58. številna.
I LlrtlliH, i satarto, 11. marca 191b
XLIX. leto
.Slovenski Narod« velja v Lfvblfftul
na dom dostavljen: v vpravcištvu prcjeman:
zelo leto naprej pot leta m četrt leti . «a mesec -
w     wm     v m
K 24— . 12--• £-
- 2-—
celo leto naprej pol leta . četrt leta m na mesec m
K 22-— 1-90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopis! se ne vračajo, ttredni&vo: Euaflova ulica ml. 5 (v pritličju levoj telefon it 34.
Uhaja iiak tam zvater izviemil nedeljo ta prednik«.
Inscrati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upeavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari
———  Posamotni številka velfa 10 vlnariev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna« telefon it 89.
»Slovenski Narod* valja po poiflt
za Avstro-Ogrsko: a za Kemčljo.
celo leto skupaj naprej    • K 25*— pol leta      „       *    • •   m 13-— „    •       . 6-50
Četrt leta m na mesec m
230
celo leto naprej      . # . K 3d*—1 za Ameriko in vse druge deželen, celo leto naprej • « •
K 25.-
—i
Vprašanjem glede Inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Rpravnistvo (spodaj, dvoriKe levo), Bnailova ulica it 3, telefon itns*
Hi dan
NOVI NEMŠKI USPEHI SEVERNO OD VERDUNA. — LJUTI FRANCOSKI PROTISUNKL
BeroHn, 10. marca, (Kor. urad.) Wolffov urad poroča;
Veliki glavni stan dne 10. marca.
Zapadno bojišče.
Na zapadnem bregu Mase smo vjei pri očiščanju »Vranjega gozda« in sovražnih jarkov pri Bethincourtu 6 častnikov in 681 mož ter vplenili 11 topov.
V žilavi borbi smo iztrgali sovražniku Ablainski gozd in gorski hrbet zapadno od Douaumonta.
V Woevru smo potisnili svojo črto skozi kos gozda, jugo - vzhodno od Damloupa, naprej.
Francozi so izvršili močne pro-tisunke proti naši novi fronti, zapadno in južno od kraja ter od utrdbe Vaux. V njih poteku se je posrečilo sovražniku, oklopno utrdbo zopet zasesti. Sicer smo napade z velikimi izgubami zavrnili.
Naši bojni letalci so sestrelili 2 angleški letali, eno enokrovnik pri Wytsbaetu, južno od Ypresa, in en dvokrovnik, severo - zapadno od La Basseeja. Letalec v prvem letalu je mrtev.
Nemške Izgube letal na zapadni fronti meseca februarja so: V zračnem boju nobeno, sestreljeno z zemne nobeno, pogrešanih 6, skupaj 6. Francozi In Angleži so izgubili: V bojih v zraku 13, sestreljenih z zemlje 5, vsled prostovoljnega pristanja v naših črtah 2. skupaj 20.
Vrhovno armadno vodstvo.
m
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
9. n>a r c a popoldne. V Ar-
gonih je naša artiljerija nadaljevala ogenj na sovražne ceste. Zapadno od Mase je poskusil sovražnik tekom noči opetovano zopet izravnati včerajšnje neuspehe. Dva napada na vas Bethincourt, ki sta bila pripravljena z močnim artiljerijskim ognjem, je naš zaporni ogenj zadržal ter preprečil, da bi se bil sovražnik razvil. V »Vranjem gozdu« nas obnovljeni
napor sovražnJka ni mogel vreči iz širokih zopet zasedenih delov, ki smo jih utrdili. Vzhodno od Mase je prihajal boj včeraj pozno v večer in čez noč vedno silnejši v pokrajini med Douaumontom in vasjo Van. Nemci so z močnimi četami večkrat napadli naše pozicije. Kljub sili njihovega artilerijskega ognja in sili njihovih naskokov ni mogel prisiliti sovražnik naših vrst, da bi se bile umaknile, nasprotno smo ga popolnoma vrgli nazaj. Nekaj nemških pehotnih oddelkov, ki so za en trenutek vdrli v vas Vaux, smo takoj pregnali z bajonetnimi naskoki.
9. marca zvečer. Vzhodno od Mase so namerili Nemci več napadov na našo fronto od Douaumonta do Vam. Ko so prodrli iz vasi Douaumont, je naš infanterijski in artiljerijski ogenj njih napad zlomil. Tudi besne napade na vas Vaux smo z velikimi izgubami za sovražnika zavrnili. Končno so izvršili Nemci silen napad na naše jarke ob vznožju gorske kope. na kateri stoji tort Vaux. pri čemer je imela njih pehota v zapornem ognju silne izgube.
Belgijsko poročilo.
8. marca. Malo pomembno artiljerijsko delovanje na več točkah fronte in silni boji z metali bomb pri brodarski hiši.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
8. marca. Pri Grenavu boj z metali min, pri čemer smo močno poškodovali sovražne strelske jarke. Včeraj je zažgal sovražnik v bližini železnice Ypres - Comines mino, ni pa napravil škode. Danes je obstreljevala naša artiljerija to pokrajino. Danes smo zažgali vzhodno od La-ventieja mino ter ovirali sovražna minska dela. Sovražnik Je obstrelie-val naše pozicije vzhodno od Ver-mellesa.
Obseg bitke pri Verdunu.
»Echo de Pariš« piše. da se obseg bitke pri Verdunu na severu, se-verozapadu in severovzhodu edno bolj razširja. Strašno obstreljevanje z granatami največjega kalibra je omogočilo Nemcem, da so zavzeli prve   pozicije. Sedaj   imajo Nemci
nov sistem: Generali in višji častniki stopajo na čelo čet in jih vodijo k naskoku. Zdi se, da so bile dosedanje operacije samo uvod k bitki.
»Information« piše: Ne da se zanikati, da Nemci Verdun že prav ozko obkoljuiejo. Nemci nameravajo Verdun prijeti z zapada in ga odrezati. Velika železniška proga Pariz-Verdun stoji že pod nemškim ognjem. Čete ne dobivajo živil več z železnico, marveč z avtomobili.
Angleži o nemški taktiki pri Verdunu.
»Times« opisujejo težkoče, s katerimi se morajo Nemci boriti pri prestavljanju svojih težkih topov na črto Beaumont - Ornes - Fromezcv. Zavzetje Forgesa in višine 265 na levem bregu Mase in Fresnesa na desnem bregu so normalne operacije, da iztrgajo Francozom važna oporišča ter zože obroč okrog Ver-duna. Pričakovati je. da bodo Nemci poskusili še nadalje s posameznimi ofenzivnimi sunki tako dolgo, da bodo stale vse baterije v drugi poziciji in bo dano znamenje za obnovitev naskoka. Takrat bodo najbrže napadli vso francosko fronto. Pozicija Francozov na desnem bregu .Mase je ofenzivna pozicija. Z ozirom na veliko nemško ofenzivo pa to ni drugega, kakor veliko mostišče, ki pomaga zaveznikom zlomiti nemško prodiranje in mu prizadejati velike izgube V ta namen služi pozicija izborno in bo služila tudi naprej. »
V Verdunu.
Poročevalec lista »Associated Press« poroča o obisku Verduna: V nedeljo so pričeli Nemci metodično obstreljevati kolodvor in mostove v Verdunu. Mesto je prazno, niti civilistov, niti vojakov ni v njem, samo o^njegasci so ostali, da pogase požare, ki jih zanete granate. Oddelek orožnikov ima nalogo loviti tatove. 22.000 strank je zaprlo stanovanja in zbežalo. Mesto samo je razmeroma malo trpelo, samo na prostoru, kjer stoji katedrala, je videti razdejane hiše. tako seminar, ki je popolnoma porušen. Poročevalec je bil tudi na fortih na višinah Maasc ter slišal tam strašno grmenje topov. Več sto topov je delovalo na obeh straneh, večidel težki kalibri. V odseku, dolgem tisoč metrov in 500 do 600 m širo-j kem, je padlo 80.000 granat. V temj prostoru je bilo vse, kar se da pre-
makniti, prevrnjeno. Mnogo granat seveda ni eksplodiralo. Po mnenju tehnikov so izstrelili Nemci že 4 do 5 milijonov granat. To je največja razlfka med tem napadom in napadom v Champagni, da odgovarjajo Nemci tam na francoski ogenj samo malo, dočim Francozi med tem nemškim napadom svoj ogenj vedno bolj stopnjujejo, tako da je francoska artiljerija nemško že prekosila. Načrt nemških napadov je posnet po francoskih napadih v Champagni. Pridobitev Nemcev na ozemlju odgovarja približno francoski pridobitvi od januarja do aprila 1915. V glavnem stanu vlada popolno zaupanje na uspeh. Nemci imajo baje že 80.000 mož izgube.
General Humbert je kriv.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: »Echo de Pariš« sporoča sedaj, da je bil general P e t a i n šele 25. februarja imenovan za vrhovnega poveljnika celokupne francoske armade pri Verdunu. Iz tega se mora sklepati, da je izgubil to poveljni-štvo general Humbert šele med bitko pri Verdunu.
Poveljnik francoske artiljerije pred Verdunom.
Francoski vojni minister je imenoval na željo generala Joffra generala Herra, Alzačana, za poveljnika francoske artiljerije pred Verdunom.
Uniikanje Iz Verduna.
Preko Ženeve: Herve govori zopet o paniki v Parizu zaradi sovražnih zmag na levem bregu Mase ter vpraša, ali je vrhovno armadno poveljništvo že pripravilo črto za umikanje, da se fronta ne bo vpog-nila in pretrgala.
Kaj vse vprašajo Francozi?
Herve vprašuje v listu »Victoi-re« vlado: Ali imamo dosti globoko žične ovire? Ali so rezerve krite proti sovražni vojski? Ali so pripravljeni pionirji za zadnje utrdbe? Ali je dosti živil za slučaj, da zaporni ogenj prepreči dovoz. Ali so povsod razdeljeni generalštabni častniki? Ali je dosti topov na razpolago in zadosti granat? Ali vedo naši voditelji kako silno važen je pri Verdunu vsak letalec? Ali ni ogrožena železnica Verdun - Pariz? Končno prizna nemškemu generalnemu štabu, da prihaja vedno z velikimi potezami in da ima smisel za  veliko in
silno. Edina nevarnost, pravi —, obstoja za nas sedaj v tem, da bi utegnili podcenjevati silo sovražnika.
General Sarrail o Verdunu.
»Hestia« poroča, da se je general Sarrail, bivši poveljnik Verduna izrazil o Verdunu, da je to pozicija, kakor vsaka druga med Nieuportom in švicarsko mejo. Izrekel pa je upanje, da Nemci trdnjave ne bodo vzeli in da se bo njih napad pred Verdunom razbil
Vojni svet v Londonu.
»Frkft. Ztg<« pravi, da se je vršil v Londonu važen vojni svet pod predsedstvom ministrskega predsednika Asquitha. Vojnega sveta se je udeležil tudi lord Fisher.
Srbski zastopnik v velikem vojnem svetu entente.
Pariški »Matin« javlja: V velikem vojnem svetu entente bo v bodoče zastopana tudi Srbija. Za srbskega zastopnika je imenovan polkovnik Pešić.
Večja Anglija.
Pri sprejemu avstralskega ministrskega prdesednika Hughesa je izn javil angleški kolonijski minister Bonar Law med drugim: 2e prej I smo pokazali svojo pripravljenost, pripustiti domfnijone k našim posvetovanjem, ti pa so storili toliko za nas, da položaj po vojni ne more ostati tak, kakršen je sedaj. Upamo, da se bo po vojni ustanovila država, ki bo za vse čase enotna. Bodočnost je odvisna od dominijonov. Materinska dežela bo pozdravila vsak predlog, ki ga bodo dominrjoni stavili. Stvari, ki so bile pred vojno nemogoče, bodo pozneje lahko izvršljive. Velik korak naprej ne bo težavnej-ši, kakor majhen korak.
Anglija bo stradala.
»Baseler Anzeiger« poroča, da je cena za pšenico na Angleškem silno poskočila ter stane 365 šilingov 438 K. Anglija je popolnoma navezana glede žita na Argentinijo. Kakor zatrjujejo »Times« bi bil London založen z žitom komaj za 14*dnl, če bi se odrezal dovoz.
Nemčija ima dosti žita.
Wolffov urad poroča: Potrebščina žita v Nemčiji je do žetve popolnoma   pokrita.   Rezerva, doslej preračunjena na 200.000, $e je zviša la celo na 400.000 ton. mmm
slej ša-/
LISTEK.
Zločin i Orcivalu.
Francoski   spisal   E. G a b o r i a n.
(Dalje.) XXIV.
Gospa Charmanova je stanovala v ulici Notre Dame de Lorette št. 136. Z Lecoqom je imela že večkrat opraviti in se ga je silno bala.
»Moje pismo ste pač dobili?« je vprašal detektiv, ko je s Plantatom vstopil v stanovanje gospe Charma-nove.
»2e zjutraj na vsezgodaj. Izpolnila sem že tudi Vaše naročilo in izvedela za naslov takoimenovane Jenny Fancy. To ni bilo težko. Dekle je bilo šele pred nekaj dnevi pri meni in mi je plačalo 480 frankov starega dolga. Jenrrv je rekla, da je podedovala večjo svoto in videla sem na svoje oči, da je imela v torbici polno bankovcev, dočim se ji je zadnje čase slabo godilo. Stanovala je v ulici Vintimille, a ko sem ji danes poslala vest, naj pride sem, sem dobila odgovor, da je ni doma. Moja služkinja  čaka nanjo ta Jo pripelje
semkaj, čim se Jenny vrne na svoje stanovanje. Treba je le malo potrpeti.«
»Prav,* je dejal detektiv. »Opozarjam vas pa že zdaj. da poskrbite za popolno varnost. Ne maram, da bi kdo kaj slišal. Poznava se. kaj ne, gospa, in torej veste, kaj želim.«
Čakati ni bilo treba dolgo. Prišla je naglih korakov in vsa razgreta ter s prav neprijaznimi besedami prijela gospo Charmanovo, kaj jo tako nujno kliče.
»Nimam dosti časa,« je rekla .Ienny Fancv, »kajti povabljena sem v Asničres ...«
Zdaj je pristopi! Lecoq in je vzkliknil kakor veselo presenečen lahkoživec.
»Srečne moji oči, da vas zopet vidijo, gospodična...! Saj ste vi gospodična Jenny Fancy?«
»Da!«
»In jaz sem eden vaših čestil-cev. Poznal sem vas še kot deklico in tudi pozneje sem vas večkrat videl z grofom Tremorelom. Ah, kako sem ga zavidal! In kdo bi bil mislil, da bo kdaj storil kaj tacega!«
»Kaj pa je storil?«
»Ali niste ničesar slišali? Umoril je svojo ženo!«
»Ni mogoče!«
»Res je, res! Grof je že pod ključem in bo brez dvoma obsojen na smrt.«
Plantat, ki je dekle pozorno gledal, je pričakoval, da bo prestraše-nesti kar vztrepetala. Toda Jenny Fancy je grofa sovražila in mu želela vse, kar more človeka slabega zadeti.
»Prav je!« je vzkliknila. »In njegovi ženi se je tudi prav zgodilo.«
»A to še ni nič,« je nadaljeval detektiv. Grof je poskusil krivdo zvaliti na popolnoma nedolžnega človeka, ki bo gotovo tudi obsojen na smrt, ker ne more dokazati, kje je bil v noči od srede na četrtek.«
»Ali poznate tega človeka?« je trepetaje vprašala Jennv.
»V časopisih je čitati, da je bil pri grofu za vrtnarja.
»Majhen, slok, črnolas človek, kaj ne?«
»Da!«
»Kako se že piše? Menda Guespin?«
»A, vi ga poznate, gospodična?« je detektiv vprašal z nedolžnim obrazom.
