j, Trbovljah, Z od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, Dodatne dejavnosti m-. -v Organizacija glasbenih in drugih | . , S prireditev, ozvočenja, izdelava 1 propagandnih sporočil, K. ™ snemanja... S s e r iz _ HRIBAR 61410 ZAGORJE o/SAVI, Selo 72, tel : 0601/64 033 AKCIJA ! - 1.000 DEM V mesecu FEBRUARJU akcija vozil: Ford ESCORT 1.6 CLX in ESCORT-KO 1.6 CLX Količina vozi! je omejena, ogledate si jih lahko r:a razstavnem prostoru HRIBAR servisa. Omenjena vozila :: : po sistemu PLAČAJ ODPELJI. KREDIT, LEASING ! Velika izbira ostalih FORDO VIH vozil: FIESTA, ESCORT, MONDEO, novi TRANSIT, novi SCORPIO Avtoakustika HRIBAR - Kompletna ponudba avtoakustične opreme - Uradni zastopnik BLAUPUNKT - Prodaja vrhunske opreme ALPINE - Prodaja avtoakustike MTC, ROADSTAR, PIONEER.... - Prodaja na čeke BREZPLAČNA MONTAŽA, SVETOVANJE PRI NAKUPU ! ^■MttraAAL AUBOOL ^l«.tteAAL INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 .... s; ™*™:. POTOVANJA - IZLETI POČITNICE - zdravilišča - morje - planine PRODAJA VSEH VRST VOZOVNIC PUSTNI KARNEVAL 25.2.1995 Benetke NEZNANO 4.3.1995 3.600 SIT PLIBERK - ZAVODNJE 11.3.1995 Avstrija 1.550 SIT LENTI 18.3.1995 Madžarska 1.650 SIT LENTI 1.4.1995 Madžarska 1.650 SIT PLIBERK 7.4.1995 Avstrija 1.050 SIT LENTI 8.4.1995 Madžarska 1.650 SIT PLIBERK 14.4.1995 Avstrija 1.050 SIT Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. -m,=aim^ ivuaa-Liti-r- ivtoaANi-v- ivtioaMrvJ Spoštovane bralke, bralci! Neverjetno kako hitro mine mesec, kaj šele teden. Za Vas smo se trudili novinarji Zasavca in izbrskali že skoraj zadnje februarske zanimivosti. Turobnost vse bolj izginja iz vsakdana in se budi pomlad, vendar si kljub lepemu vremenu, ki zapeljivo vabi v naravo, le vzemite delček Vašega dragocenega časa in prelistajte Zasavca. Morda Vas zanima, kdo so naj športniki Zasavja. Pogovarjali smo se tudi s prvimi prijavljenimi rudarji, ki se bodo odpravili iskati delo in kruh v Nemčijo. Tudi v trboveljskem MIT-u smo bili. Ob vsem tem se mi zdi, kot da se zgodovina ponavlja. Vendar raje pustimo temne misli, da ne preženemo sonca in povejmo še kaj veselega. Akcija Naj ciciban Zasavja se še vedno nadaljuje, zato le pridno pošiljajte fotografije Vaših malčkov, vendar le do 28. februarja. V sodelovanju s knjižnicami iz Zasavja in iz Litije pa smo pripravili tudi presenečenje za malce starejše -osnovnošolce in vse, ki radi zahajajo v mladinske knjižnice. Nagrade so vabljive. Lep in uspešen teden, do prihodnje že marčevske številke! NOVICA Je Zasavje res slepo črevo? Že nekai časa razburja Zasavčane nnvir Ze nekaj časa razburja Zasavčane novica o ukinitvi nekaterih vlakov. Natančneje - gre za Inter city vlake na relaciji Maribor-Ljubljana in Maribor-Koper (zagrebški bo še), še posebej za IG vlak ob 6. uri zjutraj. Sicer je pokritost relacije Zasavje - Ljubljana s potniškimi vlaki dobra, nekaj teh bodo še uvedli. Trend Slovenske železnice je približevanje Evropi, na način, da vlaki stojijo le ob večjih mestih in čim hitrejši prevoz, ki pa ne upošteva potreb in želja zasavskih uporabnikov. Zveza potrošnikov pri tem ne bo mirovala. Več o tem pa v prihodnji številki Zasavca. D.H, Znani so naj športniki Zasavja NASLOVNICA; AD Uroš Klemen Foto: Tomo Brezovar Športniki Zasavja 94 Zagorski invalidi Naj ciciban Matere, otroci in očetje Nalog bo čez mero Pisma bralcev Kmetijstvo Rudarji gredo v Nemčijo MIT