m MAREC 2002 x Xi 5 F i -j Tema meseca: KAKO ŽIVETI Z ROMI? Obnova športne dvorane šele poleti 25 let ribniškega društva invalidov IZV«p %, • x X ; 5r 11* X h > v /J4P i* M, T [ r« r 1 £ Jtx ^ v \€r i'Si :'i/ <« ^ V’ 'S v >• l£är’ x t 'It v *' I 'W ■ * * W * -Ič?* , j. , ,J i«. - t J ^: v «jr f A-> *> 1 V t sl «r1 » ! > V# 1 ^ v iTi I II *111 ^:"'l :: VABILO NA PLES Letošnja pomlad ponuja novo možnost za vse, ki bi želeli zaplesati v odrasli folklorni skupini in tako ohranjati ribniške in druge folklorne plese. Slišali smo, da nekatere že zelo srbijo pete! Prijave in podrobnejše Informacije dobite na telefonski številki: 01/836 97 33 KUD Gallus Ribnica KUD SV. GREGOR VARI! Tudi letos se bomo predstavili člani dramske skupine KUD-a Sv. Gregor. Pripravili smo vam veseloigro Kontrolor spalnih voz. Videli bomo, kaj se lahko zgodi, če imamo svojo okolico za preveč lahkoverno. Zapletov in humorja tako v komediji ne manjka. Glede na ponujene termine vas vabimo, da si predstavo ogledate v Ribniški dolini vsaj enkrat. Predstave: • Sobota, 6.4. ob 20. uri, kulturni dom Sv. Gregor • Nedelja, 7A. ob 20. uri, kulturni dom Sv. Gregor • Petek, 12.4. ob 20. uri, dvorana centra Ideal Ribnica • Sobota, 13.4. ob 20. uri, dvorana OŠ Sodražica • Petek, 19.4. ob 20. uri, dvorana centra Ideal Ribnica • Sobota, 20.4. ob 20. uri, dvorana OŠ Dolenja vas Organizatorja: KUD Sv. Gregor in JSKD Ol Ribnica JSKD 01 Ribnica in Društvo mažoret in plesalcev Ribnica vabita na ogled VII. DRŽAVNEGA PRVENSTVA ZVEZE DRUŠTEV MAŽORET IN TWIRLL TEHNIK SLOVENIJE. ki bo 27. aprila 2002 v dvorani Športnega centra. Razpored tekem: Ob 10.30: solisti in dueti Ob 12. uri pester plesni program Ob 13. uri: skupine Sodelujejo skupine iz Medvod. Ljubljane. Sodražice, Ribnice in Kočevja. E Reš ero Marca pišemo,- Novice iz doline Jubilej društva invalidov 4 Bivši guverner o finančni nestabilnosti 5 Razpis za športno dvorano ponovljen 5 Tema meseca 6 Kako živeti z Romi? "Smo miroljubni ljudje, Id si v okolici svojega doma želimo miru in varnosti. Nismo "nastrojeni" proti nobeni etnični ^ skupini, toda v primeru Romov, ki živijo v naselju Lepovče, se počutimo kot drugorazredni državljani, saj imamo občutek, da lokalna skupnost - Občina kot druge državne institucije, pristojne za reševanje teh problemov, ne naredijo nič." Kulturne drobtinice 120 otrok zaplesalo folkloro 8 V kraljestvu kondorjev in neviht 9 Velika noč podeželskih žena 10 Razpise in pomembna obvestila pregledujte od strani 16 do 26 Protestni zbor MED0BM0ČN0 LINHARTOVO SREČANJE AMATERSKIH GLEDALIŠČ Zabavne strani na strani 23. Odmeeevi Srednja šola v Ribnici Kapitalizem samo za predrzne? Bralci pišejo Imejmo do medveda pravilen odnosi Nekaj malega o lisici Čigava je ribniška himna? 28 29 20. in 21. april, dvorana IDEAL, Ribnica Organizator: 01JSKD, Ribnica o zoa> 1 /iti Od vasi do vasi Prva poljanska razstava Pogovor iz šolskih klopi Naša gostja je bila Joža Abrahamsberg Športni utrinki Športna zveza ima novo vodstvo Ribniški študenti dolenjski prvaki 31 32 36 Joža Abrahamsberg ii l'l V 0 i{ t it Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Janez Debeljak, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091,8369 765 Izid naslednje številke: 29. april 2002 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Rok za oddajo gradiva za naslednjo številko: 11. april 2002 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.ribliica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici: A. Pahulje D 3 anxinoci Jubilej Društva invalidov Ribnica V 25 LETIH ČLANSTVO NARASLO < 00 95 INVALIDOV NA 404 n H Novi predsednik je na jubilejnem N občnem zboru, ki je bil 9. marca, postal Alojz Mihelič. Pozornost bo v letu 2002 usmerjena v integracijo težkih in nepokretnih invalidov, osebno in socialno pomoč članom, ohranjanje zdravja invalidov in zagotavljanje posebne pomoči socialno ogroženim invalidom. dejavnost še vedno bolj slabo razvita. Člani plavajo le v plavalnem bazenu, kar jim že vrsto let omogoča ribniški Lions klub, 6 pa jih sestavlja tudi kegljaško ekipo. V vse dejavnosti lanskega leta je bilo tako vključenih 1460 članov, pretežno ribniškega društva, 300 pa se je le-teh udeleževalo tudi od drugod, je povedal bivši predsednik, ki je zbor vodil. Letošnji program, ki v največji meri poudarja socialo in zdravstvo invali- V Društvu invalidov, ki zajema področje Ribnice, Loškega Potoka in Sodražice, so se v vseh 25 letih delovanja zvrstili le štirje predsedniki: prvi je bil Stane Goršič, ki je takrat vodil 95 - člansko druščino pretežno delovnih invalidov, društvo pa se je v prvem letu ukvarjalo z uveljavljanjem pravic pri delu, upokojevanjem invalidov, manj pa s socialo. Goršiču sta v predsedovanju nato sledila zdaj že pokojna Mirko Pegic in Vinko Kersnič, zadnji mandat pa Vladimir Mihelič. Slednji je vodenje nasledniku Alojzu Miheliču prepustil ravno na občnem zboru, ki je bil poleg jubilejnega tudi volilnega značaja. V gostišču Pugelj se je zbrala pisana druščina 160 invalidov, z navzočnostjo pa so zbor počastili tudi ribniški in sodraški župan ter predsednik ribniškega Lions kluba. Župana ob podeljenih plaketah za častno članstvo. Ribniški, Jože Tanko, je v pozdravnem nagovoru dejal, da želi občina z domom za celodnevno bivanje 24 težkih invalidov ter prizadevanjem za dom starejših dokazati, da so invalidi enakopravni člani ribniške družbe. Sodraški župan Andrej Pogorelc pa je dejal, da bo prve korake napravila ravno Občina kot taka in odstranila fizične prepreke pri vstopu v stavbo, da bo invalidom olajšala dostop. Vsem omenjenim je bilo v znak podpore in dobrega sodelovanja podeljeno tudi častno članstvo. Le-tega je bila deležna tudi občina Loški Potok, vendar se potoški župan srečanja ni udeležil, Vladimir Mihelič pa je pripomnil, da upa, da bo ravno s to občino sodelovanje v prihodnje boljše, kot je bilo. Na boljše čase upa tudi Miran Kranjc, predsednik Zveze društev invalidov Slovenije (ZDIŠ), ki je udeležence pohvalil za zgledno prostovoljstvo in pionirsko delo pri ustvarjanju nekaterih programov. Ribniški invalidi so člani 50.000 - glave množice slovenskih invalidov, ki jih bremenijo podobne težave, je dejal Kranjc. "Smo v pričakovanju sprememb invalidnega varstva, hud problem pa je naraščajoča brezposelnost delovnih invalidov, saj znaša že okrog 20 do 30 odstotkov vseh brezposelnih oseb." Zato bo aktivnost ZDIS-a usmerjena v dvig zaposlenosti invalidov ter njihovo bolj enakomerno integracijo v družbo. Težave, ki tarejo ribniške člane, pa so še vedno povsem praktične narave, je povedal Vladimir Mihelič, zato bo društvo veliko truda vložilo v dve akciji: v zagotavljanje večje varnosti invalidov na cestno - prometnem področju, kar pomeni odstranitev tehničnih ovir na javnih površinah, ter poseben parkirni prostor. Iniciativno pismo za podporo je bilo vsem trem županom že poslano. Precej moči pa so po Miheličevih besedah pripravljeni invalidi vložiti tudi v uresničitev projekta ribniške občine za celodnevno varstvo invalidov. Sicer pa društvo skrbi tudi za sproščeno vzdušje z raznimi srečanji, kot je na primer tisto, ki je bilo lanskega avgusta v Lazcu, kjer se je zbralo 30 težkih invalidov. Člani se redno odpravljajo na enodnevne izlete, kot sta bila na primer Izola in Čateške toplice, pogosto pa se skupaj odpeljejo tudi po nakupih. 49 jih je lani letovalo na Malem Lošinju in uživalo tamkajšnji zdravilni zrak, medtem ko je rekreacijska “Hvala, to je veliko presenečenje, "je ob darilu društva dejal sedaj že njegov bivši predsednik Vladimir Mihelič. Podarili so mu sliko Ribničana, avtorja Dušana Matoha, v kateri je Mihelič videl posebno priznanje, saj mu Ribničan pomeni “garača, katerega ura se nikdar ne ustavi, vse dokler ne pride do smrtne postelje." dov, pa bo zahteval 3, 6 mio SIT. Dober milijon tolarjev bo prispevala ZDIŠ, ostalo pa bodo prispevale občine ter donatorji, je dejal Mihelič. Pred kulturnim programom tistega jubilejnega dne je bilo dolgoletnima članoma Francetu Lesarju in Anici Grbec podeljeno priznanje ZDIŠ a, Miran Kranjc pa ga je izročil tudi društvu. Bronasti znak ZDISa sta dobila Ciril Rus in Anton Vovko, zlati znak pa Stane Goršič. Tekst in foto Alenka Pahulje .Rešeto BIVŠI GUVERNER PROTI PROGAH NAJVEČJE SLOVENSKE BANKE TUJCEM Dr. France Arhar je eden redkih slovenskih avtoritet, ki jim je zaradi njihovih izkušenj in rezultatov dela s področja gospodarstva in financ vredno prisluhniti, je obiskovalce v pogovor z njim uvedel njegov sogovornik, kmetijski minister Franci But. In Arhar je dejal, da ni primera v Evropi, da bi se tujcem prodajale zdrave banke, ki imajo več kot pol trga v rokah, kot je to v primeru Nove Ljubljanske banke. mm il Srečanje z bivšim guvernerjem Banke Slovenije je 21. marca v Miklovi hiši pripravil ribniški odbor Slovenske ljudske stranke, pogovor s priznanim strokovnjakom pa je pritegnil tudi mnoge, ki sicer niso njeni člani ali simpatizerji. Dr. Arhar je razpravljal o trenutnih gospodarskih in finančnih potezah vlade ter pomembnosti stabilnosti domače valute, "zakaj, če ni vere v stabilnost valute, potem tudi ni zaupanja v oblast", je dejal. Slovenski gospodarski in finančni sistem pa sta še premalo trdna. Prvi pogoj vsaki stabilnosti je socialni mir oz. konsenz med vsemu udeleženci, "drugače politika države ne bo pripeljala v varno pristanišče". V tem pa je Slovenija šibka, je dejal Arhar, saj že osem let nima socialnega sporazu- ma. Tudi inflacija se je povišala, je dodal. Zgodovinski rekord v stabilnosti je sicer država doživela konec junija 1999, pred uvedbo davka na dodano vrednost, "zdaj pa nam življenje diktira tuji trg". Pri prostih pretokih denarja pa ni enostavno voditi monetarne politike, še posebej v svetu, ki je finančno nestanoviten. Cene finančnih produktov (npr. obrestne mere) v bankah, zavarovalnicah in na bančnih trgih niso stabilne, zato svet pretresajo bančne in finančne krize. Kadar nastane bančna kriza, se v zagati znajde tudi sama država, saj mora sanirati krizo, je dejal bivši guverner. Stroški za sanacijo pa so zelo veliki, zato se pogosto znajde pred dilemo, ali sploh dati 'velikemu' denar, da se reši. Take banke se namreč zavedajo, da so močne in so se zato spustile v večja in nevarna finančna tveganja. Če se jim načrt poruši, spravijo v težave vse, ki so jim zaupali. Ni treba daleč po zgled. Razvpit je nedavni primer hrvaške Riječke banke, ki jo je tujec prepustil oblasti, potem ko je iz nje pobral ves svoj kapital. Zato največji finančni posredniki-banke nikoli ne bi smeli biti v tujih rokah, je poudaril Arhar. Tako tudi ne Nova ljubljanska banka, ki ima v rokah več kot pol slovenskega trga. Bivši guverner se je dotaknil tudi vprašanja o vstopu v monetarno unijo, ki se mu zdi veliko bolj težaven kot sam vstop v Evropsko unijo. Maastrichtski kriteriji namreč vstop v monetarno unijo pogojujejo z višino javnega dolga, proračunskega primanjkljaja, inflacije in dolgoročnimi obrestnimi merami. "A Slovenija že od leta 1997 v javnih financah drvi v negativno smer in nima izravnanega proračuna." Minister But je gosta povprašal tudi o njegovem pogledu na zadnjo zdravniško stavko. To Arhar ocenjuje kot negativno. "Vsaka stavka prinaša nemir na trg, dodatne stroške in negotovost," je dejal Arhar, ki upa, da bo prevladal razum in bodo vsi vpleteni dojeli pomembnost zmožnosti, kajti če nimam, kje vzeti? Bivši guverner, ki se zaveda, da se vse več Slovencev sprašuje, kam bi naložili svoj denar, da bi ga dobili nazaj vsaj toliko, kolikor so ga vložili, pa javnosti še ni želel zaupati, ali namerava kandidirati za predsednika države. Tekst in foto A. Pahulje m Z H RAZPIS ZA OBNOVO DVORANE SC BO TREBA PONOVITI Podjetje SCT se je pritožilo na razpis za izvajalca obnove, zato bo treba razpis ponoviti, obnova pa se bo zavlekla najmanj za tri mesece komisija zahtevku CT za revizijo postopka ugodila, bo morala Občina poplačati še 400.000 SIT sodnih stroškov. Predvsem pa se bo zavlekla obnova dvorane. Najzgodnejši termin za nov začetek obnove bi tako po županovem mnenju bil med 10. in 20. julijem, vendar le, če na razpis, ki bo ponovljen v teh dneh, ne bo pritožb. Obnova osrednje dvorane, ki bo usposobljena tudi za mednarodne tekme, dokončanje prizidka in ureditev okolice s parkir- Prvotni načrt, po katerem naj bi se obnova osrednje dvorane v Športnem centru začela v začetku maja, se je izjalovil. Podjetje SCT d.d., Ljubljana, ki se je lanskega oktobra tudi javilo na javni razpis za izvajalca del, je vložilo zahtevek za revizijo razpisnega postopka. SCT namreč na razpisu ni bil izbran; najugodnejši ponudnik je bil po mnenju Občine podjetje Cramiz d.d. iz Kočevja. Državna revizijska komisija je razpis že razveljavila, kljub temu da je večino od štirih pritožbenih točk SCT zavrnila. Tako je po mnenju državne komisije zapisnik o javnem odpiranju ponudb točen, sklep o izbiri ponudnika tak, kot ga predvideva zakon, računske napake popravljene s soglasjem ponudnikov, ponudbena cena pa je bila v skladu s pravili javnega naročanja. Komisija pa se je strinjala s pritožbo SCT, da je izbrani ponudnik "ponudil povsem nerealen rok izvedbe javnega naročila, saj je v svoji ponudbi navedel 165-dnevni rok, ostali ponudniki pa so ponudili rok med 342 in 640 dnevi." Občina je izbiro argu- mentirala s tem, da "tako ali tako najugodnejše ponudbe ni vrednotila po roku izgradnje, ki ga je v ponudbeni dokumentaciji navedel izbrani ponudnik, ampak je pri ocenjevanju upoštevala rok 590 koledarskih dni, ki ga je sama izračunala na podlagi priloženega ter- minskega plana ponudnika". Tako vrednotenje in nejasno postavljena merila so po mnenju komisije nesprejemljiva, prav tako pa Občina ni določila skra- j|HH__________________ jnega roka izvedb javnega naročila. S tem je med posameznimi ponudniki nastal velik razkorak pri rokih izgradnje. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je tako 6. marca razveljavila razpis, saj je Občina po njenem mnenju samovoljno spremenila rok izgradnje in tako iz neustrezne ponudbe naredila ustrezno. Ker je državna išči je nasploh ena največjih investicij med občinami, ki so po velikosti in proračunskih zmogljivostih podobne ribniški, je dejal župan, stala pa bo vsaj 700 mio SIT. Do sedaj je bilo zanjo porabljenih 105 mio SIT. Tekst in foto A. Pahulje eri aioivvoM aaiian Lepovčanov in ostalih, ki so prvega marca prispeli na protestni zbor v gostišče Pugelj, je podpisalo zgoraj navedeno peticijo, da bi na ta način opozorili javnost na svoje nestrinjanje s politiko, ki jo glede Romov v Lepovčah vodi lokalna skupnost. Večinoma je s tem mišljena Občina kot institucija, pa tudi vrsta tistih, ki so po mnenju podpisnikov pristojni za reševanje te problematike. Tako so protestniki peticijo naslovili tudi na ministrstva za: notranje zadeve; delo, družino in socialne zadeve; okolje in prostor in na Urad za narodnosti. Tako množično zborovanje proti Romom je bilo tokrat prvič v Ribniški dolini, prebivalcem pa je prekipelo po več kot 20 letih prisiljenega sobivanja z Romi. Takratna oblast jih je z izgovorom 'samo začasno' naselila v Lepovče in na Nemško Brezje. A Romi nikakor ne morejo živeti neposredno ob obrtni coni, je menil Franc Oražem, ki je zbor sklical in ga v imenu krajanov tudi vodil. Eden izmed glavnih povodov za sklic zbora je bila tudi nejevolja nad govorico, da naj bi župan brez soglasja krajanov napeljal vodo Romom v Lepovčah, potem pa bi se na opremljeno lokacijo preselilo vse Rome v občini. Župan je te govorice zanikal in dejal, da takšnega posega brez soglasja večine krajanov nikoli ne bi odobril. Iskanje večinskega soglasja pa se je do sedaj sploh izkazalo za jalovo početje. Tega nikoli ne bo, oddaljene lokacije, kjer Romi ne bi bili tako moteči, pa po županovem mnenju tudi ni. Zamisel Lepovčanov, da bi se preselilo vsaj agresivne Rome, zanj tudi ni sprejemljiva. "Gre za 3 mladoletne otroke in jih ni možno izseliti." Dejstvo, da velike in male tatvine ter izsiljevanja izvajajo večinoma res samo trije mladoletniki, stari 13 in 14 let, je potrdil tudi komandir rib- niške policijske postaje Mirko Ješelnik. Težava je v tem, ker so mladoletni in zato niso kazensko odgovorni, tako da policija le oddaja poročila okrajnemu tožilstvu in Centru za socialno delo. Bolj kot njihova preselitev na oddaljeno lokacijo bi bila morda primerna njihova namestitev v prevzgojni dom. Zaradi nasilniške trojice se je konec januarja s starši otrok sestal tudi Svet za varstvo občanov in od takrat naj bi se po zagotovilu policijskega komandirja stanje precej umirilo. Ješelnik tudi poziva občane, da vsi, ki jih Romi kakorkoli oškodujejo, le-te tudi prijavijo na policijo. Če gre za kaznivo dejanje, mora oškodovanec navesti tudi svoje ime, kar pa občani neradi storijo, saj se bojijo morebitnih negativnih reakcij Romov. A komandir Ješelnik je zatrdil, da v zadnjih letih ni bilo primerov, da bi se Romi po prijavi znesli nad občani oz. vsaj policija te povratne informacije nima. Kako težko je živeti z Romi, pa so prebivalci Lepovč preko svojih lastnih primerov in izkušenj navajali tudi na protestnem zboru. Še največje preglavice Romi povzročajo ravno lastniku gostišča Pugelj, ki je njihov najbližji sosed. Iz skladišča so mu odnesli že za 143.000 SIT pijače, otroci so vseskozi okrog gostišča in nenehno kričijo opolzke pripombe, ciganski psi pa vsepovsod puščajo svoje iztrebke, se je potožil Pugelj. Trdi tudi, da se policisti Romov bojijo, "saj pridejo na parkirišče, v tabor si pa ne upajo." Fizične grožnje je moral kar nekajkrat prestajati tudi Janez Gorše, ki ima v bližini tabora svojo parcelo, pot do nje pa vodi ravno skozi tabor. Na cesto so mu postavljali prepreke, ga obmetavali s kamenjem in mu celo grozili s pištolo. Dejstvo, da so Romi oboroženi s strelnim orožjem, je nasploh problematično. Za orožje ve tudi policija, ki po zagotovilu komandirja nekajkrat na leto opravi preiskavo v romskih taborih. V lanskoletnem streljanju so tako policisti odkrili 2 pištoli in eno puško. Za nože, ki so eno glavnih romskih nasilnih pripomočkov, pa policija nima pristojnosti, saj ima hladno orožje lahko vsak prebivalec, je dejal Ješelnik. Nasploh veliko več kaznivih dejanj povzročajo mladoletni Romi. Med 300 kaznivimi dejanji, ki so bili v Ribnici zabeleženi lani, so jih dobrih 25% (kar je poprečje tudi v ostalih dol. občinah) povzročili Romi, v okviru teh odstotkov pa jih je kar polovico zagrešila mlada romska populacija, ki ji obstoječi zakon ne more nič. Zakon je nasploh pisan tako, da je vsem institucijam zvezal roke, rešil pa ničesar. Policija nima več takšnih pooblastil, kot jih je nekdaj imela, in želje mnogih, da bi vsake toliko časa vstopila v tabore in naredila red, ostajajo le pobožne. Vsako razmišljanje, da bi Rome getoizirali na kaki oddaljeni lokaciji, naleti na neodobravanje države, češ da prebivalstvo zganja homofo-bičnost in da krati Romom osnovne življenjske pravice. Zato na kako smiselno pobudo za rešitev problema čaka tudi župan, ki je ponovno pozval vrsto pristojnih institucij, da prikažejo svoje probleme z Romi in morda nakažejo celo izhod iz problematičnega položaja. Na prihodnji seji občinskega sveta bo namreč morala občinska uprava ponovno ponuditi neke sprejemljive predloge za sobivanje z Romi, kar so zahtevali nekateri svetniki, pa tudi prebivalci Lepovč. Dosti drugačni predlogi, kot jih je župan Jože Tanko svetnikom že predstavil, pa tudi tokrat ne bodo. Župan pravi, da bo najverjetneje le obelodanil obstoječe stanje, "za katerega pa vsi vemo, da je težko in problematično". Vse se ustavi pri odgovoru na vprašanje: Kam namestiti Rome? .HešEFo PROTESTNA NOTA Prebivalci Ribnice, ki smo se podpisali pod to protestno noto, se ne strinjamo s tem, da občina Ribnica izvaja kakršnekoli posege na prostoru, kjer so začasno nastanjeni Romi. Romi, ki so naseljeni v Lepovčah, so imeli stanovanja z elektriko in priklopom na javni vodovod na Knafljevem trgu. Ker poskus socializacije ni uspel in je življenje z njimi postalo neznosno, sojih začasno preselili v obrtno cono Lepovče, bivšo veterinarsko postajo, kije bila ob njihovem prihodu opremljena tako z vodo kot z elektriko. Romi so svoje dobrine zelo hitro uničili. Ta začasna naselitev Romov v Lepovče traja sedaj že več kot 20 let. Njihov način življenja in njihova dejanja močno ogrožajo naše domove, otroke, kakor tudi naša življenja. Dnevno prihajamo v konflikt zaradi: napadanja in izsiljevanja naših otrok s strani romskih otrok (terjajo denar, mobilne telefone...); kraje in poskusi kraj s strani Romov v stanovanjskem naselju, kakor tudi v obrtni coni; ogroža nas krdelo romskih psov; vožnja in divjanje Romov, tudi mladoletnih, z neregistriranimi avtomobili; vztrajno razmetavanje zabojnikov za smeti; večdnevno veseljačenje in norenje pozno v noč. Smo miroljubni ljudje, ki si v okolici svojega doma želimo miru in varnosti. Nismo "nastrojeni" proti nobeni etnični skupini, toda v primeru Romov, ki živijo v naselju Lepovče, se počutimo kot drugorazredni državljani, saj imamo občutek, da lokalna skupnost -Občina in druge državne institucije, pristojne za reševanje teh problemov, ne naredijo ničesar. Imamo občutek, da manjšina lahko strahuje večino, in je zato še dobro nagrajena z različnimi finančnimi pomočmi. Zavedamo se, da imamo vsi državljani RS pravico do osnovnih življenjskih dobrin. Toda tej etnični skupini Romov pri nji- hovi socializaciji ne pomaga nobena dobrina, saj jih le uničujejo. Nihče jih ni navadil uporabljati in ceniti teh dobrin. Razkorak med Romi in nami je vedno večji. Zaradi težav, ki smo jih našteli v zgornjih točkah, spodaj podpisani krajani Ribnice protestiramo in zahtevamo od lokalne skupnosti in drugih državnih institucij, da se loti 3» celovitega reševanja romske problematike. Za neprilagodljive Rome naj poišče v soglasju z občani bolj mirno in odmaknjeno lokacijo, kjer bodo imeli tudi Romi več svobode in .'' ne bodo za okolico tako moteči. Pri pj reševanju te problematike smo pripravljeni aktivno sodelovati. j J Prostor, ki bo sprejet s soglasjem vseh vpletenih v ta problem, naj se ■ ravno tako komunalno opremi z našim denarjem - denarjem davkoplačevalcev. Krajani Lepovč KAKO ŽIVETI Z ROMI? Zaradi statusa sedanjih lokacij, ki sta obe nele-galizirani, se Občina ni mogla javiti niti na razpis Ministrstva za gospodarstvo v mesecu februarju 2002. Tako za projekt reševanja bivanjskih razmer Romov ne bo dobila finančne pomoči iz državnega proračuna. Kolikor se bo ta pogoj pri razpisih nadaljeval, se tudi klobčič možnih rešitev ne bo razvil. Po 20 letih 'črnega' naseljevanja, a ob sedanjih ostrih pogojih bosta tako