Jenny Famcy je nakaj trenotkov razmSIJevala, potem je rekla odločno:
»A, jaz nimam ničesar skrivati. Jaz sem poštena, grof je pa lopov.«
»Vi pa nekaj veste, gospodična?«
»Vse vem. Že kakih osem dni je tega, kar me je grof povabil na sestanek v Melun. Pri tisti priliki mi je povedal, da se njegova kuharica omoži, da je pa tudi njegov vrtnar v kuharico zaljubljen in bi znal na svatbi provzročiti škandal ali še kako nesrečo. Rekel je potem, da pošlje vrtnarja z nujnim naročilom v Pariz, jaz pa da naj vrtnarja počakam v neki restavraciji, kamor mi bo prinesel zavoj. Obenem me je grof prosil, naj poskrbim, da se bo vrtnar napil tako, da ne bo mogel iti na kuha-rično svatbo.«
»A vi gospodična, ki vendar poznate življenje, ste to verjeK?«
»Kaj še! Mislila sem pa, da itna to namen omogočiti grofu, da zopet enkrat svojo ženo ogoljufa in ker sem njegovi ženi to privoščila, sem izpolnila grofovo željo. Guespin je bil ob dveh zjutraj tako pijan, da je obležal na neki klopi. Jaz sem ga tam pustila m sem šla domov.«
»A kaj se je zgodilo z zavojem, ki vam ga je bil prinesel Guespin?«
»Zavoj sem hotela zagnati v vodo, a gredoč čez most, sem to pozabila in sem prinesla zavoj na svoj dom. V njem je bilo kladivo, škarje in dolg nož.«
Guespinova nedolžnost je bila s tem izkazana. Lecoq si je zadovoljno mel roke in je rekel Jenny:
»Lepa gospodična — s tem, kar veste, rešite nedolžnega človeka gotove smrti. A vse to morate povedati tudi preiskovalnemu sodniku m da pojde vse hitro od rok, vam bo moj prijatelj pokazal pot.«
Zdaj se je Jennv Fancy prestrašila. Vsa je zadrhtela, toda ugovarjati se ni upala.
Povejte mi, gospodična,« je zopet povzel detektiv, »koliko vam je pa dal Tremorel za to uslugo, ki ste mu jo izkazali?«
»Desettisoč frankov, prisežem pa, da mi Jih je bil že davno prej obljubil kot odpravnino.«
»Prav! Nihče vam jih ne bo vzel. Zdaj pojdite na svoje stanovanje po Guespmov zavoj in potem k preiskovalnemu sodniku. Pa nobenih otročarij.«
Lecoq je poklical v sobo civilno oblečnega redarja in Jenny Fancy je odšla ž njim.
»Za boga, kaj pa naj vse to pomeni? je vzkliknila v sobo prihitev^ ša gospa Charmanova.
»Nič hudega za vas, draga gospa,« je dejal detektiv in je s Plantatom zapustil hišo.
(OttIJ« prihodnji*.).
Vojna z Italijo.
TOPOVSKI BOJI NA ITALIJANSKI rRONTL
Dunaj, 10. marca. (Kot. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Ob primorski fronti je Italijanska artHjerija mestoma zmerno obstreljevalo, obstreljevanje te bilo samo pri tolminskem mostišču živahnejše. Ob koroški in tirolski fronti ie bao bojno delovanje slej kot prej majhno. Preiskava le dognala, da so Italijani to pot v odseku Rombona uporabljali bombe s plinom.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. K Sfer, fml.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
8. marca. V posameznih od-setrrh gorske fronte so razvijale naše patrulje živahno delovanje, čeprav je ležal sneg mestoma 5 metrov visoko in so pogostoma plazovi ogrožati doline. Na soški fronti je trajalo živahno artiljerijsko delovanje, katero je večkrat oviralo neprestano deževje in megla.
Col dl Lana in hrib Sv. Mihaela.
Uradna poročila so zopet naznanila italijansko artiljerijsko delovanje na Col di Lana in hrib Sv. Mihaela. Col di Lana je za Italijane »Col di sangue^, stal jih je že nad 10.000 mož. Se hujše izgube so imeli doslej na hribu Sv. Mihaela, ki se dviga 175 metrov nad Sočo in je poleg Kalvarije najvažnejši zaporni branik goriške kotline. Delovanje Italijanov tu in tam ostaja brezuspešno.
Jadransko vprašanje na pariškem vojnem posvetovanju.
Bivši mornariški minister La-nessan piše v »Petit Parisienu«: Pariški sestanek vojskovodij, katerega se prvič udeleži tudi Italija, se bo bavil posebno z razmerami na Jadranskem morju. Začetkom vojne je poskusilo francoskobrodovje napasti Kotor ali brez uspeha, in ker je težko priti pred Trst, Reke in Pulj z imorske strani, je poveljnik ustavil vse nadaljne poskuse. S kopne strani bi se bilo mogoče približati tem pristaniščem le, ako so Italijani ob Soči zmagali, torej v nedogledrri bodočnosti.
Italijanski krol} zopet v glavnem stanu.
Iz Lugana poročajo dne 10. marca: Kralj Viktor Emanuel je včeraj zopet odpotoval v glavni stan.
Italijanski parlament.
Curih, 10. marca. Italijanska zbornica je sprejela včeraj C i c o t -t i j e v predlog glede preprečen, goljufij pri izpolnjevanju vojne službe na znanje in je razpravljala potem M a f f i j e v o vprašanje, zakaj da smatra armadno vodstvo za potrebno, da karabinjerji nadzorujejo vojake, došle na dopust. Od vladne mize je sledil na to vprašanje odgovor, da se je to zgodilo z namenom, da se ne razširjajo med ljudstvom sodbe in poročila vojakov. Poslanci vseh strank so dali duška svojemu začudenju, da armadno vodstvo tako nevredno misli o svojih lastnih vojakih in da smatra take odredbe za potrebne. Maffi je izjavil, da je z odgovorom nezadovoljen, vesel pa, da je pripomogel h konstatiranju dejanskih razmer, ki pa inalo odgovarjajo postopanju vladne cenzure, ki je na primer trpela, da so prinašali listi skozi 14 dni sliko onega vojaka, k! se je bil zlagal, da je vjel nekega avstrijskega generala. Poslanec C a n e p a je vprašal, zakaj se je italijanski konzul v Nizzl branil manifestacije za italijansko-francosko pobratimstvo, katero ]e želela tamkajšnja italijanska koloni-
!a. Državni podtajnik Borsarel-I }e odgovoril z daJj5*m govorom, t katerem pa ni moge4 zakriti dejanskega stanja ali oslabiti moralični pomen, poudarM pa je materijalni uspeti v navzočnosti poslanika Tittonija uprizorjene dobrodelne prireditve italijanske kolonije v Nizzl.
Zbornica je potem nadaljevala razpravo proračuna stavbinekega ministrstva.
Pri volitvi enega podpredsednika na mesto umrlega demokrata z levice Fmochiaro }e dobil kandidat na desnici sedečih in centralnih skupin Arlotta 143 glasov, oba kandidata sfriipin levice Oualrferotti in Calltni 73. odroma 64, in socijalist Prampolini 33 glasov. Ožja volitev med prvima imenoma bo dane*
Socijalisti svare italijansko vlado.
»Siidslavische Korrespondenz« poroča iz Curiha: V dospelih Kalijan-slih listih čitamo vee govor poslanca Turatija v zbornici. Turati je rekel: Bisolatti je podal pozdrav Franciji in francoski armadi. Ni dvoma, kaj to pomeni. Vladni zastopniki pojdejo v kratkem v Pariz, kar pomeni povečano vojno, lahko se reče, vojno proti Italiji. Ali moremo in smemo mi to kar tako dopustiti? Mislimo, da je bilo doslej že obilo os^b raskrinkanih, ali še ni konca. Mi se ne bojujemo samo v strelskih jarkih, marveč tudi v parlamentu in v deželi, ker naša naloga je, odpraviti nezadovoljnost prebivalstva, ki izvira iz pomanjkljive gospodarske oskrbe in končati trpljenje, katero provzročajo nenavadne življenjske razmere. — Turatijeve besede, zlasti glede povečane vojne, so napravile velik vtisk.
Kriza v Salandrovem kabinetu.
Kakor poroča »Kolnische Zei-tung.,, se vzdržuje vest, da so Šteti dnevi Salandrovega kabineta. Konferenca kralja s Salandro in Sonninom je dala baje rezultat, da odstopi Sa-landra in ga nadomesti zbornični predsednik Marcora. Salandra je imel tudi dolg pogovor z zunanjim ministrom, z mornariškim in vojnim ministrom. Pri teh konferencah se je najbrže tudi določilo, kako se bo držala vlada v notranji krizi. — Socialistična stranka je sklenila glede na zadnjo Salandrovo izjavo v parlamentu, da svojih napadov na ministrstvo ne opusti, da tako napravi pot ministrstvu miru. — »L' Intransi-geant« piše, da demisija Salandre bi bila brezmiselna, kajti vsak naslednik bo moral nadaljevati Salandrovo politiko. Oiolitti, ki prihaja v poštev le za veJiko silo. bi ne bil dobrodošel niti najhujšim pacifistom in socijalistom. Kriza je iako resna, ker kaže v vsej luči razdore med strankami. — Intervencijo:; istieni parlamenta-rični odbor je imel sejo. v kateri se je bavil s sedanjim političnim položajem in postopanjem stranke. Rezultat zborovanja drže tajno. Na zborovanju so bili zastopani reformisti, republikanci, radikalci. liberalci m nacijonalci.
»II Lavoro« piše, da je ministrski predsednik Salandra napravil veliko napako, ko je hotel zopet zbornico oplašiti, ali tudi ne glede na to. pravi omenjeni list, kabinet v svojean sedanjem stanju m zmožen življenja in radi nezmožnosti raznih ministrov, radi pomanjkanja zadostnega truda In rad! pripadnosti k eni stranki. Ministrstvo bi moralo oblegati zastopnike vseh strank. Samo v taki sestavi bi mo^la vlada uživat; zaupanje vse dežele in izvršiti težko nalogo.
V parlamentaričnih krogih se pričakuje razrešitev političnega položaja šele v marcu ob debati o raznih najvažnejše razmere zadevajo-čih resolucijah. Samo interven ijoni-sti na levici se bavijo že seda^ prav pridno z razće'ievanjem ministrskih mest, ki pa še niso prazna, ne Tlede na to, da j%i večina zbornice nikakor ni naklonjena. Pa tudi med int -ven-cijonisti samimi ni prave edrnMtf. Sedaj je tudi radikalna frakcija podala resolucijo, v kr.teri poudarja, da državna gospodarska polHika tvori odločujoč element v vsei akciji Italije in v kateri se priporoča, naj se poleg zbližanja z zavezniki in živahnejše inicijative vlade ne pusti z vidika problemov, katere treba rešiti takoj po vojni.
Vojna z Rusijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. NIčessr novega. Namestnik   načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r, fml.
*
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 10. marca. (Kor. urad.) VVoiifov urad poroča:
Veffki glavni stan dne 10. marca.
Vzhodno   b o «i S č e.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo« a>' m
RUSKO    URADNO POROČILO.
7. marca. Sovražna artiljerija je hadatno obstreljevala pokrajino jugo - vzhodno od Dalna; njen ogenj so vodUi z letal. V odseku Dvinsk, pri Uukstu, traja živahen boj z ročnimi granatami za posest jam po " ninrafah min.
8. marca. V odseku pri Rigi je
prisilila naša artiljerija Nemce, da so večkrat prekinili svoje delo ter je storila, da so sovražne baterije utihnile. V poeicijah pri Dvinsku v bhžini Iluksta traja boj za jame po minah. Vse nemške poskuse zasesti jame, smo odbili. Južno od železnice iz Ponievjeca smo potisnili Nemce nazaj ter pridobili nekaj ozemlja. Severovzhodno od kolodvora v Oliki, ob železniški progi Kovel - Rovno, ie poskusil sovražnik dvakrat približati se našim jarkom, vsakikrat pa smo ga z velikimi izgubami zavrnili. Ob zgornji Stripi smo pustili, ne da bi bili oddali kak strel, sovražne oddelke na 98 korakov do naših jarkov ter smo jih nato razpršili s svojim ognjem. Severno od Bojana so uničile naše izvidne čete neko nemško postojanko.
Pred krizo v Rusiji.
Iz Petrograda prihajajo vesti, da je pozicija ministrskega predsednika Stirmer - Panina nevzdržna, ker je sodelovanje  dume In vlade izklju-
čeno.
MnM m Balkanu.
POLOŽAJ  NA BALKANSKEM BOJIŠČU.
Dunaj, 10. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Ničesar novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pf. Hofer, f mL
m m
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Bero?!n. 10. marca. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 10. marca.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Na Kiosu.
Iz Aten poročajo, da so na otoku Kiosu izbruhnili nemiri. Kmetje so prišli v glavno mesto in zahtevali Ata. Pridružili so se jim mestni prebivalci. Podrobnosti še ni. Več en-tentnih vojnih ladij je bilo poklicanih pred Kios.
Nov razgovor z grškim kraljem.
Posebni poročevalec »Berliner Tagblatta« se je zepet razgovarjal s kraljem Kcnstantmom, ki mu je pravil: Sam sem bil vojskovodja in dobro uvidevam, kako velike težkoče čakajo ententne čete na ozki solunski fronti. Ne razumem, zakaj skušajo Francozi še vedno držati Solun. Vem, da se Angleži niso radi odločili k sodelovanju. Blaznost pa bi bila, ako bi to storil jaz. Za mene čustva ne morejo biti merodajna. V Nemčiji gotovo ne pričakujejo, da bom nastopil kakor Nemec, le kot Grk bom ravnal pravilno. Armada je z menoj od prvega do zadnjega moža. Med menoj in vojaštvom obstoja nekako »prusko razmerje«. Armada pa je tudi pri nas narod. Ob izbruhu vojne je bilo pri nas francoskih simpatij. Toda četverozveza je vse storila, da te simpatije zapravi. Izigrala je prijateljstvo s sistematičnim kršenjem njihove svobode. O odnošnjih napram Bolgariji se je kralj izjavil: V posameznostih bi bHi lahko boljši in ho*el bi, da bi miroljjbnost Bolgarije segala doli do podrejenih organov, ki so nas v zadnjem času razžalili z nekaterimi malimi incidenti v obmejnem ozemliu. Za gotovo pričakujem, da bodo Bolgari Grško zapustili, čim preženejo sovražnika iz okupiranega ozemlja. Na poročevalčevo pripnnbo, da je v Nemčiji silno po-pularc?i, se je kralj nasmehnil in dejal: Mi moremo biti Ie nevtralni. Nadaljnjih represalij četverozveze se kralj ne boji in je prepričan, da en-tentine čete ne bodo skušale, priti v Atene, kar bi se jim v ostalem nikdar ne posrečilo. Tuji poslaniki v Atenah so zato povsem varni.
Romunija in centralne države.
Nemški listi objavljajo to - le sporočilo:
Odnošaji centralnih držav in njih zaveznic napram Romuniji so se v zadnjem času znatno izboljšali. Mogoče, da, verjetno je, da je k temu prispevalo v Romuniji in pač tudi v samem Bratianovem kabinetu naraščajoče prepričanje, da ni več pričakovati zmage četverozveze. Izvoz romunskih pridelkov v Avstrijo in Nemčijo se vrši sedaj brez vsakih težkoč.
Francoske nade.
Bukareška »Epoca« poroča Iz Pariza: Medtem ko računa francosko časopisje z vso gotovostjo, da bo Romunija v najkrajšem času intervenirala, so francoski politični krogi v tem oziru jako rezervirani. Ootovo Prmmiiii v kmeti*
vlade in francoskega parlamenta velike simpatije, toda te simpatije še nikakor ne pomenijo slepega zaupanja.
Filipescu v Rusiji.
Bukarešta, 10. marca. (Kor. ur.) »Epoca« javlja iz Petrograda: Filipescu je bil dne 1. marca sprejet od načelnika generalnega štaba Alekse-jeva, nato od zunanjega ministra Sa-zonova in od velikega kneza Cirila. Vsi ruski listi hvalijo Filipesca, ki se je dne 6. marca čez Moskvo odpeljal na fronto. — Znani germanofilski senator Stere je odpotoval v Švico.
Romunski parlament.
Zasedanje romunskega parlamenta je bilo podaljšano do 28. marca. _
Sovražnosti med Portugalsko ha Memčifo.
Iz Pariza poročajo: Portugalske čete so zasedle nemško kolonijo Angola ter ozemlje Maglia. S tem so se pričele sovražnosti med Nemčijo in Portugalsko. (Angela je portugalska in deloma nemška kolonija v jugozapadni Afriki.)
Odhod portugalskega poslanika iz Berlina.
Portugalski poslanik v Berlinu, profesor Sidonio Paes, je snoči zapustil Berlin. Nemška vlada mu je dala do švicarske meje na razpolago poseben vlak.
Boji na morju.
NAPAD NEMŠKIH LETALCEV NA RUSKO    CRNOMORSKO BRODOVJE.
