161. tteullko. V Ljutnjom, i torek. II Julfja 1906. XXXIX. leto. r:hiji vaak dan ivečer, isimsi nedeljo m praanika, tar *arja po posti prejaman aa avatro-ograka daiala aa *a« lato 16 K, aa pal lata 13 K, aa fiatrt lata 6 K 60 h, sa en mesee X K 30 h. Za LJubljano i pošiljanjem na dom aa vaa lat« £4"K, aa pol leta iS K, aa četrt leta 6 K, aa en mesee 8 K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vaa leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa Četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K »0 h. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor znaša poštnina. — Na naročba šx istodobne vpošiljatve naročnine ae ne osira. — Za oznanila aa plačnje od peteroatopne petit-vrate po 12 h, če ae onnanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 8 h, če ae tiaka trikrat ali večkrat — Dopisi naj ae izvole frankovati. — vekapiai ae na vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih aliaah it. 6, in aiaer uredništvo v I. nadatr., apravnifitvo pa v pritličju. — Upravništvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne atvari. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik" Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 89. Pismo iz Hruatske. (Zadoščenje reškega guvernerja. — Nove denuncijacije in intrige. — Naprednjaki proti klerikalizmu.) V Zagrebu, 15. julija. V zadnjem pismu sem javil, kako je našo javnost razburila razžalitev s strani reškega guvernerja, ki v svojem inštalacijskem govoru ni omenil reskih. Hrvatov in ker je na parobrodu „Tatra" bila sneta hrvatska zastava v tistem hipu, ko je guverner stopil na krov. Za to dejanje je bil sicer odgovoren samo predsednik parobrodnega društva „Ungaro-Croate", ki je dal samovoljno sneti zastavo. Nasprotniki naše koalicije so hoteli ta slučaj izrabiti, da bi razbili prijateljske odno-šaje z Madj ari in da bi narod naščuvali proti koaliciji. To je bila zares težka naloga za koalicijo, ali jo je rešila docela srečno. V naši javnosti se v svrho, da se naglasa naše pravo na Reko, neprestano deklamuje, daje Reka Čisto hrvatsko mesto, ki ga pa nam hočejo odvzeti Madjari. Dasi je ogromna večina reškega prebivalstva hrvatskega pokolenja, dasi živi tamkaj mnogo zelo premožnih in vplivnih Hrvatov, vendar je politična veljava Hrvatov na Reki naravnost minimalna. To moramo ža-libog odkrito priznati. V mestnem občinskem svetu sedita samo dva Hrvata in to še taka, kakor Copaitich (kako se že piše!), predsednik nUngaro-Croate", ki je sam kot Hrvat snel na parniku „Tatra" hrvatsko zastavo! Velika krivda samih Hrvatov je torej, da jih more kdorkoli ignorirati. Koalicija je zahtevala zadoščenje, kakršno je v današnjih razmerah mogoče dobiti. Guverner je posetil hrvatsko čitalnico in tamkaj izrecno priznal, da so Hrvati važen faktor v razvoju mesta Reke. In ko se je vozil ob obali hrvatskega Primorja na parniku rTatriu, je dal na istem mestu, kjer se je svojeČasno snela, razobesiti hrvatsko zastavo. Še pred tremi meseci bi ne bilo mogoče doseči takega zadoščenja. Do-sedaj se ni razobešala hrvatska zastava, a sedaj ji je uradno priznana ta pravica. Razume se, da nasprotniki koalicije, ki so pod starim režimom mirno prenašali vsako kršenje zakona, niso s tem zadovoljni, samo da oma-lovažijo delovanje koalicije. * * Do danes še ni izšlo uradno imenovanje nove naše vlade. Potekel je že mesec, odkar je koalicija predložila nove oddelne predstojnike banu, a ban kralju v potrjenje, atopotrjenje še do sedaj ni dospelo z Dunaja. Sedaj je sicer že gotovo, da ne more še morda nastati reakcija in da mora v kratkem slediti imenovanje, ali že to dolgo zavlačevanje je zadosten znak, kako močni so še v dvornih krogih naši sovražniki. To tudi ni čudnega. Domači protivniki zdravega narodnega razvoja so še zelo močni. Ko se je morala stara madjaronska stranka raz-iti, so ostali še živi njeni Člani, od katerih mnogi niso izgubili nade, da bi se morda vendarle na kak način lahko obdržali na površju. Ti ljudje imajo po posredovanju Khuena še močan vpliv na dvoru, a sedaj so prišli na misel — ali se jim je to zapovedalo z Dunaja — da združijo popularno geslo Velike Hrvatske z dunajskim geslom Velike Avstrije in zato so se jeli plaziti v velikohr-vatsko stranko dr. Franka. Da se je res sklenila zarota proti koaliciji, to potrjuje izjava dr. Franka, da ni zadovoljen s sestavo nove vlade, a nezadovoljni so takisto z njo stari Khuenovci, zato so se tudi združili na nov politični program: Velika Hrvatska v Veliki Avstriji. Naravno je, da je to navadni humbug sovražnikov naše narodne svobode, ki hočejo pod plaščem popularnega gesla (Velike Hrvatske) zasledovati svoje osebne cilje in koristi. Dunaj pa morda upa, da bo s pomočjo teh elementov lahko zopet izrabljal, kadar pride do odločilne bitke z Madjari, hrvatski narod v svoje svrhe . . . Evo, s takšnimi sredstvi hočejo nasprotniki novega kurza zasejati največje nezaupanje krone napram koaliciji. Frankovo „Hrvatsko Pravo" je v ponedeljek priobčilo — baje iz Zagreba — vest, da je nedavno tega povabil srbski poslanik na Dunaju dr. Vuic na diner hrvatske delegate. Temu povabilu sta se odzvala dva delegata. Pri tej priliki je dr. Vuić nazdravil kralju Petru kot jugoslovanskemu kralju, dočim se ni niti z besedico spomnil cesarja. Ta denuncijacija se je takoj doslovno sporočila zunanjim velikim Časopisom. S tem se hoče dati v tej dobi spora s Srbijo hrana za nov konflikt, v drugem oziru se pa hoče naše delegate označiti naravnost kot veleizdajnike. Ti „špieli" namreč prav dobro vedo, da se s takimi denuncijacijami najbolj vpliva na dvoru. Poslanik dr. Vuić je takoj dementiral v vseh podrobnostih to vest: on ni občeval s hrvatskimi delegati, ni priredil nobenega dineja, ni imel nobenega govora, nego priredi banket šele ta četrtek ob obletnici izvolitve kralja Petra. Takisto je tudi koalicija demontirala vest- da bi bil kdo izmed njenih članov na dotičnem dineju. Toda „Hrvatsko Pravo" ne miruje in je priobčilo pred par dnevi dopis z Dunaja, v katerem se vnovič zatrjuje, da je res dotična vest istinita. Priob-čujejo se razne „špiceljske" posameznosti, samo da se poveča verjetnost tej brezmiselni denuncijaciji. Že po slogu se pozna pisec. Brez vsakega dvoma je to isti zloglasni „Argus", ki je pred letom priobČeval one denuncijacije o Supilu in baje odkril veliko zaroto z Belgradom. Takrat se je junačil, da bo vse svoje trditve dokazal pred sodiščem. Supilo je tožil „Hrvatsko Pravo", toda do današnjega dne še ni došlo do razprave, ker „Hrvatsko Pravo" z raznimi izgovori neprestano deluje na to, da se obravnava odlaga, ker ve dobro, da ne more prav ničesar dokazati. Ta „Ar-gus" je znan Človek, Pjerotić s pravim imenom, ki si že dlje časa pri raznih prilikah služi na ta način svoj kruh. Ako je treba proti komu kaj priobčiti in odeti to v plašč ta-jinstvene zarote, evo vam takih ljudi ki store za denar vse! Ni tolika sramota za takega in-dividuva, kakor je sramota za list in stranko, ki se poslužujeta takšnega podlega izrodka. * Proti naprednjakom se je razvila, odkar so se organizovali in stopili v javnost s vsestranskim svojim programom, še silnejša agitacija s strani klerikalcev, ki so tudi v koaliciji, t. v hrvatski stranki prava. Najbolj napadajo napredno stranko reakcionarci radi svobodomiselnega šolskega programa in radi temeljnega načela, da se ima cerkev ločiti od države. Seveda se pri tem klerikalci poslužujejo svojega starega orožja, da so namreč naprednjaki brezverci, ki hočejo razrušiti vero in cerkev. Naprednjaki so z volitvijo v Valpovem, kjer je bil izvoljen za poslanca predsednik njihove stranke dr. Iv. L o rk o vi ć, pokazali, da razumejo izborno za svoja načela agitirati med narodom. Ali da pobijeja tudi v onih krogih, ki ne razumejo naprednega programa, klerikalna obrekovanja, je priobčil osrednji odbor hrvatske ljudske napredne stranke v „Pokretu" daljšo izjavo, v kateri tolmači svoje nazore ter vobče naglasa, da se naprednjaki kot politična stranka ne bavijo z verskimi vprašanji in da se radi tega ne morejo ešofirati za kako konfesijo niti proti nji. A Balkanska pisma. Srbija: Narodna skupština. — „Modra knjiga". — Današnji dan. — Stara Srbija in Makedonija: Ne sliši se ničesar. Bel grad, 12. julija. —ut. Verifikacijski odsek je dokončal svoje delo in podnese jutri narodni skupštini svoje izvestje. Mislilo se je, da verifik. odsek proglasi večje število volitev za nepravilno izvršeno in da pozneje tudi narodna skupština akceptira mnenje verifik odseka. Na ta način bi radikalci, ki imajo že sedaj močno večino, mogli pridobiti še nekaj mandatov, ali do tega menda ne pride. Država se ravno sedaj nahaja v zelo kritičnem položaju in je potrebno, da so nasprotja med vlado in njeno večino na eni in med opozicijo na drugi strani čim manjša in zato bo vlada in njena veČina zelo obzirna in se razveljavijo k večjemu dvoje — troje izvolitev in sicer samo tam, kjer so se v istini vršile večje nepravilnosti pri sestavi volilnih imenikov itd. Volitev v Bel-gradu se skoraj gotovo prizna kot pravilna, četudi je bilo dosti nepravilnosti v volilnih imenikih, ki jih pa ni zakrivila vlada, nego samostalci — torej opozicijska stranka — ki imajo občinsko upravo v svojih rokah. Narodna skupština se v tem izrednem zasedanju sploh ne bo pečala z nobenimi važnejšimi vprašanji in ostane skupaj samo še kakih 15 dni. Glavna zadača izrednega skupštinskoga zasedanja je: da se verificirajo volitve, da se izvoli skupštinski bu-reau in da skupština da vladi direktivo, katere naj se drži v carinskem konfliktu z Avstro-Ogrsko. In ravno carinski konflikt z Avstro - Ogrsko bo blažilno vplival na zastrupljene strankarske odnošaje v srbskem parlamentu. Časi so resni in malenkosti morajo stopiti v ozadje, ko preti državi in narodu opasnost od zunaj. Zastopniki naroda v skupštini morajo stati sedaj na popolni višini — in oni se te svoje dolžnosti tudi zavedajo. G. Ljuba Stojanović, bivši ministrski predsednik in voditelj samostalcev je teh dni izjavil, da odobrava držanje sedanje vlade, katero bo njegova stranka moralno podpirala v konfliktu z Avstro-Ogrsko. Izredno zasedanje narodne skupštine se bo torej vršilo v znamenju miru in tolerancije. Vlada bo — četudi ima močno večino — tolerantna na pram opoziciji, a držanje poslednje napram vladi bo prizanesljivo in lojalno. LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Povedali ste resnico, plemič Rain," seje oglasil Krvosrd. „Pridobil sem za našo stvar velikega junaka Krištofa Zlatopoljca. Prišel jez menoj v Kamnik in ko je tu preskrbel kar je bilo treba za svojega očeta, je šel z menoj v Mengeš, takorekoČ v levji brlog, in se zopet vrnil v Kamnik. Danes je obedoval pri očetu Davidu. Tam mi je ponovil, da vstopi v naše vrste, ali rekel je, da šele potem, ko izpolni obljubo, ki jo je storil." „Kakor Gašpar Khisel," se je smejal Bernard Sternberg. rNe," je osorno rekel Krvosrd. r-Vitez Žlatopoljec mi je rekel, da mora poprej izvršiti neko važno delo, predno more vstopiti v naše vrste." „Čudim se, da morete kaj takega verjeti," je ugovarjal trdoglavi Bernard Sternberg. „Meni se zdi, da je Krištof Žlatopoljec eden tistih junakov, ki so storili nebroj hrabrih dejanj tam, kjer jih nihče ni videl in ki iz teh nedokazanih junaštev izvajajo pravico, da smejo potem vse življenje biti strahopetci." Čuvši te besede, je Krištof planil pokonci in se je hotel kar zapoditi med zborovalce. Toda imel se je samega sebe toliko v oblasti, da je takoj premagal svoja čuvstva. Rekel si je, da bi kompromitiral svoj namen maščevati očeta in sestro, če bi zdaj stopil med zborovalce in zato se je zopet vlegel na tla in