Državni zbor. Dunaj, 31. marca 1903. Proti dvoboju v armadi Po državaem zakoau je dvoboj prepovedaa; isto velja tudi za vojaštvo. A pri armadi se je vkoreaiaila razvada, da, če se čuti vojak od koga razžaljea, ga mora poklicati na dvoboj, ako sklene takoimeaovaao častao sodiSče. Castaik, ki bi se braail s sabljo ali s pistolo napasti svojega aasprotnika, zgubi svojo službo. Ker je dvoboj proti božjim in cerkveaim zapovedim, proti državnim postavam ia proti zdravi pameti, ker katoličaa, ki se z orožjem bije z razžaljaikom, se s tem izključi iz katoliške cerkve; ker so izobčeae tudi priče pri dvoboju, se je že raaogikrat prigodilo, da aekateri častaiki, ki hočejo živeti kot katoliški kristijaai, so rajše izgubili svojo častao službo, kakor da bi se podali v dvoboj. Zadaja leta so tudi maogotere osebe, katere aimajo katoliškega prepričanja, spoznale neumaost dvoboja. Ustaaovilo se je društvo, katerega aamea je ta, odpraviti pri vojakih ia aevojakih to surovo razvado. V to druStvo je vstopilo tudi maogo Castaikov. — Razvado prisiljeaega dvoboja pri vojak h so opetovano grajali državai poslaaei, osobito oai katoliške straake ter zahtevali od vojaega miaisterstva, aaj jo odpravi. A miaistri so se izvijali ia izgovarjali, čes, aaj se razvada dvoboja odpravi v aenevojaSkih krogih, potem bo preaehala tudi pri vojakih. Pred aekaterimi dnevi }e pa izdalo vojao nsinislerstvo ukaz, vsled katerega je prepovedaao vojakom, pristopiti gori imeaovanemudrustvuproti dvoboju, Katoliški državai poslarici so takoj vložili iaterpelacijo na deželaega bramboviskega miaistra, kako more zagovarjati ono prepoyed. V seji 31. marca državnega zbora je miaišter Welsersheimb odgovoril, da se je res prepovedaJo <5astaikom, pristopiti druStvu proti dvoboju, ker vojaki se morajo pokoriti svojim vojafikim oblastaikom. Ta odgovor miaistra ni napravil pri poslaacih Bajboljšega vfisa; nekateri so mu glasao ugovarjali. CehL Leta in leta so grozili Cebi, da ne pripustijo razpravljati o aagodbi z Ogersko, dokler se jim ae povraejo ajihove jezikovae pravice. A zdaj so se veadar vdali, obštrukcijo popustili ter dovolili razpravo o aagodbi in državaem proračuau. V posebaem oklicu aa češko ljudstvo opravičujejo to svoje postopanje. Toda aastal je po celi Ceški močea šum proti Mladočehom v državaem zboru. Zabteva se skupea shod mladočeSkih zaupnikov, kateri aaj razsodijo, so-li mladočeSki državai poslaaci ravaali pravilao. Govori se že o tem, da če se ta zaupai sbod izrefie proti mladočeSkim poslancem, odložijo vsi svoje poslaastvo. Razpisale bi se nove volitve, pri teh naj razsodi čeSko ljudstvo, ali so ravaali prav ajegovi poslaaci. Da ai čeSko ljudstvo popolaoma zadovoljao s postopaajem mladočeških poslaacev, so pokazale zadnji čas nekatere volitve. Tako je zmagal v Pragi pretečeai tedea pri aovi volitvi v državai zbor dr. Baksa proti mladočehu dr. Novaku. PrejSaji poslaaec Belski je bil Mladočeh. Pretečao jesea se je nekaj sličaega pripetilo aa Moravskem. Namesto mladočeškega poslaaca Martiaeka, ki je moral odstopiti, je bil izvoljea dr. Koudela, ki pripada katoliški straaki. Mladočeški zaupai shod se bo obhajal velikoaočae prazaike. BloTanska zveza. Kakor je bralcem »Slov. Gosp.