cena 10 dinarjev številka 15 (679) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 14. aprila 1983 Titovo Velenje Junija prihod vlaka bratstva in enotnosti Letos bo vlak bratstva in enotnosti spet pripeljal v Slovenijo. Z njim se bo pripeljalo v našo republiko približno 1.500 nekdanjih gostiteljev ali njihovih sorodnikov. V velenjsko občino bo prišlo 35 udeležencev vlaka in delegacija pobratene občine Vr-njačka Banja. Vlak bo prispel v Titovo Velenje 3. junija, gostje iz Srbije pa bodo ostali s svojimi prijatelji — pobratimi do 6. junija. Veščine SLO in DS Občinsko tekmovanje Pretekli teden so se sešli na seji člani odbora za izvedbo občinskega tekmovanja iz veščin splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite pri občinski konferenci SZDL Velenje. Na tem tekmovanju, ki bo 23. aprila v Titovem Velenju, bodo nastopile najboljše ekipe osnovnih šol, organizator letošnjega tekmovanja pa je osnovna šola Veljka Vlahoviča. Tekmovalci bodo morali najprej odgovarjati na vprašanja, nato pa jih čaka še orientacijski pohod in praktični prikaz nekaterih veščin. Najboljša ekipa bo za nagrado dobila zračno puško, lahko pa se bo udeležila še regijskega tekmovanja, ki bo 12. maja v Žalcu. To tekmovanje sodi v okvir akcije Nič nas ne sme presenetiti. Pomlad je že nekaj časa med nami. To pa je čas, ko sončni žarki vsem stistim, ki imajo kakšen košček zemlje, ne dajo več miru. Kmetje in vrtičkarji imajo torej v teh dneh dela čez glavo, saj je potrebno preorati njive, pograbiti travnike ter posejati poljščine in povrtnine. Veliko dela je tudi v sadovnjakih in vinogradih. Se posebej v vinogradih je veselo, saj pri kopanju prav radi priskočijo na pomoč sosedje. Trud je ob koncu namreč bogato poplačan z dobro, žlahtno kapljico. Gornji posnetek smo napravili v torek popoldne pod Kožljem. Občinski komite ZK Skupna seja s komunisti TUŠ Člani občinskega komiteja zveze komunistov Velenje nadaljujejo skupne sestanke s komunisti v posameznih organizacijah združenega dela. V petek dopoldne se bodo sešli na razširjeno sejo s komunisti v delovni organizaciji Industrija usnja Vrhnika, tozd tovarna usnja Šoštanj. Obravnavali bodo idejno politično oceno, gospodarskih, samoupravnih in družbenoekonomskih razmer v tem šoštanjskem tozdu. KS Stara vas Osmi krajevni praznik Delovni ljudje in občani Stare vasi bodo letos že osmič slavili krajevni praznik. Znova se bodo spomnili uspelega napada borcev Bračičeve brigade v noči od 30. aprila na 1. maj 1944 na velenjski rudnik in okupatorjevo postojanko, ko je zagorel največji prvomajski kres v Sloveniji. S praznovanjem bodo začeli v Stari vasi že 23. aprila, osrednje slovesnosti pa bodo v petek, 29. aprila. V pripravo slavja se, kot že vsa leta doslej, zgledno vključujejo Krajevna skupnost Skale — Hrastovec Sprejeli zazidalni načrt Krajani Skal in Hrastovca so se v nedeljo sešli na zboru krajanov. Zbor je bil zelo dobro obiskan. Takšna udeležba je bila tudi pričakovana, saj so imeli na dnevnem redu zelo pomembno točko — obravnavo in sprejem zazidalnega i za to krajevno sku-pn mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni d&vek od prometa proizvodov. 14. aprita 1383 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas stran 3 Gorenje Lep dosežek orodjarjev Pred nedavnim so iz tozda Orodjarna v velenjskem Gorenju odprem ili dva kompletna stroja za streljanje jeder. Takšna naprava bo v livarni Vuzenica, tozdu delovne organizacije Gorenje-Muta, služila za izdelavo jeder pri ulivanju grelnih plošč za elektične štedilnike in kuhalnike. Projekt za stroj za streljanje jeder so izdelali strokovnjaki v livarni Gorenje-Muta. mehanski del pa je delo orodjarjev obrata tehnološke opreme v tozdu Orodjarna. »Popolnoma enak stroj — prototip—smo že izdelali leta 1981, prav tako za livarno Vuzenica, ki ima sedaj tri takšne stroje. Pred tem so morali te stroje uvažati, sedaj pa je stroj narejen doma, iz domačih materialov in z znanjem domačih strokovnjakov. Stroj je opremljen z elektro-kmriljeno pnevmatiko in se razlikuje od uvoženih po tem, daje njegova zmogljivost celo podvojena ...« je med drugim dejal Erih Doler, vodja obrata tehnološke opreme v Gorenjevi Orodjarni. To je tudi lep zgled sodelovanja dveh delovnih organizacij v sozdu Gorenje. V obratu tehnološke opreme pa že delajo nove pomembne naprave, med katerimi je najzahtevnejša linija za izdelavo izparilnc cevi za zamrzovalne skrinje. Med večjimi deli so tudi linije za novo tovarno hladilnikov v Bihaču. Reprodukcija v živinoreji Tri desetletja uspešnega dela Posebno vprašanje je v občini Velenje veliko število delovnih invalidov, za katere v delovnih organizacijah največkrat ni ustrez- nih delovnih mest. Prav gotovo bi morali poskrbeti za še večje zagotavljanje varstva pri delu, obenem pa bi bilo prav, da bi Kmetijstvo Skrbneje izkoristiti kmetijske ravnine Stroj za streljanje jeder Naši kmetovalci nameravajo v letošnjem letu povečati proizvodnjo hrane za 4,5 odstotkov. Takšno stopnjo rasti bodo dosegli s povečanjem celotne družbeno organizirane tržne proizvodnje osnovnih kmetijskih dobrin in sicer na osnovi intenzivnejšega koriščenja razpoložljivih kmetijskih zemljišč. Med proizvodnimi nalogami pa sta zlasti pomembni povečanje tržne poljedelske proizvodnje in povečanje lastne krmne baze za hitrejšo rast živinorejske proizvodnje. Doseganje teh načrtov bo uresničljivo z izkoriščanjem doslej neobdelanih ali slabo obdelanih kmetijskih zemljišč, ki jih je približno 180 hektaijev. Potrebno pa bo pridobiti tudi nova kmetijska zemljišča in sicer s hidromelioracijami v Šentilju (94 ha), malimi melioracijami (20 ha), agromelioracijami in rekulti-vacijo (15 ha) in biološko re-kultivacijo ugreznin (10 ha). Povečanje proizvodnje bo omogočila tudi večja uporaba organskih in mineralnih gno-jil. S koruzo za zrnje bo letos posejano 270 hektaijev zemljišč s koruzo za silažo pa 190 hektaijev. Veliko skrbi je namenjeno tudi proizvodnji semenske pšenice, v letošnjem letu naj bije namreč pridelali kar 225 ton. Potrebna zaščitna sredstva so našim kmetovalcem v glavnem zagotovljena, večje težave pa so z rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo in gumami za traktorje. Kljub tem pomanjkljivostim kmetovalci v naši občini menijo, da bodo načrtovano proizvodnjo dosegli. Tako bodo delavci in kooperanti TOK Kmetijstvo Šoštanj proizvedli 2.650.000 litrov mleka, 690 ton mladega pita-nega goveda, 750 ton piščancev, 40 ton hmelja, 225 ton pšenice, 330 ton jabolk in 19 ton ribeza. sindikalne organizacije še posebno skrbno prisluhnile težavam zaposlenih invalidov ter da bi jim v delovnih okoljih zagotovili kar najustreznejša delovna mesta. Spoštovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov: Še vedno v marsikateri delovni organizaciji sprejemajo samoupravne sporazume in druge samoupravne splošne akte predvsem zaradi zakonskih predpisov ne pa zaradi lastnih potreb. Takšno stanje bi vsekakor morali preseči. V lanskem letu je bilo v občini Velenje veliko pozornosti namenjeno spoštovanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve pri razporejenju dohodka. Imeli smo nekaj primerov prekoračitdjev izplačil osebnih dohodkov za katere je družbeni pravobranilec zahteval poračun. Podpisanih je bilo tudi precej samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev in dela. S temi sporazumi pa so najpogosteje dobavitelji repromateriala in surovin skušali izsiljevati organizacije združenega dela iz naše občine. Tudi v teh primerih je družbeni pravobranilec samoupravljanja ustrezno ukrepal. Samoupravna delavska kontrola: Kot je zapisano v poročilo, delo samoupravnih delavskih kontrol v organizacijah združenega dela v naši občini ni povsem zadovoljivo. Samoupravno delavsko kontrolo namreč opravljajo vsi delavci ter seveda poseben organ, to so komisije samoupravne delavske kontrole. Pa tudi te ne opravljajo dela tako, kot bi bilo potrebno in kot zahtevajo zakonska določila. Pogosto ne upoštevajo tudi pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja. V marsikaterem delovnem okolju je ta organ nezaželjen. Informativna dejavnost t zadru ženem dela: Kljub velikemu številu internih časopisov, je informativna dejavnost v organizacijah združenega dela še vse prešibka. Delavci glasil očitno ne prebirajo podrobno, sestavki Da so največkrat tudi premalo poljudni. Poleg tega je očitno tudi, da premalo uporabljajo druge oblike informiranja delavcev, predvsem živo besede odgovornih delavcev. Ti pogosto niso kos tem nalogam. Premalo pa se tudi zavedajo, da so po določilih zakona o združenem delu prvi odgovorni za pravilno, popolno in resnično informiranje delavcev. Svoje naloge prav tako niso dovolj dobro opravile družbeno politične organizacije v združenem delu. Največji dd kritike odpade na sindikalno organizacijo. Dohodkovni odnosi: Tudi dohodkovni odnosi v in med organizacijami združenega dela v naši občini še niso zadovoljivo rešeni. Nikjer pravzaprav nimamo samoupravnih sporazumov o skupnem prihodku pa tudi samoupravni sporazumi o ugotavljanju in razporejanju dohodka ter o delitvi čistega dohodka obstajajo največkrat le zato ker tako zahteva zakon, ne pa zaradi potreb organizacij zd- "enega dela. Premalo dorečeni so prav tako samoupravni sporazumi o skupnih osnovah za razporejanje sredstev za delitev osebnih dohodkov (in pravilniki o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke) in skupno porabo. Iz dela družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Velenje Več spoštovanja samoupravnim aktom in dogovorom v preteklem leta je dražbeai občine Vdenje prejel preko 700 vlog m pobud, kar je za 10,2 odstotka več kot v let« 1981. Od vseh prispelih Ti->J5 ji je obravnaval 671, 43 pa jih je preacsd t Mateje leto. Za 15 vlog je octri, da so neutemeljene: v teh priarerih ai ukrepal. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v 209 primerih začd postopek pred sodiščem združenega dela. To je bilo potrebno zaradi vračila komunalnih prispevkov, ki so jih ozdi in druge družbeno pravne osebe v preteklih letih plačale svojim delavcem kot pomoč pri njihovi individualni stanovanjski izgradnji. V 182 primerih so sedaj odločbe že pravnomočne, 27 primerov pa je še v pritožbenem postopku. Družbeni pravobranilec je v enem primeru uvedel postopek pred ustavnim sodiščem, v 13. primerih zahteval uvedbo disciplinskega postopka, v 35 primerih je zahteval sklic zbora delavcev, v 131 primerih je napotil dda-vce na ustrezen samoupravni organ, posluževal pa se je še drugih možnosti, ki mu jih dovoljujejo zakonska določila. V poročilu o ddu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v preteklem letu, družbeni pravobranilec ugotavlja vrsto pomanjkljivosti pri našem vsakdanjem delovanju v organizacijah združenega dda. Reorganizacija in slatisne spremembe v oz d: Tudi v lanskem letu se je nadaljevala reorganizacija v delovni organizaciji RSC Velenje. Končno je bila oblikovana enovita delovna organizacija Farmm, ki se je izločila iz DO VSC Velenje, izločila pa se je tudi temeljna organizacija Praktični pouk in se združila z RLV Velenje. Iz prejšnjih tozdov sta b3i oblikovani delovna organizacija Šolski center srednjih šol. Družbeni pravobranilec ugotavlja, da so se pri oblikovanju tozdov v šolski čemer srednjih šol pojavljale težave, ker se je nameravala temeljna organizacija Rudarske šole organizirati samostojno kot enovita ddovna organizacija. Tudi ta problematika je bila kasneje uspešno razrešena. V lanskem letu se je nadaljevala reorganizacija v DO Turizem in gostinstvo v Titovem Velenju, kjer ^se je iz temeljne organizacije Rekreacija in turizem izločila te-mdjna organizacija rekreadjsko turistični center Golte. Temeljna organizacija Ekonomska propaganda in turizem, ki je bila druga delovna enota pa se je vključila v novo temeljno organizacijo Rdeča dvorana. Dokončno je bila izvršena reor-ganizadja na področju komunalnih dejavnosti in oblikovana nova delovna organizacija Vekos, ki združuje prejšnje enovite delovne organizacije Toplovod, Dom in Komunalo Velenje. Družbeni pravobranilec samoupravlja pa ugotavlja, da se že pojavljajo številne pripombe na račun delovanja te delovne organizacije, kar bo potrebno kar najhitreje razrešiti. V letu 1982 sta bili organizirani tudi ddovna skupnost strokovnih služb za potrebe SIS gospodarskih dejavnosti ter delovna skupnost strokovnih služb za SIS družbenih dejavnosti. Konec leta in v začetku letošnjega leta pa je bila uresničena še združitev delovnih organizadj savinjsko šaleške lekarne in zdravstveni center Velenje. Medsebojna delovna razmerja: Ena od ugotovitev' družbenega pravobranilca samoupravlja občine Velenje o tej problematiki je, da v mnogih ddovnih organizacijah nimajo povsem razčiščenih mnenj, kaj so sindikalni sestanki in kaj zbori delavcev, zato se ti sestanki pogosto združujejo ter se na njih obravnavajo povsem iste teme. Statut sindikata in zakon o združenem delu pa dajeta dovolj jasno usmeritev o tem vprašanju. V posameznih temeljnih organiza-djah je pogost problem tudi samovoljno sklicevanje sestankov v posameznih delovnih enotah, in sicer na pobudo posameznih delavcev ali pa poverjenikov sindikata. O tem pa ni obveščen izvršni odbor sindikata temdjne organizacije, ki bi moral zavzeti predhodno stališče. Med kršitvami so tudi primeri, ko posamezne organizacije združenega dela nimajo izvoljenih poslovodnih organov. V preteklem letu je bilo tako nekaj primerov, da so v. d. opravljali to funkdjo več kot šest mesecev, kar je v nasprotju z zakonom o združenem delu. Pravobranilec opozarja še na eno velikih pomanjkljivosti, ki je v organizacijah združenega dela kljub vsem stabilizacijskim ukrepom niso povsem odpravili, to je skromna izraba delovnega časa. Meni, da bi morali biti poleg drugih slabosti odpravljeni predolgi sestanki med delovnim časom. Dopusti: V občini Velenje organizacije združenega dela zelo različno obračunavajo dopuste. Tako na sozdu REK proste sobote štejejo v dopust in jih tako tudi plačajo. V TGO Gorenje pa proste sobote odštevajo od dopusta. Delavci Gorenja imajo zato daljši dopust. Podobno je seveda tudi v manjših delovnih organizacijah. V nekaterih delovnih organizacijah pa so pravilniki o delovnih razmerjih urejeni tako, da že začetnikom pripada 24 delovnih dni dopusta in zato kaj kmalu dosežejo maksimum. Različni dodatki na leta in podobno v teh primerih nimajo nobenega učinka. Nadurno ddo: Čeprav se je nadurno delo močno zmanjšalo, pa je težnja po tem zaslužku med delava zelo prisotna. Najbolj očitno je to v delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje. Prizadetost družbene lastnine: Temu zahtevnemu vprašanju je tudi v preteklem letu družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Velenje namenjal veliko pozornosti. Kljub zahtevnejšemu gospor darskemu položaju, je odnos do družbene lastnine še marsikje mačehovski. Ta je močno ogrožena predvsem zaradi nizke osveščenosti tistih, ki bi z njo morali kar najbolj skrbno gospodariti. Tako je bila družbena lastnina prizadeta zaradi prispevkov iz sredstev skladov skupne porabe za komunalne prispevke pri zasebni stanovanjski gradnji ter za telefonske priključke. Na področju prizadetosti družbene lastnine, bi morali odločneje spregovoriti tudi o odgovornosti poslovodnih organov za neustrezne odločitve, ki so temeljnim ali delovnim organizacijam povzročile določeno škodo. Sicer pa je v združenem delu zelo prisotno