254. Številka.
Ljubljana, v soboto 5. novembra 1898.
XXXI. leto.
frhaja vsak dan vvecer* izim&i nedelje is prednike, ter velja po poŠti prejema n zh avstro operske dežele M vse leto 15 yld., za pol leta 8 glrl., za Četrt leta 4 jjld., Zh jeden •oeaoo 1 gld. 49 kr. — Za Ljnbljauo bree pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., za Četrt leta I gld. 30 kr., sa jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pohiljanje na dom računa se po lO.kr, na meaec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor po&tnma rna&a. — Na naro^be, brez i&todobne vpo&ilj-ttve naročnine, se ne ozira. Za oinanila plaCnje se rd {.tiristcpne petit-vute po 6 kr., £e se oznanilo jedenkrat tiitka, po 5 kr. «'e se dvakrat, in po 4 kr. (e m trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frr*>Vovati. — Rokopisi ee ne vraCajo. — Uredništvo in npr av nifttvo je na KongreBiiera tr^u 6t. 12. Oprav niltvo naj m blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanil«, t. j. vse administrativne atvari.
Telefon &t. 3-i.
Jubilejno leto pa družba sv. Cirila in Metoda.
Z radoBtnim pričakovanjem so nastopili narodi Širne Avstrije leto 1898. In mej temi narodi gotovo Slovenci ni«mo bili sadnji, ki smo se sriio veselili petdesetletnice cesarovanja našega presvetlega vladarja in dobrega očeta Frana Josipa I.
Dasi nam je bilo vsem znano, da milosrčni vladar tudi ob tako izvanredni priliki odklanja vse hrupne in potratne veselice, želeč, naj bi se le z dobrimi deli in obče koristnimi ustanovami proslavljal njegov jubilej, vender bi z dragimi avstrijskimi narodi vred tudi Slovenci ne bili mogli v svojih srcih prikrivati iskrene radosti povodom vesele pet* desetletnice ljubljenega zlato vladarja, ampak bi ji bili dajali duška v raznih veselicah in stavnostih, — ko bi ne bila, kakor strela z jasnega neba, neizrekljivo tragična smrt presvetle, srčnoblage cesarice Elizabete spremenila splošnega veselja hipoma ▼ se bolj splošno, vsa srca pretresujoče žalovanje.
Izgubivši ljubeznivo mater — cesarico Elizabeto — pa se narodi mogočne Avstrije s podvojeno ljubeznijo oklepamo očetovskega srca toliko skuša-nega, a nikdar ne omahnjočega cesarja Frana Josipa.
Njegov zlati jubilej moramo dostojno proslaviti, tako nam veleva verno in zvesto avstrijsko srce, — a mesto veselic naj v teh okoliščinah poleg cerkvenih slavnostij zavzemajo patrijotična dobra dela.
In kako naj to izvršimo Slovenci? Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ustanovljena v ta namen, da podpira in pospešuje slovensko šolstvo na katoliško narodni podlagi, smatra za svojo bistveno in velevažno nalogo tudi gojitev iskrenega in pristno« Avstrijskega domoljubja. Zato si nsoja njen glavni odbor:
1. Nasvetovati vsem podružnicam, da oskrbe vsaka v svojem okraju začetkom meseca decembra t. 1. sveto mašo za presvetlega cesarja Frana Josipa I, pri kateri naj bi se družbini udje in drugi verniki spominjali tndi rajne cesarice Elizabete.
2. Želi isti glavni cdbor, da vse podružnice do konca jubilejnega leta mesto zabavnih shodov in veselic nabirajo jubilejnih darov za družbo sv. Cirila
LISTEK.
Punt Ižancev I. 1848.
(Spisal dr. A. Poznik.)
Minilo je 50 let, odkar je v Avstriji tu in tam švignil upor in se pojavil celo v naši sredini.
Dne 16. marca 1848. je bilo ljubljansko mesto razsvetljeno. Slavilo se je proglašenje ustave. H kratu pa se je rs znesel glas po mestu, da je punt na Dunaju. Kakor iskra, katero zanese vihar mej snho listje, švignila je ta vest mej razburjene duhove. Vznemirjeni ljubljanski meščani so se zbirali po ulica b; gosta tolpa se je valila k mestnemu gradu (rotovžu). Tam se oglase* govorniki. Nekdo svetuje, da se naj ngodna prilika porabi, drugi skuša miriti. Gnječa postaja čimdalje silnejša. VrišS in hrup prisili govornike, da umolknejo. Tresk, tresk in okna v mestnem gradu so bila pobita; župan je srečno ušel, a razjarjena množica je pobijala okns, razdirala mitnice in počenjala vsakojake nerodnosti.
V nedeljo potem — 19. marca — čital se js proglas konstitucije kmetom ▼ ižanski farni cerkvi. Vračajoča se množica je rešetala mej potjo
in Metoda v Ljubljani in kupujejo njenih tem namenom izdanih slavnostnih knjižic.
Nabiranje darov se vidi sicer na prvi pogled samopridno, a v resnici bi bilo eminentno patrijo-tično dobro delo.
Bilo bi dobro delo, ker se v družbinih zavodih vzgaja in podpira večinoma  obožna in zapuščena slovenska deca,  ki se otima ne le potujčevanju, ampak tudi nravnemu propadanju 8 tem, da jo dražba vsprejema v svoje zavode,  da jo poučoje in vzgaja v katoliško narodnem duhu, in da jo gmotno podpira z ibleko, učili in v mnogih slučajih tudi z najpotrebnejšo hrano. — Srce krvavi glavnemu odboru družbe sv. Cirila in Metoda, ker mora skoraj v vsaki vodstveni seji zaradi  nedostatka potrebnih sredstev neugodno resiti mnogo nujnih prošenj za podporo.
Vsak dar za družbo sv. Cirila in Metoda je pa tudi eminentno patrijotično delo. Kogar z dobro vzgojo rešimo nravnega propada, tega rešimo omikani in koristno delujoči Človeški družbi, in s tem zabranjujemo, da se ne množi število anarhistov in drngih državi nevarnih ter vsakemu pravemu dom o ljub j u škodljivih nezadovoljnežev. Kogar obvarujemo, da ne postane narodni odpadnik, tega smo morda uprav s tem obvarovali, da ne postane neznačajnik in izdajica tudi v mnogem drug- m oziru. Značajni in rodoljubni Slovenci pa so bili in bodo vsikdar zlasti ob južni meji naše države najboljša opora mile nam Avstrije in najzvestejša in najtrdnejša bramba proti vsem sovražnim nakanam.
Mislimo, da nam ni treba obširneje utemeljevati poziva za nabiranje jubilejnih darov v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pripomnimo le, da je imela družba zadnji čas precej manj dohodkov, kot druga leta, zlasti zato, ker je splošno žalovanje in pijeteta zahtevala, da se opuste" vse — tudi že napovedane veselice, ki so druga leta donašale družbi lepih dohodkov. Ta izguba se lahko obilno nadomesti z jubilejnimi darovi, ako se nakloni družbi tudi to, kar bi bile veselice stale.
Družba sv. Cirila in Metoda goji zlasti jedno željo, da bi mogla z jubilejnimi darovi poplačati še precej obilni dolg, katerega je morala narediti, da je pod lastno streho spravila tako potrebno — je-
dino slovensko ljudsko šolo v Trstu, in da je postavila lepo „Narodno šolo" v Velikovcu, na katero se smemo Slovenci s pono3ona ozirati. Ta dolg kakor mora teži družbo in je vzrok, da moramo na boljše čase zavračati vse — tudi najbolj opravičene želje in prošnje za kakošnokoli razširjenje družbi-nega delokroga.
Še nekoliko o tem, kako naj bi se nabirali jubilejni darovi. Uineatno bo, ako vsa podružnična načeluištva ob tej priliki skličejo svoje redne letne zbore, ali pa prekoredae, kjer so se redni za letos že vršili. Tu naj svoje u le, in po teli tudi neude, s primernimi domoljubnimi govori navdušujejo za to, da pol^g rednih tarnih doneskov darujejo še iz-vanreden, če tudi le majhen jubilejni dar. Marsikaterega domoljuba, ki se ni ud nane družbe, bo morda mogoče ob tej priliki pridobiti, da pristopi k jedni ali drugi podružnici, ako ne kot ustanovnik z je • denkratuim doneskom 10 gld. ali kot letnik z 1 gl. na ieto, pa vsaj kot podpornik z letnim doneskom 10 kr. Poslednji znesek bodo gotovo radi darovaU prav mnogi izmej ju.prostega narod«*, ako jim zavedni rodoljubi na primaren način pojasnijo lep in blng namen, čegar jih vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda uljuduo prosi. Pokroviteljev, ki so vplačali jedenkrat za vselej vsaj 100 gld., ima družbi sv. Cirila in Metoda že lepo število, 238. Vendar upa vodstvo, da izvanredna prilika cesarskega jubileja navduši tudi za tak domoljubni dar še marsikaterega odličnega rodoljuba, kateremu to dopuščajo njegovo gmotne razmere.
Ganimo se, dragi rojaki! Naj se ob tej priliki poživi, naj mogočno vsplamti duh, ki voii družbo sv. Cirila in Metoda! Obnovimo in razširimo v vse kroge gorečnost in navdušenost za mili naš narod, za dobro, nadarjeno, a ubogo slovensko mladino, katera je v toliko krajih v nevarnosti, da se nam odtuji in pogubi.
Leto za letom čujemo na velikih skupščinah družbe sv. Cirila in Metoda obupni klic odposlancev slovenskega naroda iz tužne Koroške, lepe Štajerske in za vso Avstrijo tako važnega Primorja: „Mori-turi vos salutant!" Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda dobro pozna težki in skrajno nevarni položaj obmejnih Slovencev. A ono vstrajno.sti ni iz-
| pomen konstitucije, a modri možje ižanski so vga-nili mej seboj, da bi bil ravno zdaj pravi čas udri riniti jo nad grajščino in gosposko.
Dan potem je bil tam semenj. Dokaj ljudstva se je sešlo, vmes ;udi precejšnjo število ljubljanskih in drugih prodajalcev. Vsi ti eo nosili mej gumbi tako zvane konstitucijne trakove. „Pomagajte si", vpili so zbranim kmetom, »lejto no, mi smo si 2e pomogli".
In res, množica se vpali; raznese se glas: „Prihodnjo noč se bode grajščina požgala!"
Lastnik zoneške (iške) grajščine, grof Auers-perg, ki je bil v torek, 21. marca ravno došel na Ig, pozve za nakane lokavih Ižancev; mahne jo torej takoj v Ljubljano ter doprosi vojaške patrole 15 mož.
Naslednji dan je bil v hiši tedanjega selškega sodca (oberrichterja) županski zbor. Sklical ga je bil okrajni komisar Emanuel Matavšek. Hotel je občinskim predstojništvom razjasniti pomen ustave in priporočevaje jim mir in red, prosil jih je, naj ne verjamejo razburjajočirn govoricam in naj se ne dado zapeljati k nikaki nerodnosti. Župani so mu z meško besedo obljubili, da ljudstvo ostane mirno.
Iz hiše selškega sodca odišli komisar napoti
se, spremljan od davkarja Šukljeta, v hišo vaškega odbornika Matevža Modica. Trebalo je ravno občinsko blagajoico pregledati. Tu se je zbralo oblo pivcev. Ti bo vpili, po mizi tolkli, razgrajali in na obrazu se jim je bralo, da imajo zle naklepo. Govorilo se je mnogo o konstituciji in o stiskah kmečkega ljudstva. Komisar jih jame miriti, priporoča jim, naj ne kale miru; kmetje to obljubijo ter v znak mira in sprave prožijo roko gospođu komisarju. Ta zadovoljen odide.
Toda še ni bil na pol pota v Ljubljano, že zasliši vpitje krik in klicanje za hrbtom. Komisar se vrne mahoma krotit nemirneže. V farovžu naprosi vikarja, da ga spremi h gradu, od koder se je slišal čuden šum in ropot. Dospevši pod grajski griček, opazita, kako lomijo kmetje vrata. Kmetje so vpili, naj ne gredo preblizo; zatorej so se komisar Matavšek, davkar Suklje in vikar zopet vrnili ; trebalo je tu vojaške pomoči. Silno teško je čakal komisar patrolo, in ko je prišla petuajatorica vojakov, jih je precej odpeljal, da bi rešil grad. A ko zagleda desetnik, ki je vodil patrolo, veliko množico ljudstva in mnogo oboroženih, objavi komisarju, da si s svojim krdelcem ne upa množice napasti.
gubilo in noče obupovati. Dokler se bcrimo, doklfr delamo za dobro stvar, za vzvišena ideje, — ne umiramo Še, ampak živimo. Pomagajmo co sami, in Bog nam bode pomagal. Le pogumno in složno naprej!
Vse za vero, cesarja in domovino! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
V 1J11 hl I »tnI ^ 5 novembra. Konec kvotnih pogajanj    Po preteku več kakor dveh let B> 8-» predvo-erajšnira kvotna pogajanja brezv^pešno končala.  25. marca 1. 1896. sta se s- šli kvctni deputaciji prvič in 3. novembra t. I. je izjavila rgeraka deputacija, da ne more sprejeti avstrijskih predlogov ter da sinaira vsako nadaljno pogajanje brezpomembnim.  Avstrijska deputacija je predlagala namreč razmerje kvot 38 5°/0:6l 5°0. Oger.ska se torej ne uda, ampak zahteva, da ostaui vse pri starem.   Sedaj imata bvs-ido vladi in pula menta.   Ogri se vesele izjalovljt nji pogajanj; opo zicija upa, da Ban tiy odstop«, v Avstriji pa si bo znala vlada pomagati s § 14.
Konferenca za ob6no razorožeuje s3 je men la zopet odložila. „Pol. Con." javl]a iz P tjr-burga, da so bile vse vesti o času, kdaj se snide ti kon&rsnca, neistinite. Konferenca ne bo vršila niti v februvarju, ampak bržčas lelfl v matcu. Vršila pa *e bo menda v P^terburgu.