ne sme v stečaj Vili Knez: "Najraje sem pel" Novi predsednik LKD Zasavje Ob razstavi Jožeta Barachinija Športnik Zasavja, žur in glasba Zabavna elektronika Dolenjsko Zasavje nekdaj Glasba, šport in še kaj Vici za v vice KOLEDAR DOGAJANJ 14. februarja - Pridi gola na večerjo je predstava 4. večernega abonmaja v trboveljskem Delavskem domu. Nihče na predstavo ne pride in ne oddide gol, kajti predstava širokogrudno odene občinstvo v dobro razpoloženje in žal je lahko vsem, ki si predstave Mestnega gledališča ljubljanskega ne ogledajo. 15. februarja - Še en kulturni biser -glasbeno-literarni večer z Melito Osojnik in Nežo Maurer. Po dvanajstih letih v projektu, laserski plošči, spet slišimo glas Melite, razpoznaven še iz skupine Sedmina in uživamo ob izpovedih Neže Maurer. Med šansonom in balado jazzovske barve. 16. februarja - Skoraj sto osnovnošolskih in predšolskih otrok zbere pogum in nastopi pred Ladom Leskovarjem in Ireno Batis, komisijo, ki izbere 14 nastopajočih na Veselem toboganu. Z avdicije ugotovitev, ki ni najbolj navdušujoča: večina otrok najraje prepeva kar popevke. 17. februarja - MIT, Meso izdelki Trbovlje, je v težavah. Izguba maša 4 milijone mark. Na pomoč, da podjetje ne bo šlo v stečaj in da na cesto ne bo postavljenih preveč zaposlenih, spet prihaja celjska izvedenska skupina s taktirko Vojka Rovere. 18. februarja - V namiznem tenisu se meri 23 ekip v družinski sestavi. Kljub temu, da je odziv vseslovenski, se na tretje mesto povzpne družina Deželak iz Trbovelj. Peti turnir v celoti uspe, vzpodbuda NTK-ju Trbovlje tudi za prihodnje leto. 19. februarja - Sončna nedelja zvabi na okoliške hribe. Da prihaja pomlad prepričujejo zvončki in telohi. 20. februarja - TE-VE Varnost zaradi povečanega obsega del zaposluje. Na objavljen razpis se je prijavilo 30 iskalcev, prvih devet pogodbeno zaposlenih, ki so že na preizkušanj u, bodo dokončno preverili še ta mesec. Mateja Grošelj B Runo: "Moj gospodar je čudovit, saj me vsak dan pelje v naravo." Foto: Branko Klančar FiSTfi tedna Izvoljen zagorski župan Zagorskega župana Matjaža Švagana so 14. februarja izvolili za predsednika Odbora županj in županov LDS. Odbor je istega dne obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi in ocenil, da predlagane spremembe predstavljajo tisti minimum, ki županjam in županom vendarle omogočajo, da opravičijo zaupanje volilcev, ki so jih neposredno izvolili. Zato so poslanski skupini LDS predlagali, da predlog imenovanega zakona podpre. T.P. Stedek na Frankfurtskem sejmu V hčerinskem podjetju hrastniške steklarne v Stedeku je zaposlenih 44 delavcev, dva sta pripravnika. Lastninske postopke v zvezi s preoblikovanjem podjetja so že opravili in računajo, da se Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 10. do 16. februarja prispevali: Marjan Leskovar, Kisovec, 1.000, Družina Vahtar,Trbovlje (namesto šopka na grob pokojnega Viktorja Pergar iz Radeč), 5.000, Nataša Janežič-Žerdin, Ljubljana, 5.000, Družina Kreča, Trbovlje (namesto cvetja na grob za pokojno Emo Piškur) 2.500. Ta teden ste zbrali 13.500, skupaj pa že 11.977.778,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. bodo kmalu preoblikovali v delniško družbo z mešano lastnino. V Stedeku dekorirajo in satinirajo steklene izdelke, ukvarjajo se tudi z ročnim slikanjem, lepljenjem nalepk in uporabljajo strojno tiskanje. Poleg naročil, ki jih sprejemajo