151. številka. Ljubljana, v četrtek 3. jnlija. XVII. leto, 1884 Iibaja vsak kr., 6o se oziianilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankimti. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana niši, „Glcdališku stoiba". Upr avii i 6 t v n naj se blagovolijo posiljMlt^naroiimie, rekUinjsicije, ozuanila, t. j. vbo iidiuiuiBtrutivuo utvuri. La grande Slovenia. Pod tem naslovom prinaša Gorižki „Corriere" dne 28. t. m. uvodni članek z ozirom na blagoslov-ljenje zastave Goriškega podpornega in bralnega druHva, ki se bo vršila v nedeljo G Juliju. Članek se glasi v svojem prevodu tako-le: „Blizo tsoč let je od tega, t. j. mej letom ■ -.•,•>. ?'vola dva brata dubovskega fitmo! tu. i.v., jn Mcu -^'Hna v Saloniku, naselilo. „. ^foraviji, uh:, ^vp črke, imenovane n> fer pre-.v).. , ..„,........... jezik hv. pismo novega in buuega zakona. Oinf •/*» j umri leta 869, Metod postal pa je nadčkof ua Mo-ravskem leta 880 Govori se, da hočejo sedaj Slovenci naSe provincije, klio'je na pomo6 ona dva apostola slavista (apostoli delto shvistno), Slovenci Tržaške okolice in iBtrt-ki prirediti za duločen dan, v nedeljo 6. julija t. 1., veliko slovansko demonstracijo, in da jo hoftejo prirediti ne morebiti v TržaSki ali v naši okolici ali na njih gorah, temveč v naSi MSi, v našem mestu, v Gorici. Povod toj slavnosti je blagoslovljenje zastave slovenskega bralnega in podporneua društva. Zu-stHva bila je izdolnnu ua Dunaji, njej mora biti ku-mica grofinju Dragotinu Lanthieri, gospa po rodu Kranjica, ki je pi išla le po možitvi v plemenito rodbino grofov Lunthierov. Vedno opi raje se na govorie<\ javljamo, da se pripravljajo od urediteljev velike Slovenije hude demonstracije, in sicer : OzatjšanjV poslopij z zuatavnmi V slovenskih barvah v mestu, kjer oni biv-ijo Ro-manje v marnih na Kostanjevico, kjer se bo nova zastavu blagoslovila. Velik banket v Cattarinijevih prostorih. Ob 6. uri zabava v istih prostorih, kjer bodo svirale godbe in se bodo prepevale slovenske pesni itd. Napovedujejo se za to priliko posebni vlaki. Malo in kratko, govori se, da se nič ne opusti od strani pauslavistov, da bi svećauost ne imela ostrega značaja demonstracije in provokacije družbe V Primorji. Osobe blage po srcu in vedi, katere ne iččejo in nečejo, da se priredijo brez kazni take prilike, katere ntitijo in širijo sovraštvo, interpelovule so našega župana v tej zadevi v zadnji seji mestnega zbora, ki je bila minoli torek, ter so gn vprašali, ali mu j»3 kaj znanega o tej svečanosti in kako misli postopati v tej jako delikatni zadevi. Župan je kratko odgovorit, da bo postupal v soglasji s političnim oblastvoin, in gospod baron Rethbach, ki ju bil tuđi v oni seji navzufc, je pritrdtl besedam županovim. Ni nam znano, so biii-li zadovoljni interpelanti b tt'in jako elastičnim odgovorom uli ne. Gotovo ni zadostil velike večiue megt'anov, katerim je prišel do ušes, in mi odkritosK-ni tohnaci javnega mnenju t;1] važni zadevi zagotovljmno, da tukaj ne ne srne pričakovii! ?a?ost,nih dogodjivjev, teinveč da jim je tret)'«- Ko prpi v ''ti, Tn in, ({.;■: 'Uro meStanske, kakor poiiui.:. i;. {, dobro eh:* ' biti m*nledk;, ki izvirajo u . , ' .,, harij (fanfttrouate) na italijanskb , Na.5 glavni trg (piaz/,a grnnde = ii. nu'Hto zn taborjp, sploh ni m«sto v ob6e za to. Ozalšanje his z znstiivaini v barvah Slovenije se num ne vidi niti pravično niti bi v to svetovali. To nakopiČonje slovenskih barv bi lehko pouzročilo živio-klice in nasprotne klicf, katere je treba na vsaki naćin zabraniti. Nudfj^nio se resno, da oblast-nije ne bodo muilile /ahraiiiti onp demouštraci|e in morebiti protidemonAtracije,■ da bi a« red nti kalil. Dogodljaji v Spljetu n*\ ra/.svetlijo v naSem mestu najodliftn^jSe in ra/.umnejSe osobe vseh strank in naj se pa/J, da se /abrani ta ijemondtracija slo vensku, iz kutere ne inor<> slediti druzega, nego zlo in nered. Naš župan naj pomisli, da je njega prva nuj-svet^jrta dolžnost, dn brani čast in pravice mesta, kHtert'mu je na ch!u po \olji me.sfanov. Nobon pomislek gs ne snu- zattrževati, da to zadevo poravna, ako uo< e, da uiiue vsalro zaup»nj'.i vanj. Sledi naj ugledu in obnašanju županovemu v jednakem sluf'aji, ki se je vrSil pred 16. leti 1868. leta, ko je županova! Cest;ti gon pod vitez Visini. Tuđi tedaj so ae Slovenci zhirali h taboru v blizini našega mesta. Tuda g. župan vedel se