Konec turške vlade na Kreti. Peterburški časopisi so se bavili te dni z včerajšnjim dnem ki je storil konec turSki vladi na Kreti tP*tersb irg er Ztg." je pihala: K/ropa sms nazvati ta dan svoj častni dan; skrbeti pa mora tuđ', d * nerazumljena svoboda ne redi še slabših razmer kakor so bile dosedanje Di s s to ne zgodi, b> z!a<ti skrb ruske vlade, ki vživa v deželi, kjer je ista vera, dovolj zaupanja, da more osvobojeni narod vod ti in mu svetovati. „SvSt" pa pravi: Krneč turške vlade je lafietek popolnega mru ni Kreti. O rganfiaolj i kre canskfl sa^muprave pod turško nadoblastjo s princem Jurijem kot guvernerjem se mori vrniti crnaJu. Poten izgine razburjenj*, posled'c državljanskih vojn se poizgube ia na otoku Sh začne m>ruo krščan sko življenje.
Pospešeno vrnitev nemškega cesarj* iz Pnleetr-e spravlja „Neue Frde Preske* v zvez"; v zvezo z veliko napetostjo mej Angliji in Francijo rali Fačode. Viljem II. je nameraval vrniti s> š le koncem novembra ali zač tkom decembra, a se vrne že te dr.i. Na vsporedu so bili še razni izleti po S'-'. tleželi, a vse odpale. Izlet v Kairo se je čr+al iz pr< grama tikoma pred nastopom potovanja, dasi so se delale v Kairu že priprave za sprejem. Strah pred anarhisti igra bržčas tudi tu veliko vlogo, kajti znano je, da je prišlo v Palestino nekaj najdrznejših pristašev anarhizma.
Aneksija Filipin Je bila že dolgo na programu Mac Kinleva. Že 19. oktobra je v nekem govoru, kateri je imel v Chicagu. namignil, da hode vlada morda preti svoji volji primorana razširiti mje na novo, zunaj Amerike ležeče krajine Zmern' ameriški listi se z aneksijo Filipin nikakor ni strinjajo, češ  da  bodo  delale vladi le novih t«=žav in
velikih treskov, ter očitajo, Mac Kinlev je postal cel jingo. Republikanska stranka p* upa, da se vzdrži prav radi aneksije Filipin še dolgo na krmilu.
Dopisi.
Is Xo««'iri» menta, 4. novembra.   Po današnji justifikaoji Matije Rezka je bila mej ljudstvo razdeljena  so Iba, s katero je bil juitifičiranec obsojen na smrt. Sodba se glasi: V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!   C kr. porotna sodnija v Ru-dolfovem  je na obtožnico C   kr. državnega pravd-ništva v Rudolfovera z dae 4 avgusta 1895, dvignjeno proti Matiju Režeku zavoljo hudodelstva umora po dne 27. avgusta 1898 dognani glavni razpravi potem,  ko so porotniki stavljenemu jun glavnemu vprašnju   soglasno   pritrdit,  spoznala za pravo: Ifutija Rezek,  tudi  Lah iti po  domač* Trebinjec imenovan,   dne 21   februvana 1870   ni Gfita pri Trebnjem rojen, samski dninar, je kriv hudodelstva dngnanega zavratnega inrazbojueg* umora v smislu 134   in 135. odst   1   iu 2  k iz. zak. storjenega s ttm, da je dne 24 julija 1898 na Gorjancih Mar-tiua Koatrevca  z nakano, ga usmrtiti in v svrho, da bi se polastil njegovih akvarij, zasedoo 8 kamenom po čelu vdiri!, mu z ostrino kose vej krvnih žil na vratu prerezal, vsled česar je ta n\ izkrva veoji umrl,  — in  mu ob jednina vso gotovino, nekaj špeiia iu hiu'tek m pipec vzel, in si prisvojil, — da je torej zoper čioveka z namenom, ga usmrtiti iu si tu,egi bl^ga po sili zopac osebo polastiti, — zasedljivo  tako nvnal. da je vsled toga umrl, — ter se obsodi po § 13G. I. odst. kaz. zak. na smrt na vešalh. Dejansko stanje  Obsojeni Matija Rsžek je zanikern, pijančevanju in tatvini ud in. potuhnjen iu silovit Človek.  Zaradi titvins je bil že d/akrat sodno kaznovan. — L ta 1897. je s svojo laatuo materjo iz povoda, ker mu je očitala zanikeruo živ ljenje ter ga svarila, — hudo ravnal, in nji kakor tudi osebam, ki so jo br tniii pr>id njim, silo delal iu z tožem v roki nevarno žugal —.   Zaradi teh silovitih dejanj z razsodbo c. kr. okrožne soduije v Rudolfovem z dne 24 marca 1897 zaradi hudodelstva javne posilnosti po §§ 83., 93 črka a in b in D9. kaz. zak. in prestopka hudobne poškodb i tuje lastnina po § 408  kaz  zak   dosojeno  mu kazen 13ai«jsečnH težlse poostrene ječe je prestal v kaznil niči v Gradiški dne 22. maja 1893  Njego/o vedenje v kazn loici  ci kazalo,  da ima namen, poboljšati se. — Vo-Isfvo kaznilnice izročilo mu je po prestani kazni na prebitku zaslužka 10 gli. 17 kr.   Pri tej priliki dani  mu opomin, naj zanaprej hodi prava pota, pos'ušal je mlačno tn brezčutno,— km tlu pa tudi dt-jansko pokazal, da si opomina ni vzel k srcu. j Komaj dva rres-ca je užival prostost,—že je storil j grozodejstvo, radi  katerega je sedaj obsojen. — V nedeljo dne 24. julija 1898 dopoludae  se je našlo I na Gorjancu pod Sv. Jero kake tri četrt ure hoda j od lesne tovarno proti Gaberju v jednom jarku deset korakov od  pešpoti vstran z draojem  pokrito, na trla vi in vrata grozovito razmesarjeno truplo vdo/-Ijenega posest uka in očeta štir.h nedoletn h otrok, Martina Kostrevca iz Gaberja. Sodno zdravniška preiskava je ustanovila,  da je Martin Kostrevc umrl silovite  smrti  po tuji  roki. — Mimo  več drugih težkih  [<•*••] 1j   bile ste na čelu dva,   prizadeti 8 trdim, topim orodjem, vsled katere 80 bile leva do vodnica,  leva zunanja odvodnica in vretenska od vodnica vratu prerezane, — ter je vsled izkrvavenja morala  neizogibno  nastopiti  smrt.  — Zdravniška zvedeuca sta se določno izjav.la, da je bil Martin KoitrevG najprej z udarcem na čelo omoten, — in da so mu šele potem bile prizadete druge poškodbe. — Martin Kostrevc je bil odšel nekaj doi poprej
od doma na delo na Hrvatsko, ter se s prislažkom nekoj goldinarjev navedeno nedeljo zjutraj v družbi Matije Režeka vračal domu. Mej potjo sta zajatrkovala v kantini lesne tovarne, — i u od tod po pešpoti odšla proti Gaberji. Pri odhoda je imel Matija Rezek nasajeno koso. — Pri mrtveca se ni našlo nič denarja. — Pod težo mnogih in od važnih osum-ljajev pripoznal je Matija Rezek v soglasji z navedenimi in dragimi ustanovitvami sodne preiskave, da je Martina Kostrevca umoril in sicer v svrho, da se je polastil njegovega dninarskega prislužka. Sklep, svojega popotnega tovariša umoriti, storil je že v kantini lesne tovarne, ko je bil pri plačilu za-pitka opazil, da ima Mirtm Kostrevc nekaj goldinarjev. Da si pripravi za izvršitev svojega sklepa pripravno orodje, sname mej potjo koso iz kosišča in pt bere na skrivaj jeden kamen; razgovarja se z Martinom Kos'revcem prijateljsko o raznih stvareh, tako da ta še slutiti ne more. da mu preti kaka pogibelj. Kar nenadoma udari Martina Kostrevca s kamnom s tako silo po čela, da se ta zgrudi na tla, udari ga na tleh šs jedenkrat s kamnom po čelu, zavleče omotenega iz pešpoti v stran v jeden jarek, ter ga jame tu s koso neusmiljeno tako dolgo rezati v vra\ da se do kraja prepriča, da je mrtev, vzame mrliču pipec, jeden kos špeha, nekaj hrušek in vso gotovino, nekaj čez G gld, odide naprej ter mej potjo hladnokrvno povžije priropani špeh in hruške. Ker je Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo s sklepom z dne 26. oktobra 1893 prepustilo svojemu najvišjemu sodnemu dvoru, naj vrši svojs najvišje sodstvo nad Matijem Režekom po zakonu, se je vsled naredbi ces. kr. najvišjega in kasacijskega soduega dvora na Dunaju z dne 29. oktobra 1898, št. 15.005 v začetku navedena smrtna sodba danes ob 7. uri zjutraj izvršila.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5 novembra.
— („Hrvatska Domovina") ni zadovoljna s člankom,  katerega  je priobčil   ,.Slovanski Svet" o najnovejši metamorfozi kranjskih klerikalcev in posvetila mu je daljši odgovor. Naša naloga ni, pretresati   kritično ta odgovor in mi  bi se ž njim ne bili prav nič bavili, da se .»Hrvatska Domovina" ni tudi v nas zaletela, ker smo dotični članek ponatisnili, če$, da s ponatisom tacih člankov dajemo ,,ukor" dr. Tavčarju in njeg ivim somišljenikom. Po našem mnenju se nas je „Hrvatska Domovina" lotila povsem po nepotrebnem. Članek »Slovanskega Sveta" je v mnogih ozirih jako zanimiv in aktuvelen, zlasti je povedal našim katolikom m mnogo bridkih resnic in pokazal, koliko je vredno njihovo najnovejše prepričanje in koliko mu je zaupati. Te resnice so nas napotile, da smo članek ponatisnili, nikjer pa nisrro rekli, da se ž njim strinjamo, da se ž njim identifikujemo.   Postopali smo tako, kakor časih celo postopa „IIrv. Domovina*, prijavili smo članek brez opazke, ker naše občinstvo že samo ve, s katerimi razori  se  strinjamo, s katerimi pa ne. Z ozirom na to se nam zdi naravnost neumevno, kako more „Hrv. Dom.* trditi, d i smo dali dr. Tavčarju ukor, t. j. da  smo ga desavouirali.   Svoje stališče smo že pojasnili koj po trsatskem shodu in na tistem ostanemo,  to stališče  pa  nam  nikakor ne nalaga  dolžnosti   prikrivati   kranjskih klerikalcev politično hinavstvo.
SflP   Dalje v prilogi.
T'da časa ni bilo ve<\ klicati izdatnejšo vojaško silo — kajti kakor bi trenil, bil je grad (Sonegg) razdejan. Vse se je polomilo, požgalo, ra .trosilo, končalo in onesnažilo.
Sor.egg je  stal  na  pobočji malega gričevja, koiec po lbrdja in je takorekoč nad vladal vso ljubljansko ravan po močvirju. V podnožji grajščinskega holma jn več vasij.    Prebivalce teh vasij je tiščala I laka in  cela  vrsta drugih nadlog.    Krivičnost in svoje voljnost nekojih samopašnih oskrbnikov in logarjev je bila čestokrat  povod   prit žb in nezadovoljstva.   Pogosto 8e je kmetom kratila pravica na gozdne užitke. Pri pobiranju desetine, pri nadzorovanji robotnih  opravil  s« je gostokrat javila silovitost. Celo žene in device niso bile varne, a nikdo se ni upal   tega ali onega  silnega   in mogočnega oskrunjevalca tožiti.   No, zanemarjeno   pa  je bilo tudi kmečko ljudstvo, zdivjano in surovo. Zipeljiva bližina ljubljanskega  mesta, kjer so se drva lahko prodajala, kjer se je za prejeti denar vživalo mestno veselje, mikala  je  kmeta  biti   nevaren sosed graj-ščinskih gozdov.   A gorje onemu, ki je bil pri tat vini zasačen!   Neskončni  prepiri  radi   gozdnih in pašuih   užitkov so zapleli  grajščino  in  kmete v dolgotrajne pravde; in ko so kmetje zadnjo pravdo pri vseh treh stopnjah izgubili, s3 mislili le na to
kako bi storili šiloma vsem težavam konec. Nasledek teh okolščin je bila huda razdraženost, katera je tlela tem živeje pod žrjavico, čim bolj se je oviralo javljenje znotranje nevolje, Vzgled puntarskih Dunajčanov in drugih upornih mest in hujskanje onih prodajalcev, ki so prišli dan poprej na semenj ter ižanskim kmetom vcepili v glavo laž, da je po novi ustavi osem dnij dovoljeno počenjati kar koli jim drago, vse to je splamtilo nezadovoljne kmete. Zbralo se je kacih 300 do 500 nezadovolj-nežev, ki so menili, da se na ta način najloŽe otresejo sitne gosposke.
Iiilo je zvečer, 21. marca. Grajščinska družina je ravno edvečerjala. Kar nastane v bližnjih vaseh velik vrišč. Nad Ižkoloko se prikaže ogenj — baje migljaj k uporu. „Halo! halo!" razlegalo se je od vasi do vasi; semtertje je poknila puška in vriskajo se je valila množica čimdalje bliže. Grajščinski hlapec, Gašpar Sterle naznani oskrbniku, kaj se godi - oskrbnik zaukaže zakleniti vrata, družina pa ee postavi v bran. 7.9 se privali druhal pred grajska vrata. Ker so bila z močnim zapahom zaprta, ni imelo razbijanje nobenega uspeha. Množica pa je planila k zverinjaku, razsekala dveri in planila na dvorišče, razrušila stekla na steklen-jaku, zlomila vrata ter pokončala vozove in drago
orodje. Grajski oskrbnik, pisar, višji logar in lovec so v tem zbežali in se poskrili v hosti. Množica pa je razsajala in kričala neprenehoma: nVivat cesar!1 Prva skrb buntežev pa je bila, da uničijo urbarske knjige; zato so vlomili vrata grajščinske pisarne, pometali knjige in spise na dvorišče, neki kmet pa priteče iz kuhinje z gorečim polenom ter zapali ves kup papirja. Ko blisk bruhne rudeči petelin. Množica hiti nato v gornje nadstropje, zmeče vso opravo, zrcala, slike, odejo, platno, obleko vrh ognja. Zdajci hrame doli v klet; tam se je pet vedrov vina deloma popilo, deloma razlilo. Del pri-lomasti v »hrambo, raznese bohe, sname meso, klobase, maslo, drogi hibi zopet v prvo nadstropje, razauje kovčege in omare ter pouzma iz njih dragocene stvari.