Eeriin, 10. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Dne 9. marca dopoldne so nemški hidroplani napadli in obmetali z bombami neko skupino ruskih ladij, obstoječo Iz ene linijske ladje, 5 tor-pednih rušficev in več tovornih par-nikov v Črnem morju pri Kaliakri, severovzhodno od Varne. Videti je bilo, da so bombe zadele. Kljub silnemu obstreljevanju so se letala nepoškodovana vrnila.
Šef admiralskega štaba mornarice.
POTOPLJENE ANGLEŠKE VOJNE LADJE.
London, 10. marca. (Kor. urad.) Admiraliteta sporoča, da sta zadela rušilec »Co-quette« in torpedovka »Št. 11« na vzhodni obali ob mine inse potopila: 4 č a s t-niki in 41 mož je utonilo.
(Rušilec »Coouette« je bil zgrajen leta 1898., dolg je bil 64 metrov, širok 5*9 m ter segal 21 pod vodo. Prostora je imel 355 ton, konjskih sil 5868, vozil je 30 milj na uro ter imel posadko 60 mož. Oborožen je bil z 1 topom kalibra 7*6 cm in s 5 topovi kalibra 5'7 cm.
Torpedovka »Št. 11« je bila zgrajena leta 1906., dolga 52 m, široka 5\3 m in pod vodo globoka 1*8. Obsegala je 225 ton. Stroji so imeli 4000 konjskih sil ter je vozila torpedovka, ki je imela 35 mož posadke, s hitrostjo 26 milj. Oborožena je bila z 2 topoma kalibra 7*6.)
Francoska štirijamborna barka »Ville de Ha vre« je bila potopljena; 2 moža posadke sta mrtva.
Napad nemškega brodovja?
»Frankfurter Zeitung<- poroča iz Amsterdama: Visoki angleški mornariški krogi imajo baje dokaze, da namerava nemško brodovje kmalu spomladi izvršiti napad. Dognalo se je, da imajo Nemci zelo bistroumne iznajdbe za podmorsko vojno in nevtralne in druge ladje so opetovano opazovale zrakoplove in letala, ki so se vežbala ter naravnost občudovanja vredno sodelovala z majhnimi flotiljami vojnih ladij. Pri zadnjem zrakoplovskem napadu je plu! neki zrakoplov naprej, da kaže trem oklopnim križarkam pot in da vrši poizvedovalno službo, ker so te kri-žarke s torpedovkami in podmorskimi čolni nameravale napad na angleško obal Ta napad se je ponesrečil vsled gotovih naprav angleške marine, ki jih je zrakoplov takoj sporočil ladjam.
K temu pripominja »Frankfurter Zeitung«: Tudi tu zopet metoda, da si pripisujejo uspeh s tem. da govore o gotovih nemških načrtih, ki so se potem ponesrečili.
Vojna podmorskih čolnov.
»Times« priobčujejo listo 11 ladij, ki so bile zadnji teden potopljene. Vrednost teh ladij Je znašala 30 milijonov.
O obstreljevanju holandskega pamika »Bandoeug« v Sredozemskem morju, poročajo: Podmorski čoln je dal ladji na večjo razdaljo z
ktaa ml aaUvl
Ladja se pa ni ustavila, marveč z vso hitrostjo plula proti podmorskemu čolnu. Poveljnik je moral vsled tega dati streljati, ker je mislil, da je to angleška ladja, ki plove pod holand-sko zastavo. Pozneje se je parnik ustavil ter poslal čoln In častnik je izjavil, da je hotel kapitan samo hitreje rešiti formalnosti, zato je plul podmorskemu čolnu nasproti.
Potopljeni In pogrešani parni k J.
Švedski parnik »Memona« pogrešajo že od 24. novembra 1915. Najbrže je zadel ob mino in se potopil s 17 možmi. — Francoska ladja >Mary« je zadela ob mino in se z vsem moštvom potopila.
Izgubljene ladje.
Angleški parnik »Nils« je bil v Vzhodnem morju potopljen, angleški parnik »Etear« se je razbil pri Lizboni, parnik »Spirala« je zgorel v Marseiilu, angleški parnik »Rosse-lyn« se je razbil pri Gibraltaru, japonski parnik »Yotomo« je nasedel. Norveški parnik »Sliea« je trčil z drugim parnikom in se potopil.
Iz francoskega vojnega brodovja
Za pomladitev francoskega častniškega zbora mornarice, so izšle nove odredbe. Od 15 podadmiralov stopi 7 v rezervo, med njimi Bonć de Lapevrere.
Turška vojna.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
9. marca. Fronta v I r a -
k u. Vzhodno od Felahija stoječi sovražnik, ki ni dosegel s svojimi nepripravljenimi napadi nobenega uspeha, se je že morda en mesec posluževal vseh sredstev, da bi se približal našim pozicijam. Zadnje dni se je približal sovražnik našim naj-sprednjim strelskim jarkom na 150 in 200 metrov in je bilo upravičeno pričakovanje, da se pripravlja na odločilen napad. Dne 3. marca je napadel sovražnik na desnem bregu Tigrisa s svojimi glavnimi četami. Sovražniku se je posrečilo z ojačenji, ki jih je hitro pripeljala njegova flo-tilja, zasesti del naših strelskih jarkov; s silnim in junaškim protinapadom naših rezerv pa smo mu zasedene zakope zopet popolnoma odvzeli in sovražnika pognali nazaj v njegove stare pozicije. Pustil je 200 mrtvih ter mnogo orožja in municije na bojišču. Naše izgube so razmeroma manjše. — Z ostalih front nobenih bistvenih poročil.
Rusko poročilo iz Kavkazije in Perzije.
7. marca. K a v k a z i j a. Naši oddelki so vrgli Turke od Mapavre naprej nazaj. Zopet so vplenili en top. — Perzija. Zasedli smo Kalo (i Ismail), 40 vrst zapadno od Ker-manšaha.
V Kavkaz??.
Preko Curiha: Vojni položaj v Kavkaziji se za Turke izboljšuje. Posrečilo se jim je, v poglavitnem ustaviti rusko prodiranje. Turki se pripravljajo sedaj na protisunek. Dobili so močna ojačenja ter zlasti nadomestili izgubo težkih topov, ki je bila posebno občutna.
Položaj v Mali Aziji.
Vojaški strokovnjak »Pester Llovda«, major Huebner, piše: Ako so Rusi res zavzeli Bitiis, potem zasluži položaj v Armeniji našo pozornost. Bitiis leži 200 kilometrov južno Erzeruma, v armenskem gorovju Taurus. Akoravno je možnost, da bi Rusi od tu ogrožali Bagdad še v ne-dogledni daljavi, se vendar že jasno vidi, da hočejo priti do bagdadske železnice in jo prekiniti. Položaj pa seveda še nikakor ni opasen. Pomen ruskega pohoda iz Bitlisa na Ti-gris pa bomo mogli presoditi šele, čim dospo natančnejša turška poročila.
Egipt
Londonske brzojavke priznavajo sedaj, da so Angleži svoje pozicije ob Sueškem prekopu umaknili bolj proti jugozapadu in da jim pro-vzroča položaj v Egiptu precej skrbi.
Angleške in francoske fantazije o položaju v Turčiji.
Iz Carigrada javljajo: »Dailv News« vedo poročati, da so se vršile v Carigradu velike demonstracije proti vojni, katerih da se je udeleževalo tudi vojaštvo. »Times« javlja, da so izbruhnile med turškimi četami v Smimi revolte, in sicer iz srda proti Nemcem, ki so spravili Turčijo na rob propada. Reuter slika položaj v Carigradu kot jako težaven, Agen-ce Havas pa v€, da je zahteval bivši minister Talaat bej v Imenu mlado-turškega komiteja, da naj sklene Turčija mir in da Je poslal dva emi-sarja v Švico. — Vse te vesti so bedaste izmišljotine.
Uji    citV ,
.SLOVENSKA NAROD*, ane 11. marca is*ib.
Stran 3
Spor med Ameriko io ledje.
Vsebina nove nemške note amerikanski vladi.
Berolin, 10. marca. Nemški poslanik v Washingtonu je po naročilu cesarske nemške vlade državnemu tajniku Združenih držav ameriških sporočil med drugim sledeče: Cesarska vlada polaga važnost na to, da ugotovi dosedanji razvoj z vso odkritosrčnostjo, ki odgovarja prijateljskemu razmerju obeh velikih narodov in pošteni želji cesarske vlade, obvarovati to razmerje vseh motenj. Začetkom vojne se je nemška vlada na predlog Združenih držav takoj izrekla za to, da ratificira londonsko morskopravno izjavo, dočim je Angleška to odklonila in je po izbruhu vojne začela omejevati legalno trgovino nevtralnih držav, da bi s tem zadela Nemčijo. Sistematičnim pooštrenjem določb o kontrabandu je sledila 3. novembra 1914. odredba angleške admiralitete, da je celo Severno morje smatrati za vojno torišče. 2e od tega Časa je bilo komaj še kaj svobode za nevtralno trgovino z Nemčijo. V februarju 1915. je bila Nemčija prisiljena, ukreniti protl-odredbe, ki naj bi ovirale mednarodnemu pravu nasprotno postopanje sovražnikov. Izvolila je za svoje odredbe nova vojna sredstva, katerih poraba v mednarodnem pravu sploh še ni urejena. Nemčija ni s tem prekršila nobene veljavne pravice, ne-go je le vpoštevala posebnost novega orožja, podmorskih čolnov. Ker sta obe vojujoči se stranki trdili, da je njiju postopanje le povračilo za nasprotnikovo kršenje pravic, se je vlada Združenih držav obrnila do obeh vojujočih se strank. Na eni strani je pozvala Nemčijo, naj se pri porabi svojega novega orožja ravna do starih določbah za vojno na morju, na drugi strani angleško, naj pusti pasirati živila za nevojujoče se prebivalstvo Nemčije, katera živila bi se razdelila pod ameriško kontrolo. Nemčija se je izrekla za spo-razumljenje na podlagi ameriških nasvetov. Anglija je pa to odklonila, Namen je bil premagati Nemčijo z iz-stradanjem. Vziic temu je Nemčija tekom dalnje vojne, ko so proti njeni želji in volji pri raznih priKkah prišli nevtralni državljani ob življenje, vstregla glede praktične vpora.be podmorskih čolnov željam ameriške vlade tako, da so pravice nevtralcev <io nevtralne trgovine od nemške strani povsod ostale neomejene. Zdaj je Angleška onemogočila podmorskim čolnom izvrševanje mednarodnemu pravu odgovarjajoče trgovske vojne s tem, da je skoro vse trgovske ladje oborožila in odredila, naj se topovi rabijo za napad. Povelje, rabiti orožje, je bilo izpopolnjeno z naročilom voditeljem trgovskih ladij, naj rabijo napačne zastave, da bi podmorske čolne uničili. Temu postopanju Angleške so se pridružile tudi njene zaveznice. Nemčija stoji sedaj pred dejstvom: a) da onemogoča mednarodnemu pravu nasprotujoča blokada že eno leto nevtralno trgovino z nemškimi pristani in onemogoča izvoz iz Nemčije; b) da ovirajo mednarodnemu pravu nasprotujoča pooštrenja določb o kontrabandu že poldrugo leto pomorski promet z nevtralnimi sosednimi državami, ki prihajajo za Nemčijo v poštev, c) da se poskuša z mednarodnemu pravu nasprotnim postopanjem s poŠto preprečiti vsako zvezo Nemčije Z inozemstvom; d) da onemogoča sistematično pooštrenje pritiska na nevtralce po načelu »moč gre nad pravico« promet Nemčije Čez deželne meje, da bi se izpopolnila izstra-dalna blokada mirnega prebivalstva centralnih držav; e) da se Nemce, ki jih naši sovražniki dobe na morju, oropa svobode, naj so bojevniki ali nebojevniki; f) da oborožujejo naši nasprotniki trgovske ladje za napade in onemogočajo s tem porabo podmorskih čolnov po določbah londonske deklaracije. Angleška bela knjiga z dne 5. januarja 1916. govoreč o onemogočeniu nemške trgovine poudarja, da je vsled teh odredb izvoz iz Nemčije skoro popolnoma preprečen, uvoz v Nemčijo pa ie odvisen od Angleške. Cesarska vlada upa, da bo v smislu prijateljstva, ki je med obema narodoma stoletja obstajalo in vzlic po postopanju naših sovražnikov otežkočenemu porazumljenju nrebivalstvo Združenih držav uva-ževalo tu pojasnjeno stališče.
Amerika svojih državljanov ne bo svarila.
VVashmgton, 10. marca. (Kor. u.) Reuter poroča: Državni tajnik Lan-sing objavlja odločno izjavo, ki pravi, da so vse vesti, da bodo Amerikanci neposredno ali posredno po-svarjeni pred vožnjami z oboroženimi parniki. popolnoma napačne.
Ameriška vojska.
»Vossische Zeitung« poroča iz 2eneve: Obema zbornicama wa-shingtonskega kongresa je bil predložen zakonski načrt, ki določa ustanovitev regularne armade in milice, skupaj 1,334.000 mož.
čcjavn to Gorico?/
-   Italijanske   granate razdevajo
Gorico — pri nas pa se ugiblje, čigava bo Gorica? Namreč ne morda, kateri državi bo pripadala, ampak kateri narod bo gospodoval v njej. Soška fronta stoji trdno in za njo je Gorica na varnem, od najvišjega do najnižjega bojevnika, vse je prepričano, da je naša fronta nezlomljiva. Zato Gorica ne bo italijanska. Pri pogajanjih pred vojno se Italijani niso hoteli zadovoljiti samo z odstopom Furlanije, zahtevali so tudi Gorico, ali naši državniki je niso hoteli odstopiti, ker Gorica pač ni bila nikdar toliko italijanska, da bi jo bili mogli Italijani reklamirati zase kot italijansko mesto. V Gorici so prebivali, odkar stoji, Slovenci in Italijani in nekaj Nemcev. Slovenci so dali mestu ime G o r ic a in iz tega imena sta se izoblikovali Gorizia in Gorz. Italijanska Gorica ne bo, avstrijska ostane. Ugiblje se, kdo bo gospodoval v avstrijski Gorici, ali goriški vrojenci, oni. katerih naravno središče je bila Gorica, ali priseljenci.
Mnogo se piše o Gorici, opisuje se jo, kako krasno vrtno mesto je Gorica, milo podnebje, prijetna lega s predivno okolico. Piše se njena zgodovina. V vseh teh raznih popisih v nemškem jeziku, pogrešamo — Slovencev. Kjer že ni drugače, se jih omeni tako - le prisiljeno, drugače pa se išče po Gorici Italijanstvo in Nem-štvo.
Fran Ksaver Zimmcrmann je profesor na nemški realni gimnaziji v Gorici. V »Pester Llovdu« je priobčil podlistek »Gorz«. Zgodovinski in politični podlistek, zgodovina je pritegnjena, da služi politiki. O nemških grofih goriških in poznejših vladarjih, katerim je pripadala Gorica, govori gospod profesor, slika nemško silo, ki se je uveljavljala v Gorici in na Goriškem in že takoj uvodoma omenja, da so Nemci imenovali našo Sočo že v 15. stoletju Isnitz, torej bi bila naša Gorica »Gorz a n d e r Isnitz«. Po njegovem pripovedovanju je pritisnil italijansko - furlanski živelj k nemškemu in ga izpodrival, po letu 1«66. ie hotelo mesto biti samo »Gorizia- in ni trpelo več imena »Gorz«. — Zgodovinar Czoernig (Črnič. goriški slovenski priimek) je krstil Gorico za »Avstrijsko Nizzo«. Tako je imelo mesto tretje ime. Dobilo pa je še četrto, ako se ne oziramo na politično brezbarvno »Gurisa^, kakor jo imenujejo Furlani, — »Slovenci v mestu in okoli mesta niso spali, marveč so se pririnili z narodnim podrobnim delom skozi vrata in vratca notri, kar naenkrat so stali na trgu in so kričali »Živio Gorica!«, kakor imenujejo mesto« — č e t r t o ime mesta je torej Gorica. Gospod profesor je postavil zgodovino na glavo. Ne četrto, ampak prvo ime mesta je bilo Gorica. Ohranien je listina iz leta 1001., ki navaja slovensko ime mesta, in sklicujemo .e na Furlane. ki imenujejo Gorico Ouri-sa«, kar označa profesor Z. za politično brezbarvno, pa je v resnici za nas dokaz za slovensko ime mesta. »Gurisa- pač ni nastala iz »Gorz«, ampak iz Gorice. Kdor pozna fur-lanščino, prizna, da je naravno, da izgovori Furlan Gorica za »Ourisa«. In Furlan poreče še zraven, da je »Gurisa« slovenska. On dobro čuti, kje so furlanska tla, kje slovenska.