Nemško Brezje, kjer Romi živijo pod električnimi daljnovodi, kot Lepovče, ki so sredi industrijske cone, težko dobila legalen status. Živa je tudi ideja, da bi Rome preselili v Glažuto, v opuščene in razpadle objekte, vendar naselje leži v potoški občini. A tudi ta problem se da rešiti, je menil poslanec Janez Drobnič, saj so Romi skupna zapuščina nekdanje skupne občine. Na dan so prišle tudi zamisli, da bi Rome v Lepovčah preselili višje in globlje v Malo goro, a župan meni, da bi bile tudi tu težave z legalizacijo, ker bi bilo romsko naselje sredi gozda. Dobrodošlo pa bi bilo, da se potreb po boljšem in bolj prilagojenem življenju v družbi zavejo tudi ribniški Romi, ki naj bi jih bilo okrog 100. Ne samo da poskušajo uresničiti zamisel o ustanovitvi društva, marveč da poleg pravic, ki jim pripadajo, sprejmejo tudi dolžnosti. Na ta način jih bo tudi družba lažje sprejemala kot etnično skupino, ne pa da se poleg nje počuti drugorazredno, na kar so ponovno opozarjali prebivalci Lepovč. Začne se pri malenkostih, od tega, da se Romi vozijo z neregistriranimi avtomobili in jih policija premalokrat lovi ali zaloti, do tega, da avte vozijo otroci. Policija jih je menda celo nekajkrat ujela pri prekršku, toda ni mogla dokazati, da so starši vozilo dali otrokom v uporabo, tako da tudi kazni ni bilo. Država bi morala po mnenju nekaterih prebivalcev tudi krepko znižati višino socialnih doklad in jih tudi ostro pogojevati z vključitvijo romskih otrok v vrtce, šolo... Res je tudi, da Romi ne bodo mogli stopiti na pot prilagajanja, če bodo okrog hodili umazani in smrdeči zato, ker nimajo niti vode. "Romi so depriviligirani s tem, ko nimajo niti osnovnega komunalnega standarda, nihče jih noče zaposliti (razen Komunala), pa tudi v izobraževanje niso vključeni", je dejal župan. Toda ta zavozlani vozel glede umestnega obravnavanja romske skupnosti, s katerim se v končni fazi ubadajo marsikje po srednji Evropi (Madžarska, Slovaška, Romunija), bo treba razplesti. Lepovčani in prebivalci Nemške vasi so upravičeno naveličani stihijskega obravnavanja problematike, presedajo pa jim tudi izjave funkcionarjev v stilu: "Pa saj veste, da se z Romi nikakor ne da...". Ravno ta slepa vdaja v pregovorno nerešljivost romske problematike je pripeljala do tega, da so nekateri stanovalci pripravljeni celo postavljati vaške straže ali pa izvajati državljansko nepokorščino, če bosta država in Občina še naprej tako medlo obravnavali problem sobivanja z Romi. V njihovo socializacijo se doslej ni kaj dosti vlagalo, in tako so v teh 20 letih zrasle cele generacije Romov, ki jih ni nihče sistematično učil prilagajanja družbi. Država, ki bi morala prva začeti reševati položaj, se boji evropske skupnosti, saj jo je ta v primeru ravnanju z Romi že obdolžila kršenja človekovih pravic, zato težavo raje preloži na srce lokalnim skupnostim. Te pa zaradi majhnih proračunskih zmožnosti Romom ne zmorejo zagotoviti niti osnovnih bivanjskih pogojev, saj je ta etnična skupnost večidel poseljena po revnejših dolenjskih občinah. Vlada republike Slovenije je sicer šele leta 1995 sprejela poseben Program ukrepov za pomoč Romom, ki je še vedno aktualen, "žal pa se predvsem zaradi premajhnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije prepočasi uresničuje", je 'politiko zvezanih rok' poskušal pojasniti Janez Obreza, direktor Urada za narodnosti. Po tem programu so prizadevanja državnih organov in občin usmerjena predvsem v urejanje bivalnih razmer, njihovo preživetje preko prejemanja socialnih podpor in drugih oblik pomoči, v zagotavljanje možnosti za izobraževanje, vse bolj pa tudi za razvoj lastne kulture, informiranja, ohranjanja lastne identitete in politične participacije Romov na lokalni ravni, je dodal. Državi bi v reševanju problematike koristila večja samoiniciativnost in samoorganiziranost Romov, saj okolje brez njihovega sodelovanja ne more ničesar spremeniti na bolje. Vodstva romskih društev so že v 12 občinah postala sogovornik občin (nedavno tega je bilo ust. tudi v Kočevju). "Žal kljub dogovorom na posebnem sestanku v Ljubljani, ki je bil 5. oktobra 2000 na Uradu Vlade RS za narodnosti, v Ribnici Romi niso ustanovili svojega društva," je dejal Janez Obreza, direktor Urada. Obeta pa se še ena zakonska sprememba. V postopku v državnem svetu sta pravkar Zakon o evidenci volilne pravice in Zakon o lokalni samoupravi, ki bosta zagotovila možnost volitev svetnika iz vrst Romov v občinske svete, je dodal Obreza. Država je palico spet začela gristi z napačnega konca. Rome bi spravila v politiko; verjetno taiste, ki jim doslej ni uspela dati ne vode, ne strehe nad glavo in jih ne zna spraviti v red niti z enim zakonom. Tekst in foto Alenka Pahulje Rbšeto —■ 7 Vl/VIdJL. >■ rxj i.e/SK »■<■ ;►* inj>i r i.■ ; ■ r i l MED DUNAIEM in VZHODNIM SVETOM Anton Levstek, magister teologije, doma iz Dolenje vasi, že 15 let živi na Dunaju. Tam vodi najstarejšo slovensko ustanovo na Dunaju, ki se imenuje po ribniškem rojaku Luki Knaflju (Knafljeva ustanova) ter slovenski kulturni center Korotan. Slovencem na Dunaju tudi mesto v kulturnem življenju. Prav tako pa postane s tem velik promotor Slovenije in njenega naroda. Vedeli smo, da Levstek na Dunaju vodi kulturni center Korotan, veliko pa jih ni vedelo, da od leta 1993 vodi tudi Knafljevo ustanovo, ki pomaga slovenskim študentom in profesorjem na Dunaju. Odprl se je tudi slovenski znanstveni inštitut, ki skrbi za izmenjavo strokovnjakov iz znanstvenih in kulturnih krogov. Slovenci se sicer ne moremo meriti s svetom s kvantiteto, zato pa se lahko s kvaliteto. Na Dunaju trenutno živi okoli 3000 Slovencev, in skoraj z vsemi ima Levstek stike - ali preko kulturnih dejavnosti, ki se jih udeležujejo v Korotanu, ali preko Knafljeve ustanove. Le-ta nosi ime po Luku Knaflju, po rodu iz Ribnice. Bil je duhovnik, ki je živel v 17. stoletju. Služboval je v Pred domačimi ljudmi je vedno najtežje nastopati, je dejal Anton Levstek (na fotografiji desno) Med študijem je živel štiri leta v Jeruzalemu in tako bližje spoznal vzhodni svet, o katerem nam bo predaval, je bilo zapisano v vabilu Kluba prijateljev Mikove hiše. In nas je kar samo vleklo v Miklovo hišo, kjer se je 1. marca 2002 zbralo zares veliko ljudi, željnih novih spoznanj in pogledov. Mag. Anton Levstek se je v začetku res veliko zadržal pri svojem delu na Dunaju, ki zajema ne samo vodenje dveh ustanov, ampak se trudi dati Ribnici, Ljubljani, Stični, Gradcu in na Dunaju, kjer je bil stolni kanonik in profesor ter nato dekan velike dekanije. Pridobil si je veliko premoženja, a je vsega zapustil za sklad kranjskim študentom. Zagotovo si zasluži Knafelj večjo pozornost, ne samo Ribničanov, ampak tudi Slovencev, saj če ne bi ta ustanova izšolala toliko slovenskih študentov na Dunaju, kot jih je (preko 3000), bi se nam zagotovo pisala drugačna zgodovina, je menil Levstek. Nato pa nam je magister Levstek predstavil svoj pogled na vzhodni svet, (ki se bori za svojo identiteto) prepleten z dejstvi današnjega časa in zgodovino. "Sprehodil" se je preko Jeruzalema, Betlehema, religij, različnih kultur, druge svetovne vojne... do današnjega stanja, kjer je zagotovo boj Palestine in Jeruzalema neenakopraven. Zagotovo je zaustavitev nujno potrebna, toda vprašanje je, kdaj in kako, je dejal. Na vse dogajanje imajo velik vpliv tako tudi ameriški Židje, ki pogojujejo politiko, saj je Bush ravno njim dal največ koncesij. V Izraelu pa so trenutno močni ruski Židje, ki tempirajo rusko politiko. Kaj pa medverska nestrpnost, ki izhaja iz prepričanosti v pravilnost svoje vere? se je vprašal Levstek. Kako bo šel ta fenomen naprej? "Zgodovino je potrebno razlagati enako, toda če samo pogledamo pri nas Soško fronto, jo Italijani razlagajo za sebe kot herojsko dejanje, za Slovence je to en sam "velik grob", za Avstrijce pa globok poraz. Torej različni narodi, udeleženi v dejanjih zgodovine, gledajo na zgodovino res različno, ker bi jo radi razlagali na zase pravi način. Tako je tudi tu. Težko je pa to ustaviti, čeprav vemo, da je edino smiselno reči, tako je bilo in nič drugače - je pa boleče za stran, ki ostane prizadeta, je razlagal Levstek. Odgovoril je še kar na nekaj zvedavih vprašanj iz množičnega občinstva. Žal pa je kar prehitro minil čas za vse razlage, podrobnosti in poglabljanja v vzhodni svet, njihovo kulturo... Upajmo na še kakšno predavanje, dovolj časa za diskusijo in razpravljanje. Zdenka Mihelič Foto AP 120 OTROK ZAPLESALO FOLKLORNE PLESE Oder centra Ideal je bil ravno pravšnji za 6 gostujočih skupin, a skorajda premajhen za množico otrok, ki se je ob koncu medobmočne revije otroških folklornih skupin zbrala na njem za skupinski posnetek. Ribniška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je tako srečanje priredila že drugič zapored, nanj pa so tokrat svoj napredek prišle pokazat skupine izpostav iz osrednje slovenske regije: Logatec, Ljubljana-okolica, Ivančna Gorica, Litija in Ribnica. Območnih izpostav, ki to regijo sestavljajo, je sicer 10, vendar vse ne premorejo folklornih skupin, v katerih se združujejo osnovnošolski otroci, pa tudi še mlajši. Otroke in njihove mentorje, ki so strogo bdeli nad plesnim izvajanjem svojih varovancev, je nagovoril tudi župan Jože Tanko in bil "vesel, da so se v folkloro vključili tudi moji Ribničani". Strokovna spremljevalka revije je bila Nežka Lubej, ki bo tudi selektorica na državni reviji 31. maja v Bohinjski Bistrici. Le-ta je tudi pohvalila napredek, ki ga je v enem letu dosegla ribniška otroška folklorna skupina, ki jo vodi Zalka Gorše, na odru pa so nekatere skupinice prav blestele: bolj kot po plesnem znanju po svoji prisrčnosti, otroški radoživosti in nenarejenem veselju. A Pahulje Foto Marko Burger Take revije nimajo samo tekmovalnega značaja, marveč tudi razvojno funkcijo, saj strokovni svetovalci usmerijo mentorje k boljšemu delu. Poleg tega pa take prireditve v marsikom zbudijo željo, da poskusi npr. s folkloro. Tako se menda tudi v ribniškem vrtcu poraja zamisel o ustanovitvi male skupinice, KUD Gallus ravno sedaj vabi k folklorni skupini odraslih, Društvo mažoret in plesalcev pa tvori še eno plesno vejo, ki se je razbohotila. Po dolgih letih folklornega in plesnega mrtvila torej pomlad prinaša razcvet. S Rešeto V kraljestvu kondorjev in neviht Pol stoletja andinizma slovenskih izseljencev v Argentini V knjigi, ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa, so v besedi in sliki predstavljeni najpomembnejši planinski dosežki: ekspedicije, prvenstveni vzponi, raziskovalni pohodi. Skupno je v knjigi objavljenih 50 prispevkov petnajstih avtorjev. Besedilo dopolnjuje poleg številnih dokumentarnih čmo - belih slik tudi 50 barvnih fotografij in vinjete Bare Remec. Zbornik je izdan v spomin ribniškemu rojaku dr. Vojku Arku, hkrati pa obeležuje 5CHetnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva Bariloče. Bogato opremljena knjiga nekoliko večjega formata ni le kronika slovenskih vzponov na številne do takrat še neosvojene vrhove Patagonije, ampak je tudi zanimivo planinsko (spominsko) branje, ki ga Slovenci nimamo ravno v izobilju. Še toliko bolj to velja za dogajanje v Argentini, ki je bilo zaradi umetno vzpostavljenih političnih ločevanj v Sloveniji poznano le redkim posameznikom. Morda je k temu nekaj prispevalo tudi dejstvo, da so planinci skromni ljudje, ki svojih uspehov ne obešajo na veliki zvon. Poročila o njihovih vzponih in uspehih so bila objavljena v zdomskih časopisih, koledarjih (Svobodna Slovenija, Gore, Koledar-Zbomik Svobodne Slovenije, ki pa so bili dolga leta pod "zaporo") in občasno tudi v Planinskem vestniku -običajno le v obliki kratkih informacij. Tako se v Sloveniji nismo niti zavedali, kako pomembno nalogo so ti gorniki (sami so uporabljali izraz "šumski bratje") opravili v BOih letih svojega delovanja. Preplezali so vrsto najvišjih vrhov argentinskega juga - Slovenski zvonik (Campanile Esloveno, ki krasi tudi naslovnico knjige), San Valentin (najvišji vrh Patagonije), prvenstvene smeri v Lopezu, Tronadorju, Fitz Royu, Laninu in številne druge. Ker se je v petdesetih letih pravo gorništvo v Argentini šele začelo, je bila cela vrsta vrhov še brez imen. Zato so nekatere med njimi poimenovali po vidnih slovenskih predstavnikih in ta poimenovanja so postala tudi uradna geografska imena - Cerro Tuma (po znanem planincu Henriku Tumi), Cerro Tomek, Cerro Boj, Cerro Vivod (v spomin na tri preminule prijatelje -Tomaža Kralja, Roberta Petrička in Božidarja Vivoda), Cerro Bara (po slikarki Bari Remec), Tončkovo jezero (po ponesrečenem Tončku Pangercu) itd. Neskromno bi tem šumskim bratom lahko pripisali tudi to, da so s svojimi vzponi - vzori prispevali tudi k večjemu zanimanju za planinarjenje in smučanje (tako tek kot alpsko smučanje) in majhno mestece San Carlos de Bariloche, ki leži ob prečudovitem jezeru Nahuel Huapi, povzdignili na sam vrh turistično zanimivih področij. Kot je razvidno že iz podnaslova knjige, je ta -zbornik (Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires : Mohorjeva družba, Celje; 2001) tudi posmrtno priznanje najvidnejšemu izmed šumskih bratov dr. Vojku Arku, ki je tudi sam sodeloval pri številnih odpravah in vodil tudi kroniko oz. Knjigo vzponov Slovenskega planinskega društva Bariloche, ki je bilo ustanovljeno 22. 2. 1951. Izmed ostalih moramo omeniti tudi naslednja imena: Dinko Bertoncelj, France Jerman, Tonček Pangerc, Ivan Amšek, nepozabna brata Peter in Jure Skvarča ,"ki sta v letih 1960-1971 zastavo slovenskega andinizma ponesla najvišje", Boris Kambič, Blaž Razinger, Martin Jereb, Peter Štrukelj in številni drugi. In večina teh šumskih bratov je ljubezen do gora prenesla tudi na svoje otroke, ki danes stopajo na njihova mesta - Andrej in Bogdan Bertoncelj, Blaž Razinger ml., Ivan Arnšek ml., Monika KambičMali, ki je kot prva Slovenka leta 1998 skupaj z možem Klemnom, stopila na vrh Fitz Roya, (ki se uvršča med najtežje smeri v Patagoniji; Monika je bila v letih 1996-1998 izbrana tudi za najuspešnejšo slovensko alpinistko). Čeprav bi bil lahko naslov te knjige tudi drugačen - npr. "ujeti v pasti čarobnosti", lahko v njej poleg prelepih opisov narave, uspešnih vzponov..., preberemo tudi manj srečne zgodbe in celo poraze - neuspeli vzponi, premagovanje ledenih, snežnih viharjev in tudi smrtne nesreče. Nekateri od ponesrečencev so našli svoje zadnje počivališče na gorniškem pokopališču pod severno steno Lopeza, nekaj pa jih je za vedno ostalo v objemu snežnih gora Tudi Vojko Arko si je sam izbral svoje počivališče pod goro Lopez, ki jo je tudi sam preplezal. Njemu in njegovim prijateljem pojejo pesem žalostinko gozdne ptice in šumenje slapa, ki z visokih skal pada v globino. Tekst in foto Rozina Švent POLICIJSKA KRONIKA (15.02. do 22.03.) V navedenem obdobju se je pripetilo 25 kaznivih dejanj, 18 kršitev javnega reda in miru ter 12 prometnih nesreč. Tu je izbor nekaterih izmed njih: KRIMINALNA DEJANJA S podjetja Inles smo bili obveščeni, da so pri tatvini zalotili njihovega delavca Predmeti v vrednosti približno 21. 000, 00 SIT, so mu bili zaseženi in vrnjeni podjetju, zoper osumljenca pa bo napisana kazenska ovadba Občanka je podala prijavo, da jo je pred stanovanjskim blokom napadel znanec. Ugotovljeno je bilo, da je občan prijaviteljico počakal pred blokom, ko pa se je ta vrnila domov, jo porinil ob steno ter ji grozil z nožem. Zoper občana je bila napisana kazenska ovadba Iz Zdravstvenega doma Ribnica smo bili obveščeni, da tam razgrajajo Romi. Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da so razgrajali mlajši Romi in pri tem razbili steklo. Materialna škoda znaša ca 100.000,00 SIT, o zadevi pa bo napisana kazenska ovadba KRŠITVE JRM Občan je sporočil, da so ga v bližini Vrtca v Ribnici pretepli neznanci. Ugotovljeno je bilo, da so NN pretepli dva občana in ju pri tem tudi telesno poškodovali. Za storila' še poizvedujemo. O zadevi bo napisana kazenska ovadba V Ribnici smo opravili intervencijo v zasebnem proštom, kjer je mož fizično obračunal z ženo in hčerko. Kršitelj bo predlagan v postopek pri sodniku za prekrške. Iz Centra za socialno delo smo bili zaprošeni za intervencijo. Ugotovljeno je bilo, da je tam razgrajala občanka, pri čemer je prevrnila knjige na mizi ter brcala v vrata Predlagana bo v postopek pri sodniku za prekrške. Občan je sporočil, da sta dva občana pretepla njegovega sorodnika. Ugotovljeno je bilo, da sta storilca prišla do stanovanjske hiše prijavitelja, kjer sta začela pretepati njegovega sorodnika. Ta jima je pobegnil v hišo in se zaklenil. Kršitelja sta razbila stekla na vhodnih vratih in vstopila v notranjost hiše, kjer sta začela oškodovanca ponovno pretepati. Leta jima je spet pobegnil in se zaklenil v sobo. Ker kršitelja nista mogla do njega, sta pričela z nožem groziti prijavitelju. Oba kršitelja sta bila pripeljana na PP in pridržana do iztreznitve. Oba bosta predlagana v postopek pri sodniku za prekrške, napisana pa bo tudi kazenska ovadba Iz romskega tabora Lepovče smo bili obveščeni o streljanju s pištolo. Kršitelja smo kasneje izsledili in je v razgovore povedal, kje je pištolo skril. Tam je bila tudi najdena in zasežena, kršitelj pa bo predlagan v postopek pri sodniku za prekrške. PROMETNOVARNOSTNI POJAVI V Ortneku smo obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila zaradi izsiljevanja prednosti. Pri tem sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, na vozilih pa je nastala materialna škoda za ca 1.300.000,00 SIT. Zoper povzročitelja je bila napisana kazenska ovadba OSTAU POJAVI Zaradi suma posedovanja prepovedane droge je bila na podlagi odredbe pri občanu opravljena hišna preiskava Pri tem je bilo zasežene nekaj posušene zelene rastline in elektronska tehtnica Rastlina je bila poslana na preliminarni test in če bo potrjeno, da gre za prepovedano drogo, bo o zadevi napisana kazenska ovadba V času od 12.03. 2002, ko je bila razglašena velika požarna ogroženost, do 15.03. 2002, smo opravili ogled 7 travniških požarov. Pri tem so bile dobljene štiri osebe, ki so zanetile požar. Trem od teh je bil izdan plačilni nalog, v enem primeru pa je požar zanetil otrok, in ga tudi pogasil. Mirko Ješelnik komandir PP Ribnica .Rešeto ■ 9 E>Fe«esTrirxii<3E ■ pxj si <»■ ei arxi^rijLren^i "Smo žene s podeželja razstavo priredile..." Smo žene s podeželja glave vkup staknile, prevzela nas je želja, da bi razstavo priredile, je dejalo 130 članic Društva podeželskih žena Ribnica in 21. marca priredilo pravo razkošje velikonočnih jedi ter razstavilo vrsto ročnih izdelkov. K sodelovanju so podeželske žene povabile tudi ribniško osnovno šolo s podružnicami, vrtec ter varstvenodelovni center, k blagoslovu jedi, "da bodo frišne ostale do nedelje”, pa tudi gospoda Maksa Ipavca. V razstavo je sodilo vse, kar bi lahko pričaralo velikonočni čas in zato so nekatere žene morale zavihati rokave ter napraviti čudovite pirhe, speči kruh in potice, ki vabijo družino ob veliki noči k bogato obloženi mizi. Nekatere pa so iz skrinj potegnile ročno tkane in kvačkane izdelke, pa tudi stare lonce, stare sklede, da bi v prostoru bivše Manufakture pričarale vzdušje domače izbe. Okrog 30 žena je tako že večer pred razstavo z velikim navdušenjem prinašalo predmete, izdelke, pripravljalo razstavni prostor, da bi lahko drugi dan sprejel množico obiskovalcev, med njimi tudi ministra Franca Buta in dr. Franca Arharja. Slednja sta hitela na okroglo mizo, a trenutek pozornosti in pozdravne besede sta članicam društva rade volje namenila. Društvo je uradno začelo delovati januar- ja 2002, pobudnica za ustanovitev pa je bila Vladka Turk Mate iz Kmetijsko svetovalne službe. Motiv je bilo druženje žena, pri katerem bi lahko vsaj za hip pozabile na vsakdanje tegobe, se pri tem tudi kaj novega naučile in izmenjale izkušnje. "Največji hit so pri nas kuharski tečaji, pa tudi ekskurzije v jesenskem in spomladanskem času po širši in ožji domovini", je dejala Turkova. In če so lani vandrale po Primorski, si ogledovale soline, v Beli krajini pa kmečki turizem, bodo letos zašle v Dane. Spoznale so namreč, da niti bližnjih vasi ne poznajo, in so zato pripravljene podrobno obkrožiti tudi Ribniško dolino. Društvo, ki ga v poprečju sestavljajo žene, stare med 40 in 50 let, se veselijo dejstva, da se jim je v dveh letih priključil mlajši rod, kateremu bodo lahko prenašale svoja znanja. Društvo sedaj zajema ne samo 25 slemenskih in dolenje-vaških žensk, kot jih je bilo na začetku, ampak celo žene iz mestnega naselja in vseh okoliških vasi, je dejala Marinka Vesel iz Kota pri Ribnici, ki je sedaj nova predsednica društva. Funkcijo je prevzela od Marije Bojc, ki je bila prva predsednica društva. Veselova je zasnovala že kup zamisli za nove projekte društva, med drugim naj bi nadaljevali s pevskim zborom, z izdelovanjem butaric, adventnih venčkov, se širilo znanje o ustvarjanju raznih ročnih izdelkov, pa tudi razstave naj bi se prirejale. Veselova seje tako domislila, da bi naslednja nosila ime Od zrna do kruha, preko nje pa bi se obujali spomini na tista stara, dobra leta... Tekst in foto A. Pahulje Vznemirljivo, izzivalno, nevsakdanje V dnevih okrog 8. marca je Ribnica kulturno zaživela in po vseh dogodkih, ki so bili že navedeni ali pa še bodo, se je 8. in 9. marca prvič odvijala tudi gledališka delavnica za odrasle. Mladi iz A D'B' Teatra in VED Hrovača so vadili zahtevne gledališke izraznosti, ki jim jih je razložila mentorica Simona Zorc-Ramovš, tudi selektorica gledaliških dejavnosti pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti. Njeno izurjeno oko je opazovalo in usmerjalo otroke že lani in predlani, saj je ribniška območna izpostava podobno delavnico, a za otroke, priredila na vseh treh področjih: v Ribnici, Loškem Potoku in Sodražici. Zanimanje otrok je bilo, manjkali pa so obstoječi ali potencialni mentorji, ki bi lahko nadgradili ali osvežili svoje gledališko znanje. Tistega sobotnega dopoldneva so tako svojo skladnost gibov in govora izpopolnjevali k improvizaciji nagnjeni adbjevci in mladi iz gledališke sekcije VED Hrovača, ki so se že večkrat uspešno lotili enega najbolj zahtevnih tipov igre: komedije. Tokrat jih je Zorčeva preizkušala v kar nekaj zapletenih situacijah ter jih podučila, da mora biti gledališka igra živa, vznemirljiva, izzivalna in nevsakdanja. Na ta način se pred igralca postavi izziv, ki bi moral iz njega potegniti dodatno ustvarjalno energijo. Vsi čuti, vsi gibi in vse besede pa morajo delovati toliko naravno, da gledalca ne samo prepričajo, marveč posrkajo v igro. Bilo je težko, če bi sodili po vzdihih sodelujočih, toda bil je izziv in sprejeli so ga. Tekst in foto A Pahulje Spravite se v položaj, ko morate fotografirati mrtveca, je dejala mentorica gledališke delavnice. Nato so morali mladi iskati sopomenke, a tako hitro, da gledalca niso pustili čakati. Potem so morali na vsako vprašanje odgovoriti z vprašanjem. Potem je bilo treba plesati v nasprotnem ritmu, kot ga je pel soigralec. Vse z namenom, da se med igralcema odvije boj, tekmovalnost, ko igralec preizkuša tako sebe kot drugega. 