negativno mnenje, je potrebno v zakonskih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih aktih poiskati čim več „lukenj" ter te akte tako prilagoditi lastnim potrebam. Stanovanjska problematika: V občini, predvsem pa v mestu Titovo Velenje, imamo še vedno občutno pomanjkanje stanovanj. Pričakovanje, da bo uvedba participacije zmanjšala število prošnjikov, se ni pokazala za povsem realno. V organizacijah združenega dela imajo poleg stanovanjskih stisk tudi določene težave s sestavljanjem prioritetnih list pričakovalcev stanovanj. Težave nastajajo ker te liste ne dopolnjujejo in ker delavci marsikje ne vedo koliko točk so zbrali, oziroma kje je njihovo mesto na listi. V preteklem letu je bilo precej primerov nasilnih vselitev, vendar vsi ostri ukrepi niso preprečili nadaljnih težav. Sicer pa je pri tem nasilnem vseljevanju problematično tudi to, ker so takšni vselitelji večinoma mlade družine, ki so navadno šele krajši čas v naši občini in resnično živijo v obupnih razmerah. Zato bi bilo potrebno zaostriti tudi uresničevanje dogovora o minimalnih standardih zaposlenih delavcev. Razreševanje medvojnih spo-^ rov v združenem delu: Eden od pogostih vzrokov za fluktuadjo, so v posameznih organizacijah združenega dela neustrezni odnosi. Delavci se v takšnem okolju slabo počutijo in ne občutijo prave pripadnosti do delovne organizacije. Sodelavci pogosto niso pripravljeni prisluhniti težavam nekaterih delavcev, veliko pa je tudi primerov, ko so delovodje preveč brezobzirni do sodelavcev za katere odgovarjajo ali pa so s posamezniki preveč familiarni. Razmnoževanje živali je biološka osnova živinorejske proizvodnje, od redne reprodukdje pa je v veliki meri odvisna tudi gospodarnost živinoreje. Z razvojem znanosti je to področje vse bolj v rokah strokovnih služb, zaradi gospodarskega pomena živinoreje pa je z zakonom določeno, da je osemenjevanje živali dejavnost posebnega družbenega pomena. Za umetno osemenjevanje govejih plemenic v mozirski občini je pooblaščena Savinjsko-šaleška veterinarska postaja s svojim oddelkom za reprodukcijo. Ta dejavnost je že dolgo sestavni del veterinarske dejavnosti, saj bo konec letošnjega leta minilo že 30 let odkar veterinarji opravljajo redno službo osemenjevanja govedi v Gornji Savinjski dolini. Temu primerni so tudi sadovi zavzetega dela in naporov vete-i rinarjev. V umetno osemenjevanje je vključenih več kot 90 odstotkov osnovne črede govedi, prav tako nad 90 odstotkov pa v celotni čredi zavzema čistopasemsko rjavo govedo. Lani so veterinarji osemenili 4019 plemenic, kar je za 6,7 odstotka več kot leto poprej. V pri-rodni pripust je bilo vključenih okrog 300 živali, do 200 govejih plemenic pa je še vedno v „čr-nem pripustu", zlasti na planinskih pašnikih. Letos veterinarji načrtujejo, da bodo umetno osemenili 4100 plemenic, jih 220 križali z mesnimi pasmami, v prirodni pripust pa jih bo vključenih 300. Posebno pozornost so veterinarji namenili načrtni reprodukciji v konjereji. Plemenska žrebca pasme haflinger in norik bosta leto plemenila 50 kobil, uvozili pa so tudi deset plemenskih kobil, ki bodo letos ponovno žrebile. Prav tako so lani v Ljubljani kupili 16 žrebic, ki jih bodo letos vključili v pripust. Z načrtnim delom in lastno vzrejo bodo v Gornji Savinjski dolini v nekaj prihodnjih letih znova obnovili čredo na potrebnih 300konj. Pozornost bodo namenili tudi drugim področjem. Reja svinj v Gornji Savinjski dolini sicer ne daje tržnih viškov, je pa zelo pomembna za domačo preskrbo prebivalstva. Na območju občine Mozirje rejci letno vzredijo 6000 prašičev. Za razmnoževanje letno kupijo deset plemenskih merjascev iz Prekmurja. Doma tako vzredijo le polovico pujskov, ostale pa rejci kupujejo drugod po Sloveniji in na Hrvaškem, zaradi česar je tudi zdravstvena problematika bolj pestra. Če želijo več pujskov vzrediti doma, bodo morali v organizirano reprodukcijo vključiti nekaj kmetij. Tudi v ovčereji so doslej dosegli nekaj lepih uspehov pri ponovnem oživljanju te dejavnosti, nalog pa je seveda še vedno veliko. Morali bodo pričeti odbirati plemenske ovne za vzrejo čiste solčavsko-je-zerske pasme in tako preprečiti nenačrtno parjenje v sorodstvu. Domača čreda šteje danes 1200 ovac, zaradi njenega zdravstvenega varstva pa je potrebna previdnost pri nakupu plemenskih ovnov mesne pasme za gospodarsko križanje. Kljub vsem naporom in uspehom pa se veterinarji srečujejo s številnimi težavami. Za osemenje- vanje so veterinarji pripravili progi po Savinjski in Zadrečki dolini, na obeh pa je 44 osemenjevalnih mest. Zadnja leta pa se ob tem vse bolj širi osemenjevanje v hlevu, kar povzroča zamude glede na določen urnik. V zadnjih mesecih so tako v hlevih rejcev veterinarji osemenili znatno čez polovico govejih plemenic. Posebna težava ob tem je omejena poraba bencina. V povprečju namreč veterinarji za eno osemenjeno plemenico porabijo 22 kilometrov, osemenjevanje na domu pa terja seveda dodatno pot. Problem so prevozna sredstva, nezanimanje za 'rejo ple-menjakov in podobno. Mnenje: Na osnovi izddane analize družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Velenje ugotavlja, da se v organizadjah združenega dela številnih vprašanj in problemov lotevamo preveč formalno in da se marsikdaj posveča več pozornosti izigravanju posameznih predpisov kot pa iskanju ustreznih pod za njihovo dosledno spoštovanje. Delavd, ki opažajo napake so pogosto premalo smeli, da bi svojo kritiko izpeljali do konca. Po drugi strani pa se določene težave obravnavajo kritizersko, brez ustreznih argumentov. Družbeno politične organizacije v združenem ddu pa tudi premalo uspešno izpolnjujejo svoje naloge. Tako se lahko napake in nepravilnosti brez ustreznih sankcij neprestano kopičijo. Tudi v letošnjem letu bo družbeni pravobranilec obravnaval vsa omenjena področja ter po svojih močeh z ukrepi in preventivnim delovanjem pomagal pri izvajanju politike ekonomske stabilizacije. Z opozorili in pobudami delavcem in samoupravnim organom bo zagotavljal samoupravno razreševanje ključnih problemov. Med prioritetnimi nalogami bo spremljanje sprejemanja planskih dokumentov v organizadjah združenega dela ter njihovo ustrezno usklajevanje in izvajanje. Prav tako pa bo pozornost namenjena razporejanju dohodka, skupni in splošni porabi, stanovanjski problematiki, družbenemu dogovarjanju in samoupravnemu sporazumevanju, izvajanju politike cen, odpravljanju izgub ter nadaljnemu razvoju delovanja samoupravnih delavskih kontrol. 4. stran ★ 1135 C3S OD TU IN TAM TltOW Velenje * X. aprila 1983 Množična inventivna dejavnost v občini Velenje Inventivna dejavnost mora postati sestavni del našega dela in življenja Že nekaj let, zlasti pa v zad njem času, tudi t Šaleški dolini pogosto ponavljamo zahtevo po nujnosti pospeševanja razvojne inventivne oziroma inovacijske dejavnosti. Ta zahteva temelji na spoznanju, da lahko ustvarjalnost delavcev postane gonilna sila hitrejšega razvoja in napredka naše družbe. Množična inventivna dejavnost pomeni prizadevanje vseh, ali veČine zaposlenih na njihovem ožjem ali širšem področju. Rezultat prizadevanja so predlogi določenih sprememb afi izboljšav izdelkov in naprav, delovnih postopkov, organizacije dela, humanizacije pogojev, varstva okolja itd. Enako pomembni kot s tehničnega področja so inovacijski predlogi ali izboljšave tudi z drugih dejavnosti — na primer trgovine, gostinstva, zdravstva, Organizirano spodbujanje množične inventivne dejavnosti in nagrajevanje inovacijskih predlogov sega v velenjski občini v leto 1962, ko so na Rudniku lignita Velenje sprejeli pravilnik o inovacijski dejavnos'i. Leta 1972 so v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje oblikovali oddelek industrijske lastnine, ki je poleg množične inventivne dejavnosti skrbel še za področje patentnih prijav oziroma raziskav ter za področje patentne informatike za potrebe razvojnih služb. Ker sta bila prijavljena dva inovacijska predloga pomeni to leto tudi pričetek evidentiranja inventivnih predlogov. Širša družbena aktivnost pa se je pričela v letu 1975 in 1976, saj sta bih ti leti proglašeni za leti inovacij v naši državi. Leta 1976 so v Sloveniji podpisali tudi družbeni dogovor o inovacijah. V tem obdobju smo tudi v naši občini organizirano nastopih na področju množične inventivne dejavnosti Pri občinski raziskovalni skupnosti in občinskem svetu zveze sindikatov so ustanovili komisiji za inovacije. Komisija pri občinskem svetu zveze sindikatov je leta 1976 začela zbirati podatke o množični inventivni dejavnosti v občini in to (telo nadaljevala vsako leto. Od leta 1977 komisiji delujeta usklajeno in poleg zbiranja ter analiziranja podatkov o tej dejavnosti z raznimi aktivnostmi tudi spodbujata to dejavnost To je seveda še posebej pomembno v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ki narekujejo zniževanje vseh stroškov in povečevanje dohodka na vseh področjih RAZVOJ MNOŽIČNE INVENTIVNE DEJAVNOSTI V OBČINI VELENJE OD 19K DO 1982: leta šta^jj Črtagnprt. karat (t m «m) 1976 108 63 18,678 231 1977 — — — — 1978 138 89 49.593 443 1979 132 102 44.244 389 1980 180 132 49.934 364 1981 282 154 85,183 1.952 1982 452 268 72.558 2.990 1292 808 320,190 6.369 Stanje po OZD je naslednje: Število predlagateljev predlogov OZD 1981 1981 ind. 82/81 RLV 47 57 121 ESO 13 11 84 TES 8 3 37 TGO 132 422 319 EKO 26 44 169 Sipak 4 4 100 TUS 3 3 100 Veplas 8 4 50 EFE 5 1 20 Gorenje RR 1 0 — REK — Tiskarna — 1 — V preteklem letu je v inovacijskem gibanju sodelovalo 550 delavcev, kar je vseh zapo-v tistih OZD, kjer so bih prijavljeni ti predlogi. Leta 1981 pa je prijavilo predloge 2S2 delavcev (torej znaša Meks 82/81 210). REZULTATI MNOŽIČNE INVENTIVNE DEJAVNOSTI PO POSAMEZNIH OZD — PRIMERJAVA 82 /83: jo "a M C 2 br — rs. OZD St. zapos. Prijav, predi. št. prijav na št. zaposl. v ° ind. 82/81 realiz. predi. ind, 82/81 gospod, korist v 000 D/ S. ind, 82/81 j! a a 2 « u-S % o 28 7"3J<0 .§"gg> ind. 81/82 rlv 5.169 45 0.9 118.4 29 88 14.743 252 527 402 eso 620 6 1 50 6 50 4300 42 214 251 tes 717 10 1.39 200 10 200 4.760 np 65 np tgo 6-930 312 4.5 190J 162 270 39.578 64 1.855 124 ek6 939 58 6.2 214.8 43 226 2.564 142 168 343 sipak 187 2 1 40 2 200 789 210 i 4 tuš 476 3 0.6 100 1 100 150 30 5 np veplas 308 4 1.3 80 4 80 4.296 4.091 119 1.983 efe 87 1 1.1 16.6 | 33 1.150 L2I0 8 89 gorenje rr 76 5 6.6 500 5 500 — — — — tiskarna 65 6 9 2 np 6 np 228 np 28 np SKUPAJ 15 574 452 2.9 160.3 268 174 72.558 85 2.990 153 NP — ni primerjave s predhodnim letom, ker ni bik) podatka Odbora za inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Velenje in pri Občinskem svetu zveze sindikatov Velenje sta v lanskem letu že sedmič poslala organizacijam združenega dela v občini Velenje vprašalnik o inventivni dejavnosti. Vprašalnik so poslali v 2} OZD. Vprašalnike je nazaj poslalo 18 OZD. Odgovorile niso Era, inženiring, in Center srednjih šol. Neizpolnjene vprašalnike pa so poslale naslednje OZD: Vegrad, Gorenje-Promet — Servis, tozd konfekcija Šoštanj, Modni salon, HPH in Avtopark servisi. Omenjene OZD nimajo samoupravnih aktov za področje inventivne dejavnosti, razen Vegrad in tozda konfekcija Šoštanj, kjer pa v preteklem letu niso evidentirali niti enega prijavljenqga predloga in zato tu i niso vključeni v tabelo, kjer so podani rezultati za preteklo leto. V Gorenj u-Promel—Servi s so v preteklem tem obravnavali samoupravne akte za to področje, vendar jih niso sprejeli. V preteklem letu so v naši občini samoupravno uredili to področje le v Gorenju Raziskave in razvoj. Torej je v Šaleški dolini 15 organizacij združenega dela, kjer so vsaj formalno zagotovljeni pogoji za razvoj množične inventivne dejavnosti. V Gorenju TGO so v preteklem letu v treh t oz dih pričeli akcijo ,.Predlagaj nekaj koristnega", da bi motivirali čimveč delavcev za aktivno vključitev v razreševanje proizvodno tehnoloških težav. Rezultati te akcije so bili zelo spodbudni, saj je bilo iz omenjenih tozdov prijavljenih 8 do 18 % predlogov glede na število zaposlenih. Podobno akcijo ..Vsak zaposlen vsaj eno inovacijo v letu 1983" so . uvedli tudi v EKO — tozd Serijska proizvodnja. Dobili so 12 prijavljenih predlogov glede na število zaposlenih. V TES so v dopolnjenem pravilniku uredili tudi profesionalno delo na področju inventivne dejavnosti itd. Leto 1981 lahko v občini Velenje upravičeno Štejemo za prelomno na področju te dejavnosti. V tem letu se je namreč občutno povečalo število OZD. v katerih so bifi prijavljeni predlogi. Samoupravne akte za področje te dejavnosti so sprejeli v 14 OZD, leto pred tem le v 8, občutno se je povečalo tudi število prijav, saj je predloge v tem letu prijavilo 1.5 * vseh zaposlenih v občini; kljub sorazmerno majhnemu številu prijav so znašali prihranki od inovacij 1 * doseženega dohodka v občini in 18 *k glede na ustvarjene poslovne sklade; tudi nagrajevanje je postalo spodbudnejše. Gotovo pa s tem stanjem še ne moremo biti zadovoljni. Z večjo prizadevnostjo bi lahko v občini do leta 1985 dosegli 10 predlogov na 100 zaposlenih, kar jc. danes spodnja meja v industrijsko razvitih deželah, kjer dosegajo poprečje 20 do 30 predlogov na 100 zaposlenih, v nekaterih podjetjih pa tudi več kot 100 predlogov. Rezultati v občini so se občutno povečali v zadnjem času k v TGO, nekaj manj pa v RLV in Vegradu. Kljub močnemu inovacijskemu gibanju v preteklih letih, so posamezne OZD (ESO, EKO) cdo nazadovale. Ocenjujejo, da je eden najpomembnejših vzrokov za tako stanje ..komisijsko" obravnavanje predlogov in še vedno pretežno neprofesionalen in strokovno slabo organiziran pristop. Člani komisije za inovacijsko dejavnost v OZD to delo opravljajo poteg svojih rednih del in nalog in je zato aktivnost odvisna predvsem od pobud predsednika komisije. Izkušnje kažejo, da bi se s to dejavnostjo moral nekdo ukvarjati poklicno, to pa pomeni, da bi glede na uveljavljena merila in določila zaposlili delavca za to področje v tistih OZD, kjer imajo 20 do 30 prijav inovacijskih predlogov, kjer njihova gospodarska korist presega 1 milijon dinarjev in kjer je zaposlenih več kot 1000 delavcev. PREDLOGI ZA 'ZBOLJŠANJE DEJAVNOSTI Da bi v naslednjih letih pospešili inovacijsko gibanje m doseg« večjo gospodarsko korist, naj bi v neb OZD ki zaposlitev delavca ju, čimprej sistematizirali dela in naloge ter delavca. organi morajo v OZD ob Skovati politiko inovacijske dejavnosti in skrbeti za njeno uresničevanje. Inventivno dejavnost morajo vključiti v letne načrte in dopolnit ve sred a je ročnih načrtov, proizvodno tehnološke probleme pa morajo v bodoče reševati z razpisi. Vse OZD morajo a^jkasneje do junija, če še tega niso storite, sprejeti oziroma i moupravne splošne akte s področja inovacijske dejavnosti. OZD in DS morajo ob polletnem obračuna ia zaključnem računu posebej prikazati dohodek, Id je rezultat realizira ni h inovacij posebna nadomestila ter nagrade, ki so jih izplačali avtorjem inovacij. OZD in DS morajo pri kadrovanju poslovdnih in dragih delavcev s posebnimi pooblastili upoštevati njihov odnos do razvijanja in uveljavljanja lastnega znanja -v praksi. Te kriterije mora pri obravnavanju posameznik kandidatov za poslovodne funkcije upoštevati tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL. OZD morajo skrbeti za izobraževanje delavcev, ki bodo opravljali strokovna dela za področje te dejavnosti. Prav iako odbora za inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti in Občinskem svetu zveze sindikatov Velenje med drugim poudarjata, da mora inventivna dejavnost postati sestavni dd aktivnosti vzgojnih in izobraževalnih organizacij ter raznih društev. Skratka, vse usmeritve In konkretne aktivnosti moramo zastaviti tako, da bo inventivna de javnost postala sestavni det našega dela in življenja. To je v sedanjem gospodarskem položaje nuja in tudi obveza vseh delavcev , le zlasti vodilnih in vodstvenih, Id morajo biti pobudniki in usmerjevalci, da bo ta dejavnost zaživela kot žeSmo. Občinska zveza prijateljev mladine Letovanje otrok Na občinski mladine Velenje ie kako bi kar najbolj čitnice otrok. Tudi letos bodo lahko leto«ali otroci na Debelem Rtiču, v počitniški bazi Rdečega krila: Nekatere samoupravne občine Velenje so pred teti skupaj z nekaterimi drugimi financirale izgradnjo viljona na Debelem Rtiču. S je občina zagotovila 240 i letovanje otrok v glavni Toliko mest je tako vsako leto voljo za šolarje. To pa ne; je povpraševanju. Zato prednost pri sprejemu otroci socialno šibkih družin in zdravstveno ogroženi. V predsezoni, ki pride v poBtev za šolske otroke, pa imajo dovolj mest, tako da so doslej lahko sprejemali vse prijavljene otroke. Predšolski otroci bodo fctcuili v treh izmenah po deset dni in skar od 26. maja do 2S. junija. V prtih dveh izmenah bodo letovali otroci velenjskih vrtcev, v tretji p* Soto nja in Smartnega ob Paki. Skopaj bo na Debelem rtiču letovalo 180 predšolskih otrok. Prijave že sprejemajo vse vzgojno varstvenih zavodov Velenja in Šoštanja. Prispevek staršev za letovanje otrok se izračuna po lestvici glede na dohodek družine. Starši, ki imajo na družinskega člana «č kot 6.500 dinarjev bodo plačah n predšolskega otroka za deset oai 2300 dinarjev. Ekonomska cena je vsem znižana za 16 odstotkov, tako da bodo starši plačah te osfatb-nino za otroka, med tem ko bo prevoz, oskrbnina za vzgojitelja in vzgojno delo, poravnano iz skupnih sredstev, ki se zbirajo pri občinski zvezi za letovanje otrok im rekreacijo. Šolski otroci pa bodo letovali v štirih izmenah po 14 dni, od 25. junija do 25. Izmenjavali se bodo vsako drtago soboto. Najvišji znesek za Sobarje je 3730 dinarjev, kar pa ne poni stavlja niti polne oskrbnine n ot- noke. turneji jc tudi šolarjem ekonomska cbb aBi za 16 odstotkom. Starti prijavijo otroka pri poverjenik® za tafflvaaje na šoli, kjer poravnajo tnmfi mlicm prispevek. Ker je SmniDo Mest za Johrje majftmm, gnoHgo starše, da prijavijo otroka z vso odgovornostjo in ga odjavijo le v ze4o resnem prime-mu, nj Bahko vsako nezasedeno masno ob pnmobma odjavi zase-dfejj® z dktngna pfarijcsB otro-komu ki p« je ostal ms NiajjvnEp aH tkndbcaft sredstev : otrok prispeva občin- pnspev sresfetev in sredstev Strniše* bo kot predvidevajo 56:44, tt® % pum detel staitši dto tam® Iknos ■'giinii ii alii dnevni tabor v Zavodtajjah. ki je postal ie oblika te-obSae. Vanj se bodo lahko vključeval otroci od leta. starosti dalje, pa bo od 120 do 1% otrok dnevmoL Drk> v taboru se bo prSefiB tsaks9 po končanem pouku, G® je <36Č 29.. junija do 8. julija, vkijnfcno z irdrijoi im praznikom. Onroo se Stoto ranil vsak dan ob 9. mri iiz Trnovega Velenja in se vnaialii da 1$. m Za prijetno in ■Hptažžpua fiviSenge v tabora bodo SMskntodii vodniki taborniškega odirecftfi Ptiscs grad kz Šoštanja, dobili v taboru dve za tabor bo sredstev pa m» v tta —m prispevala še pnb-40 odstotka* za rdtjske stio-Ske. Trni m tabor v Zavodnjah ia&koi Harfi prijavijo otroke pri povenjenikiii za letovanje na šolah in sicer za pet afi deset dm. S tem zagolloviij© Mil Občasni obiskovalki pm naj Sn v nabor prinašali de- Dnevno taborjenje v otrok VVZ Velenje — Soštani Program za 5-letne otroke V torek, 19. aprila, jc velenjski vzgojno izvajati 50-urni ne otroke, ki redno niso vključeni v vzgojno varstvene astano«e. ta program zajemajo vse otroke, ki so rojeni od 1. marca 1977 do 1. marca 1978 in še niso vključeni v pripravo na šolo. Velenjski vzgojno vamv«mii zavod bo izvajal ta program *se do 16. junija, in sicer v osmih oddei-kih. V Tinkari bo 1 o«iieiek. za okoliš osnovne šole Miha PtnCaar Toledo, v vrtcu Salek dva o>diJe£ka za okoliš osnovne šote Y«;;lta Vlahoviča, v Cicibanu dva dte> trije oddelki za okoliš osnov®.- šote Bratov Mravljakov in v vrtcu Mojca en oddelek za okoliš osnovne fufe Antona Aškerca. V SkalaSt ira Pesju bodo 50-umi programu za otroke, ki redno ne oferskajejo' vrtecev vključili v dopoldanske oddelke, in sicer vsak petek. Pri" tako vsak petek pa bodo orgmaiizEialt ta program še v krajevnih sknp-nostih Paka in Šentilj. Šoštanjski vzgojne varstveni zavod bo prav tako organizirat 5S--urni program za vse petletne otroke na tem področju in sicer pe»vi«x£ tam, kjer so odddki skrajšane priprave otrok na šcio. Program bodo izvajali v mesecu majtt ta ionmi. varstvena zavoda Velenje im So&anij izvajata 50-urni programi za petletne otroke v skladu; x vzgofnim programom za otroke ce starosti. Vseboval bo vse elemente »Moje s posebnim poudarkom* Ta razlikovanju interesnih dejavnosti otrok. Namen programa je pritegniti otroke ter vplivati na mjjftoHO vzgojo, jih prilagoditi v koiektivu. oblikovati osnovne higienske in znašajne lastnosti m podobno. V »mmjk « prizadevajo, da bi postali na pecdeseturni program aa celoletno mal o šoto, Hi jo odslej izvajajo tudi za otroke, Hi redine ne obiskujejo vzgojno varstvenih ustanov. Ždij®, c£a se programa udeležijo vsi oorocr saci pet let, vsi tisti, ki toseptemfcra začeli obiskovati pripravo- na ?oiiC- FO»Ajrtseia) bomo. tudi. za izobraževanje staršev, in sicer bodo pnprareiffi nattiteijske sestanke, na saceriSt jih. Siosio seznanili s pro-gntTBjaro. prikazali pa jim bodo tudi, kaj: «se so se otroci naučili aaoske programa za petletne otroke krije občinska skupnost otroškega -imtsa Velenje, starši pa. &qcKj prispevali, te po 250 dinar-jje« stroške SSčet^a. M. Z. ^nS^r^TTSrSje IZ OBČINE MOZIRJE nas čas * stran 5 "turistična pisarna Bo tokrat (končno) le uspelo? Razdrobljena je neenotna turistična ponudba Gornje Savinjske doline je ugotovitev, ki se že vrsto let ponavlja kot najbolj oguljena popevka. Vsi se strinjajo z dejstvom, da je prvi korak na poti k njenemu poenotenju in okrepitvi enotna turistična pisarna, kljub temu pa so vsi dosedanji poskusi (vedno tudi obetavni) in začetki njenega delovanja kaj hitro propadli. S prvim dnem tega meseca je Gornjesavinjska turistična recepcija pričela znova delovati. Resnično lahko upamo, da tudi tokrat ne bo ostalo le pri poskusu. Njen osnovni cilj je povezovanje turistične ponudbe Gornje Savinjske in Zadrečke doline. Dosedanjo razdrobljenost je namreč nujno potrebno prekiniti. Dokazano je, da lahko uspehe na turističnem področju pričakujejo le z enotnim in celovitim nastopom. Dolina je bogata z naravno in kulturnozgodovinsko ponudbo, ponudba in prodaja pa mora biti skrb skupne recepcije. Turistična pisarna je tokrat organizirana nekoliko drugače. Ustanovitelji in podpisniki samoupravnega sporazuma so Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, Turist Nazarje, Kompas Ljubljana, Paka Titovo Velenje, sekcija gostincev pri obrtnem združenju Mozirje in zgornjesavinjska turistična zveza. Delo recepcije bo vodil odbor, ki ga sestavljajo člani podpisnic samoupravnega sporazuma in prav v tem naj bi bil velik del zagotovila, da se bo rivalstvu na področju neenotne ponudbe na turističnem trgu napravil konec. Upajmo, da bo (končno) res tako. Obrtno združenje Predstavitev dejavnosti Obrtno združenje občine Mozirje bo v maju pripravilo veliko razstavo. Pomenila bi naj prikaz celotnega dela in ustvarjalnosti članov združenja. Kljub temu namreč, da se med seboj dobro poznajo, niti obrtniki sami zase ne vedo natančno, kaj vse kdo od njih izdeluje. Jasno je, da bo takšna razstava zanimiva tudi za vse ostale prebivalce na takšen ali drugačen način. Končno bo ta razstava tudi odskočna deska za nastop na vsakoletnem obrtnem sejmu v Celju, saj bodo obrtniki ob celoviti predstavitvi izdelkov lahko laže izbrali predstavnike za celjski sejem. Razstavo bodo obrtniki pripravili v vseh prostorih doma TVD Partizan in sicer od 28. maja do 4. junija. V vseh teh dnevih bodo pripravili tudi vrsto spremljajočih prireditev. Načrtujejo posvet lesarjev in kovinarjev, želijo si tudi modne revije izdelkov Modne konfekcije Elkroj, na srečanje pa bodo povabili vse upokojene obrtnike, jim pokazali ra ,vo, jih peljali v Savinjski gaj v svojo kovačijo kjer bosta razstavljala dva likovna umetnika in na koncu pripravili še tovariško srečanje. Obrtno združenje občine Mozirje vsako leto prireja tudi obrtniške športne igre, ki jih bodo letos opravili v času razstave. Tekmujejo v kegljanju, "streljanju, atletiki, odbojki, nogometu in balinanju. Ob tej priliki bodo seveda izbrali najboljšega športnika in najboljšo športnico svojega združenja, kar tudi sicer vsako leto. Krajevna skupnost Mozirje Uspela očiščevalna akcija Na prostoru ob ribniku pred Savinjskim gajem v Mozirju so prebivalci tega kraja lansko jesen posadili 88 dreves za tovariša Tita. Ob tem velja takoj poudariti, da je nasad tudi plod tesnega nekajletnega sodelovanja med odborom za Savinjski gaj pri mozirski krajevni skupnosti in rudnikom iz Zenice. Rudarji iz bratske republike so namreč že leta 1981 uredili svojo gredo v gaju in na njej posadili omorike. Ob lanskem obisku v Mozirju so dali pobudo za posaditev 88 dreves in so v te namene Savinjskemu gaju podarili 88 sadik lipe, ki so jih Mozirjani posadili v oktobru. Pred pomladanskim razcvetom je bilo potrebno nasad primerno urediti, prav tako opraviti še nekaj nujnih del v Savinjskem gaju, in vsemu temu so namenili sobotno prostovoljno delovno akcijo. Pripravila sta jo krajevna konferenca SZDL in odbor za Savinjski gaj pri krajevni skupnosti. V akcijo so vključili vse družbeno-poli-tične in družbene organizacije ter društva in je kljub delno delovni soboti zelo dobro uspela. Prišli so člani ZK, SZDL, borci, mladinci, lovci, ribiči in drugi, še posebej pa so prireditelji zadovoljni z lepim odzivom mladih, ki vse bolj krepijo svojo dejavnost in sodelovanje s krajevno skupnostjo. Okrog 80 udeležencev je v soboto dopoldne pridno delalo in opravilo veliko dela. Uredili so nasad lip ob ribniku, zatem pa so se družno podali v Savinjski gaj in tamkajšnji skupini pomagali pri urejanju poti. Z opravljenim delom so bili vsi zadovoljni in že sicer lep prostor ob Savinji je dobil še lepšo podobe?. Na akcijo so prišli mladi in stari in so vsak po svojih močeh prispevali k njenemu uspehu. Najstarejša med njimi je bila zagotovo upokojenka iz Mozirja MARIJA BLAZlČ: ,,Na podobnih akcijah v Savinjskem gaju in drugod rada sodelujem in po svojih močeh pomagam, da z združenimi močmi postorimo kar največ dda. Prav bi bilo, da bi vsi prispevali svoj delež. Na podobne akcije bom še prišla, če bom le zvedela zanje." ANDREJ BORŠNAK, eden izmed mladih: ,,Na akciji v Savinjskem gaju sem sodeloval že večkrat, začetek sodelovanja pa sega še v osnovnošolske čase. .Čeprav sem član osnovne organizacije ZSMS sem tokrat na akciji kot predstavnik ribiške družine. Reči moram, da so mladi zelo pridni in so se tudi danes izkazali, prav pa bi bilo, če bi se prostovoljnega dela v prihodnje udeležilo še več predstavnikov mladinske organizacije." ALOJZ KOKOVNIK se je akcije udeležil s ,,posredovanjem" borčevske organizacije: ,,Saj sploh ni pomembno koga predstavljaš, bolj pomembno je, da nas je čimveč in da s skupnimi močmi kar največ storimo za ta naravni biser ob Savinji in za lepše okolje sploh. V gaju sem pomagal že velikokrat in sem danes z udeležbo še posebej zadovoljen, saj je delovna sobota. Na podobnih akcijah se prijetno sprostim, poleg tega pa sem vesel, da po svojih močeh prispevam k hitrejšemu napredku." Vsak je pomagal po svojih močeh, najmlajši so se takole vkty'ičili v delo Vso skrb požarni varnosti Gasilsko društvo Nazarje Dom služi namenu Sodoben in prostoren gasilski dom, ki so ga v Nazarjah zgradili z veliko prizadevnostjo gasilcev in s pomočjo vseh krajevnih dejavnikov, vse bolj služi svojemu namenu in potrebam kraja. Nazarski gasilci so dobili potrebna dovoljenja in so sedaj pooblaščeni za pregledovanje in polnjenje vseh vrst ročnih gasilnih aparatov, V posebej določenem prostoru v gasilskem domu gasilci dežurajo vsako sredo in petek od 7. do 12. ure. Jože Skornšek Savinjski gafbo letos še lepši Andrej Boršnak V Mozirju so lahko upravičeno ponosni na Savinjski gaj, enkratno razstavo cvetja v naravi. Lepo urejen prostor ob Savinji je plod skupnih prizadevanj s slovensjimi vrtnarji in vrtnarskimi organizacijami. Izjemno zaslugo za nenehno urejenost gaja ima vsekakor P, mozirski vrtnar Jože Skornšek. Tudi letos v gaju ne bo manjkalo lepot in zanimivosti, kmalu se bodo razcveteli tudi tulipani, o tem in drugem pa smo se pogovarjali z našim mozirskim sogovornikom. Kaj bo Savinjski gaj obiskovali cem nudil letos? ,,Seveda bodo nasadi v gaju letos takšni kot so bili prejšnja leta. Zal bomo imeli letos nekaj manj tulipanov, še vedno pa jih bo cvetelo kakšnih 30.000. Zaradi tega bomo morali grede popestriti z drugim cvetjem in s tem omogočiti obiskovalcem, da bodo videli ves gaj v cvetju. Sicer smo doslej ves park pognojili in počistili, na sobotni akciji pa smo uredili še poti. V načrtu imamo še povečanje •>aja na njegovem zgornjem koncu, postavili bi radi še nekaj manjših objektov za naš mali živalski vrt in jih hortikulturno uredili. To seveda velja za pomladansko sezono. Konec maja in junija, ko tulipani odevetijo, moramo pripraviti letno cvetje, za katerega v gaju porabimo od 60.000 do 70.000 sadik. Pomembno opravilo je seveda redno vzdrževanje. Način ostaja enak kot prejšnja leta. V navadi je, da vsak petek pokosimo in pometemo celoten park. Zavedamo se, da mora biti park vedno čist, saj so obiskovalci zadovoljni le v tem primeru. To smo videli tudi lani, ko je obisk precej poras-tel, obiskovalcev je bilo zagotovo 10.000 več kot predlani." In kolikšen ie obisk? v ,,Lani je bilo v gaju več kot 60.000 obiskovalcev od vsepovsod." Omenili ste mali živalski vrt? ,,To pri nas ni novost. V vseh velikih podobnih parkih po svetu je to nujnost, saj so obiskovalci tudi otroci, ki nedvomno bolj uživajo pri ogledu malih živali kot rastlin. Če oboje povežemo, je jasno, da bo tudi obisk večji in obiskovalci bolj zadovoljni. Sedaj že imamo v parku zlate, diamantne in navadne fazane, precej je domačih ptic, za papige in druge ptice poskrbijo člani za varstvo in vzgojo ptic, radi pa bi imeli v gaju še zajčke in druge domače živali, ki jih je lažje vzdrževati. V poštev pridejo tudi divje race, pa tudi druge živali, ki živijo v bližini. Letos bomo Savinjski gaj uradno odprli 24. aprila in prepričan sem, da bo tudi tokrat vreden ogleda." Prva vsakoletna zanimivost so j seveda tulipani. Kdaj se bodo ; razcveteli? ,,Prve skupine tulipanov se razcvetijo okrog 27. aprila, najbolj pa cvetijo v obdobju do 15. maja. V prihodnjih letih želimo to obdobje podaljšati. Obstaja namreč veliko vrst tulipanov, ki imajo daljše obdobje cvetenja, ki bi ga i mi radi podaljšali vsaj na mesec ' dni." t I Ali težave z gorivom vplivajo na | obisk? i • ,, Nekoliko že, zanimiva pa je • nekoliko drugačna ugotovitev. j Prej so ljudje veliko potovali na i ogled podobnih parkov v tujino in ! prav zaradi omejitev in težav se je ; pri nas obisk povečal. Zlasti je ve- ; liko več avtobusnih izletov. Zato pričakujemo, da