gledal skozi odprtino na zborovališče. Zapazil je, da ga išče pogled Krvosrda. „Ta ve, da sem vse slišal in ta sluti, koliko sedaj trpim," je mislil Krištof in zavest, da je med zboro-valci vsaj en človek, ki ima o njem boljše mnenje, je pomirjevalno vplivala na njegovo srce. Krvosrd si je štel v dolžnost, da brani Zlatopoljca pred napadi Bernarda Sternberga. „Ne sodite moža, ki ga ne poznate, grof Sternberg," je zaklical Krvosrd. „Recimo, da bi bili vi po kakih posebnih okolnostih prisiljeni, odreči nam svojo pomoč. Kaj bi storili v takem slučaju, če bi vas kdo dolžil strahopetstva ?" „Ko bi mi to rekel v obraz, bi ga na mestu ubil in mu iztrgal jezik; ko bi to rekel za mojim hrbtom, bi mu poslal svojo rokavico in s tem izraz svojega zaničevanja." Trenotek pozneje je priletela pred grofa Bernarda Sternberga rokavica in padla njemu k nogam. Nihče ni zapazil, odkod je priletela ta roko-vica. Vsi zborovalci so se zganili in nekateri plašljivci so se začeli umikati, kakor bi se bil prikazal kak duh med njimi. Vsi pa so se ozirali, odkod naj bi bila priletela ta rokavica in kdo jo je vrgel. Stari David je pobral rokavico in jo natančno ogledal. „To je rokavica Krištofa Zlatopoljca," je vzkliknil presenečen. „Glejte, tu na [zaponi je vrezan grb Zlato-poljcev." Strmenje med zborovalci je bilo splošno in zavladala je med njimi ne-zaupnost. Vsi so mislili, da je med zborovalci kak tajen zaveznik Zlato-poljčev, ki je prinesel seboj Krišto-fovo rokavico, sluteč, da se bo Zlato-poljčev odhod neugodno tolmačil. „Mislim, da je najbolje, Če smatramo to rokavico kot svarilo," je menil stari Pyrso. „Naj je rokavico vrgel kdorkoli, prosim ga, naj molči o tem, kar je čul. Bernard grof Sternberg se je pač prenaglil." „Na vsak način pa sem pripravljen, dati zadoščenje z mečem za to, kar je storil moj jezik. Naj je vrgel rokavico kdorkoli, ve naj, da sem pripravljen sprejeti ta poziv na dvoboj ob vsaki uri." „Danes zvečer," je zadonel otel glas. Vse zborovalce je spreletela zona, kajti tičali so globoko v praznover-stvu tistih časov in trdno verjeli, da posegajo čeznaravne moči pogostoma v življenje ljudi. „Kje?" je vprašal grof Bernard Sternberg. Dasi ga je bila groza, je vendar Čutil, da mora zdaj pokazati svoj pogum. „Tukaj," je bil odgovor. Zdaj so pač vsi spoznali, da prihaja glas od zgoraj. Stari David je bil prvi, ki je stekel proti stopnicam, vodečim v cerkveno rakev, in sledilo mu je več pogumnih mož. Toda vratca so bila zaklenjena. Ker so bile durice lesene, so jih lahko vlomili in stopili so v rakev. Mirno, nepremično, v veličanstvu smrti so sedeli mrliči na svojih mestih. David je pregledal vso rakev. Mrliča se seveda ni dotaknil nobenega. Ker je bil Krištof hitro s kamni zaprl odprtine, ki jih je bil napravil Krvosrd, ni prišel David resnici na sled. Čim dlje je stari mož stikal po rakvi, toliko bolj je bil prepričan, da ima opraviti Bernard Sternberg s čez-naravnimi močmi in toliko večji je postajal njegov strah. Naposled je kar pobegnil iz rakve v jamo. „če nas kdo čuje, naposled ni nobena nesreča," je menil vit. Pyrso. „Kar danes sklenemo, se Čez nekaj dni itak pred cerkvijo razglasi." Možje so prikimali, samo da bi bilo zborovanje čim prej končano, zakaj groza jim je tičala v kosteh in komaj so čakali, da bi mogli oditi. Zaradi tega tudi ni nihče ugovarjal, ko so £yrso in David ter mestni sodnik pojasnili svoje nasvete, kako naj se Kamnik brani proti Nikolaju Ko-lovškemu. Vsi njihovi nasveti so bili naglo in soglasno sprejeti in že je hotel Pyrso zaključiti shod, ko je za besedo prosil Bernard Sternberg. (Dalje prih.) Dolgo ti idilični odnošaji v narodni skupštini ne bodo trajali. Da se le enkrat reši konflikt z Avstro-Ogrsko — pa bomo zopet videli, kako zelo vročekrvni umejo biti srbski narodni poslanci! Ta vročekrvnost sicer ne gre tako daleč, da bi se poslanci med seboj psovali, kakor v proslulem avstrijskem parlamentu, zato se pa zbadajo bolj na fin način, v čemer so Srbi mojstri! Fizijonomija nove narodne skupštine se razlikuje od prejšnje. V prejšnji narodni skupštini je prevladovala kmetska narodna obleka, a v novi se vidi narodne obleke manj. Sicer je še danes narodna skupština pravi kmetski parlament, ali se opaža, da na mesto kmetov prihajajo sedaj v narodno skupštino v vjdno večjem številu trgovci in obrtniki iz provincije. Dosedaj je bila samo ena, otvoritvena skupštinska seja. Poslanci so prišli polnoštevilno, razpoloženje je bilo veselo in poslanci so si medsebojno — dokler so čakali na odhod v cerkev — nagaja'i in se zbadali s tem imenitno, zabavali publiko v splošni galeriji in časnikarje, ki smo do zadnjega kotička zavzeli svoje dve loži. Ko smo se vsi dovolj nasmejali različnim dovtipom, vstane Častitljivi duhovnik, prota Milan Gju-ric, eden najpopularnejših narodnih poslancev, in povabi narodne poslance v cerkev, da pokličejo na pomoč sv. duha, ki naj jim razsveti pamet, da bodo delali samo na korist naroda in države. Ko so se poslanci „spametovani" vrnili iz cerkve, se je konstituiral provizoričen bureau in pri tem so se radikalci in samostalci malo sprli. Po skupštinskem pravilniku postane namreč provizoričen predsednik najstarejši poslanec. In sedaj so radikalci trdili, da je v njihovih vrstah najstarejši poslanec, a samostalci so za nekega svojega poslanca trdili, da je on najstarejši, ker da je že nekaj Čez 70 let star. Končala se je stvar tako, da je postal provizoričen predsednik dotični samo-stalec, kateremu sem ime pozabil. Potem je bil izvoljen verifika-cijski odsek, ki je takoj začel svoje delo, a skupštinske seje so bile odgođene. Verifikacijski odsek je sedaj svoje delo dokončal in jutri bo druga seja nove narodne skupštine. Ker je avstro-ogrski minister zunanjih zadev, grof Goluchowski, fal-zificiral istino v delegacijah in z vračal vso krivdo, da je prišlo med Srbijo in Avstro-Ogrsko do carinske vojne, na Srbijo, čuti se srbska vlada primorano, da izda t. zv. „modro knjigo", v kateri izidejo vse diploma-tične note, ki so bile v zadevi carinskega konflikta izmenjane med srbskim in avstro-ogrskim ministrom „zunanjih zadev". „Modra knjiga" izide v srbskem in francoskem jeziku in se razdeli srbskim narodnim poslancem, srbskemu in tujemu časopisju ter poslanikom tujih držav na srbskem dvoru. Jasno je, da se gospod Golu-chowski ne razveseli srbske „modre knjige". On je hotel na vsak način vriniti Srbiji ničvredne Skodove topove in ker se je sramoval priznati, da se je kot minister ponižal za navadnega agenta neke že napol bankrotirane tovarne, je lagal, da on ne vsiljuje Srbiji teh topov. Goluchow-ski je dobro vedel, da avstro-ogrski industrijalci ne bodo zadovoljni, ako radi ene tovarne, katerih produktov Srbija ne mara, oni ne bodo mogli izvažati svojega blaga v Srbijo in bodo radi tega trpeli ogromno škodo in zato je poljski šlahčič v avstrijski uniformi enostavno falsificiral istino in mistificiral delegacije, industrijalce in javno mnenje. On je izjavil, da je Srbija odklonila avstro-ogrske zahteve, ato je ordinarna laž, ker v oni noti srbske vlade, ki je dala Goluchowskemu povoda, da napove Srbiji ekonomsko vojno, je Srbija izjavila, da akceptira vse avstrijske zahteve, samo v zahtevo, tičočo se nakupa topov, ne more privoliti. Grof Goluchowski, avstro-ogrski minister zunanjih zadev, je torej lagal, ko je izjavil v delegacijah, da je Srbija vse avstrijske zahteve odklonila. Sedaj se v „modri knjigi" natisnejo vse diplomatične note, ki so bile v tej zadevi izmenjane med srbskim in avstro-ogrskim ministrom zunanjih zadev. Na ta način bo svet videl istino, a sprevidel bo svet tudi to, da je v Avstriji v istini vse mogoče, ker v tej državi sme celo minister javno lagati in falsificirati istino — samo da svoje namene doseže! * * Danes je rojstni dan srbskega kralja Petra in Belgrad je v praznični obleki. Zastave vihrajo na vseh hišah, a ulice so živahne in polne ljudi, kakor v največjih praznikih. Poslaniki tujih držav v blestečih gala-oblekah se vozijo s svojimi vojnimi atašeji na dvor k Čestitanju. Belgrad je poln mladih oficirjev, ki so ravnokar dokončali svoje študije in so današnjega dne postali potpo-ruČnici (lajtnanti). Kralj Peter proslavlja letos Četrtič svoj rojstni dan kot kralj Srbije. Malo časa je on še kralj, ali v tem kratkem času si je pridobil popolno zaupanje in ljubezen svojega naroda. On razume svoj položaj ustavnega vladarja in se vede vedno strogo korektno. On ve, la ima v ustavni državi več pravic narod kakor vladar in on te narodne pravice spoštuje. Ne meša se aktivno — kakor sta delala poslednja dva Obreno-vića — v dnevna politična vprašanja, nego prepušča narodu, odgovorni vladi, da ona skl epa, narodna skupština sprejema, a on daje svoj podpis. In zato se v Srbiji ne vodi več politika v dveh nasprotnih smereh, kakor se je še pred nedavnim delalo, ko je vodil dvor svojo posebno politiko, ki se je v svojih temeljih razlikovala od politike, ki bi je hotel voditi narod. Narod vidi, da kralj spoštuje njegovo suverenost in zato so klici: „Živio naš kralj Peter i njegov dom!" ki se slišijo danes po celi Srbiji, iskreni, oni prihajajo iz globine duše naroda, ki je srečen, da je končno prišel čas, ko vlada med kraljem in njim popolna harmonija. Iz Stare Srbije in Macedonije ne prihajajo nobeni glasovi o kakem večjem kretanju čet. To je malo čudno, ker sedaj je revolucijonarna „sezona" in razlagati se da ta Čudna pojava edino s tem, da se že vsem preneumno zdi, pretepati se po ma-cedonskih planinah, ko je vendar jasno, da uspehov ne more imeti nobeno Četovanje, dokler se za revolucijo ne zavzame kaka država, ki ima organizovano vojsko! V ostalem morebiti leži vzrok temu miru nekje drugje in on je morebiti samo navidezen! Čudmi dežela je ta Macedonija! Volilna reforma. Dunaj, IG. julija. Ker ni bilo mogoče doseči kompromisa med Nemci in Italijani glede Tirolske, je volilni odsek prekinil razpravo o tej kro-novini ter pričel razpravljati o Š 1 e-z i j i. Posl. H r u b y je predlagal, naj se iz treh nemških volilnih okrajev napravita le dva, iz dveh Češko-polj-skih pa trije, ali pa se naj sploh število mandatov pomnoži od 15 na 16. — Posl. G 1 a b i n s k i se je predlogom pridružil ter zahteval, naj dobe Poljaki 4 mandate mesto določenih jim treh. Proti sta govorila poslanca Demel in Kaiser. Minister baron Bienerth je prosil odsek, naj ostane pri vladnem načrtu, ki določa za Šlezijo 15 mandatov, katero število je popolnoma zadostno z ozirom na število prebivalstva, davke in analfabete. Tudi razdelitev mandatov med tri narodnosti se mu zdi pravična, ker jih dobe od 15 mandatov Nemci devet, cehi in Poljaki pa po tri, dočim so imeli dosedaj od 12 mandatov Nemci deset, Čehi in Poljaki pa po 1 mandat. Pri glasovanju je pa bil sprejet vladni načrt. — Prihodnja seja bo jutri, in sicer se bo nadaljevala razprava o Tirolski ako se dožene kompromis, sicer pride na vrsto Češka. Ogrsko-hrvatski drž. zbor. B u d a p e š t a, 16. julija. Zbornica je nadaljevala podrobno debato o proračunu. Posl. Polit (Srb) je svaril pred vmešavanjem države v versko avtonomijo, ker s cerkvijo in šolo ne sme imeti politika nič opraviti. Jezikovna enotnost ni v interesu Ogrske. V Avstriji radi vidijo tako prizadevanje, ker na ta način ne postane Ogrska nikoli samostalna neodvisna država. Govornik je zahteval, naj se skliče srbski cerkveni zbor ter se izvedejo narodnostni zakoni. Proračun za naučno ministrstvo je odklonil med splošnim odobravanjem nemadžarskih poslancev. — Naučni minister grof Aponyi je izjavil, da je bila Ogrska vedno zvezni Člen med vzhodom in zahodom ter je imela nalogo, zapadno kulturo braniti zoper napade iz orijenta, pri čemer rad priznava, da so se tudi nemadžarske narodnosti na Ogrskem požrtvovalno udeleževale teh bojev. Ogrska je najstarejša (?) centralizovana država v Evropi. Narodnosti se morejo individualno in kulturno razvijati (?), toda le, ako se čutijo ogrske državljane. Narodnosti morajo priti do prepričanja, da Ogrska ni (?) konglomerat raznih plemen. Potem se je dovolila subvencija južno - ogrskemu „kulturnemu" društvu (ki ima namen pomad-žarovanja). Koncem seje je predložil ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e zakonski načrt za podaljšanje budget-nega provizorija do konca meseca avgusta. Carinska vojna s Srbijo. Belgrad, 16. julija. „Štampa" izjavlja da zahteve glede dobave topov ni stavila avstrijska vlada, temuč jo je poslanik baron C z i k a u n samovoljno pristavil v noto. V diplo-matičnih krogih se to zanika ter smatra vest za inspiracijo grofa Goluchov-skega, ki hoče vsled zahteve Ogrske opustiti pogoj glede topov ter žrtvovati barona Czikauna. — Srbsko ministrstvo notranjih zadev namerava izdati modro knjigo o carinski vojni z Avstrijo, kjer priobči note obeh vlad v tej zadevi. Iz Srbije. Belgrad, 16. julija. Dosedanji konzul v Prištini dr. Spalaj kovic je imenovan za načelnika bosanske propagande v ministrstvu zunanjih zadev. Tozadevna sekcija dobi več denarnih sredstev, da razvije živahnejšo agitacijo. — Opozicija je sklenila, da v vseh važnejših zadevah začne z obstrukcijo proti vladi. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 16. julija. Vsled najnovejših atentatov je car popolnoma spremenil svoje nazore ter je za pridržanje sedanjega ministrstva in za razpust dume, ako se pokaže potreba. Moskva, 16. julija. Kozaki so priredili shod, h kateremu je prišlo 87 delegatov raznih polkov in pododdelkov. Shod je sklenil izvoliti komisijo, ki naj preišče vse zlorabe, ki so jih zakrivili Častniki. Nadalje je bila sprejeta resolucija v kateri se zavzemajo kozaki za narodove pravic e ter zahtevajo vse državljanske svoboščine. Resolucija se je poslala dumi. Vojna v Srednji Ameriki. London, 16. julija. Močne gua-temalske čete so udrle v Honduras in San Salvador. V obeh deželah se bijejo ljuti boji. Preteceno soboto je sansalvadorska armada zgrabila gua-temalsko pri Platanarju. Guatemalci so izgubili 2000 mož. Tovarišem ablturijentom! Stojite pred najvažnejšim korakom svojega življenja, izvolitvijo svojega poklica. Komur le količkaj pripuščajo gmotne razmere, bo gotovo nadaljeval svoje Študije na univerzi ali pa tehniki. Dokler Slovenci nimamo vseučilišča v Ljubljani, pač mora slovenski dijak na tuje visoke Šole; vendar izvolitev vseučiliščnega mesta bi dandanes slovenskemu di-jaštvu ne imela delati preglavic. Bilo bi zaničevanje samega sebe, če bi slovenski dijak še nadalje obiskoval nemške visoke šole, kjer mu nacijo-nalni šovinizem nemških kolegov, kakor tudi profesorjev le ovira svoboden raz vi tek. Naravno je torej, da začenja slovensko dijaštvo pohajati vedno v večjem številu češke visoke šole v Pragi. Le v prijaznem slovanskem mestu se more slovenski dijak vsestransko svobodno razvijati, le tu se mu nudi priložnost, seznanjati se s češkimi kulturnimi težnjami in proučavati delovanje čeških narodno-obrambnih društev, kar potem lahko porabi v korist svojemu narodu, čehi nam pač morajo biti vzor narodnega in gospodarskega razvoja. Pa tudi drugi razlogi govore za Prago, če bodo slovenski dijaki dosledno začeli zahajati v slovansko Prago, se vlada ne bo več dolgo obotavljala, dati nam lastno univerzo. Sploh bi se pa moralo marsikako nepotrebno nemško vseučilišče zapreti, če bi Slovani začeli obiskovati le slovanske univerze. VobČe znano je, da razpolagajo češke visoke šole z izbornimi učnimi močmi, ki se lahko merijo z nemškimi. To velja posebno o češki tehniki. Pred vsem bi bilo priporočati pravnikom, tehnikom in medicincem, da pridejo v Prago. Tudi filozofom se bo olajšalo studiranje v Pragi s tem, da se morda že prihodnje leto ustanovi stolica za jugoslovanske jezike, tako, da bodo mogli slovenski filozofi delati izpit iz svojega materinega jezika. Življenje v Pragi* ni dražje kot drugod, prej še ceneje. Tudi imamo tu podporno društvo za slovenske visokošolce in poleg tega dajejo Slovencem podpore tudi nekatera češka društva. Telovadbe v „Sokolu" se lahko udeleže manj premožni tovariši zastonj. ČeŠčina do sedaj še nobenemu Slovencu ni delala posebnih težkoč; za par mesecev se pri dobri volji vsak lahko toliko navadi, da popolnoma razume predavanju. Vabim Vas torej, tovariši, v našo sredo, v zlato slovansko Prago! Natančnejša pojasnila dajejo sledeči tovariši: J. Goljevšček, prav. Sežana, Primorsko. J. Pavlin, teh. Trebrije, Dolenjsko. S. Toplak, med. Bren-gova pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, Spodnje Štajersko. V. M. Zalar, fil. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26. Odbor slovenskega akademičnega društva „Adrija" v Pragi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. julija. — Zopet Shod. Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke sklicuje na petek, dne 20. julija ob l/29 uri zvečer javen shod v dvorano „Mestnega doma". Dnevni red: Razprava o obravnavah in sklepih državnozborskega odseka za volilno reformo, tičočih se Koroške, Štajerske in Kranjske. Govorila bodeta gospoda dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller. — Na vrhuncu nesramnosti. Kako brezstidno goljufa „Slovenec" svoje lastne pristaše in javno mnenje, in kako nesramno se upa, pačiti resnico, za to je podal v sobotnem Članku imeniten dokaz. V tem Članku piše „Slovenec": „Najhujsa rana je Koroška. Vse je bilo zoper. Tu smo najbolj prikrajšani. Zato se je pa posrečilo v odseku priboriti vsaj sedmi mandat za Štajersko. To je bil velik diplomati-čen uspeh. Nemci se grozovito jeze na dr. Šusteršiča in nemški poslanci se niso mogli dovolj pritoževati nad njegovo nasilnostjo in delavnostjo, ker je bil vsem za petami, od ministrskega predsednika tja do zadnjega zaspanega poslanca in je toliko Časa silil in govoril vanje, da je spravil skup večino za sedmi štajerski mandat. Kako lahko bi mu bilo, da bi .bil pridobil naši stranki še en mandat na Kranjskem! Ves odsek bi bil z malimi izjemami glasoval zanj brez ugovora. A on je imel pred oČmi koristi obmejnih Slovencev in je prodrl, dasi z največjo težavo. To je uspeh, za katerega mu mora biti hvaležen vsak odkritosrčen Slovenec. Tako neumin napadi, kakor so bili dr. Trillerjevi na dr. Šusteršiča in na dr. Ploja, odlete proč, kakor lesene pšice od jeklenega oklepa." Torej Šusteršič je šel v ogenj za 7. štajerski mandat. SusterŠiČ je toliko časa silil in govoril, da je spravil skup veČino za 7. štajerski mandat, Šusteršič bi bil lahko vzel kot kompenzacijo za kočevski mandat nov mandat na Kranjskem, pa ga ni maral, ker je imel pred očmi koristi obmejnih Slovencev ! T o presega že vse meje, to je že vrhunec nesramnosti. Poglejmo vendar, kaj je dr. Šusteršič sam povedal o tej stvari v volilnem odseku. nNeue Freie Presse" poroča iz odseka o volilni reformi dne 12. julija: Abg. Dr. SusterŠiČ erklart, er habe nicht nur gegeniiber dem Abg. Wastian, sondern auch gegeniiber an-deren Herren von der deutschen Volks-partei, auch gegeniiber seinen eige-nen Gesinnungsgenossen, auch gegeniiber den Czechen, gleich anfangs, al s das erstemal die Idee der Kompen-sierung mit einem Krainer Mandat, auftauchte, nie ein Hehl daraus ge-macht, dass er personlich fiir eine Kompensierung in Krain ware, dass ihm personlich eine solche Kompensierung in Krain, \vo das Gottscheer Mandat hergegeben werde, durchaus richtig erscheine. Aber alle anwesen-den Klubobmanner wissen sehr gut, dass ihr Wille und ihre Meinuiif allein wohl oft, aber nicht immer massgebend sind. Ich konstatiere, sagt Redner, dass ich allen den Herren sofort zugleich auch gesagt habe, da.-s die Situation, dass die Stromung, die offentliche Meinung bei uns, die Erregung unter den steirischen und Karntner Slovenen eine derartige ist, dass wir deshalb — ich contre coeur — unmoglich auf eine Kompensierung in Krain eingehen konnen, infolge-dessen die Kompensierung des Gottscheer Mandats nur ausserhalb Krains sein kann, weil es nicht anders mug-lich ist. Ich bin mit meiner Privat-meinung vollkommen allein. Die Situation ist so, ich bedaure es, ich h&tte gerne eine andere, aber sie ist bo, wie ich sie dargestellt habe. Die ganze Bevolkerung, die ganze offentliche Meinung und mein ganzer Klub ste-hen auf dem Standpunkte, dass die Kompensation nur in Kiirnten oder Steiermark moglich ist. Meine Privat-meinungen aber sind nicht massgebend." Prosimo čitatelje naj primerjajo, kar je govoril dr. Šusteršič sam,s tem, karpiše „Slovenec1* in videli bodo, kako klerikalci varajo javno mnenje in svoje lastne čitatelje in naročnike. — „Slovenec" in Koroška. V sobotni številki „Slovenca" je v članku „Tedenski pregled" čitati: „Laž: „Nar o do ve" o izdaji je pobil dr. Šusteršičev govor v odseku, ki gaje „Slovenec" objavil v četrtek, in kijev njem jasno dokazal, da Korošci niso opravičeni zahtevati svojega mandata. — Primorska prodana. »Edinost" je doslej samo zabeležila dejstvo, da so slovenski in hrvatski poslane' izvzemši GabršČka darovali Itali-janom dva mandata na Primorskem, darovali, ne da bi bili dobili zato kako kompenzacij Čisto stvarnemu poročilu dostavlja „Edinost" : „Glede naših poslani v moramo izključiti tako misel, ker oni poznajo le predobro zavratnost naših narodnih nasprotnikov. In Če premišljujemo, kako je vendar vse to prišlo in kako je moglo priti, si ne vemo dati druzega tolmačenja, nego tega, da se je vršil najsilneji pritisk od strani onih modrih državnikov in krmiteljev države, ki tistim znanim „višim ozirom" žrtvujejo vse in še najraje zadovoljnost slovanskih državljanov na jugu, ki zadovoljno gledajo tiste nenaravne vnanje zveze, če tudi pri tem v notranjem delu države pokajo srca in se krčijo pesti. Ali zapomnijo naj si ti modri državniki, da je še vedno in ostane resničen tisti rek: Kar danes sejels to boš žel prej ali slej!!" — Tržaški Slovenci so imeli v nedeljo shod, na katerem so sklenili res olucijo, ki so jo odposlali brzojavnim potom ministru za železnice ifl primorskim slovenskim poslancem profesorju Spinčiću, drju. Gregorčiču in Oskarju GabršČeku in ki se glasi: „Javni shod, zbran dne 15. julija t. 1. pri sv. Ivanu, z ogorčenjem protest u j epro ti krivičnemu žaljenju slovenskega naroda, storjenemu s tem, daje na postajah sv. Ivan, Rocol in Trst, slovenski jezik popolnoma izključen na napisih, da-si je v sv. Ivanu HT Dalje v prilogi. "VI in Ricolu prebivalstvo po pretežni veČini slovensko in d a - s i je slovenski jezik deželni jezik v tržaški občini, ter poživlja železniško ministrstvo odločno in v zadnje, da nemudoma odpravi to očito krivico, ker sicer pade nanje odgovornost za vse posledice." — Domišljavi kranjski Nemci. Vodstvo nemške strankine organizacije na Kranjskem je poslalo poslancu "VTastianu pismeno zahvalo, ker se je tako krepko zavzel za kočevski mandat. V pismu se naivni dijak TVastian prav nesramno farba o položaju kočevskega nemštva. Dokazujejo mu, da je v okraju 17.000 Nemcev in 14.000 Slovencev/da je tudi kmetsko prebivalstvo prepojeno z'nacijonalnim duhom ter se vsled tega ni treba bati, da bi se v doglednem času v tem razmerju kaj spremenilo. Ljudje, ki so to pisali ^astianu, ali razmer v Kočevju prav nič ne poznajo, ali pa so ga vedoma nalagali. Resnica je, da KoČevci ra-pidno izginjajo, ker se jih Čimdalje več izseljuje. O pravi narodni zavesti pri njih ni sledu, posebno izven mesta ne, temuč poslušajo hujskanje meščanov