10 Rešeto V letu 130. obletnice društva DOLENJEVASKI GASILCI PREJELI ENO NAJVIŠJIH PRIZNANJ Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite (CZ), 1. marca 2002, je poveljnik CZ RS v Cankarjevem domu izročil PGD Dolenja vas ob visokem jubileju in dejavnem delu plaketo CZ, ki je drugo najvišje priznanje. PGD Dolenja vas, ki je z letnico 1872 najstarejše gasilsko društvo v naši občini, si plakete ni prislužilo le z jubilejem, marveč je bila ena izmed utemeljitev tudi dejstvo, da območje, ki ga društvo pokriva, leži na poplavnem področju za vodno pregrado zadrževalnika vode Plaketa za 130 članov, ki letos obeležujejo 130 let. Zdaj jih čaka še slovesnost obeležitve 130 - letnice PGD Dolenja vas. Na fotografiji desno predsednik društva Anton Berkopec, levo tajnik Bojan Henigman. m Ta IH sr .r.v-OT Bi: «3 P S . , - s* . M m /:■ d fc,- Predsednik PGD Dolenja vas v družbi prejemnikov priznanj ter slavnostnega govornika Boruta Pahorja, predsednika Državnega zbora. Prigorica. V mesecu novembru 2000, ko je obstajala povečana nevarnost, da bi se porušila vodna pregrada in lahko ogrozila več kot 400 prebivalcev, je operativna enota društva vzorno sodelovala z občinskim štabom za CZ in uspešno izvajala zaščito in reševanje živali, ljudi in njihovega premoženja, je v obrazložitvi navedel župan, ki je bil tudi predlagatelj priznanja. Plaketo je iz rok poveljnika CZ RS Mirana Bogataja prevzel predsednik društva Anton Berkopec, ki 130 članov vodi že devet let. V tej veliki druščini prizadevnih gasilcev je celo 11 deklet, kar polovico članov pa sodi v kategorijo mlajših. Najsibo tistih 30, ki so še pionirji in mladinci ter predstavljajo podmladek, ali pa večina tistih, ki so stari med 30. in 40. letom. Pravih veteranov je 10, in so tako toliko bolj dragoceni kot vir izkušenj. Vsa ta množica gasilcev bo 27. julija na osrednjem športnem igrišču (tik za gasilnim domom) praznovala visoki jubilej. Trenutno je le še pet društev starejših od njih, zato bo dogodek prava proslava. Takrat bo tudi prevzem avto-cisterne, ki bo stala ca. 20 mio SIT. Večino sredstev bo prispevala občina, cisterna, ki bo sprejela do 5000 I vode, pa naj bi bila v Dolenjo vas pripeljana do 20. junija. Tako bodo Dolenjevaščani dodatno vodo končno lahko vozili tja, kjer jo v sušnih obdobjih potrebujejo. V sedanji železni cisterni, ki jo je načela rja, to ni bilo mogoče, je dejal Berkopec. Cisterna bo na razpolago tudi za gašenje požarov. Za zdaj so območje omenjene PGD k sreči vznemirjali le travniški požari, pa še teh ni bilo več kot 5 na leto. Delokrog PGD Dolenja vas je pravzaprav vseh 130 let ščitila sreča, saj je le enkrat zares gorelo, a takrat je ogenj uničil kar polovico Prigorice. Vsa zgodovina je zabeležena v dokumentih, ki so jih zapisovali in hranili tajniki društva, v fotografijah pa se niza tudi na sedežu društva. Pozornost članov pa je sedaj že usmerjena v organizacijo slavnostne prireditve, ki se bo začela s parado, zaključila pa z veliko gasilsko vrtno veselico, na kateri se bo preko srečelova zbiral denar za nadgradnjo gasilskega vozila. Prireditev naj bi bila svečana tudi zato, ker gasilci nadaljujejo tradicijo ustanovitelja društva Ignacija Merharja, ki je znan kot organizator slovenskega gasilstva in v gasilstvu začetnik slovenskega poveljevalnega jezika, je dejal Berkopec. "Uspešno in dostojno želimo nadaljevati delo prednikov." Alenka Pahulje Foto Lado Mate Februar pri ribniških gasilcih V mesecu februarju se je poznalo, daje bil mesec krajši, zato ni bilo posebnega dela, a brez njega le ni bilo. Dvakrat smo imeli gasilske vaje, na katerih so sodelovali gasilci iz PGD Nemška vas, Bukovica in Dolenji Lazi. Do sedaj smo na skupnih vajah v glavnem spoznavali opremo, ki jo imamo na razpolago. V nadaljnjih vajah bomo s to opremo tudi delali na terenu. Ob cesti, ki pelje iz Žlebiča v Slatnik, smo gasili požar v kontejnerju za kosovne odpadke. Nekdo je podtaknil ogenj. Zaradi strmega pobočja in suhe trave v okolici je obstajala nevarnost, da se ogenj razširi po pobočju do stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, ki so na samem robu nad cesto. Enkrat smo peljali vodo v Zapuže. Na Prijateljevem trgu 4 smo pregledali hidrante. Namestili smo manjkajoče cevi in ročnike v hidrantne omarice, na ventile manjkajoče ročke za odpiranje vode in zmerili pritisk vode v omrežju. Po končanem delu so bile vse hidrantne omarice tudi zaplombirane. Tako so v tem bloku prvi v Ribnici, ki so poskrbeli, da imajo zagotovljeno požarno varnost in si bi lahko najprej sami pomagali, če bi prišlo do manjšega požara. V ostalih blokih te svari niso urejene in nobeden ne kaže zanimanja, da bi se to uredilo. V enem bloku so nas odslovili kljub temu, da smo bili dogovorjeni s predsednikom hišnega sveta. Na hidravličnem orodju, ki ga uporabljamo za reševanje v prometnih nesrečah, je bil opravljen redni letni servis. Ker se s temi orodji dela pod visokimi tlaki, preko 600 barov, je potrebno ta orodja vsako leto preizkusiti v pooblaščenem servisu v Ljubljani v Gasilski brigadi. Konec meseca smo imeli tudi letno konferenco. Pregledali smo delo v minulem in sprejeli plan za tekoče leto. Iz poročil predsednika, poveljnika, blagajnika in nadzornega odbora je bilo razvidno, da smo tudi minulo leto kar uspešno delali. Blagajnik je poročal, koliko sredstev smo zaslužili s svojim prostovoljnim delom. Sprejeli smo plan, s katerim smo se zavezali, da začnemo letos z izgradnjo manjkajočih garaž. Z državnimi sredstvi bomo tudi letos usposabljali svoje člane v centru na Igu. Počasi se tudi že pripravlja nove člane za vodenje v društvu in nove delegate v gasilsko zvezo, kjer imamo sedaj pet članov društva. Vsem namreč naslednje leto poteče mandat in bo treba vse funkcije pomladiti. Društvo je podelilo svojim članom, ki so lani praznovali okrogle obletnice od 50 let naprej, plakete. Te so prejeli: Franc Žuk ob 50-, Silvester Košir ob 60-, Ciril Marolt in Edo Tanko ob 70- in Tone Dejak, Alojz Lovšin in Anton Maležič ob 90-letnici življenja. Gasilska zveza pa je na predlog in s plačilom društva podelila 11 priznanj za dolgoletno službovanje v gasilski organizaciji. Varno vam tudi v mesecu marcu želi Matjaž Virant, predsednik PGD Ribnica. VINJ oexi« jLa/vs ixii a£‘ vir dohodka na kmetiji. Priporočljivo je, da so to mladi kmetje, ki lažje spremljajo novosti v pridelavi, zgodaj se seznanijo tudi s prodajo pridelkov oz. trženjem. Prav je, da se kmetija odloči za pridelavo ene vrste zelenjave in se seznani s primerno tehnologijo ter tako iz leta v leto povečuje proizvodnjo. «I < S ■i KDAJ SE LAHKO VKLJUČITE V POSKUS? Prijave za vse zainteresirane sprejemamo preko celega leta. Ob prijavi nam sporočite svoje želje, kaj naj bi pridelovali, in velikost površine, ki jo boste namenili za pridelavo zelenjave. V mesecu januarju pa se udeležite sestanka, na katerem se dokončno dogovorimo o sami pridelavi. Običajno si na tem sestanku izmenjamo izkušnje pridelave prejšnjega leta. Naloga pridelovalca je, da odstopi prostor za poizkus, nosi tveganje pridelave (lahko je pridelek odličen ali pa ga sploh ni), si zapisuje čas sajenja, vznik, pojav bolezni in škodljivcev, če so prisotni, cvetenje in na koncu je prav, da se pridelki tudi stehtajo. Lepo je, če kmetija omogoči preko celega leta ogled poskusov tudi ostalim zainteresiranim. Prijavite se lahko kmetijski svetovalni službi ali na občini, oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo. Bolje je dvakrat slišati kot nikoli, največ pa je vredno tisto, kar človek sam preizkusi in si tudi zapiše. KAJ BOMO PRIDELOVALI V LETOŠNJEM LETU? Novost v letošnjem letu je pridelava zelišč: ameriški slamnik, baldrijan, melisa. V letošnjem letu bomo začeli pridelovati tudi šparglje - beluše. Iz prejšnjih let pa nadaljujemo s poskusi oziroma že pridelujemo naslednjo zelenjavo: 1. Zgodnji krompir - Maris bard . Še letos preizkušamo različne tehnologije pridelave (pokrito s črno folijo in vlaknato tkanino, samo z vlaknato folijo oziroma brez pokrivanja). V naslednjih letih krompirja ne bi več vključili v poizkus. 2. Čebula iz čebulčka, zraven poizkus s setvijo. 3. Pridelava zelja različnih sort, namenjenih predvsem kisanju. Pridelava cvetače, brokolija, prav tako z več različnimi sortami. 4. Terminska setev solate bo na različnih lokacijah. 5. Paprika, paradižnik in jagode. Pri nekaterih vrtninah smo ustrezno tehnologijo osvojili, zato jih bomo pridelovali na večjih površinah, in ne več kot poizkus. Vsa ta leto sodelujemo z občino Ribnica, ki nam finančno pomaga pri nabavi sadik. Enako je tudi v letošnjem letu. Vsem, ki imajo posluh za pomoč pri uvajanju novosti, se zahvaljujem, saj brez skupnega dela ni možno doseči uspehov. Kmetijska svetovalna služba Irena Šilc mm JLar i/xn» 01-i;»iaiMa 'JZ. OjNJ^-SjlXAyV o ENERGETSKO SVETOVANJE ESP \u dMSVET ENSVET RIBNICA OGREVANJE Z LESNO BIOMASO Z besedo biomasa označujemo obnovljive vire energije, ki so predvsem rastlinskega izvora. To so bioodpadki, med katere sodijo gozdni in kmetijski odpadki (trdni in tekoči), energetske rastline, ki jih pridelujemo izključno v energetske namene, pa tudi komunalni odpadki. V članku se bom omejil le na lesno biomaso, ki jo uporabljamo za ogrevanje. K lesni biomasi uvrščamo gozdne ostanke, ostanke pri industrijski predelavi lesa in kemično neobdelan les. Med gozdne ostanke sodijo: vejevje, krošnje, debla majhnih premerov ter manj kakovosten les, ki ni primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo. Ostanki so posledica rednih sečenj, nege mladih gozdov ter pospravnih in sanitarnih sečenj. Pri industrijski obdelavi lesa nastajajo ostanki primarne in sekundarne predelave (žaganje, krajniki, lubje, prah...). Med preostali kemično neobdelan les uvrščamo produkte kmetijske dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že uporabljen les in njegove izdelke (gajbice, palete...). Pri nas je najbolj razširjena upraba lesa kot kuriva v obliki polen. Že nakaj let pa se povečuje uporaba lesnih sekancev in lesnih peletov. Biomasa in ogljikov dioksid (C02): za rast biomase je potrebna sončna svetloba, voda in ogljikov dioksid. Pri tem procesu rastline sproščajo kisik. Pri razkrajanju ali gorenju pa se dogaja obratno: ob porabi kisika in oddajanju C02 se sprošča še toplota. Tako sproščeni ogljikov dioksid se veže v nove rastline. Iz tega preprostega opisa vidimo, kako v naravi poteka zakjučen proces nastajanja in porabljanja C02. Zato velja, da se pri kurjenju biomase ne povečuje delež C02 v atmosferi - zgorevanje biomase je glede toplogrednih plinov emisijsko nevtralno. Uporaba fosilnih goriv (naftnih derivatov) pa nenehno povečuje delež C02 v atmosferi, kar vodi do učinka tople grede - zemeljsko ozračje se segreva. Pravilno zgorevanje pa lahko poruši človek v vsakdanjem življenju - ogrevanju naših stanovanj. To počnemo s tem, da še vedno vgrajujemo konstrukcijsko neprimerne in prevelike kotle, ki niso pravilno vgrajeni ter so priključeni na (največkrat) predimenzioniran dimnik. In kakšne so posledice naštetih dejstev ? Konstrukcija kotla Kotel s pregorevanjem (levo) in kotel s spodnjim odgorevanjem Kotli s pregorevanjem so starejši tipi kotlov. Kurišče napolnimo s poleni in pri dovajanju primarnega zraka ogenj zajame celotno količino drv. Plini, ki se sproščajo ob tlenju, v teh kotlih praviloma slabo zgorijo. Dobro delovanje je ponavadi zagotovljeno samo nekajkrat v ogrevalni sezoni, ko je odjem toplote konstanten in ustreza polni moči kotla. Zato jih vgrajujemo skupaj z vmesnimi hranilniki toplote (akumulatorji). Slaba stran teh kotlov je manjša možnost pravilnega doziranja goriva. Če regulator vleka zapre dovod zraka, zaradi zmanjšanega odjema toplote pride do nepopolnega zgorevanja, s tem do slabšega izkoristka in večjega onesnaževanja okolja. Kotli s spodnjim odgorevanjem so sestavljeni iz zalogovnika, kurišča in izmenjevalnika toplote. Kurišče je v spodnjem delu kotla. Območje zgorevanja zajema samo spodnji del zalogovnika. Tako je mogoče dozirati gorivo in stopnjo odgore-vanja. Pri boljših izvedbah je področje gorenja s tlenjem obzidano s šamotom. Tako je zagotovljena višja temperatura in s tem boljše zgorevanje plinov, nastalih pri tlenju lesnega oglja. V to območje kotla moramo dovajati del sekundarnega zraka, saj bi brez tega del nezgorelih in z energijo bogatih plinov ušel v dimnik. Kotli z nadtlačnim ventilatorjem - kot pove že ime, proces gorenja uravnava dodaten ventilator. Polena, običajno dolga do 50 cm, naložimo v zgornji del kotla. Les leži na žerjavici, kjer nastopi termična faza gorenja. S pomočjo ventilatorja ustvarimo nadtlak v zalogovniku, plini skozi odprtino v kurišču - gorilnik - preidejo v spodnjo vročo zgorevalno komoro. Z dovajanjem sekundarnega zraka dosežemo popolno zgorevanje plinov pri visokih temperaturah. Pri kakovostnem zgorevanju dobimo svetel plamen in minimalni ostanek pepela. Ventilator uravnava kotlovski termostat. Sposobnost prilagajanja toplotne obremenitve kotla dejanskim potrebam, dolžina gorenja in udobnost pri uporabi so prednosti teh kotlov. Kljub temu pa je v primeru, ko obremenitev kotla močno niha (med 20% in 100%), zelo težko izbrati pravilno velikost za vse primere in izključno s kot-lovsko regulacijo zagotoviti dober izkoristek in okolju prijazno obratovanje. ventilator Kotel s sesalnim ventilatorjem plast žerjavice, kjer v spodnji zgorevalni komori zgorijo. V teh kotlih lahko brez večji problemov kurimo tudi z ostanki lesa in večjimi sekanci. Velikost kotla Kotel se dimenzionira na ekstremno zunanjo temperaturo, ki je za naše kraje - 24 °C. Zaradi spreminjajoče se stopnje obremenjenosti kotla med kurilno sezono ter le nekajdnevnega (5 - 8 dni) trajanja polne obremenjenosti je potrebno pri izbiri kotla upoštevati ustrezno moč naprave. Ta naj nikakor ne bo predimenzionirana, odločimo se lahko celo za manjšo moč. Iz diagrama je razvidno, da lahko izberemo do 20 % manjši kotel, kot je potrebno glede na ekstremne zunanje temperature. Obremenjenost kotla med ogrevalno sezono S I pfedimenzkgronogl naprave Ogrevalna sezona (dni) Miro Klun Energetska svetovalna pisarna Ribnica Se nadaljuje Svetovanje vsako sredo od 16h - 19h po predhodni najavi na tel. 8369 060. Kotel z nadtlačnim ventilatorjem Kotli s sesalnim ventilatorjem -ventilator je vgrajen v kanal za odvod dimnih plinov pred vstopom v dimnik. Z ustvarjanjem podtlaka v kurišču vleče pline, nastale pri termičnem razpadu lesa, skozi Literatura: Lesna biomasa - neizkoriščeni domači vir energije, Vincenc Butala, Jani Turk Informativni list ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE, MGD AURE GOSTIM STVO - TVR1ZEM PVGEL) Alojz Pugelj s.p., Lepovče 33, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665 GSM: 031/760-697 Vabimo vas v prenovljene prostore v časubirmUi obhajil 10%popust - krsti - rojstni dnevi -poroke - obletnice -pogrebščine V našem lokalu vam nudimo pogostitev po vašem naročilu. Vsakega slavljenca/ko čaka tudi darilo. Za vetje skupine nudimo popust. Cvrnprej nas pokličite Pridite, ne bo vam žal. V pričakovanju vašega klica vas prisrčno pozdravljamo! RENAULT NOVO! PAKETNE CENE ZA VZDRŽEVANJE VAŠEGA VOZILA • Nadomestni deli za vse znamke vozil • Več kot 20 vrst proizvodov • Ugodne paketne cene: Menjava olja in oljnega filtra* te od 6.900 SIT ■ • < e* 11W40 (W* k»* 06. ««im » D6V. Nadomestne dele MotHo dobite v pooblaščeni m reti RENAULT PAKET ZAVORNE PLOŠČICE: RS CAMPUS 6.990 SIT RS HVE. RI9. CLI01 7.290 SIT Paket vsebuje material In delo ter vizualni pregled 25 kontrolnih točk. PAKET ZAVORNI DISKI IN PLOŠČICE: RS CAMPUS 15.790 SIT R5FIVE.RJ9.CLI01 16.690 SIT Paket vsebuje material In delo ter vizualni pregled 25 kontrolnih točk. AKCIJA! LETNE GUME IN ALU PLATIŠČA ,-r x ZA PLATIŠČA ia°/o POPUST 4 M X PRI NAKUPU PLATIŠČ IN PNEVMATIK V PAKETU 15% POPUST PNEVMATIKE 15% POPUSTA Cene vsebuj DDV A t / 7-/n r* O M T C D POOBL6>žčENIZASTOPNIKZARENAULT AVI ULrtN I tn Ob Mihovniiki c. 3. Kečivji. Til. 8954-042. 8954-668.1« 8955-444 Delovni čas: 8"-12.13-17, sobota 9-12 Cesta na Ugar. Ribnica. Tel.: 836-99-56. 836-99-57. fax: 836-99-58. Delovni čas vsak dan od ponedeljka de petka od 8-12 la 13-17 IRUFAC • Slikanje stanovanj, objektov • Dekorativni nanosi in obrizgl • Generalna čiščenja objektov vseh vrst • Vsakodnevno čiščenje In vzdrževanje poslovnih prostorov • Urejanje zelenic, košnja trave • Tedenska čiščenja stanovanj • Globinsko čiščenje preprog 1_II ' LES ■lil PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o. Ul. Louisa Adamiča 10, Ribnica, tel.: 01/836 99 13 Nudimo vam: Keramične ploščice (zunanje in notranje), Kopalniško opremo (sanitarna keramika, kopalniško pohištvo, kopalniški dodatki) Parkete (gotovi, lamelni in klasični parket, laminatnj pod) Obloge (stenske, stropne) Stavbno pohištvo (sobna vrata Lesna'Slovenj Gradec) 4 ....n. idBäSSrnT'i 'lil'»;.• Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure IMMMML NEPREMIČNINE FrBnc tanko s p Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PBODAMO HIŠE: - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare 1884 m*, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. • KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el, voda, takoj vseljiva možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR). • RIBNICA - Lepovče, novozgrajena stan. hiša, 4. podaljšana grad. faza, vel. pare. 905 m2, na mirni lokaciji, vsa infrastruktura zanimiva arhitektura 17 x 12 m, cena 32,8 mio SIT ali 150.000 EUR. - KOČEVJE - Ložine, novo stan. hišo, 3. gradb. faza vel. parcca 1280 m2 cena 13,5 mio SIT ali 60.000 EUR. - LOŠKI POTOK - Hrib, center - stanovanjska stavba vel. pare. ca 500 m2 takoj vseljiva klas. ogrevanje, el. voda cena 9.5 mio Slf ali 44.000 EUR. - RIBNICA - Grčarice, poslovni objekt - trgovina v obratovanju, v centru vasi, vel. ca 120 m2 vsa infrastruktura dokumenb ureiena cena 14,6 mio ŠIT ali 65.000 EUR. - RIBNICA - center, v najem oddamo ali prodamo VILO na zelo dobri lokaciji, za mirne dejavnosti, ca 330 m2 koristne površine, vel. parcele 1635 m2, cena po dogovoru. • RIBNICA - Loški Potok, Mali Log, stan. hiška 8x 8 m, vel. pare. ca 200 m2, takoj vseljiva KT, CK cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR. - IVANČNA GORICA - Dedni dol, brunarica manjša vel. pare. 834 m2, ob robu gozda - sončna lega cena 4,2 mio SIT ali 18.834 EUR. - RIBNICA - Dolenja vas, starejša stan. hiša 10 x 10 m (obnova), vel. pare. 169 m2, el. voda cena 5,74 mio SIT ali 25.565 EUR. STANOVANJA: NOVO V RIBNICI - več novozgrajenih stanovanj v cenim Ribnice po vaših željah, velikost in razporeditev v stanovanju lahko prilagajate sami, plačilo v dveh delih, cena za m2 po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece. - RIBNICA - center, dvosobno, ca 54 m2, I. nadstr. urejeno, KT, CK tel., cena 9,77 mio SIT ali 43.460 EUR. - RIBNICA - center, enosobno ca 36 m2, obnovljena kopalnica IV. nadst. KT, TEL CK takoj vseljivo, cena 6,1 mio SIT ali 27.134 EUR. POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EilR) ■ RIBNICA • Jurjeviča stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva vel. pare, 1884 m2, CK, cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vel. pare. 1651 m2, vseljivo takoj, tet, CK cena 48,6 mio SIT ali 220.000 EUR - RIBNICA - center, obnovljen poslovni prostor, 90 m2, z urejeno dokumentacijo, v pritličju, CK tel, cena 14,3 mio SIT ali 64.750 EUR, vseljivo takoj. - RIBNICA - obrti center Ugar, poslovni objekt ■ mizarska del. - možnost tudi drugih dejavnosti, vel. objekta 267 m2, zemljišče 1444 m2, vsa infrastruktura, tel. CK na olje, cena 30,1 mio SIT ali 133.000 EUR. - RIBNICA - Grčarice, poslovni objekt - trgovina v obratovanju v centru vasi, ca 120 m2 vsa infrastruktura, dok. urejenajrena 14,6 mio SIT ali 65.000 EUR. PARCELIE: - RIBNICA - Ob ribnikih, kmetijska pare. ca 47 a, cena po dogovoru. - DOLENJA VAS - več kmetijskih parcel in nekaj gozda, skupaj 11.744 m2, prodamo v paketu cena 550.000 SIT. GRADBENE PARCELE: - RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Čena 3.103,00 SlT/ m2, ali 13,8 EUR. ■ORTNEK. 3 parcele. VIKENDI: - RIBNICA - Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8x 8 m, vel pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR - IVANČNA GORICA - Dedni dol, brunarica, manjša, vel. pare. 834 m2, ob robu gozda - sončna lega, cena 4,2 mio SIT ali 18.834 EUR KUPIMO STANOVANJA: - RIBNICA - center, za znane kupce, kupimo trosobno stanovanje. HIŠE: - RIBNICA - okolica, več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 15.000 do 40.000 NAJAMEMO STANOVANJA: • RIBNICA - center, več garsonjer, enosobnih in dvosobnih stanovanj. - RIBNICA - okolica, najamemo več stanovanjskih hiš, normalni pogoji bivanja. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA ■ strogi center, poslovni prostor - trgovina, 75 m2, z vso infrastrukturo, m še tri pisarne, dok. urejena, cena po dogovoru mesečno, vseljivo takoj. - RIBNICA - center, gostinski lokal oddamo v najem, kompletno urejen z vso dokumentacijo, cena po dogovoru. Tradicionalna velikonočna ponudba! Se še spomnite Rabbita? Tradicionalna in izjemno ugodna velikonočna ponudba je na voljo tudi letos: Golf Rabbit 1.4 16 V (55 kW) in 1.9 SDi (50 kW). Pohitite v naš salon in ujemite svojega Volkswagnovega zajčka! Prihrapjlrjjaoste do 390.000,00 SIT. Golf Rabbit že od 2.512.000,00 SIT (11.233 EUR) VOZILA NA ZALOGI 2001 VW Bora 1.9 IDI/ 90 in 100 KM avtomatska klima VW Passat var. 1.9 TDI/130 KM in 100 KM VW Transporter T4 Krpan plus 2.5 IDI, DMR, mehanska klima, 1+5 sedežev VOZILA NA ZALOGI 2002 VW Novi Polo 1.2, 1.4, 1.9 SDI, 1.4 IDI, 1.9TDI, 3 in 4 vratni VW Golf Rabbit 1.4 in 1.9 SDI 3 in 4 vrata VW Golf Edition 1.9 TDI/SDI/1.4 VW Golf Variant 1.9TDI/100 KM VW Bora 1.9 IDI VW Passat limuzina 1.9 TDI/130 KM VW Passat variant 1.9 TDI/130 KM TESTNA VOZILA VW Passat var. 1.8 T trendline VW Beetle 1.9 TDI/90, klima, centralno daljinsko zaklepanje, el. pomik stekel VW Caddy furgon 1.9 SDI, letnik 2002 RABLJENA VOZILA VW Passat CL, letnik 1992, ročna klima, radio, vlečna kljuka, letne in zimske gume leŠTEPnun EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata Ugodni krediti PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si Okna Inferalta omogočajo višjo kulturo bivanja Pekarna nm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept tel: 8955-558 MicroERA ODKLEPANJE GSM APARATOV NA VSA OMREŽJA MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 9,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mail: js@amis.net, http: //home.amis.net/microera/ DrnJpjn ifl C&Bt aparotOH VUaiaUki atataial lyuiö IaImmiü izdelki üushmw Sktdläax trg. 5 0, SiUnicq a: v/zm-m i»: vnm h?' 