SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13
Uubliana, petek 4. aprila 1986	Cena 700 dinarjev
——ii gl—      -1.' - - -»: •" i«* ■< • 1	l*i liwil«»ei»ieiliiii; ilUit-einnunviM-'W» --n ■erne —
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
Leto XLIII
MESTO LJUBLJANA
651.
Na podlagi opredelitev o nadaljnjem razvoju družbene ureditve v mestu Ljubljana, v skladu z zahtevami po nadaljnjem razvoju sistema socialističnega samoupravljanja in upoštevaje, da je v Liubljani, pomembnem političnem, kulturnem in gospodarskem središču ter glavnem mestu Socialistične republike Slovenije potrebno na podlagi razvoja demokratičnih socialističnih samoupravnih odnosov, samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu. delegatskega odločanja, kolektivnosti dela in odločanja, javnosti dela in odgovornosti nosilcev samoupravnih. javnih, in drugih družbenih funkcij ter uresničevanja pravic, dolžnosti in interesov delovnih tjudi in občanov v občinah na območju mesta Ljubljane zagotoviti možnosti za nadaljnje uveljavljanje skupnih političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih družbenih interesov delovnih ljudi in občanov mesta Ljubljane, je Skupščina mesta Ljubljane na podlagi soglasnih odločitev skupščin občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje. Ljubljana Šiška- in Ljubljana Vič-Rudnik na 43 seji zbora zdru-žnega dela. 42 «eji zbora občin in 42. seji družbenopolitičnega zbora dne 6 marca 1986 sprejela
STATUT mesta Ljubljane
1.	poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1	člen
Občine Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik so združene v mesto Ljubljana (v nadaljevanju besedila: mesto) kot samoupravno mestno skupnost občin in posebno družbenopolitično skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje m občani Ljubljane uresničujejo skupne interese ter izvršujejo pra-vice in dolžnosti, ki jih mestu poverijo občine, in določene zadeve iz pristojnosti republike, ki so z zakonom prenešene na mesta
2	člen
Družbena ureditev v mestu temelji na uresničevanju ustavnega položaja delavca, delovnega človeka in občana kot nosilca oblasti in upravljanja dfmgih družbenih zadev in na varstvu ter razvoju samoupravlja-
pri čemer je posebej pomembno zlasti:
— zagotavljanje možnosti za uresničevanje pravice dela z družbenimi siedstvi in drugih samoupravnih pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov
—	razvoj enakopravnih, demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi ter uveljavljanje vzajemnosti in solidarnosti ter krepitev bratstva in enotnosti
—	neposredna udeležba delovnih ljudi in občanov pri odločanju in njihov vpliv na odločanje v samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v organih občin in mesta, vključno z uresničevanjem njihove pravice dajanja pobud in predlogov
—	razvijanje delegatskega sistema
—	resnično, vsestransko, pravočasno in popolno obveščanje delovnih ljudi in občanov o vseh pomembnih vpiašaniih družbenega življenja in dela v mestu
—	razvijanje kolektivnega dela. odločanja in odgovornosti v vseh kolektivnih organih
—	uresničevanje javnosti dela, uveljavljanja od-
govornosti, uveljavljanje demokratskih načel kandidiranja in volitev ter uresničevanja javnega družbenega nadzorstva ter ocenjevanje dela nosilcev družbenih funkcij	z
—	uveljavljanje in varstvo človekovih svoboščin in pravic, zagotavljanje izpolnjevanja dolžnosti in obveznosti ter varstvo ustavnosti in zakonitosti
—	krepitev zakonitosti in učinkovitosti dela državnih organov ter organizacij in skupnosti pri Izvajanju javnih pooblastil.
3.	člen
Skupni interesi in skupna politika v mestu izhajajo iz interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih samoupravnih Interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih ter se oblikujejo v razmerjih povezovanja, sodelovanja, usklajevanja, samoupravnega sporazumevanja, družbenega dogovarjanja in odločanja v občinah In mestu.
Skupna politika občin v mestu se uresničuje na podlagi usklajevanja stališč in dogovarjanja občin, izhajajoč iz pravice in dolžnosti vsake občine, da na podlagi načel enakopravnosti ter vzajemnosti in solidarnosti sodeluje pri oblikovanju in izvajanju te politike.
4.	člen
Delo skupščine mesta, njenih organov in drugih organov v mestu je javno.
Vsi organi so dolžni skrbeti, da je javnost obveščena o sprejemanju in izvajanju vseh pomembnih odločitev. Javnost se lahko omeji samo v primerih in v obsegu, določenem v statutu v skladu z ustavo in zakoni.
Da bi zagotovili možnosti za izražanje in usklajevanje interesov delavcev, delovnih ljudi In občanov, in za odločanje v delegatskem sistemu, vsi organi mesta skrbe v skladu s statutom za pravočasno obveščanje javnosti o pripravljanju predlogov in drugih podlag za odločanje.
5.	člen
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja v mestu se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje, odgovornost in enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
6.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ih druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, društxra in občani imajo pravico, da dajejo pobude za reševanje družbenoekonomskih in družbenopolitičnih vprašanj v mestu.
Organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih lunkcij izvršujejo svoje pravice in dolžnosti tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom
7.	člen
Statut mesta določa pravice in dolžnosti mesta, ki so mu jih poverile občine; oblikovanje, organižiranje in pristojnost skupščine mesta, njenih organov in organov mesta, način financiranja skupnih in splošnih družbenih potreb v mestu ter druga vprašanja skupnega pomena.
Statut mesta kot skupni dogovor združenih občin sprejme skupšična mesta po razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva v soglasju z občinskimi skupščinami.
8.	člen
Območje mesta sestavljajo z zakonom določena območja občin, združenih v mesto.
9.	člen
Mesto je pravna oseba.
Mesto kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta skupščine mesta.
10.	člen
Mesto ima grb in zastavo.
Mestni grb ima obliko ščita s poljem rdeče barve; podoba na grbu ima v spodnjem delu tri zelene griče, na njih belo obzidje s stolpom in na njem zmaja zelene barve.
Mestna zastava se deli po dolžini na dve enaki barvni polji. Zgornje je belo, spodnje pa zeleno. V zastavi je mestni grb.
Odlok skupščina mesta določa uporabo grba in zastave mesta ter uporabo imena mesta Ljubljane.
11.	člen
Praznik mesta Ljubljane je dan osvoboditve v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji — 8. maj.
12.	člen
Mesto sodeluje s sosednjimi občinami ter z njimi oblikuje, usklajuje in uresničuje skupne razvojne in druge interese ter podpira sodelovanje ljubljanskih
občin, samoupravnih organizacij in skupnosti s temi občinami, organizacijami in skupnostmi z njihovega območja pri reševanju skupnih vprašanj.
Mesto sodeluje z drugimi mesti in občinami v Sloveniji in Jugoslaviji.
Mesto v skladu z ustavo določenimi načeli zunanje "politike in mednarodne dejavnosti SFRJ sodeluje z mesti v tujini.
II. poglavje
URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA
V MESTU
13.	člen
Samoupravljanje delovnih ljudi in občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih je temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda ter vseh delovnih ljudi.
14.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo v mestu svoje samoupravne pravice in dolžnosti na zborih, z oblikami osebnega izjavljanja, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem, z oblikovanjem stališč in smernic za delegatsko odločanje v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, z udeležbo pri oblikovanju odločitev v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah t=r društvih ter z nadzorovanjem dela njim odgovornih organov in organizacij ter nosilcev javnih funkcij v mestu.
1.	Oblika osebnega izjavljanja delovnih ljudi in občanov
15.	člen
Delavci, delovni ljudje m občani odločajo o svojih neodtujljivih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravicah z osebnim izjavljanjem tako, da odločajo na referendumih, na zborih delavcev v temeljnih organizacijah in drugih temeljnih oblikah organiziranja združenega dela, na zborih' delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja.
16.	člen
Skupščina mesta lahko razpiše referendum, da se delovni ljudje in občani v mestu vnaprej izjavijo o posameznih pomembnih vprašanjih iz njene pristojnosti ali da potrdijo predpis ali drug splošni akt, ki ga je sprejela.
Odločitev, sprejeta z referendumom, je obvezna.
Referendum razpiše skupščina mesta, če je tako predpisano z zakonom, s tem statutom ali če to zahtevajo najmanj tri občinske skupščine.
Razpis referenduma lahko predlagajo družbenopolitične organizacije mesta, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti mesta ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora skupščina mesta odločiti v roku 60 dni. Za izvedbo referenduma je pristojna mestna volilna komisija.
Referendum v mestu se lahko razpiše za celotno območje mesta; če pa gre za vprašanje, ki zadeva samo del mesta, se razpiše referendum samo za ta del.
Razpis referenduma se otijavi v Uradnem listu SR Slovenije.
2.	Organizacije združenega dela
17.	člen
Delavci združenega dela na podlagi dela z družbenimi sredstvi uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, razvijajo materialno osnovo svojega in celotnega združenega dela in uresničujejo svojo interese z osebnim izjavljanjem, z odločanjem v organih upravljanja temeljne in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, v katere so združeni, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem in tudi tako, da kot nosilci delegatskega odločanja sodelujejo pri odločanju in reševanju skupnih vprašanj v organih samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti, občin, mesta in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Organi mesta Izvršujejo v skladu z ustavo in zakonom pravice in dolžnosti občin do tistih organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj je mesto, do drugih pa tedaj, če je to s tem statutom posebej določeno.
3.	Krajevne skupnosti
18.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje skupne neposredne interese v krajevni skupnosti. Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v krajevnih skupnostih, uresničujejo svoje interese tudi tako, da kot nosilci delegatskega odločanja, sporazumevanja in dogovarjanja sodelujejo 'pri odločanju in reševanju skupnih vprašanj v organih samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti, občin, mesta in širših družbenopolitičnih skupnosti.
4.	Samoupravne interesne skupnosti
19.	člen
Delovni ljudje v mestu se zaradi zadovoljevanja botreb in interesov na področju družbenih dejavnosti in materialne pi oizv jdnje posebnega družbenega pomena v skladu z zakonom organizirajo v samoupravne interesne skupnosti za območje posamezne občine, za območje več občin aL na podlagi drugih svojih skupnih interesov v druge oblike samoupravnega interesnega združevanja. V samoupravnih interesnih skupnostih se sporazumevajo o združitvi v širše samoupravne interesne skupnosti ali o ustanovitvi zveze -ali drugega združenja interesnih skupnosti.
Ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti za območje, ki je širše od občine, temelji na načelu, a mora biti zagotovljena možnost, da delovni ljudje v občinah lahko uveljavljajo in usklajujejo svoje interese v organih samoupravnih interesnih skupnosti.
V mestne samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo samoupravne interesne skupnosti, ustanovljene za območje posameznih ljubljanskih občin zaradi zadovoljevanja tistih potreb in interesov, ki so skupnega pomena za delovne ljudi v mestu.
20.	člen
Pravice in dolžnosti liubManskih občin do samoupravnih interesnih skupnosti, org.-niziranih za območje vseh ljubljanskih občin, do mestnih samo-
upravnih interesnih skupnosti in do samoupravnih interesnih skupnosti, organiziranih za območje, ki je širše od območja ljubljanskih občin, izvršujejo organi mesta.
21.	člen
Samoupravne interesne skupnosti za območje vseh ljubljanskih občin in mestne samoupravne interesne skupnosti sodelujejo z organi mesta zlasti pri programiranju razvoja svojih dejavnosti v mestu, pri usklajevanju teh programov s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem mesta pri sklepanju družbenih 'dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri usklajevanju svojih planskih, aktov s planskimi akti mesta in pri drugih zadevah skupnega pomena.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti za območje vseh ljubljanskih občin in mestnih samoupravnih skupnosti dajejo skupščini mesta in njenim organom na njihovo zahtevo ali na svojo .pobudo poročila in podatke in jih obveščajo o stanju na svojem področju.
22.	člen
če so na področju Vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva Ustanovljene samoupravne interesne skupnosti za območje vseh ljubljanskih občin ali mestne samoupravne interesne skupnosti, odločajo skupščine teh skupnosti enakopravno z zbori skupščine mesta, kadar skupščina mesta odloča o vprašanjih iz njihovega področja
Kadar skupščina mesta obravnava in sprejema spločne akte iz področja dejavnosti, kjer so organizirane samoupravne interesne skupnosti za območje vseh ljubljanskih občin in mestne samoupravne interesne skupnosti, katerih skupščine ne odločajo enakopravno z zbori skupščine mesta, mora skupščina mesta tem skupnostim omogočiti, da dajo svoja stališča, predloge in mnenja.
23.	člen
Če samoupravna interesna skupnost iz 20. člena tega statuta, ki opravlja zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, lahko skupščina mesta s svojo odločitvijo to vprašanje začasno uredi.
Skupščina mesta lahko sprejme proti samoupravnim interesnim skupnostim iz 20. člena tega statuta z zakonom določene začasne ukrepe v primerih in pod pogoji, kc so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela.
24.	člen
Kadar mesto ustanovi delovno organizacijo, ki opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, mora skupščina mesta, preden sprejme elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve, priskrbeti od samoupravne interesne skupnosti, v katere področje sodi dejavnost delovne organizacije, ki se ustanavlja, njeno mnenje, če zakon tako nalaga, pa tudi soglasje o upravičenosti njene ustanovitve.
5.	Družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva
25.	člen
Delovni ljudje in občani Ljubljane se svobodno združujejo v družbenopolitične organizacijo, družbene organizacije in društva kot sestavn, del socialističnega samoupravnega sistema.
26.	člen
Družbenopolitične organizacije kot oblika svobodnega političnega organiziranja delavcev, delovnih ljudi in občanov na razrednih socialističnih temeljih imajo posebno vlogo pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoja samoupravnih odnosov v mestu.
V	teh organizacijah dajejo delavci, delovni ljudje in občani politične pobude, jih usklajujejo ter sprejemajo usmeritve za razvoj družbenoekonomskih in drugih socialističnih samoupravnih odnosov v mestu kot posebni družbenopolitični in samoupravni skupnosti ter spremljajo in nadzorujejo njihovo uresničevanje, usmerjajo razvoj družbenega sistema informiranja, zagotavljajo družbeno vlogo sredstev javnega obveščanja ter skrbijo za pravočasno in resnično obveščenost delavcev, delovnih ljudi in občanov.
27.	člen
Zveza komunistov kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih odnosov.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je kot prostovoljna demokratična in enotna fronta delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu mesta.
V	socialistični zvezi delovnega ljudstva uresničujejo delavci delovni ljudje in občani, zveza komunistov, kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije: zveza sindikatov, zveza združenj borcev NOV, zveza socialistične mladine in vse organizirane socialistične sile, politično in akcijsko enotnost pri usmerjanju družbenega razvoja na temelju oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda se delavci zavzemajo za svoj ustavni družbenoekonomski položaj in vlogo, za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov, za uresničevanje interesov ter samoupravnih in drugih pravic delavcev in za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na družbeni in materialni položaj delavskega razreda.
V	zvezi socialistične mladine se mladi ljudje dogovarjajo o dejavnem vključevanju in usmerjanju tega vključevanja v družbenopolitično in samoupravno življenje Ljubljane, o sodelovanju pri sprejemanju družbenih odločitev ter o urejanju tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo gospodarski, socialni in samoupravni položaj mladine.
V	zvezi združenj borcev NOV se njeni člani na podlagi svojih revolucionarnih izkušenj tvorno vključujejo v vsa družbena dogajanja, obenem pa si prizadevajo za reševanje socialnih in zdravstvenih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne vojne in vojaških vojnih invalidov.
28.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani se zaradi uresničevanja svojih interesov in potreb združujejo y družbenih organizacijah in društvih v skladu z zakonom. po svojih statutih in programu socialistične zveze delovnega ljudstva in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v mestu.
6.	Samoupravni sporazumi, družbeni dogovori in dogovori
29.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in urejajo svoje skupne interese tudi s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem.
30.	člen
Skupščina mesta spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, se udeležuje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ih lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
Ce v predpisanem roku katera od samoupravnih organizacij oziroma skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora, ga lahko da pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
31.	člen
Organi mesta uresničujejo skupne interese z drugimi organi tudi s sklepanjem dogovorov. Z dogovorom vsak njegov udeleženec sprejme obveznost, da bo izvajal določene naloge oziroma ukrepe, ki so v njegovi pristojnosti.
7.	Uresničevanje posebnega družbenega interesa
32.	člen
Uresničevanje posebnega družbenega interesa zagotavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi in z družbenimi dogovori, s soodločanjem v organizacijah združenega dela ali s predpisi oziroma ukrepi organov družbenopolitične skupnosti.
33.	člen
Skupščina mesta zagotavlja uresničevanje poseb-neka družbenega interesa tako, da imenuje svoje delegate, ki soodločajo v organih upravljanja organizacij združenega dela. daje soglasje k določbam samoupravnega splošnega akta ali k drugim odločitvam v samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma v primerih, določenih z ustavo in zakonom, začasno nadomesti odločitve organov samoupravne interesne skupnosti, opravlja družbeno nadzorstvo nad delom in poslovanjem teh organizacij ter zaradi zagotavljanja družbenega vpliva sprejema druge ukrepe, predvidene z ustavo in zakonom.
8.	Družbeno planiranje
34.	člen
Delavci, delovni ljudje m občani uresničujejo v mestu pravico in dolžnost družbenega planiranja s tem, da neposredno ali po svojih delegatih, na podlagi usklajenega oblikovanja in opredelitve skupnih interesov, ciljev in politike razvoja, sprejemajo skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov ter dogovore o temeljih družbenega plana, sprejemajo plane in ukrepe ter akcije za njihovo uresničevanje.
35.	člen
Z družbenim planiranjem delavci, delovni ljudje in občani na podlagi skupnih temeljev za pripravo
srednjeročnih planov, samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti ter dogovorov o temeljih planov, zagotavljajo usklajevanje svojih interesov in ciljev v gospodarskem, družbenem in prostorskem razvoju mesta kot celote ter usmerjajo proces družbene reprodukcije. S tem ustvarjajo pogoje za razvoj proizvajalnih sil, nenehno Povečevanje dohodka, rast družbenega in osebnega standarda občanov mesta in uresničevanje socialističnega samoupravljanja.
36.	člen
S planskimi dokumenti in drugimi splošnimi akti s področja družbenega planiranja in usmerjanja družbenega razvoja mesta Ljubljane delavci, delovni ljudje in občani prek svojih delegatov v skupščini mesta zagotavljajo vsebinsko usklajenost, sočasnost in enotnost Postopka priprave, sprejemanja in uresničevanja planskih dokumentov samoupravnih organizacij in skupnosti občin in mesta.
37.	člen
Občine in mesto Ljubljana pripravijo in sprejmejo skupni doigoiočni plan občin in mesta s prostorski-mi sestavinami.
Dolgoročni plan občin in mesta določa dolgoročne usmeritve in podlage za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih družbenih planih občin in mesta.
Dolgoročni plan. občin in mesta upošteva ugotovitve strokovnih podlag, obvezne sestavine dolgoročnega plana SR Slovenije, ki se nanašajo na območje mesta, ter cilje, ki so jih skupščine občin in mesta sprejele v smernicah za pripravo dolgoročnega plana
Dolgoročni plan občin in mesta sprejmejo za obdobje deset ali več let skupščina mesta in skupščine ljubljanskih občin.
38.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani Ljubljane določajo s sprejemanjem dolgoročnega plana občin in mesta zlasti
—	skupne interese in cilje, ki so pomembni za dolgoročni razvoj občin in mesta
—	okvire družbenoekonomskega in prostorskega razvoja občin m mesta
—	spremembe v strukturi proizvajalnih sil
—	strategijo tehnološkega razvoja
—	razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
—	politiko razvoja na področju komunale, energetike in stanovanjskega gospodarstva ter drugih dejavnosti, ki sc skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni in prostorski razvoj občin in mesta
—	politiko demografskega razvoja in poselitve ob upoštevanju naravnih ter materialnih pogojev in možnosti
—	usmeritev razvoja kadrov
—	izboljšame delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov
—	skladnejši razvoj občin in mesta
*	— varstvo n izboljšanje človekovega okolja
—	skladen razvoj družbenega sistema informiranja
—	krepitev obtsmbne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite.
Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane v prostorskih sestavinah določa:
—	pogoje in usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja
—	zasnovo prostorske organizacije dejavnosti in zasnovo namenske rabe zmogljivosti prostora
—	ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja (industrijska območja, rekreacijska in turistična območja itd.)
—	za ureditveno območje mesta in naselij mestnega značaja urbanistično zasnovo z usmeritvami za njihovo urbanistično urejanje
—	za krajinska območja podrobno krajinsko zasnovo z usmeritvami za njihove urejanje
—	prostorske sestavine, ki so obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih planov občin in mesta.
39.	člen
Z dogovorom o temeljih družbenega plana mesta se udeleženci v skladu s smernicami- za pripravo družbenega plana dogovorijo o svojih materialnih in drugih obveznostih ter ukrepih za uresničevanje nalog, ki so skupnega pomena za razvoj mesta. V dogovoru so opredeljene naloge; zlasti na področjih, kjer enotno uresničujemo skupne interese v mestu. Dogovor vsebuje tudi obveznosti, ki jih mesto prevzema z dogovorom o temeljih družbenega plana republike in z dogovori o skupnih temeljih planov.
Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana mesta so'
—	samoupravne organizacije in skupnosti, ki z združevanjem dela in sredstev na podlagi skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov ter samoupravnih sporazumov o temeljih planov sprejemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana mesta
—	izvršni sveti skupščin ljubljanskih občin
— Izvršm svet skupščine mesta Ljubljana
— Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja
— Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana m Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana, kadar se z dogovorom določajo naloge ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata in socialistične zveze delovnega ljudstva.
40.	člen
Ddružbeni plan mesta vsebuje:
1.	usmeritve in naloge na področju razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
2.	cilje in politiko gospodarskega in socialnega razvoja in urejanje prostora v mestu,
3	skupna temeljna razmerja v delitvi dohodka in na področju osebne, skupne in splošne porabe ter splošno bilanco potrebnih sredstev in naravnih virov,
4.	skupne ustvarjanje pogojev za razvoj kadrov in za zaposlovanje,
5.	skupne naloge za zagotavljanje usklajenega in enakomernega razvoja vseh občin v mestu,
6.	obveznosti, ki jih je mesto prevzelo z dogovorom o temeljih planov,
7.	usmeritve in okvire za oblikovanje ekonomske politike in ukrepe, zlasti na področju davčne politike, drobnega gospodarstva, politike cen in turizma,
8.	razvojne usmeritve in skupne naloge na naslednjih področjih: prostorsko in urbanistično urejanje, izkoriščanje zemljišč in dobrin v splošni rabi, varstvo in izboljšanje človekovega okolja, gospodarski razvoj po dejavnostih, energetsko gospodarstvo, komunalno gospodarstvo, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, vodno gospodarstvo, stanovanjsko gospodarstvo, cestno
gospodarstvo, promet in zveze, kmetijstvo in oskrba mesta z osnovnimi prehrambenimi proizvodi in porabo hrane, družbeni sistem informiranja, turizem, davčna politika in splošna poraba, osnovno šolstvo in varstvo otrok, usmerjeno izobraževanje, socialno skrbstvo in socialno varstvo, telesna kultura, zdravstveno varstvo, raziskovalna dejavnost, kultura, zaposlovanje, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, požarna varnost, notranje zadeve, pravosodje, inšpekcijske službe,
9.	usmeritve in skupne naloge za izenačevanje osnovnih pogojev'1 življenja in dela ljudi v krajevnih skupnostih.
Družbeni plan mesta v prostorskih sestavinah določi:
—	podrobno prostorsko organizacijo dejavnosti, zmogljivosti območij, objektov in naprav ter podrobnejšo namensko rabo prostora na območjih, kjer je po dogovoru o temeljih družbenega plana mesta v planskem obdobju predvidena kompleksna graditev ali prenova (razvojna območja) oziroma gradnja objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, ki so skupnega pomena za mesto ter zanje določi način in dinamiko izvedbe
—	pogoje za usklajevanje različnih interesov glede na razmestitve dejavnosti na posameznem območju
—	pogoje in usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje razvojnih območij in drugih posegov v prostor, ki so predmet prostorskih sestavin družbenega plana mesta
—	lokacije objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, ki so skupnega pomena za mesto
—	ukrepe in posege za izboljšanje in zaščito človekovega okolja
—	ukrepe in posege za varovanje naravne in kulturne dediščine
—	posege v prostor, ki so pomembni za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
41.	člen
Občine in mesto Ljubljana lahko sklepajo z drugimi občinami dogovore o skupnih temeljih planov in o skupnih nalogah medobčinskega pomena.
V dogovorih' sprejete naloge se glede na njihov značaj vključijo v ustrezen dolgoročni oziroma srednjeročni planski dokument občine oziroma mesta.
Dogovore podpišejo izvršni sveti skupščin občin in mesta, potem ko so jih obravnavale in sprejele skupščine občin in mesta.
42.	člen
Skupščina mesta Ljubljane sprejme odlok o pripravi srednjeročnega plana mesta in odlok o pripravi skupnega dolgoročnega plana občin in mesta.
Z odlokom o pripravi skupnega dolgoročnega plana občin in mesta se podrobneje določijo postopki za pripravljanje in sprejemanje dolgoročnega plana občin in mesta in po potrebi razširi obveznost dolgoročnega planiranja tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti.
43.	člen
Skupščina mesta Ljubljana določa smernice za pripravo planov subjektov planiranja v mestu.
44.	člen
Izvršni svet skupščine mesta je odgovoren za pripravo družbenega plana mesta in določi delovni pro-
gram pripravljanja družbenega plana mesta najpozneje 30 dni po sprejemu odloka o pripravi družbenega plana mesta. Izvršni svet pripravi predlog smernic za pripravo planov, osnutek in predlog družbenega plana.
Izvršni svet skupščine mesta skrbi za izvajanje postopka dogovarjanja o temeljih družbenega plana mesta ter sproti obvešča skupščino mesta o problemih glede vsebine, razmerij in postopkov pri dogovarjanju ter o aktivnosti izvršnega sveta in njegovih organov pri razreševanju teh problemov.
Izvršni svet skupščine mesta obvešča skupščino mesta tudi o vprašanjih, ki so temeljni pogoj za uresničevanje skupnih interesov in politike družbenega razvoja v obdobju, za katerega se sprejme plan, pa o njih do predložitve osnutka -oziroma predloga družbenega plana ni bilo mogoče doseči dogovora med posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter občinami.
45.	člen
Izvršni svet skupščine mesta je dolžan spremljati uresničevanje družbenega piana mesta in sprejemati ali predlagati skupščini mesta ukrepe za njegovo uresničevanje.
Na podlagi analize uresničevanja družbenega plana mesta v preteklem obdobju in ocene možnosti za njegovo uresničevanje v tekočem in naslednjem letu, mora izvršni svet skupščine mesta najkasneje v juniju tekočega leta predložiti poročilo o uresničevanju plana ter oceno možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu s predlogi dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana.
Na podlagi stališč, ki jih ob poročilu o uresničevanju družbenega plana mesta sprejme skupščina mesta, pripravi izvršni svet skupščine mesta osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana mesta v prihodnjem letu s predlogom ukrepov in ga predloži skupščini mesta najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
46.	člen
Mestni upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti dolžni spremljati pripravljanje, sprejemanje, ka-kar tudi uresničevanje družbenega plana in drugih planskih dokumentov ter v okviru svojega delovnega področja sprejemati in predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje.
Mestni upravni organi prav tako spremljajo dogovarjanje samoupravnih organizacij in skupnosti ter občin o temeljih družbenega plana mesta, dajejo pobude za postopek dogovarjanja o temeljih družbenega plana mesta in sodelujejo s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter občinami v postopku dogovarjanja o temeljih družbenega plana mesta.
47.	člen
Občine in mesto se dogovarjajo o usklajevanju načinov, vsebine In postopkov družbenega planiranja v mestu.
9.	Uresničevanje vzajemnosti in solidarnosti
48.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo v mestu načelo vzajemnosti in solidarnosti tako, da v skladu z zakonom izenačujejo osnovne pogoje za življenje in delo ljudi v mestu ir. da zagotavljajo enakomernejši razvoj vseh ljubljanskih občin.
III.	poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI MESTA
49.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu zagotavljajo skla-den razvoj mesta tako. da v obsegu in na način, določen s tem statutom, usmerjajo, oblikujejo in izvršujejo skupno politiko na področjih: splošnih gospodarsldh zadev, prostoi skega urejanja mesta, varstva in izboljšanja človekovega okolja, energetskega gospodarstva, komunalnega gospodarstva, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, vodnega gospodarstva, stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva, prometa in zvez, kmetijstva in gozdarstva, preskrbe, turizma, davčne politike in splošne porabe, družbenega sistema informiranja, družbenih dejavnosti, kadrovske politike, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, notranjih zadev, varstva pred požarom, delovanja temeljnih pravosodi.ih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja, inšpekcijskih zadev, geodetskih zadev, medobčinskega m medmestnega sodelovanja ter mednarodne dejavnosti.
1.	Splošne gospodarske zadeve
50.	člen
Na področju splošnih gospodarskih zadev delovni ljudje in občani v mestu:
—	spodbujajo in usmerjajo , samoupravno sporazumevanje in povezovanje organizacij združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu
—	določajo politiko ceri ter sprejemajo ukrepe neposredne kontrole cen
—	odločajo o kompenzacijah
—	odločajo o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti, bank in drugih storitvenih dejavnosti, če to ni urejeno s samo-npdavnim spe. ažurnem oziroma, če je delovni čas raz-Porejen v nasprotju s potrebami in zahtevami delovnih ljudi, občanov in organizacij združen. :i dela.
2.	Prostorsko urejanje mesta
51.	člen
Na področju prostorskega urejanja delovni ljudje in občani v mestu:
—	sprejemajo program priprave prostorskih izvedbenih aktov
—	dajejo pred razgrnitvijo prostorskih izvedbenih aktov, ki so skupnega mestnega pomena, mnenje o njihovi usklajenosti s planskimi odločitvami
—	dajejo mnenje k lokacijskemu dovoljenju za objekte in posege v prostor, ki so skupnega mestnega Pomena in ki niso določeni s prostorskimi izvedbenimi načrti
—	zagotavljajo prostorske evidence za spremljanje rabe prostora
—	z urbanističnim načrtovanjem zagotavljajo poboje in možnosti za splošno ljudsko obrambo in za družbeno samozaščito
—	sodelujejo nn pripravi programa izdelave prostorskih izvedbenil^ načrtov SR Slovenije
—	sprejemate predpise in -ukrepe s področja ure-'an5a prostora, ki se nanašajo na območje ali druge interese dveh ali več občin
—	imenujejo, preimenujejo, združujejo, razdružujejo, odpravljajo naselja, ulice, ceste'in trge ter določajo območja naselij
—	sprejemajo merila za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
—	sprejemajo predpise za določanje posameznih pomožnih objektov za potrebe občanov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
3.	Varstvo in izboljšanje človekovega okolja
52.	člen
Za varstvo in izboljšanje človekovega okolja urejajo delovni ljudje in občani v mestu:
—	skrbijo za pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in sprejemajo merila in normative za izpolnjevanje teh pogojev
—	zagotavljajo preučevanje in upoštevanje vplivov in posledic posegov v prostor in okolje na ravni planiranja urbanističnega načrtovanja in priprave prostorskih izvedbenih načrtov
—	sprejemajo predpise in ukrepe za varstvo okolja, pri čemet upoštevajo tudi razmere v mestnem zaledju
—	odločajo o razmestitvi in organizaciji dejavnosti v prostoru in posegov v prostor, ki bi lahko bistveno vplivali na zdravje ljudi ali na ekološko ravnovesje
—	sprejemajo predpise o seizmični mikrorajoni-zaciji in omejevanju posledic naravnih nesreč.
4.	Energetsko gospodarstvo
53.	člen
Na področju energetskega gospodarstva delovni ljudje in občani v mestu:
—	določajo letni načrt potrebnih energetskih virov za energetsko preskrbo mesta
—^ določajo način racionalnega ravnanja in varčevanja z energijo in nadzorujejo uresničevanje sprejete politike racionalnega gospodarjenja z energijo
—	dajejo soglasje k vrstnemu redu zmanjšanih dobav vseh vrst energije in k programom ukrepov za racionalnejše gospodarjenje z energijo
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena s področja energetskega gospodarstva.
5.	Komunalno gospodarstvo
54.	člen
Na področju komunalnega gospodarstva delovni ljudje in občani v mestu:
—	določajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena ter objete in naprave, ki se štejejo za komunalne objekte, in naprave individualne oziroma skupne rabe
—	upravljajo ulice, trge in ceste v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste, ki so v pristojnosti občin
—	predpišejo pogoje in način rabe komunalnih objektov in naprav skupne rabe (komunalni red) in obveznost uporabe in plačila komunalnih storitev
—	dajejo soglasje k merilom o prednostnem zadovoljevanju potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb
—	določajo povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena s področja komunalnega gospodarstva.
6.	Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči
55.	člen
Na področju gospodarjenja s stavbnimi zemljišči delovni ljudje in občani v mestu:
—	ustanovijo sklad stavbnih zemljišč, potrjujejo program nalog, finančni načrt in zaključni račun ter sprejemajo poročilo upravnega odbora o delu in opravljenih nalogah sklada
—	usklajujejo skupne interese občin, določajo višino in način zajemanja povečane vrednosti stavbnega zemljišča in druge oblike mestne rente, zagotavljajo vodenje vseh potrebnih evidenc za ta namen ter namenjajo sredstva iz tega vira za pridobivanje, pripravo in opremljanje zemljišč po načelu obračunskega območja ter za druge potrebe mestne infrastrukture
—	predpišejo način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča
—	določajo merila in način uporabe sredstev za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč
—	določajo višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in oprostitve plačevanja, tega nadomestila.
7.	Vodno gospodarstvo
56 člen
Na področju vodnega gospodarstva delovni ljudje in občani v mestu:
—	sprejemajo predpise in ukrepe s področja vodnega gospodarstva, ki so v pristojnosti občin
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena s področja vodnega gospodarstva.
8.	Stanovanjsko gospodarstvo
57.	člen
Na področju stanovanjskega gospodarstva delovni ljudje in občani v mestu:
—	določajo najvišje najemnine poslovnih prostorov
—	določajo enotna merila pri vzdrževanju stanovanjskih hiš in stanovanj
—	usklajujejo programe prenove stanovanjskih hiš
—	določajo hišni red
—	predpisujejo minimalne pogoje bivanja
—	določajo povprečno gradbeno ceno in korist za razlaščeno stavbno zemljišče
—	sprejemajo predpise o podnajemniških razmerjih in določajo najvišje podstanarine
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva.
9.	Cestno gospodarstvo, promet in zveze
58.	člen
Delovni ljudje in občani, v mestu na področju cestnega gospodarstva, prometa in zvez:
—	sprejemajo ukrepe za skladen potek in razvoj vseh vrst osebnega, javnega potniškega in dostavnega tovornega prometa
.— predpisujejo prometno ureditev v mestu
—	dajejo soglasje k prostorskim izvedbenim načrtom in tehnični dokumentaciji glede usklajenosti z načrtovanim razvojem prometa
—	dajejo dovoljenja o začasnih prometnih ureditvah
—	odločajo v drugih upravnih stvareh s področja prometa
—	spremljajo problematiko na področju varnosti cestnega prometa v zvezi s preventivo in vzgojo ter sprejemajo ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu
—	določajo tehnične elemente za gradnjo in modernizacijo javnih prometnih površin, objektov, opreme in naprav
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine dc organizacij združenega dela. ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena na področju cestnega gospodarstva, prometa in zvez
10.	Kmetijstvo, gozdarstvo in preskrba
59.	člen
Na področju kmetijstva, gozdarstva in preskrbe delovni ljudje in občani v mestu:
—	spodbujajo družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, ki se nanaša na pospeševa nje in razvoj kmetijstva, gozdarstva ter preskrbe in družbene prehrane
—	sprejemajo ukrepe in predpise, ki se nanašale na intervencije v proizvodnji in porabi hrane ter uskla jujejo in usmerjajo dejavnosti, potrebne za stabilne dolgoročno preskrbo
—	sprejemajo ukrepe in predpise s področja ob likovanja in vzdrževanja skupnih blagovnih rezen občin.
11.	Turizem
60.	člen
Na področju turizma delovni ljudje in občani v mestu:
—	sprejemajo skupni in splošni program turistične ponudbe občin in mesta
—	predpisujejo in določajo turistično takso za začasno bivanje.
12.	Davčna politika in splošna poraba
61.	člen
Na področju davčne politike in splošne porabe delovni ljudje in občani v mestu:
—	sprejemajo dogovore o oblikovanju, usklajevanju in izvajanju davčne politike v #nestu
—	sprejemajo dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe na podlagi skupne bilance teh sredstev.
13.	Družbeni sistem informiranja
62.	člen
Na področju družbenega sistema informiranja de-0Vni ljudje in občani:
—	organizirajo informacijske službe v mestu ter Ugotavljajo pogoje za njihovo delovanje
—	spremljajo, usklajujejo in usmerjajo gradnjo in elovanje informacijskih sistemov v občinah in mestu
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti občin do informacijskih služb, ki so skupnega pomena za mesto.
14.	Družbene dejavnosti
63.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu skrbijo za uresničevanje skladnega razvoja družbenih dejavnosti, ga usklajujejo s potrebami, s cilji in smermi razvoja družbe in možnostmi gospodarstva, v odnosih in po načelih svobodne menjave dela izenačujejo pogoje za tazvoj družbenega standarda na območju mesta in v skladu s tem odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja v mestu.
64 člen
Delovni ljudje in občani v mestu določijo razporeditev. začetek in konec delovnega časa na področju družbenih dejavnosti v skladu z zakonom.
65.	člen
Na področju vzgoje in izobraževanja delovni ljudje in občani v mestu:
—	ustanavtiajo vzgojno izobraževalne organizacije srednjega usmerjenega izobraževanja in domove za 'čenče, organizacije za interesno izobraževanje mladih, organizacije za svetovalno delo za mladino in starše. Posebne izobraževalne in vzgojne organiaacije za mladino moteno v razvoju ter organizacije za izobraže-
snje ob delu in iz dela ter spremljajo in usklajujejo njihovo delo in razvoj v skladu s potrebami
—	soodločajo pri ustanavljanju in zagotavljanju oogojev za delovanje vzgojnoizobraževalnih organiza--U višjega in visokega izobraževanja ter domov za študente
—	razvijajo sodelovanje z Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani
—	soodločajo pri razporejanju izobraževalnih programov.
66.	člen
Na področju kulture ter varstva narave in kulturne dediščine delovni ljudje in občani v mestu:
—	ustanavljajo organizacije združenega dela s Področja kulture in strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine ter spremljajo njihovo delo
—	določajo kulturne in zgodovinske spomenike 'er naravne znamenitosti oziroma dele naravne in kulturne dediščine, ki so skupnega pomena za mesto ter sprejemajo ukrepe za njihovo varovanje in predstavitev.
67.	člen
Na področju raziskovalne dejavnosti delovni ljudje 'n občani v mestu:
—	sprejemajo ukrepe in usmeritve za spodbujanje znanstveno raziskovalnega dela in inventivne dejav-n°sti ter uporabo znanstvenih dosežkov v združenem
delu
—	ustanavljajo in spodbujajo ustanavljanje in povezovanje raziskovalnih organizacij oziroma enot ter organizacij za razvoj tehnične kulture za tehniško izobraževanje občanov
—	razvijajo sodelovanje z Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani in Slovenska akademijo znanosti in umetnosti.
68.	člen
Na področju zdravstva delovni ljudje in občani v mestu:
—	obravnavajo in sprejemajo ukrepe za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni ter ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja in higienskih razmer
—	sodelujejo pri obravnavi temeljnih vprašanj delovanja in razvoja zdravstvenih dejavnosti v mestu.
69.	člen
Na področju socialnega varstva delovni ljudje in
občani v mestu:
—	določajo skupna izhodišča uresničevanja politike družbene vzgoje in varstva otrok, socialnega skrbstva, skrbi za starejše občane, zaposlovanja, stanovanjskega gospodarstva in se sporazumevajo ter dogovarjajo za uresničitev skupnih programov in nalog.
70.	člen
Na področju telesne kulture delovni ljudje in občani v mestu:
—	ustanavljajo in spremljajo delovanje organizacij s področja telesne kulture za zadovoljevanje skupnih telesnokulturnih in špojrtnih potreb v mestu.
15.	Kadrovska politika
71.	člen
Na področju kadrovske politike delovni ljudje in občani v mestu:
—	dajejo pobude za sklepanje in sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi delovni ljudje in občani opredelijo skupne naloge in enotne cilje na področju kadrovske politike, se udeležujejo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na tem področju in spremljajo njihovo uresničevanje
—	dajejo pobude, predloge in priporočila za načrtovanje na področju kadrovske politike, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov.
16.	Splošna ljudska obramba ia družbena samozaščita
72.	člen
Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite delovni ljudje in občani v mestu:
—	spremljajo in ocenjujejo varnostne in vojno-politične razmere v mestu in o tem sprejemajo odločitve
—	usklajujejo obrambne in varnostne priprave mesta z obrambnimi in varnostnimi pripravami ljubljanskih občin, sosednjih pokrajin, s širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in z oboroženimi silami
—	določajo načrt organiziranja in razvoja civilne zaščite mesta ter ustanavljajo mestni štab za civilno zaščito
—	sprejemajo načrt organiziranja in razvoja teritorialne obrambe v mestu
—	spremljajo in usklajujejo izvajanje ukrepov in nalog civilne zaščite, ki so skupnega pomena za mesto
—	organizirajo sistem za opazovanje in obveščanje
—	organizirajo usposabljanje mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja za obrambo in zaščito
—	ustanovijo enoto za upravne zveze mesta
—	sprejemajo in izvajajo predpise s področja gradnje, vzdrževanja ter uporabe zaklonišč in določajo višino in način plačevanja prispevka za zaklonišča
—	opravljajo upravne zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo delovnih ljudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev in dolžnostjo delovnih ljudi in občanov za delovanje v civilni zaščiti
—	opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov s področja splošne ljudske obrambe v organih, organizacijah m skupnostih, ki so skupnega pomena za splošno ljudsko obrambo mesta
—	skrbijo za usklajeno in dogovorjeno financiranje obrambnih priprav skupnega pomena.
17.	Notranje zadeve
73.	člen
Na področju notranjih zadev delovni ljudje in občani v mestu:
—	izvajajo vse upravne zadeve s področja notranjih zadev, ki so po zakonu v pristojnosti občin
—	v skladu z zakonom in posebnim predpisom organizirajo opravljanje vozniških izpitov za vse oziroma za določene kategorije motornih vozil
—	dajejo mnenje k imenovanju načelnika Uprave za notranje zadeve Ljubljana mesto.
18.	Varstvo pred požarom
74.	člen
Na področju varstva pred požarom delovni ljudje in občani v mestu:
—	spremljajo stanje na področju varstva pred požarom ter sprejemajo usmeritve za izvajanje varstva pred požarom
—	sprejemajo posebne ukrepe za varstvo naravnega in človekovega bivalnega okolja pred požarom.
19.	Temeljni pravosodni organi in družbeni pravobranilec samoupravljanja
75.	člen
Na področju delovanja temeljnih pravosodnih organov delovni ljudje in občani v mestu:
—	usklajujejo zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njihovo delovanje
—	volijo, imenujejo ter razrešujejo sodnike in druge funkcionarje temeljnih pravosodnih organov
—	dajejo soglasje k aktom o sistemizaciji, ki so v pristojnosti občin, in k določitvi vodje enote.
76 člen
Na področju delovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja delovni ljudje in občani v mestu:
—	usklajujejo zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delovanje
—	imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike ter druge funkcionarje
—	dajejo soglasje na akt o notranji organizaciji in delu ter akt o sistemizaciji, ki sta v pristojnosti občin.
77.	člen
Mesto ima samostojna organa: Javno pravobranilstvo mesta in Organ za postopek o prekrških, glede katerih izvaja vse pravice in dolžnosti občin.
20.	Inšpekcijske zadeve
78.	člen
Mesto izvaja vse pravice in dolžnosti občin, ki jih imajo po zakonu in drugih predpisih glede inšpekcijskih služb na področjih: sanitarne, tržne, komunalne, kmetijske, gozdarske, veterinarske, lovske, ribiške. gradbene, vodnogospodarske, elektroenergetske in urbanistične inšpekcije, inšpekčije za cestni promet, za javne ceste, za delo, inšpekcijo parnih kotlov ter inšpekcijski nadzor iz pristojnosti uprav za družbene prihodke in varstva pred požarom.
Inšpekcijske službe so dolžne pri svojem delu upoštevati tudi politiko, sklepe, smernice in priporočila, ki so jih sprejele skupščine občin in mesta.
21.	Geodetske zadeve
79.	člen
Mesto izvaja vse pristojnosti, ki jih ima občina po zakonu in drugih predpisih s področja geodetskih zadev.	4
22.	Medobčinska, medmestna in medu rodna
dejavnost
80.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu skupno in usklajeno opravljajo medobčinske, medmestne in mednarodne dejavnosti, ki sd pomembne za vse občine.
IV.	poglavje
. OBLIKOVANJE IN RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE OBČIN IN MESTA
81.	člen
Sredstva za splošne družbene potrebe občin in mesta se oblikujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev po merilih, temelječih na enotnih kazalcih družbenoekonomskega položaja občin, z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Lj,ubljana.
82.	člen
Mesto izkazuje prihodke in njihovo razporeditev v proračunu mesta. Sredstva proračuna se uporabljajo za financiranje organov mesta in za financiranje drugih splošnih družbenih potreb mesta
Proračun in zaključni račun proračuna mesta sprejema skupščina mesta.
83.	člen
Organom in organizacijam, ki opravljajo naloge mesta, se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost del in nalog, ki jih imajo na podlagi ustave, zakona ali drugih predpisov in so določe-Q6 z njihovim delovnim programom.
V.	poglavje SKUPŠČINA MESTA
1.	Položaj, sestava in pristojnosti zborov
84.	člen
Skupščina mesta je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti mesta.
85.	člen
Skupščino mesta sestavljajo:
—	zbor druženega dela kot zbor delegatov delavcev in delovnih ljudi v. organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih
—	zbor občin kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov iz občin na območju mesta
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah v mestu.
86.	člen
Zbor združenega dela ima 60 delegatov.
Z odlokom skupščine mesta se določi število delegatskih mest z gospodarskega, prosvetno-kulturnega sopialnozdravstvenega področja, iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in iz drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ in način delegiranja.
87.	člen
Zbor občin ima 30 delegatov.
Vsaka občina ima v zboru 6 delegatov.
88.	člen
Družbenopolitični zbor ima 30 delegatov.
89.	člen
Delovno področje zborov je določeno tako, da:
—	zbor združenega dela sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu
—	zbor občin sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajev-nih skupnostih oziroma občinah
~ družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki se nanašajo na uresničevanje, razvoj ln varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz svoje prisojnosti samostojno ali enakopravno.
90.	člen
O zadevah iz pristojnosti skupščine mesta odločajo:
~ zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno
—	zbor združenega dela in zbor občin enakopravno
—	posamezni zbori samostojno oziroma skupaj z družbenopolitičnim zborom
—	zbor oziroma zbori enakopravno s skupščino pristojne samoupravne interesne skupnosti.
91.	člen
Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno:
a)	odločajo o:
—	uvedbi postopka za spremembo statuta mesta
—	vključitvi mesta v medobčinske skupnosti
—	razpisu referenduma, samoprispevka in posojila
b)	sprejemajo statut mesta
c)	sprejemajo predpise in druge akte, ki se nanašajo na:
—	pristojnosti, organizacijo in delo skupščine mesta in delovnih teles
—	plane družbenega razvoja mesta in splošne akte
za uresničevanje planov
—	pristojnosti, organizacijo in delo izvršnega sveta skupščine mesta
—	organizacijo in delovno področje mestnih upravnih organov, mestnih upravnih organizacij in strokovnih služb
—	splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
—	temeljne cilje in osnovne naloge na področju kadrovske politike
—	družbeni sistem informiranja in notranje zadeve
—	medobčinsko, medmestno in mednarodno sodelovanje
d)	volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednike skupščine mesta
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta
—	predsednika ln sodnike temeljnega sodišča in sodišča združenega dela
—	sodnike za prekrške
e)	imenujejo in razrešujejo:
—	predsednika, podpredsednika in člane sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
—	sekretarja in namestnika sekretarja skupščine mesta
—	funkcionarje, ki vodijo mestne upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe ter njihove namestnike
—	temeljnega javnega tožilca in njegove namestnike
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja, • njegove namestnike m pomočnike
—	vodjo organa za postopek o prekrških
—	mestnega javnega pravobranilca in njegove namestnike
—	predsednike in člane komisije ter predsednike in člane drugih delovnih teles skupščine mesta
—	delegate v družbene svete
—	delegate skupščine mesta v organe samoupravljanja v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, katerih ustanovitelj je skupščina mesta
—	delegate skupščine mesta v druge organe, organizacije in (jruga delovna telesa
f)	dajejo mnenje k imenovanju načelnika uprave za notranji zadeve Ljubljana mesto.
g)	nadzorujejo delo izvršnega sveta skupščine mesta, mestnih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb,
h)	odločajo o začasnih ukrepih družbenega varstva in o začasni ureditvi vprašanj v samoupravnih interesnih skupnostih,
i)	določijo izmed delegatov delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbora skupščine mesta in izmed delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine mesta skupino delegatov za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije ter skupino delegatov za sodelovanje z delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ.
92.	člen
Zbor. združenega dela in zbor občin enakopravno:
—	sprejemata predpise in druge akte, ki niso v samostojni pristojnosti posameznega zbora ali pristojnosti vseh treh zborov
—	odločata o združevanju sredstev mesta z drugimi občinami zunaj mesta Ljubljane ter o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena
—	ustanavljata delovne organizacije, ki opravljajo dejavnosti skupnega pomena za mesto
—	dajeta soglasje k samoupravnim splošnim aktom samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo zadeve ter dejavnosti posebnega družbenega pomena.
93.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	sprejema predpise in druge akte s področij sloš-nih gospodarskih zadev, razen zadev, ki se nanašajo na delovni čas in politiko cen
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju v zadevah, ki se nanašajo na družbenoekonomske odnose v združenem delu
—	obravnava stanje in razvoj gospodarstva
—	organizacijam združenega dela in samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim skupnostim daje priporočila o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so posebnega družbenega in skupnega pomena za mesto
—	obravnava predloge delegatov, ki se nanašajo na delo in razvoj organizacij združenega dela
—	izvaja družbeno nadzorstvo nad organizacijami združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega pomena za mesto, ter sprejema ustrezne ukrepe
—	voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora
—	imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora.
94.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe, ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. Za izvajanje te svoje pravice in dolžnosti se zbor združenega dela v postopkih sprejemanja planskih aktov mesta posebej opredeljuje o temeljnih razmerjih delitve družbenega proizvoda.
95.	člen
Zbor občin sprejema na podlagi soglasja delegacij vseh občin:
—	dolgoročni družbeni plan občin in mesta z urbanistično zasnovo mesta Ljubljane	*
—	srednjeročni družbeni plan mesta
—	odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, potrditev njegovega programa nalog, finančnega načrta in zaključnega računa ter sprejema poročilo upravnega odbora o delu in opravljenih nalogah sklada
—	predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
96.	člen
Zbor občin samostojno:	v
. * — obravnava predloge delovnih ljudi' in občanov iz krajevnih skupnosti
—	imenuje ulice, trge in ceste v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste, ki so v pristojnosti občin ,
—	daje priporočila občinskim skupščinam o posameznih vprašanjih s svojega področja, ki so skupnega pomena za mesto
—	določi delegate, ki sodelujejo pri sklepanju zakonskih zvez na območju mesta
—	voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora
—	imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora
97 člen
Družbenopolitični zbor enakopravno odloča z zborom združenega dela in z zborom občin tudi tako, da sprejema stališča o zadevah, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in smeri družbenega razvoja mesta
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti
—	uresničevanje in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana
—	druge zadeve, ki se nanašajo na razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
Če pristojni zbori ali skupščina pristojne samoupravne interesne skupnosti sprejemajo besedilo akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, se izvede usklajevalni postopek po 104. in 105. členu tega statuta.
Družbenopolitični zbor samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora
—	imenuje in razrešuje predsednika in člane delovnih teles.
98.	člen
Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	glasujejo o listi kandidatov za predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije
—	sprejemajo začasne ukrepe po 106. členu tega statuta
—	odločajo o odlikovanjih, priznanjih in nagradah mesta.
99.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom.
Pristojni zbor mora o stališčih in predlogih razpravljati in predlagatelje obvestiti o svojih stališčih.
100.	člen
Pristojni zbor lahko zahteva od drugega zbora mnenje o predlogih odlokov in drugih vprašanjih.
Pristojni zbor mora obravnavati to mnenje in o njem opredeliti svoje stališče. Pristojni zbor lahko sklene, da se osnutek odloka ali drugega akta da v javno obravnavo.
101.	člen
Vsak zbor skupščine mesta sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor sprejme odlok ali drug splošni akt z večino glasov vseh delegatov v zboru. S tem statutom se določijo zadeve, o katerih skupščina sprejema odločitve z višjo stopnjo udeležbe in soglasja.
Kadar zbori skupščine mesta odločajo na skupni seji, odločajo veljavno z večino glasov vseh delegatov v vseh zborih.
Glasovanje je praviloma javno, razen če z zakonom in tem statutom ter poslovnikom ni določeno drugače ali če zbor ne sklene drugače.
102.	člen
Vsak zbor skupščine mesta samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov. Vsak zbor ima petčlansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
103.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri spre-3' m;, n ju odloka ali drugega akta,, lahko sklenejo, da boao odlok oziroma akt obravnavali na skupnem zasedanj u.
104.	člen
Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij v mestu obravnava zadeve, ki so skupnega pomena 2a mesto.
105.	člen
Odlok ali drug splošni akt, ki ga sprejemajo zbori skupščine oziroma pristojni zbor skupšične samoupravne interesne skupnosti, je sprejet, če je v zborih oziroma pristojnem zboru in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet v enakem besedilu.
Če se zbori ali pristojen zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne uskladijo, določa usklajevalni postopek poslovnik.
106.	člen
Če usklajevalni postopek, kot ga določa poslovnik, ne' uspe, lahko izvršni svet skupščine mesta pripravi *n predlaga začasni ukrep, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda. Začasni ukrep se sprejme na skup-ni seji vseh zborov skupščine. Začasni ukrep je sprejet, če je na skupni seji prisotna večina delegatov vsakega zbora in za sprejem akta glasuje večina navzočih delegatov.
Akt o začasnih ukrepih velja najdlje eno leto.
2.	Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
107.	člen
Če so na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ustanovljene samoupravne interesne skupnosti za območje vseh ljubljanskih občin ali mestne samoupravne interesne skupnosti, v skladu s programom dela skupščine mesta skupaj obravnavajo in enakopravno ^ Pristojnimi zbori Skupščine mesta Ljubljane odločajo o srednjeročnem in dolgoročnem planu občin in
mesta, o odlokih in drugih aktih skupščine mesta a njihovega področja.
108.	člen
Kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori, se pri tem odločanju uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika za delo Skupščine mesta Ljubljane.
3.	Delegacije in delegati
109.	člen
Pri odločanju v skupščini mesta ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij, konferenc delegacij in družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delgirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi interesi in potrebami.
Delegati so pri opredeljevanju in glasovanju samostojni.
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije, temeljne samoupravne delegacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je za svoje delo odgovoren.
110.	člen
Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati sprejem odlokov in drugih aktov, dajati predloge in pobude in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, pravico postavljati delegatska vprašanja, zahtevati pojasnila, mnenja, stališča in ocene. Določeno število delegatov ima pravico sprožiti interpelacijo in postaviti vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini imajo pravico odstopiti in so lahko odpoklicani.
111.	člen
Statuti občin in mesta ter poslovnik za delo skupščine mesta podrobneje opredeljujejo pravice in dolžnosti delegacij in delegatov.
4.	Predsednik in podpredsednik skupščine in predsedniki zborov
112.	člen
Skupščina mesta ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih za dve leti izmed delegatov izvolijo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor na skupnem zasedanju.
Kandidate za predsednika in podpredsednike skupščine mesta predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku socialistična zveza delovnega ljudstva Ljubljane. Predsednik in podpredsedniki skupščine mesta so lahko izvoljeni za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Vsak zbor skupščine mesta izvoli izmed delegatov zbora predsednika in namestnika predsednika zbora za dve leti. Kandidate za predsednike zborov in njihove namestnike predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku socialistična zveza delovnega ljudstva Ljubljane. Predsedniki in namestniki predsednikov zborov so lahkb za isto funkcijo izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
Naloge, ki jih ta statut in poslovnik za delo skupščine mesta določata za predsednika zbora, opravlja v skupščini me-dne samoupravne interesne skupnosti, ki sodeluje v delu skupščine mesta, njen predsednik v
primeru, ko skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča s pristojnimi zbori.
113.	člen
Kandidat za predsednika ali podpredsednika skupščine mesta je izvoljen, če je na volitvah dobil večino glasov vseh delegatov vsakega zbora. V primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov vseh delegatov v vsakem zboru, vendar ne manj kot tretjino glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Če noben izmed več kandidatov za predsednika ali podpredsednika ni dobil tretjine glasov vseh delegatov v vsakem zboru ali ce sta dva ali več kandidatov dobila enako Število glasov, se volitve ponovijo, pri čemer se glasuje samo o kandidatu, ki je dobil največ glasov, oziroma kandidatih, ki so dobili enako število glasov.
Če na volitvah, na katerih je kandidiral samo en kandidat za predsednika oziroma podpredsednika skupščine, kandidat ni dobil večine glasov vseh delegatov v vsakem zboru, se kandidacijski postopek ponovi.
Če na ponovnih volitvah noben izmed več kandidatov ni dobil največ, vendar ne manj kot tretjine glasov vseh delegatov v vsakem zboru, ali če preostali posamezm kandidat ni dobil večine.glasov vseh delegatov v vsakem zboru, se kandidacijski postopek ponovi.
Kandidati za predsednike in namestnike predsednikov zborov so izvoljeni, če na volitvah dobe večino glasov vseh delegatov v zboru. Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ali več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov delegatov v Zboru.
Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako največje število glasov, se volitve ponovijo.
Če en kandidat ni dobil večine glasov vseh delegatov v zboru ali če po ponovnih volitvah noben izmed dveh ali več kandidatov ni bil izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi.
Volitve so tajne.
114.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsedniki skupščine mesta, predsedniki in namestniki predsednikov zborov, predsedniki in člani izvršnega sveta ter drugi funkcionarji, ki jih voli *m imenuje skupščina mesta, slovesno izjavo. Besedilo slovesne izjave določa poslovnik za delo Skupščine mesta Ljubljane.
115.	člen
Z izvolitvijo delegata za predsednika ali podpredsednike skupščine ali predsednika zbora dobi delegacija, skupina delegatov oziroma zbor občinske skupščine pravico, da lahko pošlje na zasedanje zbora skupščine mesta drugega delegata; delegat, izvoljen za eno od naštetih funkcij, pa v tem primeru nima pravice do glasovanja.
Določila prvega odstavka tega člena veljajo za namestnike predsednikov zborov, kadar nadomeščajo predsednika in vodijo sejo zbora.
116.	člen
Predsednik skupščine mesta predstavlja skupščino mesta. Predsednik organizira delo v skupščini, sklicuje in vodi skupne seje zborov in predlaga dnevni red zanje ter podpisuje odloke in druge akte skupščine.
Predsednik skupščine mesta lahko sklicuje seje posameznih delovnih teles, če tega ne store njihovi predsedniki.