« zaaao, je skleaila »Slovaaska zveza«, da hoče glasovati za spremembo opravilnega reda v državai zboraici, čese vsem straakam, večjiai kakor maajSim, oaemogoči obštrukcija v zboraici. To je v imeau kluba pri prvem čitanju tega predloga izjavil v zbornici aačelaik »Slovaaske zveze« dr. ŠuSteršič. Odsek, ki se je izvolil za spremembo opravilaega reda, je pa sprejel baje i določbe, da bi v prihodaje sieer mogoče bilo večjim straakam vgaajati obstrukcijo, ae pa tudi maajšim. Ker je temu pritrdila »Slovaaska zveza« ob odsotaosti dr. ŠušterSiča ia ni hotel klub popolnoilla sprejeti ajegOirega nasveta (da se glasuje proti opisaai spremeflabi državaega poslovnika,) je odložil dr. ŠuSteršiČ aačelstvo. Po pravilih ima »Slovaaska zveza« dva načelaika. Bila sta dr. ŠušterSič ia dr. Ivčevič, predsednik dalmatiaskega deželaega zbora. Upati je pa, da se ta razpor v kratkem zopet poravaa. Kdaj pride v odseku sprem^njeai opravilai red v razpravo v poslaaski zboraici, je še čisto aegotovo. Nekateri sodijo, da najbrž ae poprej, dokler se ne dožene pogodba z Ogri, kajti brez dvoma nastane v zboraici ropot, ko se začae posvetovaaje o novem opravilaem redu. Nasprotujeio ma socijalni demokrati ia Vseaemci, deloma tudi »Slovanska zveza«. Sooijalni demokrati in kmeti. Pri prvem čitaaju aagodbe z Ogri je ostro prijel slovenski poslaaec PovSe mokraSkega poslaaca dr. Elleabogeaa. Ta je zmerjal kmete, da so oderuhi, ker zahtevajo, da se njihovi poljedelski pridelki dražje prodajajo, kakor doslej. Ceravao želimo delavcem po tovaraah, da dobijo dobro plačo ia shajaio lahko, morajo delavci isto privosčiti tudi kmetom, ki tako grozao trpijo pod aezaosaimi bremeai. — Nerazumljivo \e za aas, kako se morejo kmetski ljudje zavzemati za mokrače, kateri skušajo naravaost pokoačati kmetski staa. Nujni predlog poslanca ŽiSkarja. Skoro yse občine severozapadnega dela okrajnosodnijskega okoliša Eozje, okrajno glavarstvo Brežice, so vsled lanske slabe letine jako ubožale in so se r tej zadevi že stavili nujni predlogi. Tako se nabaja r jednaki, 6e ne š« vefiji bedi tamošnja obŁina Prevorje. V tamošnji zemlji zraste v dobrem letu komaj toliko, da se ljudje prežive, V letih 1899. 1900, 1901 in 1902 je pa tota letino popolnoma UniJiia. — Y preteienem letu je bil tndi oraz, ki je še ostalo na poljih ia vinogradih uničil. V zadnjlh dveh letih so sicer dobili najbolj zadolženi posestniki od države podporo, toda beda ljudstva vedno raste; kmetge že za6nejo propadati. Tekom ztdnjih dveh let je zapustilo okoli trideset kmetov svojo domovino ter so šli iskat novo onkraj moija. — Skupni dolg 126 najbolj prizadetih posestnikov znaSa 153.559 E, med tem ko se je cenila od mraza povzročena žkoda pri 164 poseutniMh in najemnikih na 17.360 kron. Potreb* bi bilo torej najmanj 14.000 K, da se reži njihov obstanek. Z ozirom na to predloga podpisani itd. — Na Dunaju, 26. marca 1903. Žičkar in 20 tovarišer.