od Steklarne, od njih tudi neposredno odkupujejo program pogrnjene mize, izdelke dekorirajo in satinirajo ter prodajajo na trgu. Direktor Stedeka Janez Kavzar pravi, da bodo tokrat prvič samostojno, sicer pod okriljem Steklarne, na spomladanskem Frankfurtskem sejmu predstavili dekorirane izdelke iz programa pogrnjene mize. V. P. K. Pletilje in Prešeren Dol pri Hrastniku - Dolske pletilje že 10 let uspešno delajo, kar so dokazale z že devetimi samostojnimi razstavami ob krajevnem prazniku. Vse žene - pletilje, pravi članica krožka Božena Tušar, so že v tretjem življenjskem obdobju, različnih poklicev in nazorov, vendar vse predane ustvarjanju in oblikovanju estetskih in praktičnih izdelkov. Letos so dolske pletilje prvič skupaj praznovale tudi kulturni praznik. Ogledale so si likovno razstavo Jožeta Barachinijainnapredvečer 8. februarja pripravile prvi literarni večer, kjer so recitirale Franceta Prešerna in Minattija. Tisti večer so si pletilje odpočile, poezija pa jim je napolnila srca z ljubeznijo in svežim ustvarjalnim navdihom. T.P. Šolanje psov Zagorje - Kinološko društvo Zagorje bo v petek, 24. februarja ob 17. uri, pričelo s šolanjem psov. Šola začetnikov, kot tudi nadaljevalno šolanje psov bo potekalo na poligonu v Ravenski vasi. Šola za začetnike bo ob ponedeljkih od 17. do 19. rr .... ^ Zagorski invalidi Poglavitne poudarke minule programsko volilne konference Društva invalidov Zagorje bi lahko strnili na tri področja: vsa vnaprejšnja dejavnost mora potekati bolj enotno, ob čim večji udeležbi večine članstva: strpnost in solidarnost ostaneta pomembni vrlini društvenega dela in skrb za življenjske in druge razmere članstva ostane nepogrešljiva sestavina vsega delovanja. Poročilo o dosedanjem in prihodnjem delu društva Radovana Češnovarja je zajelo širok krog snovanja organizacije; vsekakor se je začela intenzivnejša aktivnost po otvoritvi novih, resnično vzorno opremljenih prostorov, kjer se odvija tudi delo nekaterih društvenih sekcij (pletilskih, idr.). Društvo obsoja vse kolektive, ki so kdaj odpuščale z dela invalide. Marsikdo med njimi se je znašel povsem prepuščen sam sebi. Moto društva je, da če jim ne morejo dati nič drugega, naj izrazijo vsaj toplo besedo. Za izvršilni odbor društva ostajajo letos. nekatere prioritetne pomembnejše zadolžitve, med drugim organizirati kar štiri izlete, pripraviti srečanje, počastiti letošnji mednarodni dan invalidov, posebno skrb pa nameniti utrjevanju zdravja invalidov z občasnimi organiziranimi odhodi invalidov v zdravilišče Šmarješke Toplice v pred in po sezoni. Na voljo imajo še nekaj ležišč v Fiesi, Izoli in v Čateških Toplicah. Župan Matjaž Švagan se zborovanja ni mogel udeležiti, zato jim je poslal pozdravno pismo s številnimi željami in še uspešnejšo dmštveno vlogo in delo. Udeležence je pozdravil tudi predsednik Zveze invalidov Slovenije, kijev svojem izvajanju pohvalil društvene uspehe in spregovoril o nastajanju zakona o invalidskih organizacijah in njegovem pomenu za invalide, ker bo med drugim potrebno preobraziti društva v skladu z novimi določili. Milan Vidic l —------ -J ure, nadaljevalna pa v torek in petek od 17. do 19. ure. Vse informacije bodo zainteresirani izvedeli v petek, 24. februerja, zato so vsi vljudno vabljeni. T.P. iiiiililjš Rentgen v Zagorju Lani decembrom januarja letos w pri spevkc s,, ^ 'FK'‘ ■ ” ' nekaj posameznikov v vrednoti