Če je predsednik skupščine mesta zadržan ali iz drugih razlogov ne more opravljati svoje funkcije, ga nadomešča podpredsednik.
Predsednika ali podpredsednika lahko nadomeščajo tudi predsedniki zborov v skladu s poslovnikom za delo Skupščine mesta Ljubljane.
117.	člen
Predsednik skupščine mesta, podpredsedniki skupščine mesta in predsedniki zborov, predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori, obravnavajo vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini ter njihovo sodelovanje s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, skrbijo za sodelovanje skupščine mesta s skupščinami občin, skrbijo za izvajanje poslovnika za delo skupščine, odločajo glede pristojnosti zborov in teles skupščine ter sprejemajo stališča o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov.
Pri uresničevanju nalog iz prejšnjega odstavka sodelujejo: predsednik izvršnega sveta skupščine mesta, predsedniki delovnih teles skupščine mesta in zborov, sekretar skupščine mesta, sekretarji zborov in drugi predstavniki mestnih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb, ki jih določi predsednik skupščine.
4.	Delovna telesa sk-jpščine mesta in njenih zborov
118.	člen
Skupščina mesta in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa za preučevanje vprašanj s svojega delovnega področja in za spremljanje izvajanja odlokov in drugih aktov skupščine mesta.
119.	člen
Za spremljanje in obravnavanje zadev ter dajanje pobud in predlogov skupščini mesta s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, skupščina mesta imenuje svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
120.	člen
Skupščina mesta ima naslednja delovna telesa:
1.	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
2.	komisijo za vloge in pritožbe,
3.	statutarno-pravno komisijo,
4.	komisijo za medmestno in mednarodno sodelovanje,	N
5.	komisijo za odlikovanja, priznanja in nagrade,
6.	komisijo za odnose z verskimi skupnostmi,
7r komisijo za družbeni nadzor,
8.	komisijo za programiranje dela Skupščine mesta Ljubljane,
9.	komisijo za varstvo okolja,
10.	komisijo za informiranje.
Skupščina mesta lahko po potrebi ustanovi za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine, še druga stalna ali občasna delovna telesa.
121.	člen
Zbori skupščine mesta imajo odbore za družbenoekonomski razvoj in družbenopolitični sistem, zbor občin skupščine mesta pa še odbor za urejanje prostora in komunalne zadeve.
Zbori skupščine mesta lahko po potrebi ustanovijo še druga stalna ali občasna delovna telesa.
122.	člen
Število članov in sestav posameznih delovnih teles ter njihovo delovno področje določa odlok Skupščine atesta Ljubljane ali sklep zbora.
5.	Sekretariat skupščine mesta
123.	člen
Sekretariat Skupščine mesta Ljubljane je strokovna služba Skupščine mesta Ljubljane, ki opravlja strokovna opravila v zvezi z delom skupščine mesta, njenih zborov, stalnih in občasnih delovnih teles ter delom delegatov v skupščini mesta.
Naloge in organizacija sekretariata se določijo z odlokom.
Delo sekretariata vodi sekretar, ki je odredbodajalec za sredstva, s katerimi razpolaga skupščina mesta.
6.	Sekretar in namestnik sekretarja Skupščine mesta Ljubljane
124.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem skupščine mesta, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z občinami ima skupšična mesta sekretarja.
Sekretar skrbi za zadeve določene s poslovnikom za delo Skupščine mesta Ljubljane.
125.	člen
Sekretar skupščine mesta. ima namestnika. Namestnik sekretarja skupščine opravlja zadeve, ki jih' določi sekretar in nadomešča sekretarja v njegovi odsotnosti.
Sekretarja in namestnika sekretarja skupščine imenuje skupščina mesta za dobo štirih let in sta lahko Ponovno imenovana še za eno mandatno obdobje.
7.	Poslovnik za delo Skupščine mesta Ljubljane
126.	člen
Skupščina mesta ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja način svojega dela.
VI.	poglavje IZVRŠNI SVET
SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANA
1.	Funkcija Izvršnega sveta
127.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadalj-njem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ skup-ščine mesta, ki je v okviru pravic in dolžnosti mesta odgovoren skupščini mesta ?a stanje v mestu, za izva-jnnje politike in izviševanje zakonov, odlokov in dru-
splošnih ak*ov skupščine mesta ter za usmerjanje in usklajevanje dela mestnih upravnih organov.
128.	člen
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v mestu izvršni svet:
1.	spremlja stanje v mestu in v ta namen:
—	predlaga ali sprejema ukrepe, ki so pomembni za zagotavljanje splošnih interesov družbe, kadar je za to pooblaščen
—	daje pobude in usmerja pripravljanje planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti, daje predloge nosilcem planiranja za usklajevanje posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji, jim prek ustreznih mestnih upravnih organov in mestnih upravnih organizacij zagotavlja ustrezno strokovno pomoč ter spremlja uresničevanje planskih aktov samoupravnih organizacij- in skupnosti, ki so skupnega pomena za mesto
—	spodbuja sklepanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in dogovorov, ki imajo pomen za skupne in splošne interese mesta, sodeluje pri njihovem sklepanju in skrbi za njihovo uresničevanje, kadar je za to pooblaščen
—	opozarja organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in družbene organizacije ter društva, katerih dejavnost je skupnega pomena za mesto, na stanje, pojave in gibanja, ki imajo pomen za uresničevanje njihovega z ustavo določenega položaja in vloge v družbi
—	spremlja razvoj samoupravnih odnosov, gospodarjenje s sredstvi v družbeni lastnini v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v zvezi s tem po potrebi predlaga ukrepe družbenega varstva
—	spremlja učinkovitost uresničevanja in uveljavljanja pravic občanov pred mestnimi upravnimi organi ter organ: samoupravnih organizacij in skupnosti ter po potrebi sprejema ustrezne ukrepe
2.	skrbi za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta in v ta namen:
—	predlaga skupščini mesta določitev politike in izdajo odlokov in drugih splošnih aktov
—	določa predlog družbenega plana mesta ter drugih planskih dokumentov, predlog mestnega proračuna in predlog zaključnega računa proračuna "mesta ter skrbi za izvrševanje mestnega proračuna
—	daje mnenje k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov pred njihovo razgrnitvijo in k lokacijskim dovoljenjem za tiste objekte in posege v prostor, ki so skupnega mestnega pomena in zanje niso izdelani prostorski izvedbeni načrti
—	kadar oceni, da se v mestu ne izvaja določena politika, ne izvršujejo odloki in drugi splošni akti skupščine mesta ali da se ne uresničuje družbeni plan mesta ter drugi planski akti, ukrepa v okviru svojih pooblastil oziroma predlaga skupščini mesta ustrezne ukrepe
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakoni in tem statutom
3.	poroča skupščini mesta o ugotovitvah Iz 1. točke tega člena.
129.	člen
Izvršni svet izdaja odredbe in navodila.
Z odredbo in navodilom podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ter drugim splošnim aktom skupšične mesta, ureja pa tudi razmerja, za katera je pooblaščen z zveznim alt republiškim zakonom. -
130.	člen
Izvršni svet pri uresničevanju svoje odgovornosti sodeluje z izvršnimi sveti skupščin občin, drugimi dr-
žavnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami v mestu in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi ter drugimi samoupravnim organizacijami in skupnostmi v mestu.
Izvršni svet izdata za urejanje konkretnih pravnih razmerij tudi odločbe v upravnem postopku in druge odločbe v mejah zakonskih pooblastil
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
131.	člen
Izvršni svet zaradi uresničevanja svoje odgovornosti za delo mestnih upravnih organov:
—	obravnava periodična oziroma letna poročila mestnih upravnih organov in druga vprašanja, ki zadevajo delovna področja posameznega ali več mestnih upravnih organov
—	predlaga ustanovitev ali odpravo mestnih upravnih organov upiavnih organizacij in strokovnih služb, ki jih ustanavlja skupščina mesta
—	skrbi za organiziranje in usklajevanje dela mestnih upravnih organov, nadzoruje njihovo delo in razveljavlja ali odplavlja njihove predpise, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine mesta ali njegovo odredbo oziroma navodilom
—	predpiše načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo de! in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v mestnih upravnih organih
—	imenuje in razrešuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi mestni upravni organ
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvam delavcev s posebnimi pooblastili
—	daje soglasje k aktom o organizaciji in delu ter o sistemizaciji de! in nalog mestnih upravnih organov
—	določa začetek in konec delovnega časa ter trajanje in razporeditev delovnega časa v mestnih upravnih organih
—	odloča o sporih o pristojnosti med mestnimi upravnimi organi
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter s tem statutom.
132.	člen
Izvršni svet skupščine mesta izvaja politiko in odločitve skupščine mesta s področja SLO in DS in opravlja zlasti naslednje naloge:
—	določa predlog obrambnega in varnostnega načrta in skrbi, da mestni upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni in v izrednih razmerah
—	usmerja in povezuje izdelavo načrtov pripravljenosti in načrtov za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v neposredni vojni nevarnosti in v vojni ter po potrebi določa naloge iz teh dejavnosti organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki so posebnega pomena za obrambo mesta
—	sprejema ukrepe za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in ob vojnih akcijah
—	določa In organizira mestne enote civilne zašči-ter ter imenuje mestni štab za civilno zaščito
—	določa organizacijo službe za opazovanje in obveščanje in uporabo upravno vojnih zvez mesta
—	določa predlog obrambnega razvojnega načrta v skladu s temeljnimi planskimi akti mesta in skrbi za njegovo izvajanje. Predlaga finančna sredstva, ki
so potrebna za izvrševanje obrambnega načrta, za priprave teritorialne obrambe, civilne zaščite, službe opazovanja in obveščanja ter upravno vojnih zvez, za zagotovitev rezerv in drugih dejavnosti, ki so skupnega ali posebnega pomena za obrambo ter varnostno in samozaščitno pripravljenost mesta
— ob neposredni vojni nevarnosti in ob mobilizaciji skrbi za izvajanje načrta za pripravljenost in načrta mobilizacije mesta. Med vojno skrbi za izvajanje politike in odločitev skupščine mesta oziroma pokrajinskega odbora ter komiteja za SLO in DS mesta, zlasti še za mobilizacijo vseh človeških in materialnih zmogljivosti za oborožene sile in druge nosilce splošnega ljudskega odpora.
133.	člen
Izvršni svet sklepa družbene dogovore, samoupravne sporazume in dogovore, s katerimi se izvaja v družbenem pianu, odloku ali na drug način dogovorjena politika, ki jc je sprejela skupščina mesta.
Druge družbene dogovore lahko sklepa samo, če ga za to pooblasti skupščina mesta.
2.	Sestava izvršnega sveta ter pravice in dolžnosti predesdnika in članov izvršnega s\'eta
134.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsedniki in člani.
Število članov izvršnega sveta določi skupščina mesta.
Skupščina mesta voli predsednika izvršnega sveta, ki ga predlaga Mestna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljane po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprej opravljenem postopku v mestni konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva
Izvršni svet ima enega ali več podpredsednikov, ki se volijo izmed njegovih članov
Predsednika izvršnega sveta nadomešča v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta.
Skupščina mesta imenuje ob izvolitvi članov izvršnega sveta, na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta sekretarje mestnih sekretariatov in predsednike mestnih komitejev
Skupščina mesta na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje tudi druge funkcionarje, ki vodijo druge upravne organe
135.	člen
Predsednika in člane izvršnega sveta volijo vsi trije zbori skupščine mesta za štiri leta
Glede volitev predsednika in članov izvršnega sveta in imenovanja predstojnikov upravnih organov se uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo volitev predsednika in podpredsednikov skupščine mesta.
Za predsednika izvršnega sveta ne more biti izvoljena dvakrat zaporedoma ista oseba.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo mestne upravne organe, mestne upravne organizacije in strokovne službe, so lahko največ dvakrat zaporedoma Izvoljeni oziroma imenovani na isto funkcijo.
136.	člen
član izvršnega sveta, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu zborov skupščine mesta, njihovih komisij,
odborov in drugih delovnih teles, ali pri delu družbe-
nih svetov in drugih organov in teles, mora ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči izvršnega sveta.
137.	člen
Član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
Član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih izvršni svet sam izhaja, dati pobudo za uveljavljanje rešitev pri urejanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega Pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določa načelna stališča in smernice za delo mestnih upravnih organov, ter se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet.
Član izvršnega sveta je odgovoren za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki tnu jih poveri izvršni svet. kakor tudi za delo mestnega upravnega organa, ki ga vodi. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da poroča izvršnemu svetu 0 problematiki na področju, za katerega je odgovoren, in daje pobude in predloge za reševanje vprašanj iz Pristojnosti izvršnega sveta.
138.	člen
Član izvršnega sveta uživa enako imuniteto kot delegati v skupščini mesta.
O imuniteti člana izvršnega -sveta odloča izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti skupščino mesta o odločitvi izvršnega sveta v zvezi z imu-Piteto njegovega člana
139.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini mesta razrešitve posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ab odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
140.	člen
Ce izvršni svet kolektivno odstopi, če mu je izglasovana nezaupnica ali če mu je na drug način prenehala funkcija, cpravlja svoje naloge do izvolitve novega izvršnega sveta.
Izvršni svet. predsednik oziroma član izvršnega sveta imajo pravico, da svoj odstop obrazložijo.
141.	člen
Član izvršnega sveta ne more biti predsednik or-Ssna upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Predsednik ali član izvršnega organa upravljanja v 3rgamzacijah in skupnostih, individualni poslovodni °t'gan organizacije združenega dela, druge samouprav-ne organizacije m skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa organizacije ali skupnosti, kot tudi ne oseba na stalnem delu v izvršilnem organu družbenopolitične organizacije občine ali mesta.
142.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko pooblasti enega ali več članov izvršnega sveta, da ga nadomeščajo v Posameznih pravicah in dolžnostih.
143.	člen
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna mesta. Za opravljanje te naloge lahko predsednik pooblasti člana izvršnega sveta.
3.	Način dela izvršnega sveta
144.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnost! na sejah
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
145.	člen
Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali začasna delovna telesa
Izvršni svet s sklepom določi staina ali začasna delovna telesa, njihovo delovno področje in število članov.
Delovna telesa izvršnega sveta vodijo praviloma člani izvršnega sveta
146.	člen
Izvršni svet v skladu z določbami tega statuta, s svojim poslovnikom in z .drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druga za njegovo delo pomembna vprašanja. Poslovnik sprejme izvršni svet.
147.	člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta.
4. Razmerje izvršnega sveta do skupščine mesta
148.	člen
Po poteku dveh let od izvolitve in pred iztekom mandata da izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti zborom skupščine mesta poročilo o svojem delu.
149.	člen
Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema načelna stališča o temeljnih in drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta, kakor tudi v vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznih področjih.
Na zahtevo skupščine mesta ali njenega zbora je izvršni svet dolžan takoj preučiti pojave in gibanja na posameznih področjih družbenega življenja v mestu in o tem poročati skupščini mesta ali njenemu zboru ter predlagati ustrezne ukrepe.
Ce izvršni svet ne ukrepa pravočasno ali ne predlaga ustreznih ukrepov, začne skupščina mesta postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje.
150.	člen
Vsak zbor skupščine mesta lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanja zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu obravnavajo vsi trije zbori skupščine mesta.
Ce skupščina mesta izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
151.	člen
Postopek za ocenitev dela izvršnega sveta se pod-robnje določi s poslovnikom skupščine mesta.
152.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja dogovorjene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela skupščina mesta, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Izvršni svet lahko postavi vprašanje zaupnice tudi v primeru, če skupščina mesta ne sprejme odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predlaga izvršni svet.
153.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora skupščine mesta lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
154.	člen
Delegati v skupščini mesta, njenih zborih in njenih delovnih telesih imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnila, mnenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo skupščina mesta odločala.
155.	člen
Izvršni svet je dolžan v roku, določenem s poslovnikom, odgovoriti na vprašanja delegatov v skupščini mesta o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen ter o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo. na delo mestnih upravnih organov in uresničevanje odgovornosti do skupščine mesta.
5.	Razmerja izvršnega sveta do izvršnih svetov skupščin ljubljanskih, občin
156.	člen
Izvršni svet v okviru uresničevanja svojih pravic in dolžnosti organizira in krepi sodelovanje z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin pri izvajanju svojih nalog v zadevah, ki so skupnega pomena za mesto in občine.
157.	člen
Sodelovanje izvršnega sveta in izvršnih svetov skupščin ljubljanskih občin pri opravljanju zadev in nalog skupnega pomena za mesto in občine se uresničuje z udeležbo predstavnikov izvršnih svetov in upravnih organov mesta in občin v komisijah, delovnih skupinah, koordinacijah in drugih skupnih telesih,
6.	Razmerje izvršnega sveta do družbenopolitičnih organizacij
158.	člen
Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v mestu prt vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije in za uresničevanje njihove vloge.
159.	člen
Izvršni svet daje družbenopolitičnim organizacijam v mestu na njihovo zahtevo poročila, podatke, pojas-
nila in mnenja, ki so pomembna za spremljanje in ocenjevanje njegovega dela, obravnava pobude, predloge, pripombe in druga stališča družbenopolitičnih organizacij v mestu ter jih obvešča o svojih stališčih, storjenih ukrepih ter rezultatih teh ukrepov.
160.	člen
Izvršni svet sodeluje s pristojnimi organi in telesi družbenopolitičnih organizacij v mestu, posebno pri predlaganju in sprejemanju ukrepov za učinkovito izvajanje politike ter izvrševanje zakonov glede zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, v postopku proučevanja osnutkov odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov iz pristojnosti skupščine mesta, pri pripravi in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri pripravi družbenega plana mesta, drugih planov in programov razvoja in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje pravic in dolžnosti izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij v mestu.
7.	Razmerje izvršnega sveta do družbenih svetov
161.	člen
Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov mesta Ljubljane.
Ce izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov skupščini mesta in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta.
8.	Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skupnosti
162.	člen
Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja dogovorjene politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina mesta.
Samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike in ga obveščajo o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi in mnenji.
163.	člen
Izvršni svet lahko predlaga skupščini mesta, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta sama ne odloči o tem vprašanju
Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini mesta, da uporabi zoper njih začasne ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
164.	člen
Izvršni svet ima enake pravice in obveznosti do skupščin samoupravnih interesnih skupnosti kot do skupščine mesta in njenih zborov v primerih, kadar
skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta v Posameznih zadevah iz njihove skupne pristojnosti.
9.	Razmerje izvršnega sveta do organizacij združenega dela
.	165. člen
Izvršni svet sodeluje z organizacijami združenega dela pri vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomembna za delo teh organizacij.
166.	člen
Izvršni svet je dolžan obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela. zavzeti stališča do njih ter jih obvestiti o svojih stališčih ter po potrebi vabiti njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih delovnih teles.
167.	člen
Izvršni svet predlaga skupščini mesta sprejem začasnih ukrepov za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, če nastanejo v organizaciji združenega dela, ki so posebnega pomena za mesto, bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacije združenega dela ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti.
10.	Razmerje izvršnega sveta
do Gospodarske zbornice občin ljubljanskega
območja
168.	člen
Izvršni svet sodeluje z Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja pri proučevanju vprašanj iz svojega delovnega področja, ki so pomembna za članice zbornice.
Izvršni svet uresničuje sodelovanje z Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja z izmenjavo ntnenj, stališč in obravnavo njenih pobud ter predlogov.
Izvršni svet je dolžan obravnavati pobude in predloge za reševanje vprašanj, za katera je zainteresirana Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, in jo obvestiti o stališčih, ki jih je zavzel do teh pobud. Predlogov in mnenj.
169.	člen
Izvršni svet lahko za proučevanje vprašanj po-oiembnih za članice zbornice oblikuje skupna delovna telesa.
11.	Razmerje izvršnega sveta do mestnih upravnih organov
170.	člen
Mestni upravni organi morajo obveščati izvršni sv®t o svojem delu ter o problematiki na njihovem področju Na njegovo zahtevo pa so mu dolžni dati podat-- e? poročila r pojasnila o zadevah iz svojega delovnega področja
171.	člen
Mestni upravni crsani lahko zahtevajo od izvršnega sveta, da obiovnava in se opredeli o posa-
meznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, odlokov in drugih predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov ali drugih predpisov oziroma ukrepov.
Izvršni svet skrbi, da delajo mestni upravni organi racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode.
VII.	poglavje
MESTNI UPRAVNI ORGANI, MESTNE UPRAVNE ORGANIZACIJE IN STROKOVNE SLUŽBE
1.	Funkcije mestnih upravnih organov
172.	člen
Upravne funkcije iz občinske pristojnosti, ki so jih občine s statutom poverile mestu, opravljajo mestni upravni organi in mestne upravne organizacije.
173.	člen
Mestni upravni organi in organizacije v mejah pravic in dolžnosti mesta:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, planske in urbanistične akte, odloke, druge predpise ter splošne akte skupščine mesta in njenega izvršnega sveta
—	izvajajo smernice skupščine mesta ter načelna-stališča in smernice izvršnega sveta
—	spremljalo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, in dajejo pobudo za reševanje vprašanj na teh področjih
—	izdajajo izvršilne predpise, če so za to pooblaščeni
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, in seznanjajo s svojimi ugotovitvami izvršni svet skupščine mesta oziroma skupščino mesta
—	odločajo o upravnih stvareh
—	opravljajo upravno nadzorstvo
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon oziroma statut mesta ter druga strokovna dela za skupščino mesta in njen izvršni svet.
174.	člen
Mestni upravni organi in organizacije v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja ter skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju.
175.	člen
Mestni upravni organi in organizacije pripravljajo načrte organiziranja in delovanja družbenih in gospodarskih dejavnosti v neposredni vojni nevarnosti in v vojni, spremljajo, strokovno usmerjajo in pomagajo samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki so pomembne za mesto, pripravljajo predpise za delovanje v izjemnih razmerah ter izdajajo strokovna navodilo za izvajanje obrambno varnostnih priprav.
Mestni upravni oigani pri opravljanju zadev splošne ljudske obrambe ter Izvajanju aktivnosti družbene samozaščite sodelu icjo med seboj in s pristojnimi občinskimi upravnimi organi ter sc ravnajo po stališčih in sklepih skupščine mesta, njenega sveta za splošno
ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in izvršnega sveta skupščine mesta.
176.	člen
Pri opravljanju svojih nalog so mestni upravni organi v okviru pooblastil, statuta in drugih predpisov samostojni in so za svoje delo odgovorni skupščini mesta in njenemu izvršnemu svetu.
2.	Razmerje med mestnimi upravnimi organi in občani
177.	člen
Delo mestnih upravnih organov mora biti organizirano v skladu z zakonom tako, da je zagotovljeno učinkovito uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov.
Mestni upravni organi, ki neposredno posltijejo z občani, morajo organizirati opravljanje dela tako, da je občanom omogočeno v čimkrajšem postopku uveljaviti njihove pravice in izvrševati obveznosti. Mestni upravni organi so dolžni preučiti pobude in predloge, ki jih dajejo občani, in nanje odgovoriti.
3.	Temeljna organizacija upravnih organov
178.	člen
Mestni upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu: individualni upravni organ) ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi so mestni sekretariati, uprave in uradi
Kolegijski upravni organi so mestni komiteji.
Mestni upravni organi se ustanovijo za eno ali več med seboj povezanih področij.
179.	člen
Mestne upravne organizacije se ustanovijo za opravljanje posebnih strokovnih nalog in z njimi povezanih upravnih zadev iz pristojnosti mesta, ki praviloma zahtevajo uporabo strokovnotehničnih metod dela
Mestne upravne organizacije se lahko ustanovijo kot samostojne organizacije ali kot organizacije v sestavi sekretariata ali komiteja.
180.	člen
Skupne upravne organizacije občin in mesta Ljubljane se ustanovijo kot zavodi za opravljanje posebnih strokovnih nalog in z njimi povezanih upravnih zadev iz pristojnosti občin in mesta, ki praviloma zahtevajo uporabo strokovno-tehničnih metod dela.
Skupne upravne organizacije občin in mesta Ljubljane so družbeno pravne osebe.
181.	člen
Za opravljanje strokovnih in drugih opravil za potrebe mestnih upravnih organov, skupščine mesta in njenega izvršnega sveta ter drugih organov mesta se ustanovijo strokovne službe.
182.	člen
Z odlokom skupščine mesta se ustanovijo mestni upravni organi, mestne upravne organizacije in strokovne službe ter podrobneje uredijo vprašanja v zvezi
z njihovo organizacijo in določijo njihova delovna področja.
183.	člen
Mestne upravne organe, mestne upravne organizacije in strokovne službe vodijo funkcionarji.
Funkcionar mora na podlagi in v mejah ustave, zakonov in statuta, drugih predpisov in splošnih aktov, smernic skupščine mesta ter načelnih stališč in smernic izvršnega sveta skupščine mesta vestno opravljati funkcijo, ki mu je zaupana in je osebno odgovoren za njeno opravljanje, kot tudi za delo organa, ki ga vodi, ter za stanje na področju, za katero je organ ustanovljen. Funkcionarji poročajo zborom skupščine mesta in njenemu izvršnemu svetu o stanju in delu na področju, ki ga vodijo Na zahtevo zborov skupščine mesta ali njenega izvršnega sveta morajo dati obvestila in pojasnila o vprašanjih iz področja mestnega upravnega organa, ki ga vodijo.
184.	člen
Mestni sekretariat vodi in predstavlja mestni sekretar, mestno upravo načelnik, mestni urad vodja, mestno upravne organizacijo In skupno upravno organizacijo občin in mesta vodja ali direktor, strokovno službo pa vodja strokovne službe.
Zadeve z delovnega področja komiteja opravljata komite in predsednik komiteja, ki ta komite tudi predstavlja.
185.	člen
Načelnika mestne uprave, vodjo mestnega urada, vodjo ali direktorja mestne upravne organizacije ter vodjo strokovne službe in njihove namestnike ter namestnike mestnih sekretarjev in predsednikov mestnih komitejev imenuje in razrešuje skupščina mesta na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Vodjo ali direktorja in namestnika skupne upravne organizacije občin in mesta Ljubljane imenujejo skupščine občin in mesta Ljubljane.
186.	člen
Funkcionarja, ki vodi mestni upravni organ, mestno upravno organizacijo ter strokovno službo, nadomešča ob odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pooblastili in odgovornostmi namestnik ali drug funkcionar oziroma vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet.
187.	člen
Na predlog izvršnega sveta določi skupščina mesta s svojim aktom mestne upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v mestni komite. Določeno število članov mestnega komiteja imenuje v skladu z aktom skupščine mesta njen izvršni svet.
188.	člen
Funkcionarji iz 185. člena tega statuta so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani na isto funkcijo.
4.	Razmerje mestnih upravnih organov do skupščine mesta
189 člen
Mestni upravni organi so odgovorni skupščini mesta za zakonite, popolno in pravočasno opravljanje nalog in zadev iz svojega delovnega področja.
Mestni upravni organi imajo pravico in dolžnost dati zborom skupščine mesta v obravnavo posamezna vprašanja iz s\ ojega delovnega področja, dajati pobude ler predlagati ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta ter v zvezi z uresničevanjem odgovornosti za stanje na svojem delovnem področju.
Mestni upravni organi so dolžni obveščati skupščino mesta in ji na njeno zahtevo poročati o svojem delu in o vseh pomembnih vprašanjih iz svojega delovnega področja.
194.	člen
V upravnih zadevah iz občinske pristojnosti, ki so jih občine s statutom poverile mestu, so mestni upravni organi dolžni sodelovati z ustreznimi občinskimi upravnimi organi ter jih o stanju in pojavih v zadevah iz njihove pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mnenja in predloge, usklajevati programe dela ter z drugimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje programov dela.
7.	Krajevni uradi
190.	člen
Mestni upravni organi dajejo podatke, obveščajo delegacije in delegate v zborih skupščine mesta ter odgovarjajo na njihova vprašanja iz svojega delovnega Področja.
Mestni upravni orsani so dolžni zagotoviti strokovno pomoč skupini delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Socialistične republike Slovenije in delegatom Skupščine SFRJ.
5.	Razmerje mestnih upravnih organov do izvršnega sveta
191.	člen
Mestni upravni organi so dolžni pošiljati izvršnemu svetu poročila o svojem delu in o stanju na posameznem področju uprave, obveščati izvršni svet in pojasnjevati vpiašanja iz svojega delovnega področja ter Posredovati podatke, spise in drugo dokumentacijo, ki is Potrebna za delo izvršnega sveta, na zahtevo izvrš-nega sveta raziskati stanje na posameznem področju, Preučiti določena vprašanja in v določenem roku opra-v‘ti posamezne nalogo iz svojega delovnega področja ter mu o tem poročati.
192.	člen
Mestni upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da oblikuje načelno stališče o posameznem vprašanju izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta, kot tudi predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta.
Izvršni s vel je dolžan oblikovati načelna stališča na zahtevo mestnega upravnega organa iz prvega odstavka tega člena in o tem obvestiti m.estni upravni organ.
6.	Razmerje mestnih upravnih organov do izvršnih svetov skupščin občin in občinskih upravnih organov
193.	člen
Mestni upravni organi, mestne upravne organizaci-je in strokovne službe, ki opravljajo zadeve iz občinske Pristojnosti, ki so jih občine s statutom v celoti poverile mestu so dolžni o svojem delu in o stanju na posameznem področju uprave z območja občine obveščati izvršni svet občinske skupščine ter mu posredo-vati podatke m pojasnila, ki so potrebni za njegovo - e'o. na njegovo zahtevo proučiti določena vprašanja 'n v določenem roku opraviti posamezno nalogo 'z svojega delovnega področja, ki se nanaša na občino.
195.	člen
Odlok skupščine mesta določa delovna področja in položaj krajevnih uradov na področjih, na katerih mestni upravni organi v celoti opravljajo upravne zadeve iz pristojnosti upravnih organov ljubljanskih občin. Krajevni uradi lahko opravljajo tudi določene upravne zadeve na upravnih področjih, ki so deloma v pristojnosti mestnih upravnih organov in deloma občinskih upravnih organov v skladu z odlokom skupščine mesta in dogovorom izvršnega sveta skupščine mesta z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin.
8.	Razmerja med mestnimi upravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami mesta
196.	člen
Mestni upravni organi v okviru svojih pravic in dolžnosti obveščajo družbenopolitične organizacije mesta o stanju, pojavih in problemih v mestu, oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij.
9 Razmerje mestnih upravnih organov do samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev
197.	člen
Mestni upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti ter z njihovimi strokovnimi službami pri pripravljanju poročil, informacij, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ter drugega gradiva za skupščino mesta in njen izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z ustreznimi zbori skupščine mesta, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravne interesne skupnosti ali ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe mesta.
198.	člen
Z odlokom skupščine mesta se lahko v skladu z zakonom organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenim organizacijam in društvom poveri, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določena razmerja širšega družbenega pomena, odločajo o posameznih zadevah, c določenih pravicah in obveznostih ter izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so dana posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostmi, ter pravice skupščine mesta in drugih or-
ganov družbenopolitičnih skupnosti glede dajanja smernic tem samoupravnim organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
,	199. člen
Mestni upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela in zbornico občin ljubljanskega območja pri vprašanjih iz svojega delovnega področja, ki so pomembna za delo teh organizacij in zbornico občin ljubljanskega območja.
Pri sodelovanju z organizacijami združenega dela in zbornico občin ljubljanskega območja pridobivajo mestni upravni organi od njih mnenja, oblikujejo v dogovoru z njimi komisije in druga delovna telesa za pripravljanje posameznih predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih izdajajo ali njihovo izdajo predlagajo skupščini mesta. Mestni upravni organi so dolžni obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela in zbornice občin ljubljanskega območja, zavzeti stališča do njih, jih obvestiti o svojih stališčih in njihove predstavnike po potrebi vabiti na svoje seje.
200.	člen
Mestni upravni organi sodelujejo v mejah svojih pravic in dolžnosti z družbenimi organizacijami in društvi pri vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev združevanja in za delo ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih kot tudi za opravljanje določenih družbenih zadev, ki so jim poverjene.
10. Razmerje mestnih upravnih organov do družbenih svetov
201.	člen
Mestni upravni organi so dolžni pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov mesta Ljubljane.
Ce mestni upravni organ ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov skupščini mesta in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta.
VIII.	poglavje DRUŽBENI SVETI
202.	člen
Družbeni sveti v mestu Ljubljana se ustanordjo glede na potrebe in značilnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov za posamezna ali več sorodnih področij družbenega dela in življenja.
Družbeni sveti se ustanovijo kot družbeni sveti mesta Ljubljane in kot družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe v okviru pravic in dolžnosti mesta Ljubljane. •
203.	člen
Družbeni sveti mesta Ljubljane oziroma družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe se ustanovijo z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu ustreznega sveta.
Na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta se lahko z odlokom skupščine mesta, s katerim soglašajo
vse občinske skupščine, ustanovi skupen družbeni svet občin in mesta Ljubljane.
204.	člen
Sredstva za delo družbenih svetov v mestu se zagotavljajo v proračunu mesta Ljubljane.
IX.	poglavje
SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
205.	člen
Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se v mestu Ljubljana organizirata in gradita na podlagi ustavnih temeljev sistema splošne ljudske obrambe kot neločljivi del socialistične samoupravne družbene ureditve, kot vsebina in oblika obrambne in varnostne organiziranosti socialistične samoupravne družbe in kot enotni obrambno samozaščitni sistem.
206.	člen
Zveza komunistov, socialistična zveza delovnega ljudstva, zveza sindikatov, zveza socialistične mladine in zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne mesta z idejnopolitičnim delovanjem spodbujajo in krepijo obrambno in samozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov, njihovo družbeno in demokratično zavest, akcijsko enotnost in pripravljenost za obrambo in zaščito.
Družbene organizacije in društva mesta z uresničevanjem programov svojih dejavnosti v skladu s svojim položajem krepijo socialistični patriotizem in varnostno kulturo delovnih ljudi in občanov ter njihovo moralno, fizično in strokovno pripravljenost za izvajanje nalog v splošnem ljudskem odporu.
207.	člen
Za dosledno uresničevanje politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, spremljanje in ocenjevanje varnostno in vojno političnih razmer, usmerjanje obrambnih priprav in družbene samozaščite, zagotavljanje enotnosti, povezanosti in učinkovitosti delovanja celotnega obrambno samozaščitnega delovanja v mestu, imenuje skupščina mesta komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
208.	člen
Za organiziranje, pripravljanje in vodenje oboroženega boja in drugih oblik splošnega ljudskega odpora, za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite in delovanje ob drugih nevarnostih, je v skladu z obrambnim načrtom organizirana v mestu teritorialna obramba -Za vodenje oboroženega boja. vodenje in povezovanje z nižjimi štabi in enotami teritorialne obrambe ter izvajanje drugih nalog, določenih z zakonom in drugimi predpisi, 'ustanovi skupščina mesta kot strokovni organ mestni štab za teritorialno obrambo. Komandant mestnega štaba za teritorialno obrambe je za vodenje in bojno pripravljenost teritorialne obrambe in za svoje delo odgovoren skupščini mesta m njenemu svetu za splošno ljudsko obrambo in družbene samozaščito ter izvršnemu svetu skupščine mesta v skladu z* njihovimi pristojnostmi, za bojno pripravljenost ter uporabo enot in zavodov teritorialne obram be pa komandantu teritorialne obrambe SR Slovenije
Teritorialna obramba deluje v skladu z zakonom, po svojih načrtih ter v skladu z odločitvami pristojnih organov mesta in ukazi komandanta teritorialne obrambe SR Slovenije.
209.	člen
Za izvajanje priprav, vodenje mestnih enot civilne zaščite, organiziranje in izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v vojni na širšem mestnem območju za usmerjanje in usklajevanje delovanja občinskih štabov za civilno zaščito in za opravljanje drugih nalog, do-očenih z zakonom in drugimi predpisi, imenuje Izvrš-ni svet Skupščine mesta Ljubljane Mestni štab za civilno zaščito. Njegovo sestavo in število članov določi hkrati z imenovanjem.
Za svoje delo je mestni štab za civilno zaščito odgovoren izvršnemu svetu skupščine mesta.
210.	člen
Za odkrivanje in spremljanje vseh vrst nevarno-sti vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč, izrednih razmer ter drugih nevarnosti, ki ogrožajo pre-rvalstvo, materialne dobrine ter oborožene sile, ter za obveščanje o tem organizira skupščina mesta delovanje sistema za opazovanje in obveščanje.
211.	člen
Za uspešno organiziranje in izvajanje obrambnih Priprav ter izvrševanje nalog družbene samozaščite,
1 50 skupnega pomena za vodenje splošnega ljudskega odpora v mestu se ustanovi pokrajina mesta Ljubljana.
Za usklajevanje in vodenje obrambnih priprav in a ličnosti skupnega pomena v pokrajini je odgovoren svet skupščine mesta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Ce se skupščina mesta zaradi vojnih razmer ne rnoie sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pri-ojnosti, zlasti za neposredno organiziranje in vodenje splošnega ljudskega odpora, pokrajinski odbor. Predsednika in člane pokrajinskega odbora imenuje Predsedstvo SR Slovenije na predlog sveta skupščine mesta za sPl°šno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
X.	poglavje
SAMOSTOJNI ORGANI MESTA
1.	Javno pravobranilstvo
212.	člen
Javno pravobranilstvo mesta je samostojen organ diesta, ki zastopa mesto in ljubljanske občine, njihove rgane, organizacije in sklade, ki so pravne osebe, ter rajevne skupnosti pred sodišči . in drugimi organi ® e njihovih premoženjskih pravic in koristi ter iz-uJe druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane opravlja u i druge naloge v skladu z zakonom.
Javno pravobranilstvo mesta obvešča v okviru ne^u1 ,Pravic 'n dolžnosti skupščino mesta in skupšči-uočin o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno rnost družbenega premoženja, in o svojem delu.
213.	člen
Javnega pravobranilca mesta in njegove namest-1 'e_ imenuie j n razrešuje po postopku in pod pogoji, 0 ocenimi z zakonom, skupščina rpesta.
214.	člen
Organizacijo javnega pravobranilstva mesta določi javni pravobranilec mesta po predhodnem mnenju delovne skupnosti v soglasju z izvršnim svetom skupščine mesta.
Sredstva za delo javnega pravobranilca mesta zagotavlja in določi skupščina mesta na podlagi programa dela javnega pravobranilca mesta.
2.	Organ za postopek o prekrških
215.	člen
Organ za postopek o prekrških je samostojen pravosodni organ mesta. Za svoje delo je odgovoren skupščini mesta.
Sodnika za prekrške voli in razrešuje skupščina mesta po postopku, ki ga določa zakon.
Število sodnikov za prekrške določa in njihovega vodjo imenuje skupščina mesta. Na zahtevo skupščine mesta je organ za postopek o prekrških dolžan poročati o svojem delu.
216.	člen
Organizacijo organa za postopek o prekrških in sredstva za njegovo delo določa skupščina mesta.
XI.	poglavje
JAVNOST DELA SKUPŠČINE MESTA, NJENEGA
IZVRŠNEGA SVETA IN DRUGIH ORGANOV MESTA
217.	člen
Seje zborov in delovnih teles skupščine mesta, izvršnega sveta skupščine mesta in drugih organov mesta- so javne
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov mesta ter o sprejetih odločitvah in stališčih, z objavljanjem gradiva organov mesta oziroma z zagotavljanjem njihove dostopnosti zainteresiranim delovnim ljudem in občanom, z uresničevanjem pravice predstavnikov sredstev javnega obveščanja, da so navzoči na sejah zborov skupščine mesta, izvršnega sveta skupščine mesta ter drugih organov mesta in s pravico delovnih ljudi in občanov, da so lahko navzoči na sejah zborov in delovnih teles skupščine mesta v skladu s poslovnikom za delo skupščine mesta.
Načelo javnosti se lahko omeji le, če je to nujno zaradi interesov varnosti in pbrambe države ter drugih družbenih interesov, ki jih določa zakon. Omejitev načela javnosti je dopustna le v takšnem obsegu in na tak način, oziroma za toliko časa' kolikor je to nujno potrebno za varovanje teh družbenih interesov.
218.	člen
Način zagotavljanja javnosti dela skupščine mesta, njenega izvršnega sveta in drugih organov mesta urejata poslovnik za delo skupščine mesta in poslovnik izvršnega sveta skupščine mesta.
XII.	poglavje
DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE V MESTU
219.	člep
Skupščina mesta v okviru svojih pravic in dolžnosti spremlja in proučuje delo družbenih in držav-
nih organov, ki zagotavljajo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, spremlja in analizira stanje družbenega varstva in samoupravnih pravic ter sprejema odloke in druge odločitve v zvezi s tem varstvom.
220.	člen
V okviru pravic m dolžnosti mesta izvaja skupščina mesta družbeno nadzorstvo glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov, razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Skupščina mesta opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, sindikatom in drugimi organi, ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
221.	člen
Skupščina mesta lahko v skladu z zakonom nastopi zoper organizacijo združenega dela ali zoper samoupravno interesno skupnost z začasnimi ukrepi družbenega varstva.
XIII.	poglavje AKTI SKUPŠČINE MESTA
222.	člen
Skupščina mesta sprejema planske akte mesta, poslovnik za delo skupščine mesta, odloke, proračun mesta in zaključni račun o izvršitvi proračuna mesta, sklepe, stališča in priporočila, sklepa samoupravne sporazume, družbene dogovore in dogovore ter obvezne razlage aktov, ki jih je sprejela.
223.	člen
Planske akte, poslovnik za delo skupščine mesta, odloke, proračun mesta, zaključni račun o izvršitvi mestnega proračuna, samoupravne sporazume in dogovore ter družbene dogovore, sprejema skupščina mesta po dvofaznem postopku.
Sklepe, stališča, priporočila in obvezne razlage svojih aktov sprejme skupščina mesta po enofaznem postopku.
Skupščina mesta lahko sprejme po enofaznem postopku :
—	odloke na podlagi izida glasovanja delovnih ljudi in občanov na referendumu
—	spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča
—	manj obsežne ali manj pomembne spremembe in dopolnitve odlokov
—	odloke o prenehanju veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov
—	intervencijske akte
—	odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna mesta
—	odlok o pripravi srednjeročnega plana mesta in skupnega dolgoročnega plana občin in mesta.
Postopek sprejemanja odlokov in drugih aktov skupščine mesta podrobneje ureja poslovnik za delo skupščine mesta.
224.	člen
Sprejem odloka in drugega splošnega akta skupščine mesta ali njegove spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, občinska skupščina, vsak zbor iz svojega delovnega področja, izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, mestni upravni organi s svojega delovnega področja, sodišče, javni pravobranilec, javni tožilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja, gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, druga samoupravna organizacija in skupnost, družbenopolitična, druga družbena organizacija in društvo ter delovno telo skupščine mesta.
Vsak občan lahko da pobudo za sprejem odloka in drugega splošnega akta skupščine mesta ali za njegove spremembe in dopolnitve.
225.	člen
Odloki in drugi splošni akti skupščine mesta, njenih organov in organov mesta se objavljajo v Uradnem listu SRS.
Odloki in drusi splošni akti skupščine mesta veljajo za območje mesta, razen če ni v odloku ali splošnem aktu določeno, da veljajo samo za del tega območja.
Odlok oziroma splošni akt začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem odloku oziroma splošnem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi.
XIV.	poglavje PRIZNANJA MESTA
226.	člen
Mesto Ljubljana podeljuje priznanja mesta zaslužnim delovnim ljudem m občanom, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za posebne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, znanosti, družbenih, samoupravnih. političnih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in ugled mesta.
Priznanja mesta se podelujejo tudi za posebne zasluge v času narodnoosvobodilne borbe in za razvoj ter ohranjanje vrednot narodnosvobodilne borbe in socialistične revolucije.
Priznanja mesta se lahko podeljujejo tudi tujim državnikom in najvišjim funkcionarjem mednarodnih organizacij, mestom iz domovine in tujine ter ustanovam in posameznikom iz tujine, ki so zaslužni za razvijanje in utrjevanje prijateljskega sodelovanja Ljubljane s tujimi mesti in ustanovami.
227.	člen
Priznanja mesta Ljubljane so:
1.	naziv častni občan,
2.	domicil,
3.	zlata plaketa ilegalca,
4.	nagrade mesta in
5.	plaketa mesta.
Z odlokom skupščine mesta se lahko določijo tudi druga priznanja mesta Ljubljane.
228.	člen
Pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj mesta, njihovo obliko, evidenco prejemnikov priznanj
'ttesta ter druga vprašanja, ki se nanašajo na priznala mesta, ureja skupščina mesta z-odlokom.
XV.	poglavje
Medobčinsko, medmestno in mednarodno
'SODELOVANJE
„	229. člen
Zaradi razvijanja bratstva in enotnosti med na-.'mi narodi in narodnostmi, zbliževanja delovnih ljudi m občanov, delovni ljudje in občani v mestu razvijajo 'n spoc*bujaj0 vsestransko politično, kulturno in drugo sodelovanje z mesti in občinami v Jugoslaviji.
Mesto lahko v dogovoru z mesti in občinami v SR oveniji in v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti sPrejema skupne razvojne programe posameznega območja, regije oziroma dejavnosti, spodbuja združevale in združuje sredstva za opravljanje nalog in za-'ovolj^vajjjg skupnih potreb, se dogovarja c urejanju s upnih vprašanj in izmenjuje izkušnje ter na drug hacin uresničuje skupne interese.
Mesto je član Skupnosti občin ljubljanske regije, ■hpnosti slovenskih občin in Stalne konference mest sčin Jugoslavije.
•ssto lahko sodeluje tudi v drugih medobčinskih m medmestni)! organizacijah doma in v tujini. O član-s vu mesta v teh organizacijah odloča skupščina mesta.
232.	člen
Mesto odloča o pobratenju z drugimi jugoslovanskimi mesti ter o listini o prijateljskem sodelovanju z mesti iz tujine.
Pobratenje z domačimi mesti in listino o prijateljskem sodelovanju z mesti v tujini se lahko sklene po predhodni obravnavi v socialistični zvezi delovnega ljudstva Ljubljane ob ugotovljenih in spoznanih trajnejših in širših družbenih interesih delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljana, obojestranskih interesih ter na podlagi uspehov že doseženega sodelovanja.
O pobratenju z domačimi mesti ter o listini o prijateljskem sodelovanju Ljubljane z mesti iz tujine odloča skupščina mesta, ki s posebno listino proglasi to mesto za pobrateno oziroma prijateljsko mesto.
233.	člen
Za učinkovito, načrtno iri skladno organizacijo sodelovanja mesta Ljubljane z drugimi jugoslovanskimi mesti in z mesti v tujini skrbijo komisija Skupščine mesta Ljubljane za mednarodno in medmestno sodelovanje in drugi organi in organizacije s področja mednarodne, medmestne in medobčinske dejavnosti v ljubljanskih občinah in mestu.
' XVI. poglavje SPREMEMBE STATUTA
230. člen
Mesto sodeluje z mesti, organi in organizacijami ter eritorialnimi enotami drugih držav v skladu z ustav-
določenimi načeli zunanje politike in mednarodne ejavnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Mesto v ta namen navezuje vsestransko politično, gospodarsko, znanstveno, kulturno in drugo sodelovale z mesti, organi m organizacijami v tujini, zlasti e v sosednjih državah, v neuvrščenih državah in v deželah v razvoju.
Mesto sodeluje z obmejnimi kraji v Italiji, Avstri-J1 m na Madžarskem kjer živi slovenska narodnostna upnosti, ter z njenimi pripadniki in organizacijami.
Mesto skrbi za povezovanje in razvijanje stikov z rnesti in kraji v tujini, kjer delajo naši delavci na za-essnem delu v tujini, za tesno sodelovanje z njihovi-mi klubi ter z našimi izseljenci.
231. člen
rod flesto načrtuje, usklajuje in izvaja svojo medna-d0 n0 deiavnost v skladu s tem statutom in posebnimi §°vori o medsebojnem sodelovanju.
^ Mesto v sodelovanju z ljubljanskimi občinami skr-za vsebino in naravnanost svoje mednarodne dejav-s h ki mora prispevati k družbenemu razvoju Ljub-•ane kot celote in ustrezati interesom delovnih ljudi ln obcanov v mestu.
' .X ljubljanskih občinah in v mestu delavci v te-jne Idih organizacijah združenega dela, delovni ljudje , ot)cani v krajevnih skupnostih, v samoupravnih in-la^esn*b skupnostih, v družbenopolitičnih organizaciji drug'b organizacijah in skupnostih prek svo-11 Pegatov usklajujejo svoje interese in potrebe na ° ro<-iu mednarodne dejavnosti.
234.	člen
Pobudo za spremembo statuta ijiesta lahko dajejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, njihova združenja, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije in društva ter zbori delovnih ljudi in občanov.	»
O pobudi razpravlja in odloča skupščina mesta po predhodni obravnavi v občinskih skupščinah. Če pobudo sprejme, določi organ, ki izdela predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta.
Skupščina mesta obvesti pobudnika o odločitvi o pobudi za spremembo statuta mesta.
235.	čien
Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta lahko da vsak zbor skupščine mesta, občinska skupščina z območja mesta, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in skupina najmanj desetih delegatov v zboru skupščine mesta.
Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta mora biti obrazložen. Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta je sprejet, ko tako odločijo vsi zbori Skupščine mesta Ljubljane na podlagi soglasja skupščin ljubljanskih občin.
Skupščina mesta ob sprejetju predloga za spremembo statuta mesta tudi določi, kdo izdela besedilo sprememb.
236.	člen
O spremembi statuta mesta odločajo po razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva vsi zbori skupščine mesta. Sprememba statuta je sprejeta, če z njo soglašajo vse skupščine ljubljanskih občin.
XVII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
237.	člen
Vsi predpisi mesta, ki niso usklajeni s tem statutom, morajo biti z njim usklajeni najkasneje do 31.
12.	1987. Do uskladitve poslovnika za delo skupščine mesta Ljubljane s tem statutom se uporabljajo tiste njegove določbe, ki niso v nasprotju s tem statutom.
238.	člen
Določbe tega statuta, ki urejajo pravice in dolžnosti mesta, začno veljati z dnem, ko se prvič sestanejo zbori skupščine mesta na podlagi splošnih volitev delegacij in delegatov v letu 1986, razen določb, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor na področju občinskih uprav za družbene prihodke in ki začno veljati dne 1. 7. 1987. Do tega dne opravljajo organi mesta in občin svoje pravice in dolžnosti na tem področju v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi pred uveljavitvijo tega statuta.
239.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82).
St. 020-1/86
Ljubljana, dne 6. marca 1986.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
652.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad je na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. marca 1986 po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejela
STATUT
občine Ljubljana Bežigrad
I.	TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
V občini Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: občina) kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj ter uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravljajo druge družbene potrebe.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupfriosti in druge oblike samoupravnega združevanja ter v druge samoupravne orga-
nizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter prek delegatov v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delo skupščine občine, njenih organov in drugih organov v občim je javno.
Vsi organi so dolžni skrbeti, da je javnost obveščena o sprejemanju in 'izvajanju vseh pomembnih odločitev. Načelo javnosti se lahko omeji samo v primerih in v obsegu, določenem v statutu v skladu z ustavo in zakonom
Da bi zagotovili možnost izražanja, usklajevanja in odločanja o skupnih interesih delavcev, delovnih ljudi in občanov, organi v občini skrbijo v skladu s statutom za pravočasno in popolno obveščanje javnosti.
3.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico dati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in imenovanih delavcev upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
4.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, društva in občani imajo pravico dajati pobude za reševanje družbenoekonomskih in družbenopolitičnih vprašanj v občini.
5.	člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov, pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov v družbenoekonomskih in političnih odnosih, zlasti pa v delegatskem sistemu. Dolžni so izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče opravljati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.
6.	člen
Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Bežigrad uresničujejo z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljane kot posebni družbenopolitični skupnosti skupne interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki so skupnega pomena za mesto.
Vse pravice in dolžnosti, ki jih občina Ljubljana Bežigrad poverja mestu, so določene v statutu mesta Ljubljane.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE
7.	člen
Statut občine določa pravice in dolžnosti občine, oblikovanje. organ)z:r4nje in pristojnost skupščine občine, njenih organov in organov občine, način financiranja skupnih in splošnih družbenih potreb v občini ter druga vprašanja skupnega pomena.
Statut občine kot skupni dogovor vseh delovnih ljudi in občanov sprejme skupščina občine po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
s
8.	člen
Občina je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet, če n* Slede posapieznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s km statutom drugače določeno.
Sedež občine je v Ljubljani, Linhartova 13.
9.	člen
Območje občine je določeno z zakonom.
10.	člen
V občini uresničujejo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
11.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vpra-anj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medse-ojne pomoči sodeluje občina z mestom, drugimi občinami v SR Sloveniji in SFRJ, Skupščino SR Slove-uije ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skla-u z ustavo, tem statutom, statutom mesta, drugimi Predpisi ter sklenjenimi dogovori o medsebojnem sodelovanju.
III.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
16.	člen
Razen v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena mora občinska skupščina razpisati referendum, kadar to zahteva posamezen zbor občinske skupščine, najmanj 1/3 zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj 1/3 krajevnih skupnosti na območju občine, občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva ali občinski svet Zveze sindikatov.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Občinska skupščina mora razpisati referendum najpozneje v 60 dneh od prejema zahteve za razpis.
17.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitčine organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine, zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše, ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
12.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo ob-ast in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, prek delegatov v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samouprav-nim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, _ delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti kot tu-1 2 usmerjanjem m nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam
1.	Oblike osebnega izjavljanja delovnih ljudi in občanov
13.	člen
Oblike osebnega izjavljanja delovnih ljudi in občanov so: zbori delavcev, zbori delovnih ljudi in občanov in referendum
2. Javna razprava
18.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših zadevah, pomemb- , nih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, delavci v .združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih uresničujejo svoj odločujoč vpliv pri pripravah in sprejemanju odločitev o zadevah skupnega in splošnega pomena.
19.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
—	statuta občine ter njegovih sprememb in dopolnitev;
—	dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov;
—	razpis javnega posojila in občinskega samoprispevka ;
—	drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon.
20.	člen
14.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih sa-upravnih organizacij in skupnosti določajo pristoj-način sklica in postopek za delo zborov delav-ev 'n zborov delovnih ljudi in občanov.
15.	člen
. Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da •e avci, delovm ljudje .n občani neposredno odločajo Posameznem vprašanju, da se vnaprej izjavijo v Predlogu odlok-, al. drugega akta iz njene pristojnosti ,1 Potidijo že sprejet odlok ali drug akt občinske skupščine. '
Občinska skupščina mora razpisati referendum za Prejem odločitve n uvedbi samoprispevka, javnega po-5 a 'D v drugih primerili, določenih z zakonom.
Javno razpravo organizirajo in vodijo družbenopolitične organizacije.
21.	Člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o zadevi, dani v javno razpravo, je dolžan:
—	javno objaviti osnutek akta ali gradivo oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo;
—	obrazložiti predlog in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem;
—	določiti rok za javno razpravo;
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave;
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov;
—	obravnavati predloge, stališča in mnenja iz javne razprave in se do njih opredeliti;
—	obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
3.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
22.	člen
Z družbenim dogovarjanjem delovni ljudje in občani uresničujejo samoupravne družbenoekonomske in druge odnose, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklepajo občinska skupščina ali njen izvršni svet, zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
23.	člen
S	samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
24.	člen
Z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev ter način in pogoji za njuno spremembo.
Skupščina občine spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, se udeležuje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
4.	Delavci v združenem delu
25.	člen
Delavci v združenem delu na podlagi dela z družbenimi sredstvi uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, razvijajo materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela in uresničujejo svoje interese z osebnim izjavljanjem, z delegatskim odločanjem v organih upravljanja temeljne in drugih organizacij združenega dela, v katere so združeni, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in tudi tako, da kot nosilci delegatskega odločanja sodelujejo pri odločanju in reševanju skupnih vprašanj v organih samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti, občine, mesta in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Organi občine izvršujejo v skladu z ustavo in zakonom pravice in dolžnosti do tistih organizacij združenega dela. katerih ustanovitelj je občina, do drugih pa tedaj, če je to s tem statutom določeno.
5.	Krajevne skupnosti
26.	člen
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredelijo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu s statutom občine in mesta.
27.	člen
Delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih, imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ustanovijo krajevno skupnost.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
28.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v soseski, v več soseskah ali v delu občine, kjer so dani pogoji za uresničevanje skupnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. Delovni ljudje in občani posamezne soseske, več sosesk ali dela občine ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva.
29.	člen
Pobudo za ustanovitev ali prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti lahko dajo:
—	zbor delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ali njenem delu.
—	skupščina krajevne skupnosti ali njen svet,
—	krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva ali druga družbenopolitična organizacija v krajevni skupnosti.
—	zbor delavcev organizacije združenega dela, ki deluje v krajevni skupnosti.
30.	člen
Javno razpravo o ustanovitvi ali prostorskem preoblikovanju krajevnih skupnosti organizira krajevna konferenca SZDL na prizadetih območjih.
Javna razprava traja najmanj 2 meseca.
V javni razpravi se mora ugotoviti, ali so podane možnosti za ustanovitev ali prostorsko preoblikovanje na osnovi naslednjih meril:
—	obstoj skupnih potreb oziroma interesov na ekonomskem, komunalnem, socialnem, kulturnem in drugih področjih,
—	obstoj zaokrožene urbane in socialne celote (vas, soseska, več med seboj povezanih manjših naselij) s skupnim središčem,
—	obstoj družbenopolitičnih, materialnih, prostorskih in drugih možnosti za samoupravljanje.
O ustanovitvi, združitvi dveh ali več krajevnih skupnosti, izdvojitvi ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delavci, delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti. kjer nameravajo opraviti statusne spremembe, z referendumom
31.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut
Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen
statut, ki ga sprejme po opravljeni javni obravnavi, kl'jo organizira Socialistična zveza delovnega ljudstva, na j višji samoupravni organ krajevne skupnosti.
nalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, požarnega varstva, stanovanjskega gospodarstva, prometa in zvez ter drugih dejavnosti.
32.	člen
Za uresničevanje programov in planov razvoja ter zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih po-reb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih e-te pridobivajo sredstva z:
—	razvijanjem prostovoljnega dela in z uvajanjem samoprispevka za uresničevanje določenih nalog in interesov,
—	svobodno menjavo dela v SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter neposredno svobodno menjavo dela,
—	neposrednim sporazumevanjem z OZD za po-sebej dogovorjene programe.
—	odstopom sredstev za iinanciranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v Ljubljani, opredeljenih v srednjeročnem razvojnem načrtu ter sprejetih letnih programih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
_ — odstopom dela proračunskih prihodkov, ki jih občina v okviru skupne bilance sredstev splošne porabe občin in mesta zagotavlja za opravljanje nalog in funkcionalno dejavnost pri uresničevanju delegatskega m skupščinskega sistema v krajevni skupnosti,
—	drugimi viri
33.	člen
Merila za udeležbo posamezne ':rajevne skupnosti v' Proračunskih prihodkih občine se določijo s samoupravnim sporazumom, sklenjenim med sveti krajevne skupnosti in izvršnim svetom skupščine občine.
Ce samoupravni sporazum iz drugega odstavka tega člena ni sklenjen, skupščina občine z odlokom do-0ci delež sredstev, ki jih odstopa krajevnim skupnostim.
6.	Samoupravne interesne skupnosti
34.	člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje posebnega družbenega pome-na ustanavljajo delavci, delovni ljudje in občani neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti samoupravne interesne, skupnosti za območ-Je občine, mesta ali širše območje.
35.	člen
Pravice in dolžnosti občine do samoupravnih inte-tesnih skupnosti za območje mesta, mestnih samoupravnih interesnih skupnosti in širših samoupravnih meresnih skupnosti opravlja skupščina mesta.