Gorica je naravno središče goriških Slovencev, izvzemši gorenji Kras, ki gravitira v Trst. Gorica je po letu 1866. res hotela postati samo »Gorizia«, popolnoma italijansko mesto, poitalijančevanie je cvetelo, pritisk irredentovcev. ki so imeli za-slombo povsodi, ie bil velikanski, ali prišel je odpor v Slovencih, vstala je slovenska zavednost in v 1. 1914.nred vojno, smo šteli v Goric! okoli 12.000 Sloven., okoli 12.000 Ttalijan. ter kakih 3000 Nemcev. Med onim? 12.000 ItaTiiani, ie potujčencev brez dvoma 10.000,2000 pa pristnih Italijanov, oziroma Furlanov. Kdo ima torej največ pravice do Gorice?
Na koncu svojega podbsrka govori profesor Z. o italijanski irre-denti, ki je bila voda na slovenske mline, Jcateri pa tudi niso mlpU vedno le avstrijskega žita, kakor rje pokazal čas ob začetku vojne«.v Tako meni profesor, dostavljaje, da je bila Gorica naslikana na progra-matičnih kartah oovečane Italije in na panslavističnih in velikosrbskih razdeljevamih načrtih — ali prišla je vojna, ki jo je postavila tja, kamor so jo vedno stavljali Nemci in ne-zmoteni. Profesor Z. išče v teh trditvah podlago za svojo »Q0rz m dar
Isnitz«. Kar se tiče Slovencev, pač ve, da ona oseba, ki je informirala pristojne kroge, je morala oditi iz Gorice in končno iz primorskih dežel ven, ker slovenskjrnflinlmso mle-
li tako, kakor je ona poročala. Drugega ne rečemo.       {/ur*r TLu
-t.
Kazne politične vesti.
—Konference na Dunaju. Te dni
so se vršile na Dunaju zopet konference avstrijskih in ogrskih ministrov. Konference veljajo pripravam za obnovitev avstro - ogrske nagodbe in raznim aktualnim gospodarskim vprašanjem.
= Ogri in Nemci. Pri drugem branju proračuna za nauk je predlagala nemška napredna ljudska stranka, da naj se v kratkem ustanovi na berolinskem vseučilišču stolica za madjarski jezik in madjarsko zgodovino.
m Nov kurs v Perziji. Iz Teherana poročajo, da je perzijski šah sprejel demisijo kabineta Ferman Ferme ter poveril sestavo novega kabineta v severni Perziji priljubljenemu in Rusiji in Angliji prijaznemu Sipahdari.
— Amerika in Japonska. Iz Lon-da poroča Reuter 9. t. m.: V Tokiu se je vršila dne 6. t. m. neka slavnostna pojedina, katere so se udeležili amerikanski veleposlanik, japonski ministrski predsednik in zunanji minister. Pri tej priliki je podal zunanji minister naslednjo izjavo o amerikansko - japonskih odnošajih: Odnošaji Japonske napram Ameriki niso bili nikdar boljši oziroma tako dobri kakor so danes; postali bod(# še od leta do leta bolj prijateljski In bolj idealni.
= Skandinavske države. V Kodam so prišli švedski in norveški ministrski predsednik ter ministra zunanjih zadev obeh teh držav na posvetovaliia z danskim ministrskim predsednikom. Danskt kralj je švedske in norveške ministre snreiel v posebni avdijenci.
V Gorici ie sedai osem pekov. Vrnil se je iz vojaške službe pek Va-lentinčič v Raštelu.
Župani in podžupani z Gorskega so pozvani na vojaško pregledovanje na dan 17. t. m. v Ljubliano; pregledovanje bo v domobranski vojašnici.
Za mrt- e so izkazani poleg seznama št. 353: Ivan Kralj iz Trsta, rojen 1896., umrl začetkom oktobra 1915.; Anton Ostroman iz Malega Lo-šinia, roien 1894., umrl 8. novembra 1915.; Martin Jurišovič iz Tržiča, rojen 1878, umrl 5. novembra 1915.; Anton Milkovič iz Trsta, rojen 1887, umrl 14. novembra 1915; Karol Prin-čič iz Gorice, rojen 1896, umrl 16. oktobra 1915.
Umrli so: Josip Cibej iz Ajševice, znan kupčevalec s konji, je umrl v bolnici v Trstu. V Ozeljamu je umrl posestnik Fran Trebušon. V ljubljanski deželni bolnici je umrla 70 let stara Marija Poberaj iz Solkana. Alojziju Čuku iz Bilj je granata odbila cbe nogi.   Umrl je v strašnih ranah.
Pcgreša se že od 21. septembra 1915. vojak Ivan Štemberger, trgovec v Branici na Goriškem. Ako bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi ženi Mariji Štemberger, trgovki v Branici, pošta Štanjel na Krasu.
Umrla je v Gornji Jezernici pri Beljaku 381etna begunka Terezija Mrakič. Zapušča 6 otrok, mož ie na fronti. Pri tej priliki omenja celovški »Mir«, da je na Koroškem mnogo naših beguncev, zlasti v beljaški okolici.
Umrl Je v četrtek popoldne v Skednju tamošnji posestnik Anton Godina - Pačol. Pokojnik je bil obče spoštovan mož in značajen rodoljub. Svojo družino je vzgojil v strogo narodnem duhu. Hči Marija je učiteljica v Skednju in soproga šolskega voditelja na Katinari. p. Cirila Valentiča. sin Leander, ki je tudi učitelj, pa se nahaja sedaj na severnem bojišču, a tragično ie, da mu ne vedo naslova. Hčerka Karmela pa je soproga Silvestra Godina - Kudrića, Člana znane kremenite družine v Skednju. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin.
Za begunce z fuga so se ustanovili v Celju. Mariboru in Lipnici krajevni odbori, ki imaio nalogo, pomagati tam bivajočim beguncem s svetom in deianiem.
Na Reki je umrl podpredsednik občinskega sveta lekarnar Ivan Prodam, star 85 let. Pokojnik je bil iz Vižinade v Jstri. Na Reki so pokopali bolgarskega vojaka Trajka Apostolova, ki je umrl v tamkajšnji mestni bolnici. Od 10. t. m. dalje Je na reki prepovedana prodaja mleka v kozarcih po prodajalnah; mleko se sme oddajati samo za domačo porabo. Prodaja mleka, bele kave, čokolade, kakao, čaja z mlekom je dovoljeno samo v kavarnah in aker do 10. ure dopoldne.
Dnevne vesti.
— Cesarjevo pohvalno priznanje
je bilo novic izrečeno generalu infan-terije Svetozarju pl. B o r o e v i ć u.
—■ Četrto odlikovanje tekom vojne je prejel g. Etbin Ravni-har, c. in kr. major v ulanskem polku št. 4. Prejel je cesarjevo pohvalno priznanje (signum laudis na belo - rdečem traku), potem ko je bil že odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo, z železnim križcem II. razreda in je izven ture postal major. Signum laudis na rdečem traku je imel že pred vojno.
—Iz Slovenske Bistrice. Okrajni živinozdravnik Jožef Kučera, sedaj v vojaški službi, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne.
—Odlikovanja moštva Pri 87. pešpciku. »Veliko« srebrno so dobili, štabni narednik Ivan Hanžekovič, četovodje Martin Bočko, Hobll Raj-mund, Lah Anton, Lampreht Leopold, Plevnik Jožef, Sorger Florijan in Ahtik Ivan, dalje desetniki Franc Kšela, Ivan Belina in Simon Hren; »rnalo« srebrno je dobilo 29 podčastnikov in mož istega polka.
— Imenovani so za praporščake v rezervi kadeti v rezervi domobranskega pešpolka št. 26. Ivan Zor, Ivan Peteršič, Peter Kralj in Ludo-vik Muzek. Za veter, kadeta v rezervi je imenovan enoletni prostovoljec veter. Adalbert Večaj.
— Odlikovanja pri Rdečem križu. Nadvojvoda Franc Salvator je v priznanje za velike zasluge za vojaško sanitetno oskrbo v vojni, odlikoval sledeče v rezervni bolnici v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani od pričetka vojne zaposlene gospode in danre: g. dr. Hansa Hoglerja, c. kr. tobačne tovarne zdravnika, s častnim znakom II. reda z vojno dekoracijo takse prosto; g. dr. Petra Ko-šenina, c. kr. tobačne tovarne zdravnika, s častnim znakom II. reda z vojno dekoracijo, takse prosto; gospo Marico dr. Košeninovo s srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo, takse prosto: gdč. Zalko Potočnik s srebrno častno svetinjoz vojno dekoracijo, takse prosto in g. Ivana Ha-bichta, strojevodjo v c. kr. tobačni tovarni s srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo, takse prosto.
— Padel je 5. septembra m. L v glavo zadet na severnem bojišču pri Muszkarowu v Galiciji infante-rist Ljubljančan Fran Golob. Pokojnik je bil zelo priljublien med prijatelji in znanci ter je bil več let zvest član »Sokola I.« in pevskega odseka »Sokola I.« v Ljubljani, a ko se je ustanovil »Sokol« v Mostah pri Ljubljani, je takoj pristopil in bil vnet član - telovadec in zadnji čas tudi odbornik. Ko je odšel tretjič na bojišče, se je težko poslavljal od svojega očeta in brata, kakor bi slutil, da ie zadnjikrat ž njima skupaj. Dragi Francelj! Naj Ti bode lajhka tuja zemljica!
—Iz bojišča. Moštvo oddelka strojne puške in telefonistov pešpolka št. 17. prosijo si. občinstvo za do-pošiljatev »Slov. Naroda« na bojišče, da bi se ob svojih prostih urah, z prebiranjem domačega časopisa krajšali čas. Naslov za moštvo oddelka strojne puške: Franc Podbev-šek. narednik M. G. A. I. k. k. Inf. Reg. 17., vojna pošta 32. Za moštvo telefonistov: Ivan Ravnihar, desetnik oddelka telefonistov M. G. A. i. Inf. Reg. Nr. 17.. vojna pošta 32.
— V počeščenje spomina v službi ponesrečenega g. nadporočni-ka Frana Gollija dodeljenega c. kr. črnovojniški želez, varnostni stotni-ii v St. Petru na Krasu ie darovalo po g. nadporočniku Karlu Maverju častništvo tukajšnjega etapnega postajnega poveljstva, ter častništvo in moštvo železn. varnostne stotnije 140 K v prid podružnice Rdečega križa v Sv. Petru na Krasu. Za ta veliki dar izreka predsedništvo podružnice iskreno zahvalo!
— Čestitke z bojišča Josipu Stritarju. Z italijanske fronte nam pišejo: Tudi mi. mladi vojaki na fronti, pošiljamo Stritarju k njegovi 80-letnici, svoje udane čestitke! Hvaležno se spominjamo njega, ki je zbral in vzgojil toliko naših najboljših in ki je bil sam med prvimi. Zvonovi glasovi so privabili tudi goriškega slavčka Gregorčiča, katerega rodno zemljo branimo do zadnje kaplje krvi. — Ko se dvigne slovenstvo do viška, tedaj bo znova zapel »Zvon« veličastno, ko še nikdar, in zbudil bo velike duhove naše — naše duše se bodo zopet naslajale na njih delih in zopet bo zakraljeval velik1 mojster Prešeren, na katerega desnici si je priboril naš Stritar častno mesto. — Topovi grme in strojne ouške žanjejo mlada življenja junakov. Umirajo, a nikakor brez nad. Trdno upajo, da tako zdrav narod po duhu kot smo mi mor« ostati in bo
ostal, ko si pribori lovoriko zmag, in ko bo rešena naša širša domovina Avstrija in pod nje varstvom ožja domovina Slovenija. Iz vseh src kličemo navdušeno: Bog živi očaka Stritarja, Bog živi lepo našo domovino! Za vojake - tovariše: Ivan Kolar, Fran Dolinar, Štefan Rupret.
— Vojaški pozdravi. Presrčne pozdrave vsem cenjenim čitateljem »Slovenskega Naroda« žele: Narednik Zurc Oto, Ljubljana; desetnik Gorjanc Franc, Zg. Bitnje; poddesetnik Kunčič Franc, Ribno; pešci: Zorko Rodič, Novo mesto; Mani Franc, Zalog; Zavrl Peter in Lonc-man Štajerc ter Bernard Cigler, Ljubljana, vsi pri gorskem oddelku strojne puške.
— Srčne pozdrave pošiljajo ljubljanski dijaki
- ^ ... . strelci: Križnik Anton, Sušnik Stanko, Vergelj Franc, Hirzt von Kurt, Rupret Štefan ter desetnik Kolar 2ane.
— Darilo. Njeni ekscelenci baronici Schwarz je izročil gospod ve-letržec Ferdinad Gruška za okrep-čevalno postajo na glavnem kolodvoru v Ljubljani 100 K.
— Kdo kaj ve? Jožef Kovšca, Arb. Abt. 201/97, Feldpost 140. je zadnjič pisal iz Srbije v začetku grudna leta 1915., potem pa nič več. Da se njegovi starši čimpreje potolažijo, prosi blagohotnega obvestila: Kmet Herman, nadučitelj. Col nad Vipavo. — Kdor kaj ve, kje se nahaja Rudolf Brezigar, dijak - begunec iz Gorice, ki je stanoval v ulici Or-zoni št. 44., nai blagovoli naznaniti na naslov: Josip Suligoj, dijak c. kr. moškega učiteljišča v Ljubljani, Res-Ijeva cesta.
— Podčastniki ljubljanske gar-nizije priredi dne 13. marca v veliki dvorani hotela »Union« dobrodelni večer. Polovica prireditvenega prebitka se odkaže podružnici Rdečega križa za Kranjsko, druga polovica pa skladu za podporo vdov in sirot po padlih vojakih 3. armadnega zbora. Pristop imaio samo povabljenci. Spored. I. Del: 1. Otvoritvena koračnica. 2. Pozdrav gostov ter pokloni-tev Njegovemu Veličanstvu cesarju. (Živa podoba.) 3. Pesmi. Poje Mo-horič. 4. Nastop Annie \Vipperich s Cesarja Franca Jožefa Jubilejskega gledišča v Ljubljani. 5. Pesem. Poje Rotstein. 6. Godba. II. del: 7. Godba. 8. Zabavni komadi. Predava Kathe Telona s Cesarja Franca Jožefa Ju-bileiskega gledišča v Ljubljani. 9. »Frosso«, čudo 20. stoletja ali uganka elektrike. 10. Godba. 11. Kratko-časnice. Predava Julius Aurich s Cesarja Franca Jožefa Jubilejskega gledišča v Ljubljani. 12. Godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono za osebo. Z ozirom na dobrodelnost prireditve se preplačila hvaležno sprejemajo. Blagajna se otvori ob 7. uri zvečer.
— Deželna gospodarsko-pomož-na pisarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in njin svojcev.
— Rezanje krušnih izkaznic ter prodaja moke. Ker nekatere stranke in prodajalci še ne vedo, kako je postopati z novimi krušnimi kartami in da bodo kupovaici moke tudi vedeli, kje je moka še v zalogi, je izdal mestni magistrat sledeča navodila: I. Kako je rezatj krušne izkaznice. Ker so krušne izkaznice veljavne le tedaj, če je iz njih razvidno, za kateri kraj in čas so izdane in ker se pri novih krušnih izkaznicah to razvidi le iz srednjega dela, morajo prodajalci moke in kruha pustiti stranki ves srednji del izkaznice dotlej, da stranka ne izda slednjega dela izkaznice, na kojem je natisnjeno 50 ali 70 gr. Šele tedaj, ko odda stranka zadnje odrezke, ki izkazujejo težo, mora prodajalec odvzeti tudi srednji del krušne izkaznice. Stranka, ki hoče kupiti kruh ali moko, mora tedaj prinesti s seboj vedno tudi srednji del krušne izkaznice. II. Prodaja moke. Ker je v vsakem okraju več trgovcev, ki prodajajo moko, in ker jo nekateri poprodajo prej nego drugi, mora vsak prodajalec, ki ima v zalogi moko, razobesiti na s ceste vidnem kraju tablico z besedilom: »Prodaja moke«. Kakor hitro je moka razprodana je tablico obrniti tako, da je vidno s ceste: »Moka razprodana«. Od tega trenutka dalje ne sme iz dotične trgovine nihče več nesti moke.