l6.t300.QO svečko. Aljoša in Maša Renčof Maša bo marca dopolnila tri leta, Aljoša pa bo septembra upihnil šesto Kristina Drnovšek Oktobra bo Kristina dopolnila peto leto, pošilja pa vam prisrčne pozdrave iz Zagorja. Hauptman Tadej V mesecu novembru je Tadej dopolnil leto dni. Mali mornarje doma v Trbovljah. Trbovljah. Špela Princ Takole Špela skrbi za svojo higieno. Enoletna Špela je doma v Trbovelj. Nejc Ritonja Nejc bo v oktobru dopolnil drugo leto. Pozdrave vam pošilja iz Barbara Benko x||5Z Takšna paje Barhi. kadar svoje m. ulile muhe na njej izvaja sestra Simona. V juniju bo Barbara dopolnila peto leto. Predstavljamo vam naslednjih šest cicibanu v, za katere boste lahko glasovali v tej številki. Za vse,ki ste že ali paše ni ste zasledili, naj pojasnimo še enkrat Cilj natečaja Naj ciciban Zasavja je v tem, da igrivost, simpatičnost in navihanost vašega otroka razkrijete tudi vsem bralcem Zasavca. Na natečaju lahko sodelujejo vsi nadobudneži, ki do marca 1995 ne bodo dopolnili sedem let. V uredništvo Zasavca pošljite fotografijo otroka (ki naj ne bo starejša od enega leta) z imenom in priimkom, fotokopijo rojstnegalista(ali vsaj rojstne podatke otroka) in vaš naslov. Zraven slike lahko napišete tudi kratek komentar.Fotografijo in podatke pošljite na naslov: Zasavc d.o.o, c.20.julija 2c, 61410 Zagorje, s pripisom za akcijo "Naj ciciban Zasavja". Vabljeni! Očitno je akcija padla na plodna tla, saj ste nam poslali že veliko prisrčnih otrok v različnih situacijah. Zaradi tega smo tiste, kjer so bratje oziroma sestre skupaj na slikah, tudi objavili skupaj. Vendar pa boste v primeru, da bo slika nagrajena prejeli samo eno nagrado. Sponzor da namreč nagrade po slikah. Da ne bi imeli prednost otroci, katerih slika bo objavljena ob začetku akcije, boste lahko vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Z glasovanjem, bomo 12. finalistom, katerim boste bralci poslali OŠTIR dM. trgovina MA- * OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA * OTROŠKI KOMPLETI * ŽENSKE BLUZE /rlUJ&G* * OTROŠKE, ŽENSKE IN UOŠKE BUNDE * LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE Jerebove 2, UTUA tel.: 061/884 032 Partizanska 5, TRBOVLJE Nej KVAUTETA za NAJNIŽJE CBJE! Pri nakupu nad 5.000 SfT DARILO ! ODPRTO: od 8-00 -18.00, sobota 8.00 -13. ure a največ glasov, podelili paket Lego kock. Naj ciciban Zasavja pa bo poleg tega paketa prejel še veliki paket Lego kock. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5, Trbovlje, ki bo poleg cicibanov nagradila tudi bralca, ki bo glasoval za natečaj Naj ciciban Zasavja. Izžreban bralec bo prejel kupon v vrednosti 5000 tolarjev in ga bo lahko vnovčil v njihovi trgovini. Vse nagrade pa bomo podelili na prireditvi Naj ciciban Zasavja, ki bo konec meseca marca. Tako bomo cel mesec februar in marec objavljali slike cicibanov. Opozorilo: Slike pošljite najkasneje do 28.02.1995. Slike, ki jih boste poslali šele v mesecu marcu žal ne bomo mogli upoštevati. Da ne bo nepravilnosti bomo upoštevati datum na poštnem žigu. V sak teden sproti bomo preštevali tudi glasove, ki bodo v naše uredništvo prispeli do petka. Vendar pa pošiljanje glasovnic ni časovno omejeno. Upoštevali bomo vse, ki bodo v uredništvo prispele do izteka naše akcije. Tako bodo objavljeni rezultati le začasni in se bodo lahko spreminjali vse do konca. Ker je to natečaj, bo poleg vsakega navihanca naključna zaporedna številka, ki jo boste obkrožili na kuponu. Na kuponu obkrožite samo eno številko, tako da bomo lahko preštevali glasove. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon nalepite na dopisnico ali pa pošljite v kuverti ter napišite svoj naslov, da boste lahko sodelovali v zaključnemžrebanju,kjer bomo nagraditi enega izmed vas, ki boste glasovali za Naj cicibana Zasavja. Kuj bo s poiti;nlikim lomom, ¥ vm r|uT Nadaljnja usoda je še bolj ali manj neznana. Nadaljuje se njegova zasedba. Ali so v njem pripadniki hrvaškega armadnega zbora vseskozi, se ne ve. Ve pa se, da so ga skraja zasedli pripadniki garde. Na zagorski občini so nam povedali, da so pred kratkim sprožili iniciativo na zunanjem ministrstvu naše vlade, naj v Zagrebu poizvedo, alibodom nedosegljiv za zagorske šolaije tudi letos, ali pa ga nameravajo končno vrniti pravim lastnikom. Do njihovega odgovora torej ni mogoče ničesar napovedovati. Ta čas nihče ne ve, ali bo nedavna napoved o tem, da se začno pogajanja in meddržavni dogovor, po katerem naj bi del dolga hrvaških deviznih varčevalcev prešel v slovenske banke, hkrati tudi začetek dogovarjanja o vrnitvi našega premoženja na hrvaških tleh. Toda verjeti moramo, da bo ureditev tega vprašanja sprožila hrvaško akcijo in s tem naj bi tudi zagorska občina spet dobila svojo lastnino na istrski obali. In ker je prav tako jasno, da počitniški dom mladih niti približno ni več v takšnem stanju, kot so ga Hrvatje dobili ob prevzemu, bi bilo več kot prav, če bi Zagorjani kmalu izvedeli, kdaj naj bi dobili vrnjeno svojo lastnino. Če bi želeli še to poletje spet začeti z organizacijo letovanj, potrebujejo čimprej nedvoumno sporočilo o tem. Drugo je vprašanje, kje in kako zagotoviti potreben denar za prenovo in nakupe izrabljene opreme in inventarja, in nenazadnje, koliko ga bo potrebno zbrati, da bi utegnili pripraviti vse potrebno za nemotene počitnice še to poletje. Tudi zaradi tega ni kdove koliko časa za nedvoumno besedo, ali bo dom na voljo zagorskim šolarjem še te poletne počitnice. Končno imajo do souporabe prostorov v domu enako možnost tudi Avstrijci, natančneje mladinski odsek Štajerske deželne vlade v Gradcu. Zato bi kazalo obnoviti tudi delo mešanega zagorsko-avstijskega komiteja, ki upravlja z domom. Milan Vidic I I I I I I I I I I I Romana Benko | Odprta vrata hrastniških vrtcev Hrastnik - Vzgojni varstveni zavod Hrastnik ima enote v Steklarni, na Dolu pri Hrastniku, na R udniku innaNovemLogu,kjer imaj o tudi j aslični oddelek. V otroško varstvo je v hrastniški občini vključenih 287 cicibanov. V pripravi na šolo jih je 153. Vrtci so odprti od petih zjutraj do štirih popoldne. Ravnateljica VVZ Hrastnik Boža Mlinar pravi, da želijo staršem ugoditi in prilagoditi varstvo najmlajših. Vzgojiteljice skupaj z varuhinjami skrbijo za dve ali deveturno varstvo. Vrtce lahko obiskuj ej o tudi otroci, ki ni so vklj učeni v organizirano varstvo. Starši jih pripeljejo v vrtec enkrat tedensko ali na popoldanske cicibanove urice. Letos so uvedli kot novost otroške delavnice, ko otroške igralnice postanejo delavnice, se otroci zabavajo z različnimi ročnimi spretnostmi, z glasbo,... V vrtcu na Rudniku so organizirali otroško knjižnico. Poleg tega imajo v hrastniških vrtcih tudi igralne urice angleškega jezika, kamor je vključenih 32 otrok in cicibanovo telovadnico. Ta je vsako sredo v vrtcu na Rudniku. Kar 90 