37.	člen
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo s skupščino občine zlasti pri programiranju razvoja svojih dejavnosti, pri usklajevanju tega programa s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem občine, pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri usklajevanju temeljev planov občinskih skupnosti s temelji plana občine ter v drugih zadevah skupnega pomena.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti dajejo skupščini občine in njenim organom na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo poročila in podatke in jih obveščajo o stanju na svojem področju.
Odnose med skupščino občine in njenimi organi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi urejajo ta statut in poslovnik skupščine občine, samoupravni sporazumi o ustanovitvi teh skupnosti, statuti skupnosti in drugi samoupravni splošni akti.
38.	člen
Kadar skupščina občine odloča o vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture ter zdravstva in socialnega varstva, odločajo skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno z zbori občinske skupščine.
Kadar skupščina občine obravnava in sprejema splošne akte s področja dejavnosti, za katere so organizirane samoupravne interesne skupnosti, katerih skupščine ne odločajo enakopravno z zbori skupščine občine, moia skupščina občine tem skupnostim omogočiti, da dajo svoja stališča, predloge in mnenja.
39.	člen
Če skupščina samoupravne interesne skupnosti ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, lahka skupščina občine s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje.
7.	Dejavnosti in organizacije posebnega družbenega pomena
.	40. člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje skladnega razvoja vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, ga usklajujejo s potrebami in možnostmi gospodarstva v odnosih in po načelih svobodne menjave dela, si zagotavljajo izenačevanje pogojev za razvoj družbenega standarda na območju občine in v skladu s tem odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja.
36.	člen
V okviru samoupravnih interesnih skupnosti de-avci, delovni ljudje in občani uresničujejo pravice in obveznosti iz vzgojnoizobraževalnega sistema, skrbijo razvoj raziskovalne in kulturne dejavnosti, uresni-'jOJejo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva n socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninske-Sa in invalidskega zavarovanja ter skrbijo za razvoj elesnokulturnih dejavnosti in za zaposlovanje.
Na področju materialne proizvodnje skrbijo de-avci, delovni ljudje in občani v okviru samoupravnih teresnih skupnosti za organizacijo in razvoj komu-
41.	člen
Skupščina občine lahko z odlokom določi, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti, organizacije združenega dela ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo storitve s področja družbenih dejavnosti.
Ce tako zahteva poseben družbeni interes, se lahko z odlokom skupščine občine ureja način uresničevanja tega interesa tudi v organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je njihova dejavnost nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij.
Kadar občina ustanovi delovno organizacijo, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, mora skupščina občine pred sprejetjem elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve pridobiti stališče pristojne samoupravne interesne skupnosti in drugih organov v skladu z zakonom, če pa zakon tako zahteva, tudi soglasje o upravičenosti njene ustanovitve.
42.	člen
Skupščina občine zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa tako, da imenuje svoje delegate, ki soodločajo v organih upravljanja organizacij združenega dela, daje soglasje k samoupravnim splošnim aktom, posameznim določbam samoupravnih splošnih aktov ali k drugim odločitvam v samoupravnih organizacijah in skupnostih, oziroma v primerih, določenih z ustavo in zakonom, začasno nadomesti odločitve organov samoupravne interesne skupnosti, opravlja družbeno nadzorstvo nad delom in poslovanjem teh organizacij ter zaradi zagotavljanja družbenega vpliva sprejema druge ukrepe, predvidene z ustavo in zakonom.
8.	Družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva
43.	člen
Delovni ljudje in občani se svobodno združujejo v družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema.
44.	člen
Družbenopolitične orgnizacije občine so na čelu z Zvezo komunistov kot glavnim pobudnikom in nosilcem politične dejavnosti za varstvo in razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi in občanov na razrednih socialističnih temeljih.
45.	člen
V teh organizacijah dajejo delovni ljudje in občani politične pobude, jih usklajujejo ter sprejemajo usmeritve za razvoj družbenoekonomskih in drugih socialističnih samoupravnih odnosov v občini ter spremljajo in nadzorujejo njihovo uresničevanje.
46 člen
Delovni ljudje in občani se zaradi uresničevanja svojih interesov in potreb združujejo v družbenih organizacijah in društvih v skladu z zakonom, njihovimi statuti in programi ter sodelujejo pri oblikovanju, sprejemanju in uresničevanju programa Socialistične zveze delovnega ljudstva ter njenih usmeritev, stališč iri dogovorov.
9.	Družbeno planiranje
47.	člen
Namen in vsebina družbenega planiranja v občini je zagotoviti uresničevanje skupnih ciljev in interesov gospodarskega družbenega in prostorskega razvoja občine, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in razmer pri temeljnih - nosilcih planiranja in so usklajeni z interesi in cilji razvoja mesta Ljubljane in širših družbenopolitičnih skupnosti.
48.	člen
' Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno razvojno politiko, s katero se zagotavlja razvoj občine in usklajevanje družbenoekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov, ter usklajevanje z razvojem mesta Ljubljane, ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti;
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije;
—	najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, izboljševanje materialnih in drugih pogojev za delo in življenje v občini ter uresničevanje socialističnega samoupravljanja;
—	krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite;
—	uresničevanje obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o temeljih planov mesta in republike ter skupnim dolgoročnim planom občin in mesta s prostorskimi sestavinami.
49.	člen
Pravico in dolžnost sprejemanja planov imajo: temeljna organizacija združenega dela, delovna organizacija, sestavljena organizacija združenega dela, pogodbena organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost, druge samoupravne organizacije in skupnosti, krajevna skupnost in občina (v nadaljnjem besedilu: nosilci planiranja).
50.	člen
Nosilci planiranja sprejemajo dolgoročni plan ekonomskega in družbenega razvoja, srednjeročni plan in letne planske akte za njegovo realizacijo.
51.	člen
Dolgoročni plan se sprejma za obdobje deset ali več let.
Dolgoročni plan občine in mesta sprejmejo za obdobje deset ah več let skupščina mesta in skupščine ljubljanskih občin.
Sestavni del dolgoročnega plana je prostorski del, ki je osnova za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v družbenem planu občine.
52.	člen
S srednjeročnim planom občine se na podlagi dolgoročnega plana konkretneje opredeljuje družbeni razvoj za obdobje petih let. Srednjeročni plan temelji na medsebojno usklajenih planskih, aktih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, vsebuje pa tudi obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih z družbenimi plani širših družbenopolitičnih skupnosti. Srednjeročni plan vsebuje tudi prostorski del.
53.	člen
Občina Bežigrad sklepa z mestom Ljubljana in drugimi občinami dogovore o skupnih temeljih planov in skupnih nalogah medobčinskega pomena.
V dogovorih sprejete naloge se glede na njihov značaj vkijučijc v ustrezen dolgoročni ali srednjeročni planski dokument občine. Dogovore podpiše izvršni
syet °bčine potem, ko jih je obravnavala in sprejela ^upščina občine.
54.	člen
Dogovor o temeljih družbenega plana občine je P anski akt, s katerim se udeleženci v skladu s smer-lcami družbenega razvoja občine ter v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samouprav-‘h interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in de-ovnih organizacij ter temeljih planov temeljnih organizacij združenega dela dogovorijo o svojih material-!“ 'n drugih obveznostih ter ukrepih za uresničevale nalog, ki so skupnega pomena za razvoj občine. V c ogovoru sc opredeljene tudi obveznosti, ki jih občina Prevzema z dogovorom o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane, dogovorom o temeljih družbenega P ana republike in z dogovorom o skupnih temeljih Plana.
Udeleženci dogovora so samoupravne organizacije rn skupnosti, k; z združevanjem dela in sredstev sprejemajo obveznosti m odgovornosti za izpolnjevanje ci-Jev in nalog družbenega plana občine, izvršni svet umne, gospodarska zbornica občin ljubljanskega ob-m°<:ja, občinski svet Zveze sindikatov in občinska kon-erenca SZDL, kadar se določajo naloge, ki so pomemb-ne 23 uresničevanje vloge teh dveh organizacij.
35. člen
Družbeni plan občine vsebuje:' temelje razvojne politike občine,
- usmeritve in naloge na področju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in socia-'stičnega samoupravljanja,
cilje in politiko gospodarskega in socialnega razvoja in urejanja prostora v občini,
temeljna razmerja v delitvi dohodka, skupne emelje odnosov na področju osebne, skupne in sploš-
n,e Porabe ter splošno bilanco sredstev in virov sredstev,
skupno ustvarjanje pogojev za razvoj kadrov in Za zaposlovanje,
obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovorom o temeljih plana,
—	usmeritve in okvire za oblikovanje ekonomske Politike in ukrepov, zlasti na področju davčne poli-
'ke, drobnega gospodarstva in turizma,
—	razvojne usmeritve in naloge na področjih ur-aruzma, varstva okolja, energetike, komunalnega gospodarstva, urejanja stavbnih zemljišč, vodnega gospo-
arstva, stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva, prometa in zvez, družbenega sistema in-ormiranja. obrti, turizma, osnovnega šolstva in varstva otrok, usmerjenega izobraževanja, socialnega skrb-" Va- socialnega varstva, telesne kulture, zdravstvene-sa Varstva, kulture, zaposlovanja, raziskovalne dejav-s^°šne ljudske obrambe in družbene samoza-te’ Požarne varnosti in razvoja krajevnih skupnosti.
56.	člen
Izvršni svet skupščine občine je odgovoren za pripravo družbenega plana občine in določi delovni program pripravljanja družbenega plana občine najpoz-, eJe trideset dni po sprejemu odloka o pripravi druž-“enega plana občine.
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini občine naj-rnani onkrat na leto poročati o njegovem uresničeva-nlti ter predlagati ukrepe, ki so pgtrebni za uresničevanje družbenega plana.
Na podlagi stališč, ki jih ob poročilu o uresničevanju družbenega plana sprejme skupščina občine, pripravi izvršni svet občine osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine v prihodnjem letu in ga predloži skupščini občine najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
57.	člen
Upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti dolžni spremljati pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje družbenega plana in drugih planskih dokumentov občine in v okviru svojega delovnega področja sprejemati oziroma predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje.
58.	člen
Upravni organ, pristojen za družbeno planiranje, usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja ter opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje družbenega sistema planiranja v občini, na družbeni plan in druge planske dokumente občine, na spremljanje tekoče razvojne politike občine v letnih planskih aktih in na njihovo izvrševanje ter na sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in razvojne politike. Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine lahko opravlja tudi strokovna organizacija za družbeno planiranje.
59.	člen
Občine in mesto sklenejo dogovor, s katerim v skladu z zakonom in tem statutom podrobneje določijo način, vsebino in postopke družbenega planiranja v občini in mestu Ljubljana.
10.	Zadovoljevanje splošnih družbenih potreb
60.	člen
Sredstva za splošne družbene potrebe občine se oblikujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev občin in mesta po merilih, temelječih na enotnih kazalcih družbenoekonomskega položaja občin, z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana v skladu z letnimi planskimi akti.
61.	člen
Občina izkazuje prihodke' in njihovo razporeditev v proračunu občine.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za financiranje občinskih organov, sofinanciranje družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij In društev, financiranje delovanja krajevnih skupnosti, za zagotovitev materialnih pravic borcev narodnoosvobodilne vojne, za splošno ljudsko obrambo In družbeno samozaščito, za Intervencije in druge obveznosti občine, ki jih določa zakon ali odlok skupščine občine.
62.	člen
Uporabnikom proračuna se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost del In nalog, kt Jih Imajo na podlagi ustave, zakona ali drugih predpisov in so določene z njihovim delovnim programom. O Izvajanju programa dela in o porabi sredstev morajo organi In organizacije poročati skupščini občine na njeno zahtevo, vendar najmanj enkrat na leto.
11.	Javnost dela in informiranje
63 člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, imajo pravico in dolžnost biti informirani in informirati o dogodkih pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter o drugih dogajanjih, pomembnih za delo in življenje v občini kot celoti. S tem si delavci, delovni ljudje in občani zagotavljajo uresničevanje pravice in dolžnosti, da neposredno ah prek svojih delegatov spremljajo, usmerjajo in planirajo razvoj, usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji opravljajo funkcijo oblasti in upravljanja z drugimi družbenimi zadevami v svoji temeljni samoupr&vni organizaciji ali skupnosti in v občini.
64.	člen
Za izvajanje skupnih nalog na področju družbenega sistema informiranja in zagotavljanja informiranja delegatov in javnosti je v občini pooblaščen izvršni svet.
65.	člen
Vsi subjekti družbenega sistema informiranja s svojimi statuti ali drugimi akti opredelijo naloge, pravice in dolžnost' pri graditvi in utrjevanju družbenega sistema informiranja
12.	Kadrovska politika
66.	člen
Na področju kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani:
—	dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, s katerimi delovni ljudje in občani opredelijo skupne naloge In enotne cilje na področju kadrovske politike, in se udeležujejo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na tem področju:
—	obravnavajo poročila o uresničevanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s področja kadrovske politike in dajejo pobude, predloge in priporočila za načrtovanje na področju kadrovske politike, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov.
13.	Urejanje prostora in varstvo okolja
67.	člen
Na področju urejanja prostora delavci, delovni ljudje in občani v okviru planskih aktov in prostorskih izvedbenih aktov zagotavljajo možnosti in pogoje za razvoj dejavnosti v prostoru in usklajeno namensko rabo prostora, pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč.
68.	člen
Nosilec kmetijsko zemljiške politike v občini je kmetijsko zemljiška skupnost, ki zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih površin v družbeni in zasebni lasti, omogoča uveljavljanje sodobnih metod, sprejema ustrezne ukrepe za razvoj kmetijskih gospodarstev in skrbi za preprečevanje sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč.
69.	člen
Skupščina občine, izvršni svet in upravni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje človekovega okolja s tem, da posvečajo posebno skrb:
—	odpravljanju čezmerne onesnaženosti zraka in vode ter preprečevanju onesnaženosti okolja z odpadki;
—	varstvu in izkoriščanju rodovitnih kmetijskih površin, gozdov in tezervatov pitne vode;
—	smotrnejšemu izkoriščanju naravnih surovinskih in energetskih virbv;
—	uporabljanju zemljišč, gozdov, voda. vodotokov in drugih naravnih bogastev, dobrin v splošni rabi, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena pod pogoji in na način, kot to določa zakon;
—	proučevanju in upoštevanju vplivov pri posegih v prostor m okolje.
14.	Varstvo borcev
70.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno družbeno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem. borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918, žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in vojnega materiala ter družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi.
Družbena skrb osebam, navedenim v prvem odstavku se zagotavlja s priznavalninami in drugimi oblikami družbene pomoči ter prek dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
IV PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
71.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcijo oblasti m uresničujejo vse druge skupne interese razen tistih, ki jih uresničujejo v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
V občini delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
1.
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo;
—	spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokultur-ne in druge skupne potrebe;
—	urejajo medsebojne odnose;
—	zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delavce, delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti;
—	zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti;
—	zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih
svoboščin, pravic in dolžnosti delavcev,^plovnih ljudi in občanov;	^
—	zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti;
—	varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo;
—	zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in Premoženja in medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito;
—	urejajo in organizirajo splošno ljudsko obram-*30' izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski °dpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
2.
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, varstvo človekovega okolja in smotrno urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
3.
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunal-nih organizacij in služb ter z gradnjo komunalnih na-Pfav zagotavljajo zadovoljevanje življenskih potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov na področju ko-Paunalnega gospodarstva;
4.
—	zagotavljajo in skrb-jo za varstvo matere, otroka in družine, varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov ter borcev m žitev fašističnega nasilja in skrbijo za zdravstveno varstvo in socialno varnost delavcev, delovnih ljudi in občanov;
5.
—	načrtujejo ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji in smotrnem izkoriščanju stavbnega zemljišča, povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj,
'n Posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so deležne posebne družbene Pomoči;
6.
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavlja-nie, delovanj" in razvoj kulturnoprosvetnih organi-Zacij in društev ter za varstvo naravne in kulturne dediščine ter spominskih obeležij NOB;
7.
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo . njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in Poklicnega usmerjanja;
8.
—	uresničujejo sodelovanje s tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami v okviru sprejete zu-nanje politike SFRJ in mednarodnih pogodb.
72.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani zagotavljajo skladen razvoj občine in mesta Ljubljane tako, da v °bčini uresničujejo svoje skupne in neposredne inte-‘ese. ki jih ustava in zakoni nalagajo občini kot te-rneljni družbenopolitični skupnosti, razen tistih, ki so Pteneseni v pristojnost mesta Ljubljane.
V. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
73.	člen
Občina se organizira in pripravlja za obrambo Pred agresijo, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer in drugih nevarnosti za državo in za reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v ta
namen organizira teritorialno obrambo, narodno zaščito in civilno zaščito, usmerja obrambne priprave in družbeno samozaščitno delovanje vseh delavcev, delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in državnih organov na svojem območju in določa svoje obrambne in varnostne načrte v skladu z zakonom ter z obrambnimi in varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
74.	člen
Za zagotavljanje enotnosti, povezanosti in učinkovitosti delovanja, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in .občini ustanovijo komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
75.	člen
Za organiziranje, pripravljanje in vodenje oboroženega boja in drugih oblik splošne ljudske obrambe, za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite in delovanje ob drugih nevarnostih je v skladu z zakoni, smernicami in drugimi predpisi v občini organizirana teritorialna obramba. Teritorialna obramba deluje v skladu z zakoni po svojih načrtih, v skladu z odločitvami pristojnih organov občine in ukazi komandantov teritorialne obrambe mesta Ljubljane in teritorialne obrambe SR Slovenije.
Teritorialno obrambo V občini vodi komandant teritorialne obrambe občine. Za svoje delo je odgovoren komandantu teritorialne obrambe mesta Ljubljane, skupščini občine, svetu in komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine ter izvršnemu svetu .skupščine občine v skladu z njihovimi pristojnostmi.
76.	člen
Občina organizira civilno zaščito kot najširšo obliko priprav in aktivnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah in ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje nalog družbene samozaščite v izrednih razmerah.
77.	člen
Kot najširšo obliko samozaščitnega in samoobrambnega delovanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih delavci, delovni ljudje in občani organizirajo narodno zaščito.
VI. SKUPŠČINA OBČINE
1.	Položaj in pristojnosti
78.	člen
Skupščina občine je v okviru pravic in dolžnosti organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini.
Skupščina občine izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, zakonov in tega statuta.
7S. člen
Skupščina občine:
— določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine;
—	sprejme družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje;
—	odloča o spremembi statuta občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljane;
. — določa splošna načela, cilje in smer politike razvoja občine;
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom in daje njihovo obvezno razlago;
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun o izvršitvi proračuna občine;
—	spodbuja, krepi in razvija samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje; spremlja izvajanje sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, kadar z njimi prevzema materialne obveznosti, in v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti sklepanja samoupravnih sporazumov;
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomen^ za organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese;
—	razpiše občinski referendum;
—	skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov in določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem;
—	odloča o razpisu javnega posojila;
—	opredeljuje politiko razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;' spremlja in usmerja obrambno in družbeno samozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti na svojem območju; obravnava vprašanj»a splošnega pomena za razvoj, krepitev, usklajevanje in usmerjanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	uveljavlja interese obrambe in zaščite pri sprejemanju odlokov in .drugih aktov, s katerimi ureja vprašanja razvoja gospodarskih dejavnosti in dejavnosti posebnega družbenega pomena:' usmerja usklajevanje obrambnih, varnostnih in samozaščitnih priprav z drugimi občinami in mestom ter sprejema ustrezne ukrepe:
—	določa organizacijo in izvrševanje ukrepov civilne zaščite;
—	določa načrt organiziranja in razvoja teritorialne obrambe;
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini;
—	obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti in zakonitosti;
—	določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila;
—	določa organizacijo in delo sekretariata občinske skupščine;
—	opravlja politično -nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov;
—	odpravlja in razveljavlja predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi;
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih
pravic delovnih ljudi in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;	'
—	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih.organizacijah in skupnostih nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
—	ustanavlja organizacije združenega dela in druge organizacije;
—	ustanavlja občinski štab za teritorialno obrambo in enote teritorialne obrambe;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine občine;
—	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane komisije skupščine in drugih delovnih teles skupščine;
—	voh in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta skupščine občine;
—	voli in razrešuje predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
—	voli in razrešuje sodnika za prekrške;
—	imenuje komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščto ter predsedstvo skupščine občine v vojnih razmerah;
—	imenuje občinski štab za teritorialno obrambo;
—	imenuje in razrešuje javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike;
—	imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samoupravljanja, njegove namestnike in pomočnike;
—	imenuje in razrešuje mestnega javnega pravobranilca in njegove namestnike;
—	imenuje in razrešuje komandirja postaje milice in njegovega namestnika;
—	imenuje in razrešuje sekretarja skupščine občine;
—	imenuje in razrešuje funkcionarje občinskih upravnih organov;
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, drugih predpisih in tem statutu.
80.	člen
V vojni sprejema skupščina občine akte in ukrepe za uspešno vodenje splošnega ljudskega odpora na svojem območju, za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ter za delo in življenje v vojnih razmerah.
Če se skupščina občine zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti, predvsem za neposredno organiziranje in vodenje splošnega ljudskega odpora, predsedstvo skupščine občine v sestavi, ki jo določa zakon.
Predsedstvo skupščine občine predloži sprejete splošne akte v potrditev skupščini občine takoj, ko se ta lahko sestane.
Ce se tudi predsedstvo skupščine občine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejema ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva skupščine občine. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu skupščine občine takoj, ko se to iahko sestane.
2.	Delegacije in delegati
81.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije faradi neposrednega uresničevanja svojih interesov ln Potreb, pravic, dolžnosti in odgovornosti ter orga-nizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščine občine.
82.	člen'
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in clrugimi skupnimi interesi v združenem delu, v pro-. oesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, se zdru-2u3ejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skup-n;h delegatov v zbor združenega dela skupščine občine, obravnavanja vprašanj iz prostojnosti skupščine občine, določanja skupnih smernic za delegate in uresničevanje drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij skupščine občine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, kl jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podžgi odloka občinske skupščine.
83.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
■ Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa imuni-teto od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha
mandat.
Delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti uživa imuniteto od dneva, ko je določen za delegata v zboru, do dneva, ko mu ta dolž-n°st preneha. Ta dolžnost mu preneha tedaj, ko je uamesto njega določen drug delegat.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora. v katerega je delegiran ali izvoljen; prav tako se zo-Psr njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. O imuni-tetni pravici delegata odloča pristojni zbor.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgo-y°rnost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, kj ga je Mrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru in delovnem telesu, v katerega je poslan oziroma imenovan ali iz-v°ljen in v skupščini.
To pravico uživajo tudi delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar le-te enakoprav-n° odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine.
Imunitetno pravico delegatov zborov skupščine °bčine podrobneje ureja poslovnik skupščine občine.
3.	Sestava
84.	člen
Skupščino občine sestavljajo:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delav-rev in delovnih ljudi v temeljnih in drugih organiza-mjah združenega dela ter drugih samoupravnih orga-Pizačijah in delovnih skupnostih;
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na
območju občine in
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah v občini.
85.	člen
Zbor združenega dela in 60 delegatov.
Z odlokom skupščine občine se določi število delegatskih mest z gospodarskega, prosvetno-kultur-nega, socialno-zdravstvenega področja in iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ in način delegiranja.
Pri določanju števila delegatskih mest je treba v zboru zagotoviti ustrezno zastopanost delovnih ljudi, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, in delavcem, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
86.	člen
Zbor krajevnih Skupnosti ima toliko delegatov, kolikor je krajevnih skupnosti v občini, tako da ima vsaka krajevna skupnost v zboru enega delegata.
87.	člen
Družbenopolitični zbor ima 30 delegatov, ki jih na podlagi liste kandidatov, ki jo določi občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, izvolijo delavci, delovni ljudje in občani z neposrednim in tajnim glasovanjem.
4.	Pristojnosti in delo zborov
88.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine občine opravljajo zboi združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Delovno področje zborov je določeno tako, da posamezni zbor sodeluje pri odločanju:
—	zbor združenega dela o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih;
—	zbor krajevnih skupnosti o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih;
—	družbenopolitični zbor o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
89.	člen
Zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo vprašanja iz pristojnosti skupščine občine in o njih odločajo enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
Določene zadeve iz pristojnosti skupščine občine pristojni zbori obravnavajo in o njih odločajo v skladu z ustavo, zakonom, tem statutom in statuti samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristojno skupščino samoupravne interesne skupnosti.
90.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
a)	spremljsjč in usmerjajo:
—	izvajanje politike družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja;
—	razviianie in uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in družbenih odnosov;
—	krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
b)	odločajo o:
—	uvedbi postopka za spremembo statuta občine;
—	razpisu referenduma, občinskega samoprispevka in javnega posojila,
—	podelitev priznanj občine;
—	pobratenju in prijateljskem sodelovanju z drugimi občinami;
—	soglasju k predlogu za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta in k spremembi statuta mesta;
—	vključitvi občine v medobčinsko skupnost;
c)	sprejemajo:
—	statut občine;
—	poslovnik skupščine občine
č) sprejemajo družbene dogovore, odloke in druge splošne akte. ki se nanašajo na:
—	skrb za udeležence narodnoosvobodilne vojne;
—	splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	kadrovsko in socialno politiko;
—	priznanje občine;
—	pristojnosti, organizacijo in delo izvršnega sveta skupščine občine ter upravnih organov in strokovnih služb občine;
—	organizacijo in delo sekretariata skupščine občine:
—	ustanavljanje komisij in drugih delovnih teles skupščine občine;
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih in medobčinskih organov in ilažb;
—	spremembo občinske meje;
d)	volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednika skupščine občine :
—	predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta;
—	predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine občine:
e)	imenujejo in razrešujejo:
—	sekretarja skupščine občine;
—	komandirja in namestnike komandirja postaje milice;
—	funkcionarje občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter njihove namestnike;
—	občinsko volilno komisijo;
—	predsednika, podpredsednika in člane sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	predsednika namestnika predsednika in člane komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno sa-fhozaščito;
—	člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z zakonom, odlokom ali drugim aktom skupščine občine;
—	delegate v družbene svete;
—	delegate skupščine občine v organih upravlja-Ijanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnostih, katerih ustanoviteljica je skupščina občine;
—	predstavnike družbene skupnosti v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnih organov organizacij združenega dela. če tako določa zakon;
—	predstavnike skupščine občine v organih in drugih delovnih telesih v občini, mestu, regiji in republiki;
f)	spremljajo, usmerjajo in nadzorujejo delo izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb;
g)	določajo delegate oziroma delegirajo delegate v skupine delegatov za:
—	zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije;
—	skupščino skupnosti slovenskih občin;
—	skupščino skupnosti občin ljubljanske regije;
—	zbor občin skupščine mesta.
91.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
a)	sprejemata:
—	planske akte občine;
—	odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na tekočo ekonomsko politiko;
—	odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	odlok o proračunu in odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine;
—	odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja informiranja v občini ter splošne pogoje obveščanja;
—	odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev;
—	odloke o sprejetju prostorskih izvedbenih aktov;
—	odloke o prenehanju lastninske pravice na stavbnih zemljiščih v občini;
—	predpise o uresničevanju posebnega družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
—	začasne ukrepe družbenega varstva v skladu z zakonom;
b)	odločata:
—	o vseh vprašanjih na področju urejanja prostora, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter varstva in zaščite človekovega okolja in dobrin splošnega družbenega pomena ter na drugih področjih;
—	o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi te skupnosti pravočasno ne odločijo sami;
—	o ustanovitvi organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ter predlaganih statusnih spremembah;
—	o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	o uvedbi solidarnega združevanja sredstev v občini, če to ni v pristojnosti zbora združenega dela;
—	o prevzemu jamstva in drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini;
c)	opravljata in uresničujeta:
—	družbeno nadzorstvo na območju občine ter nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ;
,— druge zadeve in pristojnosti skupščine občine in jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor:
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja, pobude in predloge delegatov, ki v občini izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine:
č) odpravljata in razveljavljata:
—	predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakoni in tem statutom;
d)	dajeta soglasje:
—	k programu razvoja organizacij združenega ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega
Pomena, če tako določa zakon;
—	k aktom o ustanovitvi in delovanju samouprav-nih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih or-Ssnizacij in skupnosti, če tako določa zakon.
92.	člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku za sPrejemanje odlokov ter drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča o zadevah, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in smeri družbenoekonomskega ln Političnega razvoja občine;
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti;
v — uresničevanje in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana;
—	družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja:
—	druge zadeve, ki se nanašajo na razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samouprav-nega sistema
Če pristojni zbori ali skupščina pristojne samoupravne interesne skupnosti sprejmejo besedilo akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, se iz-Vede usklajevalni postopek v skladu s tem statutom.
93.	člen
Družbenopolitični zbor:
v_ — voli delegate v družbenopolitična zbora skupščine mesta in Skupščine SR Slovenije;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora:
—	imenuje in razrešuje predsednike in člane dednih teles zbora ter sekretarja zbora.
94.	člen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s sv°jo pi istojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih delavnosti;
~ medsebojna razmerja v združenem delu, delov-na razmerja in varstvo pri delu;
"— samoupravne družbenoekonomske odnose in de-htev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbenoekonomski razvoj občine;
—	samoupravno sporazumevanje ter usklajevanje Posameznih in skupnih interesov delavcev in delovnih ijudi na vseh področjih združenega dela;
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic ln dolžnosti delavcev in delovnih, ljudi;
—	odločitev o tem. da se zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega samoupravnega organa organizacije zdruzenega dela in da se začne ustrezni postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti ali skladnosti z drugim samoupravnim splošnih aktom.
Zbor združenega dela:
—	odloča o uvedbi postopka redne likvidacije orga-Pizacije združenega dela;
—'voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora;
—	imenuje in razrešuje predsednike in člane de-ovnih teles zbora ter sekretarja zbora.
Zbor združenega dela sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela skupščine občine, če do roka, ki je določen za oblikovanje konferenc delegacij, niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij.
Zbor združenega dela v skladu z zakonom oziroma odlokom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih skupščm občin določi delegata oziroma oblikuje skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta in Skupščine Socialistične republike Slovenije.
95.	člen
Odločitev o izločitvi dohodka temeljne organizacije združenega dela za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta v skupščini občine, če je ne sprejme zbor združenega dela.
96.	člen
Zbor krajevnih skupnosti v skladu s svojo pristojnostjo samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
—	spremlja uresničevanje samoupravljanja v krajevnih skupnostih ter sprejema smernice in priporočila za razvoj krajevne samouprave;
—	.obravnava plane in programe razvoja krajevnih skupnosti ter spremlja, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
—	določa merila in delitev proračunskih sredstev za delo krajevnih skupnosti, če ta merila niso določena z ustreznim samoupravnim sporazumom ter daje drugima zboroma in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti predloge glede problematike delovanja in zagotavljanja materialnih osnov, ki so določene s programom razvoja krajevnih skupnosti v občini;
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na gradnjo in urejanje naselij, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, javni promet, uporabo mestnega zemljišča ter poimenovanje cest. ulic. trgov in parkov ter vzdrževanje lokalnih cest in odloča o teh vprašanjih;
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in se nanašajo na sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, gospodarjenje in uporabo dobrin v splošni rabi;
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti in začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti ali skladnosti z drugim samoupravnim splošnim aktom;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora;
—	imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora ter sekretarja zbora.
97.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo predsednika in člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije;
—	volijo delegate v zvezni zbor Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije;
—	odločajo o vključitvi občin v skupnost občin;
—	sprejmejo sklep o podelitvi priznanj občine in podelitvi domicila ter o pobratenju oziroma prijateljskem sodelovanju z drugimi občinami in mesti;
— opravljajo druge zadeve, določene z zakonom,
tem statutom in poslovnikom skupščine občine,
98.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali na skupnem zasedanju.
99.	člen
Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij v občini obravnava zadeve, ki so splošnega pomena za občino.
Pobudo za obravnavanje zadev iz prejšnjega odstavka lahko dajo predsedstvo občinske konference SZDL ali vodstvo druge družbenopolitične organizacije v občini, predsednik in podpredsednik skupščine občine, in predsedniki zborov ali zbor skupščine občine.
100.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor sprejema odloke, splošne akte in druge končne odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Kadar zbori zasedajo skupaj, veljavno odločajo z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora.
101.	člen
Kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine, se pri tem odločanju uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika skupščine občine.
5.	Javnost dela skupščine občine in njenih organov
102.	člen
Delo skupščine občine in njenih organov je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči zaradi splošnih koristi skupščina, zbor ali njuno delovno tlelo oziroma če skupščina, zbor ali njuno delovno telo obravnavajo zadeve, ki so na osnovi zakona ali drugega samoupravnega akta zaupne narave. Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države ter drugimi družbenimi interesi, določenimi z ustavo in zakonom.
103.	člen
Skupščina občine redno obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. O svojem delu obvešča skupščina občine z glasilom Zbor delegatov, o odločitvah, ki jih sprejema, pa z objavami v uradnem glasilu. Način zagotavljanja javnosti dela skupščine, zborov in njihovih delovnih teles podrobneje ureja poslovnik.
104.	člen
Skupščina občine zagotavlja javnost svojega dela tudi s posredovanjem aktov in gradiv sredstvom javnega obveščanja oziroma z obveščanjem prek sredstev javnega obveščanja.
105.	člen
Kadar je javnost pri delu skupščine občine izločena ali je obveščanje omejeno na osnovi odločitve skupščine, zborov ali delovnega telesa, obveščajo javnost o delu skupščine občine predsednik skupščine občine, predsedniki zborov, predsedniki izvršnega sveta in za posamezne upravne organe njihovi funkcionarji. S poslovnikom, drugimi akti skupščine, zborov ali delovnih teles se lahko za dajanje informacij pooblastijo tudi druge osebe.
8.	Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov
106.	člen
Skupščina občine ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih za dve leti izmed delegatov izvolijo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine občine predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
107.	člen
Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine so tajne.
Kandidat za predsednika ali podpredsednika skupščine občine je izvoljen, če na volitvah dobi večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru. Če kandidat ni dobil večine vseh glasov vseh delegatov v vsakem zboru, se volitve ponovijo. Če je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov delegatov v vsakem zboru.
Če noben kandidat ni dobil najmanj tretjine glasov vseh delegatov v vsakem zboru, se volitve ponovijo, pri čemer se glasuje o izvolitvi kandidata, ki je dobil največ glasov. Volitve se ponovijo tudi, če zaradi enakega števila glasov ni bil izvoljen noban kandidat.
Če tudi pri ponovnih volitvah kandidat ni bil izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi.
Predsednik in podpredsednik skupščine občine sta lahko izvoljena na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Podrobna določila o volilnih postopkih določa poslovnik skupščine občine.
108.	člen
Postopek za razrešitev funkcionarjev skupščine občine in drugih funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje skupščina občine in pravico, da se odpovedo svoji funkciji, podrobneje ureja poslovnik skupščine občine.
109.	člen
Vsak zbor skupščine občine ima predsednika in podpredsednika zbora, ki ju izvoli zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ali več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil večino glasov v zboru. Volitve so tajne.
Predsednika in podpredsednika zbora se voli za dve leti in sta lahko izvoljena na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
11-0. člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine občine, predsedniki in podpredsedniki zborov, predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta slovesno izjavo.
Besedilo slovesne izjave in način podajanja dolo-ca Poslovnik skupščine občine.
111.	člen
Predsednik skupščine občine:
~~ predstavlja skupščino občine;
_v — sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine občine;
skrbi za javnost dela skupščine občine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini;
~ Podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina občine razen tistih, ki jih sprejema posamezen zbor;
~ opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine občine.
112.	člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče skupno zasedanje zborov, na ka-lerem zbori obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena in o katerih odločajo vsi trije zbori enakopravno.
113.	člen
v_ Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik, ali eden -°d predsednikov zborov po dogovoru.
114.,člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora; skrbi, da zbor dela v skladu s poslovnikom skupščine občine, podpisuje odloke, sklepe, stališča in priporočila zbora, ki jih samostojno sprejme zbor in opravlja dru-Se zadeve, ki so določene s poslovnikom skupščine občine.
115.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika aIi Podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, 'ma pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen na navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati.
116.	člen
v_ Položaj in delo delegatov, ki opravljajo v skupščini občine določene funkcije, ureja poslovnik skupščine občine.
117.	člen
Vsak zbor samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vPrušanjih delegatov.
Vsak zbor ima svojo komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
118.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine, Predsedniki zborov in podpredsedniki zborov:
—	obravnavajo vprašanja usklajevanja in pro-gramiranja dela zborov in delovnih teles ter njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbijo za sodelovanje s Skupščino Socialistične republike Slovenije, skupščino mesta ter skupščinami občin;
—	skrbijo za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbijo za izvajanje poslovnika skupščine in razlagajo njegove določbe glede pristojnosti zborov in delovnih teles;
—	sprejemajo stališča o drugih, s poslovnikom skupščine' določenih vprašanjih, ki so_ skupnega pomena za delo zborov;
—	odločajo o natisu predpisov in drugih aktov, ki se objavljajo v sredstvih javnega obveščanja;
—	usklajujejo delo zborov in predlagajo rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore;
—	spremljajo delo delovnih teles in obravnavajo z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles;
—	predlagajo potrebna sredstva, ki naj bodo v predlogu občinskega proračuna zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine;
—	dajejo soglasje k pravilniku o sistemizaciji del in nalog sekretariata skupščine;
—	opravljajo druge zadeve, določene s poslovnikom skupščine
Pri tem sodelujejo tudi sekretar skupščine, predsednik izvršnega sveta in glede na obravnavano gradivo posamezni predsedniki skupščinskih komisij.
119.	člen
Pri obravnavi vprašanj iz prejšnjega člena lahko sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, če so na dnevnem redu zadeve, o" katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
K sodelovanju na sejah lahko predsednik in podpredsednik skupščine, predsedniki in podpredsedniki zborov povabijo predstavnike družbenopolitičnih organizacij v občini in druge funkcionarje v izvršnem svetu.
7. Delovna telesa skupščine občine in njenih zborov
120.	člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov odlokov in drugih aktov ter drugih vprašanj s svojega delovnega področja in za spremljanje njihovega izvrševanja.
Sestavo, naloge in način dela komisij ih drugih delovnih teles določi skupščina občine s poslovnikom in odlokom.
8. Svet in komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
121.	člen
Za opravljanje in obravnavanje zadev s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite imenuje skupščina občine svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
i
9.	Sekretariat skupščine občine
>	122. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, orga-nizacijsko-tehničnih m drugih opravil v zvezi z delovanjem skupščine občine, njenih zborov, delovnih teles, skupin delegatov in družbenih svetov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima skupščina občine sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine občine vodi sekretar skupščine občine, ki ga imenuje skupščina občine za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan še za eno mandatno obdobje.
Sekretar skupščine je za svoje delo in za delo sekretariata skupščine odgovoren skupščini občine.
123.	člen
Skupščina občine ustanovi sekretariat skupščine občine kot svojo strokovno službo z odlokom, s katerim določi njegovo organizacijo in delovno področje
10.	Poslovnik skupščine občine
124.	člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim ureja delo, pravice in dolžnosti delegatov oziroma delegacij. postopke sprejemanja odlokov in drugih aktov ter drugih odločitev glede na doseženo stopnjo soglasja; način usklajevanja stališč in preverjanja stopnje soglasja: soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge, za delo skupščine občine in njenih zborov pomembne zadeve.
VII.	DRUŽBENI SVETI
125.	člen
Družbeni sveti se v skladu z zakonom, glede na potrebe in značilnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov, ustanavljajo za eno ali več področij družbenega življenja in dela v občini, upravni družbeni sveti pa za eno ali več upravnih področij iz občinske pristojnosti oziroma za posamezen upravni organ
Družbene svete ustanovi skupščina občine z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu ustreznega družbenega sveta.
126.	člen
Z odlokom skupščine mesta, s katerim soglaša skupščina občine in na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta, se lahko ustanovi skupen družbeni svet občin in mesta Ljubljane.
VIII.	IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
127.	člen
Izvršni svet skupščine občine (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je kolegijski izvršilni organ skupščine občine, ki je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
128.	člen
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v občini izvršni svet:
1.	Spremlja stanje v občini in v ta namen:
—	skrbi za izvajanje postopka dogovarjanja o temeljih družbenega plana, pripravlja osnutke oziroma predloge družbenega plana občine ter druge planske akte, ki jih sprejema skupščina občine;
—	predlaga ali sprejema ukrepe, ki so pomembni za zagotavljanje splošnih družbenih interesov družbe, kadar je za to pooblaščen;
—	daje pobude in spremlja pripravljanje planskih aktov samouptavnih organizacij in skupnosti in daje ustrezne predloge nosilcem planiranja za usklajevanje posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim prek ustreznih občinskih upravnih organov in upravnih organizacij zagotavlja ustrezno strokovno pomoč;
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume. kadar gre za izvajanje politike in za katere je pooblaščen po predpisih oziroma ga pooblasti skupščina in spremila njihovo izvajanje;
—	spodbuja sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki imajo pomen za skupne in splošne interese občine in zagotavlja evidenco dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec so skupščina občine oziroma njeni organi;
—	opozarja organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije in društva v občini na stanje, pojave in gibanja, ki imajo pomen za uresničevanje njihovega z ustavo določenega položaja in vloge v družbi.
2.	Skrbi za 'izvajanje politike in izvrševanje za-
konov, odlokov in drugih splošnih aktov in v ta namen :	.
—	izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. in v zvezi s tem sprejema ustrezne ukrepe in po potrebi predlaga ukrepe družbenega varstva skupščini;
—	spremlja uresničevanje in razvijanje samoupravljanja v združenem delu;
—	skrbi za učinkovitost uresničevanja in uveljavljanja pravic občanov pred upravnimi organi ter organi samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	predlaga skupščini določitev politike in izdajo odlokov in drugih splošnih aktov;
—	določa predlog družbenega plana občine ter drugih planskih dokumentov, predlog proračuna in predlog zaključnega računa proračuna ter skrbi za izvrševanje proračuna;
—	daje mnenje k osnutkom prostorsko-izvedbenih aktov pred njihovo razgrnitvijo;
—	kadar oceni, da se v občini ne izvaja določena politika, ne izvršujejo odloki in drugi splošni akti skupščine ali se ne uresničuje družbeni plan ter drugi planski dokumenti, ukrepa v okviru svojih pooblastil oziroma predlaga skupščini ustrezne ukrepe;
—	izvršuje občinski proračun;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakoni in tem statutom.
Izvršni svet je o ugotovitvah dolžan poročati skupščini.
129.	člen '
Izvršni svet izdaja odrebe in navodila.
Z odredbo in navodilom podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim
Rosnim aktom skupščine občine, ureja pa tudi raz-, la, za katera je pooblaščen z zveznim ali republi-
SRlm ^zakonom.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme sklep.
130.	člen
sod i r? Uresničevanju svoje odgovornosti izvršni svet ninv U'’e Z ^ru§^rni državnimi organi, družbenopolitič-organizacijami, družbenimi organizacijami in
društvi
ter drugimi samoupravnimi organizacijami in
skupnostmi.
131.	člen
,, ^vršni svet pri usmerjanju in usklajevanju dela
upravnih organov:
Dr v nadzoruie njihovo delo in razveljavlja ali od-odl i 8 ntthove odločbe, ki so v nasprotju z zakonom, . O-torn ali drugim splošnim aktom skupščine občine 1 2 n3egovo odredbo oziroma navodilom;
, obravnava periodična oziroma letna poročila de	upravnih organov in druga vprašanja, ki za-
delovno področje posameznega ali več uprav-
nih organov;
Predlaga ustanovitev ali odpravo upravnih or-jnnov ‘n strokovnih služb, ki jih ustanovi skupščina, j,, Predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela • organov in služb;
~ skrbi za izvajanje družbenega sistema informi--d v občini;
■ . Predpiše splošna ‘načela za notranjo organizaci-nih Q ^temizacijo del in nalog ter nomenklature enot-nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v
upravnih organih;
. daje soglasje k aktom o organizaciji in delu ter s srnizaciji del in nalog občinskih upravnih organov; ,	~~ imenuje in razrešuje vodilne delavce na pred-
§ unkcionarja, ki vodi upravni organ; i daje soglasje k imenovanju in razrešitvam de-Cev s posebnimi pooblastili;
.	. " določa začetek in konep delovnega časa ter
lanje in razporeditev delovnega časa v upravnih or-
ganih;
orga~~ °dloča o sporih o pristojnosti med upravnimi
v 7" opravlja druge zadeve, za katere je pristojen Tadu z zakoni in drugimi predpisi ter s tem sta-
tutom.
132.	člen
ob” IZVr*n' svet 'zva.ia politiko in odločitve skupščine beClne s Področja splošne ljudske obrambe in druž-6 samozaščite in opravlja zlasti naslednje naloge:
in ri 0l3^ine *n skrbi, da upravni organi pripravljajo in „0?0^niujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni
določa predlog obrambnega in varnostnega na-■ bčine in
Spolnjujejo__________
v črednih razmerah; j- '" usmerja in povezuje izdelavo načrtov priprav-b °s';i in načrtov za delovanje gospodarskih ter družni t Slavnosti v neposredni vojni nevarnosti in voj-ga ^ P° P°trebi določa naloge organizacij združene-uela in drugih samoupravnih organizacij in skup-°S * v teh dejavnostih;
~~ določa predlog obrambnega razvojnega načrta s 'ladu s temeljnimi planskimi akti občine in skrbi n3egovo izvajanje;
usmerja, usklajuje in nadzoruje delo upravnih f^anov na področju splošne ljudske obrambe in druž-
bene
samozaščite;
~~~ sprejema ukrepe za zaščito in reševanje pre-slstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih
uesrečah, v izrednih razmerah in ob vojnih akcijah;
—	sprejema ukrepe za preprečevanje in odpravljanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj;
—	obravnava in sprejema ukrepe za izvajanje mobilizacije vseh sil in sredstev v občini, za mobilizacijo oboroženih in drugih sil splošne ljudske obrambe;
—	sprejema ukrepe ter daje pobude za urejanje prostora občine za obrambo in zaščito;
—	skrbi za organiziranje, opremljanje in delovanje civilne zaščite, določa in organizira občinske enote civilne zaščite ter imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	določa organizacijo upravnih zvez v občini- ter način delovanja 'in uporabe zvez v vojni, v izrednih razmerah in ob neposredni vojni nevarnosti;
g- predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje obrambnega načrta, za priprave teritorialne obrambe, civilne zaščite, upravnih zvez ter drugih sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za zagotovitev blagovnih rezerv in za financiranje določenih priprav v dejavnostih, ki so skupnega ali posebnega pomena za obrambo, varnostno in samozaščitno pripravljenost občine;
—	skrbi za ustrezno razporejanje občanov in materialnih sredstev v oborožene sile in v druge sestavine .splošne ljudske obrambe, za opravljanje nalog in del za oborožene sile in obrambo države ter organiziranje, pripravljanje in izvrševanje delovne dolžnosti.
Ob neposredni vojni nevarnosti in ob mobilizaciji izvršni, svet skrbi za izvajanje načrta za pripravljenost in mobilizacije občine.
Med vojno izvršni svet skrbi za izvajanje politike in odločitev skupščine občine oziroma njenega predsedstva ter občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in samozaščito, zlasti še za mobilizacijo vseh človeških in materialnih zmogljivosti za oborožene sile in druge nosilce splošnega ljudskega odpora, za oskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti.
1.	Sestava izvršnega sveta ter pravice in dolžnosti njegovih članov in način dela
133.	člen
Izvršni svet sestavlja predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani. Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi skupščina občine.
Predsednika izvršnega sveta nadomešča v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta.
Skupščina občine voli predsednika izvršnega sveta, ki ga predlaga občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku, podpredsednika in člane izvršnega sveta pa na predlog predsednika izvršnega sveta in po poprej opravljenem postopku v občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe.
Predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta volijo vsi trije zbori skupščine za 4 leta. Predsednik izvršnega sveta je na to funkcijo lahko izvoljen samo za 4-letno mandatno obdobje. Podpredsedniki in člani izvršnega sveta so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni na isto funkcijo za 4 leta.
Volitve so tajne, postopek pa je enak postopku za izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine.
134.	člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine.
135.	člen
Član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitev izvršnega sveta.
Član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih izvršni svet sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje rešitev pri urejanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določa načelna stališča in smernice za delo upravnih organov, in se udeleževati obravnavanja vseh vprašanj, o katerih razpravlja izvršni svet in odločanja o njih.
Član izvršnega sveta je odgovoren za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki mu jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnega organa, ki ga vodi. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da poroča izvršnemu svetu o problematiki na področju, za katero je odgovoren, in da daje pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.	•
136.	člen
Član izvršnega sveta uživa enako imuniteto kot delegati v skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti skupščino o odločitvi izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovega člana.
137.	člen	•
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati
skupščini razrešitve posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
138.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma član izvršnega sveta ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
139.	člen
Član izvršnega sveta ne more biti predsednik organa upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, predsednik ali član izvršnega organa upravljanja v organizacijah in skupnostih, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa organizacije in skupnosti kot tudi ne oseba na stalnem delu v izvršilnem organu družbenopolitične organizacije občine.
140.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko pooblasti podpredsednika oziroma enega ali več članov izvršnega sveta, da ga nadomeščajo v posameznih pravicah in dolžnostih.
141.	člen
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za opravljanje te naloge lahko predsednik pooblasti člana izvršnega sveta.
142.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
143.	člen
Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali občasna delavna telesa.
Izvršni svet s sklepom določi stalna ali občasna delovna telesa, njihovo delovno področje in število članov.
Delovna telesa izvršnega sveta vodijo praviloma člani izvršnega sveta.
144.	člen
Izvršni svet v skladu z določbami tega statuta, s svojim poslovnikom in z drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druga, za njegovo delo pomembna vprašanja. Poslovnik sprejme izvršni svet.
145.	člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta.
2.	Razmerje izvršnega sveta do skupščine občine
146.	člen
Po poteku dveh let od izvolitve in pred iztekom mandata da izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti zborom skupščine poročilo o svojem delu.
147.	člen
Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema načelna stališča o temeljnih in drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznih področjih.
Na zahtevo skupščine ali njenega zbora je izvršni svet dolžan takoj proučiti pojave in gibanja na posameznih področjih družbenega življenja v občini in o tem poročati skupščini ali njenemu zboru ter predlagati ustrezne ukrepe.
Če izvršni svet ne ukrepa pravočasno ali ne predlaga ustreznih ukrepov, začne skupščina postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje.
Postopek za ocenitev dela izvršnega sveta se podrobneje določi s poslovnikom skupščine.
148.	člen
Vsak zbor skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu obravnavajo Vs’ trije zbori skupščine občine.
Ce skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
149.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izdajanja dogovorjene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela skupščina, au da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Izvršni svet lahko postavi vprašanje zaupnice tudi v Primeru, če skupščina ne sprejme odloka ali druge-Sa splošnega akta, ki ga predlaga izvršni svet.
150.	člen
v_ Najmanj deset^ delegatov kateregakoli zbora skupščine lahko v svojepi zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi 2 delom izvršnega sveta.
nila in mnenja, ki so pomembna za spremljanje in ocenjevanje njegovega dela, obravnava pobude, predloge, pripombe in druga stališča družbenopolitičnih organizacij v občini jn jih obvešča o svojih stališčih, sprejetih ukrepih ter rezultatih teh ukrepov.
157.	člen
Izvršni svet sodeluje s pristojnimi organi in telesi družbenopolitičnih organizacij v občini, zlasti pri predlaganju in sprejemanju ukrepov za učinkovito izvajanje politike in izvrševanje zakonov glede zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, v postopku proučevanja osnutkov odlokov, drugih paed-pisov in splošnih aktov iz pristojnosti skupščine občine, pri pripravi in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri pripravi družbenega plana razvoja občine, drugih planov in programov razvoja in pri drugih vprašanjih, ki sp pomembna za uresničevanje pravic in (loižnosti izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij v občini.
151.	člen
Delegati v skupščini, njenih zborih in njihovih delovnih teles imajo pravico zahtevati od izvršnega sve-ta Pojasnila, mnenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vseh vprašanjih iz pristojnosti dela izvršne-a sveta in o vprašanjih, o katerih bo odločala skup-oa občine.
152.	člen
Izvršni svet je dolžan v roku, določenem s poslovnikom skupščine, odgovoriti na vprašanja delegatov v skupščini o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih‘ukrepih, za katere je pooblaščen, ter o dru-Sih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo, na delo upravnih organov in uresničevanje odgovornosti do skupščine in družbenopolitičnih organizacij v občini.
3.	Razmerja izvršnega sveta do Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in izvršnih svetov ljubljanskih občin
153.	člen
Izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti drganizira in krepi sodelovanje z Izvršnim svetom kupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti Ijub-lanskih občin v zadevah, ki so skupnega pomena za russto in občine.
154.	člen
Sodelovanje izvršnega sveta pri opravljanju zadev ln Palog skupnega pomena za mesto in občine se ^resničuje z udeležbo predstavnikov izvršnih svetov !n uPravnih organov mesta in občin v komisijah, de-ovnih skupinah, koordinacijskih in drugih skupnih telesih.
■	4. Razmerje izvršnega sveta
do družbenopolitičnih organizacij
155.	člen
Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi orga-Plzacijami v občini pri vprašanjih, ki imajo pbmen za e °rganizacije in za uresničevanje njihove vloge.
156.	člen
Izvršni svet daje družbenopolitičnim organizacijam v občini na njihovo zahtevo poročila, podatke, pojas-
5.	Razmerje izvršnega sveta do družbenih svetov
158.	člen
Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov občine.
Če izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje o tem pisno obvestilo z navedbo razlogov skupščini in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta.
6.	Razmerje izvršnega sveta
do organov samoupravnih interesnih skupnosti
159.	člen
. Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov samoupravnih interesnih skupnosti in jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja dogovorjene politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina.
Samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike in ga obveščajo o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi s stališči, predlogi in mnenji izvršnega sveta.
160.	člen
Izvršni svet lahko predlaga skupščini občine, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja,
Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izpolnjevanju z zakonom določenih obveznostih ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini, da uporabi ustrezne začasne ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.	*
Izvršni svet ima enake pravice in obveznosti do skupščine samoupravnih interesnih skupnosti kot do skupščine občine in njenih zborov, ko skupščine sa-
moupravnifa interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine o posameznih zadevah iz njihove skupne pristojnosti.
7.	Razmerje izvršnega sveta do organizacij združenega dela
161.	člen
Izvršni svet sodeluje z organizacijami združenega dela pri vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomembna za delo teh organizacij.
162.	člen
Izvršni svet je dolžan obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela, zavzeti stališča do njih, jih obvestiti o svojih stališčih in po potrebi vabiti njihove predstavnike na svoje seje in na seje svojih delovnih teles.
163.	člen
Izvršni svet predlaga pristojnemu zboru skupščine občine sprejem začasnih ukrepov za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacije združenega dela ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti.
8.	Razmerje izvršnega sveta do upravnih organov in strokovnih služb
164.	člen
Izvršni svet je odgovoren za delo upravnih organov in strokovnih služb. Upravni organi in strokovne službe morajo obveščati izvršni svet o svojem delu ter o problematiki na njihovem področju. Na njegovo zahtevo so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila o zadevah s svojega delovnega področja.
165.	člen
Upravni organi in strokovne službe lahko zahtevajo od ' izvršnega sveta, da obravnava posamezna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike, odlokov in drugih predpisov in v zvezi s pripravo odlokov in drugih predpisov oziroma ukrepov in se opredeli do teh vprašanj.
Izvršni svet skrbi, da delajo upravni organi in strokovne službe racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva in da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode.
IX.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE
1.	Funkcije občinskih upravnih organov m strokovnih služb
166.	člen
Občinske upravne organe in strokovne službe (v nadaljnjem besedilu:	upravni organi) ustanovi za
opravljanje upravnih nalo*g iz pristojnosti občine skupščina občine z odlokom.
V okviru svojih pravic in dolžnosti, določenih z ustavo, zakonom in tem statutom, so občinski upravni organi samostojni in so za izvrševanje svojih funkcij
odgovorni skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu.
167.	člen
Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi in zakonih, ravnati pa se morajo tudi po smernicah skupščine občine in po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta.
168.	člen
Upravni organi sodelujejo med seboj,’- z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, glede katerih imajo te organizacije in skupnosti interes, in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
Upravni organi so dolžni sodelovati z ustreznimi republiškimi in, mestnimi upravnimi organi in jih o stanju in pojavih pri zadevah iz svoje pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mnenja in predloge, usklajevati programe dela in z drugimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje programov dela.
169.	člen
Občinski upravni organi v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo naslednje funkcije državne uprave:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, planske dokumente, odloke, druge predpise in splošne akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta.
—	izvajajo smernice skupščine občine in načelna stališča in smernice njenega izvršnega sveta,
—	izdajajo izvršilne predpise, če so za to pooblaščeni,
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni,
—	spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, in dajejo pobude za reševanje vprašanj na teh področjih,
—	odločajo o upravnih stvareh,
—	opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve,
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte,
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določajo ustava, zakoni in statut občine, in druga strokovna dela za skupščino občine in njen izvršni svet.
170.	člen
Občinski upravni organi lahko na podlagi poprejšnjega sporazuma opravljajo vse ali določene naloge s svojega delovnega področja za druge državne organe, za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije v občini.
171.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti opravljajo naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jim jih nalagajo zakoni in drugi predpisi, in pri tem sodelujejo z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo.
Občinski upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite
na področjih, za katera so ustanovljeni.
2.	Temeljna organizacija upravnih organov in strokovnih služb
172.	člen
^^Upravni organi so ustanovljeni tako, da jim je ^togočeno popolno, učinkovito in smotrno opravljanje Pravnih zadev v okviru pravic in dolžnosti občine, cinkovito uresničevanje pravic in na zakonu teme-.. ,‘h interesov izpolnjevanje obveznosti delovnih Iju-1 in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter opravljanje potrebnih za uresničevanje funkcij skupščine občine, delegacij in delegatov v skupščini in izvršnega
sveta.
Upravni organi so ustanovljeni v skladu z obse-gom zadev in načeli uvrščanja upravnih zadev in ok-Vlra Pravic in dolžnosti občine v skupine po njihovi ^rsti, sorodnosti in medsebojni povezanosti ter v skla-u s potrebami da se zagotovi usklajeno delo uprav-1 m organov, učinkovito vodenje njihovega dela ter sa-m°stojnost in odgovornost pri delu.
173.	člen
Upravni organi so organizirani kot sekretariata, uPraye in komiteji.
Sekretariat oziroma uprava se ustanovi za oprav-junje upravnih zadev iz občinske pristojnosti na področju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, rugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
, pomite se ustanovi za opravljanje upravnih, stro-yn‘h in drugih zadev na področju, na katerem je po-. no zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavno-r 1 oziroma stalno in organizirano koordinacijo in so-ciovanje upravnega organa s samoupravnimi orga-tzacijami in slmpnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvr-‘■evanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotav-1 nja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike in Pri izvrševanju drugih predpisov m splošnih aktov.
174.	člen
Za opravljanje strokovnih in drugih opravil za po-. ebe občinskih upravnih organov, skupščine občine njenega izvršnega sveta ter drugih organov občine Se ustanovijo strokovne službe.
175.	člen
Posamezne organe vodijo funkcionarji, in sicer vodi kretariat sekretar, upravo direktor, komite pa predsednik.
Sestavo in način delegiranja članov komiteja do-c' s svojim aktom skupščina občine na predlog iz-Vrsnega sveta
—	družbene dejavnosti in
—	urbanizem, gradbene zadeve, komunalno rn stanovanjsko gospodarstvo.