Kar poči glas: vojaki gredo! Tedaj nastane tak strah, da se množica mahoma razprši. Nekdo se je pozneje sam hvalil, da je iz prvega nadstropja črez hodnik skočil; a bil je to prazen strah, kajti vojakov ni blizu in množica se je zopet vrnila.
Bilo je pet minut pred ed naj sto uro, ko so dokončali svoje delo. Tedaj je začela tolpa kričati: „V Hamerštil, v Hamerštill" in odšla tja.
Poznejša sodniška preiskava je dokazala, da se je napravila na gradu ogromna pokvara.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri, v nedeljo, m bo igrala velezabavna češka nar. igra ■ petjem in plesom t 5 dej. .Jarčkove sanje", ki je prvikrat tako zelo ugajala. Predstava bo so sebno zanimiva radi novih pevskih vložk, katere proizvajajo nafta splošno priljubljena koloratorks, gdč. S tast na, snbreta g. Polakova, gg. Prejac, Honsa, režiser Inemann ter operni moški in mešani ibor. Opozarjamo torej prav posebno na jutrišnjo predstavo, ki bo vseskozi zabavna in zanimiva. — V torek, 8. t. m., in v četrtek, 10. t. m., se bo igrala in pela zopet noviteta, opereta aKlarica na vojaških vajah", v kateri imata g. Polakova in gdč. Štastna glavni vlogi. —• V soboto, 12. novembra, pa se bo igrala veseloigra .Vojna v miru".
— (Slovensko gledališče) Sinoči so uprizorili .Aido" že petič v tekoči gledališki sezoni, tako da je sedaj našemn gledališkemu občinstvu to veliko delo Verdijevo do dobra znano in da nima več one privlačne sile, kakor jo je imelo v početka. Vendar pa je bilo gledališče tudi včeraj dokaj dobro obiskano in občinstvo z opjro zadovoljno. Nade solistke in solisti, pa tudi zbor, ki imajo vsi v .Aidi" obsežne, naporne in težke naloge, so se tndi sinoči potrudili, da so jih prav dobro, deloma izvrstno izvedli. Ko bi bila mogoča prej orkestralna izkušnja, bi bila sinočna operna predstava v celoti jednotnejša in dovršenejša. G. Baškovič je pel Padamsa kot vedno čustveno, gorko, z lepim, svežim glasom; dostojen, plemenit v igri in petju je bil g. Fedvczkovski; živahen in dovršen je bil g. Nolli v ulogi kralja Amonasra. Gdč. Stropni o k a nam je tudi včeraj ugajala v ulogi Aide. Posebno lepo, vse pohvale zaslužno je pela zlasti v drugem in tretjem dejanju. Gdč. Radkievvicz se je odlikovala kakor vedno kot Amnerida ter je posebno v delu zadnjega dejanja z izbornim petjem in fino igro zbudila poseben, cduševljen aplavz. V manjših ulogah so se odlikovali gospoda Krono vič in Rus ter gdč. S I a v č n o v a.        — a —
— (Umrl) je sino'i umirovljeni knjižničar gosp. dr. Gottfrid M u y s. Pokojnik je bil Nemec, a se ni nikdar vtikal v politične boje in živel samo znanosti. Pokojnemu Levsteka je bil iskren prijatelj in je mnogo pripomogel, da je dobil Levstik skriptorsko službo v licealni knjižnici. Bodi pokojniku zemljica lahka !
— (Iz uradniških krogov) se nam piše: V predvčeranjem „Slov. Narodu1* čuh smo tožbo o onih uradnikih, ki so že prekoračili mejo svojega službovanja, a še vedno dremljejo na zastarelih svojih stolih. Tudi mi poznamo take uradnike, prav ljubeznive kolege, ki so pa že leto dnij tarnali, kdaj vendar pride regulacija plač, da se potem takoj umaknejo mlajšim močem, ki že leta čakajo H svojo družino na oni srečni trenutek, ko se pomaknejo v višji razred. Vsakdo bil je prepričan, da bodo ti gospodje takoj po regulaciji šli v zdavnej zasluženi pokoj ter si prihranili vsaj vpla čevanje pristojbin, a motili smo se. Ti možje poštenjaki pozabili so na svoje besede in potuhnili so se kakor zajec, kojemu preti nevarnost ter se kakor klopje drže svojih trhuelih miz Nikdo, tudi najhujši sovražnik ne more odreči priznanja kolegijalnosti, katero smo doslej tem gospodom nasproti vedno kazali; a nikdo, tudi najhujši sovražnik nam po regulaciji plač ne more ničesar očitati, ako tem možem poštenjakom nasproti nastopimo z ono brezobzirnostjo, s katero so oni bnedli svoja mnogokratna spontanna zatrjevanja. Glede na one, že leta in leta na avanzma čakajoče kolege to ni le skrajna brezobzirnost — da ne rabimo bujega, povsem opravičenega izraza —
Tudi na vrtu je bilo vse osniukano, poman drano in poteptano.  Rastline iz Amerike in Afrike ležale so izpuljene med razno ropotijo.
Istotako pokvarjen in razdjan je bil povsem grad Hamerstil v Želimljah, grad ob cesti proti Turjaku, poldrugo uro nad tfoneggom. Skoda cenila se je na 44G1 gld. 53 kr., v katero se ni uštevala Škoda narejena po uničenji knjig in spisov. Po ča 8opisih se je pisalo, da je škode več ko 20.000 gld.
Konec in nasledek tega neprevdarjenega po-čenjanja je bila obsodba udeležencev,*) nekaj jih je pomrlo v temnici, drugi so se po dolgem zaporu zopet vrnili k svojim; a koliko jih je bilo med njimi, ki niso več našli svojih starišev, svoje žene, svojih otrok! Mnogim je bilo med tem prodano domače ognjišče. Le razvaline so še pričale o gnevu ižanskih tlačanov.
*) Po razsodbah deželno sodnije v Ljubljani, 7. oktobra 1848 fit. 1301 in 1». maja 1849. St. 1801 bili so obsojeni Jurij Cimerman, Jernej Strnmbelj, Tone Skraba, Janez Skraba, Jože Vrenik, Tone Rozman, Tone Župec, Jernej Maček, Martin Dah, Jože Fiater, Martin Pajk, Janee Kepar, Matevž lionko, Tono Žagar, Janez Kramar, Janez Smole, Andrej Babfiek, Matevž Rut, Jaka Mod io, Jože Ar tac, Frauco Raktelj, Materi RafiiC.
temveč tudi glede na razliko mej sedanjo in pa pokojninsko plačo — nekateri, dasi tudi dobro situvirani, brez družine in z lepo pokojnino služijo za celih 12 gld. 50 kr., reci dvanajst gold. 60 kr. na mesec, — skrajna lakomnost, naravnost rečeno vmazanost; kajti smelo trdimo, da bi še tako razcapan tlačan, ki na cesti kamenje tolče, ne polakomnil se teb uprav beraških krajcarjev. Prav obširno bi se o teh možeh poštenjakih lahko pisalo; a to ne sodi v politični list, za to so listi, ki so v prvi vrsti poklicani, energično zastopati interese uradnikov, in tam si jih hočemo od vseh stranij ogledeti ter jih pošteno razkosati. Na svi* denje tedaj f
— (Kartel prodajalcev premoga razbit) Prodajalci premoga so uvideli, da ne morejo prisi liti občinstva, kupovati premog 60 klg. po 56 kr., in da s tem, če se na novo nastavljene cene drže, koristijo le svojemu konkurentu, ali pa napotijo občinstvo, da si premog naroči naravnost od trboveljske družbe. Toda vsi prodajalci premoga niso tega uvideli, le tisti, kateri so bili ali že prvotno proti kartelu sli pa bo predlagali, da se premog le za 2 kr. podraži. Kartel je zdaj izumil nov način boja za podraženje premoga. Znižali so ceno na 45 kr., češ, tako onemogočimo vsako konkurenco, a čim je ta odstranjena, bomo diktirali cene, kakor nam kaže, to je, podražili premog na 56 ali tudi na 60 kr. Zanimivo je tndi, da so oni prodajalci, ki so vstopili v kartel, morali položiti 25 gld. kavcije, da ne bodejo premoga prodajali ceneje, kakor po 56 kr., in da bode vsak le z dvema vozoma prevažal premog po mesta. To je bila huda zarota proti odjemalcem premoga, a sedaj je razkrita m razbita.
— (Eksotičen gost v .Narodnem domu") V takozvani „kozmopolitski sobi" v »Narodnem domu" sedela je sinoči večja dražba, vesela izborne Mayrjeve kuhinje, ko vstopijo v sobo v spremstvu necega postrešeka trije tujci. Prvi je bil velik in močan, imel je črne brke in bil elegantno opravljen, a na njegovi srajci sta se bliščala dva briljent.na gumba. Njegov tovariš je bil bolj šibek, a tudi elegantno oblečen, in imel v beli kravati briljantno iglo. Tretji spremljevalec je bolj sk ilasto gledal in ni bil nič preveč dobro oblečen. Komaj je družba vstopila, je jeden navzočnih lahko živcev zapazil, da ima prvi rečenih tujcev uprav velikanske roke. vsaka njegova roka je bila kakor pehar velika. Postrešček in drugi tujec sta se vsedla k stranski mizi, prva dva tujca pa sta pristopila k mizi, kjer je bila zbrana večja družba in je veliki, močni tujec z velikansk ma rokama z nuj večjo Ijnbeznji-vostjo prosil dovoljenja, če smeta prisesti. Obrnil se je za to dovoljenje tudi k navzočni dami in ko se mu je dovolilo prisesti, je z dunajsko bonbomijo dejal: „Zdaj se moram tudi predstaviti;" in smeh Ijaje rekel: „Jaz sem Kari Onkel z Dunaja". Na družbo ni ime naredilo niknkega posebnega utiska, samo jeden navzočnikov, dobro rejen gospod, ki pozna  dunajske  razmere  tako  dobro, kakor ljub
1 anske in ve, kateremu c. kr. uradniku XI. čin. razreda na Dunaju se pravi „Jer Onkel v on Wien", je sila pisano pogledal, postal nekako bled in s trepetajočimi ustnicami vzkliknil „Ježeš — frajman*. Seveda so te besede tndi vse druge navzočnike pretresle in tujec je spoznal, da svojega inkognita ne more dlje varovati Priznal je, da je krvnik Selinger, češ, „oprostite a jaz se vendar ne morem predstavljati kot krvnik" ter potem prisedel k mizi, kjer se je razvila živahna .zabava". Seveda se je hitro po vsem ,Nar. domu* raznesla vest, kakšen eksotičen gost se mudi v njega ozidju in z vseh sob so prihajali ljudje gledat moža in ga izpra-ševat. Izkazalo se je, da je krvnik z g Mayerjem znan še izza časa, ko šo ni ljudi na oni svet spravljal, ampak opravljal miroljubni posel trgovca z mlekom. Seveda se je pogovor najprej zasukal na novomeški slučaj, glede katerega je krvnik povedal, da se je izvršil „povsem gladko". Z veliko zado voljnosijo je govoril o gg novomeških sodnikih, kateri so bili jako prijazni in končal z zatrddom, da jim gre „alle Achtung". Na vprašanje, kako kaj gre njegov .gšeft", se je pohvalil, da prav dobro, da ima vedno veliko opraviti in da mora še ponoči na Dunaj, odkoder se takoj pelje v Galicijo, kjer je letos Že štiri ljudi obesil. O svojem tovarišu v Budimpešti se je izrazil z veliko indignac jo, ker je ta nedavni pri neki justilikaciji obsojenca dolgo trpinčil in dejal s samozavestjo: „Meni se kaj ta cega ne moro primeriti." Sploh pa je bilo videti, da je s svojim poklicem prav zadovoljeu, kajti priznal je na vprašanje, Če mu je poklic zoprn, da „je justici vedno z veseljem na razpolago." Krvnik je bil s sabo prinesel ročni kovčeg, v katerem hrani vrvice in kar nm treba za izvrševanje svojega poklica. Ko je enkrat vstal in stopil h kovčegu, ki je ostal na strani, je vsa družba trepetala, da vidi vrvice itd., a ni jih ugledala, kajti krvnik je bil šel le po smodko. Sploh je bilo kakor rečeno animirano, a domačim .kozmopolitom" je bilo vendar nekam tesno pri srci. Bilo je, kakor bi nekaj svinca ležalo v zrakn, dasi se je pokazalo, da je g. Kari Onkel prav prijazen in jovijalen dunajski strijo. Odhajajo je podal vsakemu navzočnikov roko, in vsak jo je prijel s čudnimi občutki, saj je ta velikanska roka isti dan v Novem mestu izvršila grozno nalogo in že marsikomu pretrgala nit življenja. Navzočnikom se je odvalil nekak kamsn od  srca, ko je krvnik s svojimi spretnije
valci odšel in vsak je želel, naj bi bil to prvič in zadnjič krvnik v „Narodnom domu".
— (Sadni trg) in sicer za namizno blago, hoče prirediti c. kr. kmetijska družba v drugi polovici meseca novembra t 1. v Ljubljani. Udeleženci sadnega trga morajo svoje sadje razstaviti v lično prirejenih zabojih, jerbasih ali cajnah, katere drže najmanj po 10 kg. Sadje se bo na mestu prodajalo, in sicer razstavljeno in na podlogi razstavljenih uzorcev tudi tisto, ki je kak razstavljavec ima še doma. Vsak udeleženec sadnega trga, oziroma razstavljavec mora biti sam navzoč. Kdor nima sam dovolj sadja, da bi se mu solačalo priti v Ljubljano, naj se zdrnži s sosedi. Sploh priporočamo občinam, podružnicam, zadrugam itd., naj se sadnega trga udeleže skupno ter naj k prodaji pošljejo pooblaščenega zastopnika. Da bo družba vedela, ali bo mogočo prirediti tak sadni trg. pozi v I jemo vse tiste, ki se ga mislijo udeležiti, naj to sporoče do 10. novembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani ter naj v sporočilu tudi navedejo, koliko sadja mislijo poslati na trfe.