'ijtbftP Qjfig. Baiutttduiškttoaitiutt Tiskuluiki kuzUišc» toucrii* trokoiti til vsa wsts Uskulttikov D el o vili isisi. oji^dg. 1^. ^in-ojdi 1A. Ü&& sobota od 7'. do. 12, ygg, za mobil DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA! Maj ni kova 1, cypTigciyt (p°ieg sanc Tel.: 83 61 1 Za vas obratujemo vsak dan: od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Maj ni kova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) V ZDRAVSTVENEM DOMU RIBNICA Iz naše ponudbe: korekcijski okvirji in stekla ugodne cene, svetovanje, kakovost očala na recept tudi brez doplačila ' fRlZt.RSI ,w studio S Karmen Rus s.p. Goriča vas 17a, 1310 Ribnica GSM: 031 810 758 Samo še hipec in tu bodo slovesnosti, kot so: birme, obhajila, valete, maturantski plesi, velika noč,poroke... Oglasite se v frizerskem studiu Fantazija, kjer se bomo potrudili in vas primerno uredili vsakemu času posebej. Z različnimi tehnikami: barvanje, podbarvanje v V-formaciji, plastno barvanje večbarvnih in večplastnihprametiov, spenjanje dolgih las; z različnimi tehnikami striženja pa vam bomo polepšali in popestrili vsakdanje počutje. Tudi na sam dan slovesnosti vam bomo na voljo po predhodnem naročilu. Delovni čas: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure torek od 8. do 13 ure sreda, četrtek in petek od 13. do 19. ure sobota od 8. do 13. uro n/ , I iSM: 041 712 103 . Sistemi Knauf Armstrong Stanislav Zajc s.p. Gornje Lepovče 13 a, 1310 Ribnica GSM: 040/220 978 OPTIK JANEZ POZNIČ, Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto MENJALNICA MJfSWTWfV IDEAL CENTER- Ribnica tel./fax: (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz $ odprto od 8 do 18 (non-stop) $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah Borzno posredovaiye - Odkup in prodaja vseh delnic (ki kotirajo na LB) - Hitra izplačila, svetovanje o vrednostnih papirjih $ EUR CHF HRK CAP NOVO V RIBNICI Gorenjska c. 10,1. nadstropje poslovne stavbe Foto TONI VIDEOTEKA gfl Sprejemamo nove člane, ) kjer vam nudimo dodatne ugodnosti in popuste Akcija velja le za člane videoteke Videoteka je odprta: od ponedeljka sobota nedelja do petka 14. do 19. 16. do 19. 13. do 20. Antoni TOS d.o.o., Gorenjska cesta 10,1310 Ribnica, tel.: 01/8369816 POPUSTI ZA LETNIK 2001 IBIZA, CORDOBA, CORDOBA VARIO 200.000 SIT TOLEDO, LEON 310.000 SIT NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ura MOTOMAN " ° Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI d.o.o. Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik KRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN JA O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN ff°&3533d*o. Lepovče 23, 1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl Pripravil Marko Modrej Zvončki in trobentice, mačice, vijolice... ... je refren stare zimzelene glasbene uspešnice, ki je doživela nič koliko rojstev v novi preobleki. Pa še vedno smo je veseli, spoštujemo jo, še zlasti, ko se te rožice dejansko dvignejo iz spečih tal in uzrejo novo pomladno jutro. Pomlad po(mlad), beseda, katere koren je mladost, razigranost, ujeta v čudovit mozaik svežih vonjav in sproščujočih barv. Ja, pomlad, dragi moji. Pomlad pa je tudi čas obračuna o zimi in zimskih pripetljajih, letos predvsem zimskih olimpijskih igrah. Kar nekam mlačno je bilo vzdušje v naših domovih, ko naši junaki belih strmin niso prišli domov težji za kakšno žlahtno zadevo, obešeno okrog vratu. Madonca, vedno je tako: Za vsakim dežjem, pa naj si bo še tako močan naliv, posije sonce in žal nasprotno. Starejši bralci že veste, kako je s tem. In tudi našim mojstrom vijuganja po ledenih "kudjih" kapo dol. Upanje je pol uspeha in tri četrtine življenja. Sam uspeh je le še pika na i. "Kapo dol," je dejal Srečko Katanec, ko so nas naši žogobrcarski virtuozi spravljali v trans in se na koncu uvrstili na največje tekmovanje na zeleni krogli. Zdaj smo pa tam. Ta trenutek so fantje zvezde, ki žarijo z magično močjo. Tako kot pred leti Bojan Križaj, Rok Petrovič, Boris Strel, Jure Franko, Mateja Svet, Urška Hrovat.. Če fantom ne uspe oz. ne bodo igrali nad svojimi sposobnostmi, bomo na sončni strani Alp hladni kot brizganec. Kakorkoli že, vsem športnikom, ki prestopijo državno mejo zahodno slovanske pokrajine, kapo dol. Prav vsi se lahko kosajo z neprimerno večjimi, močnejšimi.... narodi. BRAVO, NAŠI!!!! Pa smo tam, kaj pa bomo rekli maja, ko bodo naši oz. naše potovale v Talin na Eurosong? Se bomo sramovali? Dajte no nehat. Spoštujem slovenske etične vrednote, spoštujem ohranjanje tradicije in morale, toda!? Marsikdo se sprašuje, kje je demokracija. A hkrati zatira drugače misleče, drugače spolno usmerjene. Halo! Tukaj pa nekaj "ne Štirna". Pustimo zmešnjave okrog glasovanja itd. na letošnji EMI. Dejstvo je, da je zmagovalna skladba simpatična, naravna, gre v uho, drugačna, scenski nastop vpadljiv...itd. Narejeno je po merilih evropskih gledalcev in poslušalcev, ki bodo izbirali svoj hit poletja. To je vendar show, ne pa revija komornih zborov. A je kdo označil Izraelce za narod homoseksualcev in transvestitov, ko je zmagala Dana International? Ni. A je kdo označil Nemce za tipične norce, ko je po odru norel Stefan Raab? Ni. A bo kdo označil Slovence za nedefinirane večspolnike, ko bodo za nas pele-i Sestre? Ne. Lahko kvečjemu prispeva k promociji države, ki je v zadnjem letu precej pridobila zlasti zaradi nogometašev. Svet pač išče nevsakdanje ljudi in zakaj bi se skrivali? Pokažimo se, povejmo, da smo Slovenci. No, prostora je zmanjkalo. Pa naslednjič naprej, če me ne bo zadela pomladna utrujenost. Veselo na delo, na njive al v gozd, al pa za mizo se used, kjer za reševanja kviza vse je nared. Ena, dve, tri, rešitev po pošti že k nam poleti. Veselo praznujte, lepo se imejte, pa v nedeljo nikar se šunke preveč ne najejte. Marko Modrej Opomba: Foto smešnice je ta mesec zajela pomladna utrujenost, zato bo nagrajenec, ki je prejel fotoaparat, objavljen v naslednji številki. Pravilna rešitev iz 2. številke Rešeta je: DAN ŽENA, MATERINSKLDAN Nagrade poklanja sponzor: VIDEOTEK/fSCpRElOl Antoni Tos d.o.o., Gorenjska c. 10, 1310 Ribnica. Nagrade vejjafo za meseg april. Med pravilnimi rešitvami je žreb določil1 ri&lednje nagrafenc 1. nagrado, izposoja 10 VHS ozirdfl LARISA PRELOŽNIK, Prijateljev] DVD za 2 dnj/prejme: , 5 J340^IBNU2A. 2. nagrado^izposojr^S-VHSpzitoma DVD-za TADEJ-ČjSVALD^OpeKarska 54,1310^18 3. nagrado, izpo^ojlZ&VHS qzira MALČI ROBERrKoiodvot'skä’1^/1310 RIBNIČAN 4. nagrado, izposoja4-VHSozironU DVD za'&dni, preja SIMONA RIGLER, Gorenji Lazi 7,1310 RIBNipf //'V 5. nagrado, Izposoja-^ VFjS-oj PRIMOŽ KOVAČIČ/Efreg l Nagrajencem"iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ KUPON ZA REBUS Rešitev:__________ V» 3 ca u cc Hrvaška pokrajina Ve L_____________0,1,2,3, ... \ = t' Kosta N.C. Berg Ime in priimek: Ulica:__________ Pošta:__________ Tel.:___________ *** V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. aprila 2002. 4 Opravičilo in pojasnilo glede nagrajencev in sponzorja iz prejšnje številke Nagrade je prispeval sponzor Frizerski salon FANTAZIJA. Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrado, ŽENSKO STRIŽENJE, je prejel: Janez Jalovec 2. nagrado, FEN FRIZURO, je prejela: Andreja Marolt 3. nagrado, MOŠKO STRIŽENJE, je prejela: Julijana Mrak 4. nagrado, OTROŠKO STRIŽENJE, je prejela: Uli Centa 5. nagrado, ŠAMPON, je prejela: Cita Zajc mmmm ■ aivi/waivz: .zl^vk^wini e snr ..... MUHASTI KVIZ (kot april) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano s... (Saj je čisto logično!). 1. Veliki petek je danes. Po vrhu tega še vpliv polne lune, pa še ena simbolična številka je z nami. V katerem koledarskem tednu smo? S J-7. A-11. D-13. 2. Le kaj bi bilo tole? Je vzeto iz imena, vendar je zelo čudna zadeva, a ne? Mogoče je to iz imena... B - Sedmera jezera O - Interalta T - Lokalni ljubimci 3. Danes, na veliki petek, je strogi post. Sicer pa godujeta... 10. Dva dni pred naslednjim izidom Rešeta bomo v Sloveniji praznovali... R - dan vijolic O - dan cestnih delavcev N - dan upora 11. Tako, za vsakim začetkom pride konec. To sem občutil-a že pri prvem vprašanju. Čas je, da razmislim, kaj bom obkrožita tukaj. Dolg premislek nikoli ni dober oz. modri dolgo molčijo, preden spregovorijo... S - Veš kaj, tale kviz mi pa sploh ne gre. Pa še zadnje vprašanje je čisto mimo! E - Mislim, da bo rešitev povezana z naravo oz. pomladjo. K - Dovolj možgančkanja, ven grem, v naravo! Pomlad, prihajam!!! B - Ciril in Metod L - Romeo in Julija V - Filip in Jakob 4. Jutri ob 21. uri se bo v kinu Ideal odvrtel ameriški akcijski film... U - Ribniški piloti R - Dan za trening F - Žlebiški kavboji 5. Tudi poslikano jajce je simbol, pa ne samo moških, temveč... G - dneva žena J - velike noči H - prvega pomladnega dne 6. Julija bo Ribniška dolina oz. Dolenja vas gostila veliko športno prireditev, ki se bo imenovala... U- 1. tek po Lončariji Z - Krivljenje zobotrebcev I - Prvenstvo v podvodnem šahu 7. Las je zanimiv okrasni del lasišča, ki sicer sam ne pride do izraza. Šele v množini je nekaj videti. LAS pa je tudi... J - Letalska ambasada Slovenije (v New Yorku) T - Lokalna akcijska skupina (za preprečevanje uporabe prepovedanih drog) K - Love Atomic System (glasbena skupina) 8. Prejšnji mesec je naša neutrudna AP (Afroditina Prijateljica) opravila pogovor z... N - Jožetom Zakrajškom E - dr. Janezom Drnovškom V - mag. Francijem Butom 9. Okno, ki ga vidimo tukaj, je last... 0 - občine Ribnice 1 - oglasa podjetja Inles N - pasjega zavetišča v Lepovčah N O.p.: Tudi tokrat lahko držijo vsi trije odgovori oz. trditve, a ne? Pa veliko , pomladnih dogodivščin! Sicer pa, i 1 L k ** k i absorbirajte pomlad v normalnih količi- fv .-•‘gfr.. _’ nahi r2TyT6 t 7i IJtei/OOma ,■ V m L4^;; I , 2saop0[D(3 Qdi 3Qdi r 7t2 t,b T9 j GpoEQÜte 0 ßEMBOtiQ ^ - - - ■> - ........i aüü m äQjjpösafcQ l 9 a 10 i10 a 5 ^ rq T R T „ Tl J m. ao* mm. l ^ j KINO IDEAL Kolodvorska 9a APRIL 2002 Sobota, 6. april, ob 21. uri FULL GAS 2 ameriška akcijska komedija * * * Sobota, 13. april, ob 21. uri Igraj svojo igro ameriško akcijska kriminalka * * * Sobota, 20. april, ob 21. uri Za sovražnikovo črto ameriški akcijsko - vojni film * * * Sobota, 27. april, ob 21. uri Izvirni greh ameriški domišljijski triler NAROČNINA NA REŠETO r 1. Občinsko glasilo Rešeto je od 1.3.2002 možno tudi dodatno kupiti na občini Ribnica v Oddelku za družbene dejavnosti. Posamezni izvod stane 260 SIT. V ceni je vštet 8,5% DDV. 2. Po pošti gaje moč dobiti proti plačilu letne oz. polletne naročnine: Cena Območje polletna naročnina letna naročnina Slovenije 1.900 SIT 3.800 SIT Evrope 14 EUR 27 EUR izven Evrope 22 EUR 44 EUR 3. Naročila sprejema Občina Ribnica - Irena Pilavdžič, telefon 837 20 26. 4. Račun izstavi Občina Ribnica, rok plačila je 15 dni od izstavitve računa. RIBNICA NATEČAJ ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V DNEVNI PROGRAM VRTCA Datum vpisa je: od 1. do 15. maja 2002, od 7. do 15. ure. Vpisno mesto je: UPRAVA VRTCA Kontaktna oseba je: Darja Šilc • Vlooo za vpis otroka v vrtec dobite na upravi vrtca in izpolnjeno vrnite do 15. 05. 2002. • Prav tako potrdite vloge, ki jih vrtec že ima v evidenci, in jih do navedenega roka ustrezno dopolnite glede na določila 11. člena Pravil o sprejemu otrok v vrtec in o plačevanju programov za predšolske otroke. Andreja Hojč ravnateljica LAS Lokalna Akcijska Skupina za preprečevanje uporabe prepovedanih drog • Imate težave z drogami? • Bi radi pomagali prijatelju iz njegovih stisk? • Ste mati ali oče mladostnika, ki ga ne razumete več? PONUJAMO VAM ROKO V POMOČ Pokličite nas na telefon: 031/490 401, vsak delavnik, od 17. do 18. ure. mali OGLASI Ugodno prodam rabljen računalnik z monitorjem in tiskalnik. Cena po dogovoru Tel.: 041 / 819 142. Prodam videodomofon. Cena po dogovoru. Tel.: 01 / 836 05 21. Prodam kolo SCOTT. Oprema: Shimono LX, amortizer Judy XC, prevoženih 300 km. Cena 150.000,00 SIT Tel.: 041 / 220 804. Prodam HI Fl zvočnike Koda, samostoječe, 120 W. Cena 80.000,00 SIT; Technics AX 6 - 6 x 100 W - za domači kino, in še nekaj drugih komponent. Tel.: 041 / 220 804. Prodam sedežno - dvosed, trosed. Cena po dogovoru. Tel.: 041 / 836 645. Prodam fantovsko obleko za prvo obhajilo, št. 140, s srajčko in metuljčkom. Cena 20.000,00 SIT. Tel.: 040 / 548 405. V Lipovšici (občina Sodražica) prodam stan. hišo, skedenj, drvarnico in 5.000 m5 zemljišča. Tel.: 01 / 507 11 20. Prodam pesjak, 210 x 150 x 190 cm, z uto 100 x 100 x 130 cm. Tel.: 031 / 291 478. MALI OGLASI _________________________________________________________' KudAcrtr? teatr, Ribnica Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili, da smo uresničili predstavo ob dnevu kulture. 8. februarja. Pokrovitelji Grafit d.o.o. Javni sklad za kulturne dejavnosti, Tim bar, Henigman Ana Lucija s.p. območna izpostava Ribnica Inles d.d. Občina Ribnica Kuss d.o.o. Območna obrtna zbornica Ribnica Maxiles d.o.o. Avtoprevozništvo in usluge z grad- Sponzorji beno mehanizacijo Rigler Janez s.p. Ribniški študentski klub Dimnikarstvo Esad Catič s.p. Russ d.o.o. Bistro Henigman, Jože Henigman Košček d.o.o. Mirijam Hočevar Zasnova gradbeni biro, Tone Lovšin Petek transport d.o.o. s.p. Ad'b'? bar Sodražica Inotherm d.o.o. Fegro d.o.o. Deta & co d.o.o. Cvetličarna Požar Y bar, Barbara Andoljšek s.p. Vinarstvo Rok Račečič, Novo mesto Najlepša hvala! ES i jLsa /vse o öNEVARNOST PRENAMNOŽITVE PODLUBNIKOV! MW® M GOZDOVE I SLOVENIJE Območna enota KOČEVJE 5 0 S H I m Podlubniki so hrošči, veliki od enega do ca. petih milimetrov. Njihova moč ni v velikosti, temveč v številu, vrsti hrane oziroma načinu prehranjevanja. Razvojni krog od jajčeca preko ličinke, bube do odraslega hrošča traja različno dolgo, in sicer od šestdeset do devetdeset dni. Vsaka samica izleže po sto in več jajčec. V enem letu zarodi tudi tri generacije. Tako ima lahko oplojena samica v enem letu milijon potomcev. Prehranjujejo se v lubju, kjer vrtajo rove in pri tem prekinejo pretok drevesnih sokov. V normalnih razmerah podlubniki napadajo oslabelo drevje. Ob neugodnih klimatskih razmerah in drugih naravnih ujmah (suša, žledolomi, vetrolomi ipd.) se močno namnožijo in napadajo tudi zdravo drevje. Suša v letu 2000 je povzročila oslabitev drevja. Drevje je na to reagiralo z obilnejšim obrodom v letu 2001, kar je drevesa dodatno izčrpalo. Na to oslabljeno drevje so se odzvali podlubniki in se bolj razmnožili v drugi polovici leta 2001. Letos opažamo močan lanski jesenski napad smrekovih in jelovih podlubnikov. Znaki jesenskega napada se pokažejo šele sredi zime. Takrat detli in žolne odstranijo lubje, ko iščejo podlubnike. Iglice so lahko še zelene ali sivo zelene in kasneje porjavijo. V letu 1994 so bile podobne razmere z dvema predhodnima sušnima letoma. Posledica je bila prenamnožitev podlubnikov v Mali in Veliki gori ter potem velike količine posekanega drevja slabše kvalitete. V letošnji zimi se že kažejo številna manjša, tako imenovana žarišča lubadark, posamič ali na skupinah dreves jelke in smreke, ki so jih napadli podlubniki. Najhuje je zopet v Mali gori - od Črnega vrha do vrha Male gore-v pasu jelovo bukovih gozdov, in sicer v istem predelu kotleta 1994. Tu je veliko oslabelih dreves jelke, napadenih od podlubnikov. Na sušnih legah in v nižinah pa se pojavljajo smrekove lubadarke. Zavod za gozdove Slovenije poziva lastnike gozdov, da pregledajo svoje gozdne parcele. Priporočljivo je, da skupaj z mejaši, saj lubadarji ne poznajo parcelnih in drugih meja. O morebitnih lubadarkah nemudoma obvestite revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije, da se dogovorite za sanacijo. Nekateri jelovi lubadarji rojijo že sredi marca, zato je potrebno pohiteti, če nočemo, da nam povzročijo obsežnejše sušenje ter s tem veliko ekonomsko škodo. Cena lesa lubadark je v povprečju nižja za ca. 30 %. Vsa sečišča morajo biti urejena tako, da so veje zložene v kupe z razrezanimi debelejšimi konci in vrhačem v notranjosti ter prekrita z manjšimi vejicami. Sečne ostanke, naseljene s podlubniki, požgemo v času, ko ni nevarnosti požara. Vse neobeljene Sortimente - hlodovino, drogove idr. je potrebno čim prej odpeljati iz gozda. Kdor je sekal lansko leto iglavce, naj še enkrat preveri sečni red (npr. veje iglavcev morajo biti v kupih tako, da manjše vejice prekrivajo debelejše). V primeru, da so v vejah podlubniki, te požgite! Mirko Perušek, univ. dipl. inž gozd. Zavod za gozdove Slovenije OE Kočevje Odsek za gojenje in varstvo gozdov TRAVNIŠKI SADOVNJAKI IN NJIHOV OKOLJEVARSTVENI POMEN Pod izrazom travniški sadovnjak imamo v mislih visokodebelna sadna drevesa, ki so običajno cepljena na sejancih in pod katerimi redno kosimo. V naši dolini zaz-daj še obdajajo naselja ali so v obliki drevoredov ali - redkeje -kot sadovnjaki sredi travnikov. Večina teh visokodebelnih sadnih dreves so stara, toda kljub temu še vedno obrodijo. Nekatere vrste (npr. hruške) lahko dosegajo starost več kot sto let ter tako pomenijo vez med nami in našimi predniki. Zasadili so jih iz več razlogov, predvsem zaradi plodov in s tem dodatne prehrane, potem zavetja pred vetrom in strelo, hladne poletne sence, kvalitetnega lesa idr. Vsaka vrsta in sorta je bila namenjena določeni uporabi. Najpogosteje se jih je uporabljalo - in se deloma še - za presno hrano, pijačo in za suho sadje. Travniški sadovnjaki so ekološko zelo podobni redkemu presvetljenemu gozdu in hkrati tudi travniku, zato v njem najdemo vrste iz obeh življenjskih prostorov. Nekatere vrste živih bitij so se na njih prilagodile in jih zelo redko najdemo drugod. Med bolj opaznimi vrstami travniških sadovnjakov so raznovrstne zeli, pisani metulji ter ptice, ki s svojim petjem in oglašanjem popestrijo šumenje vetra v krošnjah visokodebelnih sadnih dreves. Velika raznovrstnost živih bitij ohranja prvobitne življenjske krogotoke ter tako zagotavlja zdravje in stabilnost sadovnjakov. Večja raznolikost življenjskih prostorov v samem sadovnjaku in njegovi okolici to raznovrstnost še pospešuje. Med pomembnimi življenjskimi prostori so dupla v drevju. Največ jih je v jablanah, ki so tudi najbolj številčna sadna vrsta. V drevesnih duplih gnezdi več kot ena tretjina ptic, mali sesalci, kot so npr. netopirji ter različne vrste nevretenčarjev. Več vrst živih bitij pa pomeni večjo stabilnost, kar se najbolj pokaže ob raznih neugodnih vremenskih razmerah in naravnih ujmah. Pomen ohranjanja vrst in povezavo med dupli v drevju ter vrstami nam kaže več različnih primerov. Npr. detli in žolne izdolbejo dupla. Tu gnezdijo najmanj enkrat, za njimi pa pridejo sinice, brglezi, netopirji in druge vrste. Žolne, kot sta pivka in njena sorodnica vijeglavka, se hranijo v glavnem z mravljami in njihovimi razvojnimi oblikami. Mravlje nosijo uši na popke in liste drevja. Sesajo sok in zmanjšujejo prirast, obrod itd. Sinice pa obirajo uši ter jih nosijo mladičem v duplih. To je le ena izmed prehranjevalnih verig, ko dupla v drevju igrajo ključno vlogo. Deloma jih lahko nadomestimo z umetnimi gnezdilnicami, predvsem takrat, ko ni dovolj naravnih dupel v drevju. Vijeglavka, pivka in številne druge vrste ptic spadajo med ogrožene živalske vrste, zato z ohranjanjem travniških sadovnjakov in dreves z dupli varujemo tudi njih. V primerjavi s klasičnimi "industrijskimi" nasadi je v travniških sadovnjakih razmeroma malo dela. Odpade redno škropljenje, manj pogosto je tudi obrezovanje in sajenje. Travniški sadovnjaki nam lahko ponudijo poleg zdravega pridelka tudi sprostitev z delom v sadovnjaku ali sprehodom v vsakem letnem času. So odprta knjiga pred našimi vrati, iz katere lahko črpamo znanje o naravi in njenih zakonih. Naučimo se opazovati naravo z vsemi čutili in ko bomo znali opaziti tudi najmanjše spremembe, nam ne bo padlo na misel, da bi Travniški sadovnjaki so pomembna dediščina naše doline. Foto M. Perušek ta stara častitljiva drevesa posekali. Ohranitev travniških sadovnjakov je tesno povezana s trženjem zdravih pridelkov ter doživljajskega turizma. To se sliši nekoliko nenavadno, vendar marsikje v srednji Evropi to tržijo in so ti sadovnjaki pomembni kot dodatna ponudba turizmu in zdravi prehrani. V okviru projekta "Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov" pri KGZso v nekaterih občinah že začeli s promocijo tega dela naše kulturne in naravne dediščine. Pri tem je poudarek tudi na okoljevarstvenem pomenu travniških sadovnjakov. Mirko Perušek EKOLOŠKO KMETIJSTVO zs ZA PROFESIONALNO VOJSKO Ali je naborniška vojska res edina sprejemljiva možnost za Slovenijo? V zadnjem času je M I vsesplošno ji pozornost in veliko w k - ) odobravanja v _ J slovenski javnosti vzbudil predlog zakona, ki govori o odpravi naborniške vojske in splošne vojaške obveznosti, ki ga je v zakonodajno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo. Čeprav se je že pred leti pokazalo, da Slovenija ne zmore in tudi v prihodnosti ne bo zmogla popolnje-vati vojaških enot v zadostnem številu z nabomiki.se kljub ugotovljenim težavam in slabim obetom zaradi stalnega zmanjševanja rojstev in zdravstvene nesposobnosti nabornikov ter vedno večjega števila tistih, ki uveljavljajo ugovor vesti, ni zgodilo veliko. Kljub temu, da dosega mirnodobna sestava slovenske vojske le 2/3 potrebnega števila vojakov, sedanja vlada zavlačuje in odlaša s prepotrebnimi spremembami. Celo večA/lada je v Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja slovenske vojske zapisala,da bo ohranila obstoječi naborniški sistem in ga dopolnjevala s poklicnimi vojaki, vendar bo šele leta 2004 in 2005 ponovno preverila obseg strukture Slovenske vojske in jo glede na gibanja v mednarodnem okolju po potrebi tudi dopolnila To pomeni, da vlada ni pripravljena na korenitejše in učinkovitejše posege in vse odločitve prelaga na kasnejša leta, torej daleč v prihodnostV tem času pa bodo slovenski državljani po nepotrebnem in v prevelikem številu plačevali "davek" državi v obliki splošne vojaške obveznosti, namesto da bi hitreje in uspešno začeli opravljati svoj poklic in graditi poklicno kariero. Že v kratkem času dela Bajukove vlade in ministrovanja Janeza Janše je bil izdelan natančnejši pro- Iz poslančeve zapisnice jekt profesionalizacije slovenske vojske, ki je v skladu s sodobnimi spoznanji in svetovnimi trendi nalagal vladi sprejemanje točno določenih korakov in obveznosti,da se spremeni nezadovoljivo stanje, ki Sloveniji ne zagotavlja potrebne in pričakovane varnosti. Vendar je projekt obležal v predalih ministrstva za obrambo. In v čem so najpomembnejši poudarki predloga zakona? 