bo obisk vsaj tak- | šen, kot lansko in prejšnja leta." i Kaj pa obiskovalci iz tujine? i ,,Zadnja leta opažamo porast tujih gostov. Predlani je gaj obiskala skupina Nizozemcev, lani pa je bilo v gaju že 26 avtobusov iz tujine. Zanimivo je, da so bili obiskovalci z vseh petih celin, pri čemer ima veliko zaslug Kompas." Toliko torej zaenkrat o Savinjskem gaju. Sicer pa največ o sebi lahko pove izredno cvetje, ki ga dopolnjuje narodopisno izročilo, pa ribnik, male živali, bistra Savinja in še kaj. Jože Skornšek pri svojem vsakdanjem delu Alojz Kokovnik Na sobotni prostovoljni delovni akciji so med drugim uredili tudi poti v &aju 6. stran ★ nas cas NAŠI KRAJI IN LJUDJE _Titovo Velenje * 14-aprila 1983 Krajevna skupnost Konovo naj bi pričeli z deli že 4. maja. Seveda pa je tudi pri tej nalogi denar tisti, ki bo prav po svoje krojil naše želje. Po vseh predvidevanjih bomo morali za obnovitev kulturnega doma odšteti 14 milijonov 500 tisoč dinarjev. Priznati moram, da je to velika odgovornost za vse nas. Breme je še toliko težje, saj bomo zaradi neugodnih gospodarskih gibanj imeli velike težave pri zbiranju še manjkajočega denarja. Prepričan sem, tako upajo tudi' naši kulturniki, da bodo krajani razumeli težave, v katerih se je krajevna skupnost znašla in priskočila na pomoč vsak po svojih močeh. Prispevek v obliki denarja ali materiala bo prišel še kako prav. Obnovljeni dom ne bodo koristili le kulturniki, ampak vsi krajani, saj so že do sedaj radi prihajali na razne predstave, šmarčani so se ob podobnih akcijah že večkrat izkazali, zato upam, da tudi tokrat ne bodo stali križem rok. Kraj je naš in vsi si prizadevamo za lepši jutri," se je razgovoril o tej načrtovani nalogi Stane Prašnikar in nadaljeval: „Naši marljivi kulturniki obljubljajo, da bodo s tako bogato in pestro dejavnostjo na kulturnem področju nadaljevali tudi takrat, ko bo dom obnovljen. Prizadevali si bodo še pritegniti v svoje vrste kar največ mladih kulturnih ustvarjalcev. Tem že sedaj namenjajo precej pozornosti. Težave bodo skoraj zagotovo nastale tudi pri kasnejšem vzdrževanju. Krajevna skupnost bo morala vsako leto pri- Pred vsemi krajani Šmartnega ob Paki je letos ogromno dela makniti za to malo več denarja. S skupnimi močmi bodo gotovo kos tej zahtevni in odgovorni nalogi." Izgradnja otroškega vrtca v Šmartnem ob Paki ima že tudi svojo zgodovino in je poglavje zase. Vsa večletna prizadevanja krajanov so poleg obnove kulturnega doma letos obrnjena tudi v to smer. Naložba jih bo veljala kar 24 milijonov dinarjev. Denar bodo dobili iz A programa zadnjega referenduma. Nad izvajanjem celotne akcije bdi poseben gradbeni odbor. Anketa, ki so jo izvedli med krajani, je namreč pokazala, da je vrtec v njihovem kraju potreben, saj še mnogi starši nimajo organi ziranega varstva svojih malčkov. Ravno v tem času zbira odbor izvajalca del. Z gradnjo objekta, seveda če ne bo prišlo do nepredvidenih tehničnih težav, bodo pričeli že jeseni. Zemljišče za lokacijo Le s skupnimi močmi bodo lahko namenu že dolgo ne služi več. obnovili kulturni dom, ki svojemu je po urbanističnem načrtu te krajevne skupnosti že določeno in odkupljeno. Kot že pri vseh prej omenjenih nalogah, bodo morali tudi pri tej nalogi svoj delež prispevati krajani. V delovni program za letos so šmarčani zapisali nadaljevanje regulacije reke Pake. Prvi del regulacije je bil končan leta 1980. Njihova odločitev pred tremi leti se jim je bogato obrestovala, saj ob večjih padavinah Paka ostaja v svoji strugi in ne dela več škode na kmetijskih zemljiščih. Za to nalogo bodo rabili okoli 8 milijonov dinarjev. Območna vodovodna skupnost Celje in Nivo Celje sta z deli že pričela. Tudi tu ne poteka vse gladko. Neurejeni lastninski odnosi zavirajo potek del. Načrto-' vana naloga bo koristila vsem prebivalcem te krajevne skupnosti, tudi tistim, ki za sedaj še trmasto vztrajajo pri svojem. Krajane Velikega vrha v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki pesti že nekaj časa pomanjkanje pitne vode. Na tem višinskem področju se je več naprednih kmetov odločilo za načrtno vzrejo živine. Ker predvidene izgradnje vodovoda Ljubija —Šoštanj —Lokovica—Šmartno ob Paki ne bo mogoče v celoti uresničiti, so se odločili za izgradnjo lokalnega vodovoda za potrebe krajanov tega predela in Gavc. Zlasti v sušnih mesecih namreč ti ostajajo brez pitne vode. Predračunska vrednost objekta znaša.2 milijona 500 tisoč dinarjev. Krajani iz teh višinskih predelov bodo sami prispevali približno milijon 500 tisoč. Preostali manjkajoči denar pa bo krajevna skupnost poskušala poiskati v drugih virih. V letu 1983 bodo zgradili le črpališče in zbiralnik. ,,Do sedaj smo v ta predel naše krajevne skupnosti vozili vodo v zbiralnik s Do konca srednjeročnega obdobja bodo napeljali še toplovod Pred krajani Šmartnega ob Paki je prav v tem letu mnogo nadvse pomembnih in težkih nalog. Delovni načrt krajevne .skupnosti je resnično zelo obsežen, načrtovane naloge pa bodo seveda zahtevale precej denarja. Kronično pomanjkanje tega v teh stabilizacijskih časih ne bi smelo obrniti začrtanih smernic, saj prestavljanje nalog iz leta v leto ne prinese nobenih pravih rešitev. „Želje in potrebe krajanov šmartnega ob Paki so zelo velike, denarja za uresničitev pa še zdaleč ne dovolj. V tem letu se bomo morali prav vsi krajani pošteno potiti in opraviti kar nekaj udarniških ur in ob koncu leta bomo lahko na vse pridobitve resnično ponosni," je pričel pogovor predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Stane Prašnikar. V delovni program za letos so krajani na prvo mesto zapisali izgradnjo kanalizacijske poti od železniške postaje do glavnega voda že obstoječe kanalizacije. To nalogo je letos treba, po besedah našega sogovornika, nujno narediti, saj je komunalnih težav iz leta v leto več. Osnovna šola, bila je zgrajena leta 1962, je brez vsake kanalizacije. Odvečne vode se odtekajo kar po zemljišču nasproti nje v zbirni odprti kanal. Ta je napeljan prav v središče šmartnega ob Paki in ob vsaki malo višji temperaturi poleti povzroča neprijeten smrad. V tem odprtem kanalu so se pojavile še stvari zdravju škodljive. Odprti zbirni kanal teče tudi mimo pokopališča. Vanj pa nedisciplinirani krajani odlagajo različne odpadke, tako da je ta stalno zamašen in ga je potrebno pogosto čistiti. To nehvaležno delo je največkrat opravila mladinska delovna brigada, ki jo vsako leto pripravijo člani osnovne organizacije ZSMS iz tega kraja. Z obnovitvijo kanalnih poti bodo krajani v celoti rešili komunalne težave. Kot predvideva načrt, se bodo vanjo odtekale tudi odvečne vode stanovanjskih hiš na levi strani železniške proge in površinske vode, ki pritekajo iz Malega vrha. Izgradnje prvega dela te kanalizacijske poti se bodo lotili letos, drugi del pa bo ,,prišel na vrsto" v letih 1984-85. Naložba bo šmarčane veljala okoli 4 milijone 500 tisoč dinarjev. Sredstva so v glavnem že zagotovljena. Nekaj denarja je za uresničitev te pomembne naloge dala samouprav- Konovo je gotovo ena tistih krajevnih skupnosti v Šaleški dolini, ki je v zadnjih nekaj letih naredila velik korak dalje. Prav v tem letu pa so začeli Konovčani uresničevati najpomembnejšo nalogo iz srednjeročnega programa — izgradnjo toplovodnega omrežja. na komunalna interesna skupnost, 500 tisoč dinarjev pa bodo dobili iz B programa tretjega samoprispevka. Kanalizacijske poti do leta 1985 bodo seveda zgrajene tako. da se bo "lahko nanje priključilo tudi novo naselje, ki bo na desni strani ceste Šmartno ob Paki — Mali vrh. Na drugem mestu delovnega programa za leto 1983 je ureditev pokopališča, saj je obstoječe že premajhno. Z razširitvijo bodo rešili te težave za približno 10 let. Predračunska vrednost znaša 420 tisoč dinarjev. Denarja je za ureditev pokopališča z vsemi ograjami in zasaditvijo cimpres ter ureditev parka premalo. Da bi bila naloga do letošnjega krajevnega praznika uresničena, Šmarčani ga praznujejo 8. maja, bo potrebna pomoč vseh krajanov. Z udarniškim delom bodo gotovo prihranili marsikak-šen dinar, ki ga bodo s pridom uporabili kje drugje. Z ureditvijo pokopališča ne bodo rešile le te težave, ampak bodo precej izboljšali videz kraja. Ves trud pa bo seveda zaman, če krajani ne bodo kasneje metali odpadkov v za to pripravljen kontejner. O obnovi kulturnega doma v tretjem središču Šaleške doline krajani razpravljajo in se pogovarjajo že več kot 10 let. Vsa dosedanja prizadevanja, kot kaže, bodo letos le prinesla željene rezultate. ,,Obnova kulturnega doma je resnično nadvse potrebna. Naši kulturniki, kar vsi po vrsti, so zelo marljivi in si za tako bogato kulturno delo zaslužijo boljšo „streho nad glavo". Toda kaj, ko zanj ni nikoli bilo dovolj denarja. Tudi letos, ko smo k začrtani nalogi resno in zavzeto'pristopili, nam bo prav pomanjkanje tega povzročilo ,,sive lase". Zgodovina kulturnega hrama v šmartnem ob Paki sega v leto 1937. Takrat so namreč člani prosvetnega društva z udarniškim delom zgradili ta dom. Med vojno je bil požgan, po njej so ga krajani znova s prostovoljnim delom obnovili. Vendar ni bil obnovljen na dovolj trdnih temeljih, zato tudi ni dočakal večje starosti.' Danes so v njem pogoji za delo naših kulturnikov neustrezni. Če se kulturnega doma letos ne bomo lotili, ga bomo morali zaradi varnostnih razlogov zapreti. Za to nalogo smo pri svetu krajevne skupnosti imenovali poseben gradbeni odbor, ki je že pričel z delom. Pripravljeni so vsi načrti, razpisane ponudbe za izvajalca del. Če ne bo prišlo do tehničnih težav, Toplovodno omrežje naj bi Konovčani napeljali na področju vaških odborov Lemplov vrh, Ocepkov vrh in Selo. Izgradnjo toplifikaeije so razdelili na tri dele, in sicer na primarno omrežje s toplotnimi postajami, sekundarni vod ter napeljava hišnih podpostaj po dvocevnem sistemu. Naložba jih bo veljala nekaj več kot 30 milijonov. Prvotno so načrtovali, da bodo za vsa dela morali odšteti več kot 40 milijonov dinarjev. Stroški za gradbeni material bodo po vseh predvidevanjih stali 5 milijonov dinarjev, strojna dela za sekundarni vod več kot 10 milijonov, primarni del skupaj s sekundarnim pa bodo morah odšteti 6 milijonov dinarjev Skromna sredstva, teh zagotovo pri tej draginji ne bo dovolj, nerožnat gospodarski položaj naših organizacij združenega dela ter varčevalni ukrepi, so naredili svoje. Da bodo načrtovano nalogo do predvidenega roka uresničili, bodo morali krajani opraviti kar nekaj udarniških ur. Kot načrtujejo, bodo s prostovoljnim delom naredili nekatera gradbena dela in tako prihranili dragocenih nekaj več kot 10 milijonov dinarjev, kar jeza takšno krajevno skupnost, kot je ta, lep prihranek. Danes vemo, da nam vsak privarčevan dinar pride presneto prav pri kakšni drugi načrtovani nalogi. Stara praksa kaže, da imamo krajani veliko želja in potreb, vendar se vseh ne da čez noč uresničiti. Pa tudi blagajne niso preveč dobro ,,založene." ,,Izgradnjo toplo-• vodnega omrežja moramo letos uspešno pripeljati do konca. Složni, enotni, predvsem pa delovni bomo uresničili zadane cilje. Že večkrat smo •dokazali, aa znamo prijeti kramp in lopato. Tudi tokrat se I bomo potrudili, saj si vsi že- limo, da bi se tudi mi lahko priključili na toplovodno omrežje," poudarjajo marljivi Konovčani. Kot načrtujejo krajani Konovega, bodo poleg prispevkov in lastnega dela dobili nekaj denarja iz A in B programa zadnjega samoprispevka, nekaj denarja bo primaknila krajevna skupnost sama, na pomoč pa bodo priskočile še samoupravna komunalna interesna skupnost, organizacije združenega dela, ki imajo svoje delovne prostore na področju te krajevne skupnosti Šaleške doline. In kako daleč so dela danes? Podpisali so pogodbo z izvajalci strojnih del, pridobili vse zahtevane projekte, pričeli pa so že tudi z zbiranjem denarja in dokumentov za gradbeno dovoljenje. Svojo nalogo je vsaj za sedaj uspešno opravil poseben gradbeni odbor, ki bo bdel nad celotno akcijo. Razdelil je traso na posamezna področja in imenoval vodje skupin za izvajanje udarniških akcij. Vrli Konovčani menijo, da mora biti delo usklajeno in potekati tako, da bodo do predvidenega roka — 29. novembra letos — cisterno. Stalež goveje živine se je zaradi pomanjkanja vode zmanjšal. V tem letu ste moramo lotiti tudi te načrtovane naloge z vso resnostjo. Upam le, da v svojih prizadevanjih ne bomo osamljeni in da nam bo pris;kočila na pomoč širša družbena skupnost," je poudaril naš sogovvornik. Toda, to še ni v;se. Med naloge v tem letu sodi še vzdrževanje krajevnih cest, ki so jih po večini vzdrževali krajani, z minimalnimi prispevki krajevne skupnosti, sami. V zadnjem času pa rušijo medsebojno razumevanje neurejeni lastninski odnosi.. Kljub urbanističnemu redu pr ihaja do lastitve družbene zemlje in spori, ki jih je vedno težko rešiti v obojestransko zadovoljstvo, so takoj tu. Zato bodo tudi temu vprašanju pri svetu krajevne skupnosti namenili del skrbi. šmarčani se toirej na večji ho-ruk pripravljajo prav letos.Seznam nalog krajanov šmartnega ob Paki je resnično obsežen. Pred vsemi je vrsta odgovornih nalog, ki jih bo v teh stabilizacijskih časih težko uresničiti. Skroimno odmerjena sredstva še zdialeč ne bodo zadoščala. Tudi ;zategovanje pasu ne. Pri svetu krajevne skupnosti, prav tako vse (družbenopolitične organizacije v kraiju, so prepričani, da se bodo krajani šmartnega ob Paki znova izkaziali kot že ničkoli-kokrat doslej. Vsie pridobitve bodo za krajevno skupnost velikega pomena. Le složni, enotni in pripravljeni prijeti za delo bodo načrtovanim nalogami kos. Vsi napori se jim bodo ob koncu leta bogato obrestovali, še zlasti velja to za obnovo kulturnega doma, ki tak kot je, kraju ne more biti v ponos, čeprav se za njegiovimi zidovi odvija bogata kulturma dejavnost. položili vseh 6200 metrov omrežja. Prete:kli teden so se krajani zbrali na zborih občanov, na kateirih so si razdelili naloge ter pripravili vse za nemoten potelk akcije. Prva gradbena dela so tudi že pričeli. Poleg toplifikaeije nameravajo do konica tega srednjeročnega obdobja prebivalci Konovega dokončati dom družbenopolitičnih organizacij, nadaljevali bodo gradnjo telefonskega omrežja, igrišče, do leta 1985 pa bodo naredili že vodovodno zajetje na Mravljakovem vrhu tn napeljali vodovod od Sela do Vemonta. Tuidi kanalizacija naselja Selo, ureditev avtobusnega postajališča v tem delu krajevne skupnosti ni cestne, povezave z republiško cesto ter skrb za okolje čaka še Konov-čane do komca leta 1985. Nekatere izmed naštetih nalog so vrli Konovčani že uresničili. Že pri sprejemanju srednjeročnega načrta 1980—85 ter pri glasovanjju za krajevni samoprispevek so se krajani odločili, da bodo pri vseh nalogah sodelovali s prostovoljnim del om. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki Kulturni dom, kanalizacija, pokopališče, regulacija Pake 14. aprila 1983 ■k Titovo Velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE nas cas* stran? SREČANJE• SREČ AN JE •SREČANJE Krajevna skupnost Center — levi breg Več pozornosti samoupravi in okolju V krajevni skupnosti Center levi breg ugotavljajo, da njihovo delo ni zaživelo tako. kot so si ga zastavili na začetku tega mandatnega obdobja. Res je, da so ustanovili komisije za varstvo okolja, za komunalne zadeve, šport in rekreacijo, za vzgojo in varstvo v prometu, za socialno delo in še nekatere druge, res paje tudi, da nekatere sploh niso delale. Dobro sta svoje delo opravila zlasti poravnalni in potrošniški" svet. Ko so v krajevni skupnosti ugotavljali vzroke za nedelo nekaterih komisij so med drugim ugotovili, da je problem tudi v tem, ker doslej niso imeli tajnika krajevne skupnosti. Posledica tega je, da šepa samouprava v hišnih svetih, manjkajo pa jim tudi nekateri samoupravni akti, ki bi jih sicer že morali sprejeti. Seveda je k temu neugodnemu položaju pripomogla tudi skupščina krajevne skupnosti, ki se v lanskem letu ni sestala niti enkrat. Ugotavljajo tudi slabo povezavo z delegacijami, teh je v krajevni skupnosti trinajst, pa tudi delo z mladino ni zaživelo tako, kot so načrtovali. To predvsem zato, ker so mladi prepuščeni samim sebi in ni nikogar, ki bi z njimi organizirano delal, jih usmerjal in spodbujal. Žal je še vedno vse premalo povezave z ostalimi mestnimi krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Nekoliko boljša je bila povezava z vaškimi krajevnimi skupnostmi, društvi in šolami, ki so jim pomagali tudi finančno, z osnovno šolo Gustav Šilih pa ima krajevna konferenca SZDL sklenjen sporazum o trajnem sodelovanju. posameznikov precej poškodovanih. Kupili so tri košarkarske plošče in vseskozi skrbeli za otroška igrišča. Uredili so nekatera parkirišča in poskrbeli r: za talne označbe. Pridobili so tudi potrebno dokumentacijo in denar za ureditev kanala na Foitovi cesti. Ker pa Vekos tudi po šestih mesecih, ko je prejel naročilnico, ni pričel z deli, so naročilo umaknili, ker jim je zmanjkalo denarja. Za najpomembnejšo pridobitev štejejo nove delovne prostore, ki brez dvoma omogočajo uspešnejše delo vseh dejavnikov v krajevni skupnosti. To je le nekaj del, ki so jih uspešno opravili v preteklem mandatnem obdobju. Seveda je bilo aktivnosti precej več. je poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti na zboru občanov, ko je poročal o delu sveta. Ob tej priliki so krajani izvolili tudi delegate za novo skupščino svoje krajevne skupnosti. Zadnje dni preteklega meseca so se delegati sestali na ustanovni seji skupščine. To je bil sicer že drugi sklic, ker na prvem niso bili sklepčni. Žal je nekaj delegatov, ki se ustanovne seje obakrat niso udeležili (Andrej Šoba, Jože Poličnik, Ivan Mijač, Dragica Povrh, Alojz Dolinšek, Dra-gutin Šafarič, Marinka Vuk, Štefka Brešar, Peter Tratnik. Leopold Rezar, Karel Kočnik. Marjan Kristan). Tudi opravičili se niso, čeprav so vabila prejeli pravočasno. To kaže na skrajno neresnost posameznikov, ki očitno pozabljajo na delegatske obveznosti ter izigravajo zaupanje krajanov, ki so jih izvolili. Sicer pa so na ustanovni seji za predsednika skupščine izvolili Leopolda Kušarja, za namestnika pa Bruna Trebič-nika. Imenovali so tudi 15-članski svet krajevne skupnosti, katerega predsednik je Boris Knavs namestnik predsednika pa Gvido Ovnik. Člani sveta so hkrati tudi predsedniki komisij, ki jih bodo ponovno imenovali, razen komisije za socialno delo, ki sojo že. V razpravi so poudarili, da bodo v prihodnjem mandatnem obdobju večino svojega dela namenili družbeno-poli-tičnemu, samoupravnemu in društvenemu življenju v kraju, saj je komunalna ureditev zadovoljiva.. Poživili bodo tudi delo hišne samouprave ter delo mladine in ustanovili društvo prijateljev mladine. Ko so govorili o delovnih načrtih za prihodnje obdobje, so posebej poudarili pomen spoštovanja okolja. Zlasti v zadnjem času opažajo, da je odnos do zelenic v tem delu mesta skrajno brezbrižen. Mnoge »divje« poti, poteptane trava, na zelenicah parkirani avtomobili in še kaj. namreč najlepšekaže, kakšno je stanje na tem področju. Tudi z okrasnim grmičevjem ni nič bolje. Vrh vsega izvajalci različnih del po končanem delu ne pospravijo za sabo. Da bi to vprašanje vsaj delno rešili, so se z vljudnostnim pismom obrnili na velenjske šole in opozorili šolarje, dijake in druge kaj nam pomenijo zelenice in kako jih moramo varovati. Posebno pozornost bodo letos namenili akciji ustanavljanja skupnosti stanovalcev. Ponekod bo skupnost zajemala eno stanovanjsko hišo, drugod pa več, odvisno od števila prebivalcev in potreb. Tako načrtujejo ustanovitev 26 skupnosti stanovalcev. Vse načrtovane naloge bodo zanesljivo uspešneje reševali, ko bodo za štiri ure zaposlili tajnika krajevne skupnosti, kar se bo zgodilo prav kmalu. B. Mugerle Kljub nekaterim težavam so v krajevni skupnosti Center levi breg ki je sicer komunalno urejena, v celoti uresničili relerendumski načrt. Naštejemo naj le nekaj najpomembnejših del, ki so jih postorili v minulem obdobju. Obnovili so okrasne nasade ' in posadili 130 dreves, žal pa je teh zaradi malomarnosti Franc Dren Naš sogovornik je železnici zvest že 32 let, več kot polovico svojega življenja. »Moj oče je bil 40 let progov-ni delavec in že v rosno mladih letih sem se navdušil za ta poklic. Večkrat sem nosil očetu malico, pa tudi železniški tiri niso bili daleč stran od domačije. Spoznal sem mnogo opravil in vzljubil delo na železnici. Zagotovo bom ostal tu še šest let, kolikor mi manjka do upokojitve. Zame je vse, kar je povežano z železnico, najlepše,« je pričel pogovor Franc Dren. Po rodu je Slovenjegra-čan. Po končani osnovni šoli se je najprej preizkusil v gradbeništvu. Vendar mu ni šlo. Ker je že v mladosti sanjal, da bo delal na železnici, odločitev ni bila pretežka. Seveda je moral v začetku okusiti vse trdote in grenkobe, spoznal pa je tudi lepe strani progovnega delavca. V skupini še z nekaterimi drugimi je skrbel za varnost prometa na odprti progi. Delo je bilo terensko in naporno, vendar ga to ni odvračalo od železnice. Leta 1956 je opravil tečaj za skupinovodja za vzdrževanje prog, nekaj časa nadomeščal druge skupinovodje in čuva-je-obhodnike, tri leta po končanem tečaju pa opravlja svoje delo na J) rog i Pre loge—Šoštanj—Šmartno ob Paki. V tistih časih, ko si se z vlakom peljal v Slovenj Gradec in še dlje, je skrbel za varno vožnjo na tej progi. Takole pravi: »Razvoj želez- Največ dela nas čaka pri vzdrževanju kretnic. Te morajo biti vestno in redno vzdrževane, da je vožnja varna in seveda udobna. Dela je iz dneva v dan več, saj je ta proga že precej dotrajana. Čeprav je moja naloga zelo odgovorna, delo samo terensko, jo opravljam z velikim veseljem. Vsak zagotovo ne more biti v naših vrstah.« Z velikim zanimanjem smo prisluhnili njegovi pripo-vedL Pripovedovati zna zelo doživeto. Iz vsake izrečene besede prevevata ljubezen in veselje do poklica, ki ga opravlja. Tudi druge, ki o železničarskih poklicih ne vemo kaj dosti, bi navdušil za enega izmed njih. Na upokojitev še naš sogovornik ne razmišlja preveč. V prostem času se loti kakšnega tesarskega ali zidarskega dela pri hiši, rad pa se odpravi k prijateljem. Ob praznovanju želimo Francu in seseda vsem našim železničarjem kar največ delovnih uspehov. Franc Dren Letos bodo v KS Center levi breg ustanovili 26 skupnosti stanovalcev Jutri praznujejo svoj praznik naši železničarji. Če-prav smo železnico, tako rekoč, že skoraj odpisali, si danes brez nje ne moremo predstavljati prometa. Pa tudi vse več delavcev in drugih občanov se raje vozi na delo z »avtomobili« na tirih. Za današnje srečanje smo se »zapletli« v kratek pogovor s Francem Drenom, skupinovodjem za vzdrževanje in opravljanje prog. niče je zlasti v sedanjih časih sila pomemben. Brez nje ne bi šlo. O delovnih pogojih ni treba posebej pripovedovati, saj so se precej izboljšali. Tu in tam je treba še prijeti za kramp in lopato, drugače pa proge vzdržujemo s stroji. Kulturno društvo Šmartno ob Paki S tako bogatim delom se lahko ponaša le malo društev Člani kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki so se preteklo soboto zbrali v prostorih še obstoječega, tako so zapisali na vabilu, kulturnega doma na rednem občnem zboru. Kot je to že običaj, so najprej pregledali svoje delo v preteklem letu, si zadali nove naloge in izvolili nove člane izvršnega odbora. Občni zbor so šmarški kulturniki začeli tako kot znajo le oni, razmišljali in pogovarjali so se o kiču. Sele nato so se lotili ocenjevanja svojega kulturnega ustvarjanja v preteklem letu. „Kot bi mignil, so dejali," jc minilo leto 1982 v znamenju mnogih vaj, prireditev ter nastopov. Društvo je postalo bogatejše za šesto sekcijo — mladinsko gledališko skupino. Tako danes vključuje kulturno društvo Jože Letonja-Kmet likovnike, folklo-riste, literate, moški pevski zbor in tri gledališke skupine kar treh generacij — odrasle Gledališča pod kozolcem, mladince in najmlajše člane v gledališkem krožku na osnovni šoli. Šmarški kulturniki so v preteklem letu pripravili doma ali gostovali, reci in piši, s 45 predstavami. Od lanskega do letošnjega aprila pa kar s 70. Kot so dejali, številčnost zanje še zdaleč ni vse. Kvaliteta, to je tisto pravo. Dovolj zgovorno priča o njej nastop šmarških folkloristov na balkanskem folklornem festivalu, na katerem so zastopali barve Slovenije, pa gledališčnikov na televiziji in vabilo na gostovanje v Švico. Tako bi lahko naštevali za vsako sekcijo posebej. Dokaz, da poleg množičnosti, v društvo je vključenih čez 100 krajanov, skrbijo za kvaliteto, so tudi mnoga priznanja, ki so jih prejeli kot društvo, sekcije ali nekateri posamezniki; Napotnikova plaketa, tri Napotnikove diplome in kar 10 Napotnikovih priznanj. Kot je zapisala v poročilu predsednica društva, starejši še vztrajajo, za sabo pa imajo že tudi armado mladih kulturnih navdušencev. In kaj se je dogajalo v preteklem letu v folklorni sekciji Oljka? Če bi vse našteli, bi bila časopisna stran takoj polna.Omenili smo že nastop na balkanskem folklornem festivalu na Ohridu, na katerem so ,,vžgali" tako pri publiki kot pri kritikih. Z običajema -Kladvo in Mlačvo so gostovali vse od Titovega Velenja, Solčave do Celja in Laškega. Z nekoliko spremenjenima običajema so bili gostje Srečanja ljudskih pevcev, godcev in plesalcev Slovenije v Celju, nastopili so na radiu Ljubljana v dodaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Med nastopi so seveda marljivo vadili in pripravili že nov program, ki so ga ,,dali na oder" 8. februarja letos. Prireditev z naslovom Peli so iih moja mati, je privabila v šmarški kulturni dom mnogo ljubiteljev folklore. Letos je skupina za plodno delo prejela Napotnikovo priznanje. O gledališčnikih Gledališča pod kozolcem ne velja zgubljati preveč besed, saj so po svoji izvirnosti poznani doma in v tujini. Svojemu krogu gledalcev so se lani predstavili s Čehovim Golobčkom in z njo nastopili doma, v Titovem Velenju, pa na Gledaliških večerih na gradu Goričane pri Medvodah. Kaberet Divje svinje so ob različnih priložnostih zaigrali kar 10 krat. Nova sezona — nova premiera. V svojo gledališko ponudbo so člani Gledališča pod kozolcem uvrstili še Linhartovo Zupanovo Micko. Prvič so jo zaigrali 5. marca. V slabem mesecu dni so z njo nastopili kar 11 krat. Videli so jo gledalci doma, v Titovem Velenju, v nekaterih delovnih kolektivih, odpravili pa so se z njo še na gostovanje v Prekmurje. Županovo Micko si je do sedaj ogledalo čez 3000 ljudi. V programu imajo še gostovanje v Trnovljah in Mladinskem gledališču ljubljanskem. 22. aprila pa potujejo k Slovenskemu planinskemu društvu Triglav v Zii-rich. Delovni so tudi likovniki. Ti so pripravili razstavo svojih del v prostorih družbene prehrane na tozdu Vino, za občinski praznik so se vključili v potujočo razstavo Kluba Šaleških likovnikov po pobratenih mestih. Pripravili pa so še nekaj samostojnih razstav. Moški pevski zbor je nepogrešljiv v kulturnem življenju kraja. Težko si brez njega predstavljamo proslave in druge priložnostne prireditve v Sman-nem ob Paki. Poleg nastopov doma in na srečanju amaterskih zborov v Titovem Velenju, se v tem času vestno pripravljajo za srečanje v Šentvidu. Za svoje marljivo delo so letos prejeli Napotnikovo priznanje. Pohvaliti moramo še literate. Vsako leto izdajo glasilo MI, vanj pa zapišejo svoja doživljanja in sebe predvsem člani osnovne organizacije ZSMS. Čeprav je mladinska gledališka skupina pričela delati šele letos, se lahko že pohvali z zavzetim delom in prvimi uspehi. Z moderno Rdečo kapico bodo nastopili na letošnji občinski Naši besedi. Napisali smo le nekaj najvažnejših ,,točk" iz dela posameznih Tine Steblovnik ,ie prejel za dolgoletno in vestno delo priznanje predsedstva SFRJ. sekcij šmarškega kulturnega društva. Med nalogami velja še omeniti mesec kulture in organizacijo gostovanj raznih drugih skupin. Kulturna dejavnost v Šmartnem ob Fiaki je v polnem razcvetu: V razpravi so kulturniki namenili največ besed svojemu še komaj stoječemu domu. Vsi po vrsti so obljubili, da bodo prvi na udarniških akcijah, poskušali pa bodo privabiti še ostale krajane. Ob skupni pomoči vseh bodo tudi to akcijo uspešno ,,privozili" do konca. Mimogrede še to; kulturni dom ni le za tiste, ki kulturne dobrine ustvarjajo, ampak tudi za tiste, ki jih prejemajo. Delovni program vseh sekcij je podoben prejšnjemu — pester in obsežen. Šmarški kulturni ustvarjalci ga bodo, tako kot vsakokrat doslej, gotovo uresničili. Nad izvajanjem^jrograma bo bdel novo izvoljen izvršni odbor, na njegovem krmilu pa bo Mija Žerjav. SoDotni občni zbor so člani kulturnega društva iz šmartnega ob Paki zaključili nadvse slovesno. Najzaslužnejšim članom so podelili zlate, srebrne in bronaste Napotnikove značke, predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle pa je dolgoletnima in marljivima članoma Tinetii Steblovnilcu in Francu Klančniku izročil še priznanja predsedstva SFRJ. IZPOLNITE OTROKU VELIKO ŽELJO - OBDARUJTE GA S KNJIGAMI IZ ZBIRKE PONATIS III. LETNIKA NAJBOLJ PRILJUBLJENE ILUSTRIRANE ZBIRKE PRIPOVEDNIH DEL ZA ŠOLSKO MLADINO V prednaročilu, ki velja vključno do 30. septembra letos, je zbirka dvanajstih knjig 1200 din cenejša Izjemna priložnost! PO IZIDU OKTOBRA LETOS BO ZBIRKA STALA 11 PRIPOVEDNIH DEL V 12 KNJIGAH PETNAJSTLETNI KAPITAN I/II, J. Verne, il. K. Gatnik CVETJE V JESENI, I. Tavčar, il. R. Skočir VIKE VIKING IN BRDAVSI, R. Jonsson, il. EWK, pobarval A. Mavec SKRITI DNEVNIK, L. Suhodolčan, il. L. Koporc KO ZORIJO JAGODE, B. Jurca, il. M. Vovk MLADOST NA STOPNICAH, A. Ingolič, il. M. Vovk GOSPOD HUDOURNIK, F. S. Finžgar, il. B. Kos KNJIGA O TITU, F. Bevk, il. I. Seljak-Čopič DEČEK Z DVEMA IMENOMA, A. Ingolič, il. D. Furlani HAJDUŠKI STUDENEC, V. Podgorec, il. M. Amalietti OSLOVSKA LETA, B. Čopič, il. B. Kos OD TU IN TAM Titovo Velenje * 14. aprila 1983 DARILO! Za vse, ki nam boste poslali izpolnjeno naročilnico najkasneje do petka, 30. septembra 1983, smo pripravili darilo: VAROVALNI OVITEK ZA KNJIGO, na katerega je ilustrator Marjan Amalietti naslikal v barvah prizore iz Levstikovega Martina Krpana. Na zadnji strani ovitka pa vam predstavljamo naslove vseh knjig iz zbirke Zlata knjiga. Darilo boste prejeli s knjigami po pošti. Knjige lahko naročite v knjigarnah, pri našihv založniških poverjenikih ali z izpolnjeno naročilnico na naslov: MLADINSKA KNJIGA TOZD Založba Prodaja po pošti * Titova 3 61000 Ljubljana NAROCILNICA l l l n založba mladinska knjiga a DA, želim prejeti III. letnik zbirke 50 01 01 0155471 ZLATA KNJIGA - 4400 din v prednaročilu 2340 00000 'i''' Priimek Ime I I i i i i i i' i i i i i i i i i I I I—l_l_l I ' ' ' i i ' : I I I l I l I I Ulica (hišna št.) i > I i i i i ■ j i i i i i i , i , ! I i i m 'i Naziv pošte poštna št. I h ; i ; i i i i i i i i i i M ll i.ni Naslov iz osebne izkaznice let rojstva i l i -M i I I I I I I I I M I l l l II I M Zaposlen(a) pri (naslov) i i I I. L Št. osebne izkaznice Izdane pri l I I |0|0| lOjOi 0 0 0 2 0 3 B' Plačal(a) bom: po povzetju, ob prevzemu knjig v celotnem znesku v 8 zaporednih mesečnih obrokih po 550 din Strinjam se z navedenimi prodajnimi pogoji. Znesek bom poravnal(a) pod pogoji, k; sem jih označil(a), takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun: Mladinska knjiga, TOZD Založba, Ljubljana, 50101-603-46486 Pri naročilu na obroke se obvezujem, da jih bom plačeval(a) vsak mesec. Ce ne bom olačal(a) dveh zaporednih obrokov, se strinjam, da celotni znesek zapade v takojšnje plačilo s prištetimi 12% zamudnimi obrestmi. Morebitne napake bom reklamirana) najpozneje v osmih dneh: poznejših reklamacij Založba ne bo upoštevala. Ta naročilnica zavezuje naročnika in Založbo Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani. 1 Datum: ............................ Podpis: .........'.................................... (Ce se odločite za nakup po povzetju, zadošča vaš naslov in podpis) Prispevki mladih Smeh v garderobi V garderobi deklic se razvija vedno glasnejši smeh. Na vse pretege se smejemo vse, od največje do najmanjše glave. »Znap. znap, ter ban, ban. bre,« zakriči Petra s povsem spremenjenim glasom. Njen smeh nas je presenetil in naša usta niso mogla ostati mirna. Naš »razredni as« ali »izgubljena okica« stopi za vrata in najavi: »Pozor! Na sporedu je zlata točka. Prosim za popolno tišino!« Vse napeto pričakujemo. »Le kakšno točko ima. da potrebuje tišino?« se šepetaje vprašujemo. Nenadoma se prikaže ena roka. druga roka, ena noga in druga noga. »To paje točka.« si rečemo. Med tem se Petra zvija in ziblje po garderobi. Vse smo tiho in napeto čakamo, kaj bo. Naenkrat pa Petra zakriči: »Roken rol, hlače dol,« in Petrine telovadne hlače zdrknejo do kolen. Deklicam še od smeha zasvetijo solze v očeh. Petra. naš razredni as. pa že sedi po turško na tleh in prične z Alahovo molitvijo. Povsem umirjeno »as« počasi spregovori: »Haala vog-bao a. haala vogbao a ...« Vse napeto poslušamo, kakšen bo konec te predstave. Ko postane najbolj zanimivo, nas prek ne tovarišev glas: »V zbor!« Iz garderobe odhajamo nasmejane. Ne moremo se načuditi naši Petri; ki nas zna na tisoč načinov zabavati. V njeni družbi res ne more biti nikomur dolgčas. Ditka Stropnik in Petra Majerič. 5. b. coš Veljka Vlahoviča Smeh v šolskih klopeh Lansko leto je naš razred obiskoval Trnar Srečko. Bil je zelo močan in velik. Ker se je hitro razjezil, smo večkrat brili norce iz njega. Najbolj gaje razjezil njegov psevdonim. Iz njegovega priimka je nastal Trko. Dodali smo mu Žuti. Brko in nastalo je Trko — Žuti Brko. Zaradi tega nas je večkrat lovil. Ko smo se ga naveličali tako klicati, je dobil novo ime — Fičo. Izmislil si gaje Peter. Vsakegaje »zlomil«, če mu je tako rekel. Imel je tudi poseben seznam. na katerem smo bili vsi dečki. Kdor ga je klical Fičo ali Katrca — to ime smo mu pozneje dodali, je dobil črno piko. Ta je bil že »odpisan«. Trko ga je nekje pričakal in ga pošteno »pretipal«. To pa bi se verjetno še kar nadaljevalo, če se Srečko ne bi vključil v skrajšan program, na RŠC, kajti en razred je ponavljal, ker mu učenje ni šlo najbolje od rok. Kljub temu pa smo ga imeli radi. Sedaj, ko hodi na RŠC, ga vsi zelo pogrešamo. Večkrat nas pride obiskat in nam pove kakšen »štos«. Takrat verjetno »šprica«:i saj je povedal, da ima že enain-petdeset neopravičenih ur. Potem odide. Sašo Tekavec, 8. b.. coš Veljka Vlahoviča Pri telovadbi Pravijo, da so šolska leta najlepši čas človekovega življenja. To ne bi držalo, če bi se morali v šoli samo učiti in mnogokrat trepetali pred slabimi ocenami, ampak se večkrat pri urah pouka od srca nasmejemo. Zadnjo popoldansko uro smo imeli telovadbo. »V zbor!« je za-klical tovariš. Nato smo nekaj časa tekli, delali razne razgibalne vaje in se dobro ogreli. Ker seje bližalo občinsko prvenstvo v košarki, se je tovariš odločil, da bomo vadjji košarko. »Razdelite se v skupine!« je ukazal. »Najprej bodo igrali fantje. Dekleta, ve se usedite na klop,« je odločil tovariš. Da bi se skupini fantov med seboj ločili, sije ena skupina fantov slekla majice. Ko so fantje končali z igro, smo bile na vrsti dekleta. Kar nena-domaje butnilo iz mene: »Tovariš učitelj, ali si moramo tudi dekleta sleči majice?« Vsi so prasnili v smeh. da je odmevalo po telovadnici. Tudi tovariš seje zasmejal. Fantje so se med smehom muzali, kajti njim bi bilo kar po godu, če bi bila ena skupina deklet brez majic. Vsakič, ko igramo pri telovadbi košarko, se tega dogodka spomnim in si še bolj zatlačim majico za telovadne hlačke. Maijetka Gaberšek, 6. c. coš Veljka Vlahovič Orientacijski pohod po I pomnikih N0B Planinci OŠ XIV. divizije smo se odločili, da izvedemo v mesecu kurirčkove pošte orientacijski pohod po pomnikih NOB. V začetku popoldneva smo štartali izpred šole. Bib je več skupin. Med seboj smo tekmovali planinci nižje in višje skupine. Prva je štartala naša skupina. V skupini nas je bilo šest. Bili smo sami dobri planinci. Živčno smo čakali na štart. Tovarišica nam je dajala zadnja navodila. Čez nekaj trenutkov smo štartali, odgnali smo se z vso silo. Pot nas je vodila proti spomeniku Alfonza Sarha, Oš Miha Pintar-Toledo, v Šalek pred gasilski dom, na Kardeljev trg, k spomeniku talcev v Starem Velenj u. Nato smo se začeli vzpenjati do Jakca. Na Jakcu je cerkev. Tu je bil naš cilj. Za dokaz bi morali pozvoniti, vendar nismo mogli. Zapisali smo čas, meni seje zdel zelo soliden. Nekaj časa smo čakali ostale, vendar so imele vse skupine slabše čase. Vsi smo računali na zmago. Nato smo zvedeli, da je bila naša skupina res prva. Vsi smo bili veseli uspeha. Ko so prišle vse skupine, smo imeli krajši piknik. Zlatka ZUPAN, 8. a razred, OŠ XIV. divizije, T. VELENJE nama Trgovska delovna organizacija NAMA vas vabi, da poizkusite brezalkoholno pijačo STIL z okusom pomaranče, limone, jabolka in greipfruita. STIL bo nadomestildosedanji DE/T. Od 18. do 23. aprila med 10. in 12. uro ter 16. in 18. uro DEGUSTACIJA nove pijače STIL v samopostrežbi Veleblagovnice Nama Titovo Velenje. 14. aprila 1983 ir Titovo Velenje ZANIMIVOSTI nas Čas * stran g Planinsko društvo Velenje Občinsko prvenstvo v orientaciji Mladinski odsek Planinskega društva Velenje je v nedeljo. 10.4. 1983 organiziral občinsko prvenstvo v orientaciji za osnovne in srednje šole na Paškem Kozjaku. Ekipe so najprej reševale teste iz varstva narave in prve pomoči ter naloge iz orientacije, zatem pa so se podale na 5 lun (pioniiji) oziroma 6 km (mladinci) dolgo pot Pioniiji so morali najti štiri mladinci pa pet kontrolnih točk. Proga ie potekala po razgibanih terenih Paškega Kozaka. Skupno je tekmovalo 22 ekip. od tega 12 pionirskih in 10 mladinskih. Pionirske ekipe so sestavljali učenci vseh petih velenjskih osnovnih šol. žal ni bilo ekip iz Šmartnega ob Paki in Šoštanja. Zmagala je 1. ekipa OS Miha Pintar-Toledo (Repnik Boris, Vogrinec Janko. Zabovnik Samo) pred ekipo OS Veljka Vlahoviča ter 2. ekipo OŠ Miha Pintar-Toledo. V mladinski konkurenci je bilo 8 ekip iz Centra srednjih šol Titovo Velenje, pretežno so bili to učenci kovinansko-strojne usme- ritve. dve ekipi pa so sestavljali taborniki Kajuhovega odreda. S precejšnjo prednostjo je zmagala ekipa 3. razreda Tehniške strojne šole (Pušnik Aleš. Razbornik Igor, Vrhnjak Tomaž) pred 1. ekipo tabornikov ter ekipo kovi-narsko-strojne usmeritve. Zmagovalni ekipi sta prejeli v trajno last lepa pokala. Najboljše ekipe s tega tekmovanja se bodo že prihodnjo nedeljo pomerile na področnem tekmovanju na Šmo-horju nad Laškim. Andrej Kuzman Kinoklub Gorenje Kljub skromnim sredstvom pestra dejavnost Minilo je že več kot deset let, odkar je peščica mladih navdušenih kinoamatcrjev z Titovega Velenja ustanovila kinoklub Gore-nje. Vso pozornost so marljivi člani najprej namenili podmladku ter izobraževanju. Organizirali so vrsto predavanj o osnovah amaterskega' filma, ki so še sedaj enkrat na teden po vseh osnovnih šolah v Titovem Velenju in Šoštanju. Že leto dni od ustanovitve kluba, so se velenjski kinoklubov: prvič predstavila medklubskem festivalu v Radovljici pri Domžalah in dosegli izreden uspeh, tri zlate, eno bronasto medaljo ter nagrado publike. Uspehi so se vrstili drug za drugim in vitrina s priznanji seje vedno bolj polnila z novimi ki bi jim jih marsikdo zavidal. Toda, ta članov kinokluba Gorenje niso uspavala. Nasprotno! Še z večjim zanosom so se lotili dela in vložen trud jim je prinesel željene sadove, saj je bilo leta 1977 poleg leto 1979 najbolj plodno. Poleg štirih zlatih in bronaste kolajne na republiškem festivalu amaterskega filma v Slovenj Gradcu so dobili še naslov najuspešnejšega kinokluha v Sloveniji. Vsako leto si kinoklubovci zastavijo bogat in pester delovni program, ki ga poskušajo kar najbolje uresničiti. Danes je v gorenjski kinoklub vključenih 37 članov, ki se sestajajo vsak četrtek v klubskih prostorih v Domu učencev. Delo pa imajo razdeljeno na tri sekcije, in sicer 16 mm, super 8 mm, za izobraževanja članov in podmladka pa skrbi izobraževalna sekcija. V preteklem letu so ljubitelji filmske dejavnosti iz Titovega Velenja snemali filme v 16 mm in super 8 mm tehniki, pripravili razna predavanja po vseh osnovnih šolah naše občine, ter tako seznanjali podmladek o filmskem amaterskem delu. Svoje najboljše »stvaritve* so pokazali na petkovih kulturnih večerih, s kamerami in filmskinii koluti so se odpravili še v krajevne skupnosti. Kot nekaj let doslej so vrli kinoklubovci pri pravih že osmi klubski festival, na katerem so zavrteli devet svojih filmov. To so bili dokumentarci, žanrski in tudi igrani filmi. Seveda so naši »filmski delavci« sodelovali ta vseh klubskih festivalih po Sloveniji in dosegli znova odlične uspehe. »Lani smo se udeležili 19. republiškega festivala v Ljutomeru, na katerem smo nastopili s štirimi filmi. Čonkaš je za igrani film Ponižan osvojil drugo mesto. Močivnik je mol animiranimi filmi bil prav tako drugi. Na srečanju modelarjev in tehnikov Slovenije je bil naš film Posebna Marjan Bencdek vzgoja najhnljči in v uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Tudi na lem smo velenjski filmarji dokazali. da vsa do sedaj prejeta priznanja niso iz trte zvita, saj se je film uvistil v sredino jugoslovanskega amaterskega filma na to temo. Ta film je izdelala skupina učencev osnovne šole Karla Geslovnika Kajuha iz Šoštanja.« je povedal na kratko o uspehih velenjskih kinoamateijev v preteklem letu tajnik tega kluba Ma-ijan Benedek. Poleg tega so bili Gorenjski kinoklubovci med udeleženci festivala mala Pula. Vsako leto si dva člana nabirata znanje iz tega področja na filmskem seminarju za mentoije krožkov. Ta dejavnost se je v zadnjih dveh letih močno razmahnila. saj ima v usmerjenem izobraževanju svoje mesto tudi filmska vzgoja. V to program so se vključili tudi marljivi člani kinokluba in prevzeli del predavanj. Kinoklub Gorenje že nekaj let uspešno navezuje stike s Kinoteko 16 iz Zagreba, od katere dobiva kinotečne filme, predvsem z zgodovinsko temo, ki jih nato predvajajo na klubskih predavanjih ali pa jih zavrtijo na gostovanjih po krajevnih skupnostih občine Ve- lenje. »Naše delo bi bilo lahko še uspešnejše, če nas ne bi pestile težave od pomanjkanja denaija do rezervnih delov za naša osnovna sredstva. Da ne bi delo kluba zaradi tega povsem zamrlo, smo se odločili za to obliko prenašanja filmske kulture. Na leto le s težavo posnamemo sedem filmov za klubski festival. Filmska sekcija 16 je naredla nekaj filmov za organizacije združenega dela. Eden od zadnjih ima naslov Varčujmo z energijo in je predviden tudi v programu šolstva,« je povedal o težavah kinoklubovcev Marjan Benedek. Kakšen pa je delovni program članov kinokluba Gorenje za letos? Znova zajeten in pester. Kot vsa leta doslej, bodo tudi v tem letu člani kluba sodelovali s svojimi filmskimi projekcijami na republiškem in medklubskih festivalih, nadaljevali bodo predavanja iz osnov super 8 mm in 16 mm tehnike, s svojimi kamerami se bodo odpravili na filmske večere po krajevnih skupnostih Šaleške doline. V poletnih mesecih pa nameravajo kinoklubovci pripraviti kakšno filmsko predstavo na prostem, kot so jih imeli preteklo leto na ploščadi Edvarda Kardelju filmi cvrtjih najmlnjcih Ma. nov se bodo predstavili na Tednu domačega filma v Celju. Vsaka dva meseca bodo vrli člani kluba pripravili petkov kulturni večer, skozi vse leto pa vadili po šolah v Titovem Velenju in Šoštanju predavanja o filmski vzgoji. Tudi projekcije umetniških filmov iz Kinoteke 16 so reden gost njihovih četrtkovih srečanj v klubskih prostorih. Seveda ob vsem tem ne bodo zanemaijali svoje osnovne dejavnosti, snemanja dokumentarnih. žanrskih in igranih filmov. Skupina filmaijev na velenjski gimnaziji pa je letos že posnela animiran film. »Poleg sodelovanja z Zvezo kulturnih organizacij občine Velenje navezujemo tesne vezi še s tovrstnimi klubi po Sloveniji. V tem letu nameravamo zabeležiti na filmske trakove vse dejavnosti občinske zveze kulturnih organizacij. Svoje mesto v našem delov-.em programu za letos pa ima še izobraževanje in pridobivanje novih članov. V mesecu decembru bomo pripravili 9. klubski festival in ob novoletnem praznovanju s predvajanjem filmov razveselili najmlajše.« je sklenil pogovor Marjan Benedek. T. P. Jezikovno razsodišče (96) Agroživilstvo? »Že v letih 1981 in 1982 sem prosil Jezikovno razsodišče, naj objavi svoje mnenje o uporabi izraza »agroživilstvo«. vendar sem doslej prejel le dopisnico tov. JGradišnika, ki mi ie na prvo pismo vljudno sporočil, da bom moral na odgovor počakati. — Skovanka >agroživilstvo« se mi zdi nesmiselna, saj v bistvu pomeni njivsko živilstvo. Žal je ta izraz uvedla Posebna izobraževalna skupnost za agroživilstvo. Menda so pred {»imenovanjem vprašali za mnenje o tej besedi celo neko sodelavko SAZU ... Dve izmed kmetijskih oz. veterinarskih šol sta se že preimenovali v agroživilski. K sreči so na večini ostalih kmetijskih šol pametnejši ... — Lepo Vas pozdravlja Štefan Oštir. kmetijec. ki mu ni samo do uspevanja kmetijskih kultur.« Besedi agroživilstvo, agroživilski sta zloženki mešanki: prva njuna sestavina je latinskega, druga domačega izvora. Take besede same na sebi niso posebno pogoste, niso pa tudi posebno redke, saj imamo podobno napravljene. npr. avtopodjetje. ki-nodvorana. avtocesta, minikrilo. psiedozsanost. elektrogospodarstvo (in tudi pri sestavljenkah npr. antidelec). Sicer pa Vas la neenoiodnost sestavin menda niti ne moti. temveč predvsem dejstvo. da agro- po Vašem nekako pomeni »njivsko*, cela zveza torej »njivsko živilstvo« Vendar glede tega nimate prav: ager, agri v latinščini sicer re? pomeni »njiva«, toda v zložen- kah kot agronomija, agrokombi-nat, agrotehnika ipd. agro- pomeni »kmetijski in poljedelski ali celo »kmetijski in industrijski, poleg samo »kmetijski« (kakor nas uči Slovar slovenskega knjižnega jezika). Glede na to Se zastavlja vprašanje, ah ne bi bilo mogoče sestavino agro- v agroživilski oz. agroživilstvo zamenjati z domačim kmetijsko-, tako. da bi se reklo kmetijsko-živilski -a -o oz. kmetijstvo in živilstvo. In tu res ne vidimo razloga, zakaj ne bi tega tako imenovali (v tem smislu bi predlagali tudi protide-lec in lažiznanost), saj pač velja pravilo, da v besedotvorju rajši ne mešamo samolastnih in prevzetih sestavin. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE. Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenske-ga 7. Iščemo najstarejšo fotografijo Naši kraji pred desetletji V današnji številki Našega časa odpiramo dve novi nibriki ter vabimo vse bralce k sodelovanju. Obe sta namenjeni fotografiji. V prvi bomo objavljali stare fotografije, ki prikazujejo kraje in zanimivosti Šaleške doline. Pobrskajte malo po omarah in albumih, gotovo imate marsikaj zanimivega. Vsako objavljeno fotografijo bomo honorirali. Želimo pa, da ob fotografiji navedete kar največ znanih podatkov. Rubriko bomo sklenili leta 1985. ko bo Maš čas praznoval dvajsetletnico izhajanja. Takrat bomo podelili tri posebne nagrade trem NAJBOLJŠA POMLADNA Tudi naslednja rubrika je namenjena fotografiji in fotografom. Do začetka poletja bomo objavljali najboljše po-mlathie fotografije. Tudi te fotografije bomo honorirali. Najboljšo pomladno fotografijo, ki jo bo izmed vseh prispelih fotografij izbrala žirija I dokazano najstarejšim fotografijam, ki bodo prikazovale kraje, običaje ali druge zanimivosti v Šaleški dolini. FOTOGRAFIJA Našega časa in fotokluba Velenje, bo dobila posebno nagrado. Od 21. julija dalje bomo v tej rubriki izbirali najboljšo fotografijo poletja. Prisluhnili bomo tudi vašim željam in pobudam in se morda odločili za kakšno drugačno temo. Sodelujte z nami! Fotografijo je leta 1933 naredil železničar (železniški uradnik) iz Ljubljane. Na veliko-formatno kamero in film na stekleni plošči. Očitno je bil dober poznavalec fotografije kar dokazujejo tudi številni drugi arhivirani posnetki, med katerimi jih je še nekaj iz Šaleške doline (arhiv — Herman Kladnik, Titovo Velenje) Fotografirajmo (35) Lov s fotoaparatom Na lov se lahko namesto s puško podamo tudi s fotoaparatom. Nič manj prijetno n« bo in za živali povsem neboleče. Uspešen ulov bo prinesel zanimivo trofejo, posnetek, ki bo enakovredno krasil lovsko sobo, saj boste zanj potrebovali celo več veščine kot pri običajnem lovu. Edini problem je. da tudi tukaj potrebujete ustrezno opremo. Majhne živali kot so polži, mravlje in številni in-sekti boste lahko snemali le z makro objektivom, mehom ali obročki ter posebnim krožnim flešem. Seveda je možno marsikaj poenostaviti, vendar pa je uspeh potem največkrat tudi vprašljiv. Za posnetke večjih živali bo nujno potreben teleobjektiv. Tudi dobro stojalo ne bo odveč in seveda ustrezno zaklonišče. Ker bomo o makrofotografiji še spregovorili, se tokrat raje ustavimo pri snemanju s tele-objektivom. Za posnetke ži- vali v njihovem naravnem okolju potrebujete vsaj 200-mm objektiv. Ta mora biti tudi svetlobno kar najbolj močzn. saj boste morali posnetke marsikdaj narediti v nezadovoljivih svetlobnih pogojih. Ža svoje skrivališče lahko uporabile že postavljene lovske postojanke, ali pa si skrivališče naredite sami. Za resnejše delo pa potrebujete montažno skrivališče iz aluminijastih cevi in maskirnega platna. Takšno skrivališče morate največkrat postaviti vsaj dan pred snemanjem, da bi se živali navadile nanj. V skrivališče je najbolje, da odidete skupaj s pomočnikom. ki bo kasneje ta prostor zapustil. Tako bodo živali mislile, da je skrivališče prazno. Največji problem, pa je poznavanje živali in njihovega življenja. Brez tega ni pričakovati zadovoljivih uspehov ali pa bodo ti povsem slučajni. Za snemanje morate poiskati takšna mesta, kjer so živali kar najmanj oprezne, to pa je predvsem tam, kjer se hranijo. S snemanjem morate tudi pohiteti in narediti čimveč posnetkov predno boste OOaženi. Številne posnetke je najlažje narediti s pomočjo daljinskih sprožilcev, vendar pa so te brezžične naprave zelo drage in večini amateijev največkrat nedosegljive želje. Dobre posnetke lahko naredite tudi v živalskem vrtu, vendar se pri tem izogibajte rešetk. To lahko dosežete tako, da objektiv porinete skoznje, (ta možnost pa odpove tam, kjer so v kletki divje zveri). V tem primeru kar najbolj zmanjšate globinsko ostrino, torej kar najbolj odprete zaslonko ter objektiv približate rešetkam. Seveda boste potrebovali teleobjektiv. Veliko zanimivih fotografij živali lahko naredite tudi na vasi ali pa doma z našima najpogostejšima hišnima ljubimcema psom in mačko. B. Z. Dobra fotografija, veliko zadovoljstva Imeli ga bomo prav kmalu! * 14. aprila 1983 It Titovo Velenje VAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas*stran11 KOLEDAR Četrtek, 14. aprila — Valerij Petek, 15. aprila — Dan železničarjev Sobo ta, 16. aprila — Bernardka Nedelja, 17. aprila — Rudolf Ponedeljek, 18. aprila — Konrad Torek, 19. aprila — Ema Sreda, 20. aprila — Neža M AL! OGLAS! IZGUBIL SE JE PES, nemški ovčar (z rodovnikom). Sliši na ime Eras. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi po telefonu 850-463. Ali na naslov Avtoservis ,,Meh". Najditelja nagradimo. IZUČENA FRIZERKA takoj sprejme službo. Pisne ponudbe pošljite pod šifro Spretna na upravo lista. PRODAM potovalno jadrnico 6 m, s privezom v Izoli in s prikolico, samo za 39 M, in parcelo, 1040 kv. m v bližini centra. Marjan Vrčkovnik, Smarška 16, Titovo Velenje. Telefon 851-886. KUPIM RABLJEN PIANINO. Telefon 851-738 ali 851-706. PRODAM HlSO PRI KRŠKEM. Telefon 850-101. PRODAM AMI — 8 za rezervne dele. Informacije po telefonu 881-319 od 7. do 15. ure. PRODAM STEREO RADIJSKI SPREJEMNIK EI NIŠ. HRS 48 DE LUXE, 2 + 25 W, plinski boj-ler Vailant in globok športni otroški voziček. Telefon 062-845-173. POCENI PRODAM KOMBINIRAN ŠTEDILNIK GORENJE (2 plin, 2 elektrika) Dovšak telefon 851-855. KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Titovem -Velenju ali okolici. 850-640 int. 01. PRODAM PARCELE V MISLI-NJI. Informacije Zdravko Valen-čak. Telefon 061-445-213. PRODAM dvodelni usnjeni kombinezon za motor. Informacije po telefonu 850-063 dopoldne. UGODNO PRODAM skoraj nove bobne znamke Amanti. Informacije v gostišču Plazi, Graška Gora Telefon 850-404. VRTNICE VELIKOCVETNE, mnogocvetne in vzpenjalke različnih sort, lahko dobite pri Grilu, Laze 30 Šentilj, Titovo Velenje. PRODAM STRUŽNICO stružna dolžina 80 cm in AUDI — 100, letnik 1971. Milojka Kumer, Koroška 52, Šoštanj. SMO PETČLANSKA DRUŽINA (fantka sta stara 4 in 3 leta, deklica 8 mesecev). Imava zelo nizke osebne dohodke in lepo prosiva starše, katerih otroci so prerastli obleko in obutev naj nam jo odstopijo. Za vse se že vnaprej lepo zahvaljujemo! Veseli bi bili tudi rabljenega posteljnega perila. Naš naslov: MARIJA GLOBAČNIK, Titovo Velenje, Petra Stanteta 8 (blizu trgovine Mojca). AMD TITOVO VELENJi: vabi ljubitelje smučanja v soboto, 16. aprila, 1983 na Vogel. Prijavite se lahko v društveni pisarni. 70-LETNI UPOKOJENEC želi po tej poti spoznati žensko svojih let, za skupno življenje. Naslov v uredništvu. PRODAM VIKEND HIŠICO s hišno številko in 30 a zemljišča na lepem in dostopnem kraju 20 km od Titovega Velenja in Celja. Ponudbe pod šifro ,,ZEMLJA VAS ČAKA". GIBANJE P MAllCINi lkau lllOVO VELENJE POROKE: Rudolf JUVAN. roj. 1956, elektrikar iz Podkraja pri Velenju 25 in Danka KASAL1CA, roj. 1962, delavka iz Podkraja pri Velenju 26; Srečko AVBERŠEK, roj. 1958, strojni tehnik iz Pake pri Velenju 66 in Nada MOLNAR, roj. 1957, tehnična risarka iz Titovega Velenja, Nekova 6; Jožef HREN, roj. 1956, strojni ključavničar iz Srednjega Doliča 8 in Tatjana SLATINŠEK. roj. 1965, kmetovalka iz Kozjaka 38. Smrti: Alojz RAVNJAK, upokojenec iz Titovega Velenja, Kidričeva 2, star 68 let; Pavla DVORJAK, upokojenka iz Škalskih Cirkovc 10, 69 let. KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ Poroka: Cvetko ŽERDONER, roj. 1961, šofer — serviser iz Vinske gore 20, in Lilijana DREV, roj. 1962. medicinska sestra iz Topol-šice 141. Smrti: Mihael TORI, Zabukovica 19, starostni upokojenec, star 70 let; Anton LESJAK, Šoštanj, Koroška 3, upokojenec, star 83 let. Mezlida KODRIČ, Mavče 38, kmetovalka, stara 70 let; Stanislav GRUDNIK, Ravne 64, delavec, star 45 let; Antonija APAT, Ravne 1949, kmetovalka, stara 87 let. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek, 14. aprila — dr. Hras- tnikova (dnevna), dr. Zičkar (nočni) Petek, 15. aprila — dr. Lešnikova (dnevna), dr. Zupančič (nočni) Sobota, 16. aprila — dr. Kunej (glavni), dr. Levak (notranji) Nedelja, 17. aprila — dr. Kunej (glavni), dr. Levak (notranji) Ponedeljek, 18. aprila — dr. Grenc (dnevni), dr. Natkova (nočna) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 14. aprila — dr. Dovšak Petek, 15. aprila — dr. Pirto-všek Sobota. 16. aprila — dr. Pirto-všek Nedelja, 17. aprila — dr. Pir-tovšek Ponedeljek, 18. aprila — dr. Stupar Torek, 19. aprila — dr. Stupar Sreda. 20. aprila — dr. Pirto- všek. ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE ■ i Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota, 16. aprila — dr. Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19. Titovo Velenje. Nedelja, 17. aprila — dr. Anica, Pistotnik, Tavčarjeva 19. Titovo Velenje. VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJO ŠOŠTANJ Od petka, 15. aprila do četrtka. 21. aprila — Ivo ZAGOŽEN, dipl. vet., Titovo Velenje, Vrnjačke Banje 7. telefon 852-381. V petek, 15. aprila, ob 1930, bo v knjižnici v Titovem Velenju nastopil Mit ja Sipek iz Raven na Koroškem, z mono-dramo SVETNEČI GAŠPER iz Prežihove novele »pot na klop«. DRAGI BRALCI IN NAROČNIKI! Obveščamo vas, da smo z uvedbo novega delavnega časa spremenili obratovalni čas za sprejemanje čestitk, malih oglasov in zahval: Ponedeljek, torek, četrtek in petek: od 8. do 10. ure in od 11. do 13. ure; v sredo od 8. do 10. ure in od 13. do 1630 ure Uprava Informativnega centra QP * j ZAHVALA ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, hčerke in sestre Vlaste Tamše iz Skornega pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo DO TUŠ, Gasilskemu društvu TUS, ostalim društvom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni tako prezgodnji zadnji poti! Enaka zahvala velja govornikoma Sonji Podpečan in Milošu Volku ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: sinova Simon in Lojzek, mama, oče, brata, sestra in ostalo sorodstvo. t Rudarsko elektroenergetski kombinat n. o. sol. o., Velenje REK DO EFE Družmirje 20 63325 ŠOŠTANJ Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela in naloge: NADZOR IN VODENJE NALOG TEHNIČNEGA PODROČJA Pogoji: - visoka ali višja izobrazba tehnične ali org. usmeritve - 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih - pasivno znanje tujega jezika - družbeno politična aktivnost Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom 60 dni. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po poteku roka za prijave. ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame, babice in prababice Terezije Pačnik iz Šoštanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje ali nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja duhovniku za opravljen obred, tovarišu Milošu Volku za izrečene poslovilne besede. Hvala tudi sosedom Škrbotovim za vsestransko pomoč. Žalujoči: sinova Jože in Silvo z družinama in hčerki Neika in Ivanka z družinama. INTEBKOMEPC Delovna organizacija za zunanjo trgovino Beograd, Terazije 27/111, objavlja O G L A S za sprejem delavca v delovno razmerje za nedoločen čas v tozdu Informatika Sodelavec — pripravnik s sedežem v Titovem Velenju Pogoji: - visoka strokovna izobrazba - višja strokovna izobrazba - srednja strokovna izobrazba - vozniški izpit B-kategorije - znanje angleškega jezika Osebni dohodek je določen po pravilniku. Prošnje pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Sklep o izboru kandidata bomo sprejeli v 30 dneh po poteku poteku objavljenega oglasa, kandidate pa bomo pisno obvestili v 10 dneh po izboru. ZAHVALA Nenadoma, mnogo prerano je v 60. letu starosti prenehalo biti plemenito srce naše ljubljene žene, mame, sestre in tete Fanike Jan iz Gaberk Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Se posebna zahvala za pomoč sosedom — družinama Videčnik in Kotnik. Hvala vsem, ki so darovali cvetje, katerega je tako ljubila in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Nadalje velja naša zahvala govornikom Slavku Ramšaku, Bernardu Skrlovniku in Viktorju Zagerju izŽTP Šoštanj za poslovilne besede, mešanemu pevskemu zboru iz Gaberk za odpete žalostinke in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Jože, hči Milena, sinova Jože in Franc, sestra Ivanka in brat Franc z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata Alojza Ravnjaka se tsKrenozanvaijujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku ter mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom ZC Velenje, ki so mu lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi DO APS, DO ERA DSSS, ERA TOK KOPLAS, CP Celje. ZB NOV Desni breg, DU Titovo Velenje in sodelavcem zaposlenih otrok. Enaka zahvala velja godbi, pevcem, govornikom SOB Velenje, ZZB NOV, DU ter duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na zadnji poti! Titovo Velenje, 7.4. 1983 Žalujoči: žena Vikica, sinovi in hčerke z družinami, brata ter ostalo sorodstvo. V SPOMIN Alojzu Hlišu iz Metleč Danes, dne 14. aprila 1983, mineva leto. odkar si nas tako nepričakovano zapustil, ljubljeni mož, očka, dedi, brat in stric. Kako kruta si bila usoda, da si tako srečno življenje spremenila v žalost in samoto. Ostali so nam sadovi tvojih pridnih rok. bolečina in lep spomin na dneve, ki smo jih preživeli s teboj. Hvaležni smo ti za vse, zato boš vedno ostal v naših srcih. Vsem. ki kakorkoli počastite njegov spomin. PRISRČNA HVALA! Tvoji dragi. Velenje-Podravka 20:20 Slabo v nadaljevanju Rokometašice Velenja so prejšnji petek v Rdeči dvorani iztržile proti Podravki le točko. Razplet dogodkov v prvem polčasu je napovedoval, da bodo Velenj-čanjčanke zanesljivo zmagale. V prvem delu so resnično igrale odlično, povedle celo že s 14:7 in na odmor odšle z rezultatom 14:9. V tem delu igre se je še posebej izkazala Spoljarjeva z lepimi streli po tleh. V drugem polčasu pa je, kot kaže, domačim igralkam zmanjkalo moči, na klopi ni bilo prave zamenjave, saj je nekajkrat stopila v igro le Podrzavnikova in gostje so začele počasi in vztrajno zmanjševati razliko. Sredi polčasa so izenačile 14:14, nato pa nekajkrat povedle z golom razlike. Nazadnje so vodile z 20:19. Velenjčanke so z velikim naporom izenačile. Slabe pol minute pred koncem so si spet priborile žogo in s tem možnost za zmago. 7 sekund pred koncem tekme se jim je zma- ga nasmihala, saj je Goličeva lepo vletela v prostor gostujoče vratar-ke, nad njo je bil storjen prekršek, vendar slaba sodnika nista doso-dila ničesar in sta tako tudi delna krivca, da so se morale domače igralke zadovoljiti le s točko. Največji" krivec pa so seveda igralke same saj po odličnem prvem polčasu v nadaljevanju le ne bi smele tako popustiti. Zadetke za Velenje so dosegle: Špoljar 9, Omerovič 4, Dordževič 3, Golič 2, Bašič in Bovha po enega. V soboto Velenjčanke ne bodo odigrale rednega prvenstvenega kola, ampak se bodo. v Osijeku sestale v osmini tekmovanja za jugoslovanski pokal z domačimi igralkami. Nasprotnice domačih igralk bi morale biti sicer rokometašice Olimpije, ki so • v finalni tekmi za območje Slovenije premagale Velenjčanke, vendar so se Ljubljančanke odrekle temu tekmovanju. Šmartno—Iskra 19:19 Pravičen izhod V 14. kolu so se rokometašice Smartnega na svojem igrišču sestale z Iskro. Domače igralke so zelo dobro začele, saj so kmalu povedle s 4 zadetki razlike, vendar pa tega vodstva niso mogle zadržati. Prvi polčas seje končal z rezultatom . 