in Auerspergovih uslužbencev le, ako jim to nese materialnih koristi, za hrbtom pa jim zbijajo šale v svoji nerazumljivi mešanici. Edina resnica v pismu je le, da „vojvoda kočevski", knez Auersperg, po svojih uslužbencih odločno pospešuje nemštvo, in ako bi tega mogotca ne bilo, skopnelo bi kočevsko nemštvo liki sneg na solncu. Ako dobe KoČevci res mandat, bo to pravzaprav Auerspergov, dokler ne pride — v slovenske roke, kar je le vprašanje časa. Vrhunec nesramnosti pa je, ako vodstvo kranjskih Nemcev kliče v boj proti sedmemu mandatu na Štajerskem. Nemškim ježem bo treba energično dokazati, da se grejejo v tuji luknji, a naj nikar ne sanjajo, da si prisvoje domovinsko pravico. — Sorska afera. Preiskovalni sodnik dr. Foerster je šel danes v Soro, da zasliši na licu mesta tistih 63 prič, katerih zaslišanje je pri obravnavi v tej zadevi izvojeval zagovornik dr. Konrad V o dušek. Preiskovalni sodnik bo zasliševal priče v Sori danes, jutri in najbrže še v petek. — Netopirji na Gorenjskem. Ob vsakoletnem šolskem sklepu se prične gonja za škofove zavode in od vseh strani zganjajo duhovniki učence v Št. Vid. Mi bi se končno na tako agitacijo ne ozirali, če bi se držala mej dostojnosti in olike. Navadno se pa pojavlja pri tem manevru umazanost in le prerado tudi slabo prikrita želja, škodovati drugim zavodom, pred vsem pa kranjski gimnaziji, katero pohajajo dijaki premožnih Gorenjcev. To nelepo nalogo izvršujejo s posebno vnemo klerikalni profesorji kranjske gimnazije. Zadnji „Domoljub" je v četrtek, torej ravno ob času sprejemnih izpitov, ponatisnil pred tremi tedni izišli Članek iz „Slovenca", v katerem je hotela propalica izliti gnojnico svoje nečedne duše na profesorje naprednega mišljenja. To sračje zma-šilo se je h j telo podložiti meščanskim krogom, dočim je dobro znano, da si kranjski meščan, odkrit in pošten kakor je, s takim natolcevanjem ne oskruni rok, in da odločno obsoja napad na priljubljene profesorje, ki, sami domačini in ožji rojaki, skrbe za duševni in gmotni prospeh dija-štva, kakor se je to pokazalo zlasti pri zadnji veselici v prid dijaški kuhinji, h kateri so složno prispevali vsi sloji raznega mišljenja, izvzemši jato klerikalnih profesorjev, ki so ta dan morali na božjo pot. Omenjeni napad je imel prozoren namen, odvrniti pozornost občinstva od slavnega pedagoga s palico prof. R e m i c a, ki so mu dijaški krogi v „Omladini" krepko posvetili zaradi natrganih krvavih ušes, in ki na osnovane in povsem resnične trditve niti odgovoriti ni mogel. Kakor umeva ta moderni Pe-stalozzi vzgojo v šoli, tako jo izvaja tudi v svoji družini: svojo lastno ženo je pretepal s pasjim bičem, katerega mu je posodil njegov lepo zaliti kolega, ki si v potu svojega obraza brezuspešno išče petično ja-rico, in je pri tem doživel že marsi- kako tragikomično storijo, ki bi bila hvaležna snov kratkočasni nekoliko modernizirani novelici o klerikalnem lisjaku in liberalnih tisočakih. Podjetni, v svojih uspehih ne ravno srečni ženi to vanjski kandidat, je vr-hutega obširen plagiator in s posebno spretnostjo pod lastno firmo presaja proizvode tujega duha na domače klerikalne znanstvene livade. Če bi hoteli vračati šilo za ognjilo, bi se lahko razkrila še pikantna zgodbica iz pogosto obiskovane božje poti med Kropo in Radovljico. Vsi ti klerikalni bratci uganjajo zdaj svoje burke s protialkoholskim gibanjem, Če tudi ve ves Kranj, kakšni veseli tiči so bili pri kozarcih, ko so v fidelni bratovščini z ošabnimi in neošabnimi duhovnimi posodami imeli svoj kratek Čas, o katerem bi se dala očitati še marsikaka silueta. Naj torej klerikalni kozlički ne bodejo preveč, drugače jih znamo še nekoliko potrkati. — Jesenice — Hrušica. Čuje se, da namerava tovarniško gasilno društvo s Save in Javornika, ter 100 uniformiranih rudokopačev (knapov), katerih pa družba še 20 pravih nima več, ker so rudokopi zaprti in opuščeni, nastopiti pri otvoritvi železniške proge Jesenice-Gorica-Trst dne 19. t. m. na Jesenicah s hrastovimi vejicami na Čepicah. Občinstvo na Jesenicah in Hrušici je grozno razburjeno radi tega, ko bi se to res na naši slovenski zemlji zgodilo, kar bi bilo naravnost javno izzivanje slovenskega ljudstva na slovenski zemlji. Poživljamo torej slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, da nemudoma postavnim potom to prepreči, ker drugače se mogoče pripete kake nepričakovane nerednosti, ali pa še celo demonstracije, kajti ljudstvo je zaradi tega skrajno razburjeno. Odločno zahtevamo, da se pri slavnostni otvoritvi železnice dne 19. t. m. pokaže v naši občini popolnoma samo-slovenski značaj. Večina Jeseničanov in Hru-š č a n o v. — Župnik Zdolšek je obljubil onemu, ki mu dokaže, da je molil na prižnici za srečen izid volitve v IV. kuriji in očital učiteljstvu brezver-stvo, 1000 kron nagrade. To je objavil v „Slovencu". Zakaj? Zdolšek dobro ve, da tega njegove ovciee ne bodo čitale, ker ne dobe „Slovenca" v roke. Zakaj pa te številke ni nosil okrog po hišah, kakor je to že njegova navada, kadar „Slovenec" napada kakega naprednjaka? V „Slov. Gospodarju" naj razpiše to nagrado. Mi ostanemo pri svoji trditvi in še enkrat poudarjamo, da nimamo na Štajerskem tako fanatičnega duhovnika, ki bi tako sovražil učiteljstvo, kakor ga sovraži župnik Zdolšek. Dokaz temu je, da se niti ne razume s sedanjim začasnim voditeljem, ki je njegov sorodnik. — Notarski izpit za poslovanje v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku je napravil pri tržaškem višjem sodišču g. Vladimir Senca r, notarski kandidat v Trstu. — Izvrsten list, ki vse kar najhitreje poroča, je „Slovenec". Brzojavko, ki jo je župan Hribar poslal goriškim Slovencem, smo že v nedeljo zj u t r a j čitali v „S o č iu ; „Slovenecu jo je prinesel kot izvirno brzojavko v ponedeljek zvečer, dasi je ležala „Soča" tedaj že 36 ur v Ljubljani. — Nov ustanovnik „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev". „Trgovsko-obrtna zadruga" v Gor i ci je naklonila „Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev" 300 kron kot ustanovnino. Društveni odbor se tem potom naj-iskrenejše zahvaljuje slavnemu ravnateljstvu „Trgovske obrtne zadruge" na tem plemenitem činu ter izreka nado, da bi požrtvovalno goriško zadrugo posnemali še drugi slovenski denarni zavodi, ki vedo ceniti važnost in pomen „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev". Pripomnimo, da je „Trgovsko-obrtna zadruga" v Gorici prvi izvenkranjski denarni zavod, ki je postal ustanovnik našega društva in plačal višjo ustanovnino, kakor je določena v pravnih! — Zrelostni izpiti na I. državni gimnaziji v LJubljani, ki so se zaključili 13. t. m., so imeli ta-le jako dober izid: izprašanih je bilo v dveh oddelkih 54 abiturijentov; izmed teh jih je izpit prestalo 47, med temi 11 z odliko, ponavljahu izpit iz enega predmeta jih je dobilo 6 (med njimi 1 zunanji). Zrelostno izpričevalo se je vročilo sledečim: Iz A-od-delka : A r k o Ivan, Božič Florijan, Dolenec Ivan, Dolinšek Gustav, F a be r Ernest, Gala Miha, G o g o 1 a Ivan, H a u f f e n Karel, Jenko Emil, Knez Alfonz, K ob al Alojzij, Kor-šič Josip, Krajne Josip, MaŠič Stanko (z odliko), P u c s k o Rudolf (z odliko), Saj ovi e Rudolf, I. Sc hoppl pl. Sonnwaldenski, S e u n i g Valdemar, Š1 a j p a h Ignac, Trampuš Fran (z odliko). Iz B-od-delka: Andolšek Ivan (z odliko), D e r n i č Fran, D r e Š a r Ivan, Hladnik Fran, Kanduč Fran, Lenarčič Pavel, Logar Fran, Lun der Alojzij (z odliko), Majerle Ivan, MilaČ Ivan, Mu c Viljem, N as t ran Fran (z odliko) Oberman Nikolaj, Pavlin Ciril (z odliko), Pesjak Fran, P i n t a r Ivan (z odliko), P1 e -ško Albin, Poljanec Ivan (z odliko), Romih Božidar, Rupnik Karel, SenekoviS Miroslav (z odliko), Šile Jakob, Šubic Milan, Tavčar Josip (z odliko), Tomažič Ivan. — Izvestje dri. višje realke v LJubljani. V izvestju priobčuje prof. Miroslav Juvančič zanimivo razpravo „Uber Galizismen in Le-ssings kritisehen Schriften". Realko je obiskavalo 558 dijakov, med temi je bilo 2 9 0 Slovencev, 246 Nemcev, 19 Italijanov, 2 Čeha in 1 Hrvat. Po veri je bilo 540 rimskih katolikov, 16 Židov, 11 protestantov m 1 pravoslaven. Med dijaki jih je bilo 205, ki so bili rojeni v Ljubljani in okolici, 188 jih je bilo s Kranjskega, 48 s Štajerskega, 43 s Primorskega, 17 s Koroškega 23 iz ostalih avstr. pokrajin, 2 iz Hrvatske, 7 iz Ogrske, 5 iz Bosne, ostali so pa bili iz inozemstva. Odliko je dobilo 25 učencev, I red 285, H. red 102, IH red 42, 102 učenca pa imata ponavljalni izpit. Šolnine so dijaki plačali v obeh tečajih 22.020 K. Štipendistov je bilo 24. — K zrelostnemu izpitu se je zglasilo 41 sedmošolcev in 3 ekster-nisti. Od teh jih je maturo napravilo samo — 16! — €• kr. umetno-obrtna strokovna ŠOla V LJubljani je izdala poročilo o šolskem letu 1905 06. Iz njega posnemamo: Na šoli je bil zimski kurz za stavbne obrtnike, dnevna šola za obdelavanje lesa, dnevna šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska Šola za mojstre in pomočnike ter javna risarska šola za deklice. Učiteljski zbor je obstojal iz ravnatelja, 9 profesorjev in učiteljev, 4 učiteljic, 4 delovodij in 8 pomožnih učiteljev. Število vstopivŠih obiskovalcev je bilo 285, koncem leta jih je pa ostalo še 248. Klasifikacija rednih učencev in učenk je pokazala povoljen uspeh pri 91 učencih in 21 učenkah, nepovo-ljen pri 5 učencih in 2 učenkah, ponavljalni izpit imajo 4 učenci, od-hodno izpričevalo je dobilo 22 učencev in 6 učenk. Po jeziku je bilo 177 Slovencev, 25 Nemcev, 1 Hrvat in 1 Čeh. Prihodnje šolsko leto se prične 20. septembra t. L, za zimski kurz za stavbne obrtnike pa 3. novembra. — Šešarkov večer. Kakor smo nedavno poročali, priredi ljubljanski „Sokol" svojemu dolgoletnemu društvenemu upravitelju, ko se ta umika iz javnosti v zasluženi pokoj, v četrtek zvečer na vrtu „Narodnega doma" časten večer. Posamnih zaslug g. Šešarka nam ni treba pojasnjevati, toda pripomniti moramo pa, da so odbori, katerim je omenjeni kot društveni upravitelj stal ob strani, imeli v njem ob svojih društvenih priredbah svojo glavno oporo in da je Šešarkova dolgoletna praksa in vestnost mnogo pripomogla do celotne točnosti prireditev. Bil je z eno besedo desna roka društev, v katerih je kot upravitelj sodeloval. Mož stopa v 75 letu svoje starosti v zasluženi pokoj. Dolžnost vsakega, kateri je poznal in pozna Šešarka, je, da se njemu na čast prirejenega večera, pri katerem je obljubilo svoje sodelovanje slavno pevsko društvo „Slavec" in igra polnoštevilna društvena godba, gotovo udeleži. Sokoli naj pridejo po možnosti v kroju. — „Olasbena Matica11. Ker odbor pregleduje račune „ Glasbene Matice" vsled smrti blagajnika, se naprošajo vsi oni, ki imajo tiijatve napram društvu, da tekom 3 dnij vpoš-ljejo odboru kontokorentni izvleček. Odbor. — Na letošnji razstavi na c. kr. akademiji umetnosti v Pragi so bili odlikovani Štirje Jugoslovani, in sicer Slovenec Ivan Žab o ta, Hrvata Radivoj Krainer in Vi-lim Muha ter Srb iz Bosne Pero P op o vi 6. — Slovenec na šahevem turnirju. V Norimberku se prične 23. t. m. Šahov turnir, ki se ga morejo udeležiti samo priznani mojstri. Tekmovanja pri tem turnirju, ki bo eden najlepših, se udeleži tudi Slovenec Milan Vidmar iz Ljubljane. Vidmar je star komaj 21 let, a je že znan šah o v emu svetu in je še prejel več daril. — Izid volitev pri občnem zboru šentjakebsko-trnovske moško podružnice sv. Cirila In Metodu v LJubljani dne 16. julija t. 1. je bil kakor sledi: Prvomestnik gosp. dr. Fran Papež, odvetnik; namestnik g. Vinko Vizjak, deželni računski svetnik; blagajnik gosp. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik ; zapisnikar g. Josip Pichler, ces. kr. okrajni tajnik; zastopnik k veliki skupščini g. Makso Bradaška, c. kr. računski asistent; pregledovalca računov gosp. Jernej Kilar, c. kr. računski revident in g. Jernej Banov ec, trgovec. — „Slovensko-nemška meja na Štajerskem". Ta opis, ki je izhajal lani v naših podlistkih ter izšel pozneje ponatisnjen v posebni knjižici, je začel izhajati sedaj v hrvaškem prevodu v podlistkih „Naših Pravic" v Varaždinu. Knjižico je prevedel g. Milan Band v Zagrebu. Kakor znano, je lastnik tednika „Naše Pravice" varaždinski odvetnik dr. Pero Magdić, ki je ravno s priobče-vanjem omenjenega spisa pokazal, kako je treba dejansko gojiti narodno vzajemnost ob meji. — Izlet na Črnoprst v Bohinju priredi „Slovensko planinsko društvo" v nedeljo, dne 2 2. t. m. Odhod iz Ljubljane dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne ali pa ob 10. uri zvečer. Sestanek izletnikov iz Ljubljane in Gorenjske, kakor tudi onih iz Soške doline in drugih krajev na vrhu Črne prsti zjutraj od 8. do 9. ure, v Orožnovi koči pa od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Povrat poljuben. Ker je v Orožnovi koči le malo prostora za prenočevanje, se priporoča onim, ki pridejo pred večerom v Boh. Bistrico, da tam prenoće. — Jugoslovansko akad. društvo „Sloga" gospodom abiturijen-tom. Hočemo Vas s temi vrsticami samo opozoriti, da ni posebno praktično, ako si izbirate samo take stroke, kjer je ali malo upa na bodočnost, ali pa ga ni nič. Mogoče bo vendar kdo v sebi začutil potrebo, da se odloČi za rudarski stan. Stan ni lahak, ker iz vsakega kota preti nevarnost, toda širen svet je odprt rudarju in ako Čutiš jekleno voljo v sebi: tvoja je bodočnost! Pred vsem nekaj nasvetov glede študija! Znano je morda, da ste v Avstriji dve montanistični visoki šoli, ena v Pribramu, druga v Ljubnem. „Sloga" odločno svetuje, da se vsi Jugoslovani centralizujejo v Ljubnem. Ne svetujemo to le radi tega, ker je v Ljubnem sedež našega društva, veliko bolj še radi naučnih obzirov. Daleč po širnem svetu slovi ljubenska montanistiČna visoka šola, dočim je politika, naučen program, postopanje profesorjev krivo, da pri-bramska počasi hira. Najboljši dokaz, da je temu tako je frekvenca slušateljev v Ljubnem okolo 300, v Pribramu okolo 70. Študij je strogo tehničen izvzemši nekatere naravoslovne predmete, kakor mineralogijo, geologijo, palaeontologijo i t. d., traja štiri leta za one, ki ne reflektiraj o na državno službo, sicer pet let s tremi državnimi skušnjami. One gospode &bituri-jente, ki so položili zrelostni izpit na gimnaziji opozarjamo na eleskuptivo (Darstellende Geometrie), ker dela predmet težkoče, nadalje je naša dolžnost omeniti, da je risanja veliko, ter da se ne ocenjuje le pravilna izvedba marveč tudi estetika risa. To glede Študija. — Življenje v Ljubnem ni drago ne ceno. Prvo leto reflektirati na ustanovo je težko, pač pa lahko vsakdo pristopi k podpornem društvu, ki daje vsakemu potrebnemu že prvo leto mesečno podporo. Razume se, da je socijalno življenje na ultranem-ških tleh jako žalostno in ravno to dejstvo je provzroČilo, da je jugoslo-venska omladina čutila v sebi ~eljo po svojem ognjišču, da seje vzbudila v naših srcih želja po skupnem delovanju. „Sloga" je komaj leto staro društvo. Kakor pravi že ime društva, smo si složni podali roke, ker v slogi je moč. Glavni smoter društva je, da olajša jugoslovanskemu akademiku življenje i v gmotnem i v duševnem oziru. Nadaljna naloga društva je, da deluje na temeljiti strokovni izobrazbi svojih Članov in jim nudi vse pripomočke k tej izobrazbi. Skrajni čas je, da se razmere na vseh rudnikih po jugu spremenijo v naš prid ker doslej dolgo časa že nosijo tujci kapital iz sorodnih nam dežel. Obširnejše podatke glede študija in društva daje podpisani predsednik, njegov naslov je Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3. Nikogar nočemo siliti, da se posveti učni stroki, za vsakega pa, ki se odloči svojevoljno ima „Sloga" odprte duri, vsakega hočemo z radostnim sroem sprejeti v svojo sredo in skušali mu bomo na vsak mogočen način olajšati življenje, dokler se ne privadi otlemu jeku kladiva in večni noči v rudniku. Za društvo. — M i-ljutin Jenko t. Č. predsednik, Aneteo Ručan t. Č. tajnik. — Samomor. V vodo je skočil 601etni gostilničar in posestnik Ivan Cel ar iz Predoselj pri Kranju. Celar se je usmrtil, ker je bil soudeležen na uboju, o katerem smo zadnjič poročali. — Smrtni sunek s kopitom. 211etnega Franca Kosa iz Daljnega Vrha pri Novem mestu je konj s kopitom tako sunil v trebuh, da so mu čreva izstopila in da je Čez dva dni umrl. — Strela je udarila v gospodarsko poslopje Ivana PeČauerja v Poljanah pri Toplicah in je uničila z raznimi stroji vred, da je škode 14.000 kron. Zavarovalnina znaša komaj četrtino. Skoraj bi bila pogorela vsa vas, da niso ognja o pravem času omejili. — Ogenj je upepelil Jožefu Martin čiču v Doleh pri Šmarjeti hišo, hlev in svinjak. — Na mestni višji realki v Idriji, ki je imela v preteklem šolskem letu pripravljalni razred in 5 realčnih razredov, je bilo 202 dijakov. Iz Idrije in okolice jih je bilo 126, sicer s Kranjskega 30, s Primorskega 39, z drugih krajev 7. Razen enega Nemca so bili vsi dijaki Slovenci. UČni uspeh je bil povoljen, dobilo je 6 dijakov izpričevalo I reda z odliko 152 I reda, 32 II reda, HI reda 4, ponavljalni izpit ima 8 dijakov. Izmed neobveznih predmetov se je poučevalo samo petje in sicer se ga je udeleževalo 80 učencev. Ustanovo sta imela le dva dijaka v skupnem znesku 386 K. Poleg ravnatelja je na zavodu poučevalo še 5 pravih učiteljev in 4 namestni učitelji. Knjižnici, učiteljska in dijaška sta se zdatno pomnožili, ravno tako so razne zbirke bogato založene. Šolsko izvestje, ki je izdalo ravnateljstvo in založila idrijska občina obsega sledeča znanstvena sestavka: „Nekaj fizikalnih poizkusov", spisal prof. Julij Nardin in „UČni načrt za telovadbo na realkah„ preložil telo v. učitelj Ivan Bajželj. — Na novi železniški progi Trst-Jesenice se prične osebni in tovorni promet dne 23. t. m. — Telovadno društvo „Sokol'' v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 22. julija t. 1. izlet v Šmartno pri Litiji z naslednji sporedom: 1. Ženska telovadba, a) proste vaje, b) igre. 2. Moška telovadba, a) proste vaje za izlet v Zagreb, b) orodna telovadba z enkratno menjavo, c) skupine na orodju, d) skupine vseh. Začetek telovadbe ob 4. uri popoldan. Po telovadbi prosta zabava, pri kateri svira si. rudniška godba. Vstopnina 40 v za osebo. Odhod iz Zagorja ob 11. uri 30 min. dopoldan s poštnim vlakom. — Umrl je v Celju 431etni bivši glavarstveni kancelist Fran Janežič, zaveden slovenski mož. — V Podplatu pri Rogaški Slatini je umrl vpokojeni nadučitelj in poštar Fr. K u p n i k , znan daleč po Spod. Štajerskem. — Na kolodvoru na Zidanem mostu se je našla listnica z vsebino 13 K 17 v. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri g. Zdravku Krajncu v Škofji Loki. — Akad. fer. društvo „Bodoč-nost" ima 21. t. m. v Ptuju („Narodni dom") svoj VI. redni letni občni zbor z običajnim sporedom. Začetek ob 3. uri popoldan. Zvečer je domača zabava v „Čitalnici". — Najnovejša „rabuzada". Iz Šaleške doline: Škalski kaplan — tudi vam že dobro znani Rabuza — je kaj predrzen možicelj. Pripoveduje se tu med ljudstvom, da je ta po-kvečen maziljen možic — že vna-njost njegova je pravi proti tip današnjih katoliških reformatorjev! — nedavno tega, prišedši v škalskega nadučitelja stanovanje, brskal po razpoloženi knjigi, najbrže kakem — leksikonu. Kmalu na to pa je v Šoli otrokom pravil: „Vaš učitelj ima doma knjigo, ki ima na eni strani pisane platnice, na drugi pa polno nagih figur, moških in — ženskih." Tablo! — Samo ob sebi se ume, da so otroci to koj raportirali svojim staršem in drugim. Zdaj pa kurzirajo daleč na okob* o tem najrazličnejše govorice. Tako postopajo naši katoliški vzgojitelji in „voditelji" dobrega našega naroda! Kjer le morejo, hujskajo narod naš proti šoli in zavednemu našemu učiteljstvu. Le poglejte, kakšno gonjo so uprizorili v Celju tamošnji klerikalci — duhovni in posvetni — proti vsemu slovenskemu učiteljstvu dobro znanemu nadučitelj u A. Gradišniku in njemu podrejenim zavednim učiteljem na okoliški deški šoli. A njihovega „ tovariša", tudi v naši dolini dobro znanega sebiČ-neža Levstika, pa klerikalna banda v deveta nebesa povzdiguje, ker trobi v njih rog. Mogoče je škalski Rabuza jemal pri Levstiku „lekcije", ker le-ta — to je tudi tukaj znano — raje po privatnih hišah „instruira" in javno čez kolege — pa tudi koleginje — zabavlja, nego pa bi storil povsem S70J0 dolžnost tam, kjer bi jo moral, t.j. v šoli. — §§ — — Radi nesrečne ljubezni se je hotel s samokresom ustreliti na Pragerskem knjigovodja Kociper. Ker ga je pa v usodepolnem trenutku prijel krČ, je sicer sprožil, a se niti ra- nil ni. Kociper zdaj že zopet opravlja službo. — Samostanska vzgoja. V Cmureku je bila obsojena Šolska sestra Ana Jarnian v 50 K globe, oziroma 5 dni zapora, ker je neko 9-letno učenko v kleti tako pretepla, da je bila še mesec dni potem vsa lisasta po životu. — Ker ni mogel dihati radi srčne napake, si je hotel opomoČi 70-letni Juri Marko iz Zgornje sv. Kun-gote pri Mariboru s tem, da si je z britvijo zarezal na več mestih vrat, a ne smrtnonevarno. Sčasoma se mu je pa tako shujšalo, da je moral v mariborsko bolnico, kjer je umrl. — Otvoritev ljudskih potovalnih knjižnic na Koroškem. V nedeljo 22. t. m. se otvori v Rožeku na Koroškem ljudska potovalna knjižnica, katero so zbrali letošnji narod-no-zavedni slovenski abiturijentje I. drž. gimnazije v Ljubljani. Isii dan bo tudi otvoritev Št. Jakobske ljudske knjižnice, katero so istotako ustanovili dijaki. Otvoritev obeh knjižnic bo združena z narodno veseli-c o, ki se vrši popoldan v Št, Jakobu in na katero je vabljen vsak slovenski rodoljub, posebno je želeti, da se udeleže prireditve v obilnem številu slovenski srednješolci. Danes je tako-rekoč dolžnost vsacega zavednega Slovenca, da gre obiskat koroške brate in jih navduševat za nadaljni narodni boj. Najlepša prilika za to se nudi vsakemu prihodnjo nedeljo. Kajti veselica se vrši v prekrasni Rožni dolini, za katero se bije ravno sedaj srdit boj in katero proglašajo Nemci že za svojo last. Zagotovljeno je, da se udeleži otvoritvene veselice mnogo slovenskega koroškega ljudstva, razen tega mnogo Slo vancev iz Beljaka in Celovca ter odposlanstva nekaterih koroških društev. Ljubljanski udelež-niki se odpeljemo v nedeljo ob 1 4 1 h zjutraj z južnega kolodvora ter izstopimo na Jesenicah, odkoder pelje krasna pot čez Rovte v Rožno dolino. Vsakdo dobrodošel! — Utopljenca so našli v torek v Soči pri Gorici. Spoznali so v njem mizarskega pomočnika^ E d-varda Andlovica iz Šturij. Utonil je pri kopanju 29. pr. m. — V Št. Petru na Krasu je včeraj umrl po dolgi, mučni bolezni trgovec in posestnik Ivan Spilar v 80. letu svoje starosti. N. v m. p.! — Krvav boj s tatom. Na Na-brežini se je doslej neznan tat plazil okoli čuvajnice železniškega čuvaja Matevža Pleterška. Ko ga je Pleter-šek vprašal, kaj išče pri njem, napadel ga je neznanec s srpom in dvajsetkrat zabodel in urezal ž njim, da je Pleterškovo življenje v nevarnosti. Ker je Pleteršek napadalca s ključem do krvi na glavi ranil, ga bode orož-niŠtvo gotovo izsledilo. — Ljubezniva prenočevalca. Natakarju Dominiku V i a 1 i j u v Trstu sta dva prenočevalca, ki sta z njim stanovala v isti hiši, odnesla vrednostnih stvari za več nego 500 kron in izginila. — Letošnji slovenski abiturijentje s puljske gimnazije so: Anton I r g o i i č, Henrik I r g o 1 i č, Anton Lončar in Peter Žiža. Henrik Irgolič je tisti, o