1. Takoj prenehati z naborom in v roku 6-ih mesecev z obveznim služenjem vojaškega roka; takojšnje priprave za vzpostavitev poklicne vojske z 8500 častniki,podčastniki in poklicnimi vojaki. 2. V 4-ih letih ukiniti obveznost služenja v rezervi, na gg kateri pravzaprav sloni bojna pripravljenost Slovenije in ki omogoča takojšnjo izvedbo reforme, ter vzpostavitev 14-16.000 - glave prostovoljne rezerve. 3. Stroški refomne ne bodo presegli sedanjih izdatkov za obrambo. 4. Bistveno boljša, učinkovitejša poklicna vojska v primerjavi z naborniško,predvsem zaradi boljše taktične .tehnične, psihološke...usposobljenosti. 5. Vojsko bo popolnjena na osnovi interesa in ne na osnovi prisile, kar bo zagotovo bistveno dvignilo tudi vzdušje in povezanost med vojaki in častniki. 6. Slovenija bo imela podobno organizirano vojsko, kot jo že imajo nekatere evropske države (Francija,Velika Britanija..), nekatere druge pa se nanjo že pripravljajo (Italija, Madžarska, Španija,...in celo Rusija). Kljub temu da poslanci vladnih strank (LDS, SLS, ZLSD, DeSUS) predloga zakona niso podpisali, pa predlagatelji in velika večina državljanov pričakujemo, da ga bomo obravnavali še letos. Sprejem zakona bi omogočil pričetek izvajanja vojaške reforme, s čimer bi Slovenija relativno hitro vzpostavila sodobno, evropsko primerljivo in učinkovito vojsko, predvsem mladim pa bistveno drugačen začetek družinske in poklicne poti. Janez Janša, ki je v Sloveniji prav gotovo eden največjih poznavalcev vojaških sistemov, nekdanji minister za obrambo, ki je zasnoval in s sodelavci tudi izvedel reformo slovenske teritorialne obrambe v kritičnem obdobju pred osamosvojitvijo in bil ena ključnih osebnosti naše osamosvojitve, je pripravil predlog, ki bi Slovenijo uvrstil med države s sodobno zasnovano in učinkovito vojsko, zato državljani upravičeno pričakujemo, da se bo toga oblast le zganila V dobro Slovenije in njenih državljanov. Jože Tanko, poslanec DZ Z DESNICE 0 LEVICI Na vlakovni kompoziciji LDS, ki vozi v zgodbo o uspehu, je nastala gneča in kaže se, da za vse ni prostora Zato so se pojavili problemi pri Rdečem križu. Tu sta se zgrabili dve struji: večinska Združene liste okrog g. Jeleniča (generalni sekretar in direktor), ki je kandidiral v Državni zbor na kandidatni listi ZLSD, in g. Topler iz LDS. Zaradi nesporazumov pri delitvi "plena" so prišle na dan vse nečednosti, da ne rečem kaj drugega V Novi Sloveniji smo zahtevali odstop g. Jeleniča, generalnega sekretarja in direktorja v isti osebi, ustavitev nakazil državnih sredstev tej organizaciji ter izvedbo nadzora Zaradi sistemske neurejenosti in potrebe po dostojni ureditvi tega vprašanja sem v postopek sprejemanja v Državnem zboru vložil Zakon o dobrodelnih in humanitarnih organizacijah. Tokrat vlada ni odgovorila, da zakon ni potreben. Zopet je oživela razprava na zakon o vojnih grobiščih. Vladaje na svoje prvo besedilo, ki je bilo - roko na srce - katastrofalno, vložila skoraj na vse člene dopolnila, zato od temeljnega besedila ni ostalo skoraj nič. Rekli smo - nov veter prihaja in olajšanje - vendar je potem spet nastopila znana oseba, ki vedno ob pravem času zaustavlja desnico, Spomenka Hribar, in dala lekcijo desnici, zaradi lepšega pa nekaj simboličnih "klofut" tudi na levo. Presenetljivo pri tem je, da je imel predstavnik Zveze borcev glede napisov za nagrobnike takšen predlog, ki je ustrezal zgodovinskim dejstvom in s katerim smo se strinjali, vendar so poslanci ZL in LDS zastopali drugačna stališča Zakon o grobiščih je bil namenjen ureditvi grobov zamolčanih žrtev, zlasti tistih, ki so bili zločinsko pobiti brez sojenja po vojni. S sprejetimi spremembami besedilo skorajda ne ureja tistega, za kar je bilo namenjeno, pač pa predvsem to, da na nagrobnikih žrtev vojnih in povojnih pobojev ne smejo biti besedila, ki bi poveličevala nacizem in fašizem (komunizem je očitno sprejemljiv) ter prenos obveznosti vzdrževanja partizanskih grobov na državo. Dogaja se enako kot pri žrtvah vojnega in povojnega nasilja' zakon na začetku obeta rešitev krivic total itamega režima in rev- Iz poslančeve zapisnice olucije, na koncu pa dobimo dodatne olajšave in dajatve le za eno in isto stran, ki ima že tako ali tako vse urejeno. Na žalost ne bodo imeli pravice do vojaškega grobišča niti slovenska narodna vojska -domobrand niti Angleži, ki so bili pobiti po vojni, zato se nam lahko obeta mednarodni fiasko. Sicer pa bomo morali prej ali slej dali odgovor, kako mislimo urediti grobišča po vojni pobitih oseb drugih narodov in držav, ki jih je blizu 200.000. S sprenevedanjem gotovo ne. Vladajoča koalidja ni sprejela novele zakona o gozdovih, ki ga je predložila še prejšnja Bajukova vlada, s katerim bi kmečkim gospodarstvom - zasebnikom omogočili enakovredno potegovanje za upravljanje z gozdovi državnega sklada Tako so ostali upravljava isti kot prej v prejšnjem sistemu - seveda tokrat kot olastninjena podjetja - dobili pa so najmanj 20 - letne koncesijske pogodbe. S takimi potezami se gibljemo nazaj, v fevdalizem. Ker je koncesnina postavljena zelo nizko, pa še ta se redno ne pobira, navedena podjetja ustvarjajo monopolne dobičke, kmetje pa ne bodo nikakor prišli do možnosti dopolnilne dejavnosti tako kot v naših sosednjih državah. Zato ni nič nenavadnega, da kmetije tako hitro propadajo. V postopek sprejemanja sem vložil še dva zakona: prvi se nanaša na izjemno znižanje davčne obveznosti - dohodnine za tiste zavezance za dohodnino, ki ne presegajo 45 % plače. Gre pravzaprav za zakonsko urejanje pravne praznine, kije nastala zaradi ugasnitve veljavnosti dogovora o politiki plač za obdobje 1999-2001 in ne za dodatne olajšave. Svobodni sindikat je nekaj takega obljubljal, pa nič storil. Bomo videli, če bo predloženi zakon vladna koalicija podprla Drugi zakon se nanaša na izvršitev ustavne določbe o plačevanju dohodnine za zavezance, ki imajo otroke. Ustavno sodišče je naložilo že leta 1996, da se zakon spremeni, vendar kljub pretečenim šestim letom ni bilo prave volje za izvršitev ustavne določbe. Pri nas je postalo vse relativno in neobvezno - tudi spoštovanje najvišjega sodnega organa v državi - ustavnega sodišča Tako visoko opevani nacionalni interes, ki ga je izpostavljal celo predsednik države v primeru prodaje koprske banke, ni več na prvem mestu. Mislim, da vam ne bo težko uganiti, zakaj so sedaj ob prodaji banke Italijanom vsi, tudi predsednik države, utihnili. Vse je povezano s konkretnimi osebami, ki se skrivajo za nacionalnim interesom; v resnici je to le osebni interes. Naj vam na koncu zaželim blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj vas napolnijo z veseljem in upanjem. mag. Janez Drobnič, poslanec DZ /V»£>»"N H ■ PSJ O ■ JLini 0«rl ODIVSEEE^I Veliki ribniški jezikoslovec p. Stanislav Škrabec je dejal: "Le to želim, Slovenci moji, bodimo mo^je in ne zamerjajmo si odkritosrčnosti! ljubimo resnico, če tudi ni namazana z vsemi sladkimi besedami. Med in tržaške fige nas ne bodo rešile, resnica le nas more in resnična bratovska yubezen!" Naj bo to vodilo pri pisanju odmevov in pisem bralcev. Srednja šola v Ribnici? V Ribnici na vsake nekaj časa slišimo javne pobude, vprašanja, zahteve ip. o tem, da bi morali imeti v občini srednjo šolo. Nazadnje je bilo o tem moč brati v Rešetu oktobra 2001. Na seji sveta območne izpostave Javnega sklada RS za kulturo je o tem retorično povprašal njegov direktor. Državni funkcionar torej, ki je, kot kaže, hotel narediti vtis na poslušalce tudi z vprašanjem: "Pa še lahko prenašate sramoto, da nimate srednje šole ?" Pri tem je pozabil, da izključno državna oblast odloča o srednjem šolstvu. Kdo torej dela sramoto? In kdo bi se moral sramovati? Neposredne zveze srednje šolstvo z njegovo funkcijo sicer nima, posredno pa gotovo, zato je bilo vpraševanje vendarle vmesno, vsekakor pa dobrodošlo. Tembolj, ker Ribničani sami morda preredko odpiramo to problematiko, da bi se iz tega razvila potrebna strokovna aktivnost in učinkovito politično lobiranje. Ribniški osmošolci, ki se hočejo nadalje izobraževati, morajo tako po končani osnovni šoli med "vozače", se odseliti k sorodnikom ali pa poiskati namestitev v dijaških domovih. To običajno pomeni slabše pogoje šolanja in večje družinske stroške. V sosednji občini so uspešnejši. V Kočevju bodo letos odprli kar dve novi šolski zgradbi - novo osnovno šolo in prenovljeno zgradbo Gimnazije Kočevje. Slednja bo, z vso svojo lepoto, funkcionalnostjo, z razširjenim programom, ki se bo odvijal v njej, in s tradicijo gotovo pritegnila k vpisu še več ribniških "osmarjev". V bližnji prihodnosti, verjetno že v naslednjem letu, je predvidena tudi še nova športna dvorana! Ta bo zaokrožila visoko kakovostne pogoje izobraževanja na tem zavodu. Dogovori o tem že intenzivno potekajo. Zakaj nimamo tudi v Ribnici srednješolskega izobraževalnega centra ?! Gimnazije verjetno zlepa na bomo imeli. Ta del Slovenije je preredko naseljen, nataliteta je v upadanju. Država in politične stranke izražajo skrb za takšne samo v predvolilnih obljubah. Potreben pa je kontinuiran, vztrajen in učinkovit pritisk na ustrezne državne oblastne strukture in pripravljenost lokalne skupnosti, da postavi gradnjo srednje šole med prioritete občinskega razvoja. Očitno to v Kočevju znajo! Za novo kočevsko gimnazijsko zgradbo so bila potrebna večletna vztrajna in izčrpljujoča prizadevanja občinskih veljakov na eni strani in hkrati učinkovito politično lobiranje na vladni ravni. Neredko je bilo potrebno tudi individualno politično tveganje poslanca v državnem zboru. Bili so uspešni - nova zgradba stoji. Pa ni posebnega razloga, da bi zavidali Kočevcem. Kočevje je relativno blizu in kar nekaj dijakinj in dijakov iz ribniške občine je že maturiralo na kočevski gimnaziji. Spodobno število jih je bilo tudi med najboljšimi maturanti v državi. Tudi profesoric in profesorjev iz naše občine dela na Gimnaziji Kočevje okrogla polovica. Prav tako je bilo v preteklosti veliko enih in drugih, ki so ustvarjali tradicijo te izobraževalne ustanove. Verjetno bo tako tudi vnaprej. Ali je tedaj kakšna druga možnost, da bi si v Ribnici pridobili srednjo šolo? Namen pričujočega pisanja je opozoriti ravno na takšno možnost - morda zadnjo. Gimnazija Kočevje se bo preselila v novo zgradbo iz skupnih prostorov, v katerih je delovala skupaj s Srednjo šolo. Ta na tej lokaciji ostaja do nadaljnjega. Pestre in številne programe te šole poleg kočevskih obiskuje tudi veliko število dijakinj in dijakov ter na njej dela veliko pedagoških delavcev iz Ribnice, Sodražice, Loškega Potoka in Velikih Lašč. Ta "do nadaljnjega" pa bo največ nekaj let, saj je 30 let stara montažna zgradba dotrajana in ne ustreza več minimalnim standardom. Razpada pod nogami in pred očmi svojih prebivalcev. Predvidena je menda nekakšna obnova, kar naj bi zagotovilo minimalne pogoje ravno za teh nekaj naslednjih let. - Po tem času pa bo verjetno zrasla nova srednješolska zgradba. Kje? V Kočevju bodo gotovo, kot so to do sedaj, storili vse, kar je potrebno. V Ribnici bi morali storiti še več, da bi zrasla tu nekje, pri nas, v Ribnici, v naši občini. V preteklosti so že bila takšna prizadevanja. Morda je celo kdaj bila večja možnost, da Ribnica dobi srednjo šolo, a se mi vse tako zdi, da je sedaj zadnja. Hkrati menim, da nikoli po letu 1990 na najvišjem nivoju političnega odločanja gotovo nismo imeli večjega vpliva, kot ga imamo sedaj. Pred letom 1990, v času samoupravnega socializma, pa še sploh ne. Redki tedanji politični veljaki iz Ribnice niso imeli motiva vplivati na izbiro lokacij srednješolskih vzgojno-izobraževalnih ustanov ali pa niso bili na dovolj visokih položajih, da bi lahko na to sploh vplivali. Se celo v tistih lepih časih ne, ko je bila zagotovljena potrebna finančna podpora - predvsem seveda z Rika. Zato bi sedaj veljalo poskusiti oblikovati strokovno, politično, strankarsko, proračunsko, javnomnenjsko... in ne vem še kakšno soglasje ter začeti z usklajenimi aktivnostmi na vseh področjih, da bi čez nekaj let v Ribnici stala srednja šola. Vsekakor bi bilo potrebno zagotoviti najugodnejše pogoje s strani občine, morda tudi neposredno finančno sodelovati. Predvsem pa - in v to ne dvomim - uveljaviti ves politični vpliv, ki ga imajo na državni ravni naši sedanji izvoljeni in tisti, ki hočejo izvoljeni biti. Prvič na strani ribniških interesov v zvezi z ustanovitvijo srednje šole sovpadajo tradicija, potreba po novi zgradbi, kadrovski pogoji, v smislu enakomernega regionalnega razvoje bi bilo mogoče oblikovati močne argumente jn najvažnejše - imamo argumente močnih. Že bližajoče se občinske in predsedniške volitve bi morale biti izrazito usmerjene v ta cilj. Še posebej pa bi morale državnozborske volitve čez dve leti obvezati naše poslance in veljake, da zagotovijo ustrezne politične odločitve o gradnji srednješolske ustanove v Ribnici. Aktualna dogajanja žal zbujajo prej bojazen kot upanje. Iz Ribnice se v Kočevje seli Davčna uprava, to je predvideno tudi za Zavod za zaposlovanje in morda še kdo. O tem v Rešetu v različnih političnih traktatih ni moč kaj dosti brati. Dvomim, da imajo redni politični članki kakršenkoli otipljiv učinek. Najpogosteje se nanašajo na preteklo dogajanje, kvaliteta prihodnjega pa se verjetno dosega z akcijskim konsenzom na nivoju konkretnega. Tu in sedaj. Naloga bo za naše politične voditelje toliko težja, ker bi pridobitev srednje šole pomenila pravzaprav njeno selitev iz enega kraja v drugega. Iz Kočevja v Ribnico. A vse bodoče generacije mladih po končani osnovni šoli bodo morale zavedno opustiti misel na srednješolsko izobraževanje v domačem kraju, če bo v Kočevju poleg gimnazijske v naslednjih letih zrasla še nova zgradba splošne srednje šole. Tedaj pa nas bo v Ribnici res lahko nekoliko sram. Tudi volivke in volivce. Matjaž Nosan Kapitalizem samo za predrzne ? V slovenskem tisku je menedžerski odkup, zlasti primer BTC-Ljubljana, zelo aktualna tema, ki zadeva skoraj vsakega zaposlenega državljana. Menim pa, da bi se moralo več pisati o notranjih odkupih zaposlenih, saj menim, da smo vsi slovenski zaposleni po ustavi enakopravni in niso odkupi podjetij rezervirani samo za menedžerje-direktorje. Žal pa se v praksi še vedno pojavljajo primeri oziroma ob tem vprašanja, ali bomo Slovenci dopustili turbo-kapitalizem, ali pa celo kapitalizem ruskega in argentinskega modela, kjer za "močne in pametne" zakoni očitno ne veljajo? Politika sicer javnosti že vrsto let govori o tržno socialni ekonomiji, kjer naj bi nam bile vzgled nekatere evropske države, na primer Nizozemska, Irska, Danska, Finska. To so majhne, a visoko razvite države s tržno ekonomijo in visoko razvito socialno in pravno državo. Profesor dr. Prašnikar iz EF-Ljubljana je že lani javno izjavil, da so problem lastniki, predvsem institucionalni, pidovski oz. njihovi nadzorni sveti, člani so večinoma postavljeni po politični pripadnosti vladajoče pozicije, večinoma ne glede na njihovo profesionalnost in ustreznost. Tudi profesor dr. Ribnikar ugotavlja, daje zatečeno stanje v nadzornih svetih delniških družb neustrezno in neučinkovito. Nekdanja direktorica SDK Romana Logarje o tej problematiki nedavno javno zapisala: "V BTC se je dogodil nenavadno veliki notranji prevzem, v katerem je prvi mož (uprave) za nekaj milijard tolarjev povečal svoj lastniški delež, ne da bi zanj sam kaj plačal" ?! Temu se po domače lahko reče...??? Navedenemu primeru menedžerskega "brezplačnega prevzema" pa se ni čuditi, saj je celo rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger pred leti izjavil in priporočil:"Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi najbrž tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje"?! ( GV, 17.9.1996 in 9.4.1998) V slovenski javnosti gotovo ne obstaja dilema glede pravičnosti notranjega odkupa in notranjem lastništvu. Pri tem seveda menim, da javnost ni samo javno plačana akademska stroka. Obstajajo pa vprašanja: ali lahko postanejo slovenski kapitalisti-podjetniki samo etični, ustvarjalni in pogumni, ki poznajo svojo odgovornost do zaposlenih, kupcev, delničarjev, države in narave ? Ali pa to lahko postanejo tudi brezobzirni špekulanti ? Kdo sme postati kapitalist ter, seveda, kako to lahko postane ? Kateri so kriteriji za ustreznost članov nadzornih svetov, ki skrbijo za gospodarjenje s kapitalom državljanov, to je njihovih delnic? P.s.: V združenju evropskih gazekispešnih podjetij- ugotavljajo, da podjetja, kjer delavci niso pomembni delničarji, le-ta sploh niso profitabilna I Franc Mihič IMEJMO DO MEDVEDA PRAVILNI ODNOS! O medvedih pri nas je bil že veliko povedanega, napisanega in prikazanega tudi na TV - ekranih. Vsak dogodek z medvedom hitro 'ovelikovečijo' novinarji. V razreševanje vprašanj in problemov se vključuje tudi politika. Pristop je različen. Pa tudi predlagane rešitve niso enake. Medved je največkrat obravnavan kot zver, ki je človeku nevarna in mu dela tudi škodo. Ta vprašanja pa so obravnavana mimo Lovske zveze Slovenije, področnih lovskih zvez in lovskih družin, zlasti ko gre za pripravo novega lovskega zakona Lovske organizacije pa najbolje poznajo problematiko medvedov. Strinjam se z ministrom Francem Butom, ki pravi, da bi bilo potrebno lovski zakon poslanca Janeza Drobniča, vsebujoč le en ozek segment, ki ne more biti resna osnova za delo na tem področju, zelo spremeniti. Zanimivo! Imamo poslance, ki bi se radi na vse razumeli, spoznali, čeprav za reševanje posameznih vprašanj in problemov nimajo vedno dovolj ustreznega strokovnega znanja. Tudi ni vedno dobro, da pri reševanju posameznih vprašanj pridejo do izraza preveč strankarski interesi. Gotovo je, da je strategija eno, izvedba zastavljenega programa pa drugo. Mislim, da bi bilo prav, ko bi bila Lovska zveza Slovenije kot strokovna organizacija povabljena k sodelovanju, ko se pripravlja osnutek lovskega zakona Usodo lovstva, predvsem kar zadeva planiranje odstrela divjadi, pa pišejo področni Zavodi za gozdove. Funkcija gozda ni samo proizvodnja lesa kot edine dobrine. Njena funkcija je širša in vanjo sodi tudi divjad. Ta pa poleg že dejanskega lastnega prostora zahaja tudi na kmetijske površine. Sklep: reševanje problematike divjadi je tako skupno. Dolžni so jo reševati tudi gozdarji, kmetje, predvsem pa lovci, ki gospodarijo z lovskim prostorom. Sprejeti dogovori in stališča pa lahko pripomorejo k sprejetju dobrega lovskega zakona. Prav je, da medvedu namenimo skrb in pozornost Ob njihovi sedanji številčnosti pri nas pa ne moremo govoriti, daje medvedja populacija ogrožena. S pravilnim odstrelom medvedov bomo uravnotežili primerno številčnost in odnos do ostale divjadi, tudi do zveri-volkov in risov. Nekateri so mnenja, da je medvedov preveč, predvsem na našem ribniško - kočevskem območju. To, kar odpira tudi vprašanje prehranjevarv ja medvedov. Ce dam primer V sušni dobi v gozdu ne vidimo niti enega polža. Medved je vsejeda žival in se tudi zaradi pomanjkanja hrane seli drugam, na druga območja Tudi tja, kjer ni zaželen. Pride tudi v neposredno bližino naselij, kjer v odloženih odpadkih najde kaj zase. Tako se navadi tudi na človeka Temu postane nevaren, dela pa mu tudi škodo. Ljudje smo sami krivi, ko z neodgovornim odmetavanjem odpadkov tja, kamor ne sodijo, privabljamo medveda v svojo bližino. Magister Janez Černač, ki je glavni urednik glasila Lovec, je v zadnji številki tega glasila lepo povedal, da vidimo medveda vsak po svoji podobi. Da so naloge zahtevne, da pa velikokrat spregledamo najbolj preproste resnice, ki bi nas lahko vodile brez velikih besed k razumnim in dobrim rešitvam. Tudi kar zadeva prehranjevanje medvedov. Če bi lete redno hranili na mrhoviščih v gozdu, daleč od naselij, bi mar-sikak problem odpadel. Lovske organizacije pa ta način prehranjevanja opuščajo. V tem verjetno vidijo zmanjšanje stroškov. Na drugi strani pa nastajajo stroški - škoda po medvedu, ki smo jo lovci dolžni plačevati oškodovancu. Zadrževanje medveda v bližini naselij vzbuja v človeku skrb in mu vliva strah, predvsem otrokom. Medved se navadi na človekovo bližino, o čemer nam govori primer medvedje družine v Loškem Potoku. Medvedji mladič Tonček je postal prikupen, celo simpatičen gledalcem. Lepo jim je poziral in se jim pustil fotografirati. Tudi medvedka z ostalim mladičem ni kazala znakov prestrašenosti. Medvedu pa vedno ne gre zaupati, zlasti ne medvedki, ko vodi mladiče. Je zelo skrbna mati in ne dopušča, da bi se jim kdo približal. Vselej delamo napako, kadar gremo v gozd s psom, ki se rad približa medvedjim mladičem. Medvedka ga takoj napade in odganja od mladičev. Pes pa se ji umika proti svojemu gospodarju. Medvedka mu sledi in v vsakem primem napade. Žrtev je človek. Povali ga, opraska in ogrize, kar pa se navadno ne konča s človekovo smrtjo. Postavlja se vprašanje, zakaj ravna s človekom z neko obzirnostjo, saj bi ga lahko kot nemočnega hitro pokončala z enim samim ugrizom v vrat Psov ne vodimo v gozd spomladi, ko parkljasta divjad -sme in košute- polegajo mladiče. Če pes izsledi mladiča, ga navadno tudi pokonča čmačev članek "Medvedje usluge", objavljen na četr- L« ti strani zadnjega Lovca, je vredno prebrati, zlasti lovci. Vsebina, kako ravnati z medvedom, je poučna O medvedu pa je dobro vedeti še kaj več kot to, da je Jä zaščiten. Številne evropske države bi ga rade naselile, mi pa smo lahko ponosni, da smo ga ohranili. Tekst in foto Stane Lavrič NEKAJ MALEGA 0 LISICI - o številčnosti, nevšečnostih, steklini in našem odnosu do nje Namenil sem se napisati nekaj besed o lisici, tej zverinici našega vsakdana Dandanes sicer veliko pišemo o medvedih, o takšnih in drugačnih dogodkih v povezavi z njimi, o srečanjih, o opazovanjih in tudi o resnih težavah, ki so jih imeli posamezni ljudje z njimi. V zadnjem času je pomembna tudi finančna plat "medvedjega vprašanja". Saj, če bo sprejet predlog zakona gospoda Drobniča, ki predvideva občutno finančno plat sobivanja, bomo "medvedji mrcini" postavili morda še kakšen spomenik. Zašel sem-vračam se k lisici. Le-taje seveda manjša in ni nevarna kot medved, je pa žival, ki jo marsikomu zagode, ga razjezi. Lisica je žival, ki se še najbolj