je v ti oglas i i s politično oblastnijo. takmt /astopano po g. barouu KUbecUu, tako modro ter je znal uajti pote, kateri so dobro ugajali tedanjemu položaju, da se neso Travnik in glavne ulice našega mesta spreobrnile v zbirališče Sežanskib in Tolminskih Slovencev. Na ona pravila naj se sedaj ozir ima, ter naj uplivajo vse politične oblasti, toliko politične, kakor deželne in cerkovne, da se odstrani grozen vir vecjim r»z-porom mej dvema narodomn, katem ne moreta ži-veti v istej deželi, ako se dobro in natanko ne do-ločijo meje mej mojim in tvojim, i ti nobeden nuj se ne predrzuu dotikati ae lastuine druzega biez kazni.u Tukaj imate clanek, za se daj brez komentara, sicer mu ga niti treba ni. Naj se povem, da nabirajo nekateri gos[>odje podpise po Gorici za protest zoper to slavnost i ti da je danes seja mestnega Htarašinstva le zaradi te svečanosti. čudom se čudimo, da politično oblastvo pušča tak članek, ki apelu)e n» skrajno narodno atrast, i mej svet, da ae pod oi^tni vladnih organov srne tako ne&VHrrmo hujskuti. Skrajni čas je, tta se lahonska pn-,rij-«noat ?ja&ju ootiplje in na/aj ]>otisne. Di/e šibi bo^ji. Velik del Ga i. :je Ivli pod vcmIo. V"nre»tano deževj« preteklega mesec. • *mm je votL>-. ,.• želi poljski, tako da je najpohle.aUt potoku brzdan postal, ter ae pridružil upornim ietvii:>; s.: zapustivSi svoje bregovo na daleć raztegnile svoj grozno, unićujočo oblitst. Že kratku brzojavna porobila iz unesrećenih Galicije pukrajin morejo nam popisati vso grozo iu siroto bediiih na^ih rojakov! StraSna po vode nj ni samo razteptala vse letine na dolgo in široko, tuđi zemljo je pierila iu prut od-nesla, tijr rodovitna tla upremenila v pefićeno pustinjo. Ali taka uesre<"a veliko pomeni za imenovano kronoviuo! Galicijo redi jedino poljedelstvo, njeni prebivalci imajo »samo to, kar jira daje mati zemlja, in vse njih življenje omejeno je na l.Hino. Velike obrtnosti tamo gori ni, in kar je malega obrta, in trgovine, to stoji, rase in pad;i s tem, kakor se obdeluje zemlja iu kar leta vsako loto rodi. Dve slabi letini imela je zapored Galicija, letos je ta-zalo, da si nekoliko opomore, ali Hodaj je zopet jasno, da je veliko teh upov tuđi zu leto^njo jesen splavalo po vodi. In s U m je po slabih prejšnjih letih zavožeuo gospodarstvo dobilo najhujši udare*1! V vseh «tuliščih prebivalstva treba bode vsled i svoje potrebačine utnehti po znatno zman;3anih LISTEK. Knez Serebrjani. (Buaki Bpisnl grof A. K. Tolatoj, posloveuil I. P.) XXXIV. Poglavje. Norčevski ka ft a n. (Dalje.) In obrnil se je k Ivanu ter rekel z od nevolje se tresočim glasom: — Car, vzemi nazaj svojo besedo! Ukazi me usmrtVi! Z mojo glavo smeš Btoriti, kar hočed, a moje časy naj ae ne dotika nikdo! Ivan Vasiljevifi je pogledal na opriGnike. — Ali Btn resuico govoril, da ae Družina rad Sali ? Ali ste Blišan ? In jaz bi mu ne smel podariti kaftana! — Car, — nadaljeval je Morozov, — v imenu gospoda Boga te prosim, vzemi svojo besedo nazaj! Ti se še nesi rodil, ko me je že odlikoval tvoj pokojni oče! Ko Bern vkupe* s Habarom Simskim, razbil Čuvaše in Čeremise na Sojagi, ko sem s knnzoma Oi.'j.! svakim in M^stislavskim pregnal od Oke krim- skega carjeviča in odvrnil ocl Moskve tutarski poplav ! Mnogo ran sem dobil, mnogo krvi sem prelil v službi tvojega očeta in v tvojoj, car! Varoval nesem svoje glave ne na bojifiM in v bojarskih zborih, prepiral sem se v tvojej mladoletuosti zate in za tvojo mater s Šujakimi iu Beljskimi! Samo svojo*čast sem varova], in nikomur jo nesem pustil omadeževati! Ali ti hočeš osramotiti moje sive lase? Ali ae ti posrne hujeS slugi svojega očeta? Ukazi me usmrtiti, car, ukazi mi nesti glavo na morišče, »n z veseljem grem na mučenje, kakor sem prej hodil v bitve! Vsi se molčali, pretresem od Bilnega govora Moro2ova; pa sredi ob6ne tišine razlegel se je Ivanov glas. — Dovolj tega klepetanja! — rekel je grozno, in njegovo zasmehovanje se je premenilo v javno jezo: — tvoje neumno govorjenje, starec, pokazalo je, da bodeS dober za norca. Obleci norfievsko obleko. — Vi, — nadaljeval je car, ko se je obruil k opričnikom, — pomagajte mu: kajti on je vajen, da mu strežejo ! Ko bi se bil Morozov pokoril, ali pal k carje-vim nogam in ga ponizno prosil odpulfenja, morda bi se bil omehčal Ivan Vasiljevič. Pa Morozova ob- našanje bilo je preveč ponosno, njegov glas preveć odločen; in v njegovej