Podrobno organizacijo občinskih upravnih organov določi občinska skupščina z odlokom.
178. člen
Skupščina občine lahko skupaj z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupne upravriie organe oziroma upravne organizacije za opravljanje določenih upravnih nalog iz občinske pristojnosti.
Skupni upravni organi oziroma upravne organizacije se ustanovijo zlasti tedaj, kadar glede na obseg ali naravo upravnih nalog ali zaradi drugih razlogov ni pogojev za učinkovito in smotrno opravljanje teh nalog v posamezni občini oziroma kadar je zaradi obsega, narave in načina opravljanja upravnih nalog ali zaradi drugih pogojev opravljanje teh nalog mogoče bolj učinkovito in smotrno organizirati v skupnem organu.
‘	179. člen
Skupščina občine lahko z odlokom, sprejetim na podlagi zakona, poveri organizacijam združenega dela ali drugim samoupravnim organizacijam združenega dela ali drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam opravljanje upravnih in strokovnih nalog iz pristojnosti upravnega organa, kadar je to družbeno smotrno in če se na ta način zagotavlja bolj učinkovito in neposredno uresničevanje določenih pravic in interesov in izvrševanje obveznosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
3.	Razmerje občinskih upravnih organev
do delovnih ljudi in občanov
180.	člen
Delo občinskih upravnih organov mora biti organizirano v skladu z zakonom tako, da je zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov.
Občinski upravni organi, ki neposredno poslujejo z delovnimi ljudmi in občani, morajo organizirati opravljanje dela tako, da je le-tem omogočeno v čim-krajšem postopku uveljaviti njihove pravice in izvrševati obveznosti. Občinski upravni organi so dolžni preučiti pobude in predloge, ki jih dajejo delovni ljudje in občani, in nanje odgovoriti.
4.	Razmerje občinskih upravnih organov
do skupščine občine
181.	člen
176. člen
vodi upravni organ, organizira in
v funkcionar, ki _________________ ___________________
1 delo upravnega organa, skrbi za uspešno izvrše anie upravnih in drugih nalog ter za pravilnost in
zakonitost dela
drugih nalog upravnega organa.
177. člen
Upravni organi se organizirajo za področja: ~ občo upravo, proračun in skupne zadeve; ljudsko obrambo; družbene prihodke:
~~ družbenoekonomske odnose;
Občinski upravni organi so odgovorni skupščini občine za zakonito, popolno in pravočasno opravljanje nalog s svojega delovnega področja.
Občinski upravni organi imajo pravico in dolžnost dati zborom skupščine občine v obravnavo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja, dajati pobude in predlagati ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in v zvezi z uresničevanjem odgovornosti za stanje na svojem delovnem področju.
Občinski upravni organi so dolžni obveščati skupščino občine in ji na njeno zahtevo poročati o svojem
delu in o vseh pomembnih vprašanjih s svojega delovnega področja.
182.	člen
Občinski upravni organi dajejo podatke, obveščajo delegacije in delegate v zborih skupščine občine in odgovarjajo na njihova vprašanja s svojega delovnega področja.
5.	Razmerje občinskih upravnih organov do izvršnega sveta
183.	člen
Občinski upravni organi so dolžni pošiljati izvršnemu svetu poročila o svojem delu in o stanju na posameznem področju uprave, obveščati izvršni svet in pojasnjevati vprašanja s svojega delovnega področja ter posredovati podatke, ki so potrebni za delo izvršnega sveta.
Občinski upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da oblikuje načelno stališče o posameznem vprašanju izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov z njihovega delovnega področja.
Izvršni svet je dolžan oblikovati načelna stališča na zahtevo občinskega upravnega organa in ga o tem obvestiti.
6.	Medsebojna razmerja občinskih upravnih organov
184.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo pri . vprašanjih skupnega pomena, izmenjavajo mnenja in izkušnje ter se dogovarjajo o skupnih akcijah in drugih oblikah sodelovanja.
Za reševanje skupnih zadev, ki zahtevajo sodelovanje, ustanovijo skupna delovna telesa.'
7.	Razmerje občinskih upravnih organov
do mestnih upravnih organov
185.	člen
Občinski upravni organi pri svojem delu sodelujejo z upravnimi organi mesta pri reševanju vprašanj skupnega pomena za občino in mesto, usklajuejo stališča o vprašanjih skupnega pomena, izmenjujejo izkušnje, mnenja, pobude in predloge in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Za reševanje vprašanj skupnega pomena lahko ustanovijo skupna delovna telesa.
8.	Razmerje občinskih upravnih organov do samoupravnih interesnih skupnosti
186.	člen
Občinski upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti in z njihovimi strokovnimi službami pri pripravljanju poročil, informacij, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov in drugega gradiva za skupščino občine in njen izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno s 'pristojnimi - zbori skupščine občine, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravne interesne skupnosti
ali ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine.
9.	Razmerje občinskih upravnih organov
do organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev
187.	člen
Občinski upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela pri vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomembna za delo teh organizacij.
Občinski upravni organi so dolžni obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela, zavzeti stališča do njih, jih obvestiti o svojih stališčih in po potrebi vabiti njihove predstavnike na svoje seje.
> Pri sodelovanju z organizacijami združenega dela pridobivajo občinski upravni organi od njih mnenje, oblikujejo v dogovoru z njimi komisije in druga delovna telesa za pripravljanje posameznih predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih izdajajo ali njihovo izdajo predlagajo skupščini občine.
188.	člen
Občinski upravni organi sodelujejo v mejah svojih pravic in dolžnosti z družbenimi organizacijami in društvi pri vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev združevanja, za delo in za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih kot tudi za opravljanje določenih družbenih zadev, ki so jim poverjene.
10.	Razmerje občinskih upravnih organov
do družbenopolitičnih organizacij občine
189 člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pravic in dolžnosti obveščajo družbenopolitične organizacije občine o stanju, pojavih in problemih v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij.
11.	Razmerje občinskih upravnih organov
do družbenih svetov
190.	člen
Občinski upravni organi so dolžni pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov.
Če občinski upravni organ ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje o tem pisno obvestilo z navedbo razlogov skupščini občine in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta.
X.	VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI
191.	člen
Za uresničevanje z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnost-ter družbenopolitične skupnosti zagotavljajo v občini varstvo ustavnosti in zakonitosti:
—	skupščina občine in njej odgovorni organi.
—	temeljno sodišče,
samoupravna sodišča, f~ temeljno javno tožilstvo,
družbeni pravobranilec samoupravljanja,
~~ javno pravobranilstvo,
— postaje milide,
' sodnik za prekrške,
~~ služba pravne pomoči,
v~~ drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih druzbenih funkcij.
0^„ kravica in dolžnost delavcev, delanih ljudi in ■ anov je, da dajejo pobude za varstvo ustavnosti
,n zakonitosti.
192.	člen
Y,.dkviri) pravic in dolžnosti občine obravnava ^ Upsčing o^pine pri opravljanju družbenega nadzor-ko8 sp'°šna vprašanja glede izvajanja politike in za-
ter drugih predpisov in aktov, glede razpolaga-
z družbenimi sredstvi in delitve dohodka kakor 1 glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti j. avrdh organov, organizacij združenega dela in dru-.1 samoupravnih organizacij in skupnosti. v ^ Skupščina občine opravlja družbeno nadzorstvo •'Odelovanju z organi upravljanja in organi samo-pravne kontrole v organizacijah združenega dela in gih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter Piva na razvijanje odgovornosti in socialističnih r m !3ri samoupravljanju, poslovanju in razpolaga--iružbenimi sredstvi.
193.	člen
, Skupščina občine sprejema pri uresničevanju J* zbenega varstva samoupravnih pravic in družbene n-me začasne ukrepe, če nastanejo v organizacijah ruzenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če ganizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
194.	člen
, Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme upščina občine tudi proti organom upravljanja, iz-•. 1 nemu organu in poslovodnemu organu v delovni topnosti, organizaciji združenega dela. banki, zava-ovalni skupnosti, kmetijski ali drugi zadrugi, samo-Pravni interesni skupnosti in drugi samoupravni or-'anizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
195.	člen
Skupščina občine lahko zadrži v skladu z zako-?orn. izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj ovgani-cti združenega dela, s katerimi bi bile kršene samo-Plavne pravice delavcev in prizadeta družbena lastnina.
, Skupščina občine, ki zadrži izvršitev takih aktov ali e?9ni> mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
XI.	AKTI SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV
Upravni organi izdajajo odločbe, sklepe in druge izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni.
197.	člen
Sprejem odloka ali drugega akta lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, občinski upravni organi s svojega delovnega področja, skupščine samoupravnih interesnih, skupnosti, delovna telesa skupščine občine oziroma zbora in funkcionarji, ki vodijo upravne organe z njihovega delovnega področja.
Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, samoupravne organizacije in skupnosti ter vsak občan.
198.	člen
Kadar izvršni svet ni predlagatelj odloka ali drugega akta, mora dati k predlogu svoje mnenje.
Skupščina občine je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
199.	člen
Skupščina občine sprejema odloke in druge akte v dvofaznem, izjemoma pa v enofaznem postopku.
Sklepe, stališča, priporočila in obvezne razlage odlokov sprejme skupščina v enofaznem postopku.
Enofazni postopek sprejemanja odlokov in drugih aktov je mogoč samo v izjemnih primerih, ki so določeni s tem statutom za izdajo odloka in drugega akta po hitrem ali skrajšanem postopku.
200.	člen
Po hitremr postopku se lahko izda odlok ali drug akt skupščine občine, če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi preprečitve in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, če gre za intervencijske odloke oziroma odloke o začasnih ukrepih ali če to zahtevajo interesi ljudske obrambe in državne varnosti, naravne nesreče in druge posebne potrebe občine.
Po skrajšanem postopku se lahko izda odlok in drug akt skupščine občine, če gre za nujne ali manjše uskladitve odlokov z zakoni in drugimi predpisi, za prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov, za odloke na podlagi izida glasovanja delovnih ljudi in občanov na referendumu ter za spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb Ustavnega sodišča SR Slovenije. V teh primerih lahko pristojni zbor na predlog predlagatelja odloka in drugega akta, ob mnenju statutarnopravne komisije, odloči, da bo hkrati obravnaval in sprejel osm>-tek in predlog odloka ali drugega akta.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za sprejemanje odloka o potrditvi Zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine in za prostorske Izvedbene akte, o katerih je le htia predhodna javna razgrnitev in razprava v skladu g zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
196.	člen
Skupščina občine sprejema planske akte občine, Poslovnik skupščine, odloke, proračun občine in za-• ra^un 0 izvršitvi proračuna občine, sklepe, sta-Jnc 'n pr,P01°čtia ter druge akte, sklepa družbene ogovore in samoupravne sporazume in daje obvezne razlage odlokov in drugih aktov.
Izvršni svet Izdaja odredbe in navodila.
201.	člen
Odlok ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu dolžan sprejeti stgHSČB družbenopolitični zbor je sprejet, če ga zbori ali zbor in skupščina Samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo glede besedila predloga odloka ali drugega akta ali če predlog odloka oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma rn bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, oblikujejo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina “samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog ža uskladitev spornih vprašanj.
202.	člen
Če usklajevalni postopek, kot ga določa poslovnik, ne uspe, lahko izvršni svet skupščine pripravi in predlaga začasni ukrep, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda Začasni ukrep se sprejme na skupni seji vseh zborov skupščine. Začasni ukrep je sprejet, če je na skupni seji prisotna večina delegatov vsakega zbora in za sprejem akta glasuje večina navzočih delegatov.
Akt o začasnih ukrepih velja najdlje eno leto.
203.	člen
Če proračun občine ni sprejet do dneva, ko bi moral začeti veljati, se izvaja začasno financiranje na podlagi proračuna, sprejetega za prejšnje leto.
204.	člen
Odloki in drugi splošni akti morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati.
Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine se objavijo v Uradnem listu SRS.
205.	člen
Odlok in drug splošni akt začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem odloku ali drugem splošnem aktu drugače določeno.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali drug splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
206.	člen
Postopek sprejemanja odlokov in drugih aktov skupščine občine podrobneje ureja poslovnik skupščine občine.
XII.	PRIZNANJA OBČINE
207.	člen
Skupščina občine podeljuje priznanja občine delovnim ljudem in občanom, skupinam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, družbenim organizacijam in društvom ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za posebne uspehe, dosežene na področjih gospodarstva, družbenih dejavnosti, splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti ter družbenopolitičnih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj občine.
208.	člen
Priznanja občine so:
1.	naziv častni občan,
2.	nagrada občine,
3.	plaketa občine,
4.	spominska listina.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določijo še druga priznanja občine.
209.	člen
Pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj občine, njihovo obliko, način vodenja evidence prejemnikov in druga vprašanja, ki se nanašajo na priznanja občine, u^ja skupščina občine z odlokom.
, 210. člen
V spomin na narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda in za ohranitev revolucionarnih tradicij, podeljuje občina domicil posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, ki so izšli' s sedanjega območja občine ali so imeli poseben pomen za občino in mesto Ljubljana ter njeno osvoboditev, kakor tudi medvojnim aktivom OF, katerih delo je imelo poseben pomen za razvoj ilegalnega narodnosi obcdilnega boja v okupirani Ljubljani
Občina lahko podeljuje domicil tudi enotam ali organizacijam, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež k povojni obnovi in izgradnji ter k razvijanju borbenih in revolucionarnih tradicij.
O podelitvi domicila sklepa skupščina občine na pobudo občinske organizacije ZZB NOV. Ustrezni enoti ali organižaciji se izroči spominska listina.
XIII.	MEDOBČINSKO IN MEDNARODNO SODELOVANJE
1.	Sodelovanje občine z mestom Ljubljana 211. člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov ter pravic in dolžnosti, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane na območju mesta Ljubljane, je občina Ljubljana Bežigrad združena z občinami Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje. Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik v posebno družbenopolitično skupnost — mesto Ljubljana.
Skupni interesi ter pravice in dolžnosti, ki jih delovni ljudje in občani uresničujejo v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti, so določeni v statutu mesta.
212 člen
Skupščina občine se vključuje v skupščino mesta po svojih delegatih v zboru občin in zboru združenega dela skupščine mesta.
Vsi zbori skupščine občine predstavljajo stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine mesta. Zbor združenega dela skupščine občine predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta.
Skupščina občine v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine mesta, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima skupščina občine v zborih skupščine mesta skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami priza-detih občin.
213. člen
Pri rešeyaniu vprašanj, pomembnih za občino in fiesto, sodelujejo skupščina občine in njeni organi udi tako, da ustanovijo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne sjavnosti za reševanje posameznih vprašanj in raz-Vl3ajo druge oblike sodelovanja.
2.	Sodelovanje skupščine občine s Skupščino Socialistične republike Slovenije
ne prijateljstvo z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
O pobratenju oziroma prijateljstvu odloča skupščina občine.
Listino o pobratenju oziroma sklenitvi prijateljstva z drugimi občinami sprejme skupščina občine po predhodni obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah. O načinu in obsegu sodelovanja se občine medsebojno dogovorijo s sprejetjem programa medsebojnega sodelovanja.
214. člen
Skupščina občine se vključuje v delo Skupščine ucialistične republike Slovenije tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skup-uinarni drugih občin pošilja delegate v zbor občin in z or združenega dela Skupščine Socialistične republike
Slovenije.
Vsi zbor skupščine občine predstavljajo stalno
o.nferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor U-rui Skupščine SR Slovenije. Zbor združenega dela uPsčine občine ptedstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela uPščme SR Slovenije.
Skupščina občine v skladu z ustavo, zakonom in statutom z odlokom določi način delegiranja de-egatcv v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine -°cialistične republike Slovenije, način njihovega po-tczovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine cr delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij
ln skupnosti.
,. ,pe tuaa skupščina občine v zborih skupščine Socia-ične repufike Sloveni je skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogo-01 om med skupščinami prizadetih občin.
3.	Medobčinsko sodelovanje
215 člen
Občina sodeluje z drugimi občinami- po načelih fostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen skupaj . ®3itni ustanavlja skupne organe, organizacije in 2be za opravljanje zadev skupnega pomena in za
zadovoljevanje skupnih potreb.
1 m Z"a ureianie določenih zadev skupnega pomen'a , 1<0 občina z drugimi občinami ustanovi skupni med-^ ‘inski organ samoupravljanja ali pa se združi v re-10nalne in druge skupnosti občin.
, v.Xv tbedobčmskem organu samoupravljanja in med-, ,cinski skupnosti delegati združenih občin usklaju-jo svoja stališča, se dogovarjajo in sklepajo o urejalo skupnih vprašanj.
pomena se določijo z dogovorom ..	•	skupnosti občin oziroma medob-
g, 1".e§a organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo upseine združenih občin po razpravi med delovnimi ,. 501 'n občani v temeljnih samoupravnih organiza-lah in skupnostih.
Zadeve skupnega
obcm in v
216.	člen
in z'arat^t utrjevanja bratstva in enotnosti narodov narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot sociali-ene revolucije in zaradi potrebe po razvijanju ^ sebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, j-^spoaarskem, kulturnem in drugih področjih druž-e§a življenja se lahko občina pobrati oziroma^ skle-
4.	Mednarodno sodelovanje
217.	člen
V skladu z ustavno določenimi načeli zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije se občina samostojno in v sodelovanju z mestom vključuje v mednarodno dejavnost z razvijanjem stikov z mesti in organizacijami v tujini, s katerimi jo povezujejo skupne potrebe in interesi za sodelovanje na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in drugih področjih Predvsem sodeluje z obmejnimi kraji, kjer živi slovenska narodnostna skupnost.
XIV.	SPREMEMBE STATUTA OBČINE
218.	člen
Predlog za začetek postopka za spremembo statuta lahko da vsak zbor skupščine ali izvršni svet.
219.	člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta, odločajo vsi zbori skupščine občine enakopravno.
220.	člen
Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta, vsi zbori enakopravno izvolijo komisijo za pripravo sprememb statuta. Komisija predlaga vsem zborom osnutek sprememb statuta; vsi zbori določijo osnutek sprememb statuta in ga dajo v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predlaga komisija vsem zborom predlog sprememb statuta.
O spremembi statuta odločajo vsi zbori skupščine občine enakopravno. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delegatov vsakega zbora.
221.	člen
Če pri odločanju o spremembi statuta ne pride do soglasjp med zbori skupščine občine, vsak zbor izvoli enako število članov v skupno komisijo. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog, na skupni seji zborov. Če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko da ponovno na dnevni red po preteku 6 mesecev na predlog enega zbora, po sklepu vseh zborov pa lahko že prej.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
222.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določbah tega statuta izdati oziroma uskladiti skupščina
občine in njeni organi, morajo biti izdani najpozneje do 31. 12. 1986.
223.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81).
224.	člen
Statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/86-1
Ljubljana, dne 5. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik 1. r.
LJUBLJANA CENTER
653.
Na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije in po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva je Skupščina občine Ljubljana Center na 43. seji zbora združenega dela dne 18. marca 1986, na 43. seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. marca 1986 in na 41. seji družbenopolitičnega zbora dne 4. marca 1986 sprejela
STATUT
občine Ljubljana Center
I.	poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
V občini Ljubljana Center delovni lj'udje in 'občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
2.	člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci - samoupravnih, javnih ali drugih družbenih funkcij so dolžni zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov, pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov v družbenoekonomskih in političnih odnosih, zlasti v delegatskem sistemu. Svoje pravice in dolžnosti so dolžni uresničevati tako, da je mogoče opravljati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.
Delegacije in delegati, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične organizacije imajo pravico dajati pobude za ugotovitev politične, materialne ali druge odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
3.	člen
Vsi organi občinske skupščine in drugi organi samoupravljanja so dolžni obveščati javnost o sprejemanju in uresničevanju vseh pomembnih odločitev.
Načelo javnosti se sme o lejevati le, kadar tako določa ustava aH zakon.
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost o pripravi predlogov sklepov, stališč in odločitev, pomembnih za odločanje, zlasti zato, da se s tem zagotovita usklajevanje inte-resov delavcev, delovnih ljudi in občanov ter odločanje v delegatskem sistemu.
4.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije ter društva, delegacije in delegati ter občani imajo pravico dajati pobude za urejanje družbenoekonomskih in družbenopolitičnih vprašanj v občini, mestu Ljubljani in širših družbenopolitičnih skupnostih.
5.	člen
Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Center uresničujejo z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljane kot posebne družbenopolitične skupnosti in kot samoupravne mestne skupnosti občin skupne interese in zadeve ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana.
Vse pravice in dolžnosti, ki jih občina Ljubljana Center poveri mestu Ljubljani, se opredelijo v statutu mesta Ljubljane.
6.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj, medsebojne pomoči in uveljavljanja solidarnosti sodeluje občina Ljubljana Center z mestom in občinami Ljubljane, drugimi občinami na območju SR Slovenije in SFRJ, s Skupščino SR Slovenije ter drugimi organizacijami in skupnostmi.
II.	poglavje SPL,OSNE DOLOČBE
7.	člen
Statut občine Ljubljana Center določa pravice in dolžnosti občine, način oblikovanja, organizacijo, pristojnosti in delo Skupščine občine Ljubljana Center, njenih organov in organov občine in druga vprašanja skupnega pomena.
Če statut ne določa drugače, se neposredno uporabljajo posamezne določbe ustave SR Slovenije oziroma zakoni in drugi predpisi.
Statut občine se spremeni ali dopolni, kadar ustava SR Slovenije ali zakon izrecno določa, da je treba posamezno vprašanje urediti s statutom.
8.	člen
Občina Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: občina) je pravna oseba. Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
Sedež občine je v Ljubljani, Adamič-Lundrovo nabrežje 2 (Kresija).
9.	člen
Območje občine je določeno z zakonom.
10.	člen
Občan občine je vsak državljan SFRJ, ki ima stalno prebivališče v občini.
Št.
11.	člen
Praznik občine je 21. junij, spominski dan na lef02i™e ženske demonstracije na ljubljanskih ulicah a i943 zoper nasilje fašističnega okupatorja.
III.	poglavje
uresničevanje samoupravljanja v občini,
SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH
U Samoupravljanje v organizacijah združenega dela
12.	člen
, Uelavci, samoupravno organizirani v organizacijah Uizenega dela oziroma drugih samoupravnih orga-^1Zacijah in skupnostih ali v drugih oblikah združe-an',a dela in sredstev, upravljajo družbene zadeve, s'dajujejo skupne interese in na način, določen v Sanioupravnih splošnih aktih, odločajo:
~~ z osebnim izjavljanjem o neodtujljivih p ra vi-.	2 referendumom, na svojih zborih, s podpisova-
^Jein oziroma posebnimi pisnimi izjavami in z dru-§!rni oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določa za-on’ samoupravni sporazum ali statut;
7" Po delegacijah in delegatih v organih uprav-?aiUa v temeljnih in drugih organizacijah združenega e a in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
Po delegatih v skupščinah samoupravnih inte-^®snih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazu-°m 0 ustanovitvi teh skupnosti;
~~ po delegatih v občinski skupščini;
~ Po delegatih v organih upravljanja krajevnih s Upnosti v skladu s statuti krajevnih skupnosti.
. V organizaciji združenega dela, ki na podlagi za-na ali odloka občinske skupščine opravlja dejavnost 1 zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo ^ odločanju o zadevah, za katere tako določa zakon, . lc* ali samoupravni splošni akt organizacije zdru-ne§a dela, delegati uporabnikov, ustanovitelja, orga-n°v občine, krajevne skupnosti in drugih zainteresi-ramh organizacij in skupnosti.
2.	Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
13.	člen
. Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje skupne neposredne interese v krajevni skupnosti. Samoupravno organizirani v krajevni skupnosti uresničujejo v°je interese tudi tako, da sodelujejo pri odločanju in ^rejanju vprašanj skupnega pomena v organih občine, organih samoupravnih interesnih skupnosti ter dru-.? v organizacij in skupnosti v občini, v mestu in v Slrsih družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani se v krajevni skupnosti razumevajo o zadovoljevanju potreb in o uresni-anju skupnih in neposrednih interesov tako, da s crmjejo razvoj krajevne skupnosti in se v skladu pr- 111 dogovarjajo o svojih dejavnostih in sodelujejo oblikovanju in uresničevanju programov samo-: avnih interesnih skupnosti, se povezujejo z orga-o ,acijami združenega dela in skupnostmi ter razpola-rof *n upravljajo z odstopljenimi sredstvi, ki jih do-
ustava SR Slovenije.
14.	člen
Delovni ljudje in.občani ustanovijo krajevno skup-Se združijo z drugo krajevno skupnostjo, se od-
ločijo za odcepitev ali priključitev dela območja krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti z referendumom.
Kadar se del območja krajevne skupnosti odcepi ali priključi k drugi krajevni skupnosti, morata z referendumom o tem odločiti tako krajevna skupnost, od katere se odcepi del območja, kakor tudi krajevna skupnost, h kateri se ta del priključi.
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti, za združitev z drugo krajevno skupnostjo ali spremembo območja krajevne skupnosti oziroma za odcepitev ali priključitev dela območja krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti dajo:
—	zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti,
—	skupščina krajevne skupnosti,
—	krajevna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva ali druga družbenopolitična organizacija v krajevni skupnosti,
—	zbor delavcev organizacije združenega dela, ki deluje v krajevni skupnosti.
Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev krajevne skupnosti, za združitev z drugo krajevno skupnostjo ali spremembo območja krajevne skupnosti oziroma za odcepitev ali priključitev dela območja krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti organizirati na teh območjih javno razpravo.
15.	člen
Po odločitvi o ustanovitvi novih krajevnih skupnosti, sprejeti z referendumom, določi skupščina krajevne skupnosti, ki se z ustanovitvijo novih krajevnih skupnosti odpravlja, način oblikovanja in postopek za izvolitev delegatov v skupščine krajevnih skupnosti in njihove izvršilne organe.
Odpravljena krajevna skupnost preneha, ko se na njenem območju konstituirajo nove.
Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljene krajevne skupnosti se razporedijo na novoustanovljene krajevne skupnosti na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo skupščine krajevnih skupnosti, ki so nastale iz odpravljene krajevne skupnosti.
16.	člen
Pri pobudi za ustanovitev krajevne skupnosti, za združitev z drugo krajevno skupnostjo ali priključitev dela območja krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti se mora v javni razpravi ugotoviti ali so za oblikovanje oziroma spremembo območja krajevne skupnosti izpolnjeni zlasti naslednji pogoji:
—	izražene skupne potrebe oziroma interesi na ekonomskem, komunalnem, socialnem, kulturnem in drugih področjih:
—	ustrezne družbenopolitične, prostorske, materialne in druge možnosti za samoupravljanje.
17.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme skupščina krajevne skupnosti.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži skupščini krajevne skupnosti. Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva o njem organizira in vodi javno razpravo.
Na podlagi pripomb in predlogov v javni razpravi pripravi svet krajevne skupnosti predlog statuta.
3.	Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
18.	člen
Samoupravne interesne skupnosti za območje občine sodelujejo z občinsko skupščino zlasti pri programiranju razvoja svojih dejavnosti v občini in pri usklajevanju njihovega programa z družbenim razvojem občine, kakor tudi pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in v drugih zadevah skupnega interesa.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine dajejo občinski skupščini in njenim organom na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo poročila in podatke in jih obveščajo o stanju na svojem področju.
19.	člen
Kadar občinska skupščina odloča o vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, odločajo skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno z zbori občinske skupščine.
Kadar občinska skupščina obravnava in sprejema splošne akte s področja dejavnosti, kjer so organizirane samoupravne interesne skupnosti, katerih skupščine ne odločajo enakopravno z zbori občinske skupščine, mora občinska skupščina tem skupnostim omogočiti, da podajo svoja stališča, predloge in mnenja.
4.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
20.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih urejajo in usklajujejo družbenoekonomske in druge odnose, ki so širšega skupnega pomena, ter svoje interese v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja tudi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
Občinska skupščina spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, sodeluje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne začeti postopek za samoupravno urejanje vprašanj skupnega pomena.
Če v predpisanem roku samoupravna organizacija ali skupnost ne začne postopka za sklenitev samoupravnega sporazuma, lahko to predlaga pristojni organ občinske skupščine.
5.	Oblike osebnega izjavljanja v občini
21.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se delovni ljudje in občani z referendumom odločijo o posameznem vprašanju, ki je splošnega pomena, ali da se vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za
uvedbo samoprispevka ali o predlogu za razpis jav-
nega posojila za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih.
22.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
23.	člen '
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar to zahteva posamezen zbor občinske skupščine, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti na območju občine, občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva ali občinski svet zveze sindikatov.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena in biti mora jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
6.	Javna razprava
24.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih -z javno razpravo o vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, uresničujejo svoj odločujoči vpliv na priprave in sprejemanje odločitev o vprašanjih skupnega in splošnega pomena.
25.	člen
Občinska skupščina je pred sprejetjem dolžna dati v javno razpravo osnutke statuta občine, dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov, razpis javnega posojila in samoprispevka in druga vprašanja, za katera tako določa zakon.
26.	člen
Predlagatelj gradiva, ki je dano v javno razpravo, je dolžan: javno objaviti osnutek akta ali gradiva oziroma ugotoviti, da so delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanjeni; obrazložiti osnutek in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem; določiti rok za javno razpravo; zagotoviti zbiranje vseh mnenj, stališč in predlogov iz javne razprave in njihovo strokovno obdelavo; obravnavati predloge, stališča in mnenja iz javne razprave in se do njih opredeliti in obvestiti udeležence javne razprave o stališčih do predlogov iz javne razprave.
IV.	poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
27.	člen
Delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in s tem statutom uresničujejo v mestu Ljubljani in širših družbenopolitičnih skupnostih.
V občini delovni ljudje in občani zlasti: '
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo, spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane in splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja in organe oblasti, zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov; organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo splošno ljudsko obrambo; izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor in urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje bivalnega in drugega prostora, za varstvo človekovega okolja; za urejanje in smol izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase; skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo in socialno varnost delovnih ljudi;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve; sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji; zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posebno skrb posvečajo stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih; skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kultprnoprosvetnih organizacij in društev; skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine:
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi:
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
1. Družbeno planiranje
28.	člen
Družbeni plan občine določa skupne interese, cilje in naloge gospodarskega in družbenega razvoja, zlasti pa:
—	ustvarjanje in zagotavljanje pogojev za življenje in delo in za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v občini;
—	usmerjanje razvoja komunalnih dejavnosti, drobnega gospodarstva, stanovanjske graditve in drugih dejavnosti, ki so neposrednega pomena za delovne ljudi in občane v občini;
—	ustvarjanje pogojev za povečanje zaposlenosti in produktivnosti dela;
—	prostorsko in urbanistično ureditev in izkoriščanje zemljišč in dobrin v splošni rabi;
—	varstvo in zboljševanje življenjskega okolja;
—	splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ;
—	usklajevanje z razvojem mesta Ljubljane, regije in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Družbeni plan občine določa smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, ki jih občinski organi v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, določenimi z ustavo in tem statutom, sprejemajo za zagotovitev možnosti za uresničevanje tega piana.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih z družbenimi plani širših- družbenopolitičnih skupnosti.
29.	člen
Družbeni plan občine je temeljni planski akt, ki opredeljuje čilje, politiko, usmeritve in naloge družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje, za katero se sprejema.
Družbeni plan občine se sprejema po postopku in na način, ki ga določa zakon.
Z resolucijo o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana se na podlagi ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj določa dinamika uresničevanja ciljev in nalog, predvidenih s srednjeročnim družbenim planom, ukrepi in dejavnostmi ter na tej podlagi naloge organov in drugih nosilcev obveznosti pri uresničevanju družbenega plana v posameznem letu.
2.	Gospodarske in družbene dejavnosti
30.	člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira prf ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela.
Občina spodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij in usklajevanja proizvodnje in drugih. dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti; spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela na podlagi programov združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
31.	člen
- Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za skladen razvoj vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, telesne kulture, otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva in raziskovalne dejavnosti, ga- usklajujejo s potrebami in možnostmi gospodarstva v odnosih in po načelih svobodne menjave dela, si zagotavljajo izenačevanje pogojev za razvoj družbenega standarda na območju občine in v skladu s tem odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja v občini.
3.	Varstvo pravic borcev NOV
32.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno družbeno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem, španskim borcem, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobro-voljcem iz vojn 1912—1918, žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi.
4.	Urejanje prostora in varstvo okolja
33.	člen
Na področju urejanja prostora delovni ljudje in občani v okviru družbenih planov in prostorskih izvedbenih aktov zagotavljajo možnosti in pogoje za razvoj dejavnosti v prostoru in usklajeno namensko rabo prostora, pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč.
Občinska skupščina, izvršni svet in upravni organi namenjajo posebno skrb varstvu narave in izboljševanju človekovega okolja.
5.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
34.	člen
Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite delovni ljudje in občani:
—	določajo politiko in odločajo o temeljnih vprašanjih, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	spremljajo in ocenjujejo varnostne in vojnp-politične razmere v občini in o tem sprejemajo odločitve,
—	usklajujejo obrambne in varnostne priprave občine z obrambnimi in varnostnimi pripravami sosednjih občin, mesta, s širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in z oboroženimi silami,
—	sprejemajo načrt organiziranja in razvoja teritorialne obrambe,
—	določajo načrt organiziranja civilne zaščite in ustanovijo občinski štab za civilno zaščito ter sprejemajo in usklajujejo izvajanje ukrepov in nalog civilne zaščite,
—	organizirajo in usposabljajo narodno zaščito in v njej sodelujejo.
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti v skladu z zakonom občinska skupščina in njen svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito, upravni organ za področje ljudske obrambe in' drugi upravni organi občine.
6.	Kadrovska politika
35.	člen
Na področju kadrovske politike delovni ljudje in občani:
—	dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, s katerimi se določajo skupne naloge in enotni cilji na področju kadrovske politike, in sodelujejo pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju na tem področju;
—	obravnavajo poročila o uresničevanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s področja kadrovske politike in dajejo pobude, predloge in priporočila za načrtovanje na področju kadrovske politike, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov.
Občina se z družbenim dogovarjanjem povezuje z drugimi občinami, s katerimi določa temeljne naloge pri oblikovanju' in izvajanju kadrovske politike.
7.	Oblikovanje in razporejanje sredstev za splošne družbene potrebe
36.	člen
Sredstva za splošne družbene potrebe občine se oblikujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev občin in mesta po merilih, ki temeljijo na enotnih kazalcih družbenoekonomskega položaja občin, z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani in v skladu z letnimi planskimi akti.
37.	člen
Občina izkazuje prihodke ih njihovo razporeditev v proračunu občine.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za financiranje občinskih organov, pravosodnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja, sofinanciranje družbenopolitičnih organizacij, družbenih 'organizacij in društev, financiranje delovanja krajevnih skupnosti, za zagotovitev matenalnih pravic borcev narodnoosvobodilne vojne, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za intervencije in druge obveznosti občine, ki jih določa zakon, družbeni dogovor ali odlok občinske skupščine.
38.	člen
Uporabnikom občinskega proračuna se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost del in nalog, ki jih imajo na podlagi ustave, zakona ali drugih predpisov in so določene z njihovim delovnim programom. O izvajanju programa dela in o porabi sredstev morajo organi in organizacije poročati skupščini na njeno zahtevo, vendar najmanj enkrat letno.
V.	poglavje
OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
39.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave SR Slovenije, zakonov in tega statuta.
40.	člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Občinska skupščina:
—	določa splošna načela, cilje in smer politike družbenega razvoja občine;
—	odloča o spremembi statuta občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljane;
—	sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje;
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom in daje njihovo obvezno razlago;
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun o izvršitvi proračuna občine;
—	spodbuja, krepi in razvija samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju in v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti sklepanja samoupravnih sporazumov';
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese;
—	razpisuje občinski referendum;
—	odloča o razpisu javnega posojila;
—	določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ureja organizacijske, materialne in druge pogoje za izvajanje obrambnih priprav, sprejema načrt organizacije in razvoja teritorialne obrambe ter ustanavlja njene enote, določa organizacijo in izvrševanje ukrepov civilne zaščite;
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine in izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dala in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini;
—	bbravnava stanje in splošne probleme ustavnosti in zakonitosti;
—	odpravlja in razveljavlja predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugim predpisom;
—	določa temeljno organizacijo upravpih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila;
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter nosilcev samoupravnih. javnih in drugih družbenih funkcij odgovornih občinski skupščini in usmerja njihovo delo;
■— uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
—	ustanavlja organizacije združenega dela in druge organizacije;	•
—	ustanavlja občinski štab za teritorialno obrambo in enote teritorialne obrambe;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane komisij in drugih delovnih teles skupščine;
—	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta občinske skupščine;
—	imenuje in razrešuje funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe;
—	imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine;
—	imenuje komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in predsedstvo občinske skupščine v vojnih razmerah;
—	imenuje in razrešuje občinski štab za teritorialno obrambo in njegovega komandanta;
—	imenuje komandirja postaje milice in njegovega namestnika;
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev v skladu z zakonom;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, tem statutu in drugih predpisih.
2. Sestava
41.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
—	zbor združenega dela, ki ga sestavljajo delegati delavcev in delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih;
—	zbor krajevnih skupnosti, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ;
—	družbenopolitični zbor, ki ga sestavljajo delegati delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
Zbor združenega dela šteje 65 delegatov, družbenopolitični zbor 25 delegatov, v zbor krajevnih skupnosti pa delegira vsaka krajevna skupnost na območju občine po dva delegata.
42.	člen
Število delegatov, ki jih delegirajo v zbor združenega dela delegacije in konference delegacij z gospodarskega, prosvetno-kulturnega, socialno-zdravstve-nega področja in iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih skupnosti; ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, določi glede na število delavcev v teh organizacijah in skupnostih občinska skupščina z odlokom.
43.	člen
Delegate v zbor združenega dela delegirajo delegacije in konference delegacij, v katere se združujejo delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega
dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini.
Konferenca delegacij se oblikuje s sporazumom, ki ga sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so delegacije izvolile.
44.	člen
Kriterije in merila za oblikovanje konference delegacij in število delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij pošiljajo v zbor združenega dela, določi občinska skupščina z odlokom tako, da je zagotovljena ustrezna in enakomerna zastopanost delavcev vseh področij združenega dela v zboru združenega dela.
Občinska skupščina določi z odlokom tudi rok za oblikovanje konferenc delegacij in oblikuje konference delegacij, če v določenem roku niso oblikovane s sporazumi.
45.	člen
V	zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegate delegacije krajevnih skupnosti v skladu z zakonom in tem statutom.
46.	člen
V	družbenopolitični zbor delegirajo delegate delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, združenih v socialistično zvezo delovnega ljudstva.
47.	člen
Zbori občinske skupščine predstavljajo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane.
Zbor združenega dela občinske skupščine predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane
Občinska skupščina z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor združenega dela in zbor občm Skupščine mesta Ljubljane in način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občina v zboru združenega dela Skupščine mesta Ljubljane skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
48.	člen
Občinska skupščina z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občina v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
3.	Delegacije in delegati
49.	člen
Za uresničevanje ustavnih pravic delovnih ljudi in občanov in za njihovo organizirano delo in odločanje v občinski skupščini se s skupščinskim poslov-
nikom določijo pogoji za delo in podrobneje opredelijo pravice in dolžnosti delegacij in delegatov, določene s tem statutom.
50.	člen
Delegacija spremlja in obravnava pobude, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, in pri tem sodeluje z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti.
Delegacije in delegati imajo pravico predlagati, da se posamezne zadeve uvrstijo v delovne programe občinske skupščine in njenih zborov ali v predlog dnevnega reda sej.
Delegat v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti mora biti glede vprašanj, ki so na dnevnem redu sej, seznanjen s stališči, mnenji in smernicami, sprejetimi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delegat je dolžan o stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v .zboru, in o. svojem delu obveščati delegacijo in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti.
51.	člen
Delegat v zboru ima pravico dajati pobudo ali predlog, naj zbor obravnava oziroma uredi posamezna vprašanja ali sprejme določene ukrepe na posameznih družbenih področjih, in opozoriti na vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje politike in aktov občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov.
Delegat v zboru ima pravico obrniti se na izvršni svet ali na upravne organe z vprašanji, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi upravni organ ali strokovno službo, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora ali se za sejo pripravljajo kot tudi podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
Delegat v zboru ima pravico zahtevati pojasnila in obvestila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles skupščine in zborov.
Določba iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
52.	člen
Delegat v zboru ima pra.vico predlagati, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila občinska skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
53.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, ali v skupščini, katere član je.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let..
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z zbori občinske skupščine, uživajo delegati te skupščine enako imuniteto kot delegati zborov občinske skupščine.
4.	Pristojnosti in delo zborov
54.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih in občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
*	55. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri sprejemanju odločitev tako, da odloča enakopravno zxzborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti oziroma tako, da sprejema stališča do posameznih vprašanj iz pristojnosti zbora združenega dela oziroma zbora krajevnih skupnosti.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
56.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
a)	spremljajo in usmerjajo:
—	izvajanje politike družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja,
—	razvijanje in uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in družbenih odnosov,
—	krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
b)	odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta občine in mesta;
—	o razpisu občinskega referenduma, občinskega samoprispevka in javnega posojila;
—	o podelitvi priznanj občine;
—	o pobratenju in sodelovanju z drugimi občinami in mesti;
—	o vključitvi občine v medobčinsko skupnost;
c)	sprejemajo:
—	statut občine;
—	poslovnik občinske skupščine;"
—	družbene plane in resolucije o njihovem uresničevanju;
d)	sprejemajo družbene dogovore, odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prostorskega razvoja ter tekoče politike;
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjajo razporejanje dohodka;
—	zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov;
—	skrb za udeležence narodnoosvobodilne vojne;
—	temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti, v občini in mestu;
—	splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	kadrovsko in socialno politiko;
—	organizacijo in delo izvršnega sveta ter upravnih organov;
—	ustanavljanje komisij in drugih delovnih teles občinske skupščine;
—	spremembo občinske meje;
—	delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in v zbor občin Skupščine SR Slovenije;
e)	obravnavajo poročila:
—	o delu občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov;
—	pravosodnih organov;
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja;
—	s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in druga poročila;
f)	volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	predsednika, podpredsednika in člane izrvršnega sveta;
—	predsednike in člane stalnih ali občasnih delovnih teles skupščine;
g)	imenujejo in razrešujejo:
—	funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe;
—	sekretarja občinske skupščine;
—	komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in svet občinske skupščine za splošne ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	občinski štab za teritorialno obrambo in njegovega komandanta;
—	komandirja postaje milice in njegovega namestnika;
—	občinsko volilno komisijo;
—	člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z zakonom, odlokom ali drugim aktom skupščine;
—	delegate v družbene svete;
—	predstavnike občinske skupščine v organe m druga delovna telesa v občini, mestu, regiji in republiki.
Zbori občinske skupščine nadzorujejo delo izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in opravljajo druge zadeve, ki so določene z zakonom ali tem statutom.
57.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
a)	sprejemata odloke in druge splošne akte:
—	s katerim se urejajo pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po statutu ali zakonu ni pristojen posamezen zbor;
—	ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	o proračunu občine in o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine;
—	ki se nanašajo na vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje obveščanja;
—	s področja davkov, taks in drugih davščin;
—	o sprejetju prostorskih izvedbenih aktov;
—	o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v občini;
—	o uresničevanju posebnega družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
—	v zvezi s sprejetimi družbenimi dogovori, kadar ti določajo, da so podpisniki dogovora dolžni posamezno vprašanje urediti s svojimi splošnimi akti;
b)	odločata:
—	o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja posameznih predelov občine, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa, varstva človekovega okolja in dobrin splošnega pomena ter na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora;
—	o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o takih vprašanjih sami ne odločijo;
—	o vprašanjih opravljanja dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	o ustanovitvi organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini;
—	o združevanju sredstev občine z mestom Ljubljana in z drugimi občinami ter o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb;
—	o uvedbi solidarnega združevanja sredstev v občini, če to ni v pristojnosti zbora združenega dela;
—	o ugotavljanju javnega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
c)	uresničujeta:
—	pravice in dolžnosti, ki jih ima po zakonu občinska skupščina do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—	družbeno nadzorstvo na območju občine;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja, pobude in predloge organov, ki v občini izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor;
d)	razveljavljata in odpravljata:
—	predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo,
zakonom, drugimi predpisi ali s tem statutom;
e)	dajeta soglasje:
—	k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če tako določa zakon;
—	k aktom o ustanovitvi in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če tako določa zakon.
Opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor.
58.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, če z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju in se nanašajo na:
—	temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, odvetniško in drugo pravno pomoč;
—	vprašanja informiranja v občini in na pogoje javnega obveščanja;
—	dfuge zadeve o uresničevanju ustavnosti in zakonitosti ter varstvu svoboščin in pravic človeka in občana.
Ce pristojni zbor ali skupščina pristojne samoupravne interesne skupnosti sprejme besedilo akta v v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, se izvede usklajevalni postopek v skladu s skupščinskim poslovnikom.
Družbenopolitični zbor voli delegate družbenopolitičnega zbora Skupščine mesta Ljubljane in delegate družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije. Voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika, imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora in sekretarja zbora.
59.	člen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij ;
—	medsebojna razmerja v združenem delu, delovna razmerja in Varstvo pri delu;
—	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in na druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine;
—	predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	samoupravno sporazumevanje ter usklajevanje posameznih in skupnih interesov delavcev in delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela;
—	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega .dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	izrekanje začasnih ukrepov družbenega varstva, če so v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če
organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
—	uvedbo postopka za redno likvidacijo organizacije združenega dela;
—	odločitev o tem, da se zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta ali posamičnega akta organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti in da se sproži ustrezen postopek za oceno ustavnosti oziroma skladnosti z drugimi samoupravnimi splošnimi akti;
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
Zbor voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika ter imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora ter sekretarja zbora.
Zbor združenega dela določi v skladu z zakonom listo članov razpisnih komisij za imenovanje poslovodnih organov in listo članov disciplinskih komisij v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih.
Zbor združenega dela sprejema odloke in druge splošne akte o delegiranju delegatov v zbore združenega dela občinske skupščine, Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije.
60.	člen
Občinska skupščina ne more sprejeti odločitve o izločitvi dela dohodka temeljne organizacije združenega dela za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe, če je ne sprejme zbor združenega dela.
61.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
—	določa merila za delitev sredstev za krajevne skupnosti in daje drugima zboroma in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini;
—	obravnava delovanje oblik neposrednega samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj krajevne samouprave;
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in se nanašajo na sodelovanje med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenje in uporabo dobrin v splošni rabi ter uporabo mestnega zemljišča, in o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge;
—	razpravlja in odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na gradnjo in urejanje posameznih območij občine, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, javni promet, parke, namembnost lokalov in komunalne in druge storitve:
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti;
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti in začne postopek za oceno ustavnosti, zakonitosti ali skladnosti z drugim samoupravnim aktom;
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
Zbor voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika ter imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora in sekretarja zbora.
62.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z zbori občinske skupščine, obravnavajo in sprejemajo dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine ter odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na dejavnost oziroma področje, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena.
Kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz prvega odstavka tega člena enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine, se uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika občinske skupščine.
Zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz. prejšnjega odstavka oziroma skupščina druge samoupravne interesne skupnosti za območje občine se lahko s programom dela ali na drug ustrezen način dogovorijo, da bodo obravnavali tudi druga vprašanja s področja dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti.
63.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	po obravnavi in sprejetju statuta na zborih razglasijo statut občine,
—	volijo predsednika in podpredsednike skupščine ter izvršni svet, imenujejo funkcionarje, ki vodijo upravne organe, imenujejo sekretarja skupščine, določijo skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije in določijo delegate za prvo sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane,
—	volijo delegate v Zvezni zbor Skupščine SFRJ,
—	volijo predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije,
—	sprejmejo sklep o podelitvi priznanj občin, o imenovanju za častnega občana, o podelitvi domicila in o pobratenju z drugimi občinami in mesti,
—	obravnavajo druge zadeve, določene s lem statutom in poslovnikom skupščine.
S poslovnikom skupščine se določi, kdaj in ob kakšnih priložnostih se skliče slavnostna skupna seja vseh zborov.
64.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbor mora pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih zainteresiranega zbora.
Način obravnavanja zadev z delovnega področja drugega zbora se določi s poslovnikom občinske skupščine.
65.	čleo
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine popočila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti v skladu s tem statutom enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine, ima do izvršnega sveta in upravnih organov pravice zbora občinske skupščine.
66.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma drug akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupni seji; lahko tudi sklenejo, da bodo skupaj poslušali obrazložitev in obravnavali poročila ali druga vprašanja, ki so skupnega pomena za zbore.
67.	člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor veljavno sprejme odlok z večino glasov vseh delegatov v zboru. Druge akte sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Glasovanje v zboru je javno, razen če zbor sklene, da bo o posamezni odločitvi glasoval tajno oziroma v primerih, ko je s tem statutom določeno tajno glasovanje.
68.	člen
Na skupni seji lahko zbori skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij obravnavajo vprašanja, ki so splošnega pomena za občino.
69.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način in organizacijo dela, postopek za sprejemanje odlokov in drugih aktov, način usklajevanja stališč, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve.
5.	Splošne določbe o volitvah in razrešitvah
70.	člen
Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine, predsednike zborov in namestnike predsednikov zborov ter za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska' organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
O izvolitvi ali razrešitvi funkcionarjev iz prejšnjega odstavka se glasuje tajno.
O izvolitvi drugih funkcionarjev se glasuje javno; če je za posamezno funkcijo predlaganih več kandidatov, se glasuje tajno.
71.	Sen
Kandidat za predsednika ali podpredsednika skupščine občine ter za predsednika izvršnega sveta je izvoljen, če je dobil večino glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Če je na kandidatni listi za predsednika ali podpredsednika skupščine več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil poprečno največ glasov (izraženo v od-
stotkih) vseh delegatov v vsakem zboru, vendar ne manj kot tretjino glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Če noben izmed več kandidatov iz prejšnjega odstavka tega člena ni dobil tretjine glasov delegatov v vsakem zboru ali če ni bil izvoljen v vseh zborih, ali če sta dva ali več kandidatov dobila enako število glasov, se volitve ponovijo, pri čemer se glasuje o kandidatu, ki je dobil poprečno največ glasov v vseh zborih oziroma o kandidatih, ki so dobili enako število glasov.
Kandidacijski postopek na podlagi novega predloga kandidatov se ponovi:
—	če kandidat ni dobil večine glasov delegatov v vsakem zboru,
—	če pri ponovnih volitvah nobeden izmed več kandidatov ni dobil poprečno največ glasov, vendar ne manj kot tretjine glasov delegatov v vsakem zboru.
Kandidati za predsednike in namestnike predsednikov zborov so Izvoljeni, če na volitvah dobe večino glasov vseh delegatov v zboru. Če je več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov delegatov v zboru.
Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako število glasov, se volitve ponovijo.
Če en kandidat v zboru ni dobil večine glasov v zboru ali če po ponovnih volitvah noben izmed dveh ali več kandidatov ni bil izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi na podlagi novega predloga kandidatov.
72.	člen
Predsednik in podpresednik skupščine ter predsedniki in namestniki predsednikov zborov se izvolijo za dve leti.
Ista oseba ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za predsednika in podpredsednika skupščine ter za predsednika in namestnika predsednika zbora.
Določba o omejitvi ponovne izvolitve po prejšnjem odstavku ne velja, če je funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
6.	Slovesna izjava
73.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsedniki in namestniki predsednikov njenih zborov, predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta ter funkcionarji občinskih upravnih organov, ki jih imenuje občinska skupščina, slovesno izjavo in jo podpišejo. Slovesna izjava se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in statutu občine Ljubljana Center in da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast dela\r-skega razreda in uresničevanja skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ler za razvoj in napredek občine Ljubljana Center, mesta Ljubljane, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
7.	Predsednik in podpredsednik skupščine in predsedniki zborov
74.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Predsednik skrbi za izvajanje statuta in skupščinskega poslovnika; skrbi za javnost dela' skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini; podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov skupščine oziroma enakopravno pristojni zbori'občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela.
Predsednik skupščine predstavlja skupščino in občino Ljubljana Center kot družbenopolitično skupnost in opravlja druge zadeve, ki jih določa skupščinski poslovnik.
75.	člen
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja in ga nadomešča, kadar je zadržan.
■	76. člen
Vsak zbor ima predsednika in namestnika predsednika.
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora; skrbi, da zbor dela po statutu in poslovniku; skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v zboru in občinski skupščini; podpisuje akte, ki jih samostojno sprejema zbor, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali najmanj petina delegatov zbora. Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov ali predsednik občinske skupščine.
Predsednik in podpredsednik skupščine odgovarjata . skupščini, predsedniki in namestniki predsednikov zborov pa zboru, ki jih je izvolil.
77.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine ter predsednikom in namestnikom predsednikov zborov preneha funkcija, če jim pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, preneha mandat člana delegacije oziroma delegata v družbenopolitičnem zboru.
78.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov:
—	obravnavajo, usklajujejo in programirajo delo zborov in delovnih teles v skupščini in njeno sodelovanje s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbijo za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino mesta Ljubljane,'Skupščino Socialistične republike Slovenije in skupščinami drugih občin;
—	skrbijo za sodelovanje občinske skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in skupnostmi v občini;
—	usklajujejo delo zborov in predlagajo rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enako-
pravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki so stolpnega pomena za delo zborov;
—	skrbijo za izvajanje statuta in skupščinskega poslovnika;
—	spremljajo delo delovnih teles skupščine in obravnavajo z njihovimi predsedniki zadeve v zvezi z delom teh teles;
—	predlagajo višino sredstev, ki naj bodo v proračunu občine zagotovljena za delo skupščine;
—	predlagajo zborom skupščine akte o organizaciji sekretariata skupščine;
—	določajo in skrbijo za natisk odlokov in drugih aktov, za katere je določeno, da se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije;
—	spremljajo, obravnavajo in usmerjajo obrambne in varnostne priprave skupščine ter s posebnim aktom določijo organizacijo, način dela in sistemizacijo del in nalog služb skupščine v neposredni vojni nevarnosti ali v vojnem stanju;
—	opravljajo druge zadeve, določene s skupščinskim poslovnikom.
79.	člen
Pri uresničevanju nalog iz prejšnjega člena sodelujejo predsednik izvršnega sveta, sekretar skupščine, predsedniki posameznih delovnih teles skupščine glede na obravnavano gradivo, pa tudi predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar gre za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
80.	člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijsko-teh-ničnih opravil v zvezi z delom občinske skupščine, njenih zborov, delovnih teles, skupin delegatov in družbenih svetov občine in za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ima občinska skupščina sekretariat.
Sekretariat skupščine vodi sekretar, ki je za svoje delo in za delo sekretariata odgovoren skupščini in njenemu predsedniku.
Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja za štiri leta. Ista oseba je lahko za sekretarja skupščine imenovana največ dve zaporedni mandatni dobi.
Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine določi občinska skupščina.
8.	Delovna telesa skupščine in zborov
81.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa.
Naloge, način dela in sestavo ter ustanovitev delovnih teles iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina s poslovnikom, lahko se ustanovijo tudi s
posebnim sklepom skupščine.
9. Komite in svet za splošno ljudsko obrambe
in družbeno samozaščito
82.	člen
Za opravljanje določenih zadev in nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene zaščite imenuje občinska skupščina komite za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito ter svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Pristojnosti in« naloge organov iz prejšnjega odstavka določa zakon.
VI.	poglavje DRUŽBENI SVETI
83.	člen
Družbeni sveti se v skladu z zakonom glede na potrebe in značilnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov ustanavljajo za eno ali več področij družbenega življenja in dela v občini, upravni družbeni sveti pa za eno ali več upravnih področij iz občinske pristojnosti oziroma za posamezni upravni organ.
Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlokom ' na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu ustreznega družbenega sveta.
Z odlokom skupščine mesta, s katerim soglaša občinska skupščina in na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta, se lahko ustanovi skupen družbeni svet občin in mesta Ljubljane.
VII.	poglavje
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER
84.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je kolegijski izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini:
1)	za stanje v občini;
2)	za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov ter odlokov in drugih aktov, stališč in sklepov občinske skupščine;
3)	za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, zakonu in tem statutu.
85.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike;
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine, mesta in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, odloki in drugi akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti;
—	'predlaga občinski skupščini Izdajo odlokov in drugih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa o izvršitvi proračuna;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji;
—	izvršuje občinski proračun;
—	razpolaga s proračunsko rezervo, ki je določena z odlokom o proračunu občine;
—	odloča o premoženjskopravnih zadevah, če ni glede posameznih vprašanj drugače določeno;
—	odobrava odpise družbenih obveznosti občanov na predlog uprave za družbene prihodke;
—	izvršuje ustanoviteljske pravice do organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj je občina;
—	imenuje delegate občine v organe upravljanja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če zakon izrecno ne določa, da jih imenuje občinska skupščina;
—	imenuje člane v razpisne komisije za imenovanje poslovodnih organov organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz liste, ki jo določi zbor združenega dela;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine in njenih zborov;
—	skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev;
—	usmerja in povezuje izdelavo načrtov pripravljenosti in načrtov za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v neposredni vojni nevarnosti in v vojni ter po potrebi določa naloge s teh dejavnosti organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim;
—	določa predlog obrambno razvojnega načrta občine, predloga obrambnega in varnostnega načrta občine ter skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svojih dejavnosti za delo v vojni;
—	sprejema ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in v vojni, skrbi za organiziranje civilne zaščite In imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine;
—	odloča o sporu o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi in določa začetek in konec delovnega časa teh organov;
—	imenuje in razrešuje vodilne delavce občinskih upravnih organov in daje soglasje k imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili;
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in racionalizacijo ter posodobitev dela občinskih upravnih organov;
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna m občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in tem statutom.
Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge na podlagi zakona in predpisov občinske skupščine.
86.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
87.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi
ocganizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
88.	Men
Izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti organizira in krepi sodelovanje z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane pri opravljanju zadev in nalog skupnega pomena za mesto in občine in z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin.
89.	člen
'Delegati v skupščini in njenih zborih in delovnih telesih imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnila, mnenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo občinska skupščina odločala.
90.	člen
Izvršni svet je dolžan v roku, določenem s skupščinskim poslovnikom, odgovoriti na vprašanja delegatov o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo, na delo upravnih organov in na uresničevanje njegove odgovornosti do skupščine
'e izvršni svet ne ukrepa pravočasno in ne predla,. ustreznih ukrepov za urejanje posameznih vprašanj, za katere je tako zahtevala skupščina ali njen zbor, se lahko začne postopek za ocenitev njegovega dela.
91.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število članov.
Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi občinska skupščina ob vsakokratni izvolitvi izvršnega sveta na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta.
Podpredsednike in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske. organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje občinska skupščina izmed članov Izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo občinske komiteje in občinske sekretariate.
92.	člen
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izvoli občinska skupščina ob vsakem konstituiranji^ po splošnih volitvah delegacij in delegatov nov izvršni svet.
Ista oseba ne more opravljati funkcije predsednika izvršnega sveta dve zaporedni mandatni dobi. Ta omejitev ne velja, če je to funkcijo opravljala manj kot polovico mandatne dobe.
Podpredsedniki in člani izvršnega sveta lahko svojo funkcijo opravljajo največ dve zaporedni mandatni dobi
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član
delegacije.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.
93.	člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi za izvajanje statuta, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje in jim predseduje, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna, za opravljanje te naloge pa lahko pooblasti člana izvršnega sveta.