— (Deklici najdeni ) Deklici Zorka in Lud-mila Gabršek, o katerih smo včeraj poročali, je mati včeraj popoludoe našla na Viču. Deklici sta hčerki profesorjeve soproge A. Gabršek in ne kmetice, kakor se je včeraj pomotno poročalo.
— (Otvoritev nove trgovine.) Opozarjamo na inserat gg. Ćešnika & Milavca v današnji številki našega lista. Gg. Ćsšnik in Milavec znana sta kot odločna narodnjaka ter vživata najsplošnejše simpatije in spoštovanje vseh krogov, vsled česar je pričakovati, da ju bode občinstvo krepko podpiralo.
— (Osebne vesti) Sodni pristav v Velikih Laščah, g. dr. Silvin Hrašovec. je premeščen v Maribor, avakultaut dr. Viljem Stepischnegg je imenovan sodnim pristavom v Ormožu.
— (Iz Rovt nad Logatcem) se nam piše: Novim županom v Rovtah nad Logatcem namesto prejšnjega g. Ant. Brenčiča je bil izvoljen 3. t. m. gosp. Janez Kavčič, posestnik Godobolski iz Rovt. Svetovalci 80: Franc Lukan Praproški, Anton Brenčič iz Ž brš, Janez Trček Veharški in Janez Petkovšek.
— (Nemška olika) Z Jesenic na Gorenjskem se nam piše: Pri nas postajajo razmere v resnici vedno neznosnejše. Vzrok so tega takozvani Bismarckovi pristaši. Cela okolica se pritožuje, da miroljuben človek, kateri se ieli dostojno zabavati, skoro ni gotov pred predrznostjo gotovih uradnikov tnkajšnje kranjske obrtnijske družbe. Predminolo nedeljo je jeden teh gospodov v neki gostilni v Žirovnici stavil nekemu gostu bedasto zahtevo, da se mora vzdigniti 8 stola, kadar se poje „Die Wacht am Rbein*. Ali ste kdaj že ćuli kaj jednacega ? Miuoio nedeljo nanese slučaj štiri gospodi v posebno sobo tovarniške restavracije; ko si te nazdravijo mej seboj s »ZivioV bilo je to preveč dvema se tukaj nahajajočima uradnikoma, katerih jeden je bil že v prvem slučaju prisoten. H tro je poskušal intonirati zopet „\Vacht am Rhein". Ker se pa za to gospodje niso zmenili, stopi jeden teh mogočnih gospodov k njim, ter zahteva, naj jeden iz nit-j njih zapusti takoj so o, češ, da ga veli v nasprotnem slučaju ven vreči. Zulostuj* naj pa, da še omemm >, da je jeden uradaikov komaj dobro prišel, a vsled svoje breztaktnosti napravil že toliko prepirov, da se ie z njegovim obnašanjem pristudil celo svojim, bolj tiezno misleč1 m kolegom; druzega pa že itak poznamo. Kranjsko obrtnijsko družbo prav iz sn:a obžalujemo, da ji ni mogoče najti boljših in dostojnejših uradnikov, kot t .k-, ki ne prouzročajo drugii, nego nemir pri ljuleh, kateri nimajo ne volje niti časa, se s tacitni eksemplari prepirati. Prav toplo bi bilo priporočiti, da bi za te junake merodajna oseba uvedla vsaj toliko discipline, da se bodo v javnih prostorih dostojno vedli.
— (Občina St 11 j pod Gradičem) je odposlala na podlagi odborovega sklepa na dotična višja mesta sledečo peticije: Peticijo za nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani, za slovenske napise na železniških postajah na Spodnjem Štajerskem, in da se imena teh postaj tudi slovensko izklicujejo; zopetno prošnjo za slovenski p rat in slovenske napise na pošti v Velenji.
— (Kako potrebne so nemške šole) pri
nas, to kaže pač nemška trirazredna šola v Brežicah, kjer je letos vstopilo le 16 novincev, pa Se s temi mora učiteljica slovensko govoriti.
— (Dva laška anarhista) zajela sta v Polj-čanah vrla ondotna orožnika. Nevarna Italijana priklatila sta se z neko komedijaško družbo iz Italije ter sta se posvetovala, kako bi se dalo z umoritvijo vladarskih oseb zaslužiti lep denar.
— (Notarjem v Tolminu) je imenovan dr. Quarantoti.o iz Trsta. Zna li mož slovenski? Kako more vlada sploh opravičiti imenovanje Italijana javnim funkcijonarjem v popolnoma in izključno slovenskem okraju?
— (Zborovanja primorskih učiteljev.) V Gorici so imeli odposlanci raznih učiteljskih društev
iz cele Primorske shod in sklenili, naj se učiteljstvo zopet obrne do poslancev. V četrtek sta bili zopet dve zborovanji, jedno — učiteljskega društva — v prostorih ,,Slov. kmetijskega društva", drugo pa „Pri Jelenu*. Slednjega se je udeležilo tudi mnogo furlanskih učiteljev. Ta shod je sklenil poslati deputacijo cesarju. Glede stališča slovenskih poslancev goriških pravi ,,Šoča", da an začeli abstinenco v prvi vrsti radi dež. šolskega zaloga in da tudi letos poslanci niso vstopili, ker so se razbila pogajanja takoj pri prvi točki.
— (Neverjetno.) Vse prej kakor verodostojni „Corriere di Gorizia* javlja, da hočejo neerarični poštarji in ekspeditorji v tržaškem poštnem okrožju po novem letu uprizoriti splošen štrajk, ako se dotlej ne izboljša njihov položaj.
— (Laška nesramnost) Piše se nam: „Piccolo" pravi, da bi morali Slovenci zahtevati razširjenje avstrijskih kaznilnic, ker jih toliko na polnjujejo. To je prava laška nesramnost, katera pa Slovencev ne more žaliti, ker je dokazana resnica, da se na Primorskem tatovi in stilet-junaki rekrutujejo skoro izključno izmej laškega prebivalstva, dočim pridejo Slovenci največkrat le radi kacega pretepa s sodnimi oblastmi v konHtkt. Moralna popačenost mej Lahi je za 99% večja, kakor mej Slovenci, a največje propalice so ravno tist*, ki si dovoljujejo zasramovati pošteno slovensko prebivalstvo. _
* (Število  kolesarjev  na vsem sveta.)
,Popolo Romano" poroča, da je približno 388.000 kolesarjev, ki so členi različnih kolesarskih klubov, kolesarjev sploh pa je na svetu baje nad deset milijonov.
* (Mati Bamomorilka.) V Bezaniji na Hrvatskem je nedavno skočila kmetica Jegda s svojim pet dnij starim otrokom v vodnjak. Zakaj se je žena usmrtila, n> znano.
* (November.)  F a 1 b prorokuje, da bo no vember jako deževen, a Je malo ali nič mrzel. Deževalo bo skoraj ves mesec. Okoli 30. novembra pa bo baje snežilo.
* (Dolgo življenje kuginih bacilov.) Okoli
1. 1(360 je divjala v zahodnji Evropi in tudi v Haarlemu kužna epidemija. Cele družine so izumrle. Vse mrtvece so pokopali v veliki cerkvi. Pred 30 leti je bilo treba neki žrh popraviti. Zidarji so šli ped zemljo, a kmalu so zboleli ; dobili so mrzlico in napravile so se jim bule po vsem telesu. Eden je umrl, drugi pa so težko okrevali.
* (Vse mesto v egoji.) V mestu Kašmir v Indiji je nastal ogenj, kateri bode bržčas uničil vse mesto. Veliko število hiš je že pogorelo. Mesto ima 120 000 prebivalcev, hiš je veliko lesenih, zato tudi ognja ni moč ustaviti, tembolj, ker tamkaj ni majo organizovane požarne hrambe.
* (Ladija ae potopila.) Kakor poročajo iz New Jorka, potopila se je 1. t. m. ameriška ladija „Panama" pri predgorju Maysi, ko se je peljala iz Santjago de Kuba v New Jork. Na ladiji je bilo nad 300 ljudi j, od katerih se je le malo številce rešilo
* (Na kolodvoru) Iz Kološa se poroča: Dne
2. t. m. je čakal mlad zakonski par brzovlak, ki vozi iz Predeala v Budimpešto ob 11. uri zvečer. Gospod in gospa sta se veselo pogovarjala. Ko je prišel vlak, je dejal goBpod nenavadno glasno, da so ga čuli tudi okoli stoječi: „Kako dolgo ostaneš v Budimpešti?" — „Tri do štiri dni", j« odgovorila gospa ter stopila v I. razred. „Mislim, da prideš preja, je dejal gospod ter objel ženo. V postaji Czana pa je dobila dama brzojavko, naj se vrne takoj, kajti njen soprog se je po odhodu brzovlaka na peronu ustrelil. Zakaj ne ve nihče.
* (Premeten slepar) Nekemu pariškemu trgovcu dragih kamnov je prinesel nedavno priprosto oblečen gospod zavojček svetlih, plavih ka-menjev. Juvelir je kamenje pregledal ter izjavil, da so pristni satirji. „Take sati rje delam kemično sam", je dejal neznanec strmečemu juvelirjn. „Ako se z menoj združite, napravim vam takih kamenčkov kolikor hočete po 5 frankov komad, katere morete prodajati vsaj po 60 frankov. Trgovec je še eksperimentiral, potem pa, ko mu je prinesel res še nekaj lepih safirjev, sklenil s tujcom pogodbo. Trgovec se je zavezal plačati '/a milijona frankov za to, da mu bo tujec delal safirje. Trgovec mu je dal take j 200.000 frankov, no, tujca ni bilo več na pregled. Tisti safirji so bili pristni, kajti tujec kupil jih je bil za par tisoč frankov pri drngem juvelirju ter osleparil trgovca za 200.000 frankov.
■ (Prijateljica psov — kraljica Viktorija.) Marsikdo ima živali raj hm kakor ljudi, in psi imajo včasih boljše prijatelje kakor človek. Taka prijate ljica psov je kraljica Viktorija. Slikarica miss Mand Kari ji je naslikala že več psov ljubljencev v nvečen" spomin. Najrajše ima kraljica ovčarskega psa „Kepo". Vse skupaj ima kraljica okoli 60 psov. Psi imajo svojo hišo, svoje sluge in kraljica jih poseča. Kadar kateri pogine, je jako žalostna in celo — joka se!
Darila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Ivan Gregorčič v Litiji 32 kron, nabral v
veseli družbi zbrani v čast obeh .Kor I no v" — Li-tija-Radeče. — G. Mimica Ravnikar v Radečah pri Zidanem mosta 10 kron iz nabiralnika. — G. Josip Kamni kar, org. v Radečah pri Zidanem mostu 5 kron, nabrane v veseli pevski dražbi na predlog g. Kussela. — G. Josip Prijatelj v Do« le nji vasi pri Ribnici 2 kroni, nabrala gospica Ivanka Panserjeva v gostilni g. A Pauserja v Dol. vasi pri deklamaciji „Oresta". — Skupaj 4 9 kron.
— Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Vesela družba v „hotelu Lloyd" v Ljubljani po g. Fricu Novaku 8 kron, darovali so: gg. Marnik, trgovec, s soprogo 1 K 60 vin., Leskovec, trgovec 1 K 60 vin., Karol in Jcsipina Počivavnik 1 K, Karol Svecheny 80 vin , Braunegger Ferenz 80 vin., B. Gostiša 40 vin, Fric Novak 1 K 80 vin. — G. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu 6 kron
— Skupaj 14 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih posnemovalci!
Za družbo sv Cirila in Metoda v Istri: Gosp. Franjo Ožbolt v Prezidu na Hrvatskem nabral v rodoljubni gostilni g. Ivana Hudo lina v Prezidu, povodom zdravice slo vensko-hrvatski vzajemnosti 12 kron. Darovali so po 1 K: Gg. Pavao Turk, F. Potokar, učitelj, oba v Dragi, Fran Vesel, Petar Košmrl, oba v Podprejski, Fran Turk, Gjuro Poje, oba v Lazacu, Ante Turk v Novem kotu, Bo zidar Šuler, učitelj v Babnem polji, Josip Poje, Ivan Hudolm, N. N., Franjo Ožbolt, vsi štirje v Prezidu.
— Svoto odvedemo odboru i s te rake družbe sv Cirila in Metoda. — Živeli rodoljubni darovalci?
Zahvala. Za Preširnov spomenik je do*lo uredništvu našega lista od 1. avgusta do 31. oktobra 92 1 kron 18 vin. (izkazane v št. 179-250), katera svota se je naložila v mestni hranilnici na knjižico št. 24 301. Vštevši prej izkazanih 8 40 kron 5 8 vin. (št. 110 —171) so darovali torej rodoljubni čestilci pesnikovi od 16. maja do 31. oktobra t. I. lepo vsoto 1761 kron 76 vin., ki je naložena v mestni hramlnici. — Knjižico smo izročili načelniku odbora za Prešernov spomenik, g. županu Iv. Hribarju. Vsem darovalcem najtoplejša bvalal Naj najdejo prav obilo posnemovalcev! — Uredništvo.
Telefonična in brzojavna poročita
Dunaj 5 novembra. V današnji seji poslanske zbornice je prišlo do zanimive kontroverze mej Sohdoererjem in Thuoom. Na dnevnem redu je bila razprava o predlogih, naj se obtoži ministerstvo, ker je izdalo več naredb na podlagi § 14. Najprej je govoril dolgočasni H o fman VVellenhof, za njim je prišel na vrsto Schonerer, kateri je kar očitno pri digoval veleizdajstvo. Govoril je dve uri. Najprej je pripovedoval, da je začetkom zasedanja nameraval ovacijo za Bismarcka, da pa je svoj namen opustil, ker se je bilo bati, da ne najde zanj podpore. Napadal je potem pravosodnega ministra, češ, vlada zaničuje pravico, in potem rekel, da poživlja vse Nemce, naj nikar davkov ne plačujejo. Thun se je obrnil k predsedujočemu dru. Ferjančiču in se smejal, na kar je \Volf zaUlical: Zdaj se ta hudodelec še smeje ! Schonerer je potem pripove doval, da se bo Nemcem v Avstriji tako go dilo, kakor na S'.dmograŠkem, če ne začno drugačnega boja, da so jezikovne naredbe zahvala Avstrije Nemcem in citiral Schillerjevega \Vallensteina, kjer govori o rešitvi Nemcev, reksi, da gledajo Neme od propadajoče Avstrije z zaupanjem na vzhajajočo Nemčijo. (Wolf: Bog živi Alldeutschland !) Schonerer je potem trdil, da Nemčija z ozirom na babilonske razmere v vojski ne ostane zaveznik Avstrije in da mora Nemčija storiti svojo dolžnost in priti na pomoč avstrijskim Nemcem. — Koj potem je vstal mioisterski predsednik grof Thun in rekel, da na Schonererjeve izbruhe ne bo odgovarjal, ker bi bilo to žaljivo za zbornico. Avstrija bo obstajala vzlic Scbonererju in Wolfu. ScbOnerer in njegovi tovariši so odgovora naj manj vredni, zlasti pa njih dolžitve, da vlada ne spoštuje ustave, ker sami kršć svoje v zbornici storjene prisege. Desnica je Thunu živahno ploskala. Mnogi poslanci so ministerskemu predsedniku čestitali. Iro jim je zaklical: Izvijte si vratove! W o 1 f pa : Zdaj gratulirajo Avstriji. Seja traja če zdaj, govori dr. Svlvester. Prihodnja seja bo v torek.