— Ureditev prometa s sladkorjem. V uradnem listu je izšel danes ukaz deželnega predsednika, ki določa, množino sladkorja za 1 osebo na 1 kg za 4 tedne. Nakaznice bodo imele 8 odrezkov po 1/8 kg ter bodo veljale nočenši od 19. marca.
— Beda med učitelji penziionistl na Kranjskem. Na dotično notico v »Slovenskem Narodu« je »Učiteljski Tovariš« v članku »Klic po pomoči-navedel pekače (frastiftio
take bede. Upati Je, da najde ta čla- [ cu 1915 rastavljene dragocenosti i nek odziva pri   merodajra   oblasti; j efekte (blago, perilo,   stroje, kolesa
zakaj dežela, ki bi pustila, da glada umirajo njeni največji dobrotniki, bi pač ne zaslužila imena kulturne dežele!
— Z Gorenjskega. V 58. številki »Slov. Naroda« se nekdo v notici »Nekaj o mleku« pritožuje, kako težko je v Ljubljani priti do mleka. To mi daje povod, da izpregovorim, kako je pri nas z dobavo živil. Vzemimo: moko. Človek bi mislil, da bo to živilo dobil le oni, ki je zares potreben in ki kar nič žita ne | prideluje doma. Pri nas pa se je zgodilo, da so moko dobili tudi taki, k i so jo imeli že doma, in to v škodo onim potrebnikom, ki so navezani edino le na take dajatve. Pa vzemimo sladkor. Dolgo časa smo se pri nas borili s pomanjkanjem sladkorja. A naposled ga je včeraj pa pustni dan naš trgovec vendar dobil nekaj »stokov«. Pameten človek bi sodil, da dobe ta sladkor resnično potrebni ljudje ter da se med take enakomerno razdeli. A kaj se je zgodilo? Dobri kmetje, ki imajo denar, so kar planili v štacuno; ta je odnesel eden, drugi dva stoka cukra itd. Ntkdo ga je dobil celo štiri cele stoke! Drugi
itd.) popoldne od 3. dalje v uradnih prostorih, Prečna ulica št, 2. Posebno se Še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo.
Umrla je v Hruševju pri Postojni hči gosp. Petra Del - L i n z,
Antonija, v starosti 23 let. Bolehala je dolgo časa. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Umrl ie v Boj ah na Vipavskem 6. t. m. sin tamošnjega učitelja kletni Radovan Možina. Pri tej priliki je treba izreči posebno priznanje vojaškemu rezervnemu zdravniku od namestništva v Zadru g. dr. Mar-tmoviču,ki se je kot ljuborrril prijatelj požrtvovalno trudil, da olajša neozdravljivemu bolniku trpljenje.
Iz Celja. Poročil se je rezervni poročnik g. Rudolf Dobo višek z učiteljico gdč. Lino Gosakovo iz 2iČ pri Konjicah. Čestitamo!
Nakaznice na sladkor so vpeljane na Štajerskem z dnem 19. marca. Za posamezno osebo določena štiritedenska množina znaša 1 kilogram.
Za uvedbo prisilnega cepljenja proti kozam. C. kr. štajerski deželni
pa, ki nimajo denarja so se morali zdravstveni svet se je izrekel za zadovoljiti s 72, XU kg al celo niče-   uvedbo   prisilnega   cepljenja proti
kozam ter je izročil notranjemu ministru potom c. kr. namestnije posebno tozadevno spomenico.
Prestav!iena je def. učit. Milica J u g iz Majšperga v Podovo na Dr. poiju.
Ustanove za slovenske obrtniške vajence vz So. Štajerskega. Iz
sar niso dobili! Na tak način ni čuda, če je naša »štacuna« vedno prazna! Prav je govoril kmet, ki je šta-cunarju oponašal: »Kaj boš ti s svojo štacuno! Jaz imam doma več eakra. nego ga imaš ti v štacuni! — Zakaj se pa v sosednem mestecu
redno in pravično deli moka, in sicer ne, kakor pri nas, »vsake kva- Celja nam poročajo: Dne 10. oktts tret«, nego vedno, dasi v manjši me- i *>ra 1915 je umrl v mestu Weis na ri, vsak teden. —   Drva so postala I Zg. Avstrijskem krojaški mojster A.
silno draga. Ubog dežemi uslužbenec je pred kratkem kupil seženj drv in moral jih je plačati po 36 K, dočim jih je bilo dobiti prej po 14 K. A kaj. ko beremo celo v časopisih, da dobe nrekupovalci z drvi dober zaslužek. Stvar je pri nas zdaj taka, da se celo za drag denar ne dobi niti najpotrebnejšega, kmetje pa nfcesar ne pro-
Gajšek. rodom Slovenec s Sp. Šta-:erskega. Pridobil si je z delavnostjo in pridnostjo veliko premoženje. Zapustil ie 187.000 K in določil, da se četrti de! obresti porabi za ustanove slovenskim obrtniškim vajencem iz Sp. Štajerskega. Podeljevala bo te ustanove novoustanovljena Zveza :užnoštajerskih obrtnih zadrug. Že-
dajo. l^božci so vsi, ki imajo male j leti je. da se blag smoter našega ro-prejemke, ki res stradajo in za te bi { Jaka. ki je daJeč v tujini verno zasle-bilo treba nujno in izdatno poskr- doval napredek slovenskega obrtni-beti. j štva na Sp. Štajerskem,   izpolni ln
— Večkrat se dogaja, da se na- dobimo s pomočjo njegovih ustanov bajajo v patrijotičnih tiskovinah na- j čim več delavnega in izrbraženega znanila o predmetih, ki so za dnevno j obrtniškega naraščaja. Gajšek je porabo potrebni. Taki predmeti se j dru* premožen r.aš rojak, ki je za-ponujajo v nakup ali pa tudi v pro- j Pustil del svojega premoženja v podajo, ni pa označena tvrdfca m tudi | sneševanje slovenske obrti in trgo-ne stanovanje ponudnika. Ker je ze- ; vine na Sp. Štajerskem. Prvi je bii lo mogoče, da se v takih anorMrmiih   bivši celjski trgovec Pero Kostič.
Iz Maribora.   2e koj pričetkom
Inseratih večkrat si:riva namen povišanja cen. opozarja gremij trgovcev svoje člane, da bodo taki insera-ti v smislu odredbe deželne vlade podvrženi policijskim tiskovnim predpisom.
— Ljtfdskošolske vesti. Za pro-vlzoričnc učiteljico v Žabnici je imenovana Albina B r ad a s k a , doslej sirplentinja v Ratečah, za suplentinjo v Trebnjem Karolina B u lovec, za provizorično učiteljico v Horjulu Julija B a r a n , pri Devici Mariji v
t. L smo omenili nekaj nedostatkov, katere opažamo danes, po IS mesecih vojne, v našem narodnem življenju. Zavarovali smo se proti očitku, da mislimo na kake posamične osebe. Eden glavnih naših narodnih faktorjev je v nevarnosti, da se do malega uniči njegova eksistenca. Vzrok temu je idealno zamišljena proslava 500>tn:ee ustoličenja koroških vojvod. Takrat se je sestala e n k e t a vseh naših    narodnih društev in
Polju suplentiBJa Pavla M oh ar za j sklenila, da se dan te obletnice pro-provizorično učiteljico, začasno vod- | slavi na čim slavnostnejši način. Vse
stvo šole v Črnomlju je poverjeno učiteljici Ljudmili B u k o v i č.
— Obrtno jSbanfe meseca sve-
se je dovršilo v čim najpop InejŠi obliki. Enketa je izvolila svoj slavnostni odsek in postavila odsku na
Cana v LiubUam*. Meseca svečana je čelo predsednika našega gledjlišča. bilo pri mestnem magistratu prigla-   Prireditev, taka, kakor je mor  a biti
šenib 10, odglašenih pa 8 obrti. Priglasili so: Evgenija Darbova, Sv. Petra eesta 29, trgovina z mešanim blagom izimSi v § 38/5 obrtnega reda omenjeno blago. Avarutini Ernesta, Sv. Florijana ulica 23, trgovina z mešanim blagom, izirrrih* v § 38/5 obrtnega reda omenjeno blago. Mali-kota Martin, Spodnja Šiška 79, kro-
za nas v Mariboru in kak ori ija je tudi v istini bila, je seveda zahtevala ogromnih izdatkov. Na to, da b! se le ti bili pokrili samo z reprizami, ponovitvami sploh, izključno pri nas, niti misliti ni bilo . Za to se je, po poverjenikih, na ponovni enketi sklenilo, prirediti r>o vseh večjih mestih in trgih Slovenskega   Štajerja isto
jaški obrt. Marija Pockova, Opekar- j proslavo. Bilo je to na pomlad leta sika cesta 26. trgovina   z   mešanim   1914, a žal. račune so prekrižali prvič
blagom. Josip Klanjšček, Pred igriščem 3, prodaja vina v zaprtih posodah, sadja, zelenjave in deželnih pridelkov. Alojzij Pertottt, Sv. Jakoba nabrežje 39, trgovina z manufakturnim blagom. Rajko Petschnig, Sv. Petra cesta 42, točenje sodavice in drugih brezalkoholnih pijač. Avgust MartineiČ, Rimska cesta 14. prodaja lesnega oglja. Rudolf Willmann, Slomškova ulica 3. strojno ključavničarstvo in Valentin Škander. Spodnja Šiška 20, gostilniški ln krčmar-
dogodki 28. junija in izbruh vojne istega leta. Pokroviteljstvo, ali bolje, vodstvo je prevzel naš oder. Ker konečno ni bilo od nikoder druge pomoči, pričelo se je misliti na vsaj delno samopomoč, da se izloči iz vrst nevarnih vsot vsaj tuje postojanke. Trkalo se je že mnogo, mnogokje se je že direktno prosilo za prispevke, toda, zaman. Društvo, katero je danes ogroženo, bi bilo. če bi ne bilo prireettlo 50Oletnice, gotovo aktivno, aW pa bi imelo tako neznaten pn-
ski obrt.   —   Odglasili so:   Martin i manjkljaj, da bi radi   njega obstoja
Bevc, Spodnja Šiška 120, mesarski obrt. Ana Hrastarjeva, Radeckega cesta 2, prodaja živil m slaščic. Marija Vklovičeva, Sv. Petra cesta 38, branjarija in prodaja sadja. Peter Majdič, Valvasorjev trg 6, zaloga moke. Ignacij Kessler, Pogačarjev trg 3, trgovina z manufakturnim blagom. Marija Volkova, Privoz 5, mala trgovina z mešanim blagom. Ana Kopic, Spodnja Šiška 20, gostilničar-ski in krčmarski obrt ter Karel Počivalnik. Sv. Petra cesta 9, enako.
— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba doe i4 vw» m x meaocajoa*-
ne imeli niti najmanjših skrbij. Danes, seveda, po večini vsak poseže po izgovoru: »Kaj treba vseh nakopičenih cunj — prodajte jih.,« Samo nekaj ne pomislijo ti le modrijani: če bi se to res zgodilo,nastale bi razmere, kakor pred šestimi, sedmimi in osmimi leti. Nadalje: Za vse te »cunje« bi danes dobiH jedva par stotakov, dočim faktično predstavljajo društveno premoženje tisočev kron. če se prodado te »cunje«, ne bode sredstva privabljati številnih slovenskih zavednih krogov kakor doslej redno že skozi pet let v Narodni dom; In Narodni dom, oziroma XMDl vtafcoJen kapital. W M sotovo 1
za par lepih odstotkov oškodovan. In konečno: Če drug ne bode plačati pomagal, bode za vse najbrže moral držati grbo samo eden! Se pravi, če bode takrat toli »požrtvovalen« in si ne bode dejal: »Prijatelj Janez — oni s teboj tako, ti pa ž njimi tako, to je z vsakim tistih, kateri so bili za to, kateri pa danes nočejo o vsej stvari nič več vedeti.« In ponovno moramo postaviti sledeči vzgled: Našim narodnim nasprotnikom so vse njihove institucije naravnost nekaj svetega in zanje žrtvujejo (tudi tu v Mariboru) neverjetne vsote, zlasti denarni zavodi. Pri nas! Od roke posamnika še kane par drobtin, a bilo je že v miru treba stotin in tisočev, danes pa tisoč in tisoč! Čemu tega ne bi? Odkod in od koga je neki vse ?! Narod, posamniki njegovi, strjeni danes v število, so to znesli na kupček, kupnin kupe. Da bi se to, na čemur pretežna večina nas vseh visi z dušo in telesom kakor na C. M. D. moralo zrušiti? Bilo bi žalostno, bilo bi žalosten spomenik — narodne zavednosti! A.
Kkio »Ideal«. Spored za tri dni, in sicer za jutri, soboto 11., nedeljo 12., ponedoliek 13. marca. 1. Avstrijsko - ogrsko tedensko vojno poročilo. Aktualni posnetki. 2. Otroci s Fin-kenroda. Mična in zanimiva drama, ki bo dosegla pri p. n. občinstvu gotov uspeh, osobito ko nastopajo otroci. Oton. Elsa. Greta in Hanni Reln-wald kot liubki igralci, 3 dejanja. Nordisk - film. Dansko. 3. Mušketir Katzmarek. Salve smeh?! Vojaška burka v 3 dejanjih z A. Rickom. — Učinkovita burka v polnem pomenu besede, ki ima svojo vrstnico edino le v s?j2inern Hen/?v - Porten filmu. Le nikar se poročiti. Tak je film Mušketir Katzmarek. — Prosto. — Torek, 14.. četrtek 16. marca. Največja učinkovitost seziie!??? v »Kino Ideal«.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke C i uha <5c Jesih, »Pod TrančO" vzliudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odiemalci svoio nak'onjenost do zopetne otvoritve.
mm StVOl
ved
* Sedemindvajseta vošna napc-Vojna napoved Nemčije Pnrtu-
galski je od izbruha svetovne vojne sem 27. (in ne 22., kakor je bilo čitati včaraj vsled tiskovne napake), po drugih računih celo 30. Diferenca obstoja v tem, da formalno razmerje med nekaterimi sovražnimi državami di povsem jasno. V vojni se nahaja sedaj 13 držav, zveza centralnih držav (Nemčija, Avstrija, Turčija in Bolgarija) se bori v 9 sovražniki: Anglijo, Rusijo, Francijo, Japonsko, Italijo, Belgijo, Srbijo, Črno goro in Portugalsko.
* Teleki f. Ogrski državni poslance grof Samuel Teleki je včeraj umrl po dolgi bolezni v Budimpešti v 71. letu.
* Viceadmiral Mauler t. Avstro-ogrski viceadmiral v p. vitez Mau-ler, ki je bil v Kijevu interniran, ter bi ga bili morali v izmeni izpustiti, je umrl. Počila mu je žila.
* Dunajska nemška opera v Sofiji. Z Dunaja poročajo: Tukajšnja nemška opera (Volksoper) priredi prihodnji- mesec veliko gostovanje v bolearskem narodnem gledališču v Sofiji.
* »Echo de Bulgarie«, francosko pisano glasilo bolgarske vlade, objavlja sedaj tudi članek v nemškem jeziku. Kakor se poroča, namerava bolgarska vlada mesto francosko pisanega lista, izdajati pozneje nemško pisani »Bulgarischcs Echo«.
* Angleški časnikarji so vojaške službe oproščeni. Centralna angleška vojaška komisija je izjavila, da je njih delovanje tako važno, da se ga ne sme motiti ali otežkočati, ker listi znatno pripomorejo k uspehom orožja.
* Eksplozija v neki petrogradski munlcifski tovarni. rLokalanzeiger« poroča iz Stockholma: Na Nevskem Prospektu v Petrogradu se je pripetila eksploziia v neki municijski tovarni. Vojaška škoda je velika. Bilo je mnogo mrtvih.
* Uvedba gregorijanskega kole-daria v grško - katoliški cerkvi v Galiciji. Grško - katoliški škof Ho-mišin v Stanislavu je uvedel za svojo škofijo gregorijanski koledar in sicer z dnem 25. marca. Pričakuje se, da se temu ukrepu pridružijo tudi ostale grško - katoliace (rusinske) škofije v Galiciji.