prošnji se slišala le neupog-ljivost, in tega ni mogel prenašati Ivan. Gojil jo nepreuagljivo sovraštvo do vaeh trdnib zuačajev, in to je uzrok, da je nedavno, ne da bi bil kaj preudarjal, obrnil svoje srce od VjazemBkega, kajti bila je znana mu samostojnost kneza. Na jeden mig so oprićniki strgali vrhnjo obleko z Morozova in ogrnili mu kaftan z zvonSki. Po poslednjib Ivanovih besedah nebal se je protiviti Morozov. Dal se je obleči in molče je gledal, kako bo opričniki na njem popravljali in drgnili kaftan. Misli njegove so se pogreznile na dno srca: in on se je zbral v samem sebi. — A kapo smo še pozabiliV — rekel je Grjaznoj in pokril na glavo Morozovu pisano kapo, Btopil nazaj in pokloni! se do tal. — Družina Andrejevič! — rekel je: — časti-tam ti k tvojej novej službi; zabavaj nas, kakor je nas zabaval pokojni "Nogtev! Tedaj je Morozov pouzdignil glavo in pogledal po zbranih. — Dobro, — rekel je glasno in odločno, — pa vsprejmem svojo novo carsko službo. Đojarju hodkih, a kar je treba v pm vrati opomeniti in tuđi najbujše je to, da bode na kočarske duri — in teh je tuđi v Galiciji ogromna većina! — trkalo pomanjkanje, da se bosta kmet in rokodelec s stradanjem prebiti morala do pribodoje žetve. Vaej ne-sreći, storjen) po najnovej&i tej ujimi, na dno sedaj pogledati ni mogoćc, a toliko je že gotovo, da je ponesrećena kroaovina putrebua pomoći, katere si pa suma sebi baS zbog oškodovanib pogojev svojega gospodarstva dati ue more, marveć je prifalcovati mora in srne od svoje vlade, od ćele države. Sto-rilo se je že neknj za ubogo deželo, a poslanih par desettisoći je ubogo malo v primeri s škodo, ki jo je ceniti na več milijonov. Milodari človekoijubov boda malo zdali za neAteta sehšča gladnih ponesre-čencev in za ogromno, njim z^ubljeno imovino. Iz bogatih zakladov vesoljue države treba je zajemati, to je nalogu moderne državne upravu! Ali humani-niteta kulturne e še-le diskutuje, koliko ia kedaj bode ga-liski dežeini zbor dovolil pomoći, da se po tem ravnati ve centralna uprava. Ljudstvo pa caka laćuo in obupno. Parlamentarne ojuice, v katerih tići nam reševanje ualog moderne države, pač se bi jih smelo V eili presekati! Še druga strašna šiba božja vzdviguje se proti nam od franeoskib tal. Pred ttdaom unij je poč'la in predramila Evropo vest, da se je v Tulonu, v vojnem |.ristaui6či na jugu Francoske, prikazala kolera ter takoj vzelu osemnajst mriičev, in k tej vesti pridružilo se je tekom auulednjih dnij že druži h jeduacih vesti, ki so najoddaljeuiša selišča na-iega kontinenta napoluile s strahom. Naša avatrij-ska domovina je sicer dale6 od nesreĆnega kraja, kjer se zu skok pripravlja besneči tiger; sreća v nesreći je to, da se kolera ta pot, kakor navadno, ne uapoveduje iz kacega turđkega pristanisča, uego iz deži le, kakerđua je, Fraucija, ki se i<» v stanji z vseiu mogočim, z denarjem, osobjem in z znanostjo boriti zoper ćlov^lUo sovražuico; tuđi nas ločijo nemške, luzbe. Mnogo opaznosti ao nam poslaae, da uha v/.uraunjo, prijateljski družijo in spominjajo nedosttitkov, ki državljanski blagiuji zapreke delajo. Ali kako dolgo mislimo, da nam je vzajeinuega sov-radnika pobijati z združeuimi močmi? Kakor hitro opasnost zgine, mine ima tuđi vedno potrebnu slog«. Narudi se vidijo zatiraue in prezirane, odpore jim je deluti, ako ne obraniti hote. Kadar se posreći politiki uvstrijski, da z gar&utijami obdene pravice i »lovanakih narodov m potisu« nt»zaj vladohlepnost našega nemštvu, tedaj jej bodo srečni narodi vsi radi pomagali v vBaki Cas, tuđi izven nevarnonti pri delu, ki ga je vršiti v neprestani, veseli na prede k našega cesarBtvn. Politični razgled. Notraitje dežele. V Lj obijani 3 juli ja. Pred predaedstvom visjela deždreg* maršalu kneza Jurija Lobkovica pn^vctovala se je vtorek en-keta sestavljen* \i ravnateljstvu društva će»kej(it muzeji in člana deželnega odbora o pravnih razme-rah novega muzejskoga posiopja k deželi. Porofte-valec Kvičala |e predlagal, da obstane Ae na dalie sedanje muzejsko društvo, ki naj sw pomnoži za tri ćlane, katere voli odbor iz v.sake kurije. Dr. Vol kelt je pa pradlagai, da nai musej postane d»ž»lni zavod, ko je dežtla zauj toliko izdala. Predlog Kvi-čale se je vsprejel, zanj ao glasovali vsi ražen dra. Volkelta. HrvaCskemu saboru predložil je v torek sekcijski šef Klein nacrt zakona, da a* neodstav-Ijivost Hodnikov suspendira