9:9. V drugem delu so celo gostje povedle s 3 zadetki, kljub temu pa sta si ekipi razdelili točko. Zadetke za Šmartno so dosegle Urankar in Bole 4, Tajnšek, Trobina, Tajnik in Jud po 2 ter Smerc 3. Odbojka Topolšica-Turbina 3:0 V zadnjem kolu prve slovenske odbojkarske lige so topolški odbojkarji gostili prvaka v ligi. Turbino iz Selnice ob Dravi. V dokaj zanimivi igri so domačini nadigrali goste, ki so si prvo mesto zagotovili že pred zadnjo tekmo. Prvaka vzhodne in zahodne slo- venske odbojkarske lige Brezovica in Turbina se boste v soboto 16. aprila pomerila v Žalcu za naslov republiškega prvaka. Topoišica in Črnuče pa igrajo turnir za 2. 3. oziroma četrto mesto v Sloveniji. Triglav—Šmartno 2:1 Slaba igra Nogometaši Smartnega ob Paki so v 17. kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi gostovali v Kranju. Gostje so zaigrali slabše od domačih nogometašev. Vsi trije goli pa so bili doseženi v drugem polčasu. Nogometaši Triglava so povedli z 2:0, dve minute pred koncem paje sodnik, ki je zelo slabo vodil srečanje, dosodil enajstmetrovko v korist Šmarčanov. Rezultat je znižal Prašnikar. m V naslednjem kolu se bodo nogometaši Smartnega sestali z Nafto. Srečanje bo v nedeljo ob 16. uri v Šmartnem ob Paki. Rudar-Stol 0:1 So pozabili igrati? Na nedeljskem srečanju proti nasprotniku iz Duplice so igralci Rudarja spet razočarali nekaj več kot 2O0 gledalcev. Nepričakovano so ostali praznih rok, saj je gostom bil dovolj izredno lep zadetek v 56. minuti, da so se vrnili domov z obema točkama. Domači nogometaši so igrali zelo slabo, nikakor si niso znali ustvariti prave akcije, iz katere bi lahko premagali nasprotnika, če pa se jim je že ta priložnost ponudila, je niso znali izkoristiti. Gostje so zasluženo osvojili obe točki, saj so v prvem polčasu zaigrali zelo borbeno, po krivdi domačega vratarja Cvijetkoviča celo zadeli vratnico, v 11 minuti nadaljevanja pa je njihov igralec Homar poslal neu- branljivo žogo v desni zgornji kot domačega vratarja. Po tem vodstvu so domači nogometaši zaigrali veliko bolj požrtvovalno in goste povsem potisnili v njihov kazenski prostor. Toda zadetka niso mogli doseči. Sodnik je tudi na tem srečanju pokazal nekaj kartov. Nekaj minut pred koncem 1. polčasa je moral igrišče zapustiti eden od gostujočih igralcev, ker ga je poškodoval domači igralec Matjaž Klajič. Klajič je zato dobil rumeni karton, zaslužil pa si je rdečega. Strelec edinega zadetka za Stol je 10 minut pred koncem moral iz igre zaradi drugega rumenega kartona, vendar igralci Rudarja tudi te premoči niso izkoristili. KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek. 14. 4. ob 19. in 21. uri: ŠIFRA 82 — japonski, policijski triler. V gl. vi.: Emi Yokohama Petek, 15.4. ob 10., 19. in 21. uri: BUD JEZDI NA ZAHOD — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer Sobota in nedelja, 16., 17.4. ob 19. in 21. uri: BUD JEZDI NA ZAHOD — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer Ponedeljek in torek, 18., 19. 4. ob 19. in 21. uri: DVOBOJ PESTI -hongkonški, kung-fu. V gl. vlogi: David Chiang Sreda. 20. 4. ob 19. in 21. uri: ZAVETIŠČE IZGUBLJENIH — italijanski. V gl. vlogi: Marcella Petri FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 18. 4. ob 20. uri: GLAVNA PRIČA — madžarski, komedija, politična satira. V gl. vi.: Kellai Ferenc KINO DOM KULTURE VELENJE (PREDSTAVA ODPADE) KINO ŠOŠTANJ Sobota, 16. 4. ob 20. uri: ZAVETIŠČE IZGUBLJENIH — italijanski. V gl. vlogi: Marcella Petri Nedelja. 17. 4. ob 18. in 20. uri: ŠIFRA 82 — japonski, policijski triler. V gl. vi.: Emi Yokohama Ponedeljek, 18.4. ob 20. uri: BUD JEZDI NA ZAHOD - italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer Sreda, 20. 4. ob 20. uri: DESET ZAPOVEDI - I. DEL - ameriški. zgodovinski spektakl. V gl. vi.: Charlton Huston. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 15.4. ob 20. uri: ŠIFRA 82 — japonski, policijski triler. V gl. vi.: Emi Yokohama Torek. 19. 4. ob 20. uri: BUD JEZDI NA ZAHOD - italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer KINO DOLIČ Sobota. 16.4. ob 20. uri: ŠIFRA 82 — japonski, policijski triler. V gl. vi.: EmiYokohama ZTKO Velenje Kje so bili delegati? V ponedeljek popoldne bi morala biti 7. redna seja skupščine zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje. Dnevni red je bil zelo pomemben, saj bi morali delegati obravnavati in potrditi uresničitev finančnega in" delovnega načrta ZTKO in poročilo o delu predsedstva ZTKO v preteklem letu, še pomembnejša pa bi bila obravnava predloga finančnega načrta ZTKO za to leto. Poleg tega bi morali delegati obravnavati še predlog za vrhunski šport in še nekatera druga vprašanja. Nerazumljivo je, da se tako pomembne seje ni udeležilo vsaj toliko delegatov, da bi bila seja sklepčna. Zato so morali sejo preložiti. Nova bo v ponedeljek, 18.aprilaob 17. uri, prav tako v prostorih krajevne skupnosti Levi breg. Od 46. delegatov je bilo na seji navzočih le 22, pa še od teh jih je nekaj prišlo z zamudo. Kaže, da nekateri delegati, oziroma njihovi klubi ter društva, poznajo le svoje pravice — zahteve po denarju, pozabljajo pa na dolžnosti. Delegatov na sejo niso poslali naslednji klubi oziroma društva: Šaleški teniški klub, judo klub. Planinski društvi Velenje in Šoštanj, Šaleški alpinistični odsek, Aeri klub. Občinsko društvo invalidov, NTK Tempo, Občinska zveza tabornikov, TVD Partizan Šoštanj, Rokometni klub Šoštanj, Keg-Ijaški klub Šoštanj, Rekreacija — splošna vadba Šoštanj, TVD Partizan Šmartno ob Paki, Ženski rokometni klub Šmartno ob Paki in osnovne šole Antona Aškerca, Gustava Šiliha, Mihe Pintarja-Toleda, Veljka Vlahoviča, bratov Mravljakov, Bibe Ročka, Karla Destovnika-Kajuha, bratov Letonje in Gimnazije Velenje. Šoštanj 36:28 Varteks Dobra igra v drugem delu V prvenstveni tekmi druge zvezne rokometne lige so se rokometaši v soboto v Rdeči dvorani sestali z Varteksom. Prvi del igre domačemu moštvu ni obetal končnega uspeha, saj.sta se ekipi nenehno izmenjavali v vodstvu. Po prvih 30 minutah je bil rezultat srečanja 13:13. V drugem polčasu so rokometaši Šoštanja igrali iz minute v minuto bolje in s hitrimi nasprotnimi napadi ter lepimi akcijami vse bolj povečevali razliko, ki je bo koncu srečanja znašala 8 golov. Zadetke za Šoštanj so dosegli Puc 12, Potočnik 8, Lesjak 7, Potušek 5, Stvarnik 3, Toplak 1. Kegljanje Šoštanjčani presenetili Največje presenečenje devetega kola v prvi regijski kegljaški ligi so pripravili kegljači Šoštanja, ki so v Celju ugnali priznano ekipo domačega Ingrada. Šoštanjčani so podrli 4836 kegljev, domačini pa 4835. Razlika za en kegelj je prava športna redkost. Za ekipo Šoštanja so nastopili Glavič (825), Fidej L. (813), Rajšter (811). Fidej S. (802), Križovnik (802) in Za-kelšek (783). Pri domačih seje izkazal Marinovič, kije podrl 826 kegljev. V 8. kolu so Šoštanjčani premagali borbene goste iz Dobrne z razliko 192 kegljev. V 10. kolu bodo gostili ekipo Stor. Šah Turnir za prehodni pokal Na četrtem hitropoteznem turnirju za prehodni pokal šaleškega šahovskega društva, je med dvajsetimi igralci zmagal Goršek s 15,5 točkami pred Rajkovičem 15, Kristan 14,5, Brešar in Vedenik 13,5 točk, itd. V skupni razvrstitvi je vodstvo prevzel Goršek, ki ima 37 točk, drugi je Zmaga Gorenja V ponedeljek je bilo odigrano zadnje kolo sindikalne šahovske lige, v kateri je sodelovalo 10 ekip. Rezultati 9. kola: Gorenje—KS Gberke 8:0, REK-MPI 8:0, TUS-RSC 1:7, VIZ—Društvo upokojencev 7:1, Društvo invaliJov-—VEG RAD 2:6. Končni vrstni red je naslednji: Gorenje 58,5 točk, REK 58, Vegrad 48,5, V IZ 46, RŠC 39, TU S 30, Društ. inval. 28,5, Društv. upok. 23,5, KS Gaberke 15, MPI 12,5, Streljanje Osvojile drugo mesto v Beogradu je bilo 10. aprila državno strelsko prvenstvo za pionirke in pionirje. S serijsko zračno puško so nastopili tudi velenjski strelci. Znova so se izkazale pionirke, saj so ekipno osvojile drugo mesto. Nastreljale pa so tudi nov slovenski rekord — 523 krogov. Za ekipo so nastopile Aleksandra Šafarič (180), Denis Bola (175) in Mirjana Perhač (168 krogov). Zmagale so pionirke Novega Sada z državnim rekordom — 538 krogov. Med posameznicami je velenjska pionirka Aleksandra Šafarič s 180 krogi osvojila srebrno kolajno, Denis Bola pa je bila 12. Pionirji so se uvrstili precej slabše kot pionirke, saj so bili ekipno nekje na sredini lestvice. Dan pred državnim prvenstvom pioniijev pa so se v Kranju pomerili strelci mednarodnega programa za Košnikov memorial. V streljanju s pištolo so zmagali Velenjčani s 1116 krogi. Za ekipo so tekmovali Vinko Trinkaus (379), Jože Etlbah (365), Alojz Trstenjak (372). Med posamezniki je bil drugi Vinko Trinkaus. V konkurenci puškašev pa so bili Velenjčani četrti. Za ekipo so nastopili Darja Orlačnik (361), Dušan Perhač in Mojca Močovnik. F. Ž. Občinsko tekmovanje „Kaj veš o prometu" Pokazali zadovoljivo znanje V soboto je bilo na osnovni šoli bratov Mravljakov v Titovem Velenju občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Pripravil ga je svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu skupščine občine Velenje, sodelovali pa so tudi člani avto-moto društva, združenja šoferjev in avtome-.itanikov, turing kluba, postaje milice in drugi zanesenjaki, ki so vsi skupaj prispevali, da je tekmovanje teklo po načrtih in hitro. Še posebej se je izkazala osnovna šola bratov Mravljakov, kije pripravila razstavo o prometni varnosti in poskrbela za kar najbolj prijetno počutje organizatorjev, tekmovalcev in gostov. Letos je na tekmovanju sodelovalo 46 učencev osnovnih šol, 7 dijakov Centra srednjih šol in 24 pionirjev-prometnikov. Po opravljenem pismenem delu, so tekmovalci pokazali kako znajo voziti s kolesi in s kolesi z motorjem po ulicah Titovega Velenja in kako obvladajo spretnosti na poligonu. Za vse izvajane naloge so bili ocenjeni. Pionirji — prometniki, ki so letos prvič sodelovali, so morali opraviti nekoliko težje naloge in sicer orientacijski pohod, streljanje z zfač- Jože Zakošek no puško, nudenje prve pomoči in podobno. Organizatorji so se nadvse potrudili. da je tekmovanje teklo brez zastojev, za najboljše posameznike in ekipe pa so pripravili knjižne nagrade kolajne in diplome. Po njihovem mnenju so tekmovalci pokazali veliko mero znanja in spretnosti. Se zlasti znanje učencev s tistih osnovnih šol, na katerih uspešno delujeta prometni in kolesarski krožek, je na visoki ravni in so lahko z njo resnično zadovoljni. Zal se iz leta v leto dogaja, da se tekmovanja udeležuje premalo dijakov srednjih šol. Eden od razlogov je da na teh šolah namenjajo zelo malo pozornosti prometni varnosti. Predsednik tekmovanja Jože Zakošek je takole ocenil njegovo uspešnost: »V vseh devetih letih odkar sem predsednik tekmovanja »Kaj veš o prometu« sta rastla struktura in znanje tekmovalcev. Zlasti je viden napredek pri učencih osnovnih šol. Seveda nikakor nismo zadovoljni z dejstvom, da je na tekmovanjih tako malo dijakov srednjih šol. To je dokaz, da na teh šolah vse premalo skrbijo za varnost v cestnem prometu. Poleg predstavnika sveta za vzgojo in preventivo tudi osnovna organizacija ZSMS na Centru srednjih šol ni prav nič pripomogla, da bi se stanje izboljšalo.« Rezultati: pionirji 5. in 6. razred — posamezno: 1. Boštjan Albina (OŠ A. Aškerca). 2. Matjaž Kranjc (OŠ Karla Destovnika Kajuha), 3. Miro Jurko (OŠ Mihe Pintarja-Toleda); ekipno: 1. OS Antona Aškerca 2. OŠ Mihe Pintarja Toleda, 3. OŠ Karla Destovnika Kajuha, 7. in 8. razredi-posamez-no: I. Marjan Oručnik (OS Veljka Vlahoviča), 2. Simon Kumer (OŠ Bibe Ročka), 3. Boštjan Pečnik (OŠ Bratov Letome); ekipno: 1. OS Bibe Ročka, 2. OS Bratov Letonje, 3. OŠ Veljka Vlahoviča, učenci in dijaki (kolo z motorjem) — posamezno: 1. Jani Marko (OŠ Veljka Vlahoviča), 2. Uroš Drev (Center srednjih šol), 3. Zvonko Lah (OŠ Veljka Vlahoviča); pioniiji — prometniki; 1. OŠ Bibe Ročka (Emil Kitek, Franci Rotovnik, Matjaž Ramšak), 2. OŠ Antona Aškerca (Romeo Sabol Simon Gorišek, Ivan Osrečki), 3. OŠ Gustava Šiliha (Evgen Dvoršak, Beno Dvoršak, Marko Hudovernik) itd. B. Mugerle Matko 30. Kristan 26, Vedenik 23, Brešar 19 točk itd. Šaleško šahovsko društvo obvešča ljubitelje šahovske igre, da so hitropo-tezni turnirji za prehodni pokal društva vsak prvi četrtek v mesecu. Ekipa Gorenja je tako že tretje leto zapored osvojila prvo mesto v ligi. Letošnja zmaga je bila najbolj tesna, saj sta za prvo mesto že od vsega začetka konkurirali tudi ekipi REK in Vegrad, ki sta v zadnjem letu precej napredovali. Omeniti paje treba, daje naša šahovska liga ena od najbolj množičnih šahovskih lig v Sloveniji na področju sindikalnega šaha, ki je v zadnjih letih tudi v kvalitativnem merilu precej napredoval. D. K. Veliko pozornost je pritegnila tudi razstava o prometu Kljub temu, da namenjamo veliko pozornosti varstvu otrok v cestnem prometu, pa je še vse preveč otrok udeleženih v prometnih nezgodah. Ob nenehnem naraščanju prometa je zato prav, da si vsi prizadevamo in storimo kar največ za varnost otrok v prometu. K temu veliko prispevajo krožki na osnovnih šolah, zlasti kolesarski in prometni. Splošno znanje mladih o prometu preverjajo na različnih tekmovanjih. Med te sodi tudi občinsko tekmovanje »Kaj več o prometu«, ki je bilo minulo soboto na osnovni šoli Bratov Mravljakov v Titovem Velenju. Kako so se nanj pripravljali in kaj o njem menijo, smo povprašali nekatere udeležence? BOŠTJAN ALBINA, osnovna šola Antona Aškerca: »V šoli smo vadili reševanje testov o prometnih predpisih, opravili pa smo tudi spretnost-no vožnjo s kolesi na poligonu. Po tej preizkušnji je tovarišica določila tri za današnje tekmovanje. Vesel sem, da sem bil izbran, zato se bom še posebej potrudil. Testi niso bili težki, tudi vožnja po ulicah mi je šla, čakam pa še ocenjevalno vožnjo na poligonu in tudi zanjo upam, da jo bom dobro opravil.« JOŽE JUSTIN, dijak Centra srednjih šol Titovo Velenje: »Na naši šoli nismo imeli priprav na to tekmovanje, kljub temu pa smo se trije iz našega razreda sami prijavili za občinsko tekmovanje >Kaj veš o prometu Vadili smo sami in upam, da smo si pridobili zadovoljivo znanje, čeprav vozimo na kolesih z motorjem, ki zahtevajo več znanja in spretnosti. Najtežja bo vožnja na poligonu.. Menim, da bi morali pripraviti več podobnih tekmovanj, Center srednjih šol pa prav gotovo premalo skrbi za tovrstno izobraževanje, kar kaže tudi današnje skromno število dijakov na tekmovanju.« JURE LETONJE, osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki: »Letos sem se že tretjič udeležil občinskega tekmovanja >Kaj veš o prometu<. Prvič sem osvojil četrto mesto, lani peto. za letos pa še ne vem, vendar upam na najboljše. Po navadi se na šoli za to tekmovanje pripravljamo mesec dni in potem izberemo ekipo. Vaje na našem poligonu so bile težje kot so danes tukaj. Presenečenje so bili današnji testi, ki se razlikujejo od tistih, ki jih imamo na šoli, lani so bili namreč enaki. Tekmovanje je dobro pripravljeno in poteka hitro ter brez zastojev.« STOJAN RAZBORNIK, osnovna šola Gustava Šiliha: »Na šoli sem bil izbran v ekipo kot rezerva in ker je eden manjkal sem danes njen član. Testi niso ocenjevalnima vožnjama po mestu in na poligonu pa tudi nisem imel težav. Na naši šoli uspešno delujeta kolesarski in prometni krožek. Tudi priprave na tekmovanje so bile dobre, saj smo že nekaj dni prej vadili teste in vožnjo s kolesi. Sodelovanje na takšnih tekmovanjih je koristno, saj si znanje o prometu le še' utrdimo.« bili pretežki, z B. Mugerle