za graditev teh stanovanj — se pravi poostriti pogoje prenosa stanovanjske pravice in sank- cionirati zlorabe, zagotoviti pregled zasedenosti stanovanj, za katere je ozd stanodajalec, ne glede, da imetniki stanovanjske pravice — delavci ne delajo več v teh ozdih. S tem v zvezi je bolj racionalna zasedba obstoječega stanovanjskega fonda. Tudi oblikovanja cen ni mogoče v celoti prepustiti samo izvajalcem stanovanjske gradnje — zato je treba izoblikovati ustrezen mehanizem kontrole cen na tem področju. Prodajo družbenih stanovanj civilno-pravnim osebam pa je treba natančno opredeliti, tako da ne bi osiromašili družbenega stanovanjskega sklada. V poletnih mesecih, v juliju in avgustu, dopustuje lepo število naših delavcev. Največ počitniških kapacitet ima Novoles ob morju, kjer tako dopustuje tudi glavnina novolesovcev. Da bi zvedeli, kako se imajo naši delavci na dopustu, smo jih obiskali in pripravili to fotoreportažo. Namen te fotoreportaže ni samo v tem, da vam prikažemo, kako preživljajo svoj dopust naši sodelavci ob morju, ampak je tudi ta, da vas seznanimo z vsemi obrobnimi, na videz malenkostnimi zadevami, ki pa močno vplivajo na ugodje dopustovanja. Obiskali smo naše sodelavce na otoku Krku, kjer jih tudi največ dopustuje. Imeli smo srečo, saj nas je spremljalo lepo vreme. Vsi naši sodelavci, pri katerih smo se ustavili, so nas zelo lepo sprejeli, za kar se jim zahvaljujemo. NJIVICE Zupančič Adolf in tena Marija (TES in DSSS) Že trikrat sva letovala na morju. Vedno se najraje odločiva za prikolico. To pa zato, ker se lahko bolj »svobodno« gibljeva. Ni se nama treba preoblačiti, preobuvati ipd., skratka, bolj svobodna se počutiva. Z dopustovanjem v Njivicah sva (vsaj za sedaj) zelo zadovoljna. Imamo lepo vreme, morje je toplo in čisto, brez ježkov in meduz. Tudi preskrba s hrano in sadjem je zadovoljiva. Nekateri pravijo, da je trgovina v našem kampu za cca 30% dražja, mislim, da so samo nekatere stvari dražje kot doma v Straži. Glede morja bi pripomnil še to, da je plaža nekoliko slabša zato, ker je precej kamnita. Prikolica, v kateri letujeva je sicer dobro opremljena, ima pa veliko pomanjkljivosti: preveč je izpostavljena soncu in čez dan za kosilo je težko zdržat v njej. No tudi to se prenese. Izredno Zupančič Marija n r '