* Obsolen annadnf liferant. Tovarnar čevljev I. Lewit v Pardubi-cah in njegova agenta E. Omever In O. Ellbogen. so stali te dni pred vojaškim sodiščem v Jožef ovu, ker so goljufali pri dajatvi čevljev. Po pričah se je dokazalo, da so čevlji bili dobri le osem dni. Lewit je bil obsojen na deset let, Gmever na tri, EI1-
* Ljubezenska drama. V Budimpešti je ustrelil nadporočnik Tibor PohI svojo ljubico varijetno pevko Katarino Weise in na to še sebe. Nadporočnik bi Imel prihodnje dni oditi na fronto, v zadnjem času pa je zvedel, da mu postaja ljubica nezvesta. Iz ljubosumnosti jo je spravil s sveta in šel sam za njo v smrt
* Požari v Zedinjenlh državah In v Kanadi. Amsterdamski listi poročajo iz New Yorka: V mesecu februarju so povzročili veliki požari v Zedinjenih državah in v (angleški) Kanadi za skoro 25,000.000 dolarjev škode, to je več kakor dvakrat toliko kot v lanskem februarju. Kakor znano, dol že anglofHski listi neko tajno nemško družbo, da neti požare, akoravno ni v tem oziru nobenega dokaza.
* Novi jezični predpisi za tovorne liste na železniških progah v čeških deželah objavljajo češki listi. Tovorni listi smejo biti napisani v češkem jeziku, ako je na postaji, kamor je blago namenjeno, češčina v navadi, sicer mora biti tovorni list izpolnjen tudi v nemškem jeziku. Imena postaj se morajo navesti vedno tudi v češkem jeziku. Vsi uradni vpisi na tovornem listu morajo biti pisani nemško. Pošiljatve. katerih tovorni listi so jezikovno nepravilno oprerrr1:eni, se bodo odklanjale.
* Štiriletni mož. Zdravnik dr. Abmann pripoveduje v »Deutsche Mediz. VVoehenschrift«: V .Memin-genu na Nemškem živi neobičajno razvit štiriletni dečko Robert E. Njegovi starši in šestero bratov ter sester so povsem normalno razviti. Oče je sedaj na bojišču. V prvem letu se mali Robret ni prav nič razlikoval od drugih otrok. Drugo leto pa so starši zapazili, da jako naglo rase. Mišice so se začele razvijati, glas mu je postajal globokeiši in duh vedno resnejši in zrelejši. Ko je bil tri leta star, se ni hotel več igrati z drugimi otroci ter je najraje govoril z odraslimi o raznih resnih vprašanjih. Kot Štiriletni dečko hodi in se obnaša kakor mož, rad dela in je tako močan, da brez napora prenaša svojo petletno sestrico. Visok je že 121 cm in tehta 35 kg. Nedavno se je pri konjih, ki jih je vprega!, ponesrečil. Prepeljali so ga v bolnišnico, da ga operirajo. Zdravniki so mu morali pri narkozi dati ravno tako veliko dozo, kakor odraslemu človeku. Šti-
j* rrletni Robert zna že dobro pisati in čitati ter je izboren računar.
* Veieizdajniški proces v Banja-laki. Pred štirimi meseci je pričel, kakor smo svoj čas poročak, v Ba-njaluki ogrorrron veleizdajniški proces proti 156 obtožencem, katerim očita obtožba vsakemu po 5 do 10, nekaterim celo do 60 posameznih veleizdajniških dejanj. Obtoženci, ki pripadajo vsem pokiicom od poslanca, odvetnika, duhovnika doli do težaka in vsem veroizpovedanjem, so bili, kakor navaja obtožnica po večini v stiku s srbskim majorjem Ko-sto Todorovičem, ki je bil organizator srbske špijonažne službe v Bosni in Hercegovini. Proces se bliža sedaj svojemu koncu. Dokazilno postopanje je zaključeno, glavni dokument, na katerega se opira obtožba je od naših čet pri prvi srbski ofenzivi najden dnevnik majorja Todo-roviča, v katerem so skoraj vsi obtoženi navedeni. Dnevnik je bil v teku razprave na podlagi drugih To-dorovićevih spisov identificiran. Dva obtoženca Kesič in Barnjakovač sta med procesom umrla. Vseh 156 obtožencev branita odvetnika dr. An-d r i č in D i m o v i č , ki sta stavila okrog 400 predlogov. Utemeljevanje teh predlogov je trajalo 18 ur. Sodišče je predloge po večini odbilo. Ple-doajeji bodo trajali približno 8 dni. Smatra se da bo proces okrog 15. t. m. končan. O izidu bodemo poročali.
* Obdavčenje plemiških naslovov na Angleškem. Znameniti angleški pisatelj je svoj čas spi6al satiro, v kateri sta nastopila navaden doktor medicine in vojvoda odličnega imena. Ta dva sta se sprla in zdravnik je aristokratu zaklical: Vi se z menoj sploh ne morete primerjati; kralj lahko v eni uri dvajset svojih služabnikov spremeni v vojvode, za doktorja medicine pa ne more nobenega narediti. Te satire se spominja človek sedaj, ko se je angleški pisatelj Radcliffe oglasil s prelogom, naj se z ozirom na velike izdatke za vojno obdavčijo na Angleškem plemiški naslovi. Radcliff piše: »V tre-notku, ko mora vsakdo žrtve dopri-nažati, predlagam, naj tisti,«ki hočejo ohranftl svoje naslove in uživati z njimi združene časti, plačujejo državi vsaj pet let visok davek. Predlagam dalje, naj ima vsak premožen Človek, ki želi dokazati svoj patrijo-trzem, možnost, da si za visoko takso pridobi naslov, ki ga bo smel nositi toliko časa, dokler bo plačeval takso. Vsakdo mora priznati, da so na-atovt atvar lakanaa* Mnogo ljudi je.
ki si naslove žele. 2e danes so na prodaj za večjo ali manjšo ceno. Naslov »sir« velja danes kakih 5000 funtov (120.000 kron), barones velja 10.000 funtov (240.000 kron) in za 40.000 funtov (960.000 kron) je lahko postati angleški peer. Občinstvo bo obdavčenje naslovov prav rado videlo. Po sprejetju mojega predloga, bi nositelj kakega naslova ne bil samo naslednik kake rodbine, nego Človek, ki je svoj patrijotizem dokazal z žrtvijo. Na Angleškem je kakih 50.000 jako bogatih ljudi, ki bi lahko plačali poseben vojni davek in bi za to dobili pravico do odlikovanj. Enako mnogo ljudi je, ki bi radi dali del svojih dohodkov, če bi se jih za to odškodovalo. Mnogo je žena, ki bi svoje može na kolenih prosile, naj si kupijo kak naslov. V vsakem mestu je na tisoče trgovcev, ki bi si že iz konkurenčnih ozirov radi pridobili kak naslov. Davek bi se lahko izterjal. Sedanji nositelji naslovov naj bi se obvestili, da izgube svoje naslove, če ne plačajo primerne takse. Zdaj imamo 31 vojvod. Ali bi se Ie en sam branil, plačati na leto 10.000 funtov (2-10.000 kron), da ohrani svoj naslov? Ne in trikrat ne! Imamo kakih 1500 davkoplačevalcev, katerih dohodki so vsaj tako veliki, kakor dohodki kakega vojvode, ali pa še večji. Lahko bi bilo torej imenovati 1000 vojvod in kasirati od njih 10 milijonov funtov (240 milijonov kron). Sedaj je 39 markijev. Te je z lahkoto pomnožiti na 1500, kar bi neslo kakih 8 milijonov funtov (192 milijonov kron). Grofov imamo 227. Zavezem se, dobiti 3000 kandidatov za grofovski naslov, ki bi plačali zanj vsak 72.000 kron. Z naslovi: baron, sir, right, honorable. se dajo narediti še najlepše kupčije. Gotovo Je 100.000 ljudi, ki bi si radi kupili kak naslov. In koliko je še žensk, ki ti rade žrtvovale velike vsote za naslov »ladv«. A če bi mogli še ameriški mi-lijardarji dobiti naslove za denar, bi angleška vlada še ne vedela, kako naj porabi denar.
* Vojna zvijača. O vojnih zvijačah   piše   Roda Roda v Neue freie Presse«: Knjiga, ki bi popisala zvijače na bojiščih, bi ne bila dolgočasna. Na svojih vožnjah sem nabral nekaj zgodb, v katerih igrajo pač Rusi prvo vlogo. Že v miru so nas skušali prevariti s falzificiranimi mobtlizač-nimi naredbami,   ki so jih spravili v naše roke, da bi nas premotili. Na bojišču samem pa je število ruskih zvijač brezmejno. V Poiesju je srečala nekega dne naša patrulja nemško patruljo, ki je peljala seboj vjete-ga Rusa. Naši so v svoji previdnosti patruljo ustavili in zahtevali geslo. Kakor bi trenil so se »Nemci« razpršil in začeli   naše obstreljevati. Morali so se vdati in pokazalo se je, da je bila cela skupina   »patrulja z vjetim Rusom« le maškerada ruskih špijonov.   po   mednarodnem pravu prepovedana, — Nekaj časa so se posluževali Rusi tudi prav radi nemškega povelja, da premotijo naše čete. Zgodilo se je, da je zadonelo našim vojakom, ko so bili v najlepšem streljanju  povelje:   »Feuer einstellen!« ali pa znani žvižg oficirske piščalke. Ako so naši, misleč, da je povelje res dano, prenehali streljati, so jih Rusi naenkrat napadli. — Nekega novem-berskega mračnega popoldneva so se bili približali Rusi pri Sandomiersu eni naših baterij. Naenkrat je bilo dano od spredaj povelje: »Protzen he-ranfahren!« Naši topničarji so se zagnali s svojimi topovi naprej ravno pred oddelek kozakov, katerih eden se je bil splazrl k bateriji in oddal napačno povelje, da privabi baterijo pred svoj oddelek. — V Karpatih se je zgodilo, da je prosil neki stotnik za oddelek saperjev, ki naj bi zgradili važno pozicijo. Saperji so prišli in prav pridno delali. Slučajno pa je bHa ruska nakana razkrita, predno je mogla nastati grozeča škoda. Saperji so bili namreč preoblečeni Rusi. — Pred neko našo karpatsko pozicijo se je razbil dopoldan ruski naval. Pred žičnimi ovirami so obležali celi kupi Rusov.    Ponoči pa so začule naše straže pred   ovirami sumljiv šum in v luči reflektorjev se je pokazala cela vrsta »mrličev*,  ki so tiho in previdno rezali naše ž?ce. Od 11. dopoldne do pozne noči so ležali ti drzni vojaki nepremično med mrtvimi tovariši,  da   izvedejo ponoči svojo namero. — Med prvim obleganjem Przemvsla se je nahajal neki ruski artiljerijski opazovalec mnogo dni v duplini lipe, ki je stala tik ob naši črti. Skozi majhno lino je opazoval naše pozicije in dajal po podzemeljskem telefonu svojim baterijam navodila. Ta zvijača je prišla še le na dan, ko so naše čete baš na oni točki pognale Ruse nazaj.    Lipo so naši vojaki odžagali ter jo hranili v Przemvslu. Pozneje se Je nekam izgubila. — Naši vojaki so vedeli Rusom dostikrat prav dobro odgovoriti. Med obleganjem Przemvsla so postavili v temni   decemberski noči, ravno tao se je pripravljal sovražnik
„šTOVENSrO NAKOD*, dne Ti. marca 1916.
Stran 5.
na Dut napad, velik transparent s
podobo Matere božje. V trenutku, ko so se zagnali ruski vofl proti našim postojankam, se zasveti nad njimi v zraku čarobna podoba Marije — transparent razsvetljen od našega reflektorja. Ruski vojaki so mislili, da se je zgodil čudež, osupnili so in naval se Je ponesrečil. — Posadka nekega našega forta je zopet napravila iz sodov, koles, s peskom napolnjenih vreč rtd. lepo baterfjo, h kateri je postavila tudi iz cunj in starih uniform napravljenega komandanta. Rusi so to baterijo več dni pridno obstreljevali. — Posebne zvijače si je izmišljal polkovnik Fischer, ki je moral braniti Bukovino z nekaterimi malrrra" oddelki vojaštva in orožni-Štva. Prestrašil je Ruse opetovano s tem, da je zbral prebivastvo dveh do treh vasi ter maskira! kmetice kot nemške gardiste. Rusi so po svojih Spijonih dobili obvestilo, da so prispele tri nemške divizije na pomoč. Opetovano je spodil polkovnik Fischer bližajoče se Ruse s tem, da je dal skopati strelske jarke, iz katerih so streljali fantiči s pištolami. Rusi, ki so bili obveščeni, da v dotične m kraju ni avstrfjskega vojaštva, so se »zasedenih pozicij« ustrašili m se umaknili.
Gospotefuo.
— C. kr. priv. Splošna prometna banka, podružnica Ljubliana nreie I. C  Maver.   Stanje denarnih vlog 29. februarja t. L: 108,519.538 kron.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
za ,,Cirii-Motodovo družbo11 Ivo
Zupan, c. kr. poročnik b. h. pp. Št. 2. v Lebringu pri Gradcu 24 kron, zbrano o priliki imendana in zaročitve g. poročnika Janka Jarca iz Ljubljane, v veseli družbi slov. častnikov z geslom :
„Na pustni torek zvesta, da bi tlakovana bila cesta".
Katina Guštinova v Metliki 15 kron, nabrano na predlog g. Dalmatinca na pustni ponedeljek zvečer v veseli družbi, v gostilni Wideneka in Rudolf Pompe iz bojišča na tirolskih snežnikih 5 K, carovalo 5 slovenskih topničarjev tamošnjega odseka. Skupaj 44 K.
za „Domovino" T. Š., tu 2 K.
Srčna hvala !
Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in »Rdečega križa".
Umrli so v Ljubliani:
Dne 7. marca:   Jožefa Furlan,
kurjačeva hči, 2 leti, Streliška ulica 15. — Marija Bradula, kuharica. 49 let, Radeckega cesta 9. — Radosjav Novak, rejenec,   pol leta, Streliška
ulica 15.
Dne 9. marca: Leopold Svetlin, železniški uslužbenec in posestnik, 47 let, Kavškova ulica 241 v Spodnji Šiški. — Ignacij Novak, železniški nadrevident, 48 let, Elizabetna cesta 2. — Henrik Ambrožič, sin železniškega uslužbenca, 3 mesece. Gasilska cesta 115.
Dne 10. marca: Hedvika Moller, šivilja, 37 let. Kolodvorska ulica 34.
— Franc Gratzhofer, zasebnik, 75 let, Vrhovčeva ulica 11. — Jernej Poženel, delavec, 81 let. Kongresni trg 2.
V deželni bolnici
Dne 7. marca: Marija Hočevar, hlapčeva žena, 41 let. — Andrej Verbinc, zidar hi posestnik, 58 let. — Amalija Korošec, služkinja, 21 let. — Marija   Poberaj,   poseetnica, 70 let.
— Josip Burgar, gostaš, 77 let.
Dne 8. marca: Alojzija Lukešič, bajtar jeva hči, 13 let.
Dne 9. marca: Jakob Plkon, čevljarski pomočnik, 25 let.
Ustnica urednica.
V B r a n i c o : Oni Štemberger, ki Se naveden med vjetniki na Ruskem, je doma z Volovskega. Tako je vpisan v seznamu izgub. Pomota seveda ni izključena.
Sanašaj list obsega 10 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Janina ta frk mJSat&k* IfefcmfP«*
Zdravi in lepi zobje so en najkrasneiših darov, ki nam jih je podelila narava, če nočemo, da so nam le v začasno korist in v kras ust, temveč, da se konsolidiralo kot trajna ži ljenska dobrota trajne vrednosti, je neobhodno potreba, da redno snažimo zobr z Odolom.
, stalno nameščen v LJubljani, tOOO aa take* oftmoao
opremljeno sobo
s posebnim vhodom. Če mogoče v bližini mesta-Ponudbe na upravniStvo .Slovenskega Naroda pod „caatntk SS8". 869
Pogrešale
dr. Oskar Bozdech,
kadet pri 17. pešpolku, 4 stot-niia, XIV. asaršbataljoa, vojna poŠta st. 32. Kdor hi o njem kaj vedel, naj blagovoli to spočiti na naalov: 832
■L Kro^e),  nadučiteljeva vdova, Zidani mest, Štajersko.
mm
1
Uradnistvo o. kr. ravnateljstva driavne železnice v Trstu, ekspozitura LJubljana naznanja, da je gospod
groacij Novak
višji revident in vod;;- oddelka
sredi svojega delovanja, dne 9. marca 1916 po kratki bolezni preminul.