za pet let. Sabor bode sedaj zooroval do U. t. m. Totem se bode pa od-ložil za jeden mesec. V drugej polovici avgusta se pa zopet snide, da resi, še ostala dela, in se bode najbrž razpustil še le. to mu volilna doba poteće in to je 22. septembra. — Pre ivćeraj imeli so Star-Ćevićevci shod, ki je pa bil le atabo obiskan. Govorili so vsi poslauci strank« prava v saboru. Sklenilo se je, Se nadalje ostati na podfagi „hrvatskega tlr-žavnega prava" in samoHtojno postopati pri volitvoh. Postavili bodo 55 kaudidatov. katere pa ima doloćiti volilen odbor. Volilna agitacija so pa tako organi-zoviili, da so vso rit>želo raselili v 25 agitacijskih okrožij in za vsak okrog imenovali posebnega ko-niisarj;-', ki bo imel voditi volilnn agitacijo v svojem okraji u\ 'ogovarjati se s centralnim volilnim odborom. Z drugimi strunkami se pa bodo le tnm po-gajaii, kjer njih kandidat nema nikakega upanja, da bi prodrl. Vila nje »uji božji službi zvoniš in se s krvjo napajaš, napada te z zapada Žigimond, s pnlunočne straiii Nemci in Čudi, a poJudauske strani in z vzhoda pa hun. Ko bodo Tatarji napali Moskvo, pa ne bode vojskovodij, ki bi branili svetinje Gospodove! Požgali bodo bo^jo brame z ohtanki svetnikov, pri41i bodo Batijevi čaši. In ti, car vse Rusije, priklanja) se bodeS do tal hanu in kleče na kolenu bodeš poljuboval jermena njegovih ćevljev! Morozov je umolknil. Nikdo ni pretrgal njegovega govora; vsem je zaprlo dihanje. Car ga je posluBal, nagibajoć s« nnprejt bled, z žarecimi ocrni in s penami v ustih. Krčevito je stiskal roćice naslonjača, podobno je bilo, kakor bi se bal preslikati kako Morozovljevo be-sedo, slednjo ai je dobro utisnil v spomin, da bode vsako poplačal s posebno muko. Vsi opričniki so bili bledi, nikdo se ni pre-drznil pogledati carja. Godunov je poves:l oči in se ni upal dihati, da ne bi obroil na se pozornosti. ^e ćelo Maljuti se je težko zdelo. Kar Grjaznoj zgrabi nož, skoči k Iv*»nu in mu reče, pokazavši na Morozova: — Dovoli, da mu zamašim usta! — Nikar, — rckel je car skoro šepetajoč in težko dihujot od razburjenosti, — naj njega milost do konca dopove! Morozov je ponosno ozrl se okrog. — Ali še hoćeš šal, car? Dovoli, da te zaba-vam! — Odtal je tebi Še jeden verni sluga Btarega, vati, zapomnil sem ai oekatera njihova imena. Ti I bo: Svetee, Jnfbec, Jelacič, Feder, TomSič in Se I mnogo druzih. In ti „junaki" z „rude^inii krava-tami" in z „rudecimi pasovi\ so sinovi slovenskih roditeljev! Iz Hrastnlka 1. julija. [Izv. dop] Stari možje bo vetleževali, da tnkrat bodo »Ubi čaai, ko bode Selezn* kaCa zvijula se od vaši do vaši, ko bodo kure po poldnevu jajce znesle, ljudje pa take frevlje nosili, dn bode solnce skozi sijalo. No, zdaj se že ua kraetih vidijo črevlji 8 tako viBocimi na-petniki, da bi Inhko solnce pod stopalom skozi sijalo, ko bi veilno ne deževalo in bilo toliko blata. Kmetje Salostni gledajo prihodnjo.sti na^proti in kaj bi ne, saj ne naorejo posušiti krme, atrneno žito sta dež in vibar položila na tla, drugi pridelki pn slabo obe tajo, ker je prevelika moća tare. Pretečeni teden mi priii"se kmetič opomin od davkarije pokazat. Tiskano je bilo na jednej strani slovenski, na jedntj pa ntmSki, a izpolnena ju bila samo nemska stran. Kmet me za božjo voljo prosi, naj mu |iovem, ali mora res 84 gld. davka plaćati, kakor mu je iztuhtal iz „mabuzettelua" njegov dečko, kateremu že štiri letu učitelj neinSčino v glavo utepa. Pravil mi je, da se vsi otroci kaj hitro čitati ua-ufte, a da nobeden niti besedice ne razumu, te kaj čita. To so aijajni uspehi neumnega nemškovauja in Judeževih groaev! Dalje mi je kmetić tožil, da je imel kimo že subo in da bi jo bil duinov pod streho zapeljal, da ga ni smet z uerazuinljenim opominom tako zbegal, da je krmo na travniku pustil in Stl iskat tolmaf-a najprej k g. učitelju, potem k trafikantu, katerih pa nobenega doma ni bilo, zdaj pa pa k mtui. Mej tem nm je pn dež krmo zopet zmofiil, iu kdo ve", kdaj bod« zopet suha. Kaj po-raagajo vae mmisteiKke naredbe, ako neinajo toliko moči, da bi prodrle v urudue prostore'? TukajSoje tovarne na pr. steklarua, tovarna za kemične izdelke (žvepleno, bolno in solitarjevo ki-alino) so iz Trbovelj.sk« v Dolako župnijo uiarjeun, kar je dosti bliže in bolj pri rokah. V spomin tega dogodka sta bntta viteza Goslet nad 200 poštuo-hmniluib knjižie kupila in ntzddila mej svoje de-lavce. Tuđi