Predsednika izvršnega sveta v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta lahko pooblasti enega ali več članov izvršnega sveta, da ga nadomeščajo v posameznih pra- ' vicah in dolžnostih.
1	94. člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji.
Izvršni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
93. člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dati mnenja k osnutkom predpisov, kakor tudi o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
96.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet, odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost poročati izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katere so odgovorni in dajati pobude in predloge za urejanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
Vsak član Izvršnega sveta je osebno odgovoren za 'svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
97.	člen
Pri Izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu dolžni dati podatke in pojasnila.
88.	člen
Član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega
sveta, dati pobudo za pripravo odlokov tn drugih
aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov in sodelovati pri obravnavanju vseh vprašanj, o katerih odloča izvršni svet.
99.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, ki je predlagan za sprejem, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega sprejem predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. a
Vprašanje zaupnice IS mora občinska skupščina obravnavati na predlog najmanj desetih delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine.
Ce občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
100.	člen
Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, sklepe in odločbe.
Za izvrševanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine izdaja izvršni svet odredbe in navodila.
Z odredbo in navodilom izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine.
Izvršni svet izdaja odločbe v upravnem postopku, kadar je za to pooblaščen z zakonom in drugim predpisom.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
101.	člen
Najmanj deset delegatov lahko zahteva, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
102 člen
Izvršni svet lahko odstopi kolektivno.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član imajo pravico svoj odstop obrazložiti.
103.	člen
Ce odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet odstopi kolektivno ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane izvršni svet v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
104.	člen
Organizacijo in delovno področje strokovne službe
Izvršnega sveta določi občinska skupščina z odlokom.
Izvršni svet ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, sklicevanje in potek sej, način ustanavljanja odborov, komisij in drugih delovnih teles, način obveščanja javnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
VIII.	poglavje
OBČINSKI UPRAVNI ORGANI,
UPRAVNE ORGANIZACIJE IN STROKOVNE
SLUŽBE
105.	člen
Upravni organi občine opravljajo naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katero so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo politiko, ki so jo določile občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, neposredno izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvajanje.
Upravni organi odgovarjajo za -stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katera so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo on izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajek- pobude za urejanje vprašanj s teh področij izvršnemu svčtu in občinski skupščini.
Upravni organi pripravljajo odloke m druge akte in v okviru svoje pristojnosti opravljajo tudi druga strokovna dela za občinsko skupščino, posamezni zbor, izvršni svet ter druge organe in telesa občinske skupščine.	'
Upravni organi odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
Upravni oigani so dolžni zagotavljati strokovno pomoč krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim.
Upravni organi pripravljajo načrte organiziranja in delovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v neposredni vojni nevarnosti in v vojni, spremljajo in usmerjajo delo pri izdelavi obrambnih in varnostnih načrtov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, pripravljajo vojne predpise ter izdajajo strokovna navodila za izvajanje obrambnih priprav.
106.	člen
Upravni organi so samostojni pri opravljanju nalog v okviru svojih pooblastil in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi se morajo pri svojem delu ravnati tudi po načelnih stališčih in smernicah občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti in z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v vprašanjih, za katera so te organizacije in skupnosti zainteresirane, in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
107.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, hitro in učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, in redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugo-
tovitvah in dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Delo upravnih organov mora biti organizirano tako, da sta zagotovljena čim krajši postopek in pravilnost postopka. Upravni organi so dolžni obravnavati in proučiti delegatske pobude in predloge ter nanje ustrezno odgovoriti.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvršujejo ukrepe ter dajejo predloge s svojega delovnega področja. Upravni, organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej v zadevah, pri katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
108.	člen
Upravni organi so organizirani kot sekretariati, uprave in komiteji.
Sekretariat oziroma uprava se ustanovi za opravljanje upravnih zadev iz občinske pristojnosti na področju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov :n drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev na področju, na katerem je treba zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo, in sodelovanje upravnega organa s samoupravnim? organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, pri izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov
Naloge z delovnega področja komiteja v okviru pooblasti!, določenih z odlokom občinske skupščine, opravljata komite kot kolegijski organ in predsednik kqmiteia.
109.	člen
Sekretariat se ustanovi za upravna področja Ijud-ke obrambe, obče uprave in financ.
Komite se ustanovi Za upravna področja družbenega planiranja in gospodarstva, družbenih dejavnosti, komunale, urbanizma, gradbeništva, stanovanjskega •ospodarstva in varstva okolja.
Uprava se ustanovi za področje družbenih prihodkov.
110.	člen
Z odlokom občinske skupščine se določijo organizacija in delovno področje upravnih organov in strokovnih služb in druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem.
111.	člen
Za opravljanje specializiranih strokovnih nalog in z njimi povezanih upravnih zadev iz pristojnosti občine lahko občinska skupščina v skladu z zakonom ustanovi upravne organizacije.
Za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka se lahko v skladu z zakonom sporazumno z drugimi občinami ustanovijo skupne upravne organizacije.
112.	člen
Za opravljanje strokovnih in drugih nalog za občinsko skupščino, izvršni svet, upravne organe in druge
organe občine se lahko z odlokom občinske skupščine ustanovijo strokovne službe.
113.	člen
Upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe vodijo funkcionarji.
Funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Predsedniki komitejev in sekretarji se imenujejo izmed podpredsednikov in članov izvršnega sveta.
Način imenovanja funkcionarjev, ki vodijo upravne organizacije in strokovne službe določa v skladu z zakonom akt o njihovi ustanovitvi.
114.	člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje upravnih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
115.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, oblikujejo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
IX.	poglavje
JAVNOST DELA OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
116.	člen
Seje zborov, delovnih teles občinske skupščine, izvršnega sveta in drugih organov občine so javne.
Način zagotavljanja javnosti dela občinske-skupščine, izvršnega sveta in drugih organov občinske skupščine urejata poslovnik za delo občinske skupščine in poslovnik izvršnega sveta.
Načelo javnosti se lahko omeji le, če je to nujno zaradi interesov varnosti in obrambe države ter drugih družbenih interesov, ki jih določa zakon.
X.	poglavje
RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA 1$ OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
1.	Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do občinske skupščine
117.	člen
Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov do občinske skupščine temeljijo na odgovornosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov za stanje v občini oziroma na področjih, za katera so ustanovljeni, kot tudi za opravljanje njihovih drugih funkcij.
118.	člen
Izvršni svet je dolžan po preteku dveh let od
izvolitve podati občinski skupščini poročilo o stanju na vseh področjih družbenega življenja, o izvajanju
Stran 1116
določene politike m izvrševanju zakonov ter drugih
predpisov in splošnih aktov in o svojem delu ter delu občinskih upravnih organov.
Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni tekoče poročati občinski skupščini o izvajanju (Močene politike, o izvrševanju zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina, o stanju in razvoju na vseh ali na posameznih področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu, in ji predlagati ustrezne ukrepe.
119.	člen
Izvršni svet ima pravico, kadar to zahteva, občinska skupščina pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini, in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, na delo občinskih upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo.
2.	Razmerja izvršnega sveta do upravnih organov in upravnih organov do izvršnega sveta
120.	člen
V skladu s svojo odgovornostjo za delo upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled, kako upravni organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter družbenega plana občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Upravni organi poročajo izvršnemu svetu o stanju in o problemih na ustreznem področju in o svojem delu, na zahtevo izvršnega sveta pa so mu dolžni dajati tudi podatke, poročila in pojasnila s svojega delovnega področja.
121.	člen
Izvršni svet usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov. Pii tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, sprejema načelna stališča do takih vprašanj in določa splošne smernice za delo ustreznih upravnih organov.
Izvršni svet določa splošne smernice in sprejema stališča do temeljnih in drugih pomembnejših vprašanj v zvezi z izvajanjem politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, kakor tudi do vprašanj v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznem delovnem področju.
122.	člen
Izvršni svet lahko v izvrševanje svoje funkcije do upravnih organov mimo upravnega postopka razveljavi akt občinskega upravnega organa, če je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom in splošnim aktom.
123.	člen
Če občinski upravni organ meni, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z zakonom ali z drugim predpisom ali s splošnim aktom občinske skupščine ali s predpisom ali splošnim aktom izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče ali smernico. Enako ravna občinski upravni organ tudi, če meni, da ne more zagotoviti izvajanja načelnega stališča ali smernice oziroma izvajanja splošnega akta, ki ga občinski skupščini predlaga izvršni svet.
Če izvršni svet kljub zahtevi občinskega upravnega organa vztraja pri svojem načelnem stališču ozi-
roma smernici ali če občinski upravni organ ne soglaša s predlogom predpisa ali splošnega akta, ki ga je določil izvršni svet in se nanaša na vprašanja z delovnega področja občinskega upravnega organa, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži.
Če je v primeru iz prejšnjega odstavka predložil odstop funkcionar, ki ga voli oziroma razrešuje občinska skupščina, je izvršni svet dolžan o svojem stališču glede predloženega odstopa in o razlogih zanj obvestiti občinsko skupščino.
3.	Medsebojna razmerja občinskih upravnih organov
124.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne Sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah in organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Občinski upravni organi ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po svoji naravi sodelovanje teh organov.
■ Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi v razmerjih občinskih upravnih organov do mestnih upravnih organov.
4.	Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do samoupravnih interesnih skupnosti
125.	člen
Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov do organov samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti v vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena, zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju - in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike in pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
126.	člen
Izvršni svet mora v skladu s svojo odgovornostjo spremljati delo organov samoupravnih interesnih skupnosti in jim posredovati svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja politike, predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela občinska skupščina.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja predpisov in dogovorjene politike ter obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi s stališči, predlogi in mnenji izvršnega sveta.
127.	člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za območje občine, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posamezni samoupravni interesni skupnosti iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri izvrševanju samoupravnih
pravic delavcev ali pri izrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njo ustrezne začasne ukrepe.
128.	člen
Občinski upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti in z njihovimi strokovnimi službami pri pripravi poročil, informacij, osnutkom predpisov in samoupravnih splošnih aktov in gradiva za občinsko skupščino, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z ustreznimi zbori občinske skupščine in pri drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravne interesne skupnosti.
5.	Razmerja do družbenopolitičnih organizacij
129.	člen
Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo z organi družbenopolitičnih organizacij občine v vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje družbenega, nadzorstva nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Pri uresničevanju svojih funkcij izvršni svet in občinski upravni organi obravnavajo stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
130.	člen
Tzvršn.i svet in občinski upravni organi morajo dajati družbenopolitičnim organizacijam na njihovo zahtevo podatke, pojasnila in mnenja ter jih obveščati o vprašanjih s svojega delovnega področja, na katera lahko s svojo aktivnostjo vplivajo te organizacije; obravnavati morajo pobude, predloge, pripombe in stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z delom izvršnega sveta In občinskih upravnih organov in reševanjem vprašanj na posameznih področjih ter jih obveščati o storjenih ukrepih.
XI.	poglavje	.
AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
131.	člen
Odloke in druge akte sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku :
—	odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti,
—	družbene piane občine in resolucije o politiki njihovega uresničevanja,
—	druge akte, za katere tako določa ta statut.
Določba drugega odstavka tega člena ne velja za
sprejemanje odloka o začasnih ukrepih po 135. členu tega statuta.
132.	člen
Pri sprejemanju aktov v dvofaznem postopku obsega prva faza obravnavo in sprejemanje osnutka akta, druga faza pa obravnavo in sprejemanje predloga akta.
Pri sprejemanju aktov v enofaznem postopku se obravnava le predlog akta.
133.	člen
Osnutek odloka ali drugega akta je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov na seji pristojnega zbora oziroma pristojnih zborov.
Odlok ali drug akt iz 131. člena tega statuta je v pristojnem zboru sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov zbora.
Odlok ali drug akt iz 131. člena tega statuta, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če so ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu Oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
134.	člen
Če zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka ali drugega akta iz 131. člena tega statuta v enakem besedilu oziroma ga ne sprejmejo v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, predlog takega odloka oziroma drugega akta ponovno obravnavajo.
C e se zbori ali zbori in skupščina Samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega akta ali če predlog odloka oziroma drugega akta ni bil sprejet v enakem besedilu v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
135.	člen	»
Če izvršni svet ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna zato, ker bi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena, lahko predlaga občinski skupščini, naj sprejme odlok o začasnih ukrepih, s katerim naj se začasno uredi to vprašanje.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje splošnih družbenih potreb v skladu z zakonom začasno izvaja po merilih proračuna iz prejšnjega leta.
136.	člen
Druge akte, razen aktov iz 131. člena tega statuta, sprejema občinska skupščina oziroma njeni zbori z večino glasov navzočih delegatov, če ta statut ne določa drugače.
137.	člen
Postopek za sprejemanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine in njenih zborov se natančneje določi s poslovnikom.
138.	člen
Odlok ali drug akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem odloku ali drugem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov lahko začne odlok ali drug akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali na dan, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter akti, ki so izdani za njihovo izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega velja družbeni plan oziroma proračun.
XII.	poglavje
VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI
139.	člen
Za uresničevanje z ustavo, zakonom in z drugimi predpisi določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti zagotavljajo v občini varstvo ustavnosti in zakonitosti:
—	občinska skupščina in njej odgovorni organi;
—	temeljno sodišče;
—	samoupravna sodišča;
—	temeljno javno tožilstvo;
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja;
—	javno pravobranilstvo;
—	postaja milice;
—	sodnik za prekrške.
Pravica in dolžnost delavcev, delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobude za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
140.	člen
Občina zagotavlja materialne in druge pogoje za pravno pomoč, daje pobude za organiziranje in ustanavljanje služb pravne pomoči, delovnih skupnosti odvetnikov in skrbi za oblikovanje takšne kadrovske politike, s katero se zagotavljajo kadri, potrebni za delovanje pravne pomoči.
141.	člen
V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov, razpolaganjem z družbenimi sredstvi, delitvijo dohodka, kakor tudi v zvezi z načinom uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in vpliva na krepitev odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi.
142.	člen
Občinska skupščina sprejema pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene
lastnine začasne ukrepe, če nastanejo v organizacijah združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
143.	člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejema občinska skupščina tudi proti organom upravljanja, izvršilnemu organu in poslovodnemu organu v organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, banki, zavarovalni skupnosti, obrtni ali drugi zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
144.	člen
Občinska skupščina lahko zadrži v skladu z zakonom izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj organizacij združenega dela, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delavcev in prizadeta družbena lastnina.
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
XIII.	poglavje
SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
145.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina z mestom in občinami Ljubljane, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi predpisi in sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela. samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
146.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
147.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja in tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini;
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane ter sprejem odlokov in drugih aktov;
— sodelujejo pri oblikovanju programov dela Skupščine mesta Ljubljane in njenih orgahov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne ' organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
148.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občino in Socialistično republiko Slovenijo.
Občinska skupščina in njeni organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi.
149.	člen
Občina sodeluje z občinami Ljubljane in drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje posameznih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustančvi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
v medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena Se določijo z dogovorom občine in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
150.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanju socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe: po. razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja občina sprejema listino o pobratenju z drugimi občinami.
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občinska skupščina.
Z listino o pobratenju določita občini tudi program medsebojnega sodelovanja.
151.	člen
V skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, nevmešavanja v notranje zadeve in na prizadevanja za svetovni mir, sodeluje občina z mesti, občinami in organizacijami v tujini.
XIV.	poglavje OBČINSKA PRIZNANJA
152.	člen
Občina podeljuje priznanja zaslužnim delovnim ljudem in _ občanom, samoupravnim organizacijam in
skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam ter društvom ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za posebne uspehe, dosežene na področjih gospodarstva, družbenih dejavnosti, splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti ter družbenopolitičnih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj1 občine.
153.	člen
Priznanja občine so:
—	naslov častnega občana,
—	domicil,
—	nagrada občine,
—	druga priznanja.
154.	člen
Pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj občine, njihovo obliko, način vodenja evidence prejemnikov in druga vprašanja, ki se nanašajo na priznanja občine, ureja občinska skupščina z odlokom.
XV.	poglavje
SPREMEMBE STATUTA OBČINE
155.	člen.
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne. skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
156.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravi ia izvršni-svet in jo s svojim stališčem predloži ohčinsk' skupščini
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina.
157.	člen
Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XVI.	poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
158.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Center, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 2/78, 35/81, 7/84 in 33/85.
159.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Čt. 011-1/75
Ljubljana, dne 18. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
654.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1986 po poprejšnji javni razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejela
STATUT
občine Ljubljana Moste-Polje
kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini.
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V njej delavci, delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj ter uresničujejo in .usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti ter opravljajo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delavci, delovni ljudje in občani,- organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, v družbenopolitične organizacije ter v druge oblike samoupravnega združevanja, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani opravljajo v občini funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih uresničujejo v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
V občini delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
— ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo .in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje medsebojne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delavce, delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enako-
pravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo splošno ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga, vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, varstvo človekovega okolja ter za smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov ter borcev in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delavcev in delovnih ljudi;
—	načrtujejo ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj, posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so deležne posebne družbene pomoči;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih orga-ganizacij in društev ter za varstvo naravne in kulturne dediščine;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami,
mestom Ljubljana in širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami v okviru sprejete zunanje politike SFRJ in mednarodnih pogodb.	»
3.	člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, predvsem pa v delegatskem sistemu, ter za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah ter skupnostih in v občini.
4.	člen
Občina je pravna oseba.
fobčino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta občinske skupščine.
Sedež občinske skupščine je v Ljubljani, Proletarska ulica 1.
5.	člen
Območje občine je določeno z zakonom.
6.	člen
V občini uresničujejo. svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
7.	člen
Praznik občine je 27. april. Delovni ljudje in občani ga praznujejo v spomin na začetek organiziranega odpora proti okupatorju na območju občine. Krajevne skupnosti lahko s svojimi statuti določijo krajevne praznike.
8.	člen
Občina ima svoj znak.
Znak je ovalne oblike. Na zunanjem robu so od desne proti levi vibasto razporejene reliefne upodobitve predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, obnove, razvoja industrije in kmetijstva ter družbenih dejavnosti.
Sredi znaka je na ovalni ravni ploskvi napis: Občina Ljubljana Moste-Polje.
Uporabo znaka občine določa poseben odlok.
9.	člen
Občina zaslužnim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam, enotam in organizacijam NOV ter društvom podeljuje priznanja.
Občina podeljuje naslov častnega občana, domicil, nagrade in druga priznanja.
Podeljevanje priznanj občine uredi občinska skupščina s posebnim odlokom.
. 10. člen
Občila se v skladu z zakonom združuje z drugimi občinami na območju Ljubljane v mesto Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mesto) kot posebno družbenopolitično skupnost.
V mestu uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani tiste skupne interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki so mu jih poverile občine in so določene v statutu mesta.
II.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani se samoupravno organizirajo v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti uresničujejo v njih.
12.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, prek delegatov v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, prek delegacij in " delegatov v občinski skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti kot . tudi z usmerjanjem in nadzorstvom deia organov, odgovornih skupščinam.
1.	Zbori delavcev, zbori delovnih ljudi in občanov, referendum in druge oblike osebnega izjavljanja
Zbori delavcev, zbori delovnih ljudi in občanov
13.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
—	obravnavajo zadeve, ki so pomembne za organizacije in skupnosti, kakor tudi zadeve širšega družbenega pomena ter dajejo pobude, predloge in mnenja za njihovo reševanje;
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja;
—	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo predloge in mnenja ter zavzemajo stališča;
—	predlagajo občinski in mestni skupščini ter njunim organom ukrepe za reševanje zadev iz njihove pristojnosti;
—	samostojno odločajb o zadevah, ki jih določajo statuti organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti.
14.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo načine sklicev in postopke za delo zborov delavcev ter zborov delovnih ljudi in občanov.
Zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih in po posameznih območjih.
Referendum
15.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da delavci, delovni ljudje in občani neposredno odločijo o posameznem vprašanju, da se vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejeti odlok ali drag akt občinske skupščine.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za spremembo območja občine, za razpis javnega posojila in v drugih primerih, • določenih z zakonom.
Občinska skupščina lahko razpiše referendum za celotno območje občine ali za območje ene ali več krajevnih skupnosti.
16.	člen
Razen v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena mora občinska skupščina razpisati referendum, kadar to zahteva posamezen zbor občinske skupščine, Iretjina zborov delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih s sedežem v občini, tretjina krajevnih skupnosti v občini, občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva ali občinski svet zveze sindikatov.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izražen predmet referenduma.
*
Občinska skupščina mora razpisati referendum najpozneje v 60 dneh od prejema zahteve za razpis.
17.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine, zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov.	t
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrne predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
Podpisovanje in posebne pisne izjave
18.	člen
Če se na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma ali statuta ustrezne organizacije odloča o posameznem vprašanju s podpisovanjem oziroma s pisnimi izjavami je odločitev sprejeta, če se je s svojimi podpisi oziroma pisnimi^ izjavami zanjo izrekla večina delavcev oziroma večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo pravico odločati v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti ali v samoupravni interesni skupnosti po določbah, ki veljajo za odločanje na referendumu.
19.	člen
S podpisovanjem oziroma posebnimi pisnimi izjavami lahko delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih izražajo svoja stališča, pobude in predloge pristojnim organom za reševanje posameznih vprašanj, ki imajo zanje skupen pomen.
2.	Javna razprava
20.	člen*
Z javno razpravo o zadevah, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, zagotavljajo delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z neposredno in aktivno udeležbo uresničevanje svojega odločujočega vpliva pri pripravah in sprejemanju odločitev o zadevah skupnega in splošnega pomena.
21.	člen
V javni razpravi sodelujejo delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih .organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter občinska skupščina in njeni organi, upravni organi kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delavci, delovni ljudje in občani kot posamezniki.
22.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
— statuta občine ter njegovih vsebinskih sprememb in dopolnitev;
—	dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov;
—	razpisov javnega posojila in občinskega samoprispevka;
,— drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon.
23.	člen
Zadeve, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev v organizacijah združenega deia in delovnih skupnostih ter na zborin delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Javno razpravo organizirajo in vodijo družbenopolitične organizacije.
24.	člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o zadevi, dam v javno razpravo, je dolžan:
—	javno objaviti osnutek akta ali gradivo oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo;
—	obrazložiti predlog in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem;
—	določiti primeren rok za javno razpravo;
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave;
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov;
—	ob sprejemanju akta obravnavati predloge, stališča in mnenja iz javne razprave in se do njih opredeliti;
—	obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
3.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
25.	člen
Z družbenim dogovarjanjem delavci, delovni ljudje in občani zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali so splošnega družbenega 'pomena.
Družbene dogovore sklepajo občinska skupščina ali njen izvršni svet, zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikat in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
26.	člen
Občinska skupščina sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, kadar z njimi prevzema materialne obveznosti, izvršni svet pa takrat, kadar gre za izvajanje politike in za katere je pooblaščen po predpisih, oziroma ga pooblasti občinska skupščina.
27.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu

enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
28.	člen
Zo družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev ter način in pogoji za njuno spremembo.
Postopek družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja je dvofazen.
29.	člen
Občinska skupščina spodbuja družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
Če v predpisanem roku nobena samoupravna organizacija ali skupnost ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko dasta sindikat ali občinska skupščina oziroma njen izvršni svet.
30.	člen
Občinska skupščina krepi in razvija družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje ter spremlja izvajanje sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
31.	člen
Izvršni svet in pristojni organi so dolžni spremljati izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženec je skupščina oziroma njen izvršni svet in o lem poročati skupščini.
4.	Samoupravne interesne skupnosti
32.	člen
Za zadovoljevanje osebnih ter skupnih potreb in interesov ustanavljajo delavci, delovni ljudje in občani neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti samoupravne interesne skupnosti za območje občine, mesta ali širše območje.
Delavci v združenem- delu, ki opravljajo dejavnosti za katere so organizirane posamezne samoupravne interesne skupnosti, dosegajo na podlagi svobodne menjave dela enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
33.	člen
Na področju družbenih dejavnosti uresničujejo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti delavci, delovni ljudje in občani pravice iz vzgojno-izobraže-valnega sistema, skrbijo za razvoj raziskovalne in kulturnih dejavnosti, uresničujejo pravice iz zdravstvenega varstva in do socialno varstvenih pomoči, zagotavljajo družbeno varstvo otrok ter skrbijo za razvoj telesnokulturnih dejavnosti in za zaposlovanje.
34.	člen
Na področju materialne proizvodnje skrbijo delavci, delovni ljudje in občani v okviru samoupravnih interesnih skupnosti občin in mesta za organizacijo in razvoj komunalnih dejavnosti, energetike, stanovanjskega gospodarstva, prometa in zvez ter drugih dejavnosti.
35.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti v okviru samoupravnih interesnih skupnosti urejajo samoupravni sporazumi o ustanovitvi teh skupnosti, statuti skupnosti in drugi samoupravni splošni akti.
36.	člen
Nosilec kmetijsko zemljiške politike v občini je kmetijsko zemljiška skupnost, ki zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih površin v družbeni in zasebni lasti, omogoča uveljavljanje sodobnih metod, sprejema ustrezne ukrepe za razvoj kmetijskih gospodarstev ter skrbi za preprečevanje sprememb namembnosti kmetijskih površin.
5.	Krajevne skupnosti
37.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih, imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje skupnih interesov in potreb ustanovijo krajevno skupnost kot temeljno samoupravno skupnost.
S samoupravnim sporazumevanjem in na drug način se delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delavci, delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu in širši družbenopolitični skupnosti.
38.	člen
V	krajevni skupnosti delavci, delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb po naslednjih področjih: medsebojni odnosi v naselju, urejanje naselij in drugega prostora ter prebivanje, upravljanje s stanovanji, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, javno obveščanje, telesna kultura in rekreacija, komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanje s stvarmi v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in dela; sprejemajo programe in plane razvoja teh skupnosti, s katerimi določajo tudi načine združevanja ter uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog.
V	krajevni skupnosti imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnost organizirati in izvajati ukrepe za obrambo pred agresijo, za preprečevanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj,
za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin ter preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer.
39.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, se lahko združijo z drugo krajevno skupnostjo, se odločijo za razdružitev krajevne skupnosti in za ustanovitev dveh ali več novih krajevnih skupnosti ali se odločijo o izdvojitvi dela krajevne skupnosti in priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, če so dani pogoji za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
i
40.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev in priključitev dela krajevne skupnosti lahko dajo:
—	zbor delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ali njenem delu;
—	skupščina krajevne skupnosti ali njen svet;
—	krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva ali druga družbenopolitična organizacija v krajevni skupnosti;
—	zbor delavcev organizacije združenega dela, ki deluje v krajevni skupnosti.
41.	člen
O pobudi za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi, organizira krajevna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva na prizadetih območjih javno razpravo, ki traja dva meseca.
V javni razpravi se mora predvsem ugotoviti, ali so podane možnosti za predlagane 'statusne spremembe glede na naslednja merila:
—	obstoj skupnih potreb oziroma interesov na ekonomskem, komunalnem, socialnem, kulturnem in drugih področjih;
—	obstoj možnosti za njihovo zadovoljevanje z aktivnostjo prebivalcev;
—	obstoj zaokrožene urbane in socialne enote (vas, soseska, več med seboj povezanih manjših naselij) s skupnim središčem;
—	obstoj družbenopolitičnih, materialnih, prostorskih in drugih možnosti za samoupravljanje.
O ustanovitvi, združitvi dveh ali več krajevnih skupnosti, izdvojitvi ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delavci, delovni ljudje in občani vsake krajevne skupnosti, kjer se nameravajo opraviti statusne spremembe, z referendumom.
42.	člen
Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen statut.
Statut sprejme po opravljeni javni obravnavi, ki jo organizira socialistična zveza delovnega ljudstva, najvišji samoupravni organ v krajevni skupnosti.
43.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog, delavci, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na
podlagi programa in plana razvoja krajevne skupno-
sti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela iz krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo v tej krajevni skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delavcev, delovnih ljudi ih občanov v krajevni skupnosti;
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih v krajevni skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine, mesta;
—	z	dopolnilnimi	sredstvi iz	proračuna občine;
—	s	prostovoljno	združenimi	sredstvi družbeno-
političnih in družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti;
—	z drugimi sredstvi.
44.	člen
Merila in kriteriji za udeležbo posamezne krajevne skupnosti pri dohodku iz proračuna občine se določijo s posebnim sporazumom, sklenjenim med krajevnimi	skupnostmi	in izvršnim	svetom občinske
skupščine po predhodni obravnavi v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine.
6.	Družbenopolitične	organizacije,	družbene organi-
zacije in društva
45.	člen
Delovni ljudje in občani v občini se svobodno združujejo v družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema.
46.	člen
Družbenopolitične organizacije kot oblika svobodnega političnega organiziranja delavcev, delovnih ljudi in občanov na razrednih socialističnih temeljih, imajo posebno vlogo pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoja samoupravnih odnosov v občini.
V teh organizacijah dajejo delavci, delovni ljudje in občani politične pobude, jih usklajujejo ter sprejemajo usmeritve za razvoj družbenoekonomskih in drugih socialističnih samoupravnih odnosov v občini kot družbenopolitični in samoupravni skupnosti ter sprejemajo in nadzorujejo njihovo uresničevanje, usmerjajo razvoj družbenega sistema informiranja, zagotavljajo družbeno vlogo sredstev javnega obveščanja ter skrbijo za pravočasno in resnično obveščenost delavcev, delovnih ljudi in občanov.
47.	člen
Zveza komunistov kot organizirana vodilna in idejno politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti za var-
staro in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih odnosov.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je kot prostovoljna demokratična in enotna fronta delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, z zvezo komunistov, kot vodilno idejno in politično silo, najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu občine.
V	socialistični zvezi delovnega ljudstva uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani, zveza komunistov, kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije, zveza sindikatov, zveza združenj borcev NOV, zveza socialistične mladine in vse organizirane socialistične sile, politično in akcijsko enotnost pri usmerjanju družbenega razvoja na temelju oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda se delavci zavzemajo za svoj ustavni družbenoekonomski položaj in vlogo, za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov, ža uresničevanje interesov ter samoupravnih in drugih pravic delavcev in za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na družbeni in materialni položaj delavskega razreda.
V	zvezi socialistične mladine se mladi ljudje dogovarjajo o dejavnem vključevanju in o usmerjanju tega vključevanja v družbenopolitično in samoupravno življenje občine, o sodelovanju pri sprejemanju družbenih odločitev ter o urejanju tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo gospodarski, socialni in samoupravni položaj mladine.
V	zvezi združenj borcev NOV se njeni člani na podlagi svojih revolucionarnih izkušenj tvorno vključujejo v vsa družbena dogajanja, še posebej na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Obenem si prizadevajo za reševanje socialnih in zdravstvenih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne vojne in invalidov.
48.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani se zaradi uresničevanja svojih interesov in potreb združujejo v družbenih organizacijah in društvih v skladu z zakonom po svojih statutih in programu socialistične zveze delovnega ljudstva in se prek nje vključuiejo v družbenopolitično življenje v občini.
III.	DRUŽBENO PLANIRANJE
49.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno družbenoekonomsko politiko, s katero se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta, ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešuje ;n usklajuje razvoj posameznih dejavnosti;
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter družbeno kontrolo nad celotno družbeno reprodukcijo;
—	najugodnejše možnosti za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, pogoje za smotrno urejanje in uporabo prostora ter za varstvo in izboljšanje okolja stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih možnosti ter vsestranski razvoj osebnosti človeka kot svobodnega proizvajalca in ustvarjalca.
50.	člen
Z družbenim planom občine se usklajuje in usmerja • družbenoekonomski razvoj občine, določajo skupni interesi, cilji in naloge gospodarskega in družbenega razvoja ter smernice in okviri za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe za uresničevanje tega plana.
Družbeni plan vsebuje tudi obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih z družbenimi plani širših družbenopolitičnih skupnosti.
51.	člen
Osnutek družbenega plana pripravi izvršni svet in ga predloži občinski skupščini.
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in občinski skupščini najmanj enkrat letno poročati o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju.
Na podlagi analize o uresničevanju srednjeročnega plana občine predlaga izvršni svet izhodišča in potrebne ukrepe za njegovo uresničevanje v posameznem letu.
52.	člen
Občina skupaj z drugimi ljubljanskimi občinami in mestom pripravi in sprejme skupni dolgoročni plan občine in mesta, ki vsebuje tudi prostorske sestavine.
Dolgoročni plan, ki se sprejme za obdobje deset ali več let, določa dolgoročne usmeritve in podlage za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih oziroma letnih planih.
Dolgoročni plan upošteva ugotovitve strokovnih podlag, obvezne sestavine dolgoročnega plana SR Slovenije, ki se nanašajo na območje občin in mesta Ljubljane, ter cilje, ki so jih skupščine občin in mesta sprejele v smernicah za pripravo dolgoročnega plana.
53.	člen
Upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti občine dolžni spremljati pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje družbenega plana in drugih planskih dokumentov občine ter v okviru svojih pravic in dolžnosti sprejemati oziroma predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje.
Za družbeno planiranje pristojni upravni organ v občini usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja ter opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja v občini, na družbeni plan in druge planske dokumente občine, spremljanje tekoče razvojne politike v letnih planskih aktih in na njihovo izvrševanje ter na sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in razvojne politike.
Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine opravlja tudi strokovna organizacija za družbeno planiranje.
IV.	ZADOVOLJEVANJE SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB
54.	člen
Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini prispevajo delavci, delovni ljudje in
občani s plačevanjem davkov, taks in drugih davščin.
Pri določanju obveznosti delavcev, delovnih ljudi, občanov in temeljnih organizacij združenega dela za financiranje splošnih družbenih potreb mora občinska skupščina izhajati iz načela, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek.
55.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delavci in delovni ljudje v občini, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delavcev, delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delavcev, delovnih ljudi in občanov v mestu in širših družbenopolitičnih skupnostih.
56.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani občine združujejo sredstva z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta za izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so jih poverile mestu.
Sredstva splošne porabe občin in mesta se oblikujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev po merilih, temelječih na enotnih kazalcih družbenoekonomskega položaja občin.
57.	člen
Prihodke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občipi razporeja občinska skupščina s proračunom.
Razporejanje sredstev, ki se zagotavljajo za financiranje delovanja občinskih upravnih organov ter za zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb, mora biti usklajeno s predvidenimi potrebami in prihodki občine.
58.	člen
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za financiranje občinskih organov, sofinanciranje družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, sofinanciranje delovanja krajevnih skupnosti, za zagotovitev materialnih pravic borcev narodnoosvobodilne vojne, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za intervencije in druge obveznosti občine, ki jih določa zakon, družbeni dogovor ali odlok občinske skupščine.
59.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoje delovne programe in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o možnostih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
60.	člen
Za zadovoljevanje splošnih potreb v občini lahko občinska skupščina razpiše javno posojilo.
Vpisniki javnega posojila so lahko delavci, delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
V.	KADROVSKA POLITIKA IN POLITIKA ZAPOSLOVANJA
61.	člen
Temeljni nosilci kadrovske politike v občini so delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah in skupnostih.
62.	člen
Kadrovska politika se uresničuje predvsem na načelih:
—	enotnosti ciljev in celovitosti meril kadrovske politike ter demokratičnosti in doslednosti pri njihovem uresničevanju;
—	samoupravne zasnoVanosti in usmerjenosti kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delavca, delovnega človeka in občana v naši družbi;
—	vzgoje, razvoja in uveljavitve človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in s svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju in'delitvi dohodka ter nenehnem izboljševanju modernizacije in organizacije dela, še zlasti pa se zavzema za uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela;
—	izvajanja dolgoročno načrtovanih potreb razvoja izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov' v okviru planskih aktov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	organiziranja in sistematičnega spremljanja razvoja kadrov;
—	programiranja in organiziranja vzgdjno-izo-braževalnih vsebin in oblik ter z rezultati dela usklajenim kadrovanjem, razporejanjem in napredovanjem kadrov;
—	razvijanja kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v organih in telesih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, vključujoč tudi individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali telesa oziroma vsakega posameznega nosilca javne funkcije v svoje delo;
—	uveljavljanja odlikovanj in družbenih priznanj kot oblike družbenega priznanja za dela in dejanja, ki naj spodbujajo delavce, delovne ljudi, občane, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti za še večji splošni napredek socialistične samoupravne družbe;
—	zagotavljanja demokratičnosti vseh kadrovskih postopkov.
63.	člen
Občina se z družbenim dogovarjanjem povezuje z drugimi občinami,' s katerimi določa temeljne naloge pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike
Temeljne naloge kadrovske politike določa družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike.
64.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo pogoje za uveljavljanje pravice do dela, za vključevanje delavcev v združeno delo s sredstvi v družbeni lastnini in skrbijo za materialno zavarovanje delavcev v primeru začasne nezaposlenosti.
VI.	VARSTVO BORCEV
65.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini zagotavljajo posebno družbeno skrb udeležncem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in vojnega materiala ter družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi.
Družbena skrb v prvem odstavku navedenim osebam se zagotavlja s priznavalninami in drugimi oblikami družbene pomoči ter prek dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
•VII. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO ČLOVEKOVEGA OKOLJA
66.	člen
Pravica in dolžnost delavcev, delovnih ljudi in občanov, občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenih organizacij in društev je zagotavljati pogoje za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, preprečevati zdravju in okolju škodljive pojave, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu ter s tem zagotavljati osnovne možnosti za življenje in delo.
67.	člen
V skladu z v planskih aktih dogovorjeno politiko v občini in mestu, delavci, delovni ljudje in občani skrbijo za smotrno in gospodarno izrabo prostora.
68.	člen
Občinska skupščina, izvršni svet in upravni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje človekovega okolja s tem, da skrbijo za:
—	preprečevanje in odpravljanje prekomerne onesnaženosti zraka in vode ter za preprečevanje onesnaženosti okolja z odpadki;
—	varstvo in izkoriščanje rodovitnih kmetijskih površin, gozdov in rezervatov pitne vode;
—	smotrnejše izkoriščanje naravnih surovinskih in energetskih virov;
—	uporabljanje zemljišč, gozdov, voda, vodotokov in drugih naravnih bogastev ter dobrin v splošni rabi, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena pod pogoji in na način, kot to določa zakon.
Občinska skpupščina si prizadeva, da se zavarujejo rastlinske in živalske vrste, značilne za območje občine, kot tudi krajinski parki in naravni hortikulturni spomeniki, ki imajo poseben nacionalen pomen.
VIII.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
69.	člen
Občina organizira splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter zagotavlja, da se obrambni
in samozaščitni interesi družbe uveljavljajo v vseh gospodarskih in družbenih dejavnostih in v vseh oblikah samoupravnega organiziranja delavcev, delovnih ljudi in občanov, ob agresiji pa vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
Občina sprejema organizacijske, materialne, kadrovske in druge ukrepe za razvoj in krepitev teritorialne obrambe, narodne zaščite in civilne zaščite ter za pripravljanje in usposabljanje delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev, za vodenje oboroženega boja in drugih obtik odpora, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer, za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin ter za delo v vojni in izrednih razmerah.
70.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršujejo mesto in njegovi organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	občinska skupščina;
—	občinski komite ža splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	izvršni svet občinske skupščine;
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi;
—	občinski štab za teritorialno obrambo;
—	občinski štab za civilno zaščito;
—	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
71.	člen
Za izvajanje oboroženega boja in drugih oblik odpora proti sovražniku se po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine organizirajo občinski štab in enote teritorialne obrambe, ki s stalno množično pripravljenostjo in aktivnostjo zagotavljajo stalen nadzor nad območjem občine, prostorsko zavarovanje in zaščito objektov.
Za vodenje enot teritorialne obrambe v občini ter za usmerjanje in usklajevanje njihovega delovanja ustanovi občinska skupščina kot strokovni organ občinski štab za teritorialno obrambo.
Teritorialno obrambo v občini vodi komandant teritorialne obrambe občine. Za svoje Belo, bojno pripravljenost, uporabo ter vodenje in povelj e vzm j e teritorialne obrambe je odgovoren komandantoma teritorialne obrambe mesta Ljubljane in republike, skupščini občine, občinskemu komiteju in svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izvršnemu svetu v skladu z njihovimi pristojnostmi.
Pristojnosti občinskega štaba za teritorialno obrambo določi občinska skupščina s posebnim odlokom.
72.	člen
Občina organizira civilno zaščito kot najširšo obliko priprav in aktivnosti delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, v Izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in vojni.
Za izvajanje priprav, vodenje enot civilne zaščite v občini, organiziranje in izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje, za usmerjanje in usklajevanje delovanja štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter za opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom in podzakonskimi predpisi, imenuje izvršni svet občinske skupščini občinski štab za civilno zaščito.
Število članov občinskega štaba za civilno zaščito določi izvršni svet ob njegovem imenovanju.
Občinski štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.
73.	člen
Za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, delovnih možnosti, družbenega in zasebnega premoženja, objektov skupnega pomena, javnega reda, zagotavljanje mirnega in varnega življenja in dela ter za opravljanje drugih nalog družbene samozaščite ustanovijo delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih narodno zaščito.
V vojni se narodna zaščita množično vključuje v oboroženi boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora.
74.	člen'
Občina • in njeni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani ustvarjajo ugodne možnosti za varnost cestnega prometa v občini, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in preprečujejo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi občinska skupščina z odlokom.
IX.	OBČINSKA SKUPŠČINA 1. Položaj in pristojnosti
75.	člen
Občinska skupščina je v okviru pravic in dolžnosti organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini.
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, tega statuta in zakonov.
76.	člen
Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti:
—	določa politiko družbenoekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja, razvijanja in poglabljanja socialističnih samoupravnih odnosov ter krepitve obrambne sposobnosti in družbene samozaščite;
—	odloča o temeljnih vprašanjih na vseh področjih družbenega življenja, sprejema ustrezne predpise in druge splošne akte ter daje njihovo obvezno razlago;
—	skrbi za izvajanje politike ter sprejetih odločitev, predpisov in drugih splošnih aktov;
—	določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organizacij in organov v zvezi z njihovim izvrševanjem, obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti in zakonitosti ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo;
—	daje pobudo za sklepanje in sodeluje pri sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
—	določa organizacijo in pristojnosti organov občine ter izvršuje politično nadzorstvo nad njihovim delom;
—	sodeluje z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi.
77.	člen
Občinska skupščina določa politiko razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; spremlja in usmerja obrambno in samozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov, krajevnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti; obravnava vprašanja pomembna za razvoj, krepitev, usklajevanje in usmerjanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; določa načrt organiziranja in razvoja teritorialne obrambe, ustanavlja ter imenuje občinski štab za teritorialno obrambo in ustanavlja enote teritorialne obrambe; imenuje občinski komite in svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; uveljavlja intereše splošne ljudske obrambe in družbene Samozaščite pri sprejemanju odlokov in drugih aktov, s katerimi se ureja razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti; usmerja usklajevanje obrambnih, varnostnih in samozaščitnih priprav z drugimi občinami v Ljubljani, sosednjimi in drugimi občinami, mestom Ljubljano in oboroženimi silami ter v skladu z zakonom in varnostnimi in obrambnimi razmerami opravlja druge naloge s tega področja.
V vojni sprejema akte in ukrepe za uspešno vodenje splošnega ljudskega odpora, za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ter za -delo in življenje v vojnih razmerah.
Ce se občinska skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo predloži sprejete splošne akte in odločitve v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane.
Ce se tudi predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejema ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu občinske skupščine takoj, ko se ta lahko sestane.
Predsedstvo občinske skupščine imenuje občinska skupščina, ki hkrati s sklepom o imenovanju določi tudi njegovo sestavo in število članov.
Med vojno lahko občinska skupščina prenese na krajevne skupnosti izvajanje določenih upravnih pooblastil, zlasti za preskrbo oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter za preskrbo, nastanitev in zaščito prebivalstva.
2.	Delegacije in delegati
78.	člen
Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposred-
nega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine.
79.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu, procesi reprodukcije oziroma z interesi v občini, se združuje v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, zaradi obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, zaradi določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine. '
80.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa imuniteto od dneva izvolitve do dneva, ko mii preneha mandat. Delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti uživa imunitetno pravico od dneva, ko je določen za delegata v zboru, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha, ker je določen drug delegat.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, brez dovoljenja zbora ne more začeti kazenski postopek.
Brez dovoljenja zbora, katerega elan je, sme biti delegat priprt samo,,če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora; ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje, oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravlja-< nje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ustreznega zbora, proti poznejši potrditvi zbora, o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu . Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena.
3.	Sestava
81.	člen
Občinske skupščino sestavljajo:
— zbor združenega dela kot zbor delegatov delavcev in delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine in
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delavcev, delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih orgnizacijah v občini.
82.	člen
Število delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
V zboru združenega dela občinske skupščine je treba zagotoviti ustrezno zastopanost delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi v zasebni lasti in delovnih ljudi, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva. Število njihovih delegatskih mest se določi sorazmerno številu delovnih ljudi oziroma delavcev in glede na njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda.
83.	člen
Zbor združenega dela šteje 37 delegatov.
Število delegatov, ki jih delegirajo v zbor združenega dela delegacije in konference delegacij z gospodarskega, prosvetno-kulturnega, socialno-zdrav-stvenega področja, iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij družbenih organizacij in društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, določi občinska skupščina glede na število delavcev v teh organizacijah in skupnostih in njihovo enakopravno zastopanost.
84.	člen
Zbor krajevnih skupnosti ima toliko delegatov, kolikor je krajevnih skupnosti v občini, tako da ima vsaka krajevna skupnost enega delegata.
85.	člen
Družbenopolitični zbor šteje 19 delegatov, ki jih na podlagi liste kandidatov določene na kandidacijski konferenci 'socialistične zveze delovnega ljudstva, izvolijo delavci, delovni ljudje in občani z neposrednim in tajnim glasovanjem.
4. Pristojnosti in delo zborov
86.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki *o pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o uresničevanju, razvoju in varstvu z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
87.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o
vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščing enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
Določene zadeve iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno obravnavajo in o njih odločajo v skladu z ustavo, zakonom, tem statutom in statutom samoupravnih interesnih skupnosti, __ pristojni zbori občinske skupščine s pristojno skupščino samoupravne interesne skupnosti.
88.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
a)	spremljajo in usmerjajo:
—	izvajanje politike družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja;
—	razvijanje in uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in družbenih odnosov:
—	krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
b)	odločajo o:
—	uvedbi postopka za spremembo statuta občine;
—	razpisu referenduma;
—	podelitvi priznanj občine;
—	pobratenju ter prijateljstvu in sodelovanju z drugimi občinami;
—	pobudi za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta;
—	vključitvi občine v medobčinsko skupnost;
c)	sprejemajo:
—	statut občine;
—	planske akte občine;
—	poslovnik občinske skupščine;
č) sprejemajo družbene dogovore, odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prostorskega razvoja ter akte o tekoči ekonomski politiki;
—	skrb za udeležence narodnoosvobodilne vojne;
—	splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	kadrovsko in socialno politiko ter priznanja občine;
—	delo izvršnega sveta;
—	ustanavljanje. in organizacijo občinskih in medobčinskih organov in služb ter upravnih organov občine;
—	organizacijo in delo sekretariata občinske skupščine;
—	ustanavljanje komisij in drugih delovnih _ teles občinske skupščine;
d)	volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta;
—	predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles;
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
—	predsednika in sodnike sodišča združenega dela;
e)	imenujejo in razrešujejo:
—	javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike;
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja,
njegove namestnike in pomočnike;
—	sekretarja občinske skupščine;
—	komandirja in namestnika komandirja postaje milice;
—	funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in njihove namestnike;
—	občinsko volilno komisijo;
—	predsednika, podpredsednika in člane sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
f)	določajo delegate, oziroma delegirajo delegate v skupine delegatov za:
—	zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije;
—	zbor občin skupščine mesta;
—	skupščino skupnosti slovenskih občin;
—	skupščino skupnosti občin ljubljanske regije;
g)	spremljajo, usmerjajo in nadzorujejo delo izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb.
89.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
a)	sprejemata:
—	odloke ih druge splošne akte, s katerimi se
urejajo pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;	i
—	odioke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov ter družbene rastmne;
—	začasne ukrepe družbenega varstva v skladu z zakonom;
—	proračun in zaključni račun proračuna občine ter opravljatd nadzor nad izvrševanjem proračuna;
—	odloke in druge splošne akte. ki se nanašajo na vprašanja informiranja v občin, tet na splošne pogoje obveščanja;
—	odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev;
—	predpise o uresničevanju 'posebnega družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti:
b)	odločata o:
—	vprašanjih na področju urejanja prostora, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti tei varstva in zaščite človekovega okolja in na drugih področjih;
—	začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi te skupnosti ne odločijo sami;
—	ustanovitvi organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—	vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	uvedbi solidarnega združevanja sredstev v občini, če to ni v pristojnosti zbora združenega dela; *
—	o zadolžitvah, prevzemu jamstva in drugih premoženjsko-pravnih razmerjih v občini;
—	uvedbi postopka redne likvidacije organizacije združenega dela;
c)	opravljata in uresničujeta:
—	družbeno nadzorstvo ter nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela1 ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja, pobude in predloge organov ki v občin: izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
/
—	druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po lem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezni zbor;
č) odpravljata in razveljavljata:
—	predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakoni in tem statutom:
d)	dajeta soglasje k:
—	programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, če tako določa zakon in ta statut;
—	aktom o ustanovitvi "in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če tako določa zakon in ta statut:
e)	imenujeta:
—	člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska skupščina.
90.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in ki se nanašajo na:
—	uresničevanje razvoja in varstva z ustavo in tem statutom določenega samoupravnega sistema:
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana:
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	medsebojna razmerja v združenem delu;
—	združevanje občanov;
—	odnose z verskimi skupnostmi.;
—	družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.
Če pristojni zbori ne sprejmejo stališča družbenopolitičnega zbora, se opravi usklajevalni postopek v skladu s tem statutom.
4 Družbenopolitični zbor voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora ter imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora.
91.	člen
Družbenopolitični zbor voli delegate v družbenopolitične zbore skupščine mesta in Skupščine Socialistične republike Slovenije.
92.	člen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti;
—	medsebojna razmerja v združenem delu, delovna razmerja in varstvo pri delu;
—	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbenoekonomski razvoj občine;
—	samoupravno sporazumevanje ter usklajevanje posameznih in skupnih interesov delavcev in delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela;
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev in delovnih ljudi;
—	odločitev o tem. da se zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega
iveta ali drugega samoupravnega organa organizacije združenega dela in da se začne ustrezni postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti ali skladnosti z drugim samoupravnim splošnim aktom.
Zbor združenega dela voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora ter imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora.
Zbor združenega dela sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela skupščine občine.
Zbor združenega dela skladno z zakonom, sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin določi delegata ■ oziroma oblikuje skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta in -zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
93.	člen
Odločitev o izločitvi dohodka temeljne organizacije združenega dela za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta v občinski skupščini, če je ne sprejme zbor združenega dela.
• 94. člen
Zbor krajevnih skupnosti v skladu s svojo pristojnostjo samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih ;
—	obravnava delovanje samoupravnih organov in uresničevanje samoupravnih družbenih odnosov ter sprejema smernice in priporočila za razvoj krajevne samouprave;
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti ter spremlja, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
—	obravnava merila za delitev sredstev za delo krajevnih skupnosti ter daje drugima zboroma in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti stališča in predloge glede problematike delovanja in zagotavljanja materialnih osnov, ki so določene s programi razvoja krajevnih skupnosti v občini;
—	obravnava in odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na gradnjo in urejanje naselij in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, javnega prometa, uporabe mestnega zemljišča ter poimenovanje cest, ulic, trgov, parkov in vzdrževanje lokalnih cest;
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in se nanašajo na sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, gospodarjenje in uporabo dobrin v splošni rabi ter usklajuje delo krajevnih skupnosti;
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti in začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti ali skladnosti z drugim samoupravnim splošnim aktom.
Voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora.
Imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora.
95. »en
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo predsednika in člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije;
—	volijo delegate v Zvezni zbor Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije;
—	opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, tem statutom in poslovnikom skupščine.
96.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor sprejema odloke, splošne akte in druge končne odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
97.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine s področij družbenih dejavnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine v skladu s programom dela skupščine. V njem se določijo zadeve in splošni akti, ki jih skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti sprejemajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine.
98.	člen
Občinska skupščina ima poslovnik, s katerim ureja svoje delo in podrobneje določa postopek za sprejemanje odlokov in drugih aktov ter drugih odločitev, glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanja stopnje soglasja, delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela, izvolitve in razrešitve ter druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve.
5. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki zborov
99.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih za dve leti izmed delegatov izvolijo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Kandidate za predsednika in podpredsednike občinske skupščine predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednik in podpredsedniki občinske skupščine so lahko izvoljeni za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Kandidate za predsednike zborov in njihove namestnike predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsedniki tn namestniki predsednikov zborov se volijo za dve leti in so lahko na isto funkcijo izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
'	100. člen
Kandidat za predsednika oziroma podpredsednika skupščine je izvoljen, če dobi na volitvah večino glasov vseh delegatov vsakega zbora. V primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, je Izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov vseh delegatov vsakega zbora, vendar ne manj kot tretjino glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Volitve predsednika in podpredsednika skupščine so tajne.
Če nobeden izmed več kandidatov za predsednika oziroma podpredsednika ni dobil tretjine glasov delegatov vsakega zbora, ali če sta dva ali več kandidatov dobila enako število glasov, se volitve ponovijo, pri čemer se glasuje samo o kandidatu, ki je dobil največ glasov oziroma kandidatih, ki so dobili enako število glasov.
Če na volitvah, na katerih je kandidiral samo en kandidat za predsednika oziroma podpredsednika skupščine, kandidat ni dobil večine glasov delegatov v vsakem zboru, se kandidacijski postopek ponovi.
Če na ponovnih volitvah nobeden izmed več kandidatov ni dobil največ, vendar ne manj kot tretjine glasov delegatov v vsakem zboru, ali če preostali posamezni kandidat ni dobil večine glasov vseh delegatov v vsakem zboru, se kandidacijski postopek ponovi.
Kandidati za predsednike in namestnike predsednikov zborov so izvoljeni, če na volitvah dobe večino glasov vseh delegatov zbora. Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ali več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov v vsakem zboru. Volitve so tajne.
101.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja skupščino občine;
—	organizira delo v skupščini;
—	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine in predlaga dnevni red zanje;
—	skrbi, da se dela po poslovniku skupščine;
—	skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini;
—	podpisuje odtoke in druge akte, ki jih sprejema skupščina, razen tistih, ki jih sprejema posamezen zbor;
—	sklicuje seje posameznih delovnih teles, če tega ne store njihovi predsedniki;
—	.opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine.
102.	člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče skupno zasedanje zborov, na katerem zbori obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena in o katerih enakopravno odločajo vsi trije zbori.
103.	člen
Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik ali eden od predsednikov zborov po dogovoru; če je podpredsednikov več, ga nadomešča tisti, ki ga določi predsednik.
104.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, skrbi, da zbor dela v skladu s poslovnikom skupščine, podpisuje odloke, sklepe, stališča in priporočila, kf tih samostojne sprpime zbor. m opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom skupščine.
105.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega
delegata, vendar pa predsedujoči v tem primeru nima pravice glasovati.
106.	člen '
Položaj in delo delegatov, ki opravljajo v občinski skupščini določene funkcije, se ureja s poslovnikom skupščifie.
107.	člen
Vsak zbor samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imuniteti delegatov.
Vsak zbor ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
108.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki zborov kot koordinacija predsednikov skrbijo za uresničevanje skupnih nalog zborov in za usklajevanje med zbori.
Kadar koordinacija predsednikov obravnava vprašanja o katerih enakopravno z občinsko skupščino odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, sodelujejo pri delu koordinacije tudi predsedniki skupščin teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Pri delu koordinacije predsednikov sodelujejo predsednik izvršnega sveta, sekretar občinske skupščine ter drugi funkcionarji, ki jih določi predsednik občinske skupščine.
Na sejo koordinacije predsednikov so lahko povabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
1	ion. člen
Koordinacija predsednikov:
—	obravnava usklajevanje in program ranje dela zborov in delovnih teles v občinski skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije, Skupščino mesta Ljubljane, s skupnostjo občin ljubljanske regije, skupnostjo slovenskih občin ter z delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ;
—	skrbi za sodelovanje občinske skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini;
—	skrbi za dosledno uresničevanje poslovnika o delu občinske skupščine in razlaga posamezne njegove določbe;
—	predlaga sredstva, ki naj bodo v proračunu zagotovljena za delo občinske skupščine in njenega sekretariata;
—	daje soglasje k aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji del in nalog sekretariata občinske skupščine;
—	oprhvlja druge zadeve, določene s poslovnikom.
110.	člen
Koordinacija predsednikov ima pravico predlagati delovnim telesom občinske skupščine obravnavo posameznih zadev z njihovega delovnega področja, člani koordinacije predsednikov pa lahko sodelujejo pri razpravii-mui • vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles.
111.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, or-ganizacijsko-tehničnih in drugih opravil v zvezi z delovanjem skupščine, njenih zborov, delovnih teles, skupin delegatov in družbenih svetov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima skupščina sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje skupščina za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan še za eno mandatno dobo.
Sekretar skupščine je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren občinski skupščini.
112.	člen
Skupščina ustanovi sekretariat skupščine z odlokom, s katerim določi njegovo organizacijo in delovno področje.
6.	Stalna in občasna delovna telesa skupščine
113.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa, da preučijo predloge odlokov in drugih aktov, da preučijo druga vprašanja s svojega delovnega področja in da spremljajo izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine
Sestavo, naloge In način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
114.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna teleša;
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev narodnoosvobodilne vojne,
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
—	komisijo za odlikovanja.
—	statutarno-pravno komisijo,
—	komisijo za odnose z verskimi skupnostmi.
—	volilno komisijo,
—	komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu,
—	komisijo za programiranje dela občinske skupščine.
Občinska skupščina lahko z odlokom ustanovi še druga stalna delovna telesa.
115.	člen
Za dosledno uresničevanje politike, ciljev in nalog ter za usklajevanje in usmerjanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini ustanovi občinska skupščina:
—	občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Naloge, pristojnosti in delo občinskega komiteja -in sveta za splošno ljudsko obrambo in d"užbeno samozaščito so določene z zakonom
Sestavo in število članov občinskega kom:,eja in sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščite določi občinska skupščina ob njunem 'me-novanju.
X.	IZVRŠNI SVET
116.	člen
Izvršni svet je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov.
117.	člen
Izvršni svet:
—	skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	izdaja odredbe in druge predpise za izvrševa-
nje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;	*
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki "jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
—	predlaga planske akte občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna občine;
—	izvršuje proračun občine;
—	predlaga ustanovitev, in odpravo občinskih upravnih organov ter ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog v upravnih organih, določa način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, določa razporeditev delovnega časa, odloča v sporih o pristojnosti med upravnimi organi in daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov, izvajanju politike in izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter nadzoruje zakonitost njihovega dela;
—	imenuje in razrešuje vodilne delavce upravnih organov;
—	sprejema ukrepe in skrbi za njih izvajanje glede odprave nevarnosti, reševanja in preprečevanja širjenja posledic naravnih in drugih nesreč ter drugih izrednih razmer;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom, statutom in drugimi predpisi.