prilagaja človeku. Prihaja v urbana naselja, kjer vedno najde zase kaj uporabnega Je nekakšen sanitarec, saj pospravi marsikakšno mrhovino ali odpadke hrane, pa tudi njen lov malih gledalcev, ki so včasih naša huda nadloga, ni zanemarljiv. Lisica pa zna kaznovati našo malomarnost in pozabljivost, in tu je kaveljc. Kadar koli pozabimo zapreti naše male živali -kokoši, race, domače zajce - kmalu pride kazen. Lisičja nespodoba pospravi, kolikor more. Pokolje in odnaša, med potjo zakopava svoj plen in si na tak način dela zalogo, zlasti v času, ko odreja svoj zarod. Na kraj večjega pokola se nerada vrača, ker presneto dobro ve, da tam ni več kaj zanjo, ne hrane, ne varnosti. Prav to me je spodbudilo, da napišem ta članek. Čas lisičje ljubezni je mimo. Prihaja čas polaganja mladičev, čas, ko sta lisičja starša najbolj aktivna, čeravno moškemu delu para vtem pogledu očitamo veliko lenobo. Lisičji zarod je kar številen. Od štiri do šest mladičev, včasih tudi kakšen več, ki potrebujejo pri odraščanju obilo hrane, in zdaj jim pride prav vse- od srnjih mladičev, gledalcev, ptičev, do domačih malih živali. Številčnost lisic ni ravno zanemarljiva Številčno se je povečala tudi s človeško pomočjo. S cepivi proti steklini si najbrž delamo medvedjo uslugo. Steklino smo spravili s tem na minimum in dvignili številčnost lisic. Vendar je to nujno. Steklina je huda bolezen, ki jo povzroča virus, ki napada tudi druge zveri in domače ljubljence, kot so psi in mačke. Najhuje pa je seveda daje zanj dovzeten tudi človek. Kadar se virus stekline dodobra vsidra v organizmu, za to boleznijo ni zdravila je torej življenjsko nevarna Lisice so nedvoumno glavne prenašalke virusa stekline. Za preprečevanje le -tega pa je potrebno tudi zmanjšanje širitve stekline na minimum. Pred leti so mi prišle v roke Bleivvaisove novice iz leta 1864, kjer je bilo podrobno opisano, kako ravnati ob srečanju s steklo živaljo. Nadaljevanje na strani 30 ■ S JE JI O fl I m m Nadaljevanje s strani 29 j Sto let potem sem vstopil v lovske vrste in moram reči, da smo tja do 1980. leta poznali steklino samo po imenu. V današnjem času pa je prisotna kljub vsem ukrepom. Lovci dajemo v pregled vsako leto določeno število uplenjenih lisic, zlasti pa vse najdene in poginule, in moram reči, da jih f je bilo v letu 2001 kar nekaj pozitivnih. Najbrž ni odveč nasvet, da ob najdbi poginule lisice pustite leto pri miru, obvestite o najdbi lovce, policijo ali veterinarja, da bodo ustrezno ukrepali. Nikakor poginule lisice ne prijemajte! Prepustite stvari ljudem, ki vedo, kako v takih primerih ravnati. Isto velja tudi za domače živali- pse in mačke. Po vsakem ugrizu ene drugo je potrebno poiskati zdravniško pomoč in preveriti, ali je bila žival cepljena ali ne. [Jj! Kontradiktornost je očitna, po eni strani lisico "zdravimo" preventivno in s tem omogočamo njeno številčnost, po drugi strani pa jo moramo z odstrelom držati na kratko, kot temu rečemo. Leta 1864 prav gotovo niso poznali modernega cepiva in ne modernega orožja, pa so lisico vseeno poleg ostalih dejavnikov spravili na minimum s sredstvi, ki danes niso več dovoljena, niso človeško sprejemljiva In prav je tako. Naj se vrnem k tej naši zvitorepki, sicer na moč elegantni in simpatični živali, ki ji je treba priznati vso pretkanost in zvitost, pridobljeno skozi stoletja sožitja s človekom, kar ji prav gotovo omogoča preživetje. In stoletja so najbrž stari tudi ljudski pregovori, ki govorijo o njeni zvitosti. Morda je eden najbolj resničnih ta, ki je nekoga na tak ali drugačen način opeharil, ali pa gaje prelisičil. Ali lisica pri tej zvitosti ravna po pameti, po instinktu ali po spoznanju, ne bomo zvedeli nikoli. Vemo le, da zna najti in izkoristiti vsako našo površnost - od odprtih vrat ali okna - do možnosti, da spodkoplje ograjo, če je že ne more preskočiti. Opisal bi primer, ki sem ga sam doživel. Pred leti je bilo, ko smo se šli še tisto:" Nič nas ne sme presenetiti". V zgodnjih jutranjih urah sem šel na zborno mesto pri stari banki, ki jo še danes mnogi poznajo pod imenom "Posojilnica". Proti meni pa je prihajal od Gasilnega doma Tone Adamič, sicer lovec sosednje LB. Nenadoma med nama preteče Kolodvorsko ulico lisica in plane skozi odprta vrata "Posojilnice" v stavbo. Hopla - sem si rekel, zdaj pa jo imava na hodniku, bomo videli, kaj bo naredila Nič ni bilo. Kajti tudi na drugi strani stavbe so bila odprta vrata in lisica je samo smuknila skozi. Kako naj si to razlagam drugače, kot da je vedela za odprta vrata in da tega ni naredila prvič. Takšnih in podobnih zgod je še veliko. Tudi v sedanjem času videvajo ljudje lisico v samem trgu kot v bolj primestnih krajih, ko je Grič, Breg itd., da ne govorim o vaseh, ki so bližje gozdu. Lisica ima torej praktično marsikaj pod nadzorom. In da se ne bi pričkali, kdo je kriv za kokošji pomor ali izginule zajce, jo imejmo v mislih, ko je treba zapreti domače živali čez noč, čeprav s tem še ni rečeno, dav hudi sili ne bo prišla ponje tudi podnevi. Lisica je pač lisica Zakonitega lovopusta pa nima in jo lovci lovimo preko celega leta Vendar moram resnici na ljubo priznati, da se v času kotitve in odreje mladičev izogibamo odstrela iz čisto etičnega razloga Tako je večji del odstrela opravljen v času, ko so mladiči že samostojni, oziroma niso več odvisni od matere. Lisico lahko pokonča tudi vsak lastnik, če jo najde na svojem dvorišču. Pa naj bo dovolj o lisici. Še besedo ali dve o medvedu. Tudi ta se bolj intenzivno pojavlja v spomladanskem času. Če hočemo ali ne, bo določeno število medvedov živelo na našem območju. Veliko je sprehajalcev, mnogi med njimi vodijo s seboj svojega pasjega prijatelja Dobro je, daje leto na vrvici ali pa je vodljiv in ubogljiv. Nediscipliniran pes, ki ima morda malo več lovske "žilice", bo lahko našel medveda v kaki gošči. Leto se psa ne ustraši prehudo. Večkrat se zapodi za njim in če pes stisne rep med noge ter pribeži k gospodarju, se znajdejo lahko vsi trije skupaj. Tako lahko nastane prav kočljiv položaj, ki se največkrat ugodno razplete za vse tri, včasih pa tudi ne. Kdo potegne kratko, pa vemo. Zato ni odveč, da se zavedamo, da se takšnim priložnostim izognemo, kolikor se največ da Alojz Češarek LD Ribnica 30 ČIGAVA IE RIBNIŠKA HIMNA? Kot občan Ribnice, čeprav pretežni del časa preživim v Ljubljani, vedno dobivam REŠETO, ki ga z veseljem prebiram. Njegova vsebina -od gospodarskih, kulturnih in športnih tem do aktualnih domačih političnih dogajanj in predstavitev znanih osebnosti, še posebno pa oživljanje zgodovinskih dogodkov kraja, me zelo navdušuje. Ker sem bil v mladih letih tudi sam aktiven graditelj Ribnice že po svoji gradbeni stroki, še posebno pa preko družbenega delovanja in delovanja v telesnovzgojnem, muzejskem, turističnem ter kulturnoprosvet-nem, me vsak dogodek še bolj pritegne. Tokrat bi želel prispevati k osvetlitvi domnevnega avtorja ribniške pesmi S'M RIBNČAN URBAN g. Janeza Podboja (1848 - 1910). Ko pišem domnevnega, naj si vsak prebere razlago avtorice knjige LJUDSKA PESEM MED REŠETARJI IN LONČARJI gospe Zmage Kumer. Izšla je leta 1968. Če na kratko povzamem njene ugotovitve: Pravi, "da se Podboj ni imel za avtorja. Nemara je tako, da je pesem v osnovi ljudska, narodna, pa jo je Podboj po svoje predelal in še kaj razširil. Ljudje, ki so vedeli za njegovo pesniško žilico, pa so mu pripisali vso." Naj bo kakorkoli, končno obliko ji je dal on, in zato ga lahko štejemo za avtorja. To naj bi veljalo za besedilo in melodijo. Pesem RIBNIŠKA, ki jo imamo za ribniško himno, je priredil France Marolt. Za svojo priredbo je uporabil tri ribniške pesmi: pesem rešetarjev Ribniški Urban, himno ribniških lončarjev in pesem nočnega čuvaja. Napisal jo je okrog leta 1935, ko je vodil Akademski pevski zbor (APZ). To je bila potem uspešnica tega zbora, še bolj pa Slovenskega okteta. Po tej pesmi v priredbi Franceta Marolta nosi ime tudi Ribniški oktet, katerega ustanovitelj je bil med drugimi tudi Tone Kozlevčar, ki je Ribničana Urbana tako uspešno pel v Slovenskem oktetu. Gospa Zmaga Kumer v svoji knjigi piše, da se je pesem po APZ vrnila v Ribniško dolino jeseni 1963, ko so jo zapeli Prigoričani. To pa ne bo čisto držalo, saj so jo že pred letom 1960 peli Ribniški moški zbor in Ribniški kvartet, ki ga je vodil Tone Petek, peli pa še Janez Pirker, Janez Peček in France Lesar. Septembra 1961 smo jo kot himno zapeli na odprtju Ribniškega muzeja v okviru 1. ribniškega festivala pod dirigentskim vodstvom prof. Franceta Debeljaka. S te svečanosti imam ohranjeno fotografijo, ko zbor poje to pesem z nočnim čuvajem, in jo prilagam. V pojasnilo dodajam, da je svečanost potekala na mostu pred gradom. Spredaj levo sta predsednik Stane Goršič in sekretar Fajdiga, v ozadju v sredini pa Franjo Matoh, tajnik Turističnega društva Ribnica skupaj z Muzejskim društvom in političnim vrhom -organizator prireditve. France Lesar Verjetno zeio maio Ribničanov pozna obraz Janeza Podboja - duhovnika, avtorja ribniške pesmi. Zato je tu družinska fotografija Cenetove družine, približno iz teta 1880, ob poroki sina Ivana. V sredini sta mati in oče Cene Podboj, po katerem so dobili rodbinski vzdevek 'Pri Cenetu". Levo spredaj je duhovnik Janez Podboj, avtor pesmi VRE, VRE, VRE, Ml SMO PA RIBNČANJE Levo zgoraj je Jože Podboj, rojen 1862, začetnik poznejšega Slavinovega rodu (hiše nasproti današnje policijske postaje v Ribnici) pred Gorenjo vasjo ter ostali Cenetovi sinovi. Lastnik fotografije je Janez Podboj -Slavinov, ki živi na Lavrici pri Ljubljani. HeŠEFO DEDIŠČINA POLIANSKIH ŽENA NA PRVI POLJANSKI RAZSTAVI Razstava je odkrila tako stare uporabne predmete kot mnogotere ročnodelske izdelke jih je prispevalo svoj del k prvi razstavi v zgodovini Velikih Poljan. Organiziralo jo je nedavno ustanovljeno, pa za razvoj neizmerno zagreto domače društvo upokojencev. Želijo namreč ohranjati tudi staro izročilo, ki v sebi nosi veliko sporočilno vrednost za mladi rod. Le-ta je lahko preko razstave spoznal ustvarjalnost svojih prednikov, saj so bili nekateri predmeti stari tudi več kot 150 let! V vse izdelke je bilo potrebno vložiti veliko požrtvovalnega dela, zato je potrebno to neprecenljivo dedišči- 0 5 i ^"\o dogodki, so tiste male stvari, ^^^ki človeka presenetijo, zaradi ^^^svoje pristnosti pa navdušijo. To, kar je 9. marca velo iz poljanskih žena, ki so z velikim veseljem spremljale obiskovalce razstave njihove dediščine in dela spretnih rok, se lahko imenuje srčnost. Ne samo prijazne besede, s katerimi so obiskovalce nagovarjale k sprejemanju ponujenih domačih dobrot, ki so spremljale odprtje, marveč so človeka k razstavljenim predmetom pritegnile tudi zgodbe o njihovem ustvarjanju ali pridobivanju. Tako smo zvedeli, da naj bi bil v enem izmed razstavnih kotičkov celo srebrni čeveljček Marije Terezije. Lastnica je dejala, da je njen par v muzeju na Dunaju. Pogled je nato zdrsel nedaleč proč, kjer se je ustavil ob srebrni flaški' Frana Levstika. Pod svetlim oknom stare poljanske šole smo se navduševali nad gosposkim belim vozičkom, v katerem je nekdaj vekal mladi član poljanskega rodu. Nešteto večerov in potrpežljivosti je botrovalo tudi številnim kvačkanim, pletenim in vezenim izdelkom, ki so se bohotili po prostoru. Na Poljanah in v okoliških krajih so se namreč uveljavili predvsem izdelava volnene in lanene preje, pletenje, tkanje in vezenje, čemur so se dekleta in žene posebej posvečale v zimskem času. Kar 29 Odprtja se je udeležil celo župan in zato je beseda nanesla tudi na to, da bi se uresničila želja Poljancev, ki želijo staro šolo zadržati, saj bi v njej lahko svoj sedež obdržali upokojenci, športno društvo in krajevna skupnost. Z odprtja pa so obiskovalci odnašali enoten vtis: da so bili tisto popoldne del izjemno gostoljubnih poljanskih gostiteljev, ki so pokazali ne samo svoje spoštovanje do lastne dediščine, spretne gospodinjske roke in doneče glasove moškega zbora, marveč so se s prvimi zvončki spomnili tudi dneva žena... no poljanskih žena in mož ohraniti. Mnogi so jo, kot se lepo reče, iz zaprašenih skrinj vsaj za razstavo potegnili na piano in s tem dokazali, da se spomin na stare čase še skrbno čuva in ceni. Tekst in foto A Pahulje PO SLEDEH igrive KDLTDRNE DEDIŠČINE Zgodovina naj gre z "ispe" |k lekje med staro šaro na podstrešju pri-IX Ijateljice je tudi krogla imenovana praska. I tI Pa poslušajte zanimivo zgodbo o njej: V času obdarovanj smo se pogovarjali, kaj vse dobijo danes otroci pod dreveščkom. Prijateljica mi je pripovedovala, kaj so podarjali kmečkim otrokom v njenem otroštvu. Darila so bila delo ustvarjalnih rok njihovih staršev: izdelki iz lesa, konjički, vozički, punčke iz cunj... Še vedno pa hrani prijateljica leseno kroglo prasko. Z njo so se igrali na vasi v prostem času. Opis igre me spominja na nekakšen golf, kriket. V pesek so zarisali precej velik kvadrat. V kotih so stali štirje otroci, ki so imeli v rokah palico. V sredini kvadrata so skopali luknjo, v katero so skušali s palicami spraviti prasko. O tej igri sem se pogovarjala tudi z Igorjevim atom, mizarskim mojstrom Peterlinom, ki jih ima mnogo "za ušesi", da se njegovih zgodbic ne naveličam poslušati. Nekje med starimi fotografijami sta z vnukom našla sliko poljanskih otrok, ki so igrali prasko. Bilo je leta 1942, med drugo svetovno vojno, ko so italijanski okupatorji bivali tudi na Poljanah. Italijanskega oficirja je otroška igra tako prevzela, daje ovekovečil otroke pri igri. Igorju je ata pripovedoval o tej igri in še o m mogočem iz tistih časov. Le sprašuj ga, Igor! Pa sem brskala naprej, kakšne igre so se še igrali otroci. Izvedela sem za drugo, meni neznano, a zanimivo igrico, ki so jo poimenovali muža. Punčke so se prijele za roko in sklenile verigo. Proti njim so se postavili fantki, ki so se zapodili proti deklicam. Tu so se pletle prve simpatije. Če so bili deklicam fantje všeč, so jih skušale zadržati. Tiste pa, ki jim niso ugajali, so pustile, da so si ob padcu potolkli nosove. Tretja igrica, zlate farbice, mi je bila deloma znana. Pisane kamenčke so skušali neopazno skriti v sklenjene roke. V mojem otroštvu smo jo imenovali kamenčke talat Žanimiva pa se mi je zdela predvsem zato, ker so na Poljanah deklice zbirale pisane kamenčke (tako se je oblikoval njihov estetski čut). Zbirke kamenčkov so med njimi vzbujale občudovanje in tudi "fovšijo". Škoda bi bilo, če bi v času računalnikov, interne-tov in mobitelov pozabili na ustvarjalnost naših prednikov, ki je v času tehnike nekaj zelo "eksotičnega" - pa vendar je bilo tako! Sonja s Poljan Foto arhiv M. Okorn NASUDNJA ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 29. APRILA. Gradivo oodajte do /Z aprila. ■ <>X/yV OCI TJ GOSPA IOZA ABRAHAMSBERG ZNANI 0 A 0 r 'i m jrveliko zado-\t voljstvo in vesel-V je mi je bilo povabiti tako prijetno, vitalno gospo, ki je bila še pred enim desetletjem v našem kolektivu. Priznati je treba, da f^( nam je ga. Joža Abrahamsberg tedaj dala veliko pozitivne energije, optimizma in čustvene topline. Mlajše učiteljice smo se rade obrnile nanjo po pomoč ali kakšen nasvet. Prav ona je bila pogosto tista, ki je znala najti ob pravem trenutku, ob pomembnejših življenjskih prelomnicah in drugih dogodkih v kolektivu, prave besede. Razlogov za povabilo na naš "avtorski stol" v 2. d razred, je bilo zares veliko! * Gospa Joža Abrahamsberg je najprej babica moje učenke Sare, nekdanja odlična sodelavka in tedaj tudi zelo uspešna lutkarica, pa še dolgo bi lahko naštevali... Obiskala nas je v četrtkovem dopoldnevu, 28. 2. 2002. Učenci 2. d so za gospo Jožo vnaprej pripravili nekaj vprašanj, nanje pa je tako odgovorila: ja na tiste hude čase. Mama prestrašeno gleda v nebo, od kod bodo priletela sovražna letala, ki so sejala smrt. Katerega leta ste začeli učiti? (Timotej) Iz svoje preteklosti se najraje spominjam let učiteljevanja. Učiti sem začela leta 1954. Se še spomnite, ko ste bili majhni? (Manca, Tadeja) Rada se spominjam na svoja otroška leta, na svoje prijateljice in na naše otroške igre. Rade smo se igrale s punčkami, ki so nam jih naredile naše mame. Čeprav smo bile majhne, smo večkrat pazile svoje mlajše bratce in sestrice. Včasih smo se preveč zatopile v igro in pozabile na svoje varovančke. Zgodilo se je, da je kateri padel, se udaril in jokal na ves glas, komaj smo ga potolažile. Tako se zgodi, če morajo otroci paziti na otroke. Česa se najbolj spominjate iz svoje preteklosti? (Urška) Lepo in brezskrbno otroštvo nam je zatemnila vojna. Bila sem v drugem razredu... Tedaj sem občutila strah in grozo vojnih dni. Ko je zatulil alarm, znak zračnega napada, smo s starši bežali v kleti, kjer smo otroci jokali, tudi starše je bilo strah. V šolo smo hodili zelo neredno, ker je bilo nevarno. Večkrat so nam sredi pouka rekle učiteljice: "Otroci, hitro pospravite in tecite domov!" Spomenik pred našo občino, ki prikazuje mamo z majhnim otrokom v naročju, me pogosto spomin- Na kateri šoli ste učili? (Nina, Sara) Moje prvo službeno mesto je bila osnovna šola v Temenici pri Radohovi vasi, potem v Zagradcu ob Krki, nato v Velikih Laščah in končno v Ribnici - v domačem kraju. Tukaj sem učila kar sedemindvajset let. Katere razrede ste učili? (Nina, Tadeja, Sara, Anja O.) Imela sem razrede od 1. do 4., dve leti pa 5. in 6. razred. Katerih razredov se najbolj spominjate? (Anja O.) Imam petintrideset razrednih slik - toliko let sem učila - in vseh učencev se rada spominjam. Seveda so mi najbolj blizu učenci, ki sem jih učila v Ribnici, saj se z mnogimi še srečujem. Vesela sem, ker si je kar nekaj mojih učenk izbralo učiteljski poklic. Ali je pouk potekal enako kot danes? (Matic K.) Prva leta mojega službovanja je pouk potekal malo drugače kot danes, saj so bili drugačni časi. Nekateri učenci v višjih razredih so bili večji od mene, ker so razrede večkrat ponavljali. Služiti so morali kot pastirji in mali hlapčki na velikih kmetijah in niso imeli niti malo časa, da bi se učili. Imeli smo malo učil, celo radia nismo imeli na šoli, televizija pa sploh še ni obstajala. A kljub temu smo otroke dovolj naučili, da so mnogi kasneje končali razne šole in dosegli različne poklice. V glavnem so bili otroci zelo pridni, radi in lepo so brali in zelo hitro računali. Kje ste stanovali? (Ines S.) V tistih prvih letih, ko sem poučevala na majhnih šolah, sem stanovala v skromnih podstrešnih sobicah brez peči. Pozimi me je večkrat zelo zeblo. Kdaj ste začeli voditi lutkovni krožek? (Timotej) Lutkovni krožek sem začela voditi v Ribnici, in sicer z gospo učiteljico Slavico Klemenc. Sami sva izdelovali ročne lutke in oblačila. Imeli sva kar lepo število lutk in lutkarjev, ki so radi prihajali na vaje. Učili sva jih, kako igramo z lutko in vadili besedila. Ali ste igrali igrice? (Ines J.) Naštudirali smo kar precej lutkovnih igric, z njimi smo se predstavili ob raznih dogodkih. Nastopali smo tudi v Dolenji vasi in Sušju. Z dvema daljšima igricama Kljukčeva naloga in Dve Marjeti smo nastopali na večerni proslavi. Katera igrica se vam je najbolj vtisnila v spomin? (Urška) Najbolj se mi je vtisnila v spomin igrica Kljukčev rojstni dan, v kateri sem morala igrati Kljukca, ker je glavni igralec Aleš nenadoma zbolel. S to igrico smo nato nastopali na tekmovanju lutkarjev v Sevnici, kjer smo dobili lepo priznanje. Kako ste se počutili,ko ste igrali lutkovno igrico?(lnes J.) Med nastopanjem je vsak lutkar igral svojo vlogo, voditeljici sva skrbeli za vse ostalo, bilo je kar napeto. Po končani predstavi so nas gledalci nagradili s ploskanjem in to je bilo najlepše plačilo. Lepo je bilo delati v lutkovnem krožku, ker so lutkarji radi in redno hodili na vaje, se pridno učili in trudili, da bi predstave uspele. Katere vrste lutk imate? (Sara, Nina, Tadeja, Reše m Matej, Manca, Anja O.) Imeli smo celo vrsto lutk oseb in živali. Morda še kje počivajo v kakšnem kotičku šole, morda bo z njimi še kdo nastopal in zabaval otroke... Imam nekaj svojih lutk. Lansko leto sva z vnukinjo Saro izdelali senčne lutke - osebe iz Rdeče kapice. Take lutke so enostavne in precej zanimive. S čim se ukvarjate sedaj? (Tadeja) Sedaj sem v pokoju, kmalu bo minilo dvanajst let, odkar sem prenehala učiti. Kaj delam? Pospravljam, kuham, berem, rešujem križanke, hodim na sprehode; dan mi je vedno prekratek. Najlepša leta v pokoju so bila, ko sem varovala svoje vnuke, dosti smo se igrali, tudi z lutkami smo se kratkočasili. Sedaj so najlepši dnevi tedaj, ko pridejo na obisk naši otroci in vnuki. Takrat je v naši hiši sonce, čeprav zunaj dežuje. Z gospo Jožo Abrahamsberg smo tega dne doživeli zares nepozaben dan! Očarala nas je s svojim prijaznim nastopom, da smo skoraj negibno spremljali najprej njeno pripoved o otroštvu in učiteljskem poklicu, nato pa zgodbo o tisti lutki, Pavlihu, ki je nekoč prišla v naše kraje ... Nato nam je pričarala prizor na eni roki, točneje - beli rokavički, kjer sta se pogovarjali dve naprstni lutki, pa že je kmalu namesto njiju na kazalcu pristala mehka žogica iz penaste gume in nam kot punčka pomahala z glavo in ročicama (palec in sredinec). Vsem pravim lutkarjem je znano, da je ta drža osnova za igranje z ročnimi lutkami in seveda so rokavičko kmalu zamenjale tiste prave, navdušujoče, ročne lutke. Otroci zdaj vedo, kdo je Blažonček in ko bodo morda imeli svoje otroke, se morebiti spomnijo, kako svojega malčka "nahecati", da nese v ustka žlico kaške... Potem se je pojavil Smukec in nam oznanil, kakšno presenečenje se še pripravlja za nas: Ga. Joža je otrokom razložila in pokazala, kako lahko sami izdelajo domače senčno gledališče. Posebej zanje je pripravila osnutke za izdelavo senčnih lutk, da bodo lahko tudi oni doma zaigrali predstavo Rdeča kapica. V razredu pa jo je za nas samostojno uprizorila Sara in njen nastop je bil zares izvrsten! Seveda so prišli na svoj račun še ostali nadebudneži. Smukec z gospo Jožo je usmerjal male igralce, ki so se morda prvič v življenju srečali z ročno lutko tako, da so prav imenitno odigrali predstavico o polžku pismonoši. Druga skupina je nastopila v igrici z živalskimi junaki, tretja pa si je izmislila svoj prizor. Nasmejanih lic in vsi navdušeni smo imeli čas le še za skromno zahvalo s pesmijo Nikoli slabe volje (Mozart). Naša gostja je pravzaprav videti ravno takšna, nikoli slabe volje, vedno nasmejana hodi skozi življenje... Preden seje podpisala na naš avtorski stol, je pohvalila otroke in jim zagotovila, da bi jih zagotovo z veseljem vzela k sebi, če bi imela še kdaj lutkovni krožek na šoli. Pa tudi, če bi jo vprašali, kateri poklic bi želela opravljati, če bi imela na voljo vnovič izbirati, bi se, prav kot prvič, še enkrat odločila za učiteljski poklic! Sama šele z leti odkrivam bogastvo, ki nam ga je v dušo vsadila pravzaprav vsaka starejša kolegica in kolegi... S svojo poklicno predanostjo, dragocenimi izkušnjami, znanjem, vztrajnostjo in potrpežljivostjo - so nam omogočili odličen zgled! Pravzaprav šele sedaj spoznavam, da nam je ta zgled ponujen v nevidno trajno last - v spodbudo in v osebno varščino! Da bi tudi v današnjem času lažje sprejemali lepote in kdaj tegobe učiteljskega poklica... Strnila v celoto: Polona Golouh, prof. raz. p. MOJ PROSTI ČAS SREČANJE MED STARŠI, UČENCI IN UČITELJI Vsak izmed nas je rad pohvaljen, uspešen in enakopraven v razredu - družbi. Uspešen pa si na področjih, ki jih opravljaš z voljo in veseljem. Starši se pogosto srečujemo s "problemom", ker interesi naših otrok niso v skladu z našimi (interesi). Toda znati moramo tudi spoštovati drugačnost. Zakaj sem na srečanju pripovedovala o tem? Deček iz Ribnice si je želel postati kuhar. Starši pa mu tega niso dovolili, češ, medtem ko se bodo ostali zabavali in praznovali, boš ti sam v kuhinji in kuhal. Prepričali so ga. Uspešno je končal neko drugo šolo, vendar danes ni srečen. Mati pravi: 'Tega si ne bom nikoli odpustila." Zdi se mi pomembno, da kot učiteljica in mati odkrivam pri učencih - otrocih interese. Resje, da se učenci za določeno interesno dejavnost hitro navdušijo in tudi hitro prenehajo z obiskovanjem določene dejavnosti. Menim, da na tej starostni stopnji še spoznavajo in "iščejo" samega sebe. Tudi odrasli lahko še vedno spoznavamo sebe, če to želimo in hočemo. Pri oblikovanju samopodobe bi tako starši kot učitelji morali upoštevati osnovna pravila za dobro samopodobo: 1. BODIMO POZITIVEN ZGLED ZA SVOJE UČENCE. 