druge delavce prigovarjata, uaj štedi jo, namesto da vsu v neuređeni žganji zapijo. Pat po snemnuju vredrn vzgled drugim gospodom, ki unajo osodo svojih deluvcev v rokah in vedno priliko olajfati delavcu tužno stanje, ć« u^ drugače, vsaj s prijazno besedo. Domaće stvari. — (Vt era j š nj *» veselicu na kuziuskem vrtu) na korist ncmjSkenm „Schulvereiuu" izvršila se je kakor vauka napadnu kuzin-^ka gudba, hi mu da so vsi službe prosti polica/i šetuii okolu ka/.in-ske^a vrta, da bi se gospodi ueujAkutarski ne ne zgodilo, knr pa jo bilo p>av nepotrebuu skrb, kaju kdo v Ljubljani su briga za burkf kutere uranjaju nekatcri nemšl.i fantasti v zve/i iu obož«vutti od nemških turnurčkev. Po poluuoči ko hta c. Kr. profesorga lluidcr in Uletiv«?d in dulci ju-bilo govorila svoje velikonemške iiapituice iu ae je v ue baš gladliih glasih zakrožila „Wacht am Rhe:na, da v obližji uadnskegi* vrta n»hće spati ni moge!, bilo bi policjsko nadzorstvo gotovo umestneje, nego ob 8. uri zvećer. Pa kaj hoćemo, v nekaterih krogih prevladujpjo 5e vedno atare zarujavele misli in naši Veliko-germaui imajo Se vedno posebne predpravice in furor teutomcus He pridno goji. — (Zbirališče za došle goste in prijatelje) „Bralnega in podpornega društva v Gorici* bode pri Catterini-ji in ne v društvenih prostorih na Travniku. — (GraSka „TageBpoat") usiljuje se po pošti raznim tukajSujim prtbivalcem in posebno narodnjakom. Niti ženske nemajo miru pred tem židovskim, Slovence neprestano sramotečim listom. Će je danes tuđi po5lješ „retour", dopošlje se takoj zopet drugi dan, kakor oni zidovi, o katerih se govori, da, ako ga pri vratih ven vržeš, ti priđe zopet skozi okno nazaj. — (Glasbene Matice) odbor aklenil je v svoji zadnji seji, da se z oz rom na nekatere pre-membe v učiteljakem osobji poletni tečaj glasbene Sole konta v nedeljo 6. dne t. m. Šol-ski sklep se bode vršil ob VaH- dopoludne v ćital-nićnt dvorani z razdeljevanjem šoltjkih iiaznauil gojencem. — Ob jednem »e je ukrenilo, da se bode glede im to, da je mnogim roditeljem ustreženo, ako se otroci tuđi v prostem času bavijo z resnim delom, poučevunje na glasovir nadaljevalo tuđi o šolskih počituieah. Vsprejemajo ae pa učeuci in učenke tuđi na novo; Solnina 1 gld. na mesec. Ogla^ati se je ali pri g. V. Va lenti, ali pa pri učitelji g. pl. Ohmu Jaaušovskem vsak delavnik od 6—7. ure zveSer v začaani šolski sobi (v Čitalnici.) — (Gadova peč) na Dolenjskem je že tuđi okužena po trsnej uii, kakor je preiskava v 27. dan m m. kontstatovala. Vinogradi v G*dovej pe^i so sluli po vsej d^želi in vsak vinski trgovec bil je vesel, te se mu je posrečiio, oeitoliko v Gadovej nakupiš. Ker je trana uš že tfiko daleč se znplo-dila, ne preoataje veliko upanja, dt» bi ae ustavila. Ubogej DoknJHkej preti grozen u.lnr in za časa treba misliti, kako omejiti iu olajšati zlo nasledke te ka-tuBtrofe in preproĆiti nepopisno bedo, ki mora na-vsUti, ako trana uš zavaame vae vinograde. — (Naš rojuk g. F. S. Viltaar) uglasbil je nedavno „Bojnu pje-snuu", katero so Že vsa hrvatska društva pela in katera je pov«od furore napravila. Seduj pa je ugltisbil iu hrvatskemu pev skemu društvu „Kolu" posvetil pesen „Luti pjesmo". Obe pesni sti proizvod pozuatega mluđega pesnika hrvatskoga Josipu Milaković-a. — (Vabilo:) V ricdeljo 6. t. m. dopoludne ob JO. uri bode v tuk-HJAnjej mu.st.nej dvorani sbod 'arojnike zadruge z uaslednjim dnevnim redom. 1. Po* .svetovauje in potrliiev pravil; II. Posami&ui nasveti. K timu shodu vtbi vse krojačke pomoćnike in mojstre najuljudi)eje odbor zadruga krojadkth pomočnikov. — („Vrtee") Časopis s podobami zn slovensko ujladino, priuaAa v 7. štev. ua.-slednjo vsebino; Bog Te vsprejmi. Peat.u F. Kr«k. — Prijatelja. (Iivirna povest.) — ZveliČHi* in av. Peter, ml- tiča. (Narodna legenda, zapisal Tone Kosi.) — Ptuj. — Starih Slovauov bog Triglav. — Iz stare knjige. bojarskega rodu; njega si odlašal k snovati ali zato, ker si ae bal božje jeze, ali pa zato, ker se nesi izmislil dotstojne kazni. Živel je dttleč od tebe, v tvojej nemilosti in inogel bi bil pozabiti nanj; pa ti, car, nikogar ne pozabi4! Poslal si k njemu svojega prokletega hudobneža, Vjazemskega, požgut mu hišo iu odpeljat mu ženo. Ko je prišel k tebi prosit božje sodbe, ukazal si jima biti se tebi v veadje, iu pričiikovni, da Vjazemski ubije tvojega vernega elugo. Pa Bog ni hotel njegove pogube, pokazal je njegovo pravico. — K&j si ti naredil tedaj, car? — nadaljeval je Morozov, njegov glas se je strese' iu zvouci po iijegovej obleki so zaxveuelit — ko sa ti ju zdelo, da Se ni dovolj osramoten tvoj sluga, skleuil ai navaliti uanj uečuveno sramoto. — Tedaj, — vskliknil je Morozov, pahnil od sebe it.