predšolskih otrok je vključenih v akcijo ciciban -planinec. Marca bodo cicibani odšli na sedemdnevno zimovanje v Kranjsko goro. Februar pa bo v znamenju otroške pustne maškarade. Vojka Povše Krasnik Otroška maškarada Trbovlje - Zveza prijateljev mladine Trbovlje tudi letos pripravlja zanimivo pustno prireditev za otroke, ki bo potekala v nedeljo, 26. februarja od 15. ure dalje v avli Delavskega doma Trbovlje. Na otroški maškaradi bo sodeloval Aleksander Jež, čarodej Danijel Gorjup in skupina trboveljskih mažoretk pod vodstvom Eme Zalezina. Vstopnina bo 150 tolarjev. T.L asasstc Vprašanje, kije v javnosti zbudilo vrsto vprašanj, odobravanj, pa tudi nasprotovanj. Prav zaradi tega je 16. februarja Tadeja Nimac, predsednica OO Slovenske ženske zveze Zagorje pripravila okroglo mizo "Za dobro naših otrok gre", katere se je kot gost udeležil poslanec SKD v državnem zboru Štefan Kociper, eden od treh predlagateljev za spremembo Zakona o delovnih razmerjih v določilih, ki se nanašajo na trajanje porodniškega dopusta in posledično tudi Zakona o družinskih prejemkih. "Staršem bi s podaljšanjem porodniškega dopusta omogočili daljši in bolj intenziven stik z otroki v zgodnjem otroštvu, kar bi prispevalo k izboljšanju zdravstvene, biosocialne in psihične trdnosti otrok in mlajših generacij. Hkrati s tem bi bistveno razbremenili starše, zlasti matere, ki so v sedanji ureditvi preobremenjene," je povedal Štefan Kociper. Okrogle mize seje udeležil tudi pediaterdr. Zdenko Uranič, kije glede na svoje izkušnje ob tem povedal, daje zdravstveno stanje otrok, ki so do tretjega leta starosti doma (pri starših ali starih starših) res bistveno boljše od otrok, ki so v jaslih. Razprava okrogle mize je bila zanimiva in za tako kompleksne obetajoče spremembe tudi malodane potrebna. Pojavlja se tudi vprašanje, ali bodo spremembe sprejete v predlagani oblijci ali ne, na kar je opozoril predsednik SKD Zagorje Andrej Dolšina. O vsem tem in drugem je posebej za Zasavca spregovoril Štefan Kociper, poslanec SKD v državnem zboru. Z okrogle mize "Za dobro naših otrok gre." Premalo nagrajene delavke Dol pri Hrastniku - Delavke sevniške Jutranjke delovne enote na Dolu pri Hrastniku delajo vse proste sobote. Zaradi bolniških izostankov so bile prisiljene delati tudi v podaljšanem delovnem času. Nemškemu partnerju morajo odpremiti spomladansko otroško konfekcijo in izpolniti dobavne roke. 165 delavk dolske Jutranjke izključno dela za nemški in le nekaj tudi za domači trg. Vodja obrata Jana Surina pravi, da so zaposlene za normirano delo za tekočim trakom premalo nagrajene, da je v ženskem delovnem kolektivu tudi veliko bolniških izostankov zaradi otrok in nasploh je tekstilna panoga slabo vrednotena. V.P.K. Štefan Kociper Predlagane spremembe naj bi vplivale tudi na sprostitev delovnih mest, vendar so nekateri mnenja, da temu ni tako? Štefan Kociper: Predlagatelji menimo, da je med drugim mogoče pričakovati pozitivno posledico našega predloga tudi na tem področju. Na delovno mesto, ki se bo zaradi podaljšanega porodniškega dopusta matere oziroma očeta Stefan Kociper, poslanec SKD sprostilo, bo mogoče zaposliti ustrezno kvalificiranega iskalca zaposlitve. Seveda v nekaterih podjetjih izkoriščajo notranje rezerve, kar bo tudi pozitivno vplivalo na poslovanj e podj etja. Porodniški dopust bo plačala država, kar za podjetje vsekakor pomeni olajšanje. § 9 $ o