118.	člen
Izvršni svet izvaja politiko in odločitve občinske skupščine o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in v zvezi s tem opravlja- zlasti naslednje naloge:
-L določa predlog obrambnega in varnostnega načrta in skrbi, da občinski upravni organi upravljajo in dopolnjujejo načrte svojih dejavnosti za delo ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in v vojni;
—	usmerja in povezuje izdelavo načrtov pripravljenosti in načrtov za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v neposredni vojni nevarnosti in v vojni ter po potrebi določa zadolžitve organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	sprejema ukrepe za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in dru-. gih nesrečah, izrednih razmerah in v vojni;
—	imenuje občinski štab za civilno zaščito in ustanavlja občinske enote civilne zaščite,
—	določa organizacijo in odloča o uporabi up-ravno-vojnih zvez občine;
—	določa predlog obrambno razvojnega načrta občine in skrbi za njihovo izvajanje;
—	ob neposredni vojni nevarnosti in ob mobilizaciji skrbi za izvajanje načrta za pripravljenost in mobilizacijskega načrta občine. Med vojno skrbi za izvajanje politike in odločitev občinske skupščine, njenega predsedstva in občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izvaja ukrepe za mobilizacijo vseh človeških in materialnih zmogljivosti v občini za splošni ljudski odpor.
119.	člen
Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
120.	člen
Izvršni svet ima pravico, kadar to zahteva občinska skupščina pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in sodi v njegovo pristojnost, glede dela občinskih upravnih organov in drugih vprašanj pomembnih za njegovo delo.
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih. postavljajo posamezni zbori in delovna telesa občinske skupščine ter delegati v zborih skupščine.
121.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi ob izvolitvi občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta občinske skupščine.
Sestava izvršnega sveta mora zagotavljati učinkovito izvrševanje njegovih funkcij, upoštevajoč družbene in ekonomske razmere v občini.
122.	člen
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske • konference socialistične zveze delovnega ljudstva, podpredsednika in člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta po poprej opravljenem kandidacijskem postopku v občinski organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva.
O izvolitvi predsednika izvršnega sveta se glasuje tajno.
O izvolitvi podpredsednika in članov izvršnega sveta se glasuje javno, razen če posamezni zbor na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru sklene, da se glasuje tajno.
Predsednik izvršnega sveta se voli za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Podpredsednik in člani izvršnega sveta se volijo za štiri leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni na isto funkcijo.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta funkcionarje, ki bodo .vodili upravne organe.
123.	člen
Za volitve predsednika izvršnega sVeta veljajo določbe tega statuta, ki določajo način volitev predsednika občinske skupščine.
124.	člen
Podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če je za njih glasovala večina delegatov vsakega zbora.
125.	člen
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določa, da je funkcija, ki jo opravljajo v brganizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti ali družbenopolitični organizaciji, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.
126 člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov.
127.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje Jelo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničujejo delovni programi in sklepi sveta, podpisuje akte, ki jih sprejema izvršni svet, skrbi za sodelovanje z oraani drugih občin, družbenopolitičnimi organizacijami* krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami v občini in republiki.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga v vseh pravicah, dolžnostih in odgovornostih nad v . Jča podpredsednik oziroma član izvršnega sveta, ki ga pooblasti predsednik izvršnega sveta.
128.	člen
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine Ižvršni svet pa lahko za izvrševanje te naloge poobiasti tudi podpredsednika ali člana izvršnega sveta. ,
129.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
130.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet. kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v mejah svojih pravic in dolžnosti za delo in odločitve izvršnega sveta.
131.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
132.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predpisa ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice oziroma odstopi.
Če občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.'
133.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
134.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Izvršni svet oziroma njegov predsednik ali član ima pravico svoj odstop obrazložiti.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasSvana nezaupnica, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
135.	člen
Če izvršni svet oceni, da se na področju družbenega življenja v občini ne izvaja določena politika, ne izvršujejo zakoni, drugi predpisi in splošni akti ali družbeni plani, mora nemudoma ukreniti vse, za kar je pooblaščen, oziroma predlagati občinski skupščini ustrezne ukrepe
Če izvršni svet ne ukrepa pravočasno, ali ne predloži ustreznih ukrepov, se v občinski skupščini začne postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov ki so povzročili nezadovoljivo stanje.
136.	člen
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu.
V poslovniku določi svojo notranjo organizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles tet druga vprašanja, pomembna za njegovo delovanje.
XI.	UPRAVNI ORGANI
137.	člen
Upravni organi opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na področjih, za katere so ustanovljeni:
—	izvajajo politiko, ki jo določajo občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajajo smernice občinske skupščine, načelna stališča in smernice izvršnega sveta;
—	odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katera so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotavljajo, in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij občinski skupščini in izvršnemu svetu;
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje
pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine;
—	odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve ter izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni;
—	opravljajo naloge na področju splošne ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi občinske skupščine in njenih organov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite;
—	opravljajo tudi druge zadeve, ki jih določajo ustava in zakoni, razen tistih, ki jih je občina poverila mestu.
138.	člen
V mejah svojega delovnega področja izvajajo občinski upravni organi varnostne in obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi iz tega področja.
Občinski upravni organi pripravljajo načrte za organiziranje in delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni, spremljajo, strokovno usmerjajo in pomagajo samoupravnim organizacijam in skupnostim pri izvajanju njihovih varnostnih in obrambnih priprav, pripravljajo vojne predpise, izdajajo strokovna navodila za izvajanje varnostnih in obrambnih priprav gospodarskih in družbenih dejavnosti ter se pripravljajo za svoje delo v različnih varnostnih in obrambnih razmerah.
Pri opravljanju zadev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite občinski upravni organi medsebojno sodelujejo in usklajujejo varnostne in obrambne načrte. Sodelujejo tudi z mestnimi upravnimi organi in z njimi usklajujejo varnostne in obrambne načrte.
Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju strokovnega nadzora stanja varnostnih in obrambnih priprav samoupravnih organizacij in skupnosti v občini.
139.	člen
Pri opravljanju svojih nalog so upravni organi samostojni v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi in zakonih, ravnati pa se morajo tudi po smernicah občinske skupščine ter po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, glede katerih imajo te organizacije in skupnosti interes, in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
Če nastane med upravnimi organi spor o pristojnosti oziroma o kakem drugem spornem vprašanju, morajo to sporočiti izvršnemu svetu, ki odloči o sporu o pristojnosti; oziroma da smernice za rešitev zadeve
Občinski upravni organi so dolžni sodelovati z ustreznimi mestnimi upravnimi organi ter jih o stanju in pojavih v zadevah iz svoje pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mnenja in predlpge, usklajevati delovne programe ter z drugimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje delovnih programov.
140.	člen
Upravni organi morajo s svojim deiom prispevati k uspešnemu delovanju delegacij in delegatov v zborih občinske skupščine ter jim dajati popolne in točne podatke in odgovore na vprašanja s svojega delovnega področja.
141.	člen
Upravni organi morajo v mejah svojih pravic in dolžnosti z vsem svojim delovanjem zagotavljati popolno, smotrno in učinkovito izvrševanje funkcij državne uprave, spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ter ustvarjalno prispevati h krepitvi in razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in političnega sistema.
142.	člen
Upravne organe ustanovi občinska skupščina z odlokom, s katerim določi njihovo organizacijo in delovno področje.
143.	člen
Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi. Individualno vodeni upravni organi so sekretariati, uprave in oddelki, kolegijsko vodeni pa komiteji..
Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področje družbenega planiranja in družbenoekonomski sistem, kmetijstva in gozdarstva ter gospodarsko-upravnih zadev, za področje urbanizma, gradbeništva, komunale, varstva okolja in premoženjsko pravnih zadev ter za področje družbenih dejavnosti, družbenega varstva pravic borcev in invalidov ter varstvo spomenikov in drugih obeležij narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije.
Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo za področje upravnega nadzorstva in krajevnih skupnosti, področje ljudske obrambe in družbene samozaščite in za področje družbenih prihodkov.
144.	člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog in. opravil skupnega pomena za nemoteno delovanje občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe.
145.	člen
Posamezne upravne organe . vodijo funkcionarji, in sicer vodi sekretariat sekretar, upravo direkto", oddelek načelnik, samostojno strokovno službo vodja službe, komite pa predsednik.
Funkcionarji imajo lahko namestnike.
Sestavo in način delegiranja članov komiteja določi s svojim aktom občinska skupščina na predlog izvršnega sveta.
146.	člen
Sekretarje, predsednike komitejev, direktorje uprav in načelnike oddelkov ter njihove namestnike imenuje in razrešuje občinska skupščin^ na predlog predsednik^ izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske^ zadeve občinske skupščine.
Sekretarji in predsedniki komitejev se imenujejo izmed članov izvršnega sveta
Vodje strokovnih služb in njihove namestmke imenuje in razrešuje izvršni svet po predhodnem
mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občinske skupščine.
Funkcionarji iz prvega in tretjega odstavka tega člena se imenujejo za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani še za eno mandatno dobo.
V postopku ponovnega imenovanja funkcionarjev se oceni uspešnost njihovega dela v pretekli mandatni dobi.
147.	člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ, organizira in vodi delo upravnega organa, skrbi za uspešno izvrševanje upravnih in drugih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
Funkcionar je osebno odgovoren za svoje delo, kot tudi za delo upravnega organa, ki ga vodi in za stanje na področju, za katerega je ustanovljen upravni organ.
148.	člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ, je dolžan poročati občinski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na področju, za katerega je upravni organ ustanovljen, in o delu upravnega organa.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvršnega sveta in njihovih delovnih teles mora funkcionar dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, katerega vodi. Na vprašanja delegatov na seji skupščine ali sejah zborov je dolžan odgovarjati.
149.	člen
Občinska skupščina lahko skupaj z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupne upravne organe oziroma upravne organizacije za opravl.janie določenih upravnih nalog iz občinske pristojnosti.
Skupni upravni organi oziroma upravne organizacije se ustanovijo zlasti tedaj, kadar glede na obseg ali naravo upravnih nalog ali zaradi drugih razlogov ni pogojev za učinkovito in smotrno opravljanje teh nalog v posamezni občini, oziroma kadar je zaradi obsega narave in načina opravljanja upravnih nalog ali zaradi drugih pogojevopravijanje teh nalog mogoče učinkoviteje in smotrneje organizirati v skupnem upravnem organu.
150.	člen
Zaradi smotrnega opravljanja strokovnega dela na posameznem področju lahko upravni organ in samoupravna interesna skupnost s sporazumom določita strokovne naloge, ki jih bo opravljal upravni organ za samoupravno interesno skupnost oziroma strokovna služba samoupravne interesne skupnosti za upravni organ.
151.	člen
Občinska skupščina lahko z odlokom, izdanim na podlagi zakona,' poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim. družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam opravljanje upravnih in strokovnih nalog iz pristojnosti upravnega organa, kadar je to družbeno smotrno in če se na ta način zagotavlja učinkovitejše in neposreclnejše uresničevanje določenih pravic, pravnih interesov in izvrševanje obveznosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združepega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
XII.	DRUŽBENI SVETI
152.	člen
Družbeni sveti se v skladu z zakonom ter glede na potrebe in značilnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov ustanavljajo za eno ali več področij družbenega življenja in dela v občini, upravni družbeni sveti pa za eno ali več upravnih področij iz občinske pristojnosti oziroma za posamezni upravni organ.
Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta.
XIII.	OBČINSKI PREDPISI IN SPLOSNI AKTI ORGANOV TER SAMOUPRAVNI SPLOSNI AKUTI
153.	člen
Občinska skupščina sprejema odloke, družbeni plan, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, priporočila, sklepe, stališča in druge akte ter obvezne razlage odlokov in drugih aktov, sklepov, samoupravne sporazume in družbene dogovore.
Izvršni svet izdaja sklepe, odredbe, odločbe in druge akte.
Upravni organ.i izdajajo odločbe, sklepe in druge akte.	-
154.	člen
Sprejem odloka ali drugega akta lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, izvršni svet. upravni organi, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, delovna telesa občinske skupščine oziroma zbora in funkcionarji, ki vodijo upravne organe, vsak s svojega delovnega področja, kakor tudi samoupravni organi organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
Vsak zbor lahko predlaga sprejem odloka ali drugega akta iz pristojnosti drugega zbora.
Zahtevo za izdajo odloka ali drugega akta lahko vložijo tudi delegacije, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije In skupnosti, društva • in občani, sodišče, družbeni pravobranilec samoupravljanja in gospodarske zbornice.
155.	člen
Kadar izvršni svet ni predlagatelj odloka alt drugega akta, mora k predlogu podati svoje mnenje.
156.	člen
Odloke in druge splošne akte sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku.
V dvofaznem postopku sprejema občinska skupščina odloke in druge splošne akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti, ali jim nalagajo nove materialne obveznosti.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih. V enofaznem postopku sprejema občinska skupščina odloke, ki se sprejemajo oziroma spreminjajo ali dopolnjujejo zaradi usklajevanja z zakoni ali splošnimi akti.
157.	člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja m odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe ali državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
158.	člen
Odlok ali drug splošni akt. ki ga sprejema posamezen zbor je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh delegatov zbora.
159.	člen
Odlok ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali skupščini samoupravne interesne skupnosti, oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvolijo vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti . ali-izvršnega sveta.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o Začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev posebnega družbenega pomena.
«	160. člen
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih . ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov.
CSlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temeiju proračuna iz prejšnjega leta.
461. člen
Preden začnejo veljati, morajo biti odloki in drugi splošni akti objavljeni. Odloki in drugi splošni akti občine se objavijo v Uradnem listu SR Slo- * venije.
162.	člen
Odlok in drug splošni akt začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem odloku ali drugem splošnem aktu drugače določeno.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali drug splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega "dne, ko je bil objavljen.
163.	člen
Odloki in drugi -splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.
164.	člen
Odlok in drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v odloku ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
165.	člen
Podrobnejše določbe o aktih občinske skupščine, zlasti o postopku za sprejem aktov, določa pošlo' .vk občinske skupščine.
XIV.	VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI
166 člen
V občini zagotavljajo varstvo ustavnosti in zakonitosti :
—	občinska skupščina in njej odgovorni organi,
—	temeljno sodišče,
—	samoupravna sodišča,
—	temeljno javno tožilstvo,
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja *
—	javno pravobranilstvo,
—	postaja milice,
—	sodnik za prekrške,
—	služba pravne pomoči in
—	drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij.
Pravica in dolžnost delavcev, delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobude za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
167. člen
Pri opravljanju družbenega nadzorstva obravnava občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov -ter drugih predpisov in aktot(, glede razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in dčusih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi. .	.
168.	člen
Pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine nastopa občinska skupščina z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Pravosodni organ
169.	člen
V	občini opravlja funkcijo rednih sodišč kot organov državne oblasti v mejah pristojnosti, določenih z ustavo in zakonom v enotnem sistemu oblasti in upravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, Temeljno sodišče v Ljubljani.
Temeljno sodišče v Ljubljani izvršuje sodno funkcijo po svojih enotah, ki jih določi občinska skupščina v dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami z območja temeljnega sodišča.
Temeljno sodišče v Ljubljani ima pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu.
170.	člen
Sodno funkcijo v občini opravljajo tudi samoupravna sodišča. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in druge oblike samoupravnih sodišč.
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, ki so določena z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih zaupajo delovni ljudje in občani iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, iz samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
171.	člen
Funkcijo javnega tožilstva kot samostojnega državnega organa opravlja v občini Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, ki je ustanovljeno za območje Temeljnega sodišča v Ljubljani.
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani lahko izvršuje svojo funkcijo prek enot, ki se ustanovijo za območje ene ali več enot Temeljnega sodišča v Ljubljani.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu.
172.	člen
V	občini opravlja naloge javnega pravobranilca Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane, ki zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti, glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje tudi druge pravice in dolžnosti določene z zakonom.
173.	člen
Naloge iz pristojnosti organa za postopek o prekrških opravlja v občini organ za postopek o prekrških mesta Ljubljane.
a
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
174.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in obveznosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred rednimi in samoupravnimi sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razveljavijo ali odpravijo.
Poeta jo Troti«
175.	člen
Postaja milice v občini varuje življenje in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje milice, predlaga uvedbo postopka o prekršku m opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in dragi predpisi.
Postaja milice sodeluje z odbori za ljudsko oth rambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri pripravah in izvajanju varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč.
Pravna pomoč
176.	člen
Občina zagotavlja materialne in druge pogoje za pravno pomoč, daje pobude za organiziranje in ustanavljanje služb pravne pomoči in delovnih skupnosti odvetnikov ter za opravljanje odvetniške dejavnosti z osebnim delom samostojno kot poklic, skrbi pa tudi za oblikovanje takšne kadrovske politike, s katero se zagotavljajo potrebni kadri za delovanje pravne pomoči.
XV.	JAVNOST DELA, OBVEŠČANJE IN DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA
177.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov, organov upravljanja, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev je javno. Z njihovimi akti se v skladu z zakonom določijo podatki, ki pomenijo tajnost in se ne smejo objaviti.
178.	člen
Vsi subjekti iz prejšnjega člena so dolžni objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delavce, delovne ljudi in občane o vprašanjih, ki so pomembna
za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
179.	člen
Obveščanje se uresničuje prek zborov delavcev, zborov delovnih ljudi in občanov, s posebnimi poročili; publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
'	180. člen
O delu občinske skupščine in njenih zborov obveščajo javnost predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov, o delu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta, o delu posameznih upravnih f. organov pa funkcionarji, ki jih vodijo.
Funkcionarji iz prejšnjega odstavita lahko za obveščanje javnosti pooblastijo tudi druge osebe.
181.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost biti informirani in informirati. V družbenem sistemu informiranja si zagotavljajo podatke in informacije, potrebne za življenje, delo, samoupravno delegatsko odločanje, za spremljanje, usmerjanje in planiranje družbenega razvoja, usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, uresničevanje oblasti in upravljanje drugih družbenih zadev.
Delavci, delovni ljudje in občani neposredno in združeni v temeljne in druge organizacije združenega dela in njihove asociacije, organizirani v krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih gradijo in upravljajo družbeni sistem informiranja.
XVI.	ODGOVORNOST NOSILCEV FUNKCIJ _
182.	člen
Vsi organi in organizacije ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče opravljati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.
183.	člen
Vsak nosilec funkcije v občinski skppščini in drugih organih v občini, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je v okviru svojih pravic in dolžnosti za svoje delo osebno odgovoren skupščini.
Vsak član kolektivnega organa je v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi odgovoren tudi za delo in odločitve tega organa.
184.	člen
V okviru politične odgovornosti. in ocene njegovega dela lahko občinska skupščina svojega funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije.
185.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov ter funkcionarjev občinske skupščine, predsednika in članov izvršnega sveta, funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovne službe ter njihovih namestnikov.
XVII.	SODELOVANJE OBČINE
Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI TER DRUGIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
186.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj m medsebojne pomoči sodeluje občina z mestom, drugimi občinami, s Socialistično republiko Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta, drugimi predpisi in sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pravde in dolžnosti oziroma dejavnosti.
187.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v ■"kladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
1.	Vključevanje občine v mesto Ljubljana
188.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov ter pravic in dolžnosti, ki so skupnega pomena za delavce, delovne Ijudj in občane na območju mesta Ljubljana, je občina Ljubljana Moste-Polje združena z občinami Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik v posebno družbenopolitično skupnost — mesto Ljubljana.
Skupni interesi ter pravice in dolžnosti, ki jih delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti,. so določene v mestnem statutu, ki ga kot skupni dogovor združenih občin po javni razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in obrani v krajevnih skupnostih sprejme mestna skupščina v soglasju z občinskimi skupščinami na območju mesta.
189.	člen
Občinska skupščina se vključuje v mestno skupščino po svojih delegatih v zboru občin in zboru združenega dela mestne skupščine.
Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela mestne skupščine.
Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom, z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela mestne skupščine, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občinska skupščina v zborih mestne skupščine skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami teh občin.	*
190.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine z mestno skupščino in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v občinah in mestu;
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov;
—	sodelujejo pri oblikovanju programov dela mestne skupščine in njenih organov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo občinska .skupščina in njeni, organi z mestno skupščino in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe iri organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
2.	Vključevanje občinske skupščine v dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
191.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo mnenja' o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o drugih vprašanjih, ki jih obravnava Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Občinska skupščina se vključuje v delo Skupščine Socialistične republike Slovenije tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.	' '
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor Občin in zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja
delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občinska skupščina v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami teh občin.
3.	Medobčinsko sodelovanje
192.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z drugimi občinami in njihovimi organi po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen z njimi združujejo sredstva in* ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo -svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin po razpravi delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
193.	člen
Občina se z namenom, da se zagotovijo zgodovinska in družbenoekonomska povezanost ter. stalno sodelovanje in koordiniranje z drugimi občinami ljubljanske regije, povezuje v Skupnost občin ljubljanske regije.
Statut Skupnosti občin ljubljanske regije določa namen združevanja v skupnost in zadeve skupnega pomena za ustanoviteljice te skupnosti.
* .	194. člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja se lahko občina pobrati oziroma sklene prijateljstvo z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. O pobratenju oziroma prijateljstvu odloča občinska skupščina.
XVIII. SPREMEMBA STATUTA OBČINE
195.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo občinska skupščina, njeni zbori ali izvršni svet, organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
196.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, in o uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na sejah vseh zborov.
197.	člen
Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda komisija predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
198.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta v skladu z njegovimi načeli lahko razčlenijo ali dopolnijo s statutarnim sklepom. Statutarni sklep se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta.
XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
199.	člen
Vsi občinski predpisi, ki niso v skladu s tem statutom, morajo biti usklajeni najkasneje do 31. 12. 1987.
200.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS,
št. 16/82).
201.	člen
Statut začne veljati osmi dan po objavi v Urad-
*em lista SRS.
Št 011-1/82-01
Ljubljana, dne 14. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine . Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
LJUBLJANA SISKA
655.
Skupščina občine Ljubljana Šiška je na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 4. marca po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejela kot skupni dogovor delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini
STATUT
občine Ljubljana Šiška
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
V občini Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: občina) kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za življenje in dele?)' usmerjajo družbeni razvoj ter uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti ter opravljajo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge oblike samoupravnega združevanja ter v druge samoupravne organizacije in skupnosti, v družbenopolitične in družbene organizacije ter društva, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter prek delegatov v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delo skupščine občine, njenih organov in drugih organizacij v občini je javno. Vsi organi so dolžni skrbeti, da je javnost obveščena o sprejemanju in izvajanju vseh pomembnih odločitev. Načelo javnosti se lahko omeji samo v primerih in v obsegu, določenem v skladu z ustavo in zakonom.
Da bi zagotovili možnost izražanja, usklajevanja in odločanja o skupnih interesih delavcev, delovnih ljudi in občanov, organi v občini skrbijo v skladu s statutom za pravočasno in popolno obveščanje javnosti.
3.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico dali pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in imenovanih delavcev upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
4.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, društva in občani imajo pravico dajati pobude za reševanje družbenoekonomskih in družbenopolitičnih vprašanj v občini.
5.	člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov, pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov v družbenoekonomskih in političnih odnosih, zlasti pa v delegatskem sistemu. Dolžni so izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.
6	člen
Oh	•-'"di 7 zakonom združuje z drugimi
»bčin: 'r ' 'v-ieiu Li .bijan« v mesto Ljubljana i\ n?-:	"	Se'-"'"::::' mesto) kot samoupravno
meMni .. -wi občin in posebno družbenopolitično skupnost.
V mestu uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani tiste skupne interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki so jih poverili mestu in so določene v statutu mesta.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE
7.	člen
Občina je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s tem statutom drugače določeno.
Sedež občine je v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1.
8.	člen
Območje občine je določeno z zakonom.
9.	člen
Občan občine je vsak državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima stalno prebivališče v občini.
10.	člen
Praznik občine je 22. junij. Na ta dan leta 1941 je bilo na njenem območju ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
III.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v občinsld skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam.
1.	Zbori delavcev, zbori delovnih ljudi in občanov ter referendum
12.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo vprašanja, o katerih odločajo delavci, delovni ljudje in občani na zborih delavcev oziroma zborih delovnih ljudi in občanov ter način njihovega sklicevanja in postopek za delo.
13.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da delavci, delovni ljudje in občani neposredno odločajo o posameznem vprašanju, da se vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejeti odlok ali' drug akt občinske skupščine.
14.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka, javnega posojila in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Razen v primerih iz prejšnjega odstavka' mora razpisati referendum tudi, kadar to zahteva posamezen zbor občinske skupščine iz svojega delovnega področja, najmanj tretjina zborov delovnih Ijndi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti v občini, občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva ali občinski svet zveze sindikatov.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izražen predmet referenduma.
Občinska skupščina mora razpisati referendum najpozneje v 60 dneh od sprejema zahteve za razpis.
15.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo
družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine, zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinsk" skupščina obvestiti predlagatelja.
2.	Javna razprava
16.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših zadevah, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, zagotavljajo delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z neposredno in aktivno udeležbo uresničevanje svojega odločujočega vpliva pri pripravah in sprejemanju odločitev o zadevah skupnega in splošnega pomena.
17.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem V javno razpravo osnutke:
—	statuta občine ter njegovih vsebinskih sprememb in dopolnitev;
—	dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov;
—	fazpisa javnega posojila in občinskega samoprispevka;
—	predpisov, Iti nalagajo delavcem, delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti;
—	drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon.
18.	člen
Zadeve,- ki so predmet javne razprave, se obravnavajo v vseh oblikah samoupravnega in družbenopolitičnega organiziranja delavcev, delovnih ljudi in občanov.
19.	člen
Javno razpravo organizirajo in vodijo družbenopolitične organizacije, in sicer Socialistična zveza delovnega ljudstva v krajevnih skupnostih, Zveza sindikatov pa v združenem delu.
20.	člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o zadevi, dani v javno razpravo, je dolžan:
—	javno objaviti osnutek akta in zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo;
—	obrazložiti predlog in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem;
—	določiti primeren rok za javno razpravo;
—	zagotoviti strokovno. obdelavo mnenj, stališč in predlogov;
—- obravnavati predloge, stališča in mnenja iz javne razprave in se do njih opredeliti;
—	obvestiti ud.ležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
3.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
21.	člen
Z družbenim dogovorom se zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
22.	člen
S samoupravnim sporazumom se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
23.	člen
Občinska skupščina sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, kadar z njimi prevzema materialne obveznosti, izvršni svet pa takrat, kadar gre za izvajanje v družbenem planu, odlokih ali na drug način dogovorjene politike ali za katere ga občinska skupščina posebej pooblasti.
24.	člen
Izvršni svet in pristojni upravni organi so dolžni spremljati izvrševanje ter zagotoviti evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec je skupščina oziroma njen izvršni svet, o tem poročati skupščini ter predlagati ustrezne ukrepe.
4.	Krajevne skupnosti
25.	člen
Občani v naselju, delu naselja ali v več naseljih, imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ustanovijo krajevno skupnost kot temeljno samoupravno skupnost.
S samoupravnim sporazumevanjem in na drug način se občani, organizirani v krajevni skupnosti, povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki šo zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi občani, organizirani v družbenopolitičnih ter družbenih organizacijah in društvih.
Občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu in širših družbenopolitičnih skupnostih.
•	26. člen
Občani, organizirani v krajevni skupnosti, se lahko združijo z drugo krajevno skupnostjo, odločijo za razdružitev večje krajevne skupnosti v dve ali več novih krajevnih skupnosti ali o izdvojitvi dela krajevne skupnosti v samostojno skupnost oziroma njegovi priključitvi k drugi krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti), če so dani pogoji za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
27.	člen
Pobudo za prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti lahko dajo:
—	zbor delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ali njenem delu;
—	skupščina krajevne skupnosti ali njen svet;
—	krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva ali druga družbenopolitična organizacija v krajevni skupnosti;
—	zbor delavcev organizacije združenega dela, ki ima sedež v krajevni skupnosti.
O pobudi za prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti da mnenje občinska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva.
28.	člen
Javno razpravo o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti organizira krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva na prizadetih območjih; javna razprava traja 'najmanj dva meseca.
V javni razpravi se mora ugotoviti, ali so podane možnosti za predlagane statusne' spremembe glede na naslednja merila:
—	obstoj skupnih potreb in interesov na ekonomskem, komunalnem, socialnem, kururnem in drugih področjih ter možnosti za njihovo zadovoljevanje;
—	obstoj zaokrožene urbane in socialne enote (npr. vas, soseska, več med seboj povezanih manjših naselij) s skupnim središčem;
—	obstoj materialnih, družbenopolitičnih, prostorskih in drugih možnosti za uresničevanje samoupravljanja.
O prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, kjer se nameravajo opraviti statusne spremembe, z referendumom.
29.	člen
Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen statut. Statut sprejme po opravljeni javni obravnavi, ki jo organizira Socialistična zveza delovnega ljudstva, najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti z dvotretjinsko večino glasov vseh delegatov.
30.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom le skupnosti oziroma občine združujejo svoja sred'tva. ki jih prispevajo s samoprispevkom, delom ali pridobijo na drug način:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje =kup-nih potreb v krajevni skupnosti namenijo delav-i temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela. katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za za-, dovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb občanov v krajevni skupnosti;
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine, mesta;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine;
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti;
— Ž drugimi sredstvi.
31.	člen
Merila za udeležbo posamezne krajevne skupnosti v proračunskih sredstvih občine se določbo s poseb- . ni m sporazumom, sklenjenim med krajevnimi skupnostmi in izvršnim svetom občinske skupščine.
5.	Samoupravne interesne skupnosti
32.	člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih ter skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ustanavljajo delavci, delovni ljudje in občani neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti samoupravne interesne skupnosti za območje občine, mesta ali širše območje.
Delavci v združenem delu, ki opravljale dejavnosti za področje posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, imajo na ' podlagi svobodne mnejave dela enak družbenoekonomski položaj, kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
33.	člen
V	samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani pravice in obveznosti iz vzgojno-izobraževanega sistema, skrbijo za razvoj raziskovalne, kulturnih in telesnokulturnih dejavnosti in za zaposlovanje. uresničujejo pravice in dolžnosti iz zdravstvenega varstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva ter invalidsko-pokojninskega zavarovanja.
34.	člen
V	samoupravnih interesnih skupnostih s področja materialne proizvodnje skrbijo delavci, delovni ljudje in občani za organizacijo in razvoj komunalnih dejavnosti, energetike, stanovanjskega in vodnega gospodarstva, požarnega varstva, prometa in zvez ter drugih dejavnosti.
35.	člen
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo s skupščino občine zlasti pri programiranju razvoja svojih dejavnosti, pri usklajevanju tega programa s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem občine, pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri usklajevanju temeljev planov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti s temelji plana občine ter v drugih zadevah skupnega interesa v skladu z zakonom in tem statutom.
36.	člen
Odnose med skupščino občine in njenimi organi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi urejajo ta statut in poslovnik občinske skupščine, samoupravni sporazumi o ustanovitvi teh skupnosti, statuti skupnosti in drugi samoupravni splošni akti.
6.	Družbenopolitične organizacije, druge družbene organizacije in društva
37.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani občine se svobodno združujejo v družbenopolitične in družbene organizacije ter društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema.
38.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo v okviru Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov. Zveze združenj borcev NOV in Zveze socialistične mladine naloge, določene s statuti in programi teh organizacij.
39.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v družbenih organizacijah in društvih uresničujejo svoje interese in potrebe v skladu z njihovimi statuti in programi.
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
40.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih uresničujejo v mestu in širših družbenopolitičnih skupnostih.
V občini delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojndsti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov; žago, vi jajc uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje- sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo splošno ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
1	— skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora,
varstvo človekovega okolja ter za smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb ter z gradnje komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje potreb na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine; občanov, ki niso zmožni skrbeti zase; vojaških, delovnih in drugih invalidov; borcev in žrtev fašističnega nasilja ter za zdravstveno varstvo in socialno varnost delavcev, delovnih ljudi in občanov;
—	načrtujejo ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj, posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so deležne posebne družbene pomoči;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine ter izobraž?vanje odraslih; ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnoprosvetnih organizacij in društev ter za varstvo naravne in kulturne dediščine;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi ter tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami v okviru sprejete zunanje politike SFRJ in mednarodnih pogodb.
1.	Družbeno planiranje
41.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno razvojno politiko za skladen razvoj občine, mesta Ljubljane, ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti;
—	usklajevanje odnosov v razvoju družbenega dela in družbeno kontrolo nad celotno družbeno reprodukcijo;
—	ustvarjanje pogojev za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, izboljšanje materialnih in drugih pogojev za delo in življenje v občini ter uresničevanje socialističnega samoupravljanja;
—	usmerjanje razvoja komunalnih dejavnosti, drobnega gospodarstva, stanovanjske graditve in drugih dejavnosti, ki so neposrednega pomena za delavce, delovne ljudi in občane;
—	prostorsko in urbanistično ureditev ter izkoriščanje zemljišča in dobrin v splošni rabi;
—	varstvo in izboljševanje človekovega okolja;
—	krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
42.	člen
Nosilci planiranja sprejemajo dolgoročne in sred- e njeročne planske akte razvoja ter letne planske akte za njihovo realizacijo.
43.	člen
Dolgoročni plan občine določa dolgoročne usmeritve razvoja občine in je podlaga za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih družbenih
planih. Sprejme ga občina skupaj z drugimi ljubljanskimi občinami In mestom Ljubljano kot skupen dolgoročni plan občin in mesta.
Srednjeročni plan občine je temeljni planski akt, ki na podlagi dolgoročnega plana konkretneje opredeljuje politiko, usmeritve, cilje In naloge družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje petih let.
44.	člen
Občina lahko sklepa z mestom Ljubljana in drugimi občinami dogovore o skupnih temeljih ..lanov in skupnih nalogah medobčinskega pomena.
Dogovore podpiše izvršni svet občine, potem ko 'jih je obravnavala skupščina občine.
45.	člen
Za pripravo družbenega plana občine je odgovoren izvršni svet.
izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in občinski skupščini najmanj enkrat letno poročati o njegovem uresničevanju z oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju.
Na podlagi analize' o uresničevanju srednjeročnega plana občine predlaga izvršni svet izhodišče in potrebne ukrepe za uresničevanje plana v posameznem letu.
46.	člen
Upravni organi v mejah svojih pravic in dolžnosti sodelujejo pri pripravljanju, sprejemanju in uresničevanju družbenega piana in drugih planskih dokumentov občine ter predlagajo ukrepe za njihovo uresničevanje.
47.	člen
Za družbeno planiranje pristojni upravni organ v občini usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja ter opravlja zadeve ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja v občini, na družbeni plan in druge planske dokumente občine, na spremhanje tekoče razvojne politike v letnih planskih aktih in na njihovo iz\'rševanje ter na sodelovanje občine z drug’mi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in razvojne politike.	#
Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem lahko za potrebe občine upravlja tudi strokovna organizacija za družbeno planiranje v občini ali mestu.
2.	Varstvo človekovega okolja in urejanje prostora
48.	člen
Pravica in dolžnost delavcev, delovnih ljudi in občanov, občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenih organizacij ter društev je zagotavljati pogoje za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, preprečevati zdravju in okolju škodljive pojave, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu ter s tem zagotavljati osnovne možnosti za življenje in delo.
49.	člen
Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani posvečajo posebno skrb:
—	odpravljanju prekomerne onesnaženosti zraka, vode ter preprečevanju onesnaženosti okolja z odpadki;
—	varstvu in izkoriščanju rodovitnih kmetijskih zemljišč, gozdov in rezervatov pitne vode;
—	smotrnejšemu izkoriščanju naravnih, surovin-sk#i in energetskih virov;
—	uporabljanju zemljišč, gozdov, voda, vodotokov in drugih _ naravnih bogastev, dobrin v splošni rabi,
nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena pod pogoji in na način, kot to določa zakon;
— proučevanju in ^upoštevanju vplivov pri posegih v prostor.
50.	člen
Na področju urejanja prostora delavci, delovni ljudje in občani v okviru planskih aktov in prostorskih izvedbenih aktov zagotavljajo možnosti in pogoje za razvoj dejavnosti v prostoru in usklajeno namensko rabo prostora, pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ler možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč z odgovornostjo za takšne razmere v okolju, ki omogočajo zdravo življenje občanov in varnost pr' delu.
51.	člen
Nosilec kmetijsko-zemljiške politike v občini je kmetijska-zemljiška " skupnost, ki zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč v družbeni in zasebni lasti, omogoča uveljavljanje sodobnih metod kmetovanja, sprejema ustrezne ukrepe za razvoj kmetijskih gospodarstev ter skrbi za preprečevanje sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč.
3.	Zadovoljevanje splošnih družbenih potreb
52.	člen
Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini prispevajo delavci, delovni ljudje in občani s plačevanjem davkov, taks' in drugih davščin.
53.	člen
Sredstva za splošne družbene potrebe občine =e oblikujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev občin in mesta Ljubljane po merilih, temelječih na enotnih kazalcih družbenoekonomskega položaja občin z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu v skladu z letnimi planskimi akti.
54.	člen
Občina izkazuje prihodke in njihovo razporeditev v proračunu občine.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za financiranje občinskih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter delovanja krajevnih skupnosti, za zagotovitev materialnih pravic borcev narodnoosvobodilne vojne, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za intervencije in druge obveznosti občine, ki jih določa zakon, družbeni dogovor ali odlok občinske skupščine.
55.	člen
Uporabnikom proračuna se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost del in nalog, ki jih imajo na podlagi ustave, zakona ali drugih predpisov in so določene z njihovim delovnim programom. O izvajanju programa dela in o porabi sredstev morajo organi in organizacije poročati skupščini na njeno zahtevo, vendar najmanj enkrat letno.
4.	Splošna ljudska obramba In družbena samozaščita
56.	člen
Občina sprejema organizacijske, materialne, kadrovske in druge ukrepe za razvoj in krepitev terito-
rialne obrambe, narodne zaščite in civilne zaščite ter za pripravljanje in usposabljanje delavcev, delovnih ljudi in. občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih m interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev za delo v vojni, za vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer ter za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin v izrednih razmerah.
57.	člen
Občina usmerja obrambne priprave in družbeno samozaščitno delovanje vseh delavcev, delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in državnih organov na svojem območju in določa svoje obrambne in varnostne načrte v skladu z zakonom ter z obrambnimi in varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
V primeru izrednih razmer in drugih nevarnosti za državo sprejema občina ukrepe za njihovo odpravljanje, ob naravnih in drugih hudih nesrečah sprejema ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
58.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršujejo mesto in njegovi organi; izvršujejp v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	občinska skupščina;
—	svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito;
—	komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	izvršni svet;
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi;
—	občinski štab za teritorialno obrambo;
—	občinski štab ža civilno zaščito;
—	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
5.	Varstvo borcev NOV
59.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno družbeno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918, žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in vojnega materiala.
Družbena skrb se navedenim osebam zagotavlja s priznavalninami in drugimi oblikami družbenih pomoči kakor tudi z uresničevanjem socialnovarstvenih pravic v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
6.	Varstvo samoupravnih pravic, družbene lastnine m zakonitosti
60.	čien
Uresničevanje z ustavo, zakoni in drugimi pred-pisi določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov. varstvo svoboščin in pravic človeka in občana ter varstvo samoupravljanja, družbene lastnine, samo-
upravnih in drugih pravic delavcev v organizacijah
združenega 'ela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo v občini:
—	občinska skupščina in njej odgovorni organi;
—	temeljno sodišče;
—	samoupravna sodišča;
—	temeljno javno tožilstvo;
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja;
—	javno pravobranilstvo;
—	postaja milice;
—	sodnik za prekrške;
—	služba pravne pomoči ter
—	drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij.
Pravica in dolžnost delavcev, delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobude za varstvo samoupravnih pravic, družbene lastnine in zakonitosti.
61.	člen
V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov, glede razpolaganja z družbenimi sredstvi, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in načel socialistične morale pri samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z'družbenimi sredstvi.
62.	člen
Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
62. člen
Občinska skupščina lahko zadrži v skladu z zakonom izvršitev sklepov drugih aktov in dejanj organizacij združenega dela, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delavcev in prizadeta družbena lastnina.
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
7.	Kadrovska politika
64.	člen
Temeljni nosilci kadrovske politike v občini so delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
65.	člen
Kadrovska politika se uresničuje predvsem na načelih:	f
—	enotnosti ciljev in celovitosti meril kadrovske politike ter demokratičnosti in doslednosti pri njiho-
vem uresničevanja;
—	samoupravne zasnovanosti in usmerjenosti kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja dedcev, delovnih ljudi in občanov ter razvojnih potreb‘združenega dela;
—	vzgoje, razvoja in uveljavitve človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in s svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju in delitvi dohodka, nenehnem izboljševanju modernizacije in organizacije dela ter uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela;
—	izvajanja dolgoročno načrtovanih potreb razvoja izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov v okvirih planskih aktov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	organiziranja in sistematičnega spremljanja razvoja kadrov;
—	programiranja in organiziranja vzgojnoizobra-ževalnih programov ter kadrovanja, razporejanja in napredovanja kadrov glede na rezultate dela;
—	razvijanja kolektivnega dela, odločanja in uveljavljanja individualne in kolektivne odgovornosti v organih in telesih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij;
—	uveljavljanja odlikovanj in družbenih priznanj kot oblike družbenega priznanja za dela in dejanja, ki naj vzpodbujajo delavce, delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti za še večji splčšni napredek socialistične samoupravne družbe;
—	zagotavljanja demokratičnosti vseh kadrovskih postopkov.
8.	Javnost (iela. obveščanje in družbeni sistem iniormiranja
66.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društe" je javno.
Načelo javnosti se lahko omeji le, če je to nujno zaradi interesov varnosti ir obrambe države ter drugih družbenih interesov, ki jih določa zakon in je dopustno le v takšnem obsegu in na tak način, oziroma za toliko časa. kolikor je to nujno potrebno za varovanje teh družbenih interesov.
67.	člen
Vsi organi, organizacije in skupnosti iz prejšnjega člena so dolžni objektivno, popolno in pravočasno obveščati delavce, delovne ljudi in občane o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje.
Obveščanje se uresničuje prek zborov delavcev, zborov delovnih ljudi in občanov, s posebnimi publikacijami, internimi glasili, glasilom Socialistične zveze delovnega ljudstva občine in prek dingih srsds’«''7 javnega obveščanja.
68.	člen
Za obveščanje javnosti o delu občinske skupščine skrbijo predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov, o delu izvršnega sveta predsedtvk izvršnega sveta, o delu posameznih upravnih organov pa funkcionarji, ki jih vodijo.
69.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani neposredno in združeni v temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, občino, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva v skladu z zakonom samostojno planirajo, organizirajo in usmerjajo razvoj družbenega sistema informiranja v občini, ga upravljajo in zagotavljajo njegovo delovanje v skladu s svojimi skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
V.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnost
70.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblast' v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, zakonov in tega statuta.
71.	člen
Občinska skupščina:
—	določa politiko družbenoekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja, razvijanja in poglabljanja socialističnih samoupravnih odnosov ter krepitve obrambne sposobnosti in družbene samozaščite;
—	odloča o temeljnih vprašan ih na vseh področjih družbenega življenja in sprejema ustrezne predpise in druge splošne akte ter daje njihovo obvezno razlago;
—	skrbi za izvajanje določene politike ter sprejetih odločitev, predpisov in drugih splošnih aktov;
—	določa aolitiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organizacij in organov v zvezi z njihovim izvrševanjem, obravnava stanje in uresničevanje ustavnosti in zakonitosti v občini ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo;
—	ureja temeljna vprašanja družbenih odnof~v --,r tista materialna razmerja, ki so splošnega pomena za delavce, delovne ljudi in občane v občini;
—	daje pobudo za sklepanje in sodeluje pri spre-mmanju družbenih dogovorov ir. samoupravnih sporazumov:
—	zagotavlja možnosti za iz-ajanje splošnega ljudskega odpora ;n svojega delovanja v vojni;
—	določa organizacijo in pristojnosti organov občine ter izvršuje politično nadzorstvo nad njihovim delom;
—	sodeluje z drugimi .družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi.
2.	Delegacije In delegati
72.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah In skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo' delegacije zaradi uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine.
73.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi interes! v združenem delu. v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, se združujejo v
konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic zt delegate in zaradi uresničevanja drugih pravic iu dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščina
Konferenca delegacij se oblikuje s sporazumom, ki ga sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščina
r 74. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa imuniteto od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat, delegat v zboru združene", dela in v zboru krajevnih skupnosti pa od dneva, ko je določen za delegata, do dneva, ko je namesto njega določen drug delegat.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, v katerega je delt giran.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je delegiran oziroma izvoljen, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Imuniteto uživajo tudi delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s oristojnimi zbori.
75. člen
Položaj in delo delegatov, ki opravljajo v občinski skupščini določene funkcije, se ureja s poslovnikom občinske skupščine.
3.	Sestava
70. člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delavcev in delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega deia ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na oomočju občine in
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delavcev, delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah v občini.
77.	člen
Zbor združenega dela ima 61 delegatov.
Število delegatov, ki jih delegirajo v zbor združenega dela delegacije in konference delegacij z gospodarskega, prosvetnokulturnega in socialnozdrav-stvenega področja ter iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, določi, glede na število delavcev v teh organizacijah in skupnostih in njihovo enakopravno zastopanost, občinska skupščina z odlokom.
78.	člen
Zbor krajevnih skupnosti ima toliko delegatov, kolikor je krajevnih skupnosti v občini, tako da ima vsaka krajevna skupnost po enega delegata.
79.	člen
Družbenopolitični zbor ima 25 delegatov, ki jih na podlagi liste kandidatov, ki jo določi občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, izvolijo delavci, delovni ljudje in občani z neposrednim in tajnim glasovanjem.
4.	Pristojnosti in delo zborov
80.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Delovno področje zborov je določeno tako, da posamezni zbor sodeluje pri odločanju:
—	zbor združenega dela o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih;
—	zbor krajevnih skupnosti o vprašanjih, ki s® pomembna za delovne ljudi ir. občane v krajevnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih;
—	družbenopolitični zbor o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
81.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
Določene zadeve iz pristojnosti občinske skupščine obravnavajo in o njih odločajo v skladu z ustavo, zakonom, tem statutom in statuti samoupravnih interesnih skupnosti pristojni zbori enakopravno s pristojno skupščino samoupravne interesne skupnosti.
82.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
a)	spremljajo in usmerjajo:
—	izvajanje politike družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja;
—	razvijanje iu uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in družbenih odnosov;
—	krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
b)	odločajo o:	.
—	uvedbi postopka za spremembo statuta občine;
—	uvedbi postopka za spremembo statuta mesta;
—	razpisu referenduma, občinskega samoprispevka in javnega posojila;
—	pobratenju in prijateljskem sodelovanju z drugimi občinami:
—	podelitvi priznanj občine;
—	vključitvi občine v medobčinsko _ skupnost;.
c)	sprejemajo:
—	statut občine;
—	poslovnik občinske skupščine;
—	planske akte občine;
d)	sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se
nanašajo na:	'
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prostorskega razvoja ter tekočo ekonomsko politiko;
—	skrb za udeležence narodnoosvobodilne vojne;
—	splošno ljudsko obrambo ir. družbeno samozaščito;
—	kadrovsko in socialno politiko;
—	priznanja občine;
—	pristojnost, organizacijo in delo izvršnega sveta;
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih in medobčinskih organov in služb ter upravnih organov
občine;
—	organizacijo in delo sekretariata občinske skupščine;
—	ustanavljanje komisij in drugih delovnih teles občinske skupščine;
—	delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in zbor občin Skupščine SR Slovenije;
e)	volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta;
—	predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles;
f)	imenujejo in razrešujejo:
—	sekretarja občinske skupščine;
—	komandirja postaje milice in njegovega namestnika;
—	funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in njihove namestnike;
—	občinsko volilno komisijo;
—	predsednika, podpredsednika in člane sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	predsednika, namestnika predsednika in člane komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
g)	določajo delegate oziroma delegirajo delegate v skupine delegatov za:
—	zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije;
—	skupščino skupnosti slovenskih občin;
—	skupščino skupnosti občin ljubljanske regije;
—	zbor občin skupščine mesta;
h)	spremljajo, usmerjajo in nadzorujejo delo izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb.
83.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
a)	sprejemata:
—	odloke in druge splošne akte, s katerimi sc urejajo pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevmh skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	začasne ukrepe družbenega varstva v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	odlok o proračunu in odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine:
—	odloke in druge splošne akte. ki se nanašam na vprašanja informiranja v občini ter splošne pogoje obveščanja;
—	odloke in druge splošne akte s področja splošne porabe, davkov, taks in drugih dajatev:
—	predpise o uresničevanju posebnega družbene-nega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti:
—	odloke o sprejetju prostorskih izvedbenih aktov;
—	odloke o prenehanju lastninske pravice ne stavbnih zemljiščih v občini;
b)	odločata:
—	o vseh vprašanjih s področja urejanja prostora, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter varstva in zaščite človekovega okolja in dobrin splošnega pomena;
—	o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi te skupnosti pravočasno ne odločajo sami;
—	o ustanovitvi • in statusnih spremembah organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—	o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	o uvedbi solidarnega združevanja sredstev v občini, če to ni v samostojni pristojnosti zbora združenega dela;
—	o zadolžitvah, prevzemu jamstva in drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini;
c)	opravljata in uresničujeta:
—	družbeno nadzorstvo in nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja, pobude in predloge organov, ki v občini izvršujejo 'arstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezni zbor;
d)	odpravljata in razveljavljata:
—	predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakoni in to— statutom;
e)	dajeta soglasje:
—	k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega nomena.. če tako določa zakon;
—	k aktom o ustanovitvi in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če tako določa zakon;
£) imenujeta:
—	člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska skupščina.
84.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča o zadevah, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in se nanašajo na:
—	uresničevanje razvoja in varstva z ustavo in tem statutom določenega samoupravnega sistema;
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana; ^
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, odvetništvom in drugo pravno pomoč;
—	medsebojna razmerja v združenem delu;
—	medobčinsko povezovanje in sodelovanje z drug'mi družbenopolitičnimi skupnostmi v domovini in tujini;
—	združevap.je občanov in pravni položaj verskih skupnosti;
—	splošna vprašanja informiranja in pogoje javnega obveščanja.
če pristojni zbori ali skupščina pristojne samoupravne interesne skupnosti sprejmejo besedilo akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, se izvede usklajevalni postopek v skladu s tem statutom.
85.	člen
Družbenopolitični zbor voli delegate v družbenopolitična zbora Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije.
86.	člen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarski'- dejavnosti;
—	medsebojna razmerja v združenem delu, delovna razmerja in varstvo pri delu;
—	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbenoekonomski razvoj občine;
—	samoupravno sporazumevanje ter usklajevanje posameznih in skupnih interesov delavcev in delovnih ijudi na vseh področjih združenega dela;
—	odločitev o tem, da se zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta al: drugega samoupravnega organa organizacije združenega dela in da se začne ustrezni postopek za oceno ustavnosti ozirom zakonitosti ali skladnosti z drugim samoupravnim splošnim aktom;
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev in delovnih ljudi.
Zbor združenega dela'
—	sprejema začasne ukrepe družbenega varstva v skladu z zakonom:
—	odloča o uvedbi postopka redne likvidacije organizacije združenega dela;
—	sprejme odlok o združevanji delegacij v konferenco delegacij zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela skupščine občine, če v' določenem roku niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij.
87 člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka temeljne organizacije združenega dela za skupne in splošne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta v občinski skupščini, če je ne sprejme zbor združenega dela.
88. člen
Zbor krajevnih skupnosti v skladu s svojo pristojnostjo samostojno:
—	sprejema odlpke in druge splošne akte, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
—	spremlja uresničevanje samoupravljanja v krajevnih skupnostih ter sprejema smernVce in priporočila za razvoj krajevne samouprave;
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti ter spremlja, usmerja in vzpodbuja delo krajevnih skupnosti;
—	določa merila za delitev proračunskih sredstev za delo krajevnih skupnosti ter daje skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti ter zboru združenega dela predloge glede zagotavljanja materialnih pogojev za delovanje krajevnih skupnosti;
—	obravnava in odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na gradnjo in urejanje naselij, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, javni promet, uporabo mestnega
zemljišča ter poimenovanje cest, ulic, trgov in parkov ter vzdrževanje lokalnih cest;
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in se nanašajo na sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, gospodarjenje in uporabo dobrin v splošni rabi;
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti in sproži postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti ali skladnosti z drugim samoupravnim splošnim aktom.
89.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in dmžbeopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo predsednika in člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije;
—	volijo delegate v zvezni zbor Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije;
—	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin;
—	odločajo o podelitvi priznan' občine ter o pobratenju oziroma prijateljstvu in sodelovanju z drugimi občinami in mesti;
—	opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, tem statutom in poslovnikom skupščine.
90.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sp-e-jemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali na skupnem zasedanju.
91.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor sprejema odloke, splošne akte in druge končne odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov, vendar najmanj ene h-ef.jine delegatov v zboru.
92.	člen
Kadar skupščina občine odloča o vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture ter zdravstva in socialnega varstva, odločajo skupščine teh samoupravnih interesnih skupnost1 enakopravno z zbori občinske skupščine. Pri tem odločanju se uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika občinske skupščine.
93.	člen
Kadar skupščina občine obravnava in sprejme splošne akte s področja dejavnosti, za katere so orga-nizirane interesne skupnosti, katerih skupščine ne odloča in ennknnravno z zbori skupščine občine, mora skupščina občine tem skupnostim omogočiti, da dajo svoja stališča, predloge in mnenja.
94.	člen
Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko obč"o-ska skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij '• občini obravnava zadeve, ki so splošnega namena zn občino ali splošnega družbenega pomena.
Pobudo za obravnavanje zadev po prejšnjem odstavku tega člena lahko da socialistična zveza in druge družbenopolitične organizacije v občini, predsednik skupščine občine ali njen zbor.
5.	Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki zborov
95.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine se volita za dve leti in sta lahko izvoljena za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Kandidate za predsednika in podpredsednika občinske skupščine predlaga po ppravljenem kandidacijskem postopku občinska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva.
96.	člen
Kandidat za predsednika in podpredsednika skupščine je izvoljen, če je zanj glasovala večina delegatov v vsakem zboru. V primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov delegatov v vsakem zboru, vendar ne manj kot tretjino.
Če noben kandidat ni dobil najmanj tretjine glasov delegatov v vsakem zboru, ali če sta dva ati več kandidatov dobila enako število glasov, se glasovanje ponovi tako, da se glasuje samo o kandidatu, Id je dobil največ glasov oziroma kandidatih, ki so dobili enako največje število glasov.
Če po ponovnem glasovanju kandidat ni bil izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi.
Volitve predsednika in podpredsednika občinske skupščine so tajne.
97.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in podpredsednika zbora, ki ju izvol. izmed delegatov.
Predsednik in podpredsednik zbora se volita za dve leti in sta lahko izvoljena na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Kandidate za predsednika in podpredsednika zbora predlaga po opremljenem kandidacijskem postopku občinska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Kandidat za predsednika in podpredsednika zbora je izvoljen, če je zanj glasovala večina \'seh delegatov zbora. Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ali več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov v zboru.
Volitve predsednika in podpredsednika zbora so praviloma tajne, razen če se zbor odloči za javno glasovanje.
98.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino;
—	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov občinske skupščine;
—	skrbi za izvajanje poslovnika občinske skupščine;
*- skrbi za javnost dela občinske skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini;
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema občinska skupščina, razen tistih, ki jih sprejema posamezni zbor;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom občinske skupščine.
99.	člen
Če je predsednik občinske skt'r?"me vr-držan, ga
nadomešča podpredsednik oziroma tisti od podpreti-
sednikov, ki ga določi predsednik ali eden od predsednikov zborov po dogovoru.
100.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora; skrbi, da zbor dela v skladu s poslovnikom občinske skupščine; podpisuje odloke, sklepe, stališča in priporočila zbora, ki jih samostojno sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom občinske skupščine.
101.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov:
—	obravnavajo vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbijo za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino mesta Ljubljane, Skupščino socialistične republike Slovenije in skupščinami drugih občin;
—	skrbijo za sodelovanje občinske skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini;
—	usklajujejo delo zborov in predlagajo rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore;
—	skrbijo za izvajanje poslovnika skupščine in razlagajo njegove določbe glede pristojnosti zborov in delovnih teles;
—	spremljajo delo delovnih teles skupščine in obravnavajo z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles;
—	predlagajo potrebna sredstva, ki naj bodo v proračunu občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skbpščine;
—	dajejo soglasje k aktu o sistemizaciji del in nalog sekretariata skupščine:
—	opravljajo druge zadeve, določene s poslovnikom skupščine.
Pri obravnavanju vprašanj iz prejšnjega odstavka ijejo predsednik izvršnega sveta in sekretar ..pščine ter funkcionarji, ki vodijo upravne organe,
se obravnava vprašanje iz njihovega delovnega področja.
Pri obravnavanju vprašanj, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odl--čajo s pristojni zbori občinske skupščine, sodelujejo tudi predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
102.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata. Delegat, izvoljen za eno od navedenih funkcij, v takšnem primeru nima pravice glasovanja.
103.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsed' >k skupščine, predsedniki in podpredsedniki njenih zborov, predsednik in člani izvršnega s-eta občinske skupščine slovesno izjavo.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da b rn svojo dolžnost• opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih
in statutu občine Ljubljana Šiška ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativno republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ljubljana Šiška, mesta Ljubljane, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
6.	Delovna telesa občinske skupščine in njenih
zborov
104.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov odlokov in drugih aktov ter drugih vprašanj s svojega delovnega področja in za spremljanje njihovega izvrševanja.
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom in poslovnikom.
7.	Sekretariat občinske skupščine
105.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, orga-nizacijsko-tenničnih in drugih opravil v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov, delovnih teles, skupin delegatov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina Sekretariat skupščine.
Sekretariat občinske skupščine vodi sekretar skupščine, ki je za svoje delo in za delo sekretariata odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku.
Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja za dobe 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Organizacijo in delovno področje sekretariata občinske skupščine določi skupščina z odlokom.
8.	Poslovnik občinske skupščine
106.	člen
Občinska skupščiha ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja način uresničevanja pravic in dolžnosti delegatov in delegacij, postopke za sprejemanje odlokov in drugih aktov ter odločitev, način usklajevanja stališč in preverjanja stopnje soglasja, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge, za delo občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles pomembne zadeve.
VI.	IZVRŠNI SVET OBČINSKE SKUPŠČINE
1. Položaj In pristojnosti
107.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine, ki je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja. za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter za delo občinskih upravnih organov.
108.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih funkcij:
—	skrbi za izvajanje politike, planskih aktov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	izdaja odredbe, navodila in druge akte za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, Id jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
—	predlaga družbeni plan ter druge planske akte občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	izvršuje proračun občine;
—	predlaga ustanovitev in odpravo občinskih upravnih organov ter ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog v upravnih organih, način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, razporeditev delovnega časa, odloča v sporih o pristojnosti med upravnimi organi in daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov ter spremlja njihovo delo;
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter pri izvajanju politike, izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter nadzoruje zakonitost njihovega dela;
—	imenuje in razrešuje vodilne delavce upravnih
organov;
—	izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravo nevarnosti, reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih nesreč ter drugih izrednih razmer in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakoni, tem statutom in drugimi predpisi.
2.	Sestava izvršnega sveta ter pravice in dolžnosti
predsednika in čiaoov izvršnega sveta
109.	člen .
Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani, katerih število določi ob izvolitvi občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.
Sestava izvršnega sveta mora odražati družbene In ekonomske razmere ter potrebe v občini.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprej opravljenem postopku v občinski organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva.
Izvršni svet ima enega ali več podpredsednikov, ki se volijo izmed njegovih članov.