2. SPREGOVORIMO O PRIČAKOVANJIH 3. VZTRAJAJMO! 4. POMAGAJMO JIM RAZLIKOVATI MED TEM, KAJ DELAJO, IN KAJ SO! 5. OBLIKUJMO PRILOŽNOSTI, V KATERIH BODO USPEŠNI. 6. DOVOLIMO, DA SPREGOVORIJO O SVOJIH ČUSTVIH IN SKRBEH! 7. POMAGAJMO JIM SPOZNATI, DA SO ZMOTE POTREBNI DELČKI UČNEGA PROCESA IN ŽIVLJENJA. 8. POMAGAJMO JIM, DA BODO TUDI IZ NEGATIVNIH IZKUŠENJ POTEGNILI NEKAJ POZITIVNEGA. 9. OPOGUMIMO JIH, DA BODO ZNALI SPREJETI TVEGANJA. 10. VZPODBUDIMO JIH, DA SE BODO POČUTILI ODGOVORNE ZA SVOJE UČENJE IN REZULTATE LE-TEGA. Zakaj smo srečanje imenovali GRDI RAČEK? Pot grdega račka do laboda je bila dolga in trnova. Predstavila sem svojo pesem in spregovorila o življenju Hansa Cristiana Andersena. Če bi hotel slikar ustvariti portret tega čudovitega človeka, bi mu bila njegova fotografija samo zunanja podoba - izhodiščna točka. Notranja podoba pa ustvarja bistvo človekovega značaja. To pa lahko opazimo v izrazu oči, dobrote srca in nasmeha na ustnicah, ki kaže odnos do ljudi in še zlasti do otrok. Sledila je predstavitev: • NI LAHKO NAJTI SREČE V SEBI - A DRUGJE JE SPLOH NI MOGOČE NAJTI. - Predstavili so se učenci - ljubitelji kuhanja: Nec Parezanovič, Anja Oluič, Rebeka Gornik • IZBOR ZA MISS TRAVNIŠKIH RASTLIN - Ljubiteljice narave: Nastja Štupica, Mateja Govže, Teja Prijatelj • TEMA - Ljubitelji glasbe: Janja Vajdetič, Vito Kumelj, Gea El Habashy, Aleša Oražem • KNJIGE - Mladi pesniki: Vito Kumelj, Gea El Habashy, Mateja Drobnič, Jan Klun • DAN - Ljubitelji slikarstva: Gea El Habashy, Vili Ilc • PTICA - Ljubitelji športa: Peter Batinič, Jan Klun, Ervin Redžič, Matevž Perkovič, Jan Ilc • OTROK - Moj vzor so moji starši: Anže Klemenc, Rok Pintar, Simon Kohek • IGRA - Kaj bom postal, ko bom velik? Uroš Ahčin, Matej Lisjak, Aleša Oražem, Janja Vajdetič • ROJSTNI DAN - Ljubitelji glasbe RAP in plesa: Matej Mate, Mateja Drobnič Večer smo zaključili s pesmijo W.A. MOZARTA: Očetov nauk Vsakomur izmed nas je ob rojstvu dana pot, po kateri bo stopal skozi življenje. Vsem. Pa vendar se poti med seboj razlikujejo. Nekdo hodi po poti mimo trnja in vej, nekdo drug pa se vozi po avtocesti. Sprašujem se: "Kaj je lepše? Ali hoditi po ozki stezici in nanadoma pred seboj zagledati jaso, ki se ti zdi tako lepa, in kolovozno pot, ki se ti zdi tako široka. Ali pa se je lepše voziti po avtocesti in se zavedati, da jo bo zdaj zdaj konec. Kajti nobena avtocesta ni večna. Naučili so me, da sem se znala veseliti drobnih trenutkov veselja v življenju. Vse pogosteje pa spoznavam, da čas, v katerem živim, zahteva od mene, da se vozim tudi po avtocesti in pazim na tablo: KONEC AVTOCESTE. In kaj bo prinesel jutri?" Z učenci smo prebili kitajski zid med učiteljem in učencem. Pa vendar kot njihova razredničarka zahtevam, da vedo, kje je stal. Razredničarka 4. d Mojca Jelušič Foto Anica Oluič ILešero 33 an ost <><■ <><■ o PODJETNIŠKI 0 KROŽKI NA < OSNOVNIH ŠOLAH Države, ki se želijo uspešno spopasti z izzivi 21. stoletja, morajo vzpostaviti sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo mladim omogočil razvoj novih vrednot, socialnih veščin in osebnostnih lastnosti, povezanih s podjetnostjo, fleksibilnostjo, kreativnostjo, vseživljenjskim učen-^ jem in pozitivnim mišljenjem. Tega se zavedajo tudi na področju slovenskega šolstva, kjer poteka prenova učnih programov in načrtov, ki prinašajo večje možnosti za razvoj podjetnosti in ustvarjalnosti mladih. Program razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih, ki je eden od podprogramov Akcijskega programa zaposlovanja, je skupen program več ministrstev. Spodbuja razvoj tistega, kar je potrebno za preživetje v družbi tveganja - da znajo posamezniki v okolju poiskati informacije, zaznati priložnosti in so se sposobni hitro prilagajati spremembam. Za uspešno spopadanje s konkurenco na trgu dela zgolj splošno in poklicno znanje ne zadoščata več, treba je razviti tudi veščine komuniciranja in skupinskega dela. K temu je usmerjen Program razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih. Nosilec programa v Sloveniji je PCGM Ljubljana, izvajalec za celotno Slovenijo pa SUN d.o.o. iz Gornje Radgone. Tako smo letos tudi mi, ob spodbudi PCRG Ribnica, uvedli Podjetniški krožek v osnovnih šolah dr. Franceta Prešerna v Ribnici in dr. Ivan Prijatelj v Sodražici. S samo ponudbo smo prišli šele v jeseni, ko so bili urniki šolskih in obšolskih dejavnosti že narejeni, zato je bilo tudi težje uskladiti urnike zainteresiranih učencev. Kljub temu aktivno deluje na obeh šolah skupina živahnih in nadebudnih osnovnošolcev višje stopnje. Na srečanjih smo na začetku preko iger spoznavali različne pojme oz. izraze podjetništva in njihov pomen ter iskali povezavo z vsakodnevnim življenjem, tudi šolskim. Med uresničevanjem projekta si bomo oblikovali lastno podobo o sebi, svojih željah in sposobnostih ter, seveda, kako najti pot, da svojo idejo, željo uresničimo. Aprila bodo mladi podjetniki svoj poslovni načrt predstavili na Regionalnem forumu mladih podjetnikov v Novem mestu in upamo, da bodo uspešni in da bodo odšli tudi na Vseslovenski forum v Gornjo Radgono. ...Do takrat pa nas čaka še mnogo dela...! In kot pravi mojster Miha:"BOMO ZMOGLI?" "BOMO, BOMO!" Mentorica Anita Krajnc Klic pomladi na šoli Sušje Mesec februar smo pričakali polni navdušenja, saj smo se v razredih dogovorili,da bomo učenci, učiteljice in starši pripravili pustne delavnice. V torek, 5.02. ob 16. uri smo se zbrali v šoli Pripravili smo tri delavnice in sicer beneške maske, papirnate maske, klobuki,očala itd. in cvrtje pustnih dobrot (krhki flancati, žlinkrofi). Starši so skupaj z otroki veselo ustvarjali.Nastali so čudoviti izdelki in okusno pecivo, s katerim smo se na koncu posladkali. Hvala pridnim staršem! Na pustni torek pa smo ob spremljavi harmonikarja Marka kot pustne šeme obiskali Sušje in Slatnik. V tem pomladnem mesecu se bomo spomnili naših mamic. Skupaj z mamicami si bomo ogledali lutkovno predstavo Sneguljčica v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Izdelali bomo tudi skromna darila in z njimi razveselili mamice. Vodja šole Marija Lovšin Foto Marinka Lovšin IDMNIE S ŠTUDENTI Za študente: Klemen BRUCOVANIE bo 20. aprila ob 20. uri v dvorani Športnega centra. Na noge vas bodo spravili BOTRI, NUDE, YOGURT, v smeh pa adbjevci. Čaka vas tudi presenečenje večera! IMELI BOMO SVOJ ČASOPIS! Sodelovanje med klubi dolenjske regije je počasi obrodilo sadove. Tako smo se klubi zmenili, da bomo začeli izdajati časopis, ki bo pokrival celotno dolenjsko regijo. Naklada posamezne številke se bo gibala okrog 5000 izvodov. Časopis bo izhajal 1 x mesečno na ca 30 straneh. RŠK bo imel pravico do 5 strani v časopisu, zato vabim vse, ki imate kaj pesniške ali literarne žilice, da nam to sporočite. Sporočite tudi, v kateri vlogi bi se raje znašli: kot član uredniškega odbora ali kot dopisnik. DOBRODOŠLA 1E POMOČ! Nekaj jih je že sporočilo, da bi radi pomagali pri delovanju kluba. Če se je medtem opogumil še kdo, naj to sporoči. Najlažje in najhitreje kar po e-pošti: rsk@siol.net ali pa se naj osebno oglasi v klubu. VOŠČILO TREM SLOVENI JAM ... in nikoli več trpljenja velikega petka slovenskemu narodu, temveč samo resnično vstajenje in zmaga dobrega nad zlim. Rane, ki jih je zlo prizadelo Slovencem, so še vedno odprte in kljub Vstajenju bolijo. Daj Bog, da bi se kmalu zacelile! Vinko Levstik Zahvale in čestitke CENIK Za objavo zahval in čestitk, ki jih na časopis naslovijo fizične osebe, Rešeto zaračunava: 5.200.00 SIT za zakup 1/8 časopisnega prostora, 9.750.00 SIT za zakup 1/4 časopisnega prostora. 20% DDV ni vštet v ceni. ČAROVNIŠTVO Da postane jajce mehko in voljno in gre skozi prstan, ne da bi se pri tem razbilo, ga morate pet dni namakati v močnem kisu; potem času ga boste lahko vtaknili, kamor boste hoteli. Recepti in formule, s katerimi so se zavarovali ali zdravili, so obstajale že od najdavnejših časov. V času, ko so se ta znanja prenašala le ustno, so se našli posamezniki, tako kot na primer v 13. st. nemški teolog in filozof Albert le Grand, ki je spisal dragoceno pisno pričevanje o ljudskem znanju, znano pod naslovom Veliki Albert. V tej knjigi je govoril o čudežnih in naravnih skrivnostih. Gornji "recept" je iz njegove knjige. So pa tudi drugi, kot na primer, kako se prežene kače, kako preprečimo prepire in ločitev, kako pomagamo, da bi majhnim otrokom zrasli zobje, kako ozdravimo kugo... V nekaterih kulturah je "čarovništvo" zelo živo še danes, tako v tradicionalnih afriških in haitskih družbah. Afriško verovanje v čarovništvo so prenesli v Ameriko sužnji. Ker so izgubili stik s svojimi koreninami, se je to verovanje spreminjalo pod vplivom drugih kultur, indijske in evropske. Na Haitiju se je spojilo v vudujske kulte. KAJ JE ČAROVNIŠTVO IN KAKO SE JE RODILO Čarovništvo ni verovanje, katerega začetek se izgublja v zgodovini. Prav tako ni praznoverje. Je način predstavljanja sveta in nevidnih sil, ki ga oživljajo. Zgodovina sabatov in črnih maš, velikih inkvizicijskih procesov in grmad, ki nas s svojimi podobami prevzemajo še danes, ima svoj začetek in konec. (Čarovnice - satanove neveste, Jean - Michela Sallmana) Zaradi nesreč, ki so prizadele ljudi v drugi polovici 14. stoletja, revščina, lakota, stoletna vojna, državljanske vojne, razni upori, turški vdori in cerkvena shizma, se je pri ljudeh porajal občutek, da se je pričel čas neznanih naravnih nesreč; te so si lahko razlagali le z nezmernostjo ljudi in grehi Cerkve. Vladala je popolna zmeda, izhod iz krize pa so videli v poslednji sodbi. Rojstvo demoničnega mita in lov na čarovnice moramo razumeti v povezavi z zelo negativnim položajem vere v 15. in 16. stoletju. Takrat so se pričele pojavljati herezije in načenjati zahodno krščanstvo. Čarovništvo je bilo nekakšen odgovor na tesnobno versko ozračje. Kaj je bilo čarovništvo v resnici? V svoji nedolžni obliki nadnaravna moč, v svoji najhujši pa protiversko delovanje. Da bi upravičili pritiske nad nasprotniki vere, sojih v javnosti predstavljali v najslabši luči. Tako so se tudi rodile teme čaščenja hudiča, zanikanje krščanske vere, črne maše, obredni umori otrok. Stereotip o obrednem umoru otrok je že zelo star. Rimske oblasti so ga uporabile kot dokaz proti kristjanom, ti nato proti Zidom ter pozneje proti heretikom in čarovnikom. Zahodni svet zagreto preganja čarovnice in čarovnike med leti 1580 in 1670. Preganjanje ni bilo ves čas enako močno, pač pa se je pojavljalo v valovih. Od časa do časa pa je preraslo v pravo družbeno katastrofo. Na začetku 16. stoletja so začeli čarovništvo obravnavati kot zločin zoper božje veličanstvo in ga s tem izenačili s herezijo. Takrat so inkvizicijske postopke prevzela svetna sodišča. Kdor se je ujel v mrežo teh obtožb, sodišč in nasploh kakršnih koli sumičenj, se je le težko izmotal brez posledic. SABAT Čarovništva si ne moremo zamisliti brez udeležbe na sabatu. Kakor hitro je sodnik dobil v roke čarovnika ali čarovnico, je bila njegova edina skrb, da žrtvi izsili priznanje o udeležbi na sabatu. Priznanje je bilo namreč vrhunec procesa. Temu je sledila le smrtna obsodba. To je bilo ključnega pomena. Za pomoč pri pridobivanju priznanja so uporabljali torturo - mučenje. Po priznanju sklenitve pakta s hudičem je imel sodnik samo še eno, tudi nezanemarljivo nalogo, izvleči iz obtoženčevih ust imena čim več ljudi iz okolice, ki so se tudi udeleževali sabata. Čarovniška zaslišanja in preiskave so potekali tajno za zaprtimi vrati. Vrata za javnost so se odprla na Prvi ribniški proces je izpričan za leto 1652. Nek hišni hlapec je ovadil dve dekli, za kateri seje zanimal. Obtoženki sta seveda zgodbo hlapca, kako se je naskrivaj z njima odpeljal na Klek na sabat, zanikali. Najprej. Po mučenji na čarovniški klopi s pomočjo razbeljene smole sta priznal vse. Na koncu sojenja sta bili obsojeni na smrt z obglavljanjem in sežig. Na dan usmrtitve se je zbralo veliko ljudi. Poskušali so rešiti dekleti, tako da je hlapec preklical obtožbe, hišni gospodar pa se je zavzel pri krvnem sodniku za razveljavitev sodbe. Vendar se ni dalo nič več pomagati, saj sta obtoženi čarovništvo že priznali. Leta 1700 je krvni sodnik začel v Ribnici čarovniški proces proti Marini Košir in Jeri Šober. Prva je 2. marca zaradi hudega mučenja na čarovniškem stolu umrla. Na ta proces se verjetno navezuje proces proti Ani Zbačnik in Neži Rus, ki sta bili sežgani pred ribniški sodiščem. Ti dve sta naznanili Marino Češarek in Lucijo Kerznič, da sta bili sežgani leta 1701. Proces, ki se je začel 1700, pa je zahteval najmanj 7 žrtev, če ne še mnogo več, kajti samo dve izmed usmrčenih obtoženk sta našteli več kot dvajset soudeležencev. Sedaj naj zaslišanka po resnici naznani vse soudeležence tega čarovniškega hudodelstva. Pri pogubljenju zveličanja njene duše naj nikogar po nedolžnem ne naznani, niti nikogar krivega ne prezre. Vse bo naznanila po svoji vesti. Naj to stori. V Nemški vasi so: Alenka Nosauka, sredi vasi, Marjeta, žena Petriče Hroputhaali Morina, Mikula L, prav tako I. njegova žena, Turkova hči, Marjeta, žena Gregorja Švulerja, Hrenova hči, Marina, hči zaslišanke. Ribnica: pokojna Česnovka, pokojna Rusovka, pokojna Zbačnikova, Anka I. hči zgoraj navedene Česnovke, Marina Šušarkova skupaj s hčerjo. Potem so hudodelko prenehali mučiti ter jo odpeljali v ječo. Izpraševanje pa se bo nadaljevalo. (iz zapisnika ribniškega procesa proti Luciji Kerzničavki) koncu, ko je obtoženi brez mučenja znova potrdil priznanje in je sledila še javna razglasitev. Sledila je usmrtitev, ki je bila pravi spektakel, in je privabila množico radovednežev. RIBNIŠKI PROCESI Na Slovenskem je bilo zaradi čarovništva sežganih 265 oseb, zelo verjetno lahko k temu prištejemo še število 131. To so bile osebe, katerim je bilo sojeno, pa je izid sodbe ostal neznan. V zaporih je zaradi posledic mučenja umrlo 41 oseb. Čarovniške procese je v naših deželah takrat vodilo posvetno sodstvo. Deželno sodišče Ribnica je bilo nepriviligirano in je zato moralo poklicati deželnega krvnega sodnika. Krvni sodnik je pripotoval v družbi s sodnim pisarjem, rabljem in sodniškim hlapcem in izpeljal sodni postopek. Po koncu procesa je moral imetnik deželnega sodišča pripraviti za krvnega sodnika sodno pojedino. Zanimivo in kako absurdno, če pogledamo sam postopek. Obtoženi je moral dokazati svojo nedolžnost, čeprav ga niso seznanili s najpomembnejšimi točkami obtožnice. Ločili so ga od zunanjega sveta in mučili. Če obtoženec prizna med mučenjem, mora svoje priznanje ponoviti v štiriindvajsetih urah v drugačnih okoliščinah /.../ če priznanje umakne, gaje treba znova preskusiti z mučenjem. (Henry Boguet, Razprava o čarovnikih iz leta 1602.) V pojavu fenomena čarovništva in preganjanju le-tegaje mnogo groznega, žalostnega in poučnega. Da, poučnega. Poučnega v smislu, da je danes vsem jasno, da je šlo za nek množičen, hipnotičen nesmisel in da ga zdaj znamo prepoznati ter ga lahko ustavimo v trenutku, ko zaslišimo vzklik "odprtje lov na čarovnice"! Toda vprašanje, ki se mi ves čas postavlja in se ga ne morem znebiti je: Ga res znamo prepoznati? Pripravila Marina Gradišnik Muzej Miklova hiša Literatura: Matevž Košir, Zgodovinska študija v knjigi Zadnja na grmadi Čarovnice-satanove neveste, Jean - Michela Sallmana Rešem JLSOTI^MiaiJLCJI^l-Jf /V C*3n^>0«HI l ŠPORTNA ZVEZA RIBNICA IMA NOVO VODSTVO Športna zveza Ribnica je po nejasnih stališčih Občine Ribnica o predlogu organizacije športa v Ribnici v prihodnje, 18. februarja 2002 na izredni skupščini izvolila novo vodstvo. Predsednik Športne zveze Ribnica je tako postal Jurij Rudež (Plavalni klub Ribnica), tajnik pa Miloš Petelin (Triatlon klub Ribnica). Skupaj sta predstavila tudi delo in smernice Športne zveze Ribnica v bodoče. Zavedata se, da je osnova vsega dobro delo skupine ljudi. Zato v bodoče pričakujeta medsebojno sodelovanje, veliko idej in predlogov z vseh strani. Med nalogami oz. smernicami so tudi: - reorganizacija Športne zveze Ribnica, ŠZR (popraviti pravilnik o nagrajevanju in statut, ustanovitev strokovnega sveta); - načrtno izobraževanje strokovnih delavcev v klubih, društvih, ŠZR, kar pomeni, da je za vzgojno - izobraževalno delo nujno potrebno pridobiti strokovno izobrazbo; - kategorizirati šport v Ribnici, v smislu, kaj je športna rekreacija, šport mladih, kakovostni šport, šport za dosežek in vrhunski šport; - vzpostaviti odnos: športnik - klub/ društvo -ŠZR - klub/ društvo - športnik ter klub/ društvo - ŠZR - občina - ŠZR - klub/ društvo - pomoč klubom/ društvom pri organiziranosti ter strokovna, pravna, administrativna pomoč; pomoč pri izvajanju posameznih programov, dajanje pobud in predlogov ustanoviteljem za izboljšanje športa; - ustanovitev in organiziranje posameznih šol ob podpori klubov/ društev (šola: nogometa, rokometa, triatlona, športnega plezanja, gorništva, plavanja, gimnastike, jahanja, šaha, nordijskega smučanja...) - s tem bi razširili bazo mladih športnikov in jim ponudili različne športe; - pomoč, spremljanje in analiziranje pri izvedbi programov, kot so: Zlati sonček, Krpan, Majske igre... - promocijska dejavnost ŠZR (organizacija različnih prireditev, tekmovanj; pomoč pri tem); - razrešiti status TVD Partizan; - javljanje na javne razpise, kot so: Fundacija za šport, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Olimpijski komite Slovenije ter občinski javni razpis. - povezava in sodelovanje s sosednjimi športnimi zvezami, kot je ŠZ Kočevje; - popraviti odnos z občino Ribnica, ; sodelovanje z upravnimi organi in strokovnimi institucijami; ' | - popraviti in ohraniti sodelovanje z 1-ll/ mediji (R - kanal, Rešeto, Dolenjski list, Dnevnik, Šport mladih, Univox,...) - povezava z Osnovno šolo dr. Franceta Prešerna Ribnica in sodelovanje z njo na šolskih športnih tekmovanjih; - povezava z vrtcem v Ribnici in sodelovanje z njim; Smernic in bogatih idej je res veliko, vendar s postopnimi in premišljenimi koraki se daleč pride! Za člane predsedstva ŠZS pa so bili izvoljeni naslednji kandidati (iz zapisnika Izredne skupščine): Zdenka Mihelič (Planinsko društvo Ribnica), Marjan Kovačič (Rokometni klub Ribnica), Damijan Kromar (Triatlon klub Ribnica), Željko Valčič (Plavalni klub Ribnica), Klemen Ivanec (TŠD Grič) Predsedstvo ŠZR je svoje delo 'vzelo takoj v roke' in vtem času imelo že dve redni seji, na katerih je obravnavalo predvsem tekočo problematiko, odnos z občino ter problematiko TVD Partizan. Zdenka Mihelič Foto AP Planinci, z novimi "SKAVTSKO ZIMOVANIE" močmi veselo na delo! Planinsko društvo Ribnica je imelo 22. februarja tl. svoj občni zbor, na katerem je izvolilo novo vodstvo za naslednje dve leti. Predsednik PD Ribnica je postal Ciril Zbačnik, ki že dolgo dela z mladimi. V upravni odbor PD Ribnica so bili izvoljeni še: Roman Petelin - tajnik, Dušan Nosan (predstavnik gospodarskega odbora PD Ribnica), Tomaž Klun (kot načelnik markacijskega odseka PD Ribnica), Martin Žuk (kot načelnik mladinskega odseka PD Ribnica), Stane Babič, Marjan Lesar, Gregor Češarek in Janez Centa. Že takoj so se resno in zavzeto lotili dela, med drugim so se zavzeto lotili tudi opremljanja novih društvenih prostorov, ki so za bivšo policijsko postajo. Vsi si želimo, da bi čim več ljudem, predvsem planincem in ljubiteljem narave in gora čimbolj približali pomen in način zdravega življenja in da bi jim moto postalo geslo: Gorništvo kot način življenja! Poti do tega in vsega s tem povezanega pa je veliko, ravno tako tudi idej! Pa varen korak! Zdenka Mihelič Letošnje zimovanje, so skavtski klanovci preživeli v koči na Medvedjaku. To je bil eden izmed najburnejših vikendov (15.2 - 17.2. 