katerem so nemški listi lagali, da je zaradi proti -avstrijskih demonstracij izključen iz vseh avstrijskih gimnazij. — Smrt vsled komarjevega pika. V P ulj u je pičil komar stotnika Andreja pl. Slivnika, ki vsled zastrupljen j a krvi umrl. — Poskusen samomor. Zaradi ljubavnih razmer si je z britvijo prereza! žile poročnik Rihard Stenta na Reki. O pravem času so ga Še našli, vendar je njegov položaj zaradi velike izgube krvi jako opasen. — Voda vdrla v rudnik. V Ivancu na Hrvatskem je 14. t. m. bila silna po vodenj, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Vsled povodnji je voda vdrla v ondotni rudnik. Osem oseb pogrešajo. Če jih rešijo, je jako negotovo. — Oostilničarko zabodel. V Sarajevu sta se v neki gostilni stepla dva gosta in se obdelavala z noži. Gostilničp.rka Gardović je skočila med nju, da bi ju razdružila, a eden izmed njih jo je zabodel, da se je zgrudila in bila na mestu mrtva. — Panorama - kosmorama na Dvornem trgu pod „Narodno kavarno". Finis coronat opus! smo vzkliknili, ko smo si ogledali tateden-sko serijo kot zadnjo v sedanji sezoni. Tako lepih slik še ni bilo izlepa v tej panorami. Španska se ravno tako more imenovati solnčna, kakor se zove Italija. Sicer so pa Španci brumni ljudje, ki skrbe za svojo dušo, za svoje hiše pa nič. Zato vidimo le njihove cerkve polne krasote in veličastnosti, dočim so njihove hiše dosti na slabšem nego one ljubljanskih predmestij. Tudi za svojega kralja so sezidali prekrasno palačo in kraljici Izabeli uredili spalnico, da gotovo dobro v nji spi. Da Španec tudi redovnikom privošči vse udobnosti, vidimo na samostanu, ki je podoben najrazkošnejši palači. Da pa pri tem klerikalni Španec ne more živeti brez bitk z biki, je umevno in par slik nam to jasno potrjuje. Sicer pa vidimo v tej seriji vse polno naravnih krasot, zato si jo gotovo vsakdo ogleda. S to serijo se zaključi, kakor omenjeno, ta sezona in se prihodnja otvori meseca septembra. — Kmetska posojilnica bo še letos zidala na svojem posestvu na Dunajski cesti dve trinadstropni hiši. Ena bo stala na vogalu na Dunajsko cesto, druga na nasprotnem vogalu tik sodišča. — Nesreča. Včeraj popoldne je prišla v Kolodvorskih ulicah pod voz hlapca Alojzija Jarca 831etna branj evka Marija Jarčeva, kateri je kolo zlomilo desno roko in nogo in je tudi na glavi zadobila močne poškodbe. Poškodovanko so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Tatvina. Francetu Celiju je bila pri delu na progi južne železnice ukradena srebrna remontoar ura z verižico, vredna 30 K. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Črnogorcev, 30 Hrvatov in 4 Slovenci. V Heb je šlo 40 Hrvatov. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur . V službo se sprejmejo: 2 poslovodja špecerijske stroke, 1 knjigovodja, 1 kontorist, 4 pomočniki mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 1 potnik za Kranjsko in Primorsko. Službe iščejo: 1 poslovodja, 1 kore-spondent, 1 kontorist, G pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 8 pomočnikov mešane in železninske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 prodajalki, 1 blagajniČarka, b' kontoristinj. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v restavracije pri rLevu" (Marije Terezije cesta) društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Današnjemu listu je priložena 3. številka ^Slovenskega Tehnika". • Najnovejše novice. Štrajk s stradanjem so pričeli v Vajcnu štirje socialistični kaznjenci, ker jim ravnatelj ni dovolil dopisovati v socialistične časopise. — Vnuka bivšega burskega predsednika, Štefana K r ti -gerja, so v Londonu zaprli, ker je obdolžen umora na nekem Angležu. — Verska blaznost. V Bekešu je neka 151etna deklica ustrelila svojo spečo mater. Pri sodišču je izjavila, da je storila zločin po naročilu sv. Antona. — Mladi samomorilci. V Tarnopolu sta se medsebojno ustrelila dva dijaka 6. gimnazijskega razreda, ker sta dobila slabo izpričevalo. Književnost — „Slovenski Trgovski Vest- nik" ima v Št. 7 naslednjo vsebino: 1. Ustanovni občni zbor ^Slovenskega trgovskega društva" v Celju. 2. Tobačne zaloge in trafike. 3. O pridob-nini od podjetij, zavezanih javnemu dajanju računov. 4. Raznoterosti. 5. Književnost. 6. Društvene vesti. 7. Oglasi. — Nova železnica s Koroškega skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. Kratek opis železnice v tehničnem in turističnem oziru. Spisal Maks Klodič vitez Sabladoski. S slikami in zemljevidom. Izdalo in založilo „Slovensko planinsko dr uš t v o" v Ljubljani 1906. — Ta zanimiva razprava je bila priobčena v ^Planinskem Vest-niku". Ponatis je zelo popolnjen v stvarnem in jezikovnem oziru. Pri dejani zemljevid je načrtal sam pisatelj vitez Klodič, državni inženir pri zgradbi nove železnice Knjižico prodaja odbor ^Slovenskega planinskega društva" in uredništvo „P 1 a ninskega Vestnika" v Ljubljani. Cena 60 vin., po poŠti 5 vin. več. Prepričani smo, da bo slovensko občinstvo pridno segalo po ti velezani-mivi brošurici! Izpred sodišča. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Tolovaj stvo na Mirni. V fari Mirni divja že dlje časa nestrpen političen boj. Ta boj se je izdatno poostril od tistega Časa, odkar se je ustanovilo v Mirni sami „Katoliško izobraževalno društvo". Lepa je misel ustanavljati izobraževalna društva, ali ta misel ni samo lepa, marveč tudi nevarna in pogubonosna za cele kraje in dežele, ako se to izobraževanje ljudstva postavi le na enestransko strogo politično stališče. Naravnost vnebovpijočih krivic, storjenih nad ljudstvom, pa so krivi tisti, ki na taki podlagi ustvarjenemu društvu naravnost ali umetno vcepljajo verski značaj in z njim vred pri nas neizogibno podlo sovraštvo do svojega bližnjega kot političnega nasprotnika. Gorenjec, zlasti pa Not-ranjec sta mu v tem oziru veliko naprej. Tam ljudstvo že od zdavna preje politično dozoreva, bodi si pri ti ali oni stranki. In vendar kakor nas poučujete sorska afera na Gorenjskem in knežaška afera na Notranjskem, ljudstvo tudi tod preskoči meje civilizacije, ako ravna in postopa kot politična stranka nahuj-skana po brezvestnih duhovskih kolovodjih. V tem oziru ima duhovnik pri nas prenevaren vpliv na ljudsko maso, in žalostno je za duhovnika, ki to moč svojega vpliva namesto izrablja vzgojevalno, le zlorablja v fanatično sovraštvo in v hujskanje vzbujajoč ogenj. Naše ljudstvo potrebuje pred vsem splošne naobrazbe duha in blage, plemenite vzgoje srca. To pa se iz strogo enostranskega političnega stališča ne more in ne bo moglo nikdar doseči. Nastopno sledi sicer v celoti pa v kratkih obrisih začrtana slika sen-začne obravnave o tolovajstvu na Mirni. Žrtev tega katoliškega tolo-vajstva je bil Avguštin Travnikar, 45 let star, posestnik v Zabrdu pri Mirni. Travnikar čita poleg klerikalnih listov tudi „Slovenski Narod". Zahaja z drugimi kot katoličan v cerkev, kot človek s svobodno voljo včasih tudi v hišo g. Šmalca. Le ta pa je znan kot liberalec! To je ob kratkem vsa zgodovina njegove pregrehe, zaradi katere je moral revež prestati krvavo pot političnega — mučenika. Anton Vidmar, šele 18 let star, pa že zvita butica, po njegovih dejanjih soditi tudi surovina, je versko-poli-tičen fanatik, po vrh vseh teh vi lin pa tudi laže, kakor bi „drukal". Morda zato so ga postavili kot vzor katoličana za Častno mesto knjižničarja v katoliškem izobraževalnem dr uš t v u. Njegova kompanjona, ki nočeta ali ne smeta biti več društvenika, sta 27 let stari Jakob Možina in 21 let stari Jakob Kosem, oba hlapca v Mirni! Ta Častna trojica je imela Travni-karja zaradi „Naroda" že dlje Časa na „piki." Takrat, taKO se je Vidmar že davno preje bahal „bo veliko pijače, ko bomo naučili Travnikarja, kako se „Slov. Narod" bere." In res v noči 5. aprila so mu dali ti trije inštruktorji precej drastično poučno in poulično lekcijo. Travnikar je bil tisti večer v gostilni pri Kastelcu in se ob času, ko sta bila tudi Vidmar in Možina navzoča, pomenkoval s starim Možinom, (ni nič v sorodu z obtoženim Možinom) glede cerkvenega stola. Bagatelna stvar, ki ni sla nikomur nič mar. Z Vidmarjem in Možino sploh ni bil nikdar v kaki dotiki, dasiravno se od te strani hoče lažnjivo trditi, da sta se (Travnikar in Vidmar) že tukaj „preštirala" zaradi „Naroda." Vidmar torej ni bil prav nič užaljen po Travnikarju in tudi ne zaradi njega razburjen. In to je veleznačilno za našo razpravo. Vidi se, da se je tem fantinom sovraštvo do Travnikarja skoraj gotovo od druge strani vcepilo, da so bili ti hudodelci le nekak mehanizem v rokah tistih, katere najbolj zbada in šegače, da Travnikar „Narod" čita. Če pa to ne bi bilo resnično in je Vidmar sam „na svojo roko delal", bi bilo to dejstvo še bolj značilno za skrajno surovost in podivjanost knjižničarja kat. izobraževalnega društva. Vidmar in Možina sta šla pred Trav-nikarjem iz gostilne. Za njima sta še sla stari Možina in Travnikar domu okrog 10. ure po noči. Ko prideta na vogel pri zadnji hiši, zastavita jima obtoženca pot; stari Možina se je prestrašil in vprašal: „Vi pojdite naprej ali nazaj, vam nič nočemo." Nato je šel stari Možina nazaj, ter prepustil Travnikarja samega svoji usodi. Tudi lep znak krščanske ljubezni do bližnjega, če prijatelj zapusti svojega prijatelja v nesreči. Travnikar je torej ostal sam. Poznal je mlajšega Možino, Vidmarja pa ne. Napadalca stopita pred Travnikarja in ko bi trenil, že je ta občutil dva silovita udarca; enega Čez glavo, enega čez koleno. Zločinca sta imela neko stvar v rokah. Kaj ? Tega napadeni ni razločil. Tako tolovajsko napadeni se je zgrudil v trenotno omotico, ter se pri tem oklenil z rokama lesene ograje pri cesti. Ko se je z omamice prebudil, je čutil, kako ga je „ta mali" (Vidmar) trgal s silo stran; ker se je Travnikar krčevito držal ograje, prelomil se je naposled „remelj", na kar sta Travnikarja oba vrgla na cesto, ga tam obdelavala in vlačila po cestnem prabu do blišnje kovačnice. In krščanski ljudje v Mirni so ves ta prizor opazovali, ali nikogar ni bilo, da bi bil storil, če ne krščansko, vsaj človeško dolžnost in prišel Travnikarju na pomoč. Tu se pač jasno vidijo sadovi naukov božjih namestnikov, ki imajo ljudstvo v svojih rokah. Pač! Nekdo se je ohra-bril in poizkusil svojo rešilno pomoč — toda možje — junaki iz Mirne, čujte! ta nekdo je bila — ženska. Travnikar je zadobil pri prvem napadu: a) težko telesno poškodbo na glavi, b) napadalec mu je s težkim topim orodjem prebil in zlomil nogo pod kolenom in sicer „ piščalko" in „golenico". Ko je Travnikar pri kovačnici ležal na tleh sta napadalca uvidela, da sta za nadaljevanje tolovajstva „preŠvoh" in šla sta klicat hlapca Kosma. Le ta je že spal. Oba junaka sta ga spravila z obljubo na „veliko pijačo" pokonci. Kosem je vzel neko trdo stvar (žilavko?) seboj in ko so prišli na lice mesta, je Travnikarju „pomagal". Kosem sam prizna, da mu jih je ka-cih 25 „prismolil". Kod je padalo, na to Kosem ni gledal. Travnikar je vpil po tleh: „Pomagaj mi vsaj Ti Kristus (pri tem se je namreč ozrl na Kristovo soho, tam v obližju visečo) saj jaz te nisem še zapustil. Pomagaj mi Križani, da me ne bodo ubili!" . . . Križani je resno doli zrl, pomagal pa ni. Travnikarja so zlikovci naprej pretepali, suvali in mu v obraz pljuvali. To je bil drugi akt te žaloigre iz življenja našega „dobrega ljudstva". Tretji akt je ta dva le še presegal. Dejali so namreč Travnikarju pas okoli vratu, ga potem zadrgnili, nakar sta ga dva vlekla vsak za en konec stran od ceste proti neki njivi, kamor so ga čez nasip kamenja „položili", po naše rečeno „vrgli". Travnikar se je med to križevo potjo onesvestil od prestanih bolečin in vsled s pasom zadrgnjenega