>zo in ustal s svojega meata, — tedaj si ti, car, oblew ga v norčevski pluši in velel njemu, ki je otel lolo iu Moskvo, zubavati te s tvojimi prokletimi hudoVmeži 1 Grozeu bilje videti stari vojskovodja sredi molče-čih opričuikov. Pometi ujegove uorćevske obleke je izginil. Ispod gostih obrvij žarile so se mu oči kakor blisk. Btla brada je veličastoo padala mu na prsi, ki bo nekedaj dobile mnogo udarov, a sedaj bile vae opisane s svitlobarvemmi zuplatami; a v njegovem pogledu bilo je toliko dostojanstva iu plemenitosti, da se je Ivan Vasljevi6 videl mnjhen v primeri ž njim. — C.ir, — nadaljeval je ?. močnejaim glasom Morozov, — novi tvoj norec je pred teboj. Poslušaj njegovo poslednjo Šalo! Dokler si ti živ, so usta ruskegu naroda zapečatena s strahom; a ko mine tvoje zversko carovanje, iu ostane na zemlji samo spomin na tvoja dela, prehajalo bode tvoje ime od potomcev k potomcem v večno prokletstvo, dokler ne priđe strašna Gospodova sodba! Io teduj bodo vse stotine in tisoči, kutere si pomori), vse trope mož ia žen, otrok in starčev, vsi kntere si uiučil in pogubil, stopili pred Gospoda in te tožili! In oni straSni dan stopim tuđi jaz pred večnega sodnika, stopim predenj v ravno tej obleki in zahteval bodem nazHJ svojo f:ast, katero si mi odvzel na zemlji! Tvoji hudobueži ue bodo zumašili ust upijočim, njih pritožbe bode »lišal večni sodnik in puhneu bodeš v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angeljem. Morozov je umolkuil, zaničljivo pogledal po carjevih Ijubimcih, obrnil vsem hrbet iu poC'asi od-daljil se. (Dalje prih) I Spisal Ksaverij.) — Potovanje cesarjevifa Rudolfa a cesaričinje Štefanije v jutrove dežele. (Konec.) — Prirodopiauo-natoroznansko polje. Slavec. — /mrljevo gnezdo. — Razne stvari. — ,Vrtec" stoji a vse leto 2 gld. 60 kr.; za Va leta 1 gld. 30 kr. — (Nova slovenska knjiga.; Prav ve-eli smo bili, ko nam je danes prišla v roke knjiga naslovom; „Odkntje Amerike. Predelal H. Majar. >oučno zabavna knjiga v tren delih : I. O Kolumbu, I. o Korteau, III. o Pisaru. Ljubljana. Tiakala in taložila Ig. v. Kleiumavr & Fed. Bamberg. 1884." »rvi del 162 str., drugi 141 str., tretji 133 atr. /kupe 436 stranij. Ceua trdo in lično vezanej cnjigi 1 gld. 60 kr. Take knjige pogrešamo že lolgo, to bodu zabavno in primerno berilo za mladino našo, katerej skoro da niCeaar nemamo dati v -oke, Gg. pisatelj in založnika odpomogla sta veli-kemu nedostatku. Knjiga pisana je v obhki dvo-=;ovora, če se ne motimo, po Campe-ja uem^kem izvirniku, v prav gladkem in priproatem jeziku in popisuje jako živo romantično delovauje španjake iunaške trojice, ki je s pestico Ijudij, a skroinniini sredstvi, a z izredno smelostjo in hrabrostjo osvojila si nov kontinent. Priporočamo to knjigo prav toplo slovenskemu ob^'nstvu. Mladina bode jo slastno £i-tala, h tuđi kdo starejiih bode, prelistavši jo, oživel 8i spomiue na nekdanjo mladostno dobo, ko je te dogodbe v gorećej doinišljiji in z nenavadnim zani-mauiem čital. Dostavimo še, da je tuđi vnaoja oblika prav lepa, tisk čist in razločen, iu da se je s tem proizvodom kaj umestno obogatila književnost slovenska. — (V kranjsko hrauilnico) je uieseca junija 1638 strank uložilo 303.523 gld., izplačalo pa »v je 1734 straukam 289.981 gld. 44 kr, 61 prosilcem dovolilo se je 136.820 gld. posojila, 10 prošenj za posojila pa je bilo odbitih. — (Pohojilniea v Mariboru) imela je junija meseca 27.743 gl. 23 kr. dohodkov, 24.276 gl. 83 kr. pa izd^tkov. V prvih Šestih tnesecth t. 1. rilo je vseh dohodkov 125.326 gl. 63 kr., 121.860 gl. 18 kr. pa izdutkov, tedaj 247.186 gld. 81 kr. prometa. — (Izpred porotnega sodišfia.) Jako zavržen fclovek stal je 1. t. m. pred poro^niki. Bil jo to Gažpar Požar, no (iomaćo Snjevćev, 33 let stari kamuosek, ki je bil že dvanajatkiat, kaznovan zarad poboja, tatviiie in goljurije. 13. oktobra i. j. pridruži! se j»; zatožeui na cesti proti CjIu nad Vi-pavo, bi zu seta Kravje Doline posestniku Jakobu Požeuel-u iz Oruega Vrha pri Idriji, o katerem je znal, da je prodsl na sejtnu v Seuožečab prej.