Podpredsednik nadomešča predsednika izvršnega sveta v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžnostih.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo upravne organe, praviloma izmed članov izvršnega sveta.
110.	člen
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za dobo 4 iet.
Volitve predsednika izvršnega sveta so praviloma tajne, razen če se zbori odločijo za javno glaso zanje, volitve članov izvršnega sveta pa so javne.
Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto funkcijo.
111.	člen
Predsednik in član izvršnega sveta, ki je pooblaščen, da sodeluje pri d ek zborov občinske skupščine, njenih komisij, odborov m drugih delovnih teles ali pr; oelu družbenih svetov in drugih organov in teles, mora ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči izvršnega sveta.
112.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta so osebno odgovorni za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo m odločitve izvršnega sveta.
113.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imunitet^ odloča izvršni svet, ki je o odločitvi dolžan obvestiti občinsko skupščino!
114.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega -vela ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za po sledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu ie izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma člani izvršnega sveta imajo pravico, da svoj odstop obrazložijo.
115.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta ne moreio biti osebe, za katere poseben zakon določa, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ali družbenopolitični organizaciji, nezdružljiva s funkcijo predsednika ali člana izvršnega sveta.
116.	člen
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko pooblasti podpredsednika ali člana izvršnega sveta.
3.	Način dela izvršnega sveta
117.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svojih pristojnosti na sejah.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
118.	člen
Za uspešno uresničevanje svoje funkcije lahko izvršni svet ustanavlja stalna ali občasna delovna te-
lesa za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti.
Sestavo in delovno področje stalnih ali začasnih delovnih teles določi izvršni svet. s sklepom.
Delovna ‘elesa izvršnega sveta vodijo praviloma člani izvršnega sveta.
119.	člen
Izvršni svet v skladu z določbami tega statuta sprejme poslovnik ali drug akt, s katerim uredi svojo notranjo organizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druga, za njegovo delo pomembna vprašanja.
120.	člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta.
4.	Razmerja izvršnega sveta do občinske
skupščine
121.	člen
Po poteku dveh let od izvolitve in pred iztekom mandata poda izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžni zborom občinske skupščine poročilo o svojem delu.
122.	člen
Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema načelna stališča o temeljnih in drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznih področjih.
Na zahtevo občinske skupščine ali njenega zbora je izvršni svet dolžan takoj proučiti pojave in gibanja na posameznih področjih družbenega življenja v občini in o tem poročati občinski skupščini ali njenemu zboru ter predlagati ustrezn- ukrepe.
Ce izvršni svet ne ukrepa pravočasno ali ne predlaga ustreznih ukrepov, začne občinska skupščina postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje.
123.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja dogovorjene politike, izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela občinska skupščina, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vprašanje zaupnice lahko postavi tudi, če občinska skupščina ne sprejme odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predlaga izvršni svet.
124.	člen
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlo najmanj desetih delegatov v zboru postai'1 vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu obravnavajo vsi trije zbori občinske skupščine.
Ce občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
125.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
126.	člen
Delegati v občinski skupščini, zborih in delovnih telesih imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnila, mnenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta in o vprašanjih, o katerih bo skupščina odločala.
Izvršni svet je dolžan v roku, določenem s poslovnikom skupščine, odgovoriti na vprašanja delegatov o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen tpr o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo, na delo občinskih upravnih organov in uresničevanje odgovornosti do občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v občini.
5.	Razmerje izvršnega sveta do izvršnega sveta
mestne skupščine in izvršnih svetov skupščin ljubljanskih občin
127.	člen
Izvršni svet v okviru uresničevanja svojih pravic in dolžnosti razvija sodelovanje z izvršnim svetom mestne skupščine in izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin pri izvajanju" svojih nalog, ki so skupnega pomena za mesto in občine.
Sodelovanje izvršnega sveta z izvršnim svetom mestne skupščine in izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin se uresničuje z udeležbo predstavnikov izvršnega sveta in upravnih organov občine v komisijah, delovnih skupinah, koordinacijah tn drugih skupnih telesih.
6. Razmerje izvršnega sveta do družbenopolitičnih organizacij
128.	člen
Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi c ga-nizacijami v občini v vprašanjih, k4 so pomembna za te organizacije in za uresničevanje njihove vloge.
Izvršni svet daje družbenopolitičnim organizacijam v občini na njihovo zahtevo poročila, podatke, pojasnila in mnenja, ki so pomembna za spremljanje in ocenjevanje njegovega dela, obravnava pobude, predloge, pripombe in druga stališča družbenopolitičnih organizacij ter jih obvešča o svojih stališčih, sprejetih ukrepih in njihovem uresničevanju.
129.	člen
Izvršni svet sodeluje s pristojnimi organi in telesi družbenopolitičnih organizacij v občini, posebno pri predlaganju in sprejemanju ukrepov za učinkovito izvajanje politike ter izvrševanje zakonov glede zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, v postopku proučevanja osnutkov odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov iz pristojnosti skupščine občine, pri pripravi in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri pripravi družbenega plana in drugih planskih aktov občine ter pri urejanju drugih vprašanj, ki so pomembna za uresničevanje pravic in dolžnosti izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij v občini.
7. Razmerja izvršnega sveta do družbenih svetov
130.	člen
Izvršni svet je dolžan pri svojem deki obravnavati stališča, mnenja in predloge družbenih svetov občine.
Ce izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, o tem pisno obvesti občinsko skupščino in druge udeležence pri deiu družbenega sveta.
8. Raemcrje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skupnosti
131.	Ben
Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja dogovorjene politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina.
Samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu sveto podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike in ga obveščajo o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi in mnenji.
132.	člen
Izvršni svet lahko predlaga skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izpolnjevanju z zakonom določenih obveznosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini, da uporabi ustrezne začasne ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Izvršni svet ima enake pravice in obveznosti do skupščin samoupravnih interesnih skupnosti kot do občinske skupščine in njenih zborov v primerih, kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine v posameznih zadevah iz njihove skupne pristojnosti.
9.	Razmerje izvršnega sveta do organizacij
združenega dela
133.	člen
Izvršni svet sodeluje z organizacijami združenega dela v vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomembna za delo teh organizacij.
• Izvršni svet je dolžan obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela, zavzeti stn-lišča do njih ter jih obvestiti o svojih stališčih in po potrebi vabiti njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih delovnih teles.
134.	člen
Izvršni svet predlaga pristojnemu zboru občinske skupščine sprejem začasnih ukrepov za družbeno var-s.tvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacije združenega dela ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti.
10.	Razmerja izvršnega sveta do občinskih
upravnih organov
135.	člen
Izvršni svet skrbi, da delajo upravni organi in
strokovne službe zakonito, racionalno in učinkovito
ter da so jim v ta namen zagotovljeni materialni, prostorski, kadrovski in drugi pogoji.
136.	člen
Na zahtevo izvršnega sveta so mu upravni organi in strokovne službe dolžni dati podatke, poročila in pojasnila o zadevah s svojega delovnega področja.
11.	Razmerja izvršnega sveta do krajevnih skupnosti
137.	člen
Izvršni svet sodeluje s krajevnimi skupnostmi v vprašanjih, ki so pomembna za njihovo delovanje.
Izvršni svet je dolžan obravnavati pobude in predloge krajevnih skupnosti, ]ih obvestiti o svojih stališčih ter občinski skupščini, drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predlagati ustrezne ukrepe.
Izvršni svet je dolžan zagotavljati pomoč organom krajevnih skupnosti v razmerju do organov in organizacij na območju sosednjih občin in drugih občin v primerih, ko je od njihovega delovanja odvisno uresničevanje interesov, pravic in dolžnosti krajanov.
VII.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE
SLUŽBE
1.	Funkcija občinskih upravnih organov in strokovnih služb
138.	člen
Občinski upravni organi in strokovne službe (v nadaljnjem besedilu:	upravni organi) opravljajo
upravne in strokovne naloge iz občinske nristojnosti na področju, za katerega so ustanovljeni in v mejah svojih pravic in dolžnosti:
—	izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti in izvršujejo zakpne, predpise in druge splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti:
—	spremljajo in odgovarjajo za stanje in razvoj na področjih, za katera so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, id jih ugotavljajo in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij občinski skupščini in izvršnemu svetu;
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine;
—	odločajo v upravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve ter izdajajo izvršilne predpise v okviru svojih pristojnosti;
—	opravljajo naloge na področju splošne ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi občinske skupščine in njenih organov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite;
—	opraxdjajo druge zadeve, ki jih določajo ustava, zakoni in drugi predpisi, razen tistih, ki jih občina poveri mestu.
139.	člen
Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo v ustavi, zakonih in drugih predpisih, ravnati pa se
morajo tudi po smernicah občinske situpščine ter po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
2.	Temelji organizacije občinskih upravnih organov
140.	člen
Upravne organe ustanovi občinska skupščina z odlokolh, s katerim določi njihovo organizacijo in delovno. področje.
Občinska skupščina lahko skupaj z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupne upravne organe oziroma upravne organizacije za opravljanje določenih nalog iz občinske pristojnosti.
141.	člen .
Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi ali kot kolegijski upravni organi. Individualno vodeni upravni organi so sekretariati in uprave, kolegijski pa komiteji.
Sekretariat oziroma uprava se ustanovi za opravljanje upravnih zadev iz občinske pristojnosti na področju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev na področju, na katerem je potrebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnega organa s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike in pri izvrševanju drugih predpisov in splošnih aktov.
142.	člen
Sekretariat se ustanovi za področje gospodarsko-upravnih zadev, upravnega nadzora, krajevnih skupnosti, proračuna in financ ter za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Komite se ustanovi za področje družbenega planiranja in družbenoekonomskega sistema, kmetijstva in gozdarstva, urbanizma, gradbeništva, komunale, varstva okolja in za področja družbenih dejavnosti.
Uprava se ustanovi za področje družbenih prihodkov.
148.	Men
Za opravljanje strokovnih in drugih nalog za potrebe občinske skupščine, njenega izvršnega sveta, upravnih organov in drugih organov občine se lahko z odlokom občinske skupščine ustanovijo strokovne službe.
144.	člen
Na predlog Izvršnega sveta določi občinska skupščina s svojim aktom občinske upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komite. Določeno število članov komiteja imenuje v skladu z aktom občinske skupščine njen izvršni svet.
145.	člen
Posamezne unravne organe vodijo funkcionafii Sekretariat vodi in predstavlja sekretar, komite predsednik, upravo pa direktor.
Funkcionarje, ki vodijo upravne organe in namestnike funkcionarjev imenuje na predlog izvršnega sveta občinska skupščina za štiri leta in so lahko imenovani na to funkcijo največ dvakrat zaporedoma. Predsedniki komitejev in sekretarji se imenujejo izmed članov izvršnega sveta.
146.	člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ, organizira in vodi delo upravnega organa, skrbi za uspešno izvrše-.vanje upravnih in drugih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela.
3.	Razmerje občinskih upravnih organov
do občinske skupščine
147.	člen
Občinski upravni organi so odgovorni občinski skupščini za zakonite* popolno in pravočasno opravljanje nalog s svojega delovnega področja.
Občinski upravni organi imajo pravico in dolžnost dati zborom občinske skupščine v obravnavo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja, dajati pobude ter predlagati ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter v zvezi z uresničevanjem odgovornosti za stanje na svojem področju.
Občinski upravni organi so dolžni obveščati občinsko skupščino in ji na njeno zahtevo poročati o svojem delu in o vseh pomembnih vprašanjih s svojega delovnega področja.
148.	člen
Občinski unravni organi dajejo podatke, obveščajo delegacije in delegate v zborih občinske skupščine ter odgovarjajo na njihova vprašanja s svojega delovnega področja.
Občinski upravni organi so dolžni zagotoviti strokovno pomoč 'skupinam delegatov za delegiranje delegatov v Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino Socialistične republike Slovenije.
4.	Razmerje občinskih upravnih organov
do izvršnega sveta
149.	člen
Občinski upravni organi so dolžni obveščati Izvršni svet o stanju ter o problemih na področju, za katerega so ustanovljeni.
150.	člen
Občinski upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da oblikuje načelno stališče o posameznem vprašanju izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov, odlokov In drugih splošnih aktov občinske ‘skupščine, kot tudi predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta.
5.	Razmerje občinskih upravnih organov
do mestnih upravnih organov
151.	člen
V upravnih zadevah iz občinske pristojnosti, ki jih je občina s statutom poverila mestu, so občinski upravni organi dolžni sodelovati z ustreznimi mestnimi upravnimi organi ter iih o stanju in pojavih v zadevah iz njihove pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mnenja in predloge, usldajevati
programe dela ter z drugimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje programov dela.
6.	Razmerje občinskih upravnih organov do družbenopolitičnih organizacij, družbenih
organizacij In društev v občini
152.	člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti občinski upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije v občini o stanju, pojavih in problemih v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij.
153.	člen
Občinski upravni organi sodelujejo v mejah svojih pravic in dolžnosti z družbenimi organizacijami in društvi o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev združevanja in za delo ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih, kot tudi za opravljanje določenih družbenih zadev, ki so jim poverjene.
7.	Razmerje občinskih upravnih organov do samoupravnih interesnih skupnosti
in organizacij združenega dela
154.	člen
Občinski upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti ter z njihovimi strokovnimi službami pri pripravljanju poročil, informacij, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ter dragih gradiv za občinsko skupščino in njen izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z ustreznimi zbori občinske skupščine, kot tudi o drugih vprašanjih skupnega pomena za te skupnosti in občinske upravne organe.
155.	člen
Zaradi smotrnega opravljanja strokovnega dela na posameznem področju lahko upravni organ in samoupravna interesna skupnost s sporazumom določita strokovne naloge, Id jih bo opravljal upravni organ za samoupravno interesno skupnost oziroma strokovna služba samoupravne interesne skupnosti za upravni organ.
156.	člen-
Občinski upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela v vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomembna za delo teh organizacij. V ta namen pridobivajo od njih mnenja, oblikujejo v dogovoru z njimi komisije in draga delovna telesa za pripravljanje posameznih predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih izdajajo ali njihovo izdajo predlagajo občinski skupščini.
Občinski upravni organi so dolžni obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela, zavzeti stališča do njih, jih obvestiti o svojih stališčih ter po potrebi vabiti njihove predstavnike na svoje seje.
8.	Razmerje občinskih upravnih organov
do krajevnih skupnosti
157.	člen
Občinski upravni organi pri uresničevanju svojih funkcij sodelujejo s krajevnimi skupnostmi o vpraša-
njih, ki so zanje skupnega pomena. O skupnih vprašanjih se medsebojno obveščajo in dogovarjajo.
9.	Razmerje občinskih upravnih organov
do delovnih ljudi in občanov
158.	člen
Delo občinskih upravnih organov mora biti organizirano tako, da je zagotovljeno učinkovito uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov.
Občinski upravni organi, ki neposredno poslujejo z'delovnimi ljudmi in občani, morajo organizirati svoje delo tako, da jim je omogočeno v čim krajšem roku uveljaviti njihove pravice in izvrševati obveznosti.
Občinski upravni organi so dolžni proučiti pobude in predloge, ki jih dajejo delovni ljudje in občani in nanje odgovoriti.
10.	Razmerje občinskih upravnih organov
do družbenih svetov
159.	člen
Občinski upravni organi so dolžni pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov občine
Če občinski upravni organ ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, o tem pisno obvesti izvršni svet in druge udeležence pri deli' družbenega sveta.
VIII.	DRUŽBENI SVETI
160.	člen
Družbeni sveti občine se ustanovijo glede na potrebe in značilnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov za posamezna ali več sorodnih področij družbenega dela in življenja.
Družbeni sveti se ustanovijo kol družbeni sveti občine in kot družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe v okviru pravic in dolžnosti občine
161.	člen
Družbeni sveti občine oziroma družbeni sveti za posamezna upravna področja, ali za posamezne upravne organe se ustanovijo z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu ustreznega sveta.
IX.	OBČINSKI PRAVNI AKTI
162.	člen
Občinska skupščina sprejema planske akte občine, poslovnik občinske skupščine, odloke, proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, priporočila, sklepe, stališča in druge sklepe ter obvezne razlage teh aktov in sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume.
Izvršni svet izdaja odredbe, navodila in sklepe.
Upravni organi izdajajo navodila, odločbe in sklepe.
163.	člen
Sprejem odloka ali drugega akta občinske skupščine lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet. upravni organi, funkeior narji, ki vodijo upravne organe s svojega delovnega področja, skupščine samoupravnih interesnih skup-
nosti, delovna telesa občinske skupščine oziroma zbora.
Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva.
164.	Sen
Kadar izvršni svet ni predlagatelj odloka ali drugega akta, mora k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
165.	člen
Občinska skupščina sprejema odloke in druge akte v dvofaznem, izjemoma pa v enofaznem postopku.
Enofazni postopek sprejemanja odlokov in drugih aktov je mogoč samo v izjemnih primerih, ki so določeni s tem statutom za izdajo odloka in drugega akta po hitrem ali skrajšanem postopku.
Sklepe, stališča, priporočila in obvezne razlage odlokov sprejme skupščina v enofaznem postopku.
166.	člen
Po hitrem postopku se lahko izda odlok in drug akt občmske skupščine, če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi preprečitve in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar gre za intervencijske odloke oziroma odloke o začasnih ukrepih ali kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe in državne varnosti, naravne nesreče in druge potrebe občine.
Po skrajšanem postopku se lahko izda odlok in drug akt občinske skupščine, kadar gre za nujne in manjše uskladitve odlokov z zakoni in drugimi predpisi, za prehrehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov, za odloke na podlagi izida glasovanja delovnih ljudi in občanov na referendumu ter za spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb Ustavnega sodišča SR Slovenije. V teh primerih lahko pristojni zbor na predlog predlagatelja odloka in drugega akta ob mnenju statutar-nopravne komisije odloči, da bo hkrati obravnaval in sprejel osnutek in predlog odloka ali drugega akta.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za sprejemanje odloka o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine in za prostorske izvedbene akte, o katerih je že bila predhodna javna razgrnitev in razprava v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
167.	člen
Odlok ali drugi akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo vsi zbori občinske skupščine, ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Kadar se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta, ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih, ali skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, imenujejo komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
168.	člen
Če ostane usklajevalni postopek iz prejšnjega člena brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni
bil sprejet, aastnle za družbene skupnost občetaa škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opre vi jan je dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih
oziroma zborih in skupščini samoupravne interesne
skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
169.	člen
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na' temelju proračuna iz prejšnjega leta.
170.	člen
Odloki in drugi splošni akti morajo biti objavljeni preden začnejo veljati.
Odloki in drugi splosni akti se objavljajo v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
Odlok in drugi splošni akt začne veljati osmi da* po objavi, če ni v samem odloku ali drugem splošnem aktu drugače določeno.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali drug splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Odloki in drugi splošni akti ne morejo Imeti učinka za nazaj.
171.	člen
Postopek sprejemanja odlokov in drugih aktov občinske skupščine podrobnejše ureja poslovnik občinske skupščine.
X. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH, JAVNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH FUNKCU
172.	člen
Vsi organi in organizacije ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
173.	člen
Vsak nosilec funkcije v občinski skupščini in njenih ‘organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je v okviru svojih pravic in dolžnosti osebno odgovoren skupščini za svoje delo.
Občinski skupščini so kolektivno odgovorni njen organi.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
174.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati, imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev občinske skupščine in imenovanih delavcev upravnih organov in drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina lahko svojega funkcionarja v okviru politične odgovornosti in na podlagi ocene njegovega dela odpokliče ali razreši.
XI.	PRIZNANJA OBČINE
175.	člen
Skupščina občine podeljuje priznanja občine zaslužnim delavcem, delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom za posebne uspehe, dosežene na področjih gospodarstva, družbenih dejavnosti, splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti ter družbenopolitičnih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj občine.
176.	člen
Priznanja občine so:
—	naziv častni občan;
—- domicil;
—	plaketa občine;
—	posebna in spominska priznanja.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določijo še druga priznanja občine.
177.	člen
Pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj občine, njihovo obliko, način vodenja evidence podeljenih priznanj ter druga vprašanja, ki se nanašajo na priznanja občine, ureja občinska skupščina z odlokom.
XII.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN MEDNARODNO SODELOVANJE
178.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj - skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojr ■> pomoči, sodeluje občina z mestom, drugimi občinami in s Socialistično republiko Slovenijo v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
L Vključevanje občinske skupščine v delo mestne skupščine
179.	člen
Občinska skupščina se vključuje v delo mestne skupščine po svojih delegatih v zboru občin in zboru združenega dela mestne skupščine.
Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela mestne skupščine.
Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela mestne skupščine, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
180.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine z mestno skupščino in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini;
—	predlagajo obravnavanje vprašani iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov;
—	sodelujejo pri oblikovanju programov dela mestne skupščine in njenih organov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi z mestno skupščino in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
2.	Vključevanje občinske skupščine v deli)
Skupščine Socialistične republike SIovcn'jc
181.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina se vključuje v delo Skupščine Socialistične republike Slovenile tako. da v skladu z ustavo in z zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje . delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, način nhho-vega povezovanja z zbori in drunimi organi občin«!--skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občinska si-upščinn v zborih Skvpš^me Socialistične republike Slovenije skupnega delegata
ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanje iz prejšnjega odstavka ■ uredi z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
3.	Medobčinsko sodelovanje
182.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V	medobčinskem organu samoupravljanja in v
medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.	'
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin In opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja.
183.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih .področjih družbenega življenja se lahko občina pobrati oziroma sklene prijateljstvo z drugim' občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
4.	Mednarodno sodelovanje
184.	člen
V	skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije sodeluje občina neposredno ali prek mesta z mesti, organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami v tujini.
XIII.	SPREMEMBE STATUTA OBČINE
185.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
186.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
187.	člen
Na podlagi sprejetesa sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta ie sprejeta, če zanjo glasujeta najmanj dve tretjini vseh delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
188.	člen
Vsi predpisi občine, ki niso usklajeni s tem statutom, morajo biti z njim usklajeni najkasneje do 31. 12. 1987, poslovnik o delu Skupščine občine Ljubljana Šiška pa do 30. 6. 1986.
Do uskladitve poslovnika o delu skupščine se uporabljajo tiste njegove določbe, ki niso v nasprotju s tem statutom.
189.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/73, 31/81 in 8/82).
190.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-011-01/85
Ljubljana, dne 4. marca 1986.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Siska
Anka Tominšek 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
656.
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 1. odstavka 185. člena ustave SRS na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1936 po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Ljubljana Vič-Rudnik sprejela
STATUT
občine Ljubljana Vič-Rudnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju m oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov v občini. Delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti In opravljajo druge družbene zadeve.
2.	člen
Občina je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa irvrčnt svet skupščine občine, če ni z zakonom drugače določeno. Sedež občine je v Ljubljani, Trg MDB 7.
3.	člen
Območje občine je določeno z zakonom.
4.	člen
Praznik občine je 27. april — dan uatanovitve Or.
5.	člen
Občina je združena v mesto Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mesto) kot posebno družbenopolitične skupnost.
V mestu uresničujejo delovni ljudje in občani tiste skupne interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki jih je občina v skladu s tem statutom poverila mestu in določene zadeve iz pristojnosti republike, ki so z zakonom prenesene na mesto.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
6.	člen
Delovni ljudje in občani opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širši družbenopoiitični skupnosti.
1.	— ustvarjajo m razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo,
—	spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj,
—	določajo, usklajujejo Ln uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe,
—	urejajo medsebojne odnose,
—	zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena, v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti,
—	zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zaitonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti,
—	zagotavljajo uresničevanje ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov,
—	zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti,
—	varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo,
—	zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito,
—	urejajo in organizirajo splošno ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave na splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
2.	— skrbijo za varstvo življenjskega okolja,
—	skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi,
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora;
3.	— zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalnega gospodarstva z gradnjo komunalnih naprav in z ustanavljanjem in organiziranje komunalnih organizacij ter služb;
4.	— zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo borcev NOV, borcev španske in revolucionarne vojne, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, borcev za severno mejo, slovenskih vojnih dobrovoljcev ter družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi, kot tudi aa varstvo žrtev fašističnega nasilja,
—	skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi tn občanov;
5.	— načrtujejo in po načelih vzajemnosti In solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri »saditvi stanovanj.
—	posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so upravičeni do posebne družbene pomoči;
6.	— razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine m izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnih prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskiii spomenikov ter spominskih obeležij;
7.	— oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje,
—	usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
8.	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
9.	— sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike SFRJ in mednarodnih pogodb.
III.	SKUPNI INTERESI TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI, KI JIH DELOVNI LJUDJE IN OBČANI URESNIČUJEJO OZIROMA IZVRŠUJEJO V MESTU
7.	člen	'
Delovni ljudje in občani se sporazumejo in dogovorijo, da v mestu uresničujejo naslednje skuilhe interese ter izvršujejo naslednje pravice in dolžnosti po posameznih področjih:
1.	na področju gospodarstva
—	spodbujajo in usmerjajo samoupravno sporazumevanje in povezovanje orgamzacij združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu,
—	določajo politiko cen ter sprejemajo ukrepe neposredne kontrole cen,
—	odločajo o kompenzacijah,
—	odločajo o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti, bank in drugih storitvenih dejavnosti, če to ni urejeno s samoupravnim sporazumom oziroma če je delovni čas razporejen v nasprotju s potrebami in zahtevami delovnih ljudi, občanov in organizacij združenega dela.
2.	na področju prostorskega urejanja mesta
—	sprejemajo program priprave prostorskih izvedbenih aktov,
—	dajejo pred razgrnitvijo prostorskih izvedbenih aktov, ki so skupnega pomena za mesto, mnenje o njihovi usklajenosti s planskimi odločitvami,
—	zagotavljajo prostorske evidence za spremljanje rabe prostora,
—	z urbanističnim načrtovanjem zagotavljajo pogoje in možnosti za splošno ljudsko obrambo in za družbeno samozaščito,
—	sodelujejo pri pripravi programa izdelave prostorskih izvedbenih načrtov SR Slovenije,
—	sprejemajo predpise in ukrepe s področja urejanja prostora, ki se nanašajo na območje ali druge interese dveh ali več občin,
—	imenujejo, preimenujejo, združujejo, razdružujejo, odpravljajo naselja, nliee, ceste iti trge ter določajo območja naselij,
—	sprejemajo merila za določanje gradbenih par-cel in funkcionalnih zemljišč,
—	sprejemajo predpise za določanje posameznih objektov za potrebe občanov, za katere ni potrebno
lokacijsko dovoljenje.
—	dajejo mnenje K lokacijskemu dovoljenju ia objekte in posege v prostor, ki so skupnega mestnega pomena in ki niso določeni s prostorskimi izvedbenimi načrti:
3.	na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja
—	skrbijo, za pogoje za ohranitev in razvoj naravnih m z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in sprejemajo merila in normative za. izpolnjevanje teh pogojev,
—	zagotavljajo preučevanje in , upoštevanje vplivov in posledic posegov v prostor in okolje na ravni planiranja urbanističnega načrtovanja in priprave prostorskih izvedbenih načrtov,
—	sprejemajo predpise in ukrepe za varstvo okolja, pri čemer upoštevajo tudi razmete v mestnem zaledju,
—	odločajo o razmestitvi in organizaciji dejavnosti v prostoru : n posegov v prostor, ki bi lahko bistveno vplivali na zdravje ljudi ali na ekološko ravnovesje,
—	sprejemajo predpise o seizmični mikrorajoni-zaciji in omejevanju posledic naravnih nesreč; ,
4.	na področju energetskega gospo.darstva
—	določajo letni načrt potrebnih energetskih virov za energetsko preskrbo, mesta.
—	določajo način racionalnega ravnanja in varčevanja z energijo in nadzorujejo uresničevanje sprejete politike racionalnega gospodarjenja z energijo.
—	dajejo soglasje k vrstnemu redu zmanjšanih dobav vseh vrst energije in k programom ukrepov za racionalnejše gospodarjenje z energijo,
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo energetske d4javnosti in zadeve posebnega družbenega pomena s področja energetskega gospodarstva:
5 na področju komunalnega gospodarstva
—	določajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena ter objekte in naprave, ki se .štejejo za komunalne objekte in naprave individualne oziroma skupne rabe.
—	upravljajo ulice, trge in ceste v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste, Id so v pristoj-ncreti' občine.
—	predpišejo pogoje in način rabe komunalnih objektov in naprav skupne rabe (komunalni red) in obveznost uporabe in plačila komunalnih storitev,
—	dajejo soglasje k merilom o prednostnem zadovoljevanju potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov rti mogoče zadovoljiti vseh potreb,
—	določajo poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč,
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine v organizaciji združenega dela, ki opravljajo komunalne dejavnosti in zadeve posebnega družbenega pomena s področja komunalnega gospodarstva;
6.	na področju gospodarjenja s stavbnimi zemljišči
—	ustanovijo Sklad stavbnih zemljišč, potrjujejo njegov finančni načrt in zaključni račun ter sprejemajo poročilo upravnega odbora o delu in opravljenih nalogah sklada.
—	usklajujejo skupne interese občin, določajo višino in način zajemanja povečane vrednosti stavbnega
zemljišča in druge oblike mestne rente, zagotavljajo
vuuenje vseh potrebnih evidenc za ta namen ter namenjajo sredstva iz tega vira za pridobivanje, pripravo, opremljanje zemljišč po načelu obračunskega območja in za druge potrebe mestne infrastrukture,
—	predpišejo način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča,
—	določajo menla m način uporabe sredstev za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo m opremljanje stavbnih zemljišč,
—	določajo višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in oprostitve plačevanja tega nadomestila;
7.	na področju vodnega gospodarstva
—	sprejemajo predpise in ukrepe s področja vodnega gospodarstva, Iti so v pristojnosti občine,
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ah zadeve posebnega družbenega pomena s področja vodnega gospodarstva;
8.	na področju stanovanjskega gospodarstva
—	določajo najvišje najemnine poslovnih prostorov,
—	sprejemajo predpise o podnajemniških razmerjih in določajo naj višje podstanarine, '
—	določajo enotna merila pri vzdrževanju stanovanjskih hiš in stanovanj,
—	usklajujejo programe prenove stanovanjskih hiš,
—	določajo hišni red.
—	predpisujejo minimalne pogoje bivanja,
—	določajo poprečno gradbeno ceno in korist za razlaščeno stavbno zemljišče,
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ah zadeve posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva;
9.	na področju cestnega gospodarstva, prometa in zvez
—	sprejemajo ukrepe za skladen potek in razvoj
vseh vrst osebnega, javnega potniškega in dostavnega tovornega prometa,
—	predpisujejo prometno ureditev v mestu,
—	dajejo soglasje k prostorskim Izvedbenim ne* Črtom m tehnični dokumentaciji glede usklajenosti z načrtovanim razvojem prometa,
—	dajejo dovoljenje o začasnih prometnih ureditvah,
—	odločajo o drugih upravnih zadevah s področja prometa,
—	spremljajo problematiko na področju varnosti cestnega prometa v zvezi s preventivo in vzgojo ter sprejemajo ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu,
—	določajo tehnične elemente za izgradnjo in modernizacijo javnih prometnih površin, objektov, opreme in naprav,
—	izvršujejo vse pr*e*ce in dolžnosti, U Jih kanj* občine do organizacij združenega deta, ki opravlja je prometne dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena na področju cestnega gospodarstva, prometa in rmt;
1». na področju kmetijstva, guidanttam to preskrbe
—	spodbujajo družbeno dogovarjanje la samoupravno sporazumevanje, ki se nastala na pmpsde ■
vanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva ter preskrbe in družbene prehrane,
Stran U84
VmAI>»I LIST SRS
—	sprejemajo ukrepe m predpise, ki se nanašajo na intervencije v proizvodnji in porabi brane ter
usklajujejo in usmerjajo dejavnosti potrebne za stabilno dolgoročno preskrbo,
—	sprejemajo predpise in ukrepe s področja oblikovanja in vzdrževanja skupnih blagovnih rezerv občin;
11.	na področju turizma
—	sprejemajo skupni in splošni program turistične ponudbe občin in mesta,
—	predpisujejo in določajo turistično takso za začasno bivanje;
12.	na področju davčne politike in splošne porabe
—	sprejemajo dogovore o oblikovanju, usklajevanju in izvajanju davčne politike v mestu,
—	sprejemajo dogovore o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe na podlagi skupne bilance teh sredstev;-
13.	na področju družbenega informacijskega sistema delovnih ljudi in občanov
—	spremljajo, usklajujejo in usmerjajo gradnjo 'in delovanje informacijskih sistemov v občinah in mestu,
—	organizirajo informacijske službe v mestu ter zagotavljajo pogoje za njihovo delovanje,
—	izvršujejo vse pravice in dolžnosti občin do informacijskih služb, ki so skupnega pomena za mesto;
14.	na področju družbenih dejavnosti
—	skrbijo za 'uresničevanje skladnega razvoja družbenih dejavnosti, ga usklajujejo sx potrebami, s cilji in smermi razvoja družbe in možnostmi gospodarstva v odnosih in po načelih svobodne menjave dela, izenačujejo pogoje za razvoj družbenega standarda za območje mesta v skladu s tem odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja v mestu,
—	določajo razporeditev, začetek in konec delovnega časa na področju družbenih dejavnosti v skladu z zakonom.
a)	na področju vzgoje in izobraževanja
—	ustanavljajo vzgojno izobraževalne Organizacije srednjega usmerjenega izobraževanja in domove za učence, organizacije za interesno izobraževanje mladih, organizacije za svetovalno delo za mladino in starše, posebne izobraževalne in vzgojne, organizacije za mladino moteno v razvoju ter organizacije za izobraževanje ob delu in iz dela ter spremljajo in usklajujejo njihovo delo in razvoj v skladu s potrebami,
—	soodločajo pri ustanavljanju in zagotavljanju pogojev .za delovanje vzgojnoizobraževalnih organizacij višjega in visokega izobraževanja ter domov za študente,
—	razvijajo sodelovanje z Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani,
—	soodločajo pri razporejanju izobraževalnih programov;
b)	na področju kulture ter varstva naravne in
kulturne dediščine
—	ustanavljajo organizacije združenega dela s področja kulture In strokovne organizacije za varstvo naravne in kultttme dediščine ter spremljajo njihovo delo,
—	določajo kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne znamenitosti oziroma dele naravne in kulturne dediščine, ki so skupnega pomena za mesto.
St. 13 — 4. IV. 1986
ter sprejemajo ukrepe za njihovo varovanje in predstavitev;
c)	na področju raziskovalne dejavnosti
—	sprejemajo ukrepe in usmeritve za spodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela in inventivne dejavnosti ter uporabo znanstvenih dosežkov v združenem delu,
—	ustanavljajo in spodbujajo ustanavljanje in povezovanje raziskovalnih organizacij oziroma enot ter organizacij za razvoj tehnične kulture za tehniško izobraževanje občanov,
—	razvijajo sodelovanje z Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani' in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti;
d)	na področju zdravstva
—	obravnavajo in sprejemajo ukrepe za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni, ter Ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja in higienskih razmer,
—	sodelujejo pri obravnavi temeljnih vprašanj delovanja in razvoja zdravstvenih dejavnosti v mestu;
"e) na področju socialnega varstva
—	določajo skupna izhodišča uresničevanja politike družbene vzgoje in Varstva otrok, socialnega skrbstva, skrbi za starejše občane, zaposlovanja, stanovanjskega gospodarstva in se sporazumevajo ter dogovarjajo Za uresničitev skupnih programov in nalog;
f)	na področju telesne kulture
—	ustanavljajo in spremljajo, delovanje organizacij s področja telesne kulture za zadovoljevanje skupnih telesnokUlturnih in športnih potreb v mestu;
15.	na področju kadrovske politike
—	dajejo pobude za sklepanje in sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi delovni ljudje in občani opredeljujejo skupne naloge in enotne cilje na področju kadrovske politike in se udeležujejo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na tem področju ter spremljajo njihovo uresničevanje;
—	dajejo pobude, predloge in priporočila za načrtovanja na področju kadrovske politike, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov;
16.	na področju splošne ljudske obrambe in dAiž-bene samozaščite
—	spremljajo in ocenjujejo varnostne in vojno-politične razmere v mestu in o tem sprejemajo odločitve,
—	usklajujejo obrambne in varnostne priprave mesta z obrambnimi in varnostnimi pripravami ljubljanskih občin, sosednjih pokrajin, s širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in oboroženimi silami,
—	določajo načrt organiziranja in razvoja civilne zaščite mesta ter ustanavljajo mestni štab za civilno zaščito,
—	sprejemajo načrt organiziranja in razvoj« teritorialne obrambe v mestu,
—	spremljajo in usklajujejo izvajanje ukrepov in nalog civilne zaščite, ki so skupnega pomena za
mesto,
—	organizirajo sistem za opazovanje in obveščanje,
—	organizirajo usposabljanje mladine, ki *e obi-
skuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja aa obrambo in zaščito,	»
—	ustanovijo enoto za upravne zveze mesta,
—	sprejemajo in izvajajo predpise s poBročja gradnje, vzdrževanja ter uporabe zaklonišč in dolo-
čajo višino in način plačevanja prispevka Za zaklonišča,
—	opravljajo upravne zadeve v zvezi z vojaško ki materialno obveznostjo delovnih ljudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev in dolžnostjo delovnih ljudi in občanov za delovanje v civilni zaščiti,
—	opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov s področja splošne ljudske obrambe v organih, organizacijah in skupnostih, ki so skupnega pomena za splošno ljudsko obrambo mesta,
—	skrbijo za usklajeno in dogovorjeno financirat nje obrambnih priprav skupnega pomena;
17.	na področju notranjih zadev
—' izvajajo vse upravne zadeve s področja notranjih zadev, ki so po zakonu v pristojnosti občine,
—	v skladu z zakonom in posebnim predpisom organizirajo opravljan;e vozniških izpitov za vse oziroma za določene kategorije motornih vozil,
—	dajejo mnenje k imenovanju načelnika uprave za notranje zadeve Ljubljana mesto;
13. na področju varstva pred požarom
—	spremljajo stanje na področju varstva pred požarom ter sprejemajo usmeritve za izvajanje varstva pred požarom,
—	sprejemajo posebne ukrepe za varstvo naravnega in človekovega bivalnega okolja pred požarom;
19.	na pddročju temeljnih pravosodnih organov
—	usklajujejo zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njihovo delovanje,
—	volijo in imenujejo ter razrešujejo sodnike in druge funkcionarje temeljnih pravosodnih organov,
—	dajejo soglasje k aktom o sistemizaciji, ki so v pristojnosti občine in določitvi vodje enote;
20.	na področju družbenega pravobranilca samoupravljanja
—	usklajujejo zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delovanje,
—	imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike ter druge funkcionarje,
—	dajejo soglasje na akt o notranji organizaciji in delu ter akt o sistemizaciji, ki so v pristojnosti občin;
21.	mesto ima samostojna organa: Javno pravobranilstvo mesta in Organ za postopek o prekrških, glede katerih izvaja vse pravice in dolžnosti občin;
22.	na področju inšpekcijskih zadev
—	izvajajo vse pravice in dolžnosti občin, 'ki jih imajo po zakonu in drugih predpisih glede inšpekcijskih služb na področjih: sanitarne, tržne, komunalne, kmetijske, gozdarske, veterinarske, lovske, ribiške, gradbene, vodnogospodarske, elektroenergetske in urbanistične inšpekcije, inšpekcije za cestni promet, za javne ceste, za delo, inšpekcije parnih kotlov, inšpekcijski nadzor iz pristojnosti uprav za družbene prihodke ih iz varstva pred požarom,
—	inšpekcijske službe so dolžne pri svojem delu upoštevati politiko, sklepe, usmeritve in priporočila, ki so jih sprejele skupščine občin in mesta;
23.	na področju geodetskih zadev
—	izvajajo vse pristojnosti, ki jih ima občina po zakonu in drugih predpisih iz področja geodetskih zadev;
24.	na področju medobčinske in mednarodne dejavnosti:
— opravljajo medobčinske, medmestne in mednarodne dejavnosti, ki so pomembne za vse občine.
8.	člen
Na podlagi dogovora med občinami v mestu Ljubljana se v mestu uresničujejo tudi drugi skupni interesi ter Izvršujejo tudi druge pravice in dolžnosti, ki so opredeljene s statutom mesta.
IV.	URESNIČEVANJE SKUPNIH INTERESOV,
PRAVIC IN DOLŽNOSTI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V OBČINI
9.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo skupne interese, pravice in dolžnosti v občini, organizirani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih.
Delovni ljudje in občani uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom m z drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščini občine.
A. ORGANIZIRANOST DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV PRI URESNIČEVANJU SKUPNIH INTERESOV, PRAVIC IN DOLŽNOSTI V OBČINI
1.	Temeljne in druge organizacije združenega dela
10.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela) na podlagi dela z. družbenimi sredstvi uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge, samoupravne pravice, razvijajo materialno osnovo svojega in celotnega združenega dela in uresničujejo svoje interese z osebnim izjavljanjem, z delegatskim odločanjem v organih upravljanja organizacij združenega dela, v katere so združeni ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. Kot nosilci delegatskega odločanja sodelujejo pri odločanju in reševanju skupnih vprašanj v organih samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacijah in skupnosti, občine, mesta in širših družbenopolitičnih skupnosti.
11.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost planirati družbeni in materialni razvoj svojih organizacij. S planiranjem usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev ter določajo pogoje za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.
12.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena.
morajo takšno dejavnost oziroma zadeve opravljati pod pogoji in na takšen način, da zagotavljajo uresničevanje posebnega družbenega interesa.
Uresničevanje posebnega družbenega interesa zagotavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori s soodločanjem v organizacijah združenega dela ali s predpisi oziroma ukrepi skupščine občine ter njenih organov.
2.	Krajevne skupnosti
13.	člen
Delovni ljudje in • občani, ki živijo ali delajo v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih, imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ustanovijo krajevno skupnost kot temeljno samoupravno skupnost.
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog, se delovni ljudje in občani organizirani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
14.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju naiog_ ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih: medsebojni odnosi v naselju, urejanje naselij in drugega prostora ter prebivanje, upravljanje stanovanj, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo/ vzgoja in izobraževanje, raziskovanje, prosveta in kultura, javno obveščanje, telesna kultura ter rekreacija, komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter družin in gospodinjstev, varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanje stvari v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in dela in sprejemajo programe in plane razvoja teh skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog.
15.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, se lahko združijo z drugo krajevno skupnostjo, se odločijo za razdružitev večje krajevne skupnosti v dve ali več novih krajevnih skupnosti ali' se odločijo o izdvojitvi dela krajevne skupnosti in pri-ključtivi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, če so dani pogoji za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
16.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev in priključitev dela krajevne skupnosti lahko dajo:
—	zbor delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ali njenem delu,
—	skupščina krajevne skupnosti ali njen svet,
—	krajevna organizacija SZDL ali druga družbenopolitična organizacija v krajevni skupnosti,
—	zbor delavcev organizacije združenega dela, ki deluje v krajevni skupnosti.
17.	člen
O pobudi za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupnosti ter izdvojitev dela krajevne skupnosti in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, krajevna konferenca SZDL na prizadetih območjih organizira javno razpravo, ki traja dva meseca.
V javni razpravi se mora zlasti ugotoviti, ali so podane možnosti za predlaganje statusne spremembe glede na obstoj skupnih potreb oziroma interesov na ekonomskem, prostorskem, socialnem in drugih področjih ter na obstoj možnosti za njihovo učinkovitejše zadovoljevanje z aktivnostjo prebivalcev.
Če se v javni razpravi ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, razpišejo pristojni organi krajevne skupnosti, kjer se nameravajo opraviti statusne spremembe, relerendom, na katerem odločajo delovni ljudje m občani z območja vsake krajevne skupnosti, kjer naj bi se opravile spremembe.
Aktivnosti za konstituiranje novih krajevnih skupnosti vodi občinska konferenca SZDL.
18.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut. Statut krajevne skupnosti sprejme po opravljeni javni razpravi, ki jo organizira krajevna konferenca SZDL, skupščina krajevne skupnosti.
19.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine, združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobivajo na drug način:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skup-
nih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,	,
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb prebivalcev, delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti,
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v krajevnih skupnostih,
—	z drugimi sredstvi.
3.	Samoupravne interesne skupnosti,
20.	člen
Samoupravne interesne skupnosti delovni ljudje in občani ustanavljajo neposredno ali preko svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena.
21.	člen
Delovni ljudje in občani ustanavljajo samoupravno interesno skupnost za območje občine, za območje več občin ali na- podlagi drugih svojih skupnih interesov druge oblike samoupravnega interesnega združevanja. V samoupravnih interesnih skupnostih se sporazumevajo o združitvi v širše samoupravne interesne skupnosti ali o ustanovitvi zveze ali drugega združenja interesnih skupnosti.
V mestne samoupravne interesne skupnosti se združujejo samoupravne interesne skupnosti, ustanovljene za območje občine zaradi zadovoljevanja ti-potreb m interesov, ki so skupnega pomena za ueiovne ljudi in občane v mestu.
22.	člen
Pravice in dolžnosti občine do samoupravnih interesnih skupnosti, organiziranih za območje občine, opravljajo organi občine.
Pravice ;n dolžnosti do samoupravnih interesnih skupnosti, organiziranih za območje .vseh ljubljanskih občin, do mestnih samoupravnih interesnih skupnosti in do samoupravnih in\:resnih skupnosti, organiziranih za območje, ki je širše od območja ljubljanskih občin, opravljajo organi mesta.
23 člen
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo z organi obične zlasti pri programiranju razvoja svojih dejavnosti v občini, pri usklajevanju teh' programov s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem občine pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri usklajevanju svojih" planskih aktov s planskimi akti občine in pri drugih zadevah skupnega pomena.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti dajejo skupščini občine in njenim organom na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo poročila in podatke in jih obveščajo o stanju na svojem področju.
24.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, socialnega varstva in zdravstva odločajo enakopravno z zbori skupščine občine, kadar skupščina občine odloča o vprašanjih iz njihovega področja.
Kadar skupščina občine obravnava in sprejema splošne akte iz področja dejavnosti, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne odločajo enakopravno z zbori skupščine občine, mora skupščina občine tem skupnostim omogočiti, da dajo svoja stališča, predloge in mnenja.
25.	člen
Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja
določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega druž-
benega pomena, ne odloča o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina občine pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
v
4.	Družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva
26.	člen
Delovni ljudje in občani občine se svobodno združujejo v družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema.
27.	člen
Družbenopolitične organizacije kot oblika svobodnega političnega organiziranja delavcev, delovnih ljudi in občanov na razrednih socialističnih temeljih imajo posebno vlogo pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoja samoupravnih odnosov v občini.
V	teh organizacijah dajejo delavci, delovni ljudje in občani politične pobude, jih usklajujejo ter sprejemajo usmeritve in razvoj družbenoekonomskih in drugih socialističnih samoupravnih odnosov v občini ler spremljajo in nadzorujejo njihovo uresničevanje, usmerjajo razvoj družbenega sistema informiranja, zagotavljajo družbeno vlogo sredstev javnega obveščanja ter skrbijo za pravočasno in uresničeno obveščenost delavcev, delovnih ljudi m občanov.
28.	člen
Zveza komunistov kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialistične, družbene in demokratične zavesti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih odnosov.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je kot prostovoljna demokratična in enotna fronta delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu občine.
V	socialistični zvezi delovnega ljudstva uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani, zveza komunistov, druge družbenopolitične organizacije: zveza sindikatov, zveza združenj borcev NOV, zveza socialistične mladine in vse organizirane socialistične sile, politično in akcijsko enotnost pri usmerjanju družbenega razvoja na temelju oblasti m samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda se delavci zavzemajo za svoj ustavni družbenoekonomski položaj in vlogo, aa ttreaničevanje socialističnih samoupravnih odnosov, za uresniSevanje interesov ter samoupravnih in drugih pravic delavcev in za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na družbeni in materialni položaj delavskega razreda.
V	zvezi socialistične mladine se mladi ljudje dogovarjajo o dejavnem vključevanju in usmerjanju tega vključevanja v družbenopolitično In samoupravno življenje občine, o sodelovanju pri sprejemanju družbenih odločitev ter o urejanju tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo gospodarski, socialni in samoupravni položaj mladine.
V	zvezi združenj borcev NOV se njeni člani na
podlagi svojih revohiciooamiii izkušenj tvorno vkiju-
čujejo v vsa družbena dogajanja, obenem pa si prizadevajo za reševanje socialnih in .zdravstvenih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne vojne in vojaških vojnih invalidov.
29.	člen
Delovni ljudje in občani se zaradi uresničevanja svojih interesov in potreb združujejo v družbenih organizacijah in društvih v skladu z zakonom, z njihovimi statuti in programi ter sodelujejo pri oblikovanju, sprejemanju in uresničevanju programa Socialistične zveze ter njenih usmeritev, stališč in dogovorov.
5.	Druge oblike samoupravnega združevanja
30.	člen
Kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in združujejo svoje delo in sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo z organizacijo združenega dela in z njo trajneje sodelujejo, imajo na podlagi svojega dela enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, obveznosti in odgovornosti, kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združe-nosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka. Kmetje in drugi delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi' svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.
B. URESNIČEVANJE OBLASTI IN UPRAVLJANJE DRUGIH DRUŽBENIH ZADEV
1. Samoupravno odločanje z osebnim izjavljanjem ter po delegatih v organih upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih
31.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve s samoupravnim odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja in po delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
a) Referendum na območju občine
32.	člen
Skupščina občine lahko razpiše referendum, da se delavci, delovni ljudje in občani vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejeti odlok ali drug akt skupščine občine.
Odločitev sprejeta z referendumom je obvezna.
33.	člen
Skupščina občine mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka, o sprejemu odloka o razpisu javnega posojila in v drugih primerih, določenih z zakonom
Razen v primerih iz prejšnjega odstavka mora skupščina občine razpisati referendum, kadar to zahteva posamezni zbor skupščine občine iz svojega delovnega področja, najmanj tretjina krajevnih skupnosti na območju občine, občinska konferenca SZDL ali občinski svet Zveze sindikatov.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje kaj naj bo predmet referenduma. Skupščina občine mora razpisati referendum najpozneje v 60 dneh od prejema zahteve za razpis referenduma.
34.	člen
Skupščina občine lahko razpiše referendum na predlog družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine, zborov delavcev ter zborov delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis. O svoji odločitvi mora skupščina občine obvestiti predlagatelja.
35.	člen
Za izvedbo referenduma na območju občine je pristojna občinska volilna komisija.
b) Javna razprava na območju občine
36.	člen
V	javni razpravi delovni ljudje in občani razpravljajo o vprašanjih, ki so pomembna za družbenoekonomski in družbenopolitični razvoj občine.
V	javni razpravi sodelujejo delavci združeni v organizacijah združenega dela, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja, družbenopolitičnih organizacijah ter drugih družbenih organizacijah in društvih ter delavci, delovni ljudje in občani kot posamezniki.
Delovni ljudje in občani razpravljajo o vprašanjih, ki so v javni obravnavi na zborih delavcev ter delovnih ljudi in občanov, ki se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
Javno razpravo vodi občinska konferenca SZDL.
37.	člen
Skupščina občine mora dati pred sprejemom v javno razpravo osnutke:
—	statuta občine ter njegovih vsebinskih sprememb in dopolnitev,
—	dolgoročnih in srednjeročnih planov občine,
—	razpisa javnega posojila in občinskega samoprispevka,
—	drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon,
—	drugih aktov, s katerimi .se po tem statutu odloča z referendumom. .
38.	člen
Organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno
razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njimi pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
—	določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj, stališč in predlogov iz javne razprave,
—	ob sprejemu akta obravnavati in usklajevati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredebti,
—	obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
2.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazu-
mevanje
39,	člen
Z družbenim dogovarjanjem delavci, delovhi ljudje in občani zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega pomena ra Udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
S samoupravnim sporazumevanjem se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski odnosi m drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Skupščina občine sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume .kad it z njirrii prevzema materialne obveznosti, izvršni sVet pa takrat, kadšr gre za izvaimje politike in za katere je pooblaščen po predpisih oziroma ga pooblasti skupščina občihe.
if) A|pn ,
Skupščina e ■ ne spodbuja družbeno dogovarjanje in samoupravno s;v.razumevanje tn lahko predpiše, da so posamezne -anihupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
Če v predpisanem roku nobena samoupravna organizacija ali skupnost ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da osnovna organizacija ZSS ali skupščina občine oziroma izvršni svet.
3.	Odločanje po delegacijah in po delegatih v skupščini
občine
41.	člen
Za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirano udeležbo pri opravljanju funkcije skupščine občine oblikujejo delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij In društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom skupščine občine oblikujejo skupno delegacijo.
42.	člen
Dve ali več delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela.
43.	člen
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom skupščine občine.
44.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih organizacij združenega dela oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tiudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
4.	Nadzorstvo nad delom organov odgovornih skupščini
45.	člen
Delovni ljudje in občani po delegacijah in delegatih v skupščini občine nadzorujejo delo izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb In skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih funkcij in s svojimi smernicami urejajo delo teh organov.
V.	DRUŽBENO PLANIRANJE
48,	člen
Delnvči. delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da planirajo razvoj in samostojno sprejemajo plan svojih organizacij in skupnosti.
47. člen
Z družbenim planom občihe se določijo skupni interesi, cilji in naloge gospodarskega in družbenega razvoja, ki se nanašajo zlasti:
—	na ustvarjanje In zagotavljanje pogojev za življenje ih delo ter za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v Občini,
—	na celovit gospodarski ražvo) občine, zlasti tehnološki ražVoj, ekonomske odnose s tujino in investicije.
—	na usmerjanje razvoja komunalnih dejavnosti, drobnega gospodarstva, kmetijstva, stanovanjske graditve in drugih dejavnosti, ki so neposrednega pomena za delovne ljudi in občane v občini,
—	ne ustvarjanje pogojev za povečanje zaposlenosti in izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih,
—	na prostorsko In urbanistično ureditev 1» la-koriščenje zemljišča in dobrin v splošni ratet
—	na varstvo in zboljšanje življenjskega okolja,
—	na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Z družbenim planom občine se določijo tudi smernice in okviri za ukrepe ekonomske politike in
druge ukrepe, ki jih občinski organi v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, določenimi z ustavo in statutom, sprejemajo za zagotovitev pogojev za uresničevanje tega plana.
Družbeni plan občine vsebuje tudi temeljna razmerja v delitvi dohodka, temeljne odnose na področju osebne, skupne in splošne porabe ter splošno bilanco sredstev in naravnih virov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih z družbenimi plani širših družbenopolitičnih skupnosti.
48.	čien
Z družbenim planom mesta Ljubljane uresničujejo delovni ljudje in občani tiste skupne interese v družbenem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in prostorskem razvoju, Id jih po statutu občine in mesta uresničujejo v mestu Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti.
49.	čles
Občine in mesto Ljubljana pripravijo in sprejmejo skupni dolgoročni plan občin in mesta s prostorskimi sestavinami.
Dolgoročni plan občine določa temeljne dolgoročne usmeritve, ki obsegajo zlasti:
—	skupne interese in cilj'e, ki so pomembni za dolgoročni družbeni razvoj občine,
—	politiko demografskega razvoja in poselitve, ob upoštevanju naravnih in materialnih pogojev in možnosti,
—	skladnejši razvoj območja občine,
—	zasnovo prostorske organizacije dejavnosti, ki zajema zlasti sodvisnost in razvoj naselij, prometno omrežje, energetsko omrežje, omrežje za oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda in druga pomembna omrežja,
—	zasnovo namenske rabe prostora,
—	varstvo in Izboljšanje človekovega okolja,
—	način krepitve obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite.
Družbeni plan občine in. mesta upošteva ugotovitve strokovnih podlag in obvez sestavine dolgoročnega plana SR Slovenije, ki se nanaša na območje mesta ter cilje, ki so jih skupščine občin in mesta sprejele v smernicah za pripravo dolgoročnega plana.
50.	člen
Odlok o pripravi družbenega plana občine sprejme skupščina občine.
V skladu z odlokom iz prejšnjega odstavka izvršni svet skupščine občine pripravi in sprejme program aktivnosti za pripravo in sprejetje družbenega plana občine, pripravi predlog smernic za pripravo plana ter osnutek in predlog družbenega plana občine.
51.	Sen
Skupščina občine določi smernice za pripravo pianov, v katerih opredeli izhodišča, skupne dlje, usmeritve in okvirno politiko za naslednje plansko obdobje.
Na podlagi smernic za pripravo planov pripravi izvršni svet skupščine občine dogovor o temeljih
srednjeročnega piana občine, če je potrebno, da se udeleženci poeebej dogovorijo o svojih posameznih, konkretnih obveznostih In nalogah, ki so nujne za uresničevanje temeljnih ciljev srednjeročnega plena.
52.	člen
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine v preteklem obdobju in ocene možnosti za njegovo uresničevanje v tekočem in naslednjem letu, mora izvršni svet najkasneje v juniju tekočega leta predložiti poročilo o uresničevanju plana ter oceno možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu, s predlogi dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana.
Na podlagi stališč, ki jih ob poročilu o uresničevanji! družbenega plana občine sprejme skupščina občine, pripravi izvršni svet osnutek resolucije c uresničevanju družbenega plana občine v prihodnjem letu s predlogom ukrepov in ga predloži skupščini' najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
53.	člen
Upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti občine dolžni spremljati pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje družbenega plana in drugih planskih dokumentov občine ter v okviru svojega delovnega področja sprejemati oziroma predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje.
54.	člen
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja ter opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje družbenega sistema planiranja v občini, za družbeni plan in druge planske dokumente občine, na spremljanje tekoče razvojne politike občine v letnih planskih aktih in na njihovo izvrševanje ter na sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in razvojne politike. Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine lahko opravlja tudi strokovna organizacija za družbeno planiranje.
*
VI.	OBLIKOVANJ^ IN RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE
55.	člen
Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini, ki se financirajo iz proračuna občine, prispevajo organizacije združenega dela. delovni ljudje in občani s plačevanjem davkov, taks in drugih davščin, ki jih določa zakon.
56.	člen
Pri določanju obveznosti organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov za financiranje splošnih družbenih potreb se izhaja iz načela, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večje dohodke.
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklaiujejo delavci, delovni ljudje in občani obveznosti v občini z obveznostmi v mestu to širših družbenopolitičnih skupnostih.
57.	člen
Za izvrševanje pravic in dolžnosti mesta se združujejo sredstva na območju mesta.
Sredstva za splošne družbene potrebe občin in mesta se oblikujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev po merilih, temelječih m enotnih kazalcih družbenoekonomskega položaja občine, z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu.
58.	člen
Občina izkazuje svoje prihodke in njihovo razporeditev v proračunu občine.
Razporejanje sredstev, ki se zagotavljajo za financiranje delovanja občinskih upravnih organov ter za zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb mora biti usklajeno j predvidenimi potrebami glede na naravo, vrsto in zahtevnost del in nalog, ki so določena na podlagi ustave, zakona in drugih predpisov in so opredeljene z delovnimi programi ter s predvidenimi prihodki občine.
Proračun in zaključni račun proračuna občine sprejema skupščina občine.
59.	člen
Skupščina občine lahko za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razpiše javno posoplo,
Odlok c razpisu javnega posojila določa namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje
Vpisniki javnega posojila so lahko delavci, delovni ljudje m občani organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
VIL SKUPŠČINA OBČINE
60.	člen
Skupščina občine je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Skupščina občine izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov ter tega statuta.