vratu. Tam na njivi se je vršil 4 akt muČeniškega trpljenja zaradi „Naroda". Med suvanjem in pretepanjem, mu je Vidmar grozil: -Če ne boš pustil „Naroda" in Šmalca, te bom ubil." Nato mu je katoliški junak krepko v obraz pljunil. — Travnikar je svoje tolovaje milo prosil, naj ga puste pri življenju, naj se vsaj njegovih otročičev usmilijo, ki bodo potem brez očeta. Proti 11. uri so morali nekaj katoliški tolovaji sumljivega začutiti, kajti pobrali so jo z lica mesta svojega katoliškega delovanja in pustili reveža samega ležati na njivi. Po polnoči pa so prišli zopet nazaj ,,inšpi-cirat", in imeli so še eno pomoč seboj. Eden je rekel: „Fantje, veste ta le se ne hlini, jih je fejst dobil pod noge." Pristopili so k njemu in Možina se zareži: ,,tu ne boš ležal, alo domu!" Travnikar seveda ni mogel vstati, nakar je bil Kosem tako ,,prijazen" in ga vlekel do brvi. Tukaj so ga prijeli in nesli, oziroma vlekli čez brv. Med tem je Travnikar toliko prišel k sebi, da jih, prosil, naj ga spuste, da gre sam Čez brv. Možina pa se zopet zadere nad njim: „Tukaj moraš v vodo skočiti, ali te bomo pa mi vrgli noter, če se ne odpove š, da ne boš veČ bral „Naroda" in ne več hodil k Šmalcu". Tako nagroženi je vendar srečno prilazil onkraj brvi Tu je bil zadnji akt. Spet so ga pretepali in suvali, za vsakim udarcem so se čule besede: „al boš še bral „Narod" a a!" Potem jih je ves objokan zopet prosil, naj ga vendar puste pri življenju, „vsaj sem že dosti prestal nocoj, pretepali, suvali ste me, pij u v ali v m e, u s m ili t e se ve n d a r m o j e žene in otročičev, naj gre eden po ženo, da me spravi domov." Ponujal je vsakemu krono za pot, a katoliški tolovaji so zahtevali po 5 goldinarjev. — Se le proti jutru je prišel čuvaj, neka ženska in 2 domača fanta; le ti so prinesli „pare", na katerih so Travnikarja zanesli domu. — Tako dejanje samo ob kratkih obrisih. Zanimive izpovedbe prič in vcepilo kakor tudi še nekaj drugih stvari priobčimo svo-ječasno. Omenjamo še, da sta hudodelca Vidmar in Možina dobila po 10 mesecev. — Kosem pa le 14 dni. To je veliko premila kazen. Ali so to sploh ljudje, ki tako počenjajo in ki to mirno gledajo? Ne, to niso ljudje, to so beštije, če človek čita to poročilo, bi skoro obžaloval, da za delikte surovosti ni več telesne kazni. Kaj pa zaleže taki zveri če 10 mesecev v zaporu lenobo pase. Nič. Še smeje se. V ostalem pa priporočamo poslancem, naj pri prvi priliki v državnem zboru opozore vso avstrijsko javnost na ta sad škofovega in farškega, hujskanja na Kranjskem. Telefonska m ufcojavna porodio. Dunaj 17. julija. Poslanska zbornica je danes izvršila čin, ka kršen še doslej ni zabeležen v ana lih avstrijskega parlamenta. Zbor niča je namreč razvelja vila mandate štirih po slancov v narodno gospodarskem odseku, ker so ti poslanci izostali od treh odsekovih sej. Razveljavljeni so mandati tehle poslancev: vit Vuko ića, Hohenberga, Pi chuljakain kn er/a S a p i e h e Zbornica je sprejela trgovinsko pogodbo s Švico Nato je raz pravljala o nujnih predlogih glede pr dp re prebivalcem, trpečim vsled vremenskih nezgod. Sedaj govori žeiezniški minister dr. Der-schatta. Seja še traja. Pri-hodnja seja še ni določena. Dunaj, 17. julija. Vlada se danes ves dan pogaja z raznimi strankami v zadevi volilne reforme. Dopoldne so imeli nemški poslanci s Češkega konferenco, na kateri so sklenili odkloniti propozicije drja. Kramah. Dunaj, 17. julija. Proračunski odsek je danes razpravljal o zakonskem načrtu, tičočem se k o n g r u e. Vlada je prvotne predloge nekoliko spremenila: Uvedla je petletnico po 100 K, ostale določbe so pa ostale v zakonskem načrtu neizpremenjene. Belgr d 17 julija. Za pred sednika srbske skupščine je bil izvoren stari radikalecAca Sta-noje vi ć. ki je že opetovano zavzemal to častno mesto. Skup ščini sta predloženi dve interpelaciji o carinskem ko n fl k tu z Avstrijo Petrograd 17. julija. Car je sankcijoniral zakon, ki sta ga sprejela gosudarstvena dama in drž svet, da se da vladi na razpolago 15 milijonov rubljev za podporo bednemu prebivalstvu. To je prvi carjev konsti-tucijonalni akt. Potrograd 17. julija Car Nikolaj je ukazal 7. rezervnemu konjeniškemu polku odvzeti polkovni prapor. Nižžni Novgorod 17. julija. Velikanski p^žar, ki je divjal 6 ur, je uničil 275 poslopij. Zgorelo je več trgovskih^ skladišč ia armenska cerkev Škode je več milijonov. Berolin 17. julija. Na železniški progi Koblenc - Trier so ne znani storilci nameravali izvršiti atentat na brzovlak, ki je vozil v Trier, mis'eč, da ž njim potuje veliki knez Vladimir. Veliki knez je po naključju za to zvedel in je vsled tega potoval v Pariz z drugim vlakom Atentat na brzovlak je pa preprečil s svojo paz-nostjo neki železniški čuvaj VVashington 17 julija. Republiki San Salvador inGua te mala ste se obrnili na Združene ameriške države, da bi posredovale o konfl ktu med njima Poslano.*) „Slovencu11 v odgovor. Poročevalec vSlovencev" je čutil potrebo, obregniti se tudi ob moj<> osebo — oči vidno radi mojega članka „K volilni reformi na Koroškem" — Češ, da so me poslali (kdo ?) na Koroško delovat v „Narodoveni" smislu, kakor bodo baje tudi dr. Mullerja. Pred vsem moram konstatirati, da me ni nihče „poslala na Koroško. Ako pa sem napisal kot pošten Slovenec za „Narod", ki se vsaj zdaj, edini večji list na Kranjskem resno in odločno poteza za nad vse opravičene zahteve koroških Slovencev — Članek, ki ni po volji „Slovencu" in načelniku „S. L. S.", je to povsem umljivo. Kajti nepobitna resnica je, da so bili koroški Slovenci, katere se je tako nečloveško ostudno razmesarilo, od „S. L. S.", oziroma od njenega načelnika izdani in izročeni smrti že za ministrovanja Grautschevega. O tem ne dvomi veČina koroške posvetne in duhovne inteligence. Pa tudi o tem ni dvoma, da bi odločilni slovenski poslanci, ako bi le imeli kaj resne volje — vsaj toliko kakor Italijan Bartoli! — pomagati koroškim Slovencem ter tako rešiti najlepšo slovensko posest, lahko izvo-jevali Korošcem drugi, oziroma en mandat, ki bi bil edino vreden takozvane „kompenzacije", Čeprav še vedno sramotne za Slovence . . . Sicer pa je že dr. Triller namignil načelniku „S. L. S.", naj ga isti toži pred sodiščem — ker ga (dr. T-a) ne ščiti poslaniška imuniteta — radi javne izjave glede izdajstva koroških Slovencev, ako se ne boji dokaza resnice . . . Živela pravična, splošna in naoijonalno enaka volilna pravica. V Celovcu, 15. julija 1906. _ Dr. Jos. C. Oblak. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa s ikon. Svila za neveste 0d 85 kr. do gld. 11 35 per meter v vseh parvah. Franko in že ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se posije 8 prvo pošto. Tovarim za wvllo jlriinrljerK. fturleh. 3 27-6 f strjeno tn tekoče belo in nesno. Oobi so Dov3c>d. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 15. julija 1906. Malolbeai papirji. 4*2°/« majska renta. . . . 42°/0 srebrna renta . . . 4»/« avstr. kronska renta. . 4: j „ zlata „ . . 40 n ogrska kronska renta . 4 „ zlata „ 4 oosojilo dež. Kranjske 4 posojilo mesta Spljet 41/„ ■ Zadar 41 * „ bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4»6 češka dež. banka k. o. 4° 0 . „ ž. O. 41„° 0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4- , pest. kom. k. o. z 10° , pr...... 450zast. pisma Innerst. hranilnice..... 41 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 41 „°, obl. češke ind. banke 4 , prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3: o prior. juž. žel. kup. Vi1/-. 4l sc 0 avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860", . . . , od 1. 1S64 . . . . 9 tizske ...... zem. kred. I. emisije II 9 odrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turške...... Sasilika srečke . . . Kreditne » . . . Inomoške 9 • . • Krakovske „ . . . Ljubljanske „ • • • Avstr. rdeč. križa „ . . . Ogr. „ » . • • • M.'- 0, 8 0 Denar J 9960 99-55i 9Q-70l 117 85! 95 051 113 40; 99-15! 10050 99 70 100 50 9950 100-85 10010 105 30 10020 100 — 100 — 100--10050 99 90 99-50 320 50 100 35 219 — 279 50 155 65 286 — 286 50 258 — 97*~ 16320 2220 464— 79'-85-66-49 10 30-10 58-75 -51540 Blago 99 80 9975 99 90 118 05 9525 113 60 10015 10160 100 70 101 50 100 30 101 85 101-10 106-30 106 70 10020 100 40 101--101-50 100-322 50 101 35 222_ 281 50 167-65 293 — 293-50 266 103--164 20 24 20 474 — 8.--92 — 61 50 5110 32-15 63-8f -525 40 Rudolfove 9 . 1 Salcburške , • • Dunajske kom. . . . Delnice. južne železnice..... 166 50 167 50 Državne železnice. . . . 673*- 674 — Avstr.-ogrske bančne deln.. 1685 — 1695 — Avstr. kreditne banke . . 667 50 668 50 Osrske „ * • • 805 — 8'6 — Živnostenske „ . . 242 — 243 — Premogokop v Mostu (Brux) 679 — 683 — Alpinske montan .... 672 50 57350 Praške žel. ind. dr. . . . 2734-- 2744*— Rima-Muranyi..... 669-— 671 — Trboveljske prem. družbe . 268— 269 50 Avstr. orožne tovr. družbe 586 — 590 — Češke sladkorne družbe . 130— 135'— Valute. C. kr. cekin...... "'34 H-39 20 franki 1909 J*13 20 marke....... 2347 2354 Sovereigns....... 23-96 2404 Marke........ 117-40 117 60 Laški bankovci..... 9&'&& 9&"7& Rublji........ 26125 252- Dolarji........ 4'84| 6*— Žitne cene v Budimpešti. Dne 16. julija 1906. Termin* Pšenica za oktober . . za 50 kg K 7-54 Rž , oktober . . , 60 » » 642 Koruza 9 julij ... m 50 , „ 617 , maj za 1. 1907 » 50 , , 532 Oves „ oktober . „ 50 „ . 655 Efektiv. 5 ceneje. Meteorcioglčno poročilo. Viitaa n»d morjem 06-3 Srednji sracni tlak 786.0 mm _ Čas = opazo-Tanja Stanje barometra ▼ mm Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 16. J9. 7378 18-6 brezvetrno jaano 17. 7. »j. 7398 165 bL jvzhod del. oblač. » |2. pop. i 739 4 26 5 al. jug jasno Srednia TČerajšnJa temperatura: 18 9°, nor-male: 19 8°. — Padavina ▼ mm 0 0 Učenca poštenih staršev sprejme takoj v trgo vino s Špecerijskim, železninskim in mešanim blagom ter z delikatesa m i Štefan Lapajne v Idriji. 2591-1 Sprejem* e» varovanja človeškega ftiv 'jenja po uairasnovrBtnejaih kombina cijab pod tako ugodnimi pogoji, kc nobeha droga amvarovamica. ZUst; je ugodno aavarovanje aa doživetje in smrt ■ imanjflnjoAunj ae wp*Mu "•ak flUo trna po preteka petin m do dividende. pravico *v z ak ■ » m *^ a *Be>. ^ b ; £x - ;> a n h%»•* x & .. Rek. fondi: 34 788.637-76 Z. Izplačan« odškodnina In kapltall)a: 87,176.383-75 t Pc velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s ob I ale>vAaialae • uarodeo opravo« S- 81 v m potMtdla daje »reiliti aiaiotop o Mumijami, 4***, p\***ikm eo v naiišnni hi# •#o>w« im varaj o poslopja m premičnine proti >o2arnun fikodam po najnižjih oenafc Škode oen)nje takoj in naiktnantneje Oživa najboljši ulove e, koder poelnje >o volja je iz Čistega dobiCka iadatn« .odpore v narodne m obcnoaonatn« nam* ne. Zahvala. Za mnogobrojne izraze srčnega sočutja povodom prerane izgube našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda RUDOLFA JESENKA kakor tudi za častno spremstvo nepozabnega ranjkega k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem cenjenim prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, 16. julija 1906. 2583 Žalujoči ostali. Učenca z dobrimi izpričevali in iz poštene meščanske rodbine sprejme takoj trgo vina z mešanim blagom 2588 1 M. ELSjSER v Litiji. Sprejme se takoj trgovsko izobražen, vojaščine prost mlad mož ki mora biti popolnoma zmožen slovenščine in nemščine v govora in pisavi ter zoati stenografirati. 2581 1 Naslov pove uprav. ..Slov. Nar." Pozor, kolarji! Dobro idoča kolarska obrt brez konkurence, se vsled družinskih razmer takoj proda na Jesenicah Št. 30 na Gorenjskem. 2585—1 bi poučeval slikanje in risanje črez velike počitnice za stanovanje s celo oskrbo ali naslikal dva portreta ali kaj drugega primernega. Ponadbe na upravništvo „Slov. Naroda". 