šuji dan domačega sukna zr kaUth sto goldinarjev. Po-uavljaje gu je vabil, naj bi šel ž nj'.m s pottt ua stran, da mu pokaže iu proda poimrejeuil] haukov-cev. Požeuel ae ua vaa zvita iu prilizljiva prigovar-janja Požara ni udal in da bi se otresel zapeljivca, kuteremu ni uičesar zaupal, ukreuil je iti v Kravji Dolini v gostiluico, dasi mu ni bilo zato, da bi /jasil žejo. A huli duh in sovražuik v polobi zatožeuca Gašperja Požara ('akai ga je na ce^ti. Prisiljeno pridružit se je Požeael-u in mu hotel pokazati izvrstur* ponarejeni deuar. Pož;»r st'guo v žep, da bi pokazal ponurejeuu baukovcj, katerih se je Požonel še zdaj braui), a mftitd bankovcev izvleće Požar, samokres takoj uutegue petelina in sproži uab to pi-itolo proti glavi Poži'nel-a. K sreči je si^duji iiHguil gluvo nekoliko ua strau, in z zajćarji ntibasaui strel, pn1 strehi je le kiobuk. A d;vji človek še ni uebal. S sa-niokieriom zaćue uabijati na glavo Poženel-a. Z lajci se prif.ue Poženel, ko je videl, d« gre za življenje uli smrt, braniti, poprime zatoženc* Požara in ga vrže ua tla. A kmulu je Požar nadvlada], izvleče iz žepa v ruto zavit debel kamen in pri« ne tolči Po-ž pela po glavi, tako da mu je prizadejal ^O ran. Ko je Požeuel po udarcih bil pupolnem oinunljeu, oropal ga j.; Pož.ir za tistih 103 i^lfi., Uatere i ■ sku-l»il Pože.uel v Senožeći*h za »ukuo. Še le 16. febru-vaija so žaudarji Pohara ujeli iu izrocili deželui sodniji v Ljubljani. V zaporu zukrivil je Požar še hudodelstvo razžaljeuja Veličanstva in hudodelstvo bo^okh'tstva, kutera zločiua obravnavala sta se v tajni obravuavi. Z.tož-^ni Požar jo jako u.fsramuo tajil it» trdil, da je bil tišti čan ko se je poskusil roparaki umor iu izvršil rop n tefika telesna poSkodba, v Karlovci na Hrvatskem. A priče iz kr.ij:*, kjer se je izvršil rop, mu z gneva poluimi besedami dok&zu-jejo, da nikdo drugi, kot on, ni izvršil hudodelstva. Jedna priču, jako razdražeu pošten kmetovalec u. Kravje Doline skoči jezno proti zatožencu kakor In ga hotel udariti iu reče: „Falot, da bi te ne biii ujeli, ves sum bi bii letel na nas prebtvalce vaši, kjer si zvrfiil rop, ker smo veliki reveži Tuđi hu-dodelstvi razžaljenja Njega Veličanstva in bogoklet-utva, kateri je storil zatoženi v zaporu na Ž&bjeku taji in pravj, da se bote priče, ki so tuđi zaprte na Žabjeku, le prikupiti „gospodom" zato proti njemu govore. Porotniki (načelnik Anton Klein) potrdili so jednoglasno vseh šest vpraAanj, vsttko glascče se nu posebno budodelstvo, namreč poskušeni ro-parski umor, rop, teSko telesno poškodbo, razžalje-nje cesarja, zazžaljenje člauov cesarske hiše in bo-gokletatvo in Gašpur Požar, bilje obsojen na teško ječo na vae svoje žive dni, poojstrei-o s pOBtom vaaki mesec 13. oktobra vsacega leta pa b tamnico in trdim leJiSĆem. Ko zatoženemu objavi ' predsednik g. Ravnihar uodbo, zakriei: „Hudič naj vzame vae porotoike !w — (Za potovanje.) Da bi se laglje popo-tovalo in zlasti z malitni stroški tuđi v tuje in od-daljene kraje, ukrenile so železnice skoro po vsej Evropi, za vrftje ali manjše svoje proge izdajuti karte, ki se bodo tako za več dežela zložile in kot jedna karta veljale 35, oziroma 60 ilnij za katero koli vožnjo, samo da se vožnja tum neha, kjer se jo je nastopilo. Cene ho jako nizke, tako da jib bode lahko zmagAti tuđi za vecje daljave. Čitamo n. pr. da bi tako zložena vofcuja iz Berlina na Dunuj sem in tja a kurirnim vlakom v II. razredu veljala ne prav 43 gld., mimo tega da je treba »iimo za v Berlin navaduo plaćati 52 mnrk. Kjer se dudo in znajo zložiti rake ktrte, iznaša dobićek vec nego 33Vs procentov pravilne vozne cene. Samo je pri tem ta težava, da je treba nekoliko utrokovriih vednostij, pridobiti si takih kart. Da torej obfcinstvo more do te dobrote, zato se je na Dunnji (Sounenfelsgasse štv. 19) ustanovila pisnrnica, ki bode pod vodstvom strokovnih močij obftinstvu preskrbovala in zlagala take vozne karte. — (Novo zvBzdo premičnico) našla i Dunajska zve?darniea v nofii od 27. ne 28. dan iunija po svojem pristavu Palisi. Smatra se jo za zvezdo 125. velikosti z redovno čtevilko 237; profesor Oppolzer jej je dni "" ' Uit*H«i.|u>Ka v IX. razredu. i ugojena je tolika varščina, kolikorSna je plafta. Prošnje v t.reh tednih. Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Ptuj 3. julija. Ptujsko učiteljsko društvo jako mnogobrojno obiskano sklenilo jednoglasno izstop iz učiteljske zaveže štajerske. Dunaj 3. julija. Ruski general Totle-ben umri. „Wienerzeitungw objavlja: Vladika Aichner imenovan knezoškofom Briksenskim, kanonik Misia, knezo.skofom Ljubljanskim. Marseille 3. julija. Včeraj štirje za kolero umrli. Đunaj 2. julija. Državno sodišče zavrglo je kot neutemljeno pritožbo mestne občine Olu-muške proti naučnomu ministerstvu radi ukaza, da se na občinske stroške ustanavlja javna češka ljudska šola v Olonmcu. Levov 2. julija. Urađni časnik javlja, da je za po povodnji poškodovane okraje v Galiciji nakazanih 100.000 gld. iz državne blagajnice. Razne vesti. * (O poslednjem ni hi 1 ist i 6nem eteu-tatu) v Odesi, katerega žrtva bil je adjutant tamošnjega zaudamerijskega poveljhtva, stotnik Gišev, ki je bil v svojem stanovanji v Gulevajoj ulici umor-jen, pišu se iz Rusije: Pri stotniku Gi^evu, ki ni bil Oženjen bila sta vedno jedf-n ii-ndiirni in jeden sluga. Ta poslednji se je bil nedavno se*nanil t. neko mlado, krasno devojko, katera je slugo večkrat gostila z vinom, pivom in vodko ter obdi>rova!a ga z denar-jem. Po^lednje dni prigln je tu devojka, ki se je tuđi Žandarju predstavila kot ljubica slugn, pogostt-m v njegovo stanovanje in ostajala tuđi po nuči tam. Tako je bilo tuđi ono osodepolno noc Gišev priSel je ob 3. uri po polunoM iz gostiinico in ukazal je svojemu Blugi, zbuditi ga ob osmih. Blizu čez jedno uro pritekel je Gišev v stanovanje svojega sluge in klical pomoći. Sluga je hitro naredil luc in videl, da je gospod bil ves krvav. Pomagal mu je k postelji, na katero se jn ranjeni usel, ter vprašal ga je, kaj je bilo. Stotnik pa ni inogel nifc govoriti, samo srpo je gledal. Tedaj je tekel sIurh ven po žandarja. V tem trenotku 8«; je za-sliSal strel. Žnndarm in kIuiu sta U'kla v sobo in našla stotnika i razb'tu črepinjo ležati na tleb Na tleb našla ata Se kadefi se revolver. In zandarm tekel je hitro po policijo. TVdaj je pritekel dvornik v : n pol leta........8 „ — „ „ cetrt leta........4B__n n jeden raesec.......I „ 40 „ Uprmrništoio „Sloti. Naroda«. Tujci: dne 2. julija. Pri Nlonm Deck z Đunaja. — FrOhlicb iz Velikih Lašfi. — Močney iz Zagreba. Pri *l ulio I: Hulte z Dunaja. — Eišl iz Gradca. — Relina z Dimaju. — Hertauš iz Trsta. — Wolf, Kuthel in Titz z Dunaja. Pri uvHtriJBkeui oesnrjl: Olatzl iz Celovc«. — Bkofic iz Podbrezja1 Meteorologicno poročilo. t&o- c) krina v IU(I). 1 1 i i i •2, 7. zjutraj 737 52™. +13 0' C si. vzh. obi. 1-40 mm "5 2. pop." 73"J8mm. + 22 2'C ist- avz.j dež. '^ 9. zvećer 737 Ufimm.! -j- 18'6"(.J al. sov.! d.jas. <«»ja. Srednja temperatura + 17-9*, za 1*2° nad normalom. —_—_——.—————— _————-—-.———— , dn*5 3. julija t. 1. l'sjm-na. rt-n . . .80 i.-l°/0 uiarcna rent«, . . .... 95 , 70 Akcij« narodne banke .... H52 . — , Kro«iiine .»kcijc-...... 299 , 40 London . ..... 121 , 80 Siobro .......... — - * Nnpoi.. ........... i4 „ ti7l/i « C. kr. cukim...... . • „ 77 Nomško markt* ..... . ; 9 n 65 4°/0 državno „ručke i.i 1. 1854 2oO ffld. 124 . 50 "„ Državne srećko ia I. IS64. 100 gld. 168 . — 4n/0 avHtr. alata ronta. davka prosta. . 102 , 45 T O^ritka slata renta *>"/„...... 121 „ 95 . i11.'. .... 91 „ 10 „ papirna rentu f)°/0..... 87 , 20 5°/0 »tajersko zemljiSc. od /ez. oblig. . . 104 n 50 „ Dunava re^. srećke 5°;0 . . 100 gld. 115 . 75 Zemlj. obč. avatr. 4»/»°/0 zlati zast. listi . 121 „ 50 Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice 107 „ 40 „ Pri-ir. oblif?. FerdinaudovL' bov. železnice 105 , 7f> „ Kreditne srefiko......100 gld. 174 „ 75 „ Kudolfove srećke .... 10 „ 18 r 75 „ Akcije nn^lo-avatr. banke . . 120 „ 107 „75 „ Trauiujway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 216 ,50 „ ■ Zahvala. ■ H Za mnogu dukazov srčnega Bočutja ob priliki ^M H amrti najega preljubljeneg^a in nepozabljiveira H ^B ainčka ^M ■ O7OSTA.P ■ ^H in tndi za darovane lipe \enlačno zdravljenje ubozrh gori omenjenepfa okr»ja. Pi osile! mij ulože svoje [»ro^nja pri podpisanem uradu do ld. avgiistn t. 1. V proAnjuh i majo dokazati, da wo zadobili od katert'ga avatrijakega vaeu^iliSea diplom zdravnika, kirurg'.i in porodnega poniočniUa (oziroma diplom obenega zdravilstva), jsvojo starost, do^eduuje službovanje in pa znanje stoveDsk^gK jv/.ika. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, dne 1. julipi 1884 Št. 459. (423-2) Javna dražba. V c, kr. gozdnem okraju Lokva (Trnovski gozd) se bode