Dunaj 5. novembra. V pododseku za trgovinsko in carinsko pogodbo so Nemci začeli z vso silo obstrnkcijo. O tvoril jo je Le-cber, ki je govoril včeraj zvečer več ur in hoče danes nadaljevati. Govoril je o najrazličnejših stvareh, pripovedoval stare anekdote
in sploh na vse načine tratil čas.  V parlamentarnih krog h  se govori:   Ako bo ob struk ci ja   tako  nadaljevala, potem je bila zadnja nrain ne učaka odsek tretje seje.
Budimpešta 5. novembra. .Pester Lloyda nas vt tu je glede kvote, naj se parlamenta z jed i ni ta na provizorno ohranitev statusa quo, da bi kroni ne b lo treba odločevati, vladi pa naj se zjedirit* za večletno uredbo kvote ter pridobila sa to parlamenta, dočim bi se kvotni deputaciji mogli sjediniti glede trajne podlage preračunanja kvote.
Frankobrod 5. novembra. »Frankf. Ztg." javlja, da je cesar V I jem sklenil s tur škim sultanom alijanco  Nemčija je garantirala sultanu vso turško posest v Aziji za kar dobi važne trgovinske koncesije.
Pariz 5. novembra. Listi poročajo, da se je kazensko p.-stopanje proti Picijuartu ustavilo.
Pariz 5 novembra. „Gaulois" trdi, da bo kasacijski dvor zaslišal vojnega ministra Fievciiuta, da pa ne bo zahteval, ni j se mu predlože* na Drevfusa nanašajoči se tajni dokumenti.
London 5. novembra. Na banketu na čast Kitchener paši je Salisburv naznanil, da je francoska vlada opustila okupacijo Fašide, kar je največ uspeh diplomatičnega posredovanja Kitchener paše. S tem, je rekel Salitsburv, sicer še niso odstranjeni vsi vzroki in stale kontroverze mej Anglijo in Francijo, a vsaj najnevarnejše vprašanje je ugodno rešeno.
Narodno-gospodarske stvari.
Prešičja zaprtija na Dolenjskem.
(Odgovor.) (Konec.)
Pa kdaj vidi moj č. g. nasprotnik na Dolenjskem v zdajšnjih časih po zimi voziti zaklane debele prešiče, kakor so jih vozili pred prešičjo za-prtijo? To je neslo denar. Kaj naj zdaj Dolenjec redi, ko mu zdaj manjka ona ,ščetinastau hrvaška stvar? Lahko bo sešteti one debele prešiče, ki pridejo na trg. Z železnico ne pojde nič. Na Hrvaškem je te koristne ž i malice z drobnimi očmi nebroj, tam se dobi leto staro svinje« za mali denar. In takih rejnih živali ni za druge kraje. — Torej, jaz ne gledam na ta kos sveta, Dolenjsko omenjenih okrajev, ampak jemljem velik trg v ozir in v tem oziru mi je reja boljše pasme še le v drugi vrsti. To, kar bi, če je to mogoče, boljša pasma koristila, ne zalepi ne malo onih velikih lukenjc, ki jih prešičja zaprtija v mošnjah našega Dolenjca dela. Naravnost nečuveno pa je argumentirati, da bo pre šičja zaprtija na Dolenjsko boljšo pasmo svinj spravila! Smo jo imeli, jo imamo in jo bomo imeli svojo pasmo in hrvaška pasma je bila po večjem le stvar trgovine. Ljudje pri zeleni mizi, ki nimajo pojma o preSiču, si zapomnijo take argumentacije in še debelejSi kamen položijo na akt: prešičja zaprtija. Da bi Dolenjci le imeli Turopolje«, da bi isti v naši zemlji strpeli v čisti pasmi, — za vse jok širce se ne zmenimo. Naših Podgorcev m za malo vzeti. To so revni ljudje, odkar nimajo vinogradov več in Belokranjci ravno tako. S>la kola lomi in ti ljudje spravijo trgovino s prašiči naprej in to nese vsem v deželi koristi. Tudi nam ne pristoja, Hrvatov nemilo gledati. Marsikatero korist je Dolenjska dobila po Hrvaški, mi pa smo Hrvaški še malo vrnili. Kjer je veliko živine, kakor na Hrvaškem, tam je tudi večkrat kaka kužna bolezen. Ta je sicer povsod. Ali da na pr. Dunaj ne trpi, zgodi se vh >, da pride madjarska ščetina čez Litvo. Tudi pri nas bi se dalo kaj doseči. Pa, če hočemo čakati, da se pri nas jokširci zaredijo, potem seveda vladi ni treba se požuriti; na dile lahko dotični akt da nesti v kot, kjer se akti iz prejšnjega stoletja sbranujejo in kranjska trgovinska zbornica lahko tudi zbriše to skrb iz svojih žurnalov.
— Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo je trgovski in obrtnijski zbornici, da se imajo ponudbe za javno oddajo, ki se bo vršila 9. novembra 1898 ob 10. dopoludna v poslopji vojnega ministerstva v Bruselju v svrho dobave zdravil, drogerijskega in Špecerijskega blaga, tkanine, bandaž, steklenic, zamaškov, papirja itd. za antverpsko vojaško lekarno, kakor tudi za vojaško živinozdravniško službo za leto 1899 potrebne lanene moke, vložiti pred navedeno uro pismeno v zapečatenem zavitku pri vojnem ministerstvu. Vpošljejo ae tudi lahko priporočeno na vojno ministerstvo.
— Državne železnioe Doslej samo za tovorni promet otvorjena ozkotirna mala železnica Lupkovv Cisna je bila 20. oktobra t. 1. otvorjena tndi sa osebni promet — Doslej samo za brzo-prtljažne pošilja t ve urejena postaja Bukovako Dinin
Wk\T Dalja v prilogi. ^
nm progi Veseli Mezimosti-Bodjejovire je bila 1. novembra t I otvorjena za ves promet. — Z dnrm otvoritve lokalne prrge Marijini vari Karlovi vari centralni kolodvor in nje postranskimi progami utopi v veljavo IX dodatek tarifom od 1. jannvsrja 1897, ki se nans&a na tiste proge, za katere lokalni tarif c. kr državnih železnic z dne 1. januvarja 1898 ne vt-lja. Cena 10 kr.
Rasllrjeno domaće zdravilo. Vedno večja po-
Erafievanja po „Moll-oven fraaeonkpsi Kffanju ««li" do aanjejo uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po 00 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLI., c. in kr. dvorni založnik na DUNAJl, Tnchlaaben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamki) in podpisom. Direktno ae ne pošilja manj kot 2 steklenici  4 ,f>l.r»)
Vaino oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala izkn&ena sredstva ! Dr. Ros« balzam sa Salodao m Praska domača mast   Dobiva ae v vseb
tukajšnjih lekarnah.
Dobro domače zdravilo. Mej doanaćimi zdravili, ki se kot bolečine lajšajoče in hladilno mazilo vporabljajo pri prehljajenjih, savzemlje prvo mesto v laboratorju Kicli-terjeve lekarne v Pragi iz.lelauo hI NI.Ml, M' CAPfcJlCl COMP. Cena je nizka: 40 nov6., 70 nove. in 1 gld. utekle-nica; vsako steklenico je spoznati j o znanem rudeeem sidru
stav. i9.    Dižilno glidalliči ? Ljubljani. Dr. pr.bHl
Znliaoa vstopnina! V nedeljo, dnsS O. novembra I NlkM.
Jurčkove sanje.
Narodna igra a petjem in plesom v petih dejanjih. Ceski spisal I. K. Tyl.   Resiaer g. Rad. Inemann.
Blagajnica se odpre ob 7. uri. Zafietek ob ' ,8. nri. Konec po 10. nri.
Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. peipolka st. 27. V torek, 8. novembra: „ K 1 a r i c a na v o j a & k i b vajah"
Iz uradnega Usta.
lavršllsi« ali  ekaefcatlVBo   draibe t Marije
Str itof zemljišča vloi. Itev. 21 in 126, davc. obč. Kavne, cenjena 1101 gld., Franceta Tavčarja zemljišče vlož. Itev. 24, davc. obč. Ravne, cenjeno 1939 gld. in 115, in Andreja Urba zemljišča vlož. štev. 818 in 770, davč. obč. Cirknica in 134 d. o. Begunje cenjeno 405 gld. 62 kr , vse tri dne 7. novembra v Cirknici.
Jakoba Mivca posestvo vlož. ttev. 323, kat obč. Dolenja vas, cenjeno 2915 gld. in 73 gld., in Matij h Štruklja zemljišča vlož. Itev. 32 in 88. da\č obč, Struklja-vas, cenjeno 1485 gld. 50 kr. in 60 gld., oba dne 8. novembra v Cirknici.
Antona K luna posestvo vlož. itev. 109, kat. obč. Lienfeld, cenjeno 1664 gld. 16 kr., dne 9. novembra v Kočevji.
Alojzija osir. Franceta Gimpelja posestvo vlož. itev. 564 in 702, kat. obč. Jurkavas, cenjeno 70u gld. in 80 gld. in 18 gld. (pritiklina) dne 9. novembra v Novem mesta.
Jožefa C hi aute zemljišče vlož. itev. 125, kat. obč. Landol, cenjeno 300 gld., dne 9. novembra v Senožečah.
Marka L emu t a zemljišča viol. Itev. 54 in 120, kat. obč. Badanje, cenjena 611 gld. 75 kr. dne 9. novembra v Vipavi.
Marije Rebec zemljišče vlož. itev. 6, kat. obč. Ra-dohova vas, cenjeno 3305 gld. in 240 gld. dne 10. novem bra v Postojim.
Umrli so t BjntHjaiil:
1. novembra: France Keber, zidarjev sin, 13 let, Vodniat It. 75, vnetje sapnika.
2: novembra: Katarina Kavka, kuharica, 50 let, Frančiškanske ulice It. 12, bula.
V hiralnici:
3. novembra: Marijana Thuma, črevljarjeva vdova, 79 let, kap.
V deželni bolnici:
80. oktobra: Ivan Potočnik, krojačev sin, 3 leta,
davica.
81. novembra: A polonija Jamnik, strežnica, 66 let, srčna hiba. — Urlala Snoj, gostija 70 let, ostarelost.
1. novembra: Jera Pesdir, delavka, 60 let, jetika — Jožef Vnk, črevljar, 33 let, prisad.
Meteorologično poročilo.
Vilina nad morjem 806*2 m.
November >	Čas opa aovanj a	Stanje barometra v mm.	1	E	Vetrovi	Nebo	is! Cu t»
4. 5. M	9. zvečer 7. sjutraj 2. popol	735 8 181 5 735 0	188 110 143		si. szah. si. svzh. si. vzjv7.ll.	oblačno dež oblačno i	M
Srednja včerajluja temperatura 14 1',   ca  7 7 nad normalom.
XD"cixiaJelEei borza
dne 5. novembra 1898
Skupni državni dolg v notah..... 101 *rld 10 kr.
Skupni državni dolg v arobtu    .   ... KO , 80 „
avstrijska zlata renta....... 119 R 60 ,
avstrijska kronska renta 4'/...... 101 „45 ,
Ogerska slata renta 4%....... 119 . 50 ,
Ogerska kronska renta 4°/,..... 97 . 75 ,
avstro-ogerske bančne delnice    ,   .   .   . »12 * — ,
Kreditne delnice......... 354 . — ,
London vista.........                                      . 120 „ 50 ,
Kemiki drž. bankovci sa 100 murk ... 58 , 90 ,
10 mark............ 11 . 77 ,
•0 frankov........... » • ,
Italijanski bankovci.....i   .  . 48 „ 70 ,
&to,cakiai........... o , 68 ,
Dne* 4 novembra 18V8
IV, državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 166 gld. — kr.
Državue srečke iz 1. 1864 po 10O gld. 195 „ 50 ,
Dunava reg. srečke 5«/0 po 100 gld.    .   . 130 , 75 w
Zemlj. obč. avstr. 4»/,°/„ zlati sast. listi 98 „ 10 ,
kkcije anj'lo-.-ivstr. banke po 100 gld. .   . 154 „ — g
Ljubljanske srečke......... fS  9 —
Rudolfove srečke po 10 gld...... 25 , — ,
kreditne srečke po 10*) gld...... 1H«> „ 40 ,
fYamway drnftt. velj. 170 gld. a. v. .   .   . f 51 . — ,
Papirnati rubelj.......... 1 |7»/.
Globoko užaljenega Brca naznanjam v lastnem in Hvojih sorodnikov imenu, da je včeraj ou 8/4 na 10 uro zvečer umrl predragi, nepozabni soprog, oziroma zet in svak, gospod
dr. Gotfried Muy8
c. kr. bibliotekar v. p.
Zaspal je mirno po večletnem bolehanju in •prejema sv. zakramentov za umirajoče, v 70. letu svoje btarosti.
Pogreb se bode vrši I v nedeljo dne G t m. ob V.,5. uri popoludne iz Igriških ulic it. i?, na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete mase zadušnice se bodo brale vcerkvi oo. Frančiškanov.
Predrazega r&jnkega priporočam v pobo žen spomin.
(1726) soproga.