E £ Očetje zakonsko ne bi bili obvezani koristiti porodniškega dopusta, kar rojeva očitke, da žele moški žensko postaviti nazaj "pred štedilnik"? Štefan Kociper: Naš pedlog tega res ne zajema, vendar se tak predlog pojavlja v javnosti, česar smo veseli. Če bo volja parlamenta, da za kakšno obdobje koriščenja podaljšanega porodniškega dopusta zaveže tudi očeta, je lahko to tudi dobrodošlo. Seveda ima tak korak tudi negativno plat. Matere samohranilke bi bile s tem kaznovane, ker za svojega otroka ne bi mogle enako poskrbeti, l^ahko bi naštel še več protiargumentov. Profesor razvojne psihologije dr. Ludvik Toplak je na okrogli mizi v Cankarjevem domu, med razgrinjanjem kontra učinkov takega predloga, povedal, da seje v Švedski, kjer seveda vsi glorificiramo taki zvezi, rodilo gibanja "no parents" oz. "proti starševstvo", česar posledica je bila manjše število rojstev v državi. Kako pa ocenjujete odziv javnosti na vaš predlog? Štefan Kociper: Predlog ni hotel biti politična tema, temveč resen prispevek k boljšim družinskim pogojem. Vendar se tudi politizacija postopoma umiij a. Javnostonjemrazpravlja,karznabitizeloustvarjalno. Svobodni sindikati so ga podprli na republiški ravni, hkrati pa opozorili na še nerešene stvari v sedanji zakonodaji o delovnih razmerjih, kijih bo moral DZ sprejeti v prid družinski politiki. Na splošno se javnost odziva zelo pozitivno, kar je med drugim pokazala anketa javnega mnenja, v izvedbi agencije za vladni urad za žensko politiko v začetku januarja. Pokazala je, da j ih 56 % vprašanih predlog podpira, 38 % jih je proti, ostalih 6 % pa predloga ni poznalo. Torej ste optimistični glede sprejetja predlaganih sprememb? Štefan Kociper: Optimistično gledamo že na to, kar je predlog povzročil v javnosti. Ljudje so pričeli obširneje razpravljati o številnih problemih, ki se pojavljajo v podjetjih in pri zaposlenih, predvsem pri delavkah tekstilne in usnjarske industrije. Take konstruktivne razprave bodo prispevale k izboljšanju vsesplošnega položaja zaposlenih delavk in mater ter tudi očetov. Tudi stranke v parlamentu so naš predlog podprle, razen ene. Taje menda tudi javno izrazila svoje nasprotovnaje. Mislim, da bomo s konstruktivnim dialogom sprejeli čimboljši zakon v prid boljši družinski politiki. Tatjana Polanc mWmm Sodelavci Mertikoi^g^b, ' v" ZaF/LTlI n! i TRBOVLJE Telefon | (0601)21-358 1 26-056 E 26-333 j Telefax S (0601)26-228 | V ; Oddajnik Oddajniški center KUM *> *mmrn j X 38, >! V Vsebina oddaj Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in oct drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, čestitke... Naslov Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje ---------- J Dodatne dejavnosti Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja... J 9 © geVas^bcmtes^ Trgovina %sl nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: $ KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, ft Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, a Aleša Kaplje 6 3J C D > GOSTINSKO PODJETJE RUDAR p.o. ja trg revolucije 26 TRBOVLJE Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje prenovljene lokale: * Hotel RUDAR (NOČNI KLUB petek, sobota) * PiZZerlja RUDAR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze * Pivnica ZLATOROG KLUB * Bar FONTANA vsak dan ponujamo sveže pecivo * Slaščičarna ZANZIBAR * Slaščičarna KEKEC * Restavracija ZASAVC dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Gostilna KLEK dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Bistro 75 dnevna ponudba svežega peciva * Bife KOLODVOR * Bife ZASAVJE hotel RUDAR (Nočni klub) vabi na PUSTOVANJE z ALEKSANDROM JEŽEM, ki bo V,S^BOT°U2?