Pogreb se vrši v soboto dne 11. mnrca 1916 ob 3. uri popoldne Iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu.
Dolgoletnemu, vestnemu uradniku, ki nas je tako   kmalu ostavil, našemu zvestemu, ljubemu tovarišu, ohranili bomo vedno lasteč spomin.
V LJUBLJANI, dne 10. marca 1916.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da se je naša iskrenog ubijena hči, gosnica
tO
*3
al i
9 S B
ruja
inz
m3
Jff 'V
po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 23 let, mirna '     In udana v nespremenljivo usodo, preselila V večnost. Bodi ji prijazen spomin!
Hruševje pri Postojni, dne 11. marca 1916.
550 Žaluj* ča rodbina
Peter De! Lenz. ^■v-^^St^'" &J*m*    AŽa&L^^^';;' //Z/a^a^^^- ^C^m^^mm^i*^
l f i
it 1 i a
i I
1 k
m
lili
i*
U
v deželnem gSedaHseu.
Danes v soboto 11. marca: Operete ¥ filmis.
Slavni dunajski komik Girardi v 54 vlogah v enem filmu. — Film spremlja godba iz operet, iz katerih je film sestavljen.   Tudi za mladino primerno.
Pravljice za naše malčke.
Predstave za otroke v nedeljo 12, marca ob 72 U. url don. In ob 2. nii pop., ter v ponedeliek 13. marca ob '/< aa 5. uro popoldne.
Jatrl v nedelfo 12. In v ponedeljek 13. marca;
Drugi Oswaldov film.
Dame s tančico.
Nova detektivska drama v 4 defanflh iz serije 8IHAR3A 0SWALDA.
Nožica z zlato kačo. =
Veseloigra v 2 dejanjih   ZPV*~ Za mladino neprimerno-
Pri vseh predstavah so&einje prvovrstni salonski orkester f9Klao Centrala.^
Plotiiiiaii w8m tvornica
Zuckermann A Ldbl, Praga-Pofič 26. Kapice za steklenice in maslini stroji. Ma a.belo.   Cea. aaatonl.   Mm drob«o.
Sprejmeta se
1
pri Martinu  MahkOta, modni salon
za £ospode, Ljubljanaf S^odnfa 9l6ka. 870
Stanovanje
za takof
mebl. ali nemeblov. obstoječe iz sobe in kuhinje v bižini juž. kolodvora, na levem brepru Ljubljanice, lsće goriški nadučitelj V. G za svojo ženo in 3 (4'/2 do 8 letne) otioke. Kdor naznani stanovanje v upravn. »Slov. Naroda« dobi nagrado. 873
Za odvetniško pisarno v malem
mestu 3flT* so Išče
PonuHbe pod naslovom: s 5 O d V S t -nik K« K./878'* na upravn. »Slov. Naroda«. 878
srednjeveliko na Gorenjskem, Dolenjskem ali SDOdnještajeraUem v bližini železniške postaje.
Ponudbe z navedbo velikosti zemljišča, poslooii in ene posestva je po-Siljati na Franc Priraec, Stari trg št. 7, Llubltana, 88i
Avgust SaUler sirovi
GRADEC
Landhausgasse
ariporoćnio
Gumijeve predmete v tehnične svrhe: cevi, goščila itd.
Predmete iz trdega gumija v električne svrhe
Kirurg:ene predmete iz gumija
Fabrikate iz azbesta
Strojne armature
Materijal za goščila
Strojna olja in mazila
Jermene
Jerraenaste plošče Kletarska orodja
Sesalke in brizga!niče za ročni in
motorni obrat Gasilne priprave: armature, lestve,
cevi
Potrebščine za mline: pasove,
peharje Nepreraočljive platite
i. t. tf.
879
Kontoristlnjn
s 15 mesečno prakso, teli mosta v kaki pisarni. Zmožna je tudi strojepisja in slovenske stenografije.
Cenjene dopise na upravniStvo .Slovenskega Naroda- pod „vatrajna 814". 814
Mf Proda ae sodem mesecev mlad
Wolfova nliea št 4. na dvorišča«
840
Dobro izurjene
867
m i i j e
se sprejmejo pri
A. Singer, Gradišče št. 7.
z dobrimi spričevali, prosi mesta kot
blagajni čarka ali plačilna natakarica V v restavracijo ali kavarno.
Cenj.   ponudbe na  uprav. »Slov. Naroda« pod 9l5reča 866", 866
vo
se sprejmejo takoj v trajno delo«
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda*.
848
Po ce    so proda tak®!
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
851
v  Kolodvorski ulici  z 2 izložbenima oboma 48
gqr se odda tako].
(Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu RovŠOk.
Pogreša se
od 10. maja 1915
narednik Jožef Xerin
17. pešoolk, 5. stotnifa, vojna pošta 32. severno bojišče, doma iz Senušeori Krškem. Kdor kaj ve o njem, se  vljudno prosi naj   sporoči njegovi
materi Veži K eri n v Krškem, Do« ienisko. 872
Heia Kerin.
Krško, dne 8. marca 1916,
C. in kr. dvorni založniki
a« Zanki
tovarne barv, lakov in firnežev
LJUBLJANA.
Centrala s Gradec. Centrala i Gradec.
Tovarne in podružnice: na Dunaju, v GSstingu, Trstu, ——  Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. m
Prl|ioro«M|o a
vse vrste olfnate, šaha, emajlne in fasadne t ar ve, Ilrneš, pristni krsn|ski, mavec (Gyps), olje za pod ln stroje, karbo-Unei, kepice, steklarski in mizarski klal in drage v ta stroke
spadajoče stvari.
amdM na aaaamaa I
IROI>IN"Roche
Prsne bolezni# oslovski kašelj, naduhov
Kdo naj jemlje Sirolin f
influenci.
t Vaek, ki trpi ne frejoem kaplju.
le±je \m oOvOrovali sa boleanlnego jo zdraviti. X Osoba s kroničnim ker arom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
1 Ved uši j i vi. katerim Sir o fin ine/no
olehče naduho* «4. Skro^uzni otroci,pri kafarth u&nkuieSSrolin S ugodnim vspenom na splošni pocufak.
S* dobi v vseh lekarnah d X.*.-
44
Učenca
fuml
876
Josip Ogoneutz
manufakturna kfema v Jtov«m mesta.
Žbice zn čevlje
vsake Vrste, špecialiteta: ibice za gorstee cevke šoanke, se takoj dobe aioerieta & Ha., Iammem%mm BheinlazML Generala* zastopstvo in zalogo ima Oskar Mutter, Danoj 14. okr., Pfeifergasse 3. 864
manu/aktnra
JuZr Slnger
hm L W;cs ijierstr. 8 F.
Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 431
sodne pijače
is hrušk in jabolk, ie čez 100 polov-njakov takO| sa ptOdati. 825
Vpraša naj so pri upr. »Slov. Naroda«.
MP*  Proda ae
8 pro$ieei>
(6—8 tednov starih) ia 833
2 molzni Igrani
m Poljanski c. 55, LJubljana.
Izredno lepo
Več tisoč
837
pOS©StlO
z nad 100 orali gozda, njiv, travnikov m pašnika, večinoma ar^ndirano, v r vriini. 2 uri od Celovca, pri drž cesti, z dobro gostilno in velikimi poslopji, le p»l ure od železnice, so proda pod ugrodiimi pocoji in zmerni ceni. - V?*ra?a se na J. Božič, pošta Gr ienstehs, Koroško B63
«52
Ici   ra>ume   tudi   polivka dela. - SO
spreime — v <rra*čino v bližini Kam nika. Nat^.^ne^a omenila      doHe tu,
FraRČe^o nabrež"© *tev. 3.
^^saanmjEasaBSS!
osvežuj-^e, slastae ia tet« gaseče si  lah u o vsakdo sam   napravi i
ir.nTlttim' stro5»i   V rai»£i so ana na*, -ahcič ik,  grenajAnec, mali-novec, aaaStatai hroSevec, pot>r»vi /petav^c,  pomaraaćevec prvenće-vce, vft^vevec  Neuspea izključen
Ta imna^a pnnča se iirhrka pSe po4e*» Irtacina, ptaai tndi vroća namesto ruma in žganja. Sestavine z natančnim navodrtom s-neto K -." ■ trattko po PO^"Ki i. Na pet taieih porci Ham en* zastonj. Za ek—emne, tvornice, večja f**s podave rva, ficiavntae i. t. d neprecenljive vrednosti, ker to del-vca «v«£i >n ne opijani in meacva deiaztnožnost ne trp-
ton Grolidi Esgil-Cf^sris Eno, st. Ibiaiskc.
smrekovih sadik
3—4—5 letmh. Prve po 8 K, druge po 10 K, tretje po 12 K tisoč v drevesnici. Ne*:aj sto mecpsnov po 4 vin. komad odda Podružnica c- kr. kmetijske firnibe kranjske v Gorenja* pri PostOtai. Blaoo prve vrste Narcčila, ki sc izvršujejo le proti pov-zetiu,   sorejema   načelnik podružnice
Ivan Jurca st., Gorenje, p. Postojna.
PrssUrba s Kavo.
Ker so odredili naši sovražniki zaprtje morja, se je dovoz kave znatno zmanjšal, dočim je konzum tega predmeta vsled vojne jako poskočil.
Da zamoremo tudi v bodoče z zmanjšanim dovozom izhajati, je treba, da prebivalstvo utesni svo;e potrebe glede kave, kar se ne sledeči način :
1. Z manjšo uporabo kavnih zrn.
2. Z dodatkom kavnih surogatov.
Z ozirom na obstoječe razmere sem bil primoran odrediti, da dobi v bodoče vsak odjemalec le 1 i kg kave.
Na ta način mi bo omogočeno, da tudi za naprej svoje odjemalce redno postrežem.
\ kljub tej utesnitvi pri prodaji se v v mc'ih trgovinah na mesec proda 60.000 kg več kave kot v letu 1914. #
Moje kavne žgalnice na Dunaju, v Budimpešti in Lvovu delujejo neprestano od jutri do večera in mojemu podružničnemu osobju je komaj mogoče postreči vsem odjemalcem
V svrho naklade blaga moramo zato
trgovine časno zapreti.
5 tem so vse govorice in domnevanja O vzrokih utesnitve prodaje ovržene.
^855
Jiilius jVteinl.
Proda se poceni velika pločevinasta
1
875 ;
Ifiitrittinzilla
Poizve se v trafiki, Resljeva cesta 24.
Mazilo za l
Dobiva se pri g. Ani Križaj, Spod.
Sl&ka 222 ali pa v trafHi nasproti cerkve. Steklenica po 2  in 3 krone.
Ivan Bizovičar
nmetni in trgovski vrtnar
L'ubSana 839
Koleziiska ulica št. 16
priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo   ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
Ti I^posoievnn«' r: rb mrtvaških e**rih drevesne cve f* ce, ?kor tudi rajfi-neiše dekerac? ske cvetlš ce r a dvorane ::    n balkone, s
Vsakovrstne sadike do naižlahtneiših cvetlic in zelenjad'. Sprejemam naroČila r,a deželo. Vsa na-ročHa se izvršufeio točno in solidno.
3rzo?avke: x. Bizovičar. ;: vrtnar Liubliana.
fs^f-vrlini nrti?oJi I
,,Slnger" in l;Kayser" s podoleastim, okroglim čolničkom, Cen-tral-Bobbin za dom in rokodeljstvo ne kapifo najbolje ln najceneje pri ttrmi
A. WEISSBERG, tvornička zaloga
Dunaj   II.,   Untere   Donaustrasse   23 III.
Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zastonj. 1124
WiBT*(Sttr* Cfllnro povzroči pega \ iste. kakor tudi JVICSI S>SiV aJlllUC obrazna in nosna rdečica, mazolji, vela in nagubana koža izgfaefo takoj — garantirano — če uporabljate
Maropreiz-ušeno, popolnoma neškodljivo 788
si     dr.  A.  Rixa  pasto  Pompadour. s:
Lonček za poskušnjo K 110, veliki lonček K 330. 10° o vojnega poviška. Kost., dr. A. RIX, Laberat. Dnnai UL. Laklererfasae S K. Zalega v Ljubljani: Parfamerija A. Kane ia drtgerija .Adrija".
Prodajalci koles in mehaniki!
zahtevajte
ea gro* cenik za late ttkah ia drnftti kalaaaik aa-
SoSden in Mjceiepi nakap. SltetMlm korespaideoca. ^———
toanSka zaton M« ii flnMI atijn ter imn trena A. VVEISSBERG, Dunaj II, Untere Donansfrasse 23|III
tajnOi nen enM n uejSi
otroških vozičkov
žime.
BLPakič
v L|abI|anL
lumin iirotnikin n Nulji t B««itjea
'1
w Franc Furlan
I        DislBesik Fascbiigni vrjon
l kllodavnlčarstvo
i
I
zalog a šfed£liilli0¥
se nahaja:
125
1
> Ambrožev irg Itev. 9. j
'I LUmjil W\M 'Mi 21
Velika zaloga
stftlflenlRe, porcela-na, svefiSli, zrcal, šip, kozarcem vržisov i. t. d.
§0Sii!mška in kavarnar-ska samistn nssoSa
po narn£ž|ih cenah.
rttanovlieno 1845.
parno hrvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
f:j3retupa sukna.
M\mt) mm - Ozka ulica št. Sprejemališče
Scienburaova nlica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
x x I x I X X
a
Kostanjev les
smpnje proti gotovini, Vinko Vasic, talec pri Calin. 304
Obvezne ponudbe s skrajno ceno za takoj in z navedbo postaje, kjer se blago naklada, aaj se blagovoli takoj vposlati"
Hiša
tik plavne ceste kraj Jesenic na Savi« na
hrvaško kranjski meji, pol ure oddaljena od od železniške postaje Samobor in 10 minut od postaje splavov (flosov) na Savi, daje se radi odhoda k vojakom v najem, eventnelno SO tndi proda. — V hiši je že 25 let dobro obstoječa gostilna in je tudi prikladna za vsako prodajalno. Hiša ima 4 sobe, 2 verande, 2 šupe, 1 hlev, 2 kleti, 2 kuhinji in veliko dvorišče z vrtom in njivo. — Nadaljnia pojasnila daje
E. Presecky9
Totoosestoik vinogradov io trgovec SamGbor (HrvaŠko).
Prodam
VILO
pod Ratnikom št 284, z dvema stanovanjema in vrtom, spodaj klet, za 19XKX) kron. — Več se izve v go-stilni    Je Ha11 pod Rožnikom. 846
Naprodaj le
h i
VABILO
181
1 V
i!
1
1
z dobrovpeljatjo trgovino, blizu želez« 1 niče in cerkve.  Nakup  hiše je zelo ugoden.
Vsa pojasnila da Gregor Ko»
Želj, trgovec in posestnik, Mokronog, Dolenj-ko. 784
za 28. upravno leto
Posojilnice v Ribnici
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se bo vršil
v nedeljo, 3ne 19. marca 1916 «b 3. ari popoldne v posojilnicah prostorih.
DNEVNI RED:
1. Poročilo in odobrenje računa za leto 1915
2 Volitev načHni'tva in računskih pregl^dovalcev za leto 1916.
3. Slučajni predlogi.
Načelstvo.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrSii se Dr de v smis'u § 34 zadr. pravil poi ure pozneje na istem rrostoru z isttm sporedom drugi občni zbor, ki bode sklepal pri vsakem številu zastopanih deležev. 871
Jkanine, tkanine, tkanine.
Obleke za gospode
Obleke za dečke Obleke za otroke
knpaje v vsaki množini proti gotovemu plačilu 860 Trgovina oblek
h. ham, Bunaj BI. .pataplatz 5.
Izurjena
£6$
prodajalce
: in aeeni^a:
86 sprejmeta v papirni trgovini
Morilo Tičop, Ljubljana.
Vpraša se v Šelesbarcfovi ulici 1.
VABILO
Udi
Mm in leiliie v Ssarju
registrovane zadruge z neomej. zavezo
ki se vrši
v četrtek, dne 30 marca 1916 ob
1. uri popoldne v nrafinih prostorih zadruge.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva
2. Potrjen je računskega sklepa za leto 1915.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Nasveti in slučajnosti.