Posebna oznanila se ne boio razpošiljala po Ljubljani kakor sploh na Kranjskem.
Zahvala.
Za tolažilne dokaze srčnega sočutja povodom smrti naše ljubljene matere, stare matere, sestre in tašče gosj>c
Ane Turna
kakor tndi za častilno udeležbo prijateljav in znancev pri pogrebu in za darovane vence izrekamo tem potom najsrčnejšo zulivalo-
Lj ubijana, dne 5. novembra 1898.
(1724) Žalujoči ostali.
3 a -c
11 o
m   ar,   > JM
n »o c
** >no js «a
4Š& g'
m ._ i?. B J B * tm S, o. M
Ft ji   ^ U
• Ml
ao —• M"* =
lj % £
15 .*2 43
B N
V Ljubljani
Priporoča se, paziti na to znamenje, uzdano v probek, in na etiketo z ni tleči m orlom, ker se jako pogostem* prodajajo pona-redbe d—7)
MattoniJBVB Giesshubler slatine.
se dobiva v vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Ces. kr. avstrijske čjfa državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dni 1. oktob ra 1808. leta O«lho«l Im l.lni>IJ«.m> jnz. kol  l**oa* ćes Trto*.« Ob 12. nri 5 m. po noči osohn< vlak v Trbil, Beljak Celorec Pranzenfeste, Ljubno; ftes Selzthal v Ansse, Solnograd: Če: Klein-Reifling v Stoyr, Line, na Dunaj via Amstettcn. — Ob 7. uri B m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabed, Beljak, Ce lovec, Franzen»teste, Ljubno, Bmnaj ; Čez Selzthal v Soinr grad j čez Amstetter na Dunaj. — Ob 11. nri 50 ra. dopolndre osobni vlak i Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Sebthal, Dunaj — Ob 4. nri '2 m. popolndne osohni vlak v Trbil Beljak Celovec, Ljubno; čez Selzthal v  Solnograd, L*>*rJ - Oastein Zeli oh ježem,   Inomost,  Bregcnc,   Cnrih,  Genevo Pariz čoa Klein-Reifling v Steyr, Line, B:idejevice,   Plzci.,' Marijine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Livsko, Duna. via Arastetton.   —   1'roica v Nov«  »ionIh   Ie   v K«> čevje.  MeSani vla^i: Ob (>. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 65 m.  popolndne, ob 6. uri   30 rt. zvečer — l*rlbod i L.|nblJ*no j. k,   ProgB !■ Trblžn.   Ob   5. url 4t> m. zjutraj osobni   vlak z Dunaj*  via Ainstetten, iz Lipskega Prage, Francovih varov,   Karlovih  varov,  Heba, Marijiml varov, Plsnja, Budejevic, Solco^rada, Linca, Stcyra, Ansscea Ljnhna, Celovca, Beliaka, Frantensfeste. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni  vlak  b Dunaja via Ainstetten^ Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, bolnograda Linca, Stejrra, Pariza, Genove Curiha, Bregcnca, Inoraosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljuhna, Celovca, Linca, l\.n tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja Ljubna,   Selzthala, Beljaka. Celovca,   Franzensfestu, Pon tabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla — rrogn lz Nov •.»tri« inet*tr* ln tiocev t m Mešani vlaki: Ob H.uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m . popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod Is i.}ni>. IJsme d. k. v Kssmnlk. Ol 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ur 5 m. popoludne, oh 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah iti pravnikih v oktobra — Prihod v l<|nblJasno d. k. is KssuinlttM. OL 6. uri 56 m. zju traj, ob  11. nri 8 m. dopoludne,  ob 6. nri,  10 m. in ol 9. ori 55 min. ivečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih v oktobra. (1044)
TJi-ikImo dovoljena (1724)
i. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnlet
G-. FXjiUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desri
išče kuharico k 2 osebama pole^ hisine v Pulj, jako dobro mesto, kuharico za vso k dvema osebama v Ljubljani, otroško deklo k 3 večjim otrokom, 7 gld. plače, grrajskega kočljaia za tuk;ij 14 — 1»» gld, plačo. _ Priporočam red brhkih, priznano sprotnih, urnih nata karto, izkuSonili in proskuSenih za Ljubljano in drugod,
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vaeh krajih o in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na : I.u«IwIk O»t«*rrelolier, VIII., ITlTfaillkUlfMU **«  BudMpeMt. (1315—10)
Stenograf
vffi' slovenske in ntOkik« Kteuojjrrulijp, će možno s kaligmfiSno pisavo,  8e V2prejme pod ugodnimi pogoji v odvetuiHko pisarno v Liubljani. (1708—2) V» č pove upravniAtvo (Slovenskega Naroda**.
Telegram.
(1718)
Kdor hoče piti dobro čašo
in kozarec finejtii
naravnega vina Koslerjevega piva
u lfrniiin rini in a ":tJ Iu> 7Rtnudi priti
V IViaVJO GOlinO (zdaj Radeckega cesta> št.28.
Gospodičine
ki se žole  učiti kuhati
se sprejmejo v restavraciji prejšnjem restavraterju ,,prl Bionu   in sedaj v
»Narodnem domu". (i72i)
itajte podgane in miši
z le gotovosmrtno učinkujoči m b (1123-8) -oni. i>i!!"...u.i ,;v.n- za ljudi in do-i muče živali.
V fikatljicah po 90, i>0 in 30 kr. prodaja trgovina H ii s k «■ I        li <• u <• ti li      IN orem mestu.
8ANTAL od MIDY Zatre Copata, kubebe, vzbrlzganja.
Ozdravi iztok v 4h urah — Posebno učinkujoč pri mehurskih boleznih lin povzroči Bči&čenje najbolj /" ^ f kalne vode   Kot Jamstvo (š$/f\ ima vsak tobolČeo ime
Zaloga, 8, rue Vivienne, Parit
in v plavnih lekurnah Avstro-Ogrske.
priporočena po zdravniških avtoritetah. Najboljša otroška redilna moka. Najboljša primes k mleku. (424—16) Najboljše dijeteticno sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke
S0T Ho bi % a SB v  leksrnah  In  drogrrljab v AKhUjmIi po 4» kr. In 1 jjld.
Bergedorf- p*ft DAl !J*h7littd Wien Hamburg   R. Kuteke Vl.'^tunip^^f.. Zaloga za Ljubljano: Lekarna O. l*lcooli.
< T^pjgUIlICE.
(1650-D vse vrste
tamburic
priporoča tvrdka
J.Stjepušin
v Mislili.
na Hrvaškem.
Iluslroviiiii ceniki
se pošiljnjo iiii £>a zahtevnnjc vsakomur franko,
M 'iTAMBURlCEr¥
31
šolski silila.
Letna plača 200 pUl. in stanovanja Oglasiti »e je do 18. novembra t 1. pri krajnom šolskem svatu v Kranju. (1712—8j
Strugarsk
1
(1115-8
iasaa v zalegi
Josip Oblak, Traharjeve ulico st. 2.
Sode ima na prodaj
raznovrstne, zažmahano v» likn in mah tttare in novn
•j J. Buggcnig, sodar im Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (drž. kolodvor).
J. Florenz
c. in kr. dvorna
tovarna tehtnic
Dunaj, I
Ruthenlhurmst. 26 <Ecke Adlerg.)
Preprodajalcem velik rabat.
li fl t <i I» ■ t.7 i
brezplačno in postnit;e
in vse lekarniške potrebščine, e     PrUSto. (ion»)
aNtMStltttM«MS««f0tticitC t     9* I SI
(106)
Ljndevit Borovirik
(481
puškar v Borovljah (Fsrlach) na Koroškem k
I m priporoča v izdelovanje vrnkovrutuih pufteti S
Lzrn lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- 4
nim jamstvom. Tudi predelal i* stare samokresnice, S
vzprejema vsakovrstna popravil« in jih točno in 5
dobro izvrtajo. Vse puške so na c. kr prasknsevalnici aj
in od mene presknsene. — nnatrovani ceniki zastonj. • ■sjsjsjsjsjsjsjisjsjisjsnfsjsjsiagsisisisi ansssi
j 3folandsho-ameriška črta.
Parni ki vozijo po lkrat do 2 k rat na te«!«*.
Iz Rotterdama» New-York.
Pisarna za kajute: DuintJ, X., Kolowratrins; 9.
Pinrns u aedkror: Dunaj, IV., Weyrlngerg. 7 A.
I. kajnta:
Od 1. aprila do 31. oktobra . I,   1. novembra do 31. marca .
II. kajnta: Od 1. avgusta do 15. oktobra . .
,   16. oktobra do 31. julija. . . •) Po legi in velikosti kajnte in ganci parni k a.
mark 290—400*V „     230-320
. . . . mark 200 ..... 180
po hitrosti in ele-(153J?—H)
Trbovoljski primi pmt v kosih.
Da izpraznim  nvojo  vfliko  zalogo premogi kolikor mogočo naglo, prodajam od danes dalje
premog
po povprečni ceni
5fl bit v pl imhovanih A C hr U      žaMjh po  tt-d m.
JLsJna Schiffer
zaloga premoga in drv v Ljubljani, Tovorna cesta,  licsljova cesta  št. 26, Marijin trgf št 7. (17WJ
Brady-jevo
v
fiAhaur (prej Marijaceljsko kapljice za želodec)
prijene v I« Uurnl , ,»>ri oger«U»'ui k nt I ju- Karla
Brady-ja na l>uuuju I.« FlriselnunrkS 1 •M« lakiiMCUO ' n pni i»lo i.>lrrt»llo, Iti < llvlja In okr«|«čn e ielo«l>r9 «'•«• je prebava niolena In Hpioli pri    i'lKfleul li lio 1<« iuitli.
Cena stekl«»iilel . ■ IO nove-, llvojntk steklenica • ?0 nove.
Usojam se opozarjati Se jedenkrut, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na goreujo varstveno znamko ■ pop« plaoin O. Brady in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo to znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodec o.bES&i.
(prej .viurJjaceljMke kapljice sa želodee)
so shranjene v rudečih nagubanih čkatljuh in imajo po-dubo  sv.   Matere  Božje   JVIanjaceljsko   (kot varstveuo
znamko). Pod to znamko mora biti podpis C\/fauUxj' Deli so navedeni. Kopji««« sa aeloiiec se pristne dobivajo v 1680—2) VMcfi le h nrutth.
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (8i)  parobrodno društvo v Reki. 40)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parniki)
3 S Redne k vožnje:
V,
^K*'V noči od sobote ~ na nedeljo hitri parnik v Zader Spljet Omča, Gravosa (Ragu-sa -Castelnnovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek poštni parniki v Zadar-Spljet-Metkovič. V torek ob 10. nri 90 ro. dopolndne hitri parniki v Zader, Spljet Gravosa (Ragusa) in Kotor. V sredo ob pid 10 nri zvečer postni parnik v Zader, Šehenik, Tran, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora, petek ob pol 11, nri dopolndne hitri parniki Spljet in Gravosa (Bajna*). V četrtek oh 1. uri Popoludne poštni parniki v Mali Lofiinj, Selve, Zader, Sebenik, Trau, Castelvccchio in Spljet, V petek ob 10. nri 30, m. dopoludne hitri parniki v Zader, Suljet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj iz>et Reka-Opattja-Lofiinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Condncteur St. 593 608.
V
Zader
Triop-fe-p ©rilo
za jesen in zimo ima za preprodajalce
Albert Hatzner na Đunaji, I., Kohlmessergasse 8,
Zavo;e vzorcev, obsegajoče srajco, jopice, hlače za gospodo, dame in otroke, v znesku   K)   tO gld. proti povzetja ali dunajskim referencam. (1401—21)
p? i cesti, v hiši Ignacija Trevna h. št 270 v  Idrija  pripraven za majhno trgovino, po sabno pa za mesnico, odda se pod ug dnimi pogoji s I. januvarjem 1899 v najem.
Več- se izve pri lastniku (mo—2)
Prodaja vina.
Klelaisfco društvo ? Ormož!
vpisana zadruga z omejeno zavezo
naznanja, da ima
letošnjega vina
gT preko 600 hektolitrov
iz nHJuii-tiitn* jš h vrhov ormoških goric na prodaj Kdor želi kupiti, n;ij se oglasi pri g. načel niku   Fruiicii   llttiiželio-u   nit Hnrrieku, ah pri g. bhigHJniku Alo|al|u Mikt-ii v ©r-
niožl, Ondi se tudi odgovarja na pismena vprašanja (1672—6)
4*-4 i 4 i 4
4 4
4 4
4 4
Tarst. znamka
Sidro. AAAAA^
LIMIT CAPSICICOMP.
iz Richter-Jeve lekarna v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mašilo;
po 40 kr., 7u kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (1668 —3)
spložno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z nafto varstveno znamko „Sidro" iz Ricliterjeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko.
RictiterJeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
gf. BlagaJ-a
se nahaja
oil ilnc :i«>. oktobra dalje
na Sv. Jakoba trgu št. 10
v lastni hiši. (i6H-i-3
K sezoni
K sezoni
4        < 4 4 4 4 ~4 4 4 4
pripcrfftm svojo boftoto aalogn pnik naJnOvcJftlh sistemov in najnovejše vrste,
revolverjev iid , vtrh pripeosjocil) iekvlzltov m municijo, posebno pa opozarjam na
«r trocevne puške
katsr« iadalnjtm nmo jaa in katere se rsdi sioje Itthkote in* priroenosti vsakemu najhoije Sriporečajo.
Ktr srm ra Krsnjrtrm jedini pn>kfr, ki ?e ptfn »tro z izde'ovnnjfm orožja, se pri-perelsm p. n. cbčinttiu »a mroped rojra rpicčils, ter ievrsnjem tudi v bvojo stroko spada-jočt aaiofbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespefitovanjem (1166—If»)
Fran Sevčik
pii«l*fir v JLdjitl>ljaiii, v Zicto^Aiclli nlic*nli.
fjssr H astro van senik se polije na ieljo zastonj,
Otvoritev narodne trgovine.
v kresijski palači, Lingarjeve ulice.
Kalota rnKiirffa perila«, kraval. predpasnikov«, ^eiiMklli In olroNkllt olilek«, iiiodrcrv. raznlli čevljev. Vmr %lniMka oprava, rokovlee, nofro-vlce llil.   Vmc priprave /11 krojaee In šivilje.