1.	Pristojnosti skupščine občine
61.	člen
Delovni ljudje in občani v skupščini občine na področju gospodarskega, družbenega in prostorskega razvoja:
—	spiejemajo družbeni plan občine in dolgoročne planske akte občine,
—	spremljajo -uresničevanje družbenega plana občine ter sprejemajo ustrezne ukrepe za uresničevanje srednjeročnih in dolgoročnih planov in letnih programov nosilcev gospodarskega razvoja v občini,
—	spodbujajo samoupravno sporazumevanje in sodelujejo pri družbenem dogovarjanju ter sprejemajo akt na podlagi katerega so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje,
—	spodbujajo razvoj drobnega gospodarstva s posebnim poudarkom na osebnem delu.
62.	člen
Delovni ljudje in občani v skupščini občine na področju poslovanja organizacij združenega dela:
—	obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela v občini ter usklajujejo njihove odnose in interese,
—	določajo dejavnosti in zadeve posebnega družbenega pomena,
—	dajejo soglasja k posameznim samoupravnim splošnim aktom in posamičnim aktom organizacij
združenega dela, ki opravljajo dejavnosti in zadeve posebnega družbenega1 pomena skladno z zakonom
in odlokom skupščine občine.
—	odločajo o začasnih ukrepih zoper organizacijo združenega dela,
—	določajo osebne dohodke organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo.
63.	člen
Delovni ljudje in občani v skupščini občine na področju družbenih dejavnosti:
—	odločajo o politiki razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti v občini, jo usklajujejo s potrebami, cilji^ in smermi razvoja občine ter zagotavljajo izenačevanje pogojev za razvoj družbenih dejavnosti v občini in z drugimi ljubljanskimi občinami v mestu in spremljajo uresničevanje sprejete politike,
—	sodelujejo in odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja v občini, mestu in širši družbenopolitični skupnosti,
—	odločajo o izločitvi dela dohodka za skupne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe,
—	sprejemajo odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če samoupravne interesne skupnosti o takili vprašanjih same ne odločijo,
—	določajo dejavnosti in zadeve posebnega družbenega pomena,
—	dajejo soglasja k posameznim samoupravnim splošnim aktom in posamičnim aktom samoupravnih interesnih skupnosti,
sprejemajo začasne ukrepe zoper samoupravne interesne skupnosti skladno z zakonom,
—	na področju vzgoje in izobraževanja: ustanavljajo vzgojno izobraževalne organizacije osnovnega izobraževapja, usklajujejo njihovo delo in razvoj v skladu s potrebami,
—	na področju kulture in varstva naravne in kulturne dediščine: določajo kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne znamenitosti oziroma dele naravne in kulturne dediščine občinskega pomena ter sprejemajo ukrepe za njihovo varovanje in predstavitev,
—	na področju raziskovalne dejavnosti: sprejemajo ukrepe in usmeritve za spodbujanje znanstvenoraziskovalnega dela in inovaciiske dejavnosti ter uporabo znanstvenih dosežkov v združenem delu,
—	na področju zdravstva: obravnavajo in sprejemajo, sodelujejo pri obravnavi temeljnih vprašanj delovanja in razvoja zdravstvenih dejavnosti v občini,
—	na področju socialnega varstva: skrbijo za uresničevanje izhodišč politike družbene vzgoje ha varstva otrok, socialnega skrbstva za starejše občane, zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stanovanjskega gospodarstva, za varstvo borcev NOV. borcev španske revolucionarne vojne, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, borcev za severno mejo, slovenskih vojnih dobrovoljcev, družinskih članov, oseb v obvezani vojaški službi, ustanavljanje organizacij s področja otroškega varstva ter socialnega skrbstva,
—	na področju telesne kulture: oetaosrljaifo ia spremljajo delovanje organizacij s področja teieoae kulture za zadovoljevanje skupnih teletmokidtumih in športnih potreb v ebSfri.
64.	člen
Delovni ljudje in občani v skupščini občine na področju proetaukega urejanja:
—	določajo politiko gospodarjenja s prostorom,
prostorskega in urbanističnega planiranja,
—	odločajo o posegih-v prostor,
—	odločajo o uporabi in vzdrževanju javnih poti, s katerimi ne gospodarijo organizacije združenega dela in niso njihovo osnovno sredstvo in drugih razmerjih v zvezi z njimi ter o pravicah in dolžnostih krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z njimi,
—	sprejemajo prostorske izvedbene akte.
65.	člen
Na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja delovni ljudje in občani v skupščini občine:
—	skrbijo za varovanje naravnega in ustvarjalnega človekovega okolja,
—	pri planiranju, urbanističnem načrtovanju in pripravi prostorskih izvedbenih aktov zagotavljajo uporabo znanstvenih dognanj na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja,
—	odločajo o razmestitvi in organizaciji dejavnosti v prostoru in posegih v prostor.
66.	člen
Delovni ljudje in občani v skupščini občine na področju komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez, cestnega gospodarstva in drugih sorodnih dejavnosti materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena s tega področja:
—	odločajo o politiki razvoja na teh področjih v občini na podlagi usklajevanja z ostalimi ljubljanskimi občinami v mestu,
—	zagotavljajo medsebojno povezovanje teh dejavnosti ter usklajujejo njihov razvoj in razvoj drugih dejavnosti ter zagotavljajo izenačevanje standarda delovnih ljudi in občanov na območju občine z ostalimi ljubljanskimi občinami,
—	sodelujejo in odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja v občini, mestu in širši družbenopolitični skupnosti,
—. odločajo o izločitvi dela dohodka za te potrebe ter o njihovem namenu in obsegu.
67.	člen
Delovni ljudje in občani v skupščini občine na področju kmetijstva in gozdarstva:
—	skrbijo za varstvo, urejanje in vzdrževanje kmetijskih zemljišč in gozdov,
—	sodelujejo pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem povezovanju družbenih in zasebnih proizvajalcev v kmetijstvu in gozdarstvu,
—	skrbijo za razvoj in krepitev družbenoekonomskega položaja kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, lovstva in ribištva,
—	sprejemajo ukrepe in predpise, Id se nanašajo na urejanje in vzdrževanje kmetijskih zemljišč In gozdov, razvoj lovstva in ribištva ter varstvo živali in rastlin pred kužnimi boleznimi in škodljivci.
68.	člen
Na področju davčne politike in splošne porabe delovni ljudje in občani v skupščini občine:
—	sprejemajo akte o oblikovanju, usklajevanju in izvajanju davčne politike.
—	sprejemajo dogovore o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe na podlagi skupne bilance teh sredstev.
—	sprejemajo proračun občine in potrjujejo zaključni račun o izvršitvi proračuna občine in za-, ključnega računa davkov in prispevkov.
69.	člen
Na področju družbenega sistema informiranja delovni ljudje in občani v skupščini občine spremljajo, usklajujejo in usmerjajo delovanje informacijskih si-. Sternov v občini.
70.	člen
Delovni ljudje in občani v skupščini občine na področju kadrovske politike:
—	spremljajo izvajanje načrtovanih potreb razvoja izobraževanja ter stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov,
—	dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, s katerimi delovni ljudje in občani opredeljujejo skupne naloge in enotrie cilje na področju kadrovske politike in se udeležujejo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na tem področju,
—	zagotavljajo demoliratičnost vseh kadrovskih postopkov.
71.	člen
Delovni ljudje in občani na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupščini občine,
—	določajo politiko in obravnavajo ter odločajo o vprašanjih, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na območju občine.
72.	Člen
Delovni ljudje in občani v skupščini občine tudi:
—	odločajo o spremembi statuta občine,
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte,
—	dajejo obvezno razlago sprejetih odlokov in drugih splošnih aktov,
—	odločajo o razpisu javnih posojil in referenduma,
—	obravnavajo in določajo politiko izvrševanja sprejetih odlokov in drugih splošnih aktov,
—	ustanavljajo upravne organe, upravne organizacije ter strokovne in druge službe,
—	obravnavajo poročila občinskih upravnih organov, upravnih organizacij in drugih strokovnih služb,
—	opravljajo nadzorstvo nad delom izvršnega sveta skupščine, občinskih upravnih organov, upravnih organizacij in drugih strokovnih služb ter nosilcev javnih in družbenih funkcij odgovornih skupščini občine ter s svojimi smernicami usmerjajo delo teh organov,
—	opravljajo družbeno nadzorstvo,
—	odločajo o podelitvi nagrad in priznanj občine, podelitvi nendra častni občan, podelitvi domicila enotam NOV,
—	odločajo o poimenovanju organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	odločajo o pobratenju in sodelovanju z drugimi občinami in mesti,
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika to podpredsednik* Ss-vrštiega sveta skupščine občine, člane Izvršnega sveta ter druge nosilce lavnih in družbenih funkcij,
— Imenujejo in razrešujejo funkcionarje upnhC nth organov ter druge noa8ce javnih družbenih fnnk-c*j.
—	določajo oziroma delegirajo delegate v skupščino SR Slovenije, skupščino skupnosti občin in skupščino mesta Ljubljane,
—	odločajo o drugih zadevah, ki so v pristojnosti skupščine občine skladno z ustavo, zakoni, drugimi predpisi ter s tem statutom.
2.	Sestava skupščine občine
73.	člen
Skupščino občine sestavljajo:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delavcev in delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenopo-litičiiih organizacijah v občini.
74.	člen
Zbor združenega dela ima 44 delegatskih mest. V zboru združenega dela se delegirajo delegati iz naslednjih področij:
—	temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva,
—	temeljnih samoupravnih organizacij in skupnostih s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture,
—	temeljnih samoupravnih organizacij s področja soeialno-zdravstvene dejavnosti,
—	delovnih ljudi — kmetov, ki združujejo svoje deio in delovna sredstva v zadrugah, v obratih za kooperacijo v sestavi organizacije združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela,
—	delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih dejavnostih s sredstvi, na katerih-ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	delovnih skupnosti državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela.
Z odlokom skupščine občine se' določi število delegatskih mest za področja iz prvega odstavka tega člena.
75.	člen
V zboru krajevnih skupnosti ima vsaka krajevna skupnost po eno delegatsko mesto.
76.	člen	'	•
Družbenopolitični	zbor skupščine občine	šteje
30 delegatskih mest.
3.	Pristojnosti zborov skupščine občine
77.	člen
Zbor združenega	dela odloča	oziroma	sodeluje
pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za materialne in samoupravne odnose	delavcev	v	zdru-
ženem delu.
' Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema
Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz svoje pristojnosti samostojno ali enakopravno.
78.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopblitični zbor enakopravno:
a)	odločajo o:
—	predlogu za uvedbo postopka za spremembo statuta občine,
—	pobudi za razpis referenduma, samoprispevka in javnega posojila,
—	podelitvi naziva častni občan,
—	podelitvi nagrad in priznanj občine,
—	podelitvi domicila enotam NOV,
—	poimenovanju organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	pobratenju in sodelovanju z drugimi občinami in mesti ter o vključitvi občine v medobčinske skupnosti;
b)	dajejo soglasje k:
—	spremembi statuta mesta Ljubljahe;
c)	sprejemajo:
—	statut občine,
—	poslovnik skupščine občine;
d)	sprejemajo odloke, družbene dogovore in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	pristojnosti, organizacijo in delo skupščine občine, njenih delovnih teles in organov,
—	piane družbenega razvoja občine in splošne akte za uresničevanje planov,
—	pristojnosti, organizacijo in delo izvršnega sveta,
—	pristojnosti, organizacijo in delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb,
—	splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	temeljne naloge na področju kadrovske politike;
e)	volijo in razrešujejo;
—	predsednika in podpredsednika skupščine občine,
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta;
f)	volijo in odpokličejo:
—	predsednika in člane predsedstva SR Slovenije,
—	delegate za Zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije;
g)	imenujejo in razrešujejo:
—	predsednika, podpredsednika in člane sveta za splošno ljudsko obrambo In družbeno samozaščito in komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	sekretarja skupščine občine,
—	funkcionarje občinskih upravnih organov, strokovnih služb ter njihove namestnike,
—	predsednike in člane komisij ter predsednika in člane drugih delovnih teles skupščine občine,
—	delegate skupščine občine v organe samoupravljanja v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih posebnega družbenega pomena.
—	delegate skupščine občine v družbene svete, druge organe, organizacije in druga delovna telesa,
—	komandirja in namestnika komandirja postaje milice;
h)	določajo oziroma delegirajo delegate v skupine delegatov v:
—	zbor občin skupščine SR Slovenije,
—	skupščino skupnosti slovenskih občin,
—	skupščino skupnosti občin ljubljanske regije;
i)	nadzorujejo delo izvršnega sveta skupščine občine, občinskih m mestnih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb;
j)	odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakoni in tem statutom;
k)	odločajo o začasnih ukrepih družbenega varstva v samoupravnih interesnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
i)	odločajo o začasni ureditvi vprašanj iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti;
m) obravnavajo in odločajo o zadevah iz pristojnosti vseh treh zborov skupščine mesta.
79.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
a)	sprejemata:
—	odloke in druge splošne akte, ki urejajo pravice in dolžnosti občine,
—	odloke in druge splošne akte, ki urejajo pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna,
—	odloke tn druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin,
—	kriterije in merila za udeležbo krajevnih skupnosti v proračunu občine,
—	predpise o ugotavljanju družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
b)	odločata:
—	o vprašanjih prostorskega planiranja in urejanja prostora, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter varstva in zaščite človekovega oko’ -a 'm drugih področij,
prevzemu jamstva in drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini,
—	o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
—	o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov.
—- o uvedbi prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini;.
c)	opravljata in uresničujeta:
—	družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
d)	dajeta soglasje:
—	k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	k samoupravnim in drugim aktom o ustanovitvi in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij m skupnosti, če tako določa zakon;
e)	obravnavajo in odločajo o zadevah iz pristojnosti enakopravnega odločanja zbora združenega dela in zbora občin skupščine mesta.
80.	člen
Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke oziroma druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	medsebojna razmerja v združenem delu,
—	varstvo pri delu,
"	— odločitvi o izločitvi dela do hodit a za skupne
in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe,
—	samoupravne družbenoekonomske odnose, pridobivanje in delitev dohodka v organizacijah združenega dela ter pogojev o poslovanju, ki imajo splošen pomen za družbenoekonomski razvoj,
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev in delovnih ljudi ter občanov,
—	razvijanje in usklajevanje odnosov med organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in skupnostmi,
—	spodbuja in sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju,
—	združevanje delegacij v konference delegacij za zbor združenega dela skupščine občine,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora,
—	voli in razrešuje predsednika in člane delovnih teles zbora,
—	daje soglasje k imenovanju tajnika zbora,
—	delegiranje delegatov v skupine delegatov za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije in delegate za zbor združenega dela skupščine mesta.
81.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če jo ne sprejme zbor združenega dela. Za izvajanje te svoje pravice in dolžnosti se zbor združenega dela v postopkih sprejemanja planskih aktov občine posebej opredeljuje o temeljnih razmerjih delitve družbenega proizvoda.
82.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke oziroma druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	vprašanja, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih,
—	obravnavo in usklajevanje organizacije samoupravljanja v krajevnih skupnostih,
—	sprejemanje smernic in priporočil za razvoj krajevnih skupnosti,
—	položaj verskih skupnosti,
—	dajanje mnenj in stališč organom samoupravnih interesnih skupnosti zaradi usklajevanja programov razvoja krajevnih skupnosti s planskimi dokumenti samoupravnih interesnih skupnosti,
—	vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za delo in prebivanje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in Iti se nanašajo na področje so-
delovanja med krajevnimi skupnostmi in občino, gospodarjenjem in uporabo dobrin v splošni rabi,
—	delegiranje delegatov v zbor občin skupščine
mesta,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora,
—	imenuje in razrešuje predsednika in Sane delovnih teles zbora,
—	daje soglasje k imenovanju tajnika zbora,
—	obravnava in odloča o zadevah iz pristojnosti samostojnega odločanja zbora obSn skupščine mesta.
83.	člen
Družbenopolitični zbor samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora.
—	imenuje in razrešuje predsednike in člane delovnih teles zbora.
84.	člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov iz pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti iz členov 79, 80 in 82 tega statuta tako, da sprejema stališča o vprašanjih, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in smeri družbenoekonomskega razvoja občine,
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti,
—	uresničevanje varstva svoboščin in pravic človeka in občana,
—	družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja,'
—	združevanje občanov in pravni položaj verskih skupnosti,
—	temeljna vprašanja s področja kadrovske politike v občini,
—	druge zadeve, ki se nanašajo na razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
4.	Enakopravno odločanje samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori skupščine občine
85.	člen
Skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, obravnavajo in enakopravno sprejemajo s pristojnimi zbori skupščine občine odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja iz teh področij.
86.	člen
Odlok ali drug splošni akt, ki ga sprejemajo zbori skupščine oziroma pristojni zbor skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je sprejet, če je v zborih oziroma v pristojnem zboru in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet v enakem besedilu.
87.	člen
Kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine, se pri tem odločanju uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika za delo skupščine občine.
5.	Način dela zborov skupščine občine
88.	člen
Vsak zbor odloča in zaseda praviloma ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega splošnega akta lahko na predlog predsednika skupščine, predsednikov zborov ali na predlog delegatov zbora sklenejo, da bodo odlok ati drugi splošni akt obravnavali na skupnem zasedanju.
Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij v občini obravnava zadeve, ki so skupnega pomena za občino.
89.	člen
Zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo predsednika in člene predsedstva SR Slovenije,
—	volijo delegate za Zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije,
—	odločajo o vključitvi občine v medobčinske skupnosti ter pobratenju in sodelovanju z drugimi občinami in mesti, .
—	sprejemajo začasne ukrepe po 94. členu tega statuta,
—	opravljajo druge zadeve.
90.	člen
Ob prazniku občine, ob podeljevanju naziva častnega občana, podeljevanju nagrad in priznanj občine, podelitvi domicila enotam NOV in ob drugih dogodkih in priložnostih se lahko skliče slavnostna oziroma posebna seja skupščine občine.
Sklic ter potek slavnostne oziroma posebne seje ureja poslovnik skupščine občine.
91 člen
Vsak zbor skupščine občine veljavno sklepa,, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor veljavno odloča z večino glasov vseh delegatov v zboru.
Kadar zbori skupščine občine odločajo na skupni seji, veljavno odločajo z' večino glasov vseh delegatov v vseh zborih.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom sklene, se glasuje tajno.
92.	člen
Vsak zbor skupščine občine samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov. Vsak zbor ima tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
93.	člen
Odlok ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori skupščine občine, ali h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališče je sprejet, če so ga zbori sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori ne uskladijo oziroma če odlok ali drug akt ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, se izvede usklajevalni postopek.
Način izvedbe usklajevalnega postopka določa poslovnik skupščine občine.
94.	člen
če usklajevalni postopek, kot ga določa poslovnik, ne uspe, lahko izvršni svet pripravi in predlaga začasni ukrep, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker
akt ni bil sprejet, nastala za družbeno Skupnost ob-
čutna škoda. Začasni ukrep se sprejme na skupni seji vseh zborov skupščine. Začasni ukrep je sprejet, če
je na skupni seji prisotna večina delegatov vsakega zbora in za sprejem akta glasuje večina navzočih delegatov.
Akt o začasnih ukrepih velja najdalj eno lete.
95.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zbere, katerega
član je, pobudo za sprejem predlogov odlokov in drugih aktov in sprožiti vprašanja z delovnega področja zbora.
Delegat ima na ieawtimjfti zbora pravico predlagati zbora, katerega Stom je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta ali zahtevati od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanje, ki »e nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali delo upravnih organov.
96.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, H ga je
izrazil ali za glas, ki ga je dal v zbora, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenje zbora, v katerega je delegiran ali Izvoljen; prav tako pa se
zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. O imunitetni pravici delegata odloča pristojni zbor.
Imunitetno pravico delegatov zborov skupščine občine podrobneje določa poslovnik za delo skupščine občine.
6.	Predsednik in podpredsednik skupščine občine in predsedniki zborov
97.	člen
Skupščina občine ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih za dve leti izmed delegatov izvolijo zbori po postopku, določenem v tem statutu.
Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine občine predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska konferenca SZDL.
Predsednik in podpredsednik skupščine občine sta lahko izvoljena za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
98.	člen
Zbori skupščine izvolijo izmed delegatov zbora predsednika in podpredsednika zbora za dve leti.
Kandidate za predsednike zborov in njihove podpredsednike predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska konferenca SZDL.
Predsedniki in podpredsedniki zborov sc lahko za isto funkcijo izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
99.	člen
Kandidat za predsednika ali podpredsednika skupščine občine je izvoljen, če je na volitvah dobil večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru. V primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov vseh delegatov v vsakem zboru, vendar ne manj kot tretjino glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Če noben izmed več kandidatov za predsednika ali podpredsednika ni dobil tretjine glasov delegatov
v vnuirfTn zboru ali če sta dva ali več kandidatov dobila enako število glasov, se volitve ponovijo, pel čemel' se glasuje samo o kandidatu, ki je dobil največ glasov oziroma kandidatih, ki so dobili enako število
giaaer.
Če na volitvah, na katerih je kandidiral sasee en kandidat za predsednika oziroma podpredsednika skupščine, kandidat ni dobil večine glasov delegatov v vsakem zboru, »e kandidacijski postopek ponovi.
Ce sa ponovnih volitvah nobeden izmed več kandidatov ni dobil največ, vendar ne manj kot tretjino glasov delegatov v vsakem zboru, ali če preostali
legatov v vsakem zbora, se kandidacijski postopek ponovi. Volitve so tajne.
IM. ČSea
Kandidati za predsednike in podpredsednike zborov so izvoljeni, če na volitvah dobe večino glasov
usek delegatov zbora.
Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ati več
kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov v zboru.
Ce en kandidat ni dobil večine gkaecrr ati če po
ponovnih volitvah nobeden izmed kandidatov ni bil izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi.
Vetitve so tajne.
101. fiten
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine občine, predsedniki in podpredsedniki zborov slovesno izjavo. Besedilo in način podaje slovesne izjave določa poslovnik skupščine občine.
$02, aee
Z Izvolitvijo delegata za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora dobi delegacija pravico, da lahko pošlje na zasedanje drugega delegata; delegat Izvoljen za eno od naštetih funkcij v tem primeru nima pravice do glasovanja.
Določila prvega odstavka tega člena veljajo tudi za podpredsednike zborov, kadar nadomeščajo predsednika in vodijo seje zbora.
103.	člen'
Predsednik skupščine občine predstavlja skupščino občine.
Predsednik organizira delo v skupščini, sklicuje in vodi skupne seje zborov in skupna zasedanja zborov, predlaga dnevni red zanje in podpisuje odloke ter druge akte skupščine.
Predsednik skupščine s predsedniki zborov skupščine občine obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovo sodelovanje s skupščinami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti.
V zadevah, o katerih občinske samoupravne interesne skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine, sodeluje s predstavniki občinskih samoupravnih interesnih skupnosti.
Predsednik skupščine občine lahko sklicuje seje posameznih delovnih teles, če tega ne store njihovi predsedniki.
Če je predsednik skupščine občine zadržan, ali iz drugih razlogov ne more opravljati svoje funkcije, ga nadomešča podpredsednik. Ce oba ne moreta opravljati svoje funkcije, ju nadomeščajo predsedniki 'borov v skladu s poslovnikom skupščine občine.
?. Organi in delovna telesa skupščine občine in njenih zborov
104.	člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa za proučevanje odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina občine ter drugih vprašanj s svojega delovnega področja ter za spremljanje in izvajanje odlokov in drugih aktov skupščine občine.
105.	člen
Za uresničevanje politike ciljev in nalog ter za usklajevanje in usmerjanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini ustanovi skupščina občine komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
106.	člen
Za spremljanje in obravnavanje zadev ter dajanje pobud in predlogov skupščini občine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, skupščina občine imenuje svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
107.	člen
Skupščina občine ima naslednja stalna delovna telesa:
1.	komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve
2.	komisijo za prošnje in pritožbe
3.	statutarno-pravno komisijo
4.	komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu
5.	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV
6.	komisijo za družbeno nadzorstvo
7.	komisijo za odlikovanja
8.	komisijo za odnose z verskimi skupnostmi
9.	žirijo za priznanja in nagrado občine
10.	svet za preventivo in varnost v cestnem prometu.
Skupščina občine in njeni zbori lahko po potrebi ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine še druga stalna delovna
telesa.
108.	člen
Sestavo, naloge in način dela posameznih stalnih organov in delovnih teles skupščine občine in njenih zborov določa odlok skupščine ali sklep zborov.
109.	člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanavljajo za proučevanje posameznih vprašanj iz svojega delovnega področja začasna delovna telesa.
Sestavo, naloge, način dela in čas, za katerega se ustanovi začasno delovno telo, določi skupščina občine ali njeni zbori s sklepom o njihovi ustanovitvi.
8. Sekretar skupščine
110.	člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima skupščina občine sekretarja.
Sekretarja skupščine imenuje skupščina občine za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.
Sekretar skupščine vodi sekretariat skupščine.
Sekretar odgovarja za svoje delo skupščini občine.
9.	Poslovnik za delo skupščine občine
111.	člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način svojega dela.
VIII. DRUŽBENI SVETI
112.	člen
Družbeni sveti se v skladu z zakonom glede na potrebe in značilnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov ustanavljajo za eno aii več področij družbenega življenja in dela v občini, upravni družbeni sveti pa za eno ali več upravnih področij iz občinske pristojnosti oziroma za posamezni upravni organ.
Družbene .svete ustanovi skupščina občine z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri deiu družbenega sveta.
IX. IZVRŠNI SVET
1.	Naloge izvršnega sveta
113.	člen
Izvršni svet skupščine iv nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je kolegijski izvršilni organ skupščine občine, ki je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
114.	člen
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v občini je izvršni svet dolžan v mejah svojih pooblastil spremljati stanje v občini, zagotavljati zakonitosti ter dajati pobude in nastopati z ukrepi in aktivnostmi, s katerimi zagotavlja splošne družbene interese, pravice delovnih ljudi in občanov in izvajanje sprejete politike skupščine občine in o tem obveščati skupščino občine. V ta namen mora izvršni svet zlasti:
1.	sprejemati ukrepe, s katerimi zagotavlja izvajanje politike in izvrševanje splošnih aktov skupščine občine,
2.	predlagati skupščini občine določitev politike za posamezna področja in izdajo splošnih aktov in drugih ukrepov iz pristojnosti skupščine občine, predvsem določa predlog družbenega plana, predlog proračuna in zaključnega računa proračuna, predloge organizacije upravnih organov in predloge drugih odlokov,
3.	obveščati skupščino občine o stanju in pojavih, ki imajo pomen za utrjevanje zakonitosti v občini, za varstvo družbene lastnine ter pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, za učinkovito uresničevanje funkcije varnosti, obrambnih priprav in družbene samozaščite, za usklajevanje gospodarskih in drugih družbenih tokov in za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov,
4.	predlagati ukrepe, s katerimi se prispeva k nadaljnjemu razvoju socialističnih samoupravnih odnosov aii k odpravljanju pojavov in tendenc, ki niso v skladu s sprejeto politiko, načeli socialistične samo-
upravne družbe in s cilji, ki jih določajo plani razvoja,
5.	dajati pobude ter organizirati in usmerjati pripravljanje planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenopolitičnih skupnosti in dajati ustrezne predloge nosilcem planiranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi In splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotoviti ustrezno strokovno pomoč,
6.	zagotavljati, usklajevanje planskih aktov krajevnih skupnosti s plani samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter spremljati uresničevanje sprejetih planskih aktov in po potrebi preverjati neizpolnjevanje tekočih planskih nalog ter ugotavljati vzroke,
7	spodbujati, kadar je za to pooblaščen, sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, kd imajo pomen za skupne in splošne interese družbe, združenega dela in občanov in sodelovati pri njihovem sklepanju,
8. opozarjati organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in družbenopolitične organizacije, družbene organizacije ter društva na stanje, pojave in gibanja, ki imajo pomen za uresničevanje njihove vloge.
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v občini sodeluje izvršni svet z drugimi državnimi organi, z Zvezo komunistov, s Socialistično zvezo delovnega ljudstva in z Zvezo sindikatov in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, kot tudi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
115.	člen
Izvršni svet sodeluje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi v vprašanjih iz svojega delovnega področja, ki imajo pomen za njihovo delo ali so pomembna za omenjene organizacije in skupnosti, zlasti glede pripravljanja planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter ustrezne pomoči nosilcem planiranja, glede predlaganja in izvajanja ukrepov predpisanih za zagotovitev pogojev za čim skladnejši in stabilnejši razvoj odnosov pri pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju, glede dajanja predlogov za začasne ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine in glede izvajanja teh ukrepov v primerih, ki so določeni v zakonu oziroma odloku skupščine občine.
Pri sodelovanju z organizacijami in skupnostmi iz prejšnjega odstavka tega člena dobiva izvršni -svet od njih mnenja, oblikuje v dogovoru z njimi komisije in druga delovna telesa za pripravljanje posameznih predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih izdajajo ali njihovo izdajo predlagajo skupščini občine ter posameznih gradiv, jim daje pobude, zlasti za zagotavljanje uresničevanja njihove vloge oziroma za reševanje vprašanj v zveza z zagotavljanjem uresničevanja z ustavo določenih pravic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter omenjenih organizacij in skupnosti, obravnava njihove pobude in predloge, zavzema stališča o njih ter jih obvešča o svojih stališčih in po potrebi vabi njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih delovnih teles.
Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne izvršne-
mu svetu na njegovo zahtevo pošiljati podatke in obvestila o vprašanjih s področja njihove dejavnosti, razen podatkov, ki jih po uradni dolžnosti zbirajo upravni organi in drugi državni organi ter organizacije in.službe, ki so pooblaščene za zbiranje, obdelavo in pošiljanje podatkov.
116.	člen
Razmerje izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede 'izvajanja dogovorjene politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina občine.
Občinske samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike in ga obveščajo o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi in mnenji.
Izvršni s\'et lahko predlaga skupščini občine, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorllp izvršnega sveta ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini občine, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Kadar izvršni svet obravnava na svoji seji zadeve s področja samoupravnih interesnih skupnosti, katerih skupščine enakopravno odločajo v zborih skupščine občine, imajo predstavniki ieh samoupravnih interesnih skupnosti pravico sodelovati v razpravi na seji izvršnega sveta.
Izvršni svet ima enake pravice in obveznosti do skupščin samoupravnih interesnih skupnosti kot do skupščine občine in njenih zborov v primerih, kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine- občine v posameznih zadevah iz njihove skupne pristojnosti.
117.	člen
Da zagotovi izvajanje politike in izvrševanje zakonov. drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine, usmerja in usklajuje izvršni svet delo upravnih organov, nadzoruje njihovo delo in razveljavlja predpise upravnih organov, ki so v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine ali s predpisom, ki ga je sam izdal za izvrševanje zakona, drugega predpisa oziroma splošnega akta skupščine.
Pod pogoji, ki jih določa zakon v skladu z ustavo, sme izvršni svet odpraviti takšne predpise upravnih organov.
Izvršni svet zaradi uresničevanja svoje odgovornosti za delo občinskih upravnih organov: -
—	obravnava in sprejema periodična oziroma letna poročila občinskih upravnih organov in druga vprašanja, ki se nanašajo na delovna področja posameznega ali več občinskih upravnih organov,
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, ki jih ustanovi
skupščina občine ter predlaga ukrepe za zboljšanje organizacije in dela teh organov in služb,
—	predpiše splošna načela za notranjo orgutrtna cijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v občinskih upravnih organih,
—	imenuje in razrešuje vodilne delavce ter delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki vodijo oddelek v upravnem organu, na predlog funkcionarja, Id vodi upravni organ oziroma strokovno službo,
—	daje soglasje k imenovanju ki razrešitvam ostalih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki jih imenuje in razrešuje funkcionar,
—	daje soglasje k aktom o organizaciji in delu ter o sistemizaciji del m nalog občinskih upravnih organov,
—	določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega česa v občinskih upravnih organih,
—	določa uradne ure občinskih upravnih organov,
—	odloča o sporih in pristojnostih med občinskimi upravnimi organi,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen v skladu z zakonom in drugimi predpisi in tem statutom.
118.	člen
Pel uresničevanju svoje odgovornosti izvršni svet sodeluje z izvršnimi sveti skupščin občin in izvršnim svetom skupščine mesta, drugimi državnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami v občini in mestu, družbenimi organizacijami in društvi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini v posameznih zadevah, ki so skupnega pomena za te organizacije in skupnosti.
119.	člen
Izvršni svet izdaja odredbe in navodila.
Z odredbo in navodilom podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja določena z odlokom ter drugim splošnim aktom skupščine občine, ureja pa tudi razmerja, s katerimi je z zveznim ali republiškim zakonom pooblaščen.
Izvršni svet izdaja za urejanje konkretnih pravnih razmerij tudi odločbe v upravnem postopku in druge odločbe v mejah zakonskih pooblastil.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
120.	člen
Izvršni svet poda ob izteku mandata ali ob predčasnem prenehanju mandata skupščini poročilo o svojem delu.
Delegati v skupščini občine, njenih zborih in njenih delovnih telesih imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnilo, mnenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo skupščina občine odločala.
121.	člen
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj 10 delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu obravnavajo vsi trije zbori skupščine občine.
Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
Postopek za ocenitev dela izvršnega sveta se podrobneje določi s poslovnikom skupščine občine.
122.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja dotočeoe politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
123.	člen
Najmanj 10 delegatov kateregakoli zbora skupščine občine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
2.	Sestava izvršnega sveta ter pravice
in dolžnosti predsednika in članov Izvršnega sveta
124.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta. Število članov izvršnega sveta določi skupščina občine.
125.	člen
Skupščina občine voli predsednika in podpredsednika izvršnega sveta na predlog občinske konference SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku, člane Izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprej opravljenem postopku v občinski konferenci SZDL.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe.
Postopek imenovanja sekretarja skupščine in sekretarja izvršnega sveta je opredeljen v posebnih določilih tega statuta.
126.	člen
Predsednika, podpredsednika in člane Izvršnega sveta volijo zbori skupščine občine za štiri leta.
Glede volitev predsednika in podpredsednika izvršnega sveta se uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine. Volitve predsednika in podpredsednika izvršnega sveta so javne, razen če zbori ne odločijo drugače.
Za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni za isto funkcijo. Volitve so javne, razen, če se zbori sieupščine občine ne odločijo drugače.
Funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe in niso člani izvršnega sveta so po poteku štiriletne dobe lahko ponovno imenovani.
127.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik izvršnega sveta, podpredsednik izvršnega sveta, člani izvršnega sveta in funkcionarji upravnih organov in strokovnih služb, ki jih voli oziroma imenuje skupščina občine, slovesno izjavo po 161. členu statuta.
Stran 1180
at i* — 4. iv.
128.	člen
Predsednik izvršnega sveta izvršuje pravice in dolžnosti iz pristojnosti izvršnega sveta skladno z določili poslovnika.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko predsednik pooblasti člana izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta lahko pooblasti enega ali več članov izvršnega sveta, da ga nadomeščajo v posameznih pravicah in dolžnostih.
Predsednika izvršnega sveta nadomešča v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta.
129.	člen
Član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v mejah svojih pravic in dolžnosti za delo in odločitve izvršnega sveta.
Član izvršnega sveta je odgovoren za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki mu jih poveri izvršni svet.
Član izvršnega sveta je pooblaščen, da sodeluje pri delu zborov skupščine občine, njihovih komisij in drugih delovnih teles ali pri delu družbenih svetov in drugih organov in teles in mora ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči izvršnega sveta.
130.	člen
Član izvršnega sveta uživa imuniteto kot delegat v skupščini občine. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti skupščino občine o odločitvi izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovega člana.
131.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitve posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta, ali odstop večine članov izvršnega sveta, ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
132.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica po 121, in 122. členu tega statuta, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma člani izvršnega sveta imajo pravico, da svoj odstop obrazložijo.
3,	Način dela izvršnega sveta
133.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah z večino vseh članov.
Način dela izvršnega sveta ureja poslovnik izvršnega sveta, ki ga sprejme izvršni svet.
4.	Sekretar izvršnega sveta
134.	člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog ima izvršni svet sekretarja.
Sekretar vodi sekretariat izvršnega sveta.
Sekretarja imenuje in razrešuje izvršni svet na
predlog predsednika Izvršnega sveta za dobo štirih
let in je lahko po poteku mandada ponovno imenovan.
Sekretar izvršnega sveta odgovarja aa svoje delo izvršnemu svetu.
X.	UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE
SLUŽBE
1.	Občinski upravni organi in strokovne elužbe
135.	člen
Funkcijo državne uprave v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo občinski upravni organi.
Strokovne službe se ustanavljajo za opravljanje strokovnih in drugih opravil za potrebe upravnih organov, skupščine občine in izvršnega sveta.
Za opravljanje strokovnih in organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem skupščine občine, njenih zborov, delovnih teles, skupin delegatov in družbenih svetov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami .delegacij, se ustanovi sekretariat skupščine.
136.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni občinski upravni organi se ustanovijo za področje ljudske obrambe, obče uprave in proračuna ter za področje prihodkov.
Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področje družbenega planiranja in gospodarstva, družbenih dejavnosti, urejanja prostora m varstvo okolja ter za področje kmetijstva in gozdarstva.
Z odlokom skupščine občine se individualno vodeni upravni organi organizirajo kot sekretariati in uprave.
Kolegijske organe sestavljajo predsednik in določeno število članov.
137.	člen
Občinski' upravni organi v okviru svojega delovnega področja:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone in splošne akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta,
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni,
—	spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij,
—	predlagajo izvršnemu 'svetu skupščine občine sprejemanje ukrepov, pripravljajo predpise in druge
akte,
—	odločajo o upravnih stvareh,
—	opravljajo zadeve inšpekcije s področja prihodkov,
—	opravljajo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, statutom in drugimi predpisi skupščine občine ter druge strokovne zadeve za skupščino občine in izvršni svet.
138.	člen
Občinski upravni organi so odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu za zakonitost, celovito in pravočasno izvrševanje nalog in opravil s svojega področja.
m. a*
ObAtnstd upt«mV organi so dolžni obveščati skupščino občine o svojem delu in na zahtevo skupščine občine poročati e svojem dela, stanju na določenem področju, e izvrševanju otdmaa o sprejetih ukrepih za izvrševanje zakonov in dragih predpisov in izvajanju sprejete politike.
Občinski upravni organi ee dolini poročati izvršnemu svetu e svojem debi, o stanju na posameznih
področjih uprave, obveščati in pojasnjevati vprašanja s svojega delovnega področja, posredovati podatke,
spise bi drugo dokumentacijo, ki je potrebne za dele
140.	člen
Občinski upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega smeta, da zavetima načelno stališče glede
izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov skupščine, kot tudi predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta.
Izvršni svet je dolžan zavzeti stališče na zahtevo upravnega organa iz prvega odstavka in o tem obvestiti upravni organ.
141.	Ben
Na področju iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in dragih organizacij in skupnosti občinski upravni organi sodelujejo s temi organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo z njimi stališča In zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, skupno pripravljajo predloge, ukrepe, poročila, informacije.
142.	člen
Ofatinafcl upravni organi proučujejo pobude, mnenja, pripombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o sprejetih ukrepih in o rezultatih teh ukrepov.
V okvira svojih pravic in dolžnosti občinski upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju, o pojavih in gibanjih v občini oziroma
na posameznih področjih družbenega življenja, Id so pomembna ra uresničevanje vloge teh organizacij.
143.	člen
Občinski upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in združenji občanov pri vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev združevanja in za delo teh organov ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih ljudi in občanov v okviru teh organizacij in združenj, kot za izvrševanje družbenih nalog, ki so zaupane tem organizacijam in združenjem.
144.	člen
• Upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji. Na predlog predsednika izvršnega sveta se lahko imenuje namestnik funkcionarja, ki vodi upravni organ. Namestnik imenuje in razrešuje skupščina občine po postopku, določenem za imenovanje funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe. Po poteku mandatne dobe so iste osebe lahko ponovno imenovane na isto funkcijo.
145.	člen
Funkcionar upravnega oraana organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgo-
nx*n tor kzvrčuje drage pnutice in dolžnosti, določene z zakoni In drugimi predpisi.
146.	člen
Podrobnejša organizacije občinskih upravnih organov in strokovnih služb, naloge upravnih organov in strokovnih služb, odnos upravnih organov in strokovnih služb de skupščine občine in izvršnega sveta, pravice, naloge in odgovornosti delavcev, sredstev za delo upravnih organov, samoupravne pravice in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti, se določi
147.	Ben
Z odtokom skupščine občine, izdanim na podlagi zakon«, se lahko poveri organizacijam združenega
dela in drugim organizacijam in skupnostim, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnoee širšega pomena, da odločajo o posameznih zadevah, o določenih pravicah In obvesenoetih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom skupščina občine se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, Id so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravic skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim ter opravljanje nadzora v zvesti z Izvrševanjem javnih pooblastil.
2.	Upravne zadeve, ki jih je občin* poverila v opravljanje mestnim upravnim organom, upravnim organizacijam in strokovnim službam
143.	člen
V okviru mestnih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb se izvajajo tiste upravne zadeve, ki jih je občina s tem statutom ($. in 8. člen) poverila mestu.
149.	člen
Mestni upravni organi, uprarvae orgnetinectje In
strokovne službe, ki opravljajo zadeve iz občinske
pristojnosti, ki jih je občina s tem statutom v celoti poverila mestu, so dolžni o svojem deiiu in o stanju na posameznem področju upravnih sadev z območja občine obveščati izvršni svet skupščine občine ter mu posredovati podatke in pojasnila, ki so potrebni za njegovo delo, na njegovo zahtevo proučiti določena vprašanja in V določenem roku opraviti posamezno nalogo iz svojega delovnega področja, ki se nanaša na občino.
Mestni upravni organi, organizacije in strokovne službe so dolžne v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti, ki jih je občna s tem statutom poverila mestu, sodelovati z občinskimi upravnimi organi ter jih o stanju in pojavih v zadevah iz njihove pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mnenja in predloge, usklajevati programe dela ter z drugimi oblikami -sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje programov dela.
150.	člen
Izvršni svet skupščine občine se lahko s pristojnimi organi mesta dogovori o opravljanju določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti v krajevnih uradih.
URADNI UST SHS
St. 13 — 4. IV. 1886
st** n«
XI.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA
IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
m. ČSea
Občina organizira splošno ljudsko obrambo in
deefcbeere *auao«aščiiii> in zagoiaviia, d* se obrambni tet eameKaHateti ia**ste fliražbe nireljisTlJaJo na vwfa področjih gospodai"skih in družbenih dejavnosti in vseh oblikah samoupravnega organiziranja delavcev, itetovctii listM im občanov, v primeru agresije pa vodi rptetol Ijsckil odpor na tvojem območja.
Občina sprejema organizacijske, materialne, kad-raoske in droge ukrepe za razvoj in krepitev teri-teteafaM eteossbo, naradne zaščite in riv*ina aaščtio ter xa pripravljanje in usposabljanje delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev, za vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer, za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin ter za delo ,v vojni in izrednih razmerah.
153.	Set.
Občina se organizira in pripravlja za obrambo pred agresijo, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer in drugih nevarnosti za državo, za reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v ta namen organizira teritorialno obrambo, narodno zaščito in civilno zaščito, usmerja obrambne priprave te družbeno samozaščito, delovanje vseh delavcev, delovnih ljudi hi občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in državnih organov na svojem območju in določa svoje obrambne in varnostne načrte v skladu z zakonom ter z obrambnimi .in varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo sprejema občina ukrepe za njihovo odpravljanje, ob naravnih in drugih hudih nesrečah sprejema ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih
dobrin, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski
odpor.
153.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršujejo mesto in njeni organi, izvršujejo v mejah svojih pristojnosti, določene z zakonom:
—	skupščina občine,
—	svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	izvršni svet,
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
—	občinski štab za teritorialno obrambo,
—	občinski štab za civilno zaščito,
—	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
154.	člen
Skupščina občine določa politiko in obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na območju občine.
155.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju splošne ljudske odredbe te družbene samozaščite sodeluje skup-
ičutii občine s skupščinami drugih občin in skupščino mesta, s katerimi usklajuje svoje delo. Skupščina občine in skupščina mesta po potrebi in dogovoru usta-novt jote skupne organe te službe.
Med vojno skupščina občine lahko prenese na krajevne skupnosti izvrševanje določenih upravnih poobleatil, zlasti za preskrbo oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter za preskrbo, nastanitev in zaščito prebivalstva.
156.	člen
Ce se skupščina občine zaradi vojnih razmer ne
more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo skupščine občine v skladu z zakonom.
Predsedstvo skupščine občine predloži sprejete splošne akte v potrditev skupščini občine takoj, ko se ta lahko sestane.
V primeru, če se tudi predsedstvo skupščine občine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejema ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva skupščine občine. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu takoj, ko se to lahko sestane.
157.	člen
Predsedstvo skupščine občine imenuje skupščina. Število članov predsedstva določi skupščina hkrati z njihovim imenovanjem.
Predsednik ^predsedstva skupščine je predsednik skupščine; člani predsedstva pa so po svojem položaju predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta in predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Če se skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, predsedstvo skupščine po potrebi samo spreminja svojo organizacijsko in kadrovsko sestavo. Akte o teli spremembah predloži predsedstvo skupščine v potrditev takoj, ko se ta lahko sestane.
158.	člen
Za opravljanje in obravnavanje zadev, dajanje pobud in predlogov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ima skupščina občine svet za; splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki obravnava ocene in poročila o politično varnostnih razmerah v občini, obravnava organizacijo in stanje obrambnih priprav v občini in usklajuje delo občinskih upravnih organov in drugih organov, spremlja in usklajuje aktivnosti pri usmerjanju varnostnih in samozaščitnih ukrepov, določa predlog načrta organizacije in razvoja ter načrt opremljanja teritorialne obrambe v občini, spremlja in usmerja delovanje občinskega štaba za civilno zaščito ter aktivnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov pri izvajanju in organiziranju osebne in vzajemne pomoči, spremlja delo narodne zaščite v občini ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in v skladu z usmeritvami skupščine občine.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje in razrešuje skupščina občine. Predsednik sveta je predsednik skupščine občine, člani pa se imenujejo izmed delegatov skupščine občine, strokovnih delavcev s področja splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite in drugih izkušenih delavcev s tega področja. Število članov določi skupščina občine hkrati z njegovim imenovanjem,
159.	člen
Za zagotavljanje enotnosti, povezanosti in učinkovitosti delovanja celotnega obrambno-zaščitnega delovanja, za dosledno uresničevanje politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, usmerjanje obrambnih priprav in družbene samozaščite ter usposabljanje za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite delavcev, delovnih ljudi in občanov, mladine, teritorialne obrambe, milice, civilne zaščite, narodne zaščite in drugih dejavnikov, spremljanje in ocenjevanje varnostnih in vojnopolitičnih razmer, imenuje skupščina občine na predlog predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in njegovega predsednika.
Predsednik občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinskega komiteja Zveze komunistov ali sekretar predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov.
160.	člen
V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo, sprejema občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ukrepe za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje. V ta namen odloča o uporabi narodne zaščite, organov za notranje zadeve in drugih služb, ob pogojih, ki jih določa zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Ob neposredni vojni nevarnosti občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito usmerja izvajanje ukrepov pripravljenosti, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor in v ta namen odloča o uporabi sil in sredstev na vojnem območju, usmerja in povezuje delo in zmogljivosti vseh družbenih subjektov in vseh delavcev, delovnih lju6i in občanov v boju ter odporu zoper agresije.
161.	člen
Za organiziranje, pripravljanje in vodenje oboroženega boja in drugih oblik splošnega ljudskega odpora, za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite in delovanje ob drugih nevarnostih se v skladu z obrambnimi načrti organizira v občini teritorialna obramba. Za vodenje enot in zavodov teritorialne obrambe občine in izvajanje drugih nalog, določenih z zakoni in drugimi predpisi, ustanovi skupščina občine štab za teritorialno obrambo.
Za vodenje in bojno pripravljenost teritorialne obrambe ter svoje delo je komandant občinskega štaba za teritorialno obrambo odgovoren skupščini občine in njenemu svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izvršnemu svetu v skladu z njihovimi pristojnostmi, za bojno pripravljenost ter uporabo enot In zavodov teritorialne obrambe pa komandantu teritorialne obrambe mesta-
'	‘	162. člen
Civilna zaščita se organizira v vseh bivalnih In delovnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delavcev, delovnih ljudi in občanov za zaščito
in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah in za izvajanje nalog družbene samozaščite v izrednih razmerah.
Za izvajanje priprav, vodenje enot civiine zaščite na območju občine, organiziranje to izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ob naravnih to dragih nesrečah ia v vojni, za usmerjanje in usklajevanje delovanja štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela to za opravljanje drugih nalog določenih z zakonom in resornimi navodili, imenuje izvršni svet občinski štab za civilno zaščito. Število članov se določi z imenovanjem.
Za svoje delo je občinski štab za civilno zaščito odgovoren izvršnemu svetu.
XII.	DOBRINE SPLOŠNEGA POMENA
163.	člen
Zemljišča, gozdovi, vode, vodotoki, rude to draga
naravna bogastva, dobrine v splošni rabi ter nepremičnine in druge stvari osebnega, kulturnega in zgodovinskega pomena kot dobrine splošnega pomena so pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na" način kot to določa zakon.
Vsako zemljišče, god z, vodo in vodotok, rude to druga naravna bogastva je treba izkoriščati v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje in drugi splošni interesi.
164.	člen
Za smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč in zagotavljanje drugih splošnih interesov na teh zemljiščih se v skladu z zakonom ustanovi Kmetijsko zemljiška skupnost.
XIII. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE TER ZAGOTAVLJANJE USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI
165.	Sen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov in družbene lastnine ter varstvo ustavnosti in zakonitosti zagotavljajo:
1.	Skupščina občine in njej odgovorni organi,
2.	Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Ljubljani kot redno sodišče,
3.	Sodišče združenega dela v Ljubljani ter arbitraže, razsodišča in poravnalni sveti kot samoupravna sodišča,
4.	Temeljno javno tožilstvo v Lfcfetjaai, Bneto v
Ljubljani,
5.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana,
6.	Javno pravobranilstvo mesto
7.	Organ za postopek o prekrških.
188.	Ben
Ce nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če w trnje prizadeti družbeni Interesi ali organizacija oziroma skupnost ne Izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima skupščino občine pod pogoji to po po-
stopku, kot to določa zakon pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kakor tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe.
Skupščina občine lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi M bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina,
Ce skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, sadra zsačoti postopek pred pristojnim sodiščem.
167.	člen
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov
ter družbene lastnine in zagotavljanje ustavnosti in
zakonitosti določata ustava in zakon.
168.	člen
Organi, navedeni v 165. členu so dolžni poročati skupščini občine o problemih in vprašanjih, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
XIV. POSTAJA MILICE
169.	člen
Za neposredno opravljanje nalog zadev državne varnosti in zadev javne varnosti se za območje občine ustanovi postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja milice).
Postajo milice in njene oddelke ustanovi skupščina občine v soglasju z republiškim sekretarjem zb notranje zadeve.
170.	člen
Komandirja postaje milice in namestnika komandirja postaje milice imenuje brez javnega razpisa in ju razreši skupščina občine po predhodnem soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
171.	člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice ter njenega oddelka skupščini občine in republiškemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice poroča skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu in komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito o varnostnih razmerah, o organizaciji in delu postaje milice oziroma oddelkov.
172.	člen
Skupščina občine daje postaji milice smernice in napotila za izvrševanje nalog pomembnih za varnost v občini.
173.	člen.
Materialne pogoje dela postaje milice in njenih oddelkov se zagotavlja v proračunu občine.
XV. AKTI SKUPŠČINE OBČINE
174.	člen
Odloke in druge splošne akte, družbene dogovore in samoupravne sporazume sprejema skupščina občine po dvotaznem postopku, razen sklepov, stališč, priporočil in obvezne razlage svojih aktov, ki jih sprejema po enofaznem postopku.
Skupščina občine lahko sprejme po enofaznem postopku na predlog predlagatelja:
—	odloke na podlagi izida glasovanj delovnih ljudi in občanov na referendumu,
—	spremembe in dopolnitve odloka na podlagi odločb ustavnega sodišča SRS,
—	manj obsežne ali manj pomembne spremembe In dopolnitve odlokov,
—	prenehanje veljavnosti posameznih določb in odlokov ali sprememb odlokov,
— Intervencijske odloke,
—	odloke o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine.
175.	člen
Sprejem odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine ali njegove spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsak delegat oziroma skupine delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, občinski upravni organi s svojega delovnega področja, sodišče, javni pravobranilec, javni tožilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja, medobčinska gospodarska zbornica, druga samoupravna organizacija in skupnost, družbenopolitična in druga družbena organizacija in društvo ter delovno telo skupščine občine.
Vsak občan lahko da pobudo za sprejem odloka in drugega splošnega akta skupščine ali za njegove spremembe in dopolnitve.
176.	člen
Predpis ali drugi akt se objavi v Uradnem listu SRS ali v delegatski prilogi Glasila OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik »Naša komuna« in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz utemeljenih razlogov se določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in proračuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
XVI.	JAVNOST DELA SKUPŠČINE OBČINE IN NJENEGA IZVRŠNEGA SVETA TER ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE
177.	člen
Seje zborov in delovnih teles skupščine občine, izvršnega sveta in drugih organov občine so javne.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov skupščine ter o sprejetih odločitvah in stališčih, z objavljanjem gradiv organov skupščine občine oziroma z zagotavljanjem njihove dostopnosti zainteresiranim delovnim ljudem in občanom, z uresničevanjem pravice predstavnikov javnega obveščanja, da so navzoči na vseh sejah zborov skupščine občine,, izvršnega sveta ter drugih organov skupščine občine in s pravico delovnih ljudi in občanov, da so lahko navzoči na sejah zborov in delovnih teles skupščine v skladu s poslovnikom za delo skupščine občine.
Načelo javnosti se lahko omeji le, če je to nujno zaradi interesov varnosti in obrambe države ter drugih družbenih interesov, ki jih določa zakon. Omejitev načela javnosti je dopustna le v takšnem ob-, segu, na takšen način oziroma na to-liko časa, kolikor je potrebno za varovanje teh družbenih interesov.
178.	člen
Način zagotavljanja javnosti dela skupščine občine in njenih organov ureja poslovnik skupščine občine, poslovnik izvršnega sveta skupščine občine in akti upravnih organov.
XVII.	SODELOVANJE OBČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
179.	člen
Zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina z mestom, drugimi občinami, s SRS ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo skupščina občine in njeni gani, organizacije združenega dela, samoupravne .nteresne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
180.	člen '
Pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom skupščina občine sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
181.	člen
Občina sodeluje in navezuje prijateljske stike z drugimi občinami na lastno pobudo ali na pobudo občine, s katero naj bi sodelovala.
Zaradi dobrega sodelovanja in drugih interesov se lahko s posebno listino proglasi posamezna občina v Jugoslaviji za bratsko občino. O pobudi za trajno sodelovanje, za vzpostavitev prijateljskih stikov in proglasitev druge občine za bratsko, sklepa skupščina občine.
Na seji, na kateri se sklepa o sodelovanju z drugo občino, je lahko navzoča tudi delegacija te občine.
1 Sodelovanje občine i mestom
182 člen
Skupščina občine z odlokom v skladu s statutom mesta in tem statutom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine mesta, način njihovega povezovanja z zbori In drugimi organi skupščine občine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce Ima skupščina občine v zborih skupščine mesta skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se tnprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
2. Sodelovanje občine s Skupščino SR Slovenije in Skupščino Jugoslavije
183.	člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo s Skupščino SR Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Skupščina občine sodeluje s Skupščino SR Slovenije tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Skupščina občine predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije ali pa za delegiranje delegatov v zbor določi skupine delegatov.
Skupščina občine z odlokom v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.	<
Ce ima skupščina občine v zborih Skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
Skupščina občine sodeluje z delegati Zveznega zbora Skupščine Jugoslavije.
3.	Medobčinsko sodelovanje
184.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin ozirom* medobčinskega organa samoupravljanja, Id go sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
XVIII. PRIZNANJA IN NAGRADE OBClNB
188. člen
Občina podeljuje priznanja In nagrade občine zaslužnim delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam In skupnostim za posebne uspehe dosežene na področju gospodarstva, znanosti, družbenih, samo-
upravnih, političnih in drugih dejavnosti pomembnih za razvoj in ugled občine.
Priznanja in nagrade občine podeljuje skupščina občine vsako leto ob praznovanju občinskega praznika — 27. aprila.
Za izredne zasluge pri razvoju in napredku občine, za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela v občini, mestu ali republiki lahko skupščina občine podeli posamezniku naslov častni občan občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Pobudo za podelitev naslova častni občan sprejme in daje v soglasju z družbenopolitičnimi organizacijami občine občinska konferenca SZDL.
t O podelitvi naslova častni občan -odloča skupščina občine. Posebno listino častnega občana izroči v imenu skupščine občine, predsednik skupščine občine.
Skupščina občine lahko podeljuje domicil partizanskim enotam in organizacijam.
136. člen
Priznanja in nagrade občine so:
1.	nagrada občine Ljubljana Vič-Rudnik je skulptura v bronu »Lovec z Barja«
2.	priznanje občine Ljubljana Vič-Rudnik je grafika »Lovec z Barja«.
187.	člen
Pogoje, postopek in način podeljevanja nagrad in priznanj občine, njihovo obliko, evidenco prejemnikov priznanja in nagrad občine in druga vprašanja, ki se nanašajo na priznanje in nagrade občine, ureja skupščina občine z odlokom.
XIX. SPREMEMBA STATUTA OBČINE
188.	člen
Pobudo za spremembo statuta občine lahko dajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter društva.
O pobudi razpravlja in odloča skupščina obč,:ne. V primeru, da jo sprejme, določi organ, ki izdela predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta občine.
189.	člen
Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta občine lahko da vsak zbor skupščine občine, izvršni svet in skupina najmanj 10 delegatov v zboru skupščine.
Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta občine mora biti obrazložen. Predlog za uvedbo
postopka za spremembo statuta občine je sprejet, ko tako odločijo vsi zbori občine.
Skupščina občine ob sprejemanju predloga "za spremembo statuta občine tudi določi, kdo izdela besedilo sprememb.
190.	člen
O spremembi statuta občine odločajo po javni razpravi vsi zbori, skupščine občine.
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
191.	člen
Ta statut se objavi v Uradnem listu SRS.
Določbe tega statvta začno veljati z dnem, ko se prvič sestanejo zbori skupščine občine na podlagi splošnih volitev delegacij in delegatov v letu 1986.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81).
192.	člen
Inšpekcijski nadzor iz področja občinske uprave za družbene prihodke je v pristojnosti občine do ustanovitve skupnih inšpekcijskih služb v skladu s statutom mesta.
193.	člen
Vsi predpisi občine, ki niso usklajeni s tem statutom, morajo biti z njim usklajeni najkasneje do 31. 12. 1987.
St. 011-1/86
Ljubljana, dne 26. februarja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
‘ Maks Rlaušek 1. r.
VSEBINA
Stran
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
651.	Statut	mesta	Ljubljane	1051
652.	Statut	občine	Ljubljana	Bežigrad	1016
653.	Statut	občine	Ljubljana	Center	1100
654.	Statut	občine	Ljubljana	Moste-Polje	1120
655.	State*	občine	Ljubljana	Šiška	1142
656.	Statut	občine	Ljubljana	Vič-Rudnik	1161
tedaj* Saaopisni ravod Vradtri list Mrs — Direktor in odgovorni urednik peter Turen — Tlaka tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto IMS 2500 din. inozemstvo 6000 din — Reklamacije se unoštevajo le mesec dni no izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana.4Kardeljeva 12 - Poštii predal '79 vn — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno
jeeeaetaeg* davka po —iimm *ep«bbiUwg» komiteja za informiranje it. #-M