Ako ta občni zbor ni sklepčen, vrši se v smislu § 40 al. 2 zadružnih pravil eno uro pozneje z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, ki sklepa biezpogojno. 861
Šmarje, dne* 6. marca 1916
Načelatvo.
Rizling.....
Rizling stari . . . pristna 50% sKvovka 426 aH tropinovec star konjak . . . vinski kis .... jabolčnik ....
K 126-— 136-—
„ 440-— „ 500'— 44-— 44 —
po   100  litrov   brez  sodov proda
J. Kravagna v Ptuju.
G. Flux
*m- Gosposka ulica 49
L nadstropje, levo. 862
Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa na]s!areiša ljubljanska
posredovalnica i\mm\ ii W
v   udobnost   cenj. občinstva   zopet v
središču mesta. :j   Priporoča in namešča le boll&e n
tt iijoi? ni! viste
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobi g Izbira različnih shiiee, zlasti za ienske Vestna in kolikor nosno hitra postrežba
Pn vaanjln vprašanjih se prosi za odgovor znamka.
St. 61
Naznanilo.
859
Na c. kr. državni obrtni šoli v LJnbSjani se prične pouk ▼ ponedeljek, dne 20. marca
in sicer za sedaj v oddelkih:
1. Ženska Obrtna Šola- Ta obsega strokovne Šole za Šivanje perila, oblek in za umetno vezenje. Vsaka teh Šol traja dve leti in ima poleg tega Še en enoletni ateljć.
Za vstop je treba dovršeno ljudsko šolo in dokaza, da bode učenka v tekočem solarnem letu dosegla starost najmanj 14 let.
Sprejemajo se tudi hOSpitantke, ki se žele popolniti le v nekaterih predmetih.
Odhodno izpričevalo Ženske obrtne šole daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja dotičnega obrta.
2. Javna risarska SOla, ki je namenjena obrtnikom, pomočnikom in vajencem. Pristop pa imajo tudi dečki, ki so dovršili ljudsko šolo ia ki si hočejo pred vstopom v mojstrski pouk pridobiti še nekaj znanja v risanju in v splošno izobrazujočih predmetih.
Pouk v Javni risarski Šoli se vrši ob nedeljah dopoldne, ob delovnikih pa ▼ večernih urah.
Vpisovanje v navedene oddelke bode v SObetO, fltae It. maroa dopoldne in popoldne in v M4ol|0| dne 19* Saaroa dopoldne.
Vsak na novo vstopajoči učenec (učenka) plača 2 kroni sprejemne pri* stojbine.
Maa k ravaaialMU pl«aral Ia ▼ iataka prastar« 1« d«*Ol}«a prt MaalB vratih Mar. M v •aroaavi aUaL
Podrobne), pojasnil, daje ravnateljstvo ustmeno ali tudi pismeno.
Ravnateljstvo c kr. državne obrtne šole
v Ljubljaai, dne U. maica |M&
Filijala i
BACK & FEHL
LJUBLJANA Stari trf it«*. 8.
i -
Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana.
= Jzklonije nifora, nfjoraskih oprtata reči ii civilnih oblek. ■
707
BACK a FEHL
DUNAJ IX/i Ellsabflthpromeaade Nr. 23.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. raCnn 31. dec. 1914:
K 202,841.494-—. ss
Oa laTlTa ^(JJP
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,
Centrala na Braaja. — Ustanovljena «64. — 29 po5rnžnit   Vogal Marijin trg-SV. PSlTa tKfo (» M jMliraiiOili Generali").
Stanje den. vlog na hran. knjižice 29. febr. 1916:
ss      K 108,510.538--- u
preje J. C. Mayer
Delniški kapital in reservc 65,000.000 kron.
Preskrbovanje v»eh bankovnih transakcij, a. pr.: Prevzemanje denarnih vlof na hranilne knjižice brei rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev Strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 128
U strt? on a In pismena pojasnila Sn nasveti o vseh v bančno stroko   »padajočih transakcijah vselcriar brezplačna.
Najkulantnejše izvrševanje norenln naročil na vseh tuzemskih m inozemskih mestiru — Izplačevanje kuponov in izZiebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih nOVCeV. — Najemodaja vamih oredalov samoshrambe (saresl za ognjevarno shranievanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd Dod lastni zaklepom stranke. - OpravUlfiCO C. Sir. rair. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih DaDirjev. — Promese za vsa Žrebanja. Izplačila In nakazila v Ameriko In Is Amerike.
OTa^UraoJavan: Prometna banka Linbifzna. — Telefon štev. 41
s lam
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 66
1? t*.   Cer ar
tovarna slamnikov
v Stobn, pošta Domžale, pri Ljubljani.
Dobro idobu
mm
v   Toplicah   na Dolenjskem.
Z 3 lokali, 6 tujskimi sobami s vso uporabo In pritiklinami, zelenjadnlm vrtom, kletjo, ledenico, hlevom, Je radi apoklica k vojakom takoj
v najem   oddati. 735 Več se poizve: Ljubljana. Stari trg 24 L lero.
Sprejmem v službo
eventualno tudi ženske moči, nadal:e
Kontoristlnle
Pogoji: dobra strokovn jaška iz-vtžba, znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi.
Ponudbe so vposlati na Peter Majdi6, Celje, in je v istih navesti plačilni zahtevek, dosedajno službovanje in dan mogočega vstopa. ajf,
Predam 100 hektolitrov finega
jabolčnika
In 50 hI
""cbrsga kisa
po zmerni ceni.
Kupim vsako množino zdrave zveze
= rope ==
za nariban je, po na i višji ceni.
Kare! Gregorid.
Ljubljana, CTollova ni. št  12 XI.
Isto ta m je na prodaj tudi
gramofon s ploščami.
|S --- --- SNS *■ -"
Proti
lil        1 ••!
9
II!
Izborno delnfe dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki ntrdl dlesno In odstranjuje nem ljetno sapo Iz asi. 1 steklenica z navodilom K 1*2A.
Po poš" se pošilja najmanj 2 steklenici
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Lfobljani, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta
V tej lekarni dobivajo zdruvila tod! člani bolniških blagajn jaž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne t LjobljanL &*elusfne-astaa in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,   22.   februarja 1908. Blag. vospod lekarnar1
Prosim vljudno, požljite mi zopet tri steklenice Vase Izborno delujoče antiseptične aaelnslne-ostne zobne
vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osvezenje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. poŠte mestai
80  IŠČO v sredi  rr.esta,  pripraven za prodajo mesa. S50 Ponudbe na upravništvo »Slovenskega N?ror»-« --ri „prodaj? mesa 55011.
S Kroni
Vam plačam, ako Vaša knrja očesa, bradavice, obtižčanc' v 3 dnen btea bolečin ne izginejo s korenino vred z Ria balzamom. Stotine zahvalnih in pnpoznalnih p sem. Lonček z garancij-km pismom 1 K, 3 tončki K 2-50, 6 lončkov K 4 50. — Eemenv, — oitca (Kassa) I Postlsch 12 274, Carsko. 6 9
poštenih stariSev, stara 15 let z dobrimi Šolskimi spričevali, želi vstopiti v svrho učenja in izobrazbe trgovstva v kako trgovino z mešanim blagom v mesto
ali na deželo. Nastop lahko takoj. Naslov pove  upravn.  »Siov Naroda«.
prGdaj ima "^J?g
Obvestilo.
Podpisani vljudno naznanjam čestitim obiskovalcem, kakor tudi vsem cenjenim odjemalcem, da sem nrimoran vsled vpoklicanja v vojaško službovanje, brivnico oziroma lokal
do povrnitve zapreti.
Da pa cenjenim odjemalcem še lahko v nadalje postrežem, bo lokal pa samo za prodalo blega vsaki dan samo od 9. do po! 1. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne odprt in izročen v zaupljive roke. Čestitim obiskovalcem pa se na'Iepše zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in se priporočam pri vrnitvi za zopetni cenjeni obisk.
Z odličnim spoštovanjem
Štefan Strmoli,
brivec,
zaloga   lasnih  izd::kov in potrebščin
n]]
L1 b lih ii 6
2«
3
al
za kuho  brinjevca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka
|yan lelacin u Ljubljani.
801 * J
Električne in
acetilenske
8
t*
m • '■
sur    'i i IM?, ?m x\i
Seski, venci  s trakov-   in napisi se izdelujejo po n£fnxzfih cenah. Delo okusno vezano. Vehka zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odiičnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naclov za brzojavi: Vite'-sr Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
vseh vrst kot: žepne svetilke: K 1*41, 2'—, 2*50, la b*teri?e d 55 vin., 70 vin. .i- male žarnice: št 24, 30 vin. Acetilenske rečne svetilke iz tne<§!9 poniklfane a fi 6*50, acetil. narrizne svefJhe, elegantno iz-đslaae h K 6"509 viseče svetilke, £ E 13"—.
Najcenejša dobaviteljica za prodajalce!
En gros katalogi na z akt evo gratis.
Pošilja po povzetja, hrvatska korespondenca.
A.
Untere
Ounaj ll.9 2109 Dcaaiisirasse   23 HI.
ZZaZZl^
HIPTIl
n ■f
s*
M
N *!
M H
^sa
H M
N
»4 fta
l. Uidil. iSILlutlElls lUlullJIJ Pri siaši ics!ov?tld km?l!ene srečke sa zadele:
K 3^0.000 pl^¥2si dobitek
10 202, izžrobaa dne 26. okt 1915.,  IV. lot.
K 30.000 .......št. 68.435,
„   O OOO .   ...   št. 7.783, 130.169. 5.000 .......&t. 68.4£59
mno^o dobitkov co & ^000, 1000, 800, 400 in veliko Število đo*i<ko« po K 2C0.
Izpirali sna no đi&ttklh za K 911.280 —
mOT   14. in 16. marca 1916. ~^2S?
Izžrsbals :e Mi 2750 doaitvcv i ftmm mi* K Srečke prodaja
O
c
CD
O
313.400.
liisio MM i
v Ljubljani,
kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije
in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu.
Cene s»st lgrreJ.ce 3. lazrsda:
Zlahtnlk kostanjev In hrastov les
v polenih 1-20 m dolgih, franko vagon se knpt. Ponudbe na
Ms. Mztitm, Gradec
813
Elisabeikinergasse S.
iščem dva dobroiznrlena 788
iirelsl. pomočnika
za trajno delo, proti dobri plači. Sprejme se tndl
ss učenec ss
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«,
Kupim po visoki ceni
kostanjev
orehov
fesonov
Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik.
Ljubljana, Marije Terezije c 13 (Kollzej).
z      Na ponudbe brez cene se ne ozira.
1 kg praške gnfati......
(gnjat) kos 4 V j do 7 kg. 1 * praške zvaljene gnjati . • (Rollschfnken) gcjat kos 3—5 kg prekajen karć la  . . . .
praške salami ......
poljske salami • • . . . krakovskih gnjatnih salami mortadela salami . . . .
pariških salami.....
debrečinskih salami . . . tirolskih salami . . . . . bmnšviških salami   . . .
K 7-60 8-60
7-40 6'20
6- 90 7*60
7- 30 7-30 7-2(1 7-O0 5-20
razpoSilja po povzetja v poŠt zavojih i 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane
Izvoz praških gnfati,
M. Kohiip 553
Praga - Žižkov, Havličkova nilca št. 16.1,
1
1 .
1 M 1 1 1 1 I 1
t*
Gonokfein,
10
Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju). belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd.
GONOKTEIN je vpeljan na
češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo vseuč. prof. dr. J. Bukovsky, vseuc. prof F. Samberger, vseuc. docent dr. J. Odstrčil.
M. U. dr. Rih. Fuchs, okrajni zdravnik v Bleištatu piše : Z Vašim Gonogteinom dosegel sem izvrstne uspehe, tako da so pacijenti po dobrem učinkovanju sami zahtevali, da jim ga zapišem.
M. U. dr. H. Fischer, Štabni nadzdravnik v Baden-Badeou piše: Z Vašim Gonokteinom dosegel sem sijajne uspehe, pacijenti sami ga hvalijo.
Dobiva se po vseh večjih lekarnah, škatljica K 5—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: Lekarna Trnkosej.
Zagreb: Lekarn* -Salvator* S. MH-tslkack, Jeisoleev trg.
Proizvaja: Fimiksloško • keničai Itbora-terU „BEBA" Praga - Vršovlce Uz.
Bobsvltell voiaega ministrstva te ¥o|no-sdravat-enega adrniesi|a.
PREMOG
618
•      najbolj*« kakovosti ■
na  vagone ali vozove
Ljubljana, Selenburgova ulica Ster. 4.
Zajamčen assck
j
a ti pa denar naiaj. ZdravmisMl lskaz o izvrstnem učinku, zraven pa Se na tisoče zahv. pisem na ogled.
e>,   lepe prst
dobite ok rabi med 787 JL J| t?tv% Irrr mi ^» -ve! ir!»lastveno preiskano, rar. neškodljivo za <«• /1. HlAđ K5TR1C Za In51 vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje.   Edina krema za prs>, ki jo vsled čudovitega učinka prodajaio lekarnaiji, dvorne parf umeri je itd. Poizkusna pušica K 33 \ veliki pušica, zadostna za uspeh K 8*S0.    Razpošiljanje strogo diskretno, dr. A.  Mz, tabor atorti, D oma j IX., Lafeierergssse 6 C
Zalogo  v LJubljani .  drogeriji   Samo ki ..Adrlja".
jfli so pljučne bolezni ozdravljive?
Vsa emu naznanim zastonj, kako sem se reSil pljučne bolezni, naduhe, kaslja, želodčnih bolezni. Cen6 sredstvo, ki je lahko dobi vsak. Pošljite svoj natančni naslov Tvor-nica Astral«, liker brc* slbako*« lvts laaarazil, Zagreb Msrov*fca ulica 3. Mnogo zahvalnih p sem. 510
PAT
cfvan Sričar
v
Seltnburgoaa altca šteo. JL «
vseh dežela izposiuje inženir 689 EHiRMAlJS, oblastveno avtor, in zapriseženi oatentni odvetnik na Dunaju VI., Mai*!ahilferstrasse št. 37.
haloga i%gotov!fenih oblek
zri
783
• #
gospode in dečke.
J
Mm Schnbert
preje Bilina & Kasch, LJubljana, Židovska al. 5.
priporoča veliko zalogo tkanin in glace - rokavic, saodno blago za
gospode   in   dame,   raznovrstne flote
parfume, reotia dola in materijal, kirurgi tno predmete. 413
Moderna predtiskarija.
I z delo vami e preoblečenih -rum ov.
A. & E. SKABERNE
LJubljana, Mestni trg 10
specijalno trgovina pletenin, trikotaž in perilo
priporoča svojo veliko zalogo, kakor:
SpOPtnO in vojaško perilo in sicer: nogavice.  gamaŠe, doko-lemce, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz ' iona, cefirja, barnentain flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. r*y Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
Tovarna Čevljev Tržič,Gorenj PETER KOZINA t
sko C2
Breg. LJU3LJANA
nas^
PRODAJA NA CE.BSLO IN DROBNO
Zahtevajte
CENIKE!
Prekupcem
priporoča se izbira in nakup na zalogi
Modepne oblike! Solidni izdelki !
206
LJUBLJilllA
Prešernova ulica štev. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je imela vlog .... K 48,500.000-— Rezervnega zaklada........„   1,330.000-—
Sprejema vtege vsak oshvnik od 8. do 12. ure dopoldne. Hranilnica je po^iiar&e vama in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične
©B1S£S f^r^BlilgtfBgga
Slivovka
tropinove©
brinfetrec
hruševec
„Pelinkovac'*
„Planine"
grenki in sladki
rum konjak
THE
in
99
Vermut vino"
v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri
Posoja na zemljišča fin poslopfa na Kranjskem prod 5 74%, Izven  Kranfske pa proti B%% okrestlm in proti najmanj
odplačevanj« na dolg.
American Shoe
a gospode in dame
SO dosoeli
iz Amerike.
veležganjarna - sadja Ljubljana
poštni predal 10.
Madeby
RfceOoMiras
Boston. Mass. u.s. A*
II
II
posojilnico ljubljanske okolice v Ljubljani. R
r
\ t
\
9
j obrestuje hranilne vloge po čistih
Rezervni zaklad na) X 900.000.
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena leta 1881.
1	4
L	J
	1
L	J
1	1
L	J
1 II	
L	J
	1
64