Slav. občinstvu uljudno sporočam, da se dobiva v moji gostilni v lastni hifii £r
«  v restavraciji „pri levu"
pf Prešernove ulico št. 52
g popolna hrana, izvrstno vino in vrhniško pivo po najnižji ceni. (1W2_2)
Marija Borštnik.
Pri parni A. Ha«1 le-a v Dre«
novcu, zadnja poeta Varaždlu»ke Toplice na llrvotaaieao, dtbi delo
20 drvarjev
kateri znajo hlode v gozdu spuščati. Nadalje išće se v to svrho veSS
nastojnik ali podjetnik
ki bi na akord to de'o prevzel.
Ponudbe naj bo pošiljajo na „Upravo paro-pilane (parne žage) v Drenovcu, zadnja pošta Varaždinske Toplice, Hrvatska. (i7oi—2)
NiklasaMholzerja
naslednik
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
v Ljubljani.
Niklaste cilii rler-remontoir nre od . 4 gld. — kr. naprej.
Srebrno cilinder-rcmontoir-ure od 6 „ — ,, „ Srebrne damske cilind.-rrem »ntoir-
ure s srebrnim pokrovom od  . . 7 „ — ,, „
Srebrne remontoir-ure na sidro od 10 ,, — „ „ Srebrna remontoir-ure s    sr« brnim
pokrovom od............ 10 ,, 50 „
Zlat« damske remontoir-ure od  . . 14 „ 50 ,, „
Zlate remontoir-ure >;a gospode od 28 „ — „ , Zlate remontoir-ure za gospode z
dvojnim pokrovom od   . .    . . . 38 ,, —. ,, „
Urenanihalovskrinjieisvetliintemni y — „ „ Ure na nihalo v skriujiti svetli in
trumi z bitjem ur od ...... 13 „ — „ „
Ure na nihalo z bitjem četrtink od 27 „ — „ ,,
Budilke od.............. 2 „ — „ „
„Schwarzwalder ' z bitjem pol urod 3 „ — ,,
Za dobro blago in sa dela se Jamči ~!£j&
Popravila M hitro, dobro in po ceni  izvršujejo v lati n i produjalnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
z velespi.Štovanjem (808—34)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih nr za o. kr. avstro-ogersko vlado, za Bosno ln Kerzeg-ovino.
V prijazen ozir!
Pri nakupu naj Be zahteva izrecno pod številko 50.703 zakonito varovani volta-križec, katera številka je na krilcu vtisnjena in tudi na vsakem zavoju raz vidna, ker je »amo ta križec  pristni voli . križec. Vse
drugo zavrnite energično.
O 00
a
o X
ol d o
l£1
o> P P
ar
o
B p> p.
ss
oq i—«
P.
00
o
Elektro - dvojni
Volta-križec.
Št. 50.703.
Vsem ljudem ni možno dovelj svetovati, naj nosijo vedno tak Volta-križec: ta križec odstrani zopernl duh pota krepi živoe, prenavlja kri in je po vsem svetu priznano brezpriiiornu najboljše sredstvo zh sledeče bolezni: putiko in rev matizem. nevralg-ljo . za slabe živoe. ako človek ne more spati, ako Ima mrzle roke ln noge, za hlpohondrijo. bledico, naduho, otrplost, krče za ponesnaženje postelje, za kožne bolezni hemerolde, za želodčne bolezni, hripo. kaftelj gluhost in šumenje po ušesih, za zobobol Ln glavobol itd. Neprostovoljen g-ubitek življenske moči in oslabelost se ozdravijo, ako nosi človek vedno voltaični križec (ltittl—2
Mnogobrojna zahvalna in priznavalna pisma so na vpogled.
Ako se vpoSljeta 2 gld   (tudi v pisemskih znamkah pošlje se  dvojni Volta križec s svilnato vrvico poštnine prosto. S povzetjem 20 nvč. več.
Zu nekatollke pošiljam Volta-polumesec z zvezdo
po istih cenah.
Pristen se dobiva samo pri
str*. Rabiaowioau
Dunaj I. Walflschgasse 4, L Z. Zaloga v Ljubljani:
A. Iieutgeb
rokovicar in bandažist, Pod Trančo
Zenitna ponudba.
271etni mož, dobro situiran, soliden značaj, želi se seznaniti tem potom s poštenim, do 25 let starim dekletom.
Ponudbe pod Šifro A. B. na npravniStvo „Slo-venskega Naroda'. ^1700—3)
Tajaost častna stvar.
P3g" Od leta, 1G6B. se ~»^q Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanski!] državah, Švici itd proti |i    inim bole»nliu, zlasti proti
vsake vrste spuščaj eni
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-nove^a mila kot hij^ijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi, za čiščenje in desinfekcijo polti je takisto splošno priznan. Kir^er(••» o kolrauuTv  auilo ima v sebi  K) od«to1
!<Kiit»iH kulrann in se razlikuje bistveno od vseh drugih kot rano vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride »lepttrl |OBS v okom. zahteVHJ izrecno Berxerjeiu kolmnovo milo. in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neozdravljivih pol t ni li l»«»le'.nib. se na mesto kotrano-vega mila z uspehonr uporablja
Bergerjevo med kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
ii<»Miiujcr h iiolfi.
proti spnsčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot neuadkriljeno kosmetičuo milo ia «: ni •» it n ,e i u ko|iHu)«' kh iNaktlitujo rabo sluti
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 86 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komadu vsake vrate t naroiilom o uporabi 35 kra*c.
Od drugih Berjcerl «•»> ki iue«li<iumko • koHiae« lletilli mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: IleiiKoe-niIlo za fino poli ; borakMovo m In za prifiče ; kk rholMko m - i o IS uglajenje polti pri pikah vsled koz m kot razkužujoča mila: lt» tjt«*i )«•» o kiitn-Uoto ♦ i«cl»> M« uiilo ru umi» au j«- in toilelo. Ilerjcerlevo milo ta ueiso oiroijo «lol»o ('»•"> kr.): ielitj olovo milo proti rudočici obraza; milo i» v obrazu jako učin-
kujoče; taiiiuNko mlio za potne noge in proti izpaila-nju las; eoIiuo milo. najboljše sredstvo za čiščenje zob. Glede vseh drugih Berberje » t li mil se najde vse potrebne* v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Ber^erjevs mila, ker je umogo ničvrednih imitacij. (406—16)
Prodaja Be v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr. 0. Plesali, .1. Svoimila in li. pt. Trnkci zy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
oooooooooooooo
Alojzij Korsika
premovana
umetna in trgovska vrtnarija, trgovina s cvetlicami in semeni \r Ljubljani
priporoča častitemu p. n. občinstvu Kft   1>1 i>»lj«»«*0   St/OIIO »TOjo
ho^ui«» zalogo nvcžlli vencev vNiskr vclIkoHlt ln ka-
Narofibe na sveže vence s trakovi ali brez njih, nagrobne dekoracije in drugo olepšavo se
vedno hvaležno prejemajo in točno izvrAe, 1446—44)
oooooooooooooo
I> ajvei'ja
(142P-16)
domača krojaška tvrdka
M. KUNC
v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7
priporoča uljudno svojo veliko zalogo modnega domaČega in angleškega blaga v isdelovanje vsakovrstnih oblek po jako reelnih cenah. Cele obleke in vrnne suknje isdeJjnjtjo se po meri ie od 20 gld. naprej. I boren kroj se garant uje. Jesenski h a ve loki lastnega izdelka so v zalogi p«. 12—14 gld.
L. Schwentner
•)i<i knjigotržec H(e*-v Z-ij-CL"blja2^.i. 3DTroxrn-I trg: št. 1
natnanfain, da Sem rrevsel od ,N;irodne Tiskarne" v Ljubljani v iskljudno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, prtem letnike in posamezne tevilke „ljubljanskoga Zvona11 in vse one knjige, ki so Izšle v založbi „Narodne Tiskarne".
Te k nji če so :
Josipa Jurčloa shrani spisi, zvezek 1. do XI, broširan a bU kr., elegantno vezan :\ 1 gld.
..Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld,, vezan v Bonačeve platnice a  1 gld. 20 kr.;
— letniki VII in Vili , broširan h 4 gld.. vezau v Bonačeve platnice a fi gld, 90 kr.;
— letniki od IX do XVIII., broSiran ii 4 gld. G 1 kr., vezau v Bon; čeve platnice h 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke .,Ljubljanskega Zvona ' po 40 kr.
Zbirka zakonov. I Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 g^d. 80 kr.
Zarnlkovl sbranl spisi. I. zvezek, broširan a M» kr.
Dr. Ncvesekdo: ,.4000*. Povest, brol. a M kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. k 20 kr.
Turgenjev: Otol in sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — fitlri novela, broš. h 20 kr. |
■V L. Schwentner sprejema in oskrbuje naročila na vse modne žurnale« na vse domače in tuje časnike ter knjige.
Beneš-Tfebizsky: Blodne dušo. Roman, broširan h '0 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat n o m i u i b u m b r a: Časnikarstvo ln naii časniki, broširano a 40 kr
Tolstoj: Knez Serebrjani. Komnu, broširan a 70 kr.
— Đva romana, broširano a 70 kr. J e 1 i n c k :(Ukrajinske dume. Povest,
broš. a IA kr. Hale v y: Dnevnik, broširan a lf> kr.
— Kasne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, hrofi. a 25 kr.
T h e u r i e t j TJndina. Povest, brofi. a "20 kr.
S (»n ves tre:    Vllenskl brodnik.
Povest, broft. a 15 kr. Jurčič: Listki, h ros. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, brofi. a 30 kr.
Avstrijski patrijot: „Partel-wesen dar Slaven", broširano a 5.t kr. 7
W9LG
i Stamorezni stroji
zelo trpežni in lahko za goniti
dobivajo se
v veliki izberi in najceneje
pri (1516—6)
prvi in najstarejši tvrdki kmetijskih in šivalnih strojev na Kranjskem
Franjo Detter
Ljubljana, Stari trg št. 1. (nasproti železnemu mostu.)
Tukaj ne tudi dobivajo
lil inje za slamoreznlco
iz finega angleškega jekla. Ceniki in pojasnila zastonj in poštnine prosto.
dobiva se po najnižji ceni pri (299-37)
Andreju fltauer-ju v Zagorji ob Savi.
IsmsJ
čevljev iz gumija
so prlsoano najbolja (1520—7)
svetovno msiritee
pristno ruski PeterburŠkl s ces. ruskim orlom in
pristno angleški United States Ruber & Comp.
Glavna, zaloga
J. S. Benedikt v Ljubljani,
Pojasnilo.
Z osirom na rasne neresnične in slobne govorice« ki jih trosijo mej občinstvo prodajalci premoga, člani takozyanega kartela, da namreč ne bodem več prodajal premoga, si usojam slav. občinstvu naznaniti, da premog še vedno prodajam po isti ceni, namreč
ter se priporočam slavnolstemu za obilna naročila.
(1725—1)
Ljubljana, 5. novembra 1898.
Josip Turk ml.
■
i
Ljubljana
«i. lVfri« «'«'*ta i*.       NporgMane lO.
v več nego 400  vrstah,  neobhodno potrebni v  gospodinjstvu  in  v  obrtu. — Brezplačni poučni tečaji, tudi v modernem vezenji Nad 14 milijonov strojev v porabi. 1710-1 Tudi proti plačilu na obroke.
Singer Co., Delu. druž.
(prej firma: O. N«>l«llluger).
Celovec
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente
Allianz
Oddelek za
miirnvanje naroda
Duiiii| I. Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
O-radec. IBaillli.a.-ULSgr^ss© 1..
Po poro : ln c. Kr. „Wienrr Zeitung' od dn* 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika 6sst, da si je Nj. Veličanstvo cesar plnsticno-grafloni objekt ogledal In o posebnem u•.{>«• hii „Allianze-' v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidneni napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda po«el>no važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. dec. 1897 •eUlt.TCT kron.
L. 1807 se je na podlagi 1259 smrtnih slučajev Izplačalo 398.378-90 kron. Od 1. 1890  1897 se Je Izplačalo 1 654.378 18 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
N e i z j) i'** men I j i v;i premija. — Plačevanja v dokladali niso dovoljena. Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice
za premije plaća družba. V slučajih smrti sa zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest
mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Ce je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Će je zavarovanje trajalo la tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogr.če je dobiti posojilo z 5% obresti.
Po 1 reh letih dobe se, ako se preirije ne plai'njt-jo nadalje, police brez premij.
Ce je polica r:idi neplačanja premij« svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednoga leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok.
z»iarovaii)a «1» 2o0o  kron s t«-«l eiiHk I ml  doplačili od io vinarjev Tise
po litrllili.
\r - ' l'ro.*]>fl;tr in turijr niiptmiljti iiifitturu nit zitlttrvitnjr Itrrn HlruMkitv. ' »• H
Zastopniki se iščeje za vse kraje na Kranjskem in naj'svoje ponudbo pošljejo gorenji agenturi. (1611—4)
im on mu
(varstveni petrolej).
Prednosti: Absolutno bel plamen, gori brez smradu in se ne vname.
V izvirnih posodah X 15 klg po 26 kr. klg franko na dom.
Za posodo ni nić vložiti.  Naročila z dežele se izvrč6 po povzetja v zabojih po 2 posodi
franko zaboje. (1679—3)
f  fJtsliU""' prodaJHjo: M. Jettavin. .#«'///*«"• .V l,< .rfroi ic, Kastner Mihael. M£i>rdin JttSef, JVf*«fan Mtan, Nvmifl'er t'ik1<f, knntumntt tifušttv.
Razglas.
Vsled sklepa občnega zbora „družbe meščanske naprave za nastanitev VOJakOV V XJ ubijani" proda se iz proste roke te dražbe lastna, dvonadstropna, tako imenovana
»Meščanska vojašnica"
v LJubljani, Cerkvene ulice št. 21,
katera je sedaj oddana za stanovanje privatnim strankam, ter k tej hiši pripadajočo stavbeno parcelo št 250/41 katastralne obCioe Trnovsko predmestje ležeča ob Opekarski cesti.