2584 Miwk restavraci a. V sredo, 18. julija 1.1. ob lepem vremenu na vrtu, ob slabem vremenu pa v notranjih prostorih n Velika trgovina z manufakturnim, špecerijskim in železnim blagom, v cvetočem stanju, se takoj proda. Ponudbe na upravništvo nSlev. Naroda". 2586 1 DuflGS vojaški u srand Začetek ob 8- uri. Vstopnina 20. kr. Pfl7nrl Velika Anska slavnost 1 U/iUI . se prijavi v dnevnikih. Hi visokopritlična, s petimi stanovanji in velikim obdelanim vrtom, dobro se obre-stnjoča, na jako lepem prostoru, pripravna tudi za gostilno ali kak drugi obrt, četrt ure od Ljubljane, se zaradi odpotovanja po nizki ceni proda. Naslov izve se v upravništvu „Slov. Naroda". 2548—2 Včeraj popoldne je shranila od gimnazijskega učenca J. K. v Dalmatinovih ulicah na okno položeno srebrno uro s srebrno verižico neka poznana Ženska. Prosi se, da jo nemudoma vrne ali pri mestni policiji ali pa v Vrhovčevih ulicah št. 9 I. nadstropje na levo. 2504 Odda se v pritličju nove Regaliyjeve hiše v Miklošičevih ulicah ležeč prostor, obsegajoč tri sobe ki so zlasti pripravne za kako pisarno. Pojasnila se dobe pri odvetniku dr. Božidarju VoduŠku v Sodnijskih ulicah ah pa pri lastniku hiše v Bertholdovi hiši v Sodnijskih ulicah. 2593-1 Izjava. !»» Z ozirom na notico, ki se je na bajala v „Slovencu" štev. 135 z dne 15. junija 1906 pod napisom: „HiSni posestniki, pozor!" in katera se bavi s prodajo moje hiše št. 4 na Karlovski cesti, i/, javim jaz podpisana Helena Tome, da je vsebiDa te notice neres-n Čna, da se je kupna pogodba ustmeno popolnoma pravilno dogovorila in skle nilo, da se je tudi pismena pogodba napravila in zapisala v vseh točkah tako, kakor je bilo poprej ustmeno dogovorjeno, in da se je ta meni pravilno prebrala, preden sem jo podpisala, tako, da ne morem niti posredovalcu, niti kupcu ali kaki drugi osebi očitati nepravilno postopanje. V Ljubljani, 23. junija 1906. 2583 Helena Tome. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Začetek ob 7. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi 2595 J08. SCHRET restavrater na južnem kolodvoru. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. Odhod iz LJubljane juž. kol. Proga aa Trbiž. Ob 12. ud 52 m ponoči osebi* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal % Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri M) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. tn H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto In Kočevje. Ob 7. url 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz.) Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 rr zjutraj osebni vlak lz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja če? Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezera, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, In o mosta, Fran zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer oseb™ vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Ino mosta, Čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovir varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dc 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldn«* iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ounod b Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazniki* — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o! 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah ir praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani Lepo stanovanje v Zgornji Šiški se odda takoj. Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanil", gostilničarju „pri kamniti mizr v Zgornji Šiški. 1779-20 Instrukcijo sprejme abiturijent. Ponudbe na upravniStvo „Slov. Naroda". 2570—2 za voj. oskrb. akcesista srednje postave se ceno proda. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2550 2 zmožni nemškega jezika, se sprejmejo za prodajo v Avstriji dovoljenih, srečk. Ponudbe pod Merkur", Brno, Neugasse 20- 2519—2 Prodajalko sprejme takoj 2558—2 JAKOB ZALAZNIK na Starem trgu v Ljubljani. Za žago na bencinov motor se išče ki zna delati tudi s brastovino. Ponudbe na upravDištvo „Slov. Naroda". 2554—2 Gospodična ab sol ven tinja trgovskega tečaja, s prav dobrim izpriČevalom. vešča popolnoma slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi ter izurjena v vseh v to stroko .•»padajočih vednostih , išče službe za 1. avgust. — Ponudbe pod fJM« P. 1906", poste restante, Ljubljana. 2557-2 z enonadstropno hišo v Celju, že 60 let v najboljšem obrata, na oglu, torej pripravna za vsako postransko opravilo, se takoj proda. Treba je 10.000 kron kapitala. Ponudbe npr. „Slov. Naroda" pod napisom „pekarna". 2509—3 Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Telefon št. 163. Iv jtibl jani priporoča »wof« = Telefon št. 163. izborno pivo v sodcih in v steklenicah. flŽST Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187. T5£Q 1606- 23 svolo zemljiško posest na FrisKovcu mej vojašnico pešpolka št. 27 in Martinovo cesto Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni VVolfove ulice št. 12 in je upogled mogoč vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-7. popoldne, ob nedeljah od od 9.-12. dopoldne. m f pivovarna Jlttcr. parcelirali WY 8 K4 4 00234 3(avarita in restavracija Motel Balkan Trst jfova zgradba,"* 70 elegantnih sob, # lift, # električna razsvetljava, % kopelji, # cene zmerne. poBcaJ in J(og!. 2110—10 V svojo trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj učenca. Prednost ima tisti, ki je dovrfcil kak razred srednje šole. — Ponudbe sprejema Fr. Mlakar v Idriji. 2580 brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka se dobiva pri 236: G. P1CC0LI, lekarnarju v Ejubljani, Dunajska cesta* En det tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade in stare, za zdrave in bolne, prijetno, žejo gaseČo, rediluo in za prebavne organe zdravo pijačo. 1 steklenica 1 krono. Naročila se izvrše točno po povzetju Smreke m hoje Pri soneški graščini na Igu se bode v ponedeljek, 23. julija 1906 Ob 9. uri dopoldan prodalo potoiu javne dražbe v malib partijab 234 smrek In hoj 50 cm ia višje (prsna visokost) debelib in nekaj izbirkov razne debeline. Vse drevje raste blizu vasi Studeuec in Uobravce. Pogoji se zvedo pri logarju na graščinskem marofu v Studencu. Oskrbništuo soneške graščine na Igu due 15. julija 1906 . 258? fj Zaloga u Domžalah pri F. Pečnlbu. naravno, impregnirano in glazirano prve in druge vrste dobavlja v vsakršni množini točno Rudolf Oroszv v Ljubljani. 2105—12 . j . mLm «1» el» »,» •!» «1. »j» *1 • •_-» «|» •*» - Restavracija »Zlatorog" na Bledu ===== (v toližini kolodvora), - Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da odprem svojo nanovo zgrajeno restavracijo u četrtek, dne 19. Julija t. 1. Skrbel bom vedno za najboljša pristna vina, dobro pivo ter za okusua gorka in mrzla jedila po zmernih cenah. Za prenočevanje imam na razpolago vec sob s krasnim razgledom na jezero. Za obilni obisk se slavnemu občinstvu vljudno priporočam 2592 1 z velespoštovanjem IVAN RUS Uvoz južnih pridelkov. Tržaška tiinna išče solidnega dobro uvedenega zastopnika. Ponudbe pod ,,Sud- i m po rt 56483 ' na anoiiouo ekspedicijo m. Dukes Naehf., Dunaj I., Wollzeile 9. 2573 fiP- (J«tnnovijcm> leta 1842. WtltKCX3LIKAIUjl, SUKMJšTLJ BR/it/i CBCRlI ] V Spodnjih Gorjah na Gorenjskem pri Vinko Janu se odda već lepih sob Z Opravo in tudi kuhinjo po zmerni ceni. V hiši je gostilna, kjer se dobi vajo pristna vina in dobra jedila. Za p. n. turiste prenočišče in dobra postrežba. Hiša ima svoj ribnik, kjer se lahko ribari, lastna izprebajališča z ntami in senčnat vrt, ter je od Bleda oddaljena samo 20 minut. Na razpolago so tudi vozovi. 2546 2 Restavracija „Narod, flo: ublfanl. Vsak dan sveže 2054 is plzensko in termalno pivo združenih pivovaren Za'ec in Laški trg. Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja. == Lep senčnat lipov vrt. .. Za mnogoštevilni obisk se priporoča restavrater. Št. 24.328. 2537—2 Razpis. Za prihodnje šolsko leto je podeliti v hvaležen spomin na Nje Veličanstvo presvitlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 400 krDn, do katere imajo pravico deklice, ki so dovršile tukajšnjo strokovno šolo in se žele v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih posameznih strokah dalje izobraževati in v ta namen obiskovati dunajsko strokovno šolo za umetno vezenje, centralni čipkarski kurz ali pa državno nmetno obrtno šolo na Dunaju ali v Pragi. Prošnje za podelitev te podpore je vlagati tukaj do konca julija 1906. Mestni magistrat ljubljanski dne 9. julija 1906. ^^^^^^^^^^^^^^ Zenitna ponudba. 301eten izobražen mož v boljši javni službi želi dopisovati v svrho ženitve z olikano, dobrosrčno gospico. Pisma z natančnimi podatki pod naslovom: P. L., poste restante» Ljubljana do 23. t. m. 2555 2 1 Karel P Prua ljubljanska veležgalnieazakavoz električkim obratom ter specialna trgovina za kauo in čaj v Ljubljani samo na Dunajski cesti, nasproli kavarne „Evropa" — (postajališče cestne železnice) = priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste ia preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan. Najnovejša iznajdba« CflHtiH ,,,a z ulrzlu> vr°č° vodo ali sodavico izvrsten sladoled za vratne bolezni; aroma-IralHin tičen pridatek k moČnatim jedilom. 9f}£tft z vr°č° vodo da čaj, punč, grog, ako se pridene rum ali konjak; zavretemu vinq •%w«H§» je najboljši pridatek. da v mleku ali Bmetani cesarski čaj, z rumom jajčni punč; vaniljen sladoled, ledeno kavo; izvrsten pridatek k moČnatim jedilom. 2437—4 Vanln je redilnl prašek za otroke, od zdravnikov najboljše priporočan. ■m t m l^lf 2fi K aH 150 zavitkov g*« 22 v xa 2 Z£ „ "**S*M- 99 99 99 755 99 ^£9* 99 5? 99 Vanln „ €» „ „ £»0 „ „ 6 „ „ 2 Razpošilja se v zavitkih po 1 K za trgovce pripravno; brez zavitkov za gostilne, kavarne itd. Najmanj 1(4 kg ene vrste. — Navodila za vporabo priložim brezplačno. Fino pecivo se dobiva 75 kosov po 2 vin. za 1 K, in 38 kosov po 4 vin. za 1 K. Iznajditelj E. BRANDT, L jgrlfjftg pi?™ Od sobote, 14. julija do torka, 31. julija se bo J (nasproti posti) zaradi takojšnje izpraznitve predajalo različno blago na drobno: Lepi jesenski damski paletoti po zajamčeno polovičnih cenah. Črno m tudi nekaj barvastega finega blaga za obleke po zajamčeno polovičnih cenah. Flanela, laurn-tenniska, prej meter 22 kr., sedaj 12 kr. meter. Flanela za spodnja krila, barvasta in turško-rdece barve, Čista volna. Moške srajce, bele in barvaste, kravate in še nekaj lepega blaga za moške Obleke. — To blago se bo oddalo nizko pod nakupno ceno, ker mora biti loka) 1. avgusta t. 1. izpraznjen. Ravnotam se oddajo lepe štelaže, prodajalniške mize (pndelni), ogle 2512 3 dala za raziožno oknu in 2 obloćnici. Prosim, prepričajte se! Srajce, barvaste in bele J(ravate Ovratniki jtogavice, moške in ženske Blago za bluze Spodnja krila Srakovi Čipke Jttoderci Rokavice in vsi predmeti se bodo od danes naprej po polovični ceni oddajali pri 2447 5 Srtiesht Sarku v Ejubljani, Dvorski trg 3. o o F. P. Vidic 6l Komp. Ljubljana, i&M. • ponudijo vsako poljubno množino 1703—21 zarezane strešne opeke, Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentovanl o oseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. Vidic & Komp. In Jos. Harzola. |f Najllčnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ~WK ______m-—*—_— Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. (prejmejo se zastopniki Takojšna in najzaneslivejša postrežba. BC Sprejmejo se zastopniki. Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoši ena Se k. Lastnina in tisk .Narodne tiskarn«*