2002), kar so jih kdaj doživeli. Poleg težavnih izpitov, ki so jih morali opraviti, so se morali soočiti z močnim sneženjem in urami hoda zaradi nepričakovanih dogodkov. Vendar so se skavti kljub težavam znašli in vse se je srečno končalo. S pomočjo voditeljev Marijane, Urške, Jaka in Lee, je bilo zimovanje izpeljano tako, kot se za takšne skavtske tabore spodobi. Skavtinja Ana je dejala, da so ji bili najbolj všeč izpiti, ki jih je moral opraviti vsak izmed njih. Dejala je, da so bili dobro zastavljeni in kar zahtevni. Najbolj ji je bil všeč izpit iz prve pomoči. Mateju pa je bil najtežji izpit iz Morsove abecede. Poleg teh dveh izpitov so morali opraviti izpite še iz orientacije, delanja vozlov, priprave ognjev in skavtske duhovnosti. Kdor jih ni opravil prvič, je moral potem, zvečer, na popravne izpite. Na koncu so vendarle opravili izpite prav vsi. Pri vsem tem pa jim je bilo najpomembnejše, da so se družili in zabavali, skratka, da so se imeli "fajn". Mojca Tekavec Foto: Jaka Klun RK INLES-RIKO Začetek spomladanskega dela prvenstva v 1. državni ligi Za nadaljevanje prvenstva v tekmovalni sezoni 2001/2002 se je rokometni klub Inles-Riko začel pripravljati takoj po novoletnih praznikih. Treningi so potekali v glavnem v dvorani Športnega centra v Ribnici, odigrano je bilo tudi nekaj tekem, na katerih je ekipa večinoma zmagovala. Kot je navada pred vsakim startom prvenstva, so tudi tokrat nekateri igralci prvega moštva iz znanih ali neznanih razlogov prenehali z aktivnim igranjem, in sicer Tomaž Lesar, Franci Pajnič in Simon Bartol. Prvenstvo se je začelo 16.02.2002 s tekmo proti zadnje uvrščeni ekipi Izole. Sama pomembnost tekme, kjer so nam mnogi že avtomatsko pripisali zmago, je opravila svoje. Na koncu je domača ekipa le zmagala z 29:27, čeprav je vodila že s 6 goli razlike. Naslednjo tekmo smo odigrali v Sevnici, kjer je domača ekipa v boju za obstanek v ligi nujno potrebovala zmago. Tu je ekipa Inles-Rika dokazala rutino in zrelost, celo tekmo nadzorovala rezultat in na koncu zmagala z 31:28, domačine pa po vsej verjetnosti poslala v nižji rang. Sledili sta tekmi z močnima ekipama Gorenja iz Velenja in Rudarja iz Trbovelj. Tretje uvrščena ekipa prvenstva -Gorenje- je bilo močnejše in je zmagalo z 32:26, čeprav bi bil rezultat lahko ugodnejši. V Trbovljah, na tekmi proti domačemu Rudarju, bi lahko z malo športne sreče v predzadnji minuti rezultat celo izenačili. Končni rezultat 35:32 tudi pove, da so se naši igralci proti ekipi, v kateri je nekaj bivših članov reprezentance Slovenije in sedanjih članov mladinskih selekcij, dobro upirali. Po štirih tekmah nadaljevanja je osvojeno 50% točk, torej z 10 točkami zasedamo 9. mesto. V tekmah meseca marca si ekipa upravičeno nadeja zmage. Naj na koncu še dodam v poduk tistim "privržencem" kluba, ki jih je strah, s kakšno ekipo bomo igrali v 1. državni ligi: Rokomet se je v Ribnici igral, in kot sem že napisal v januarski številki Rešeta, se bo še zmeraj igral. Ni strahu. V mesecu aprilu pa vas vabimo na ogled zanimivih tekem, in sicer: 6.4.2002 RK Inles - Riko : RK Celje, Pivovarna Laško 13.4. 2002 RK Inles - Riko: RK Velika Nedelja 27.4.2002 RK Inles - Riko: RD Mobitel Prule 67 RK INLES-RIKO tajnik: Marjan Kovačič ŠKIS liga malega nogometa Ribniški študenti dolenjski prvaki Ekipa Cassuci RSK je po petih turnirjih in 12 odigranih tekmah postala dolenjski prvak v malem nogometu. Zadnji turnirje bil v Trebnjem, kjer smo premagali Novo mesto, Črnomelj in Trebnje. Rezultati povedo vse: 6:1, 7:2 in 7:3. Ekipa je neporažena že zadnje tri turnirje (8 zmag), ravno v zadnji tekmi pa smo premagali do tedaj vodilni Črnomelj in pristali na 1. mestu z 1 točko prednosti. Lestvica: 1. Ribniški študentski klub Cassuci 27 točk 2. Klub belokranjskih študentov 26 točk 3. Klub posavskih študentov 20 točk 4. Društvo novomeških študentov 16 točk 5. Klub študentov občine Trebnje 0 točk Na finalnem turnirju, ki se bo odvijal na Ravnah na Koroškem od 13. do 15. aprila, bodo nastopile še preostale ekipe iz drugih regij. Zmagovalec turnirja bo tako postal slovenski študentski prvak v malem nogometu. Za pomoč se zahvaljujemo d.o.o.: Bomax, Petek Transport, Maxiles in s.p. Optik Janez Poznič. Klemen Ivanec T0M0TU V SLOVO! Ko je med nami odjeknila žalostna vest, da je Tomislav Vučemilovič za vedno zapustil naše vrste, smo se zdrznili in onemeli. Njegova življenjska pot se je namreč končala ravno na dan, ko smo se kot vsak prvi četrtek v mesecu zbrali na društvenem sestanku, tja je tudi sam vedno rad prihajal. Z grenkobo smo z minuto molka počastili spomin nanj, na člana, funkcionarja, strokovnega vodjo in človeka, ki je okrog sebe vedno imel rad le prijatelje. V Društvu rokometnih sodnikov Ribnica se je začela pot skoraj vseh nas, ki imamo radi rokomet in mu pripadamo. Ta pot pa je bila tesno povezana tudi z njim. Vedno nam je pomagal in poizkušal reševati težave, ki smo jih imeli mlajši. Vedno je bil pozoren za dogajanje okoli sebe in verjel je v nas mlade, nas spodbujal ter se z nami veselil tudi naših uspehov. Ob prihodu v zanj vedno čudovito Ribnico, v 60-ih letih, je tu spoznal svojo zakonsko družico Tinco in si ustvaril lep in topel dom. Poleg profesionalnega ukvarjanja z glasbo v vojaškem orkestru se je takoj vklopil v delo društva TVD Partizan Ribnica. Rokomet je bil takrat še mlad šport. Kot rokometni vratar je oral ledino ribniškega rokometa, ki je do dandanes ostal šport C X 2 X številka ena v kraju in okolici. Nekaj let je bil trener ženske ekipe Ribnice, v 7Mh je vodil takratno dolenjsko rokometno ligo, v 80-tih je sodeloval pri oživitvi našega, takrat maloštevilnega zbora, v 90-tih pa je bil predsednik strokovne komisija DRS Ribnica. V vsem tem času je bil aktiven kot rokometni sodnik in kasneje kot delegat ter kontrolor v slovenski in 2. zvezni rokometni ligi naše nekdanje skupne države. Ostal nam bo v neizbrisnem spominu kot dobrosrčen, šaljiv, nasmejan in miren, moder in strokoven član društva. S svojimi moralnimi in strokovnimi kvalitetami si je zaslužil, da smo mu na predlog članov podelili naziv častnega člana našega društva. Društvo rokometnih sodnikov Ribnica Peter Kočevar, tajnik Plavanje MLAJŠI DEČKI IN DEKLICE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V CELJU Celje, bazen Golovec 16. in 17. marec Državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice, ki se je odvijal v Celjskem bazenu Golovec se je udeležilo petnajst ribniških plavalcev. Tekmovali so v konkurenci 300-tih otrok iz 18. slovenskih klubov in v ekipni razvrstitvi zasedli enajsto mesto, ter tako prehiteli kar nekaj klubov. V dveh dneh, kolikor je prvenstvo trajalo, so izvedli preko 80 startov v vseh plavalnih disciplinah in osvojili 8000 točk. Med posamezniki je najboljše uvrstitve dosegla Keyla Andoljšek, ki je na 50m prsno osvojila 6. mesto in na 100m prsno 8. mesto, med dečki se je najbolje uvrstil Nejc Lovšin, kije na 100m prsno zasedel 15. mesto in na 50m 16.mesto. Nastopili so še Rok in Petra Polajžar, Tilen in Sebastjan Kočevar, Nik Zobec, Nika Zobec, Blaž Oražem, David Kovač, Tia Čiček, Janja Starc, Kristjan Obranovič in Nik Rus ter Martin Maležič. Drago Marjanovič Foto: Vlasta Nadler - Maležič Sir»OKTl%lI na i najl« o Pozdravljeni, ljubitelji najmlajšega kluba v Ribnici C ”■ v slikah naši *4 v umetniki, > t v vplivajo na ^ 1/yV-^x. S. izvrstno r ^ ^ t Lh ': počutjein r ,,..------------------ omogočajo boljše rezultate. Sicer pa pripravljamo tudi krajši tečaj za osvojitev osnov plezalne tehnike, ki bo predvidoma drugi mesec, ko se bo vreme malce otoplilo. Če koga zanima plezanje, se lahko oglasi vsak petek ob 20:00 v Športnem centru Ribnica Pod stenco, kjer imamo tudi sestanke. Mislim, daje zdaj pravi čas za začetek treninga. Saj bo kmalu tu poletje, in če nočete biti kot Lakotnikov mrzli bratranec Vampež, je prav, da storite nekaj za svoje telo. Drugače pa je prostor Pod stenco odprt v ponedeljek, sredo, petek od 17. do 18. ure za OŠ in tekmovalce ter od ponedeljka do petka od 18. do 20.ure za vse člane. Sicer pa se dogovarjajte z našim najbolj pridnim Alešem po telefonu na številki 040-828-506. Tekst in foto: vaš najljubši Dejan No, stvar je približno takale: februarja meseca smo bili plezalci izredno aktivni. Imeli smo projekt razširitve male plezalne stene. Po treh dneh rezanja in vrtanja nam je uspelo sestaviti podaljšek plezalne stene za večanje maksimalne moči ter eksplozivnosti mišic. Celotna investicija nas je stala ugodnih 150.000 SIT, saj smo večino dela opravili sami (hvala, mamice in očkati, hvala Maxiles). Moram potožiti, da nam vse ni šlo tako, kot smo si zamislili (Seljan, žal nam je za sveder, hvala, Rus). Ko je bilo vse to za nami, pa smo se šli še umetniško izražanje. Malce smo preuredili celotni prostor, da smo pridobili še kakšen meter. Nato pa smo vzeli v roke čopiče in barve in nastale so prave umetnine, ki zares poživijo prostor. Ja, povem vam, daje zdaj tudi plezanje veliko lepše, saj nas obliva morje barvnih vzorcev, ki kot delčki duše, ki so jih pustili TRIATLONCI TSD GRIČ ZAKORAČILI V NOVO SEZONO V knjigi TŠD GRIČ smo dodobra popisali list, ki pripada prvemu letu skupnega druženja, treningov in tekmovanj triatlonske sekcije. Zapisali smo lahko lepe dosežke, saj se je požrtvovalno vztrajanje vaditelja, otrok in njihovih staršev izkazalo za plodno in zelo uspešno. Trud in rezultati niso ostali neopaženi tudi pri Triatlonski zvezi Slovenije, ki v svojih vrstah pogreša prav tak kadetski prirastek, kot ga oblikuje TŠD Grič. Dober glas seže v deveto vas - pa je včasih dovolj, da seže le v bližnjo. Taki občutki so nas namreč prevzeli, ko je beseda dala besedo in smo tako rekoč v trenutku okrepili svoje vrste z novim članom. Takoj smo spoznali, da Janez Pirker ni le običajen nov član. Že na samem začetku je z velikodušno potezo pokazal, da si namerava lastiti ime glavnega donatorja triatlonske sekcije TŠD Grič. Za uspehe in napredek v športu ne zadostujejo vedno le vztrajnost in disciplina, dobra volja in odpovedovanje. Potrebna je tudi 'tehnološka baza" - tj. oprema in znanje ravnati z njo. Tistih prvih naštetih reči včasih ne manjka; se pa včasih marsikomu zatakne pri spoznanju, da zna biti triatlon tudi drag šport, saj je potrebno nabaviti kar nekaj opreme. Najdražji del osnovne opreme je nedvomno dirkalno kolo. Tako tudi zaradi takih finančnih zalogajev nevede in neopazno kdaj propade ta ali oni mladi športni talent, še preden se je njegov cvet uspel odpreti. Kot poznavalec in ljubitelj športa je vse to dalj časa opazoval tudi Janez Pirker, ki ima v Ribnici svoj servis in trgovino kolesarske in druge športne opreme. Že 13 let s pridom uporablja in nenehno povečuje svoje strokovno znanje pri ravnanju z njo, pomaga pa tudi mladim športnim upom. Najraje in najlaže ravno otrokom, ki se znajo danega daru iskreno razveseliti in ga spoštovati v njegovem bistvu. Veselje je bilo res veliko, ko je dana obljuba dobila svojo stvarno obliko: tri popolnoma nova - po meri otrok izdelana dirkalna kolesa znamke Peugeot, "še topla" dana v uporabo triatloncem oz. TŠD Grič. Še več: sklenjen je bil dogovor o minimalni enkratni letni odškodnini, ki bo na tak način uporabljena kolesa (tudi naslednja!) postavila v trajno last individualnemu uporabniku oz. TŠD Grič. Tudi trenutni Vozni park" naših triatloncev je bil deležen temeljitega spomladanskega remonta. Cena samo lepa beseda zahvale. Pirker navaja, da naj bi tako ostalo tudi v bodoče. Veseli dogodki so torej razburkali razpoloženje v društvu. Pričakovanje nove sezone je vznemerljivo, toliko bolj, ker bo šlo letos še bolj zares kot lani. Selektor triatlonskih reprezentanc Slovenije Grega Hočevar je namreč tudi med TŠDjevci našel "glino", ki jo bo skupaj z domačim vaditeljem Pelajem poskušal oblikovati v "izdelek", morda primeren tudi za nastopanje na Evropskem prvenstvu. Prve priprave bodo med 13. in 17. marcem v Medulinu pri Puli. Tja se bo odpravila tudi celotna mlada TŠDjevska zasedba V odmerjenih dneh se bodo ob skupnem druženju poskušali naučiti kar največ, in tako bodo združili prijetno doživetje z nabiranjem koristnih izkušenj. Pa srečno! O. P. ROKOMETNA ŠOLA RIRNICA TUDI LETOS USPEŠNA Ribniški rokomet, ki se že tradicionalno vrsto let lahko pohvali z odličnimi dosežki na področju mlajših selekcij, je tudi letos na dobri poti, da te dosežke potrdi. Približno 130 mladih rokometašev in rokometašic, ki so razvrščeni v 7. tekmovalnih skupin, je v prvem delu tekmovalne sezone na dobrih mestih lestvice in imajo možnosti za lepe kočne uspehe - to je na uvrstitev v finalne boje in se tam potegujejo za naslove državnih prvakov. V našo šolo smo vključili tudi ekipi iz Sodražice in iz Dobrepolja. Ker pa polfinalna tekmovanja še niso zaključena, bi vam radi postregli z delnimi rezultati in pa predvidenji o zaključnih tekmovanjih. KADETI: trener CIRIL ANDOUŠEK tehnični ANDREJ LUNDER 2. mesto v polfinalni skupini. Lepe možnosti za uvrstitev v finale - reprezentantje: DARJAN KOŠIR, MATEJ LUNDER, NEJC OREL. STAREJŠI DEČKI: trener ZDENKO MIKULIN tehnični TONI ANDOUŠEK 1. mesto v polfinalni skupini BREZ PORAZA - Lepe možnosti za uvrstitev v finale REPREZENTANTJE -BORIS BEČIROVIČ, IVO ILC, JOŽE ZELKO, ALEŠ ILC STAREJŠI DEČKI "B": Sodražica-Ribnica trener JOŽE LUŠIN 1. mesto v četrtfinalu težko se bo prebila čez polfinale, ki bo v Celju. MLAJŠI DEČKI "A": trener TONI ANDOUŠEK Ekipa je zasedla 3. mesto v četrtfinalu in se ni uvrstila v polfinale. MLAJŠI DEČKI "B": trener SAŠO KERSNIČ 1. mesto v četrfinalu in lepe možnosti za nastop v finalu. STAREJŠE DEKLICE: trener ZDENKO MIKULIN 2. mesto v ligaškem tekmovanju za ekipo KRIM - ETA N.R. in uvrstitev v polfinale, izločili ekipo OLIMPIJE in GRAMIZ iz Kočevja. REPREZENTANTKE: širši izbor - METKA ILC, TJAŠA ANDOUŠEK, URŠA FAJDIGA, PETRA NOSAN, GORDANA MARIN MINI ROKOMET: trenerji -GORAN DOKIČ, SAŠO KERSNIČ, GREGOR ŠKUU, JOŽE LUŠIN Mednarodni turnir v Celju - nastopalo bo 5 ekip iz našega kluba v petih skupinah: 1. MESTO-RKINLES-RIKO 2. MESTO - RK INLES-RIKO "B" 3. MESTO - RK SODRAŽICA 3. MESTO - RK INLES-RIKO "C" 3. MESTO - RK VIDEM-DOBRE POUE Na koncu bi za te odlične uspehe pohvalil vse mlade rokometaše in trenerje ter sponzorje, ki so pomagali tem ekipam ustvariti dobre pogoje in za nesebično delo v rokometni šoli. Vse, ki bi se radi vključili v naše programe in delo, pa pozivamo, da se informativno obrnejo na vodjo rokometne šole. POZIV STARŠEM: Starše mladih rokometašev naprošamo in pozivamo, da se čimbolj vključijo in spremljajo svoje otroke na treningih in tekmah ter jih podpirajo pri razvoju v tej najlepši igri z žogo. Ne bi se pa tudi mi v klubu branili kakšnega sponzorskega prevoza z osebnim avtomobilom na tekme, kjer igrajo vaši otroci. Vsem lep rokometni pozdrav! Vodja rokometne šole Zdenko Mikulin 38 .Rešeto RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMU 19. v 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA Mag. BRANE KOZINA Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. V zgodovini Ribniške doline bomo obrnili list knjige za stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življenje ob prelomu stoletja, mlajšim pa izziv po "brskanju"v arhim in iskanju "nečesa novega". Besedila objavljamo vizvirnem jeziku tedanjega časa, saj želimo ohraniti verodostojnost. Teksti zato niso jezikovno popravljeni. ŽIMMMERISKA STANIČA RIBNICA - OKRAJNO SODIŠČE RIBNICA, 8. JULIJA 1930 Gostilničar Mihelič Gregor iz Ribnice št. 30 že en mesec dni opazuje, da mu nekdo krade denar, cigarete, vino, žganje, pivo in pokalice iz njegovega lokala. Mihelič je v začetku mislil, daje zgoraj navedene stvari vzela njegova žena, pozneje pa je on zaznal, daje moral tatvino navedenih stvari izvršiti le v rodopisu podpisani Janez R, kije bil v službi pri njegovem zetu Pirkoviču Francu, trgovcu v Ribnici. Janez Rje hodil na prenočišče v hlev imenovanega Miheliča in pri tej priliki kradel popisane stvari. Pred nekaj dnevi je Mihelič opazil v postelji osumljenega Janeza R. prazne steklenice od piva. Hlapec Ivan K., kije bil svoječasno v službi pri posestniku Klunu Ivanu je priobčil, da je pred nekaj tedni zasačil obdolženca, kije kradel Miheliču Gre-goiju deteljo. Omenjeni trgovec Pirkovič je dne 5. julija 1930 opazil v njegovem skladišču, kjer sta bila isti dan zaposlena v rodopisu popisana Janez R. in Leopold G. v eni mali vreči okoli 3 kg sladkorja skritega za enim zidom. Koje Pirkovič imenovana dva poklical na zagovor se je Janez R. opravičeval, daje nedolžen in daje sladkor pripravil Leopold G. Omenjeni pa je izjavil, da je sladkor mislil vzeti Janez R. Janez R. je pred kakimi 14 dnevi popival v gostilni Arko Josipa in plačal zapitek z enim 100 Din bankovcem, medtem ko je Pirkovič izjavil, da mu je on izplačeval le po 20 do 30 Din. Janez R. je pred nekaj dnevi podaril svojemu tovarišu Leopoldu G. nekaj komadov Drina cigaret in imenovanemu Miheliču Gregorju je bilo tudi približno 1 škatlja Drina cigaret ukradena v vrednosti 50 Din. iBŠETO NEKDAJ BIL JE TAKŠEN 1 RIBNIŠKI VSAKDAN... XV. del Mihelič Gregor pogreša za 1000 Din v gotovem za 40 Ivina po 10 Din, 7 1 žganja po 34.50 Din, 7 steklenic piva vredno 35 Din in nekaj komadov pokalic. Osumljeni je izjavil, da mu je 100 Dinarski bankovec izročila Pirkovičeva žena in sicer z naročilom, da prevzame neko blago na kolodvoru in istega plača vozarino s tem denarjem, ker pa na želežniški postaji niso imeli drobnega denaija je šel v dotično gostilno menjat. Glede cigaret pa seje opravičeval, da mu jih je podaril en potnik, ki gaje vozil v Grčarice. ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA - OKRAJNO SODIŠČE RIBNICA, 21. FEBRUARJA 1931 Dne 16. februarja 1931 je prišel v Rbnico trgovec in gostilničar Usenik Ivan iz Ljubljane in se ob tej priliki zglasil pri sodnemu uradniku Rigler Francu v Ribnici. Med drugim razgovorom je imenovani priobčil omenjenemu Rigler Francu, da je bil izvršen neki atentat na ministrskega predsednika arm. generala g. Živkovič Pera. Ta povest se je potem razširila v tukajšnjem trgu na sledeče osebe in sicer: Imenovani Rigler Franc je to govorico zaupno priobčil dne 17. februaija tukajšnjemu šolskemu upravitelju Kmetu Hermanu, Kmet Herman na isti način dekanu g. Skubicu Antonu, Skubic Anton svojemu tovarišu kaplanu Fister Francu in poslednji pa trgovcu Pirkovič Francu vsi iz Ribnice. Upravo policije v Ljubljani se zaprosi, da navedenega Usenika Ivana zaradi prenašanja vznemirjajočih vesti vpraša in ugotovi kedoje najprvo v Ljubljani to vest spravil v javnost odnosno si isto izmislil. ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA • OKRAJNO SODIŠČE RIBNICA, 21. JULIJA 1931 Dne 11. julija 1931 okrog 10. ure dopoldne je šel 16 letni Jože Š. v družbi s svojo 14 letno sestro Amalijo in 12 letnim bratrancem Francetom R. vsi iz Brega v gozd v takozvane "Hoste", last lesnega trgovca Ivana Kluna iz Ribnice. Jože Š. in Franc R. sta se splazila vsaki na eno lipovo drevo in pričela tam obtrgovati lipovo cvetje. Kmalu sta se približala k lipovemu drevesu v rodopisu podpisani Ignacij K. in Ivan K. Koje Ignacij K. kateri je držal eno dolgo palico v roki opazil Jožeta S. na drevesu je zakričal rekoč: "Hudič dol", medtem, ko je Ivan K. zakričal "streljaj". Jože Š. seje vsled teh grožen tako ustrašil, daje zgubil ravnotežje in strmoglavil kake 3 metre globoko iz lipovega drevesa na tla in udaril z glavo ob kamen, ter si ob tej priliki pretolkel na desni strani lobajno in zlomil ključno kost, vsled katerih poškodb je ostal v popolni nezavesti na tleh. Franc. R. kateri je bil na zdraven stoječem drevesu,je videl, da je njegov bratranec padel in pričel jokati, medtem, ko je Amalija S. zbežala na svoj dom. Ko sta Ignacij R in Ivan K. videla, da seje Jože Š. hudo poškodoval sta ga prijela in nesla na njegov dom. Jože Š. se sedaj nahaja v oskrbi svojih staršev, kateri bode po izjavi okrajnega zdravnika g. Dr. Oražma Janeza težko ostal pri življenju. Ignacij K in Ivan K. sta dejanje priznala in izjavila, da sta to v šalah naredila. ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA - OKRAJNO SODIŠČE RIBNICA, 13. AVGUSTA 1931 Dne 8. avgusta 1931 god. je v rodopisu navedena Frančiška R na njivi "Stare njive" last posestnika Franca Vesela iz Ribnice, kradla krompir. Po izjavi prič Marjete T. iz Hrvače in Pepe C. iz Ribnice so se one tega dne zadrževale na "Starih njivah" in so ob tej priliki opazile Frančiško P. katera je prišla po njivi Franca Vesela, ter tam počela z rokami puliti krompir, istega pobrala in v predpasniku odnesla domov. Vesel Francje izjavil, da na njegovi njivi navečih krajih manjka krompir, isto tako tudi grah in fižol, katerega, daje gotovo Frančiška P. pokradla, ker je splošno znano, da se bavi s tem. Frančiška R, katera je bila v prednji zadevi povprašana je prednedavno dejanje priznala, ter izjavila, daje bila ona prvič na njivi in da ona graha in fižola ni kradla. ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA - OKRAJNEMU SODIŠČU V RIBNICI, 14. JANUAR 1930 Nekega večera pred pretečenimi božičnimi prazniki je prišel Alojzij L., k čevljarskemu mojstru Francu L., kjer so se nahajali čevljarjeva žena, dalje župan občine Sušje ter Anton A. Med raznim pogovorom je Alojzij L. navzočim tudi omenil, da je pred nedavnim časom opazil, ko je njegov sin z njegovo ženo odnosno s svojo mateijo spolno občeval. Ta dogodek je župan podpisanemu dne lO.t.m. prijavil. Dne 12. t.m. dopoldan se je Alojzij L. sam zglasil na tukajšnji Staniči in izpovedal, da hoče on tudi pred žandarmerijo in pred sodiščem to izpovedati. Sledi izjava: Alojzij L. je neko soboto baje dne 7. decembra 1929 popoldan odnesel nekaj motičev lesnemu trgovcu Kovačič Francu v Jurjevico, za katere je prejel 15 dinaijev. Za ta denar sije kupil pol litra petroleja in škatljico masti za mazanje čevljov. Prišel je domov, nalil petrolej v svetiljko ter prižgal luč, nakar sije hotel še čevlje osnažiti in obriti in se hotel pripraviti za drugi dan, da bi šel k sv. maši. Mišljenega dela pa mu žena in sin nista pustila, temveč sta mu luč ugasnila. Ko sije ponovno prižgal luč sta ga žena in sin naskočila, ugasnila luč ter ga vrgla na posteljo in sin gaje držal za usta, da ni mogel kričati a žena gaje tepla z eno palico. Čez nekaj časa, ko sta ga pustila je šel k županu, da naredi mir v hiši. Župan se prošnji ni odzval, nakar je šel Alojzij L. k počitku v svojo posteljo in se naredil kakor da bi spal... Sin France se je medtem ulegel v svojo posteljo, kije v isti sobi, a žena seje spravila na peč. Okrog 1/2 21 ure pa je šel France za materjo na peč med katerima seje najprvo razvil pogovor o tem, da sta tisti dan dobro očeta obdelala, daje bil pokoren. Nato je pričela mati svojemu sinu pripovedovati odnosno ga nagovarjati, da je fini fant, pa hodi k stari babi (misleč pri tem na H.S, ko jo je on v pretečenem poletju hotel posiliti), da si rajši dobi mlado dekle, da bode imel vsaki večer, ako ne more brez tega biti. Nato je sin rekel, naj mu ona pusti, kaj bode okrog hodil in iskal, saj ima moža itak nič vrednega. Zatem je postala kopica na peči višja... V sobi dotično noč sicer ni gorela nikaka luč, vendar je bilo toliko svetlo, daje priča zmogla vse kretnje na peči videti in opazovati... (Op. ured.: pisec podlistka celotnega zaslišanja oziroma izjave ni želel objaviti, ker se mu je zdela preveč nemoralna). Se nadaljuje 33 >■ at jls <■ o " i * jjl . * * I Mč • * **, • Z i 5 e » :: : : ::r - « ' • - » 4 * Ä I Im m 4 m * ife w * Ä| ,»xS' P; i gg we * Hi ■-* ■ iv ä t »’ V s - i »- r ;;«* * . t - . ^ » •'■; 's‘-j !* v #; * - x I %♦. > •:"• ‘- * g .w' g'.:ti f iv < .- 4 ä ‘V « -» * » * I » , w ^ , « "•# , x ■v « I * h # - *>F.| , % %1 * Wm4t * dfc w # , • v>f *<’ *, - ” e m ^•*1» , 4 ^ 1 >/, % ■,-»/ * > ■* 'ib» ^ * '** *%' ’■' 5 v !• . * J* «ew * >* * «E •* ^ ■ ' v ^ •»»W 4 ■!« "j ... 1 t -frSL- ™ »t« . > —.....* X v; ..r :■;■ . L * Ww«-* ... •;