Kdor žeti kup ti to hišo, ki ima 20 velikih in 16 majhnih sob s pri-tiklinatn! vred in stavbeno parcelo št. 250/41, vlo*i naj trnju pismeno ponudbo pri načelnika te družbe, gospodu Fran Trtniku V Ljubljani, Cerkvene ulice St. 1 do dne 1. decembra 1898 leta.
Vodstvo družbe Meščanske naprave za nastanitev vojakov v Ljubljani
dne 30. septembra 1898
Št. 33.066.
(1591—3)
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1899. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče:
1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1H741., SH7"7. in 1S7H. IVtn, se morajo zglasiti pri tem uradu v zapisanje
tekom meseca, novembra t. 1.
2. Mladeniči, ki nimajo v Ljubljani domovinatva, naj 8 seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti.
3 Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče »mejo zglasiti starini, varuhi ali pooblaščenci.
4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 novega vojnega zakona navedenih ugodnostij, imajo ah v mesecih jitiauv«r|l, IVltni-var|l ltt!M). leta podpisanemu uradu, ali pa iiia||»o#<tie|e nu <Sai* Klaviieg-i nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje,
5- Oni. ki žel«?, da se jim dov< li st-iva zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izroditi o|»reutl|en« proAtife. V ttkem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjenih tigodnostj.
6. Zglasiti se morajo tudi sinovi vojaških oseh, bivajočib v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojne mornarice) in so še stavodolžni.
7. Kdor snncmnrl (IoIžuohI zk!i»nIIv« in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opnsti predpisano sgiasitev, fe mu ni branila kaka nepremagliiva ovira,  zakrivi se prestopka in zapade denarni globi o«l
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. oktobra 1898.
»Zarezano strešno opeko S
A (Strangfalz-Dachziegel) n
ž  prešano opeko za zid S
»navadno opekoza zid ž
j\ ponujata ^
v po izdatno znižanih cenah (467"33ft
$ Knez & Supaneie |
LLuser-jev obliž za turiste.
Priznano najboljšo sredstvo proti kurjim očesom, žuljem 1. t. d.
OI a Vlit« ehIokh: (2—44)
L Schwenk-ova lekarna, Dunaj-Meidling,
Zahtevajte Jj |J JJ {J R" j 6 Y za tornti Dobiva as v vseh lekarnah.
V Ljubljani: M. Mardetschlagsr, J. Mayr, 6. PiCColl. — V Kranju: K. Savntk.
-    v^ur-♦»iia --»eai **> atrna I Znamka )$( zvezda. 5
Čujte! 5$ Čujte!
Z današnjim dnevom
se dobiva pri meni 0723)
trboveljski premog
60koo45kr
I
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Kunčič, JSfSfifr.
OL Ji O     e f
J        (vrhne čevlje iz gume) f
st znani najboljši izdelek n
5 iz tovarne (1688—10) ?
I        „Provodnik-Riga" g
X      priporoča i><> s&d|nlsBjtfi oenab tvrdka t
i Ant. Krisper, Ljubljana, J
Patentirano m steklo
najboljši materijal sa gornje svitlobe, tla, tovarniška okna, raam debelosti, pl"&£e do rTfi □ ujetruv. Posebne prednosti: Največja varnost proti zd rob ljenju, proti prodrenju m prebitju, nadležne žične nireie so nepotrebne, varnost proti ognju Je Jako velika, tudi će se zlomi, ostane gosto, ker žična vložka lirži skupaj steklo, luč prodira Jako lahko, že doslej neponan lučni učinek. I porabljalo ne je z najboljšim uspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah mnogobrojna spričevala,prospekti ln vzorci so na razpolago.
Vlite steklene plošče za hodilna tla pri gornjih svitlobah
Za razsvetljenje prevozov, podsetfiskifa hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v iikbnih masah, gladko ali /. raznovrstno izdelani površinami belo, na pol belo (okolo 30°/o ceneje nego navadno surovo lito steklo) in v barvali z Stčno vložko ali hrež nje.
Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki
v najrazličnejS h oblikah in velikostih.
Aktien-Gesellscliaft fiir Glasindustrie
vorm Frid. Slemeni,    (1 tilU—2) Neusattl tei Elbo£en IKibinen . Drujii izdelki: Steklenice vseh vrst. steklenifinJ zamaski, bteklo v ploSčah, belgijske in nemške vrste, vlito in l i • :'...!!•• i steklo, patentovans teke Is prsiansgs steklu.
\obnio sredstvo zoper kapelj ne presega
Kaiser jevih prsnih bonbonov.
OOCf^ notarsko poverjenih spričeval dokazuje fcOOw gotov unim'Ii pri IcmAIJo, hrlpnvo-sll, kataru, z»hIIe«mi|ii. (1650—3) m Cena z.vo/kii 10 kr. in '-''> kr. ■■ V I^|u1»1|hiiI se dobivajo v lekarni ..pri ilatem orlu'* pri železnem mostu in pri l'. pl. Trnltorajr-Ja.
s I
Krojaška, tvrdka.
Jos. Rojina
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
priporoča slav. občinstvu svojo dobro urejeuo zalogo z modnim in dobrim blagom v izdelovanj« uio«l>r« ii i h in finih ol»l«*W po najnOTSJisni f>aucoNk«'ui lu i« -.(i:.)« *   • «»» kroju  p«   pr i uieriiili «'«*nali.
Vsled lOletne prakse v r»i>ni m Londonu
pridobil sem si tako sprrtnost v okusu in fle^anci modnega kroja, da mi je muci slavno občinstvo s solidno   in  točno  postrežbo vsestraubko popoluoma
zadovoljiti,
Z odličnim spoštovanjem
i
I l
i
(1714-1) aja*«H*#t
Jos. IE3©3lrxsc t
fj/tt     Telefon žt. 90
Telefon št. 90.
Slavnemu r.brin^tvu aljađno ntnianjam, da sem dobil
generalno zastopstvo
meščanske pivovarne v ?\im $
iivtanovlfeue I. is 12
za Kranjsko, Spodnje Štajersko, Reko, Opatijo, Iko, Lovrano itd.
ter da bodo točili
1  ' '
no plznsko pivo!
*mkbb   4 BvaasBsaaBan    L psFcntsera^
iz te pivovarne,
m
iT
m
♦T
Mi
ki je naj bolj da na svetu, lu tudi jedino bolnikom pri- (t
m
poročeno od zdravnikov v dijeto,
naslednji gospodje:
Bili na i£ ICascli« .Pri roži", Ls. Fantini, Gradile, Gr. FrtfhlicJh, .Pri slonu", Karol Koisscr, „Pri Maliču", Ivan IVIayr, „Narodni dom";
flptfiF*" "v eteli:lerLlca,lx ga bodo prodajali gg.:
IVI. Avanxo, Wolfove ulice, Ivan Buzzolini, Špitalske ulice, IVI. Umbcrgar, Židovske ulice, Pp. Krapcž, „Narodna kavarna".
♦T
m
♦T iT
m
•T
m
♦T
m
Naročila na pivo v steklenicah in v sodčkih fc
vzprejemam v svoji pisarni
m v Šelenburgovih ulicah št. I. m
Z velespoštovanjem
(1640-8) M
Sg generalni zastopnik meščanske pivovarne v Plznu Sž
/V ustan ovij ene 1. 1842. /\
Naročila z dežele izvršujem točno.
Puškar Pran Kaiser
v Ljubljani, Šelenburgove uiice št. 6
se asoja najbolje priporočati sc ;1268—12)
)Šxe± lovsko se/ono.
j£; V)S*~ Zunanja r.močila se točno izvršujejo
1
i
f 1
........... m __ iz*
Ernest Speil
mehanik
Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1
priporoča vsakovrstne
IT t«';
šivalne stroje in bicikle
vseli kategorij p« liajnlijllt ecnali.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
z velespoštovanjem
ElrrLOst Speil-
(311-37)
Danes zvečer
na ulični strani ležečih
gostilniških prostorov
v novi stavbi.
(1720)
^ ^) ^)
S*, n.
£Mso/aoa se na/nl/adne/e naznanjati, da odpreta a meseca noaembra pod firmo
pesnil 4 ^gUm
o Spitalskih ulicah o nooozgrajeni palači meščanskega bolniškega zaklada (Singarjeoe ulice)
trgovino 3 manufakturnim, suknenim, platnenim in modnim blagom.
opozarjava p. n. občinstvo na najino najbolje asortirano zalogo najnovejših orst blaga za obleke, barhanfov, modnega blaga za gospode, platna, belega blaga, hotonoo in podšionega blaga ter prosioa za prao obilen obisk.
Zagotavljava strogo solidno in reelno postrežbo ter se priporočava (l7l7)
z vetespoštovanjem ^
(Vzorce vseh vrst razpošiljava franko.) (BBStlih & SffilttUeC.
2*1(1 rip. portal is
cepljene trte
vrs't: 1. rizling, beli in črni burgundec, rulander, zeleni silranec, nu './!'//>.j. NM m rudeia ranfulina, rtuimni in danutse. mu-Ukatelee, brli, rudeči in nerrzljiini iiptinjol, krnljerina, plnrtc, beln ružica, karščinti, črna  lipnvšinn, tmminee, tilankamenka
sto po 14 glđ*
rip. porta lis ~ bilje (I)71_
HtO po f/l*l»
Bi
doM ne pri Antonu Otforelcu, mul učitelju pri Sr. Sarbarl 1* I litloztthna Spodnjem Stajertkem.
Vsak!
Zastonj
U4
ki posije svojo natančno adreso, dobi proti malemu povračilu in d> nesku za carinske stroške
1 glđ. 90 kr.
30 prećUri eto v
in sicer;
1 rsgulOTSno uro % verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik /.a smodk'o; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode; l prstan z imitovanim draguljem ; 1 iglo za prsa b imit.ovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; lu komadov finih angleških zavitkov; I et u i za smodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naroč.iteljev s tem, da jim blago takoreknč na pol poklanjam. — Tudi VBakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura š!a natanko in bode vsak priznal, da je to podaritev. •TcmIIiih. 'v.»il«»«£it iii rn/.poNllpuij«* proti postnemu povzetju, eventnvelno tudi če se denar preje vposlj«, pri (Ui8fi—U;
VViener Uhren-Export Leon Blodek
\\ ien, IV., VViedner Sanptstraflse 22.
Izdelava perila
za gospode, gospe" in otroke
na debelo ln drobno.
ta >
Js!
o
> ^
O o>
ca
O -o i—i
0 E o
rt
1 5
w
b.l kiton,  Kin.'ki, i>n», brca ■nrratiilk«, bro« nurini,
17 TTlt,
1 knmad po gld. |» do a-70
a koiud. „   , «-«>s , in-—.
«r»\J«>w mn d<-< It"
•? * Tvllkniitlh, kakor iL-rr»| l knm»4 >• nld. l-— An 140 s krmad   .    .67«. 7-74
1 kom. po gld. —-80 do 1-40 • hom. .     ,      4HO   „   7'M IS <'*r»»»'lib«
glJ.   1 HO   <*0   gld. 190.
od gld   »HO da 4<0. pT«dir*jAalk«T
n4nu. i n i) » —
q s
o
(D
rt
o •i
9 §
P
H O
(D 3
P g
P? o
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvnlka
o. «j. K^u^^iarisr
v I .i ii t >i j:i ii i
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o ln kr. mornarloo.
rjeJT Cenike slovenske in nemške pofii!j;i na zahtevo brezplačno. ~t*»SS (5:11 — 19)
Za, izdelavo
nagrobnih vencev
dalje
šopkov in dekoracij
se priporoma ^1633—5)
Jalisiol^ Šimenc
umetni in trgovski vrtnar
<3-ra.<a.iš£e štev. 1©.
Dr. Rose "balzam
za želcdec
iz lekarno
B. FRAGNE RJA v Pragi
je žc več kakor 30  b t.   občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospe-suječega in nulo odvajajočega učinka.
Svarilo! Vsi deli anbalažo imajo BfftVen stoječ.) postavno depo-novano varstveno znamko.
(885—13) b    Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri nćrnem orlu"
l*r«K»9 na Mali Strani, ogolj Spornerjuvu ulice.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 10 kr. več.
Fo posti razpošilja bo vsak dan. V Ijjnl»l|»ul so dobiva pri gg. leknrjih G. Pi-ccoli, U. pl. TrnsdotT, M. Uardstsehlagsr, J. Mayr; daljo v vseh lekarnah Avstro-1 »gorske.
•jSL*
•jB*
♦Is?*
Prva največja kranjska tvrdka.
Fran Primožič
jeniTenar irx sedlar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 34.
Od 1. novembra naprej
Dunajska cesta št 6, peles letene Picolli.
e*\ Oa*
Priporoča ho slavnemu občinstvu za izdelovanje Jormonarsklh in sedlarskih proizvodov, katera ukusno, trpežno in oeno izdeluje.
Ravno t...n velika zaloga različnih konjskih oprem in sedlov, popolne jezdne opreme i. t. d.
Izdelovanje jermen za stroje in milno. — Vse poprave ae dobro ln po coni Izvršujejo. (1057—^6) SEnncuaJa, nnrnčlln ho vomIho in lorno ivi*mh|o|o.
II us trovane cenike pošiljam na zahte vanje brezplačno.
♦ »m* •m* »m* ♦m« »m* »m* *m* *w* •rs*
Na Najvišji ukaz Njeg. ^ c. in k. apost.Velečastva.
XXXII. c. k. drž. loterija
zh civilne dobrođel&č nam^ii« tostranske državne polovice.
Ta denarna  loterija — jedina v Avstriji z-konito dovoljena — ima 12.034 dobitkov v gotovem denarji v celotnem znesku 401800 kron.
Glavni dobitek:
200.000 kron.
Za izplača« je dobitkov jamči c. k, loterijski dohodni orad.
Žrebanje bode nepreklicno 15. decembra 1898.
SfC***Kia, VOlja. -1  1*1*01115. ~^MI
Srečke im»io na prodaj: Oddelek  za državne loterijo na Dunaji, I., Remergaese 7, loterijske kolekturo, tobačno tnitike, davčni, poštni, brzojavni in ž* lezniški uradi, menjalnice itd. Načrte za igranje dobe* kupci srečk zastonj. Srečke se dopošiljajo poštnine proste.
Ravnateljstvo c. kr. loter. dohodninskega urada.
(1466—8) Oddelek državnih loterij.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli,
Laatnina in tisk »Narodne Tiskarne".