-2-1=9r9/rovAr>, od 20. ure dalje. REZERVACIJE NA TEL.: 0601/26 733, 21 733 VB Hrastnik Avtogeni trening Tečaj v organizaciji hrast-niškega društva za kakovost življenja bo obsegal deset vaj po šestdeset minut. Treningi bodo enkrat tedensko - ob petkih ob 20. uri pod mentorstvom prof. Draga Pinteriča. Tečaj bo potekal z razlago in praktičnimi vajami, zaključili pa ga bodo s pogovorom. Avtogeni trening je tehnika, ki pomaga pri duševni in telesni sprostitvi, pripomore h kvalitetnem počitku, naraščanju delovne učinkovitosti, kreativnosti ipd. Cena je simbolična, 1000 tolarjev (tel. 41-209). F.M. Plesna delavnica Hrastniško društvo KA organizira pod mentorstvom plesalca in koreografa Branka Potočana, teoretično in praktično seznanitev z modernimi plesnimi tehnikami s poudarkom na naravnem gibanju. Vabljeni so dijaki in študentje. Delavnica bo potekala ob nedeljah popoldne ob 18. uri. Cenazaosem vajje 1000 tolarjev. Inf. na telefon: 41- 209. F.M. Število brezposelnih rahlo narašča Konec letošnjega januarja je bilo pri zavodu za zaposlovanje pri uradu za delo v Hrastniku prijavljenih 479 brezposelnih oseb. Število iskalcev zaposlitve je od lanskega decembra višje za 16 ljudi. Brez delaje v tej zasavski občini kar 315 žensk. Med brezposelnimi je 252 ljudi brez kvalifikacije, delo pa išče tudi 83 ljudi s srednjo izobrazbo, 10 z višjo in trije z visoko izobrazbo. V javna dela je vključenih 17 ljudi. Ti skrbijo za nego starejših ljudi, pomagajo učencem, ki se težje učijo, nekaj jih dela tudi v begunskem centru v naselju Aleša Kaple, kjer biva 120 beguncev. V.P.K. Ob stanovanjih tudi novi prostori Foto kluba V maju bo 42 mladih družin dobilo stanovanja v stanovanjsko poslovnem objektu Ojstro dve v Hratsniku. V spodnji etaži pa bo na razpolago 160 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki jih delavci hrastniške gradbene dejavnosti delajo za trg. Znano je, da bodo v tem novozgrajenem kompleksu dobili nove društvene prostore člani Foto kluba, hkrati pa bodo imeli stalni prostor tudi likovniki. V.P.K. Spet študentski servis Jan uaij a j e po kratkem premoru hrastniški servis (poslovalnica mariborskega študenta) spet začel z delom, tokrat v novih prostorih na Logu 3 (poleg hotela). Vodja je Maja Umek. Študenti se lahko osebno oglasijo vsak delavnik od 8-10 in od 12-14 ure. Številka telefona je 43-554. Študentski servis poskuša študentom priskrbeti delo, preko njega lahko študenti opravljajo tudi obvezno prakso, občasna dela, počitniško prakso. Napotnico za delo dobijo tudi, če si delo priskrbijo sami. I.L. Prvi oskrbovanci V domu starejših občanov Hrastnik so 16. februarja pričeli sprejemati že prve oskrbovance. Do ponedeljkaj e bilo tako v domu že petnajst starejših, starih povprečno 80 let in potrebnih posebne nege. Po besedah tamkajšnj e socialne delavke Jasne Rižner Kosem se bo število oskrbovancev iz dneva v dan povečevalo. Proti koncu februarja se bodo v hrastniški dom preselili oskrbovanci iz trboveljskega in izlaškega doma starej ših občanov. T.P. Trbovlje Urejanje prostora v občini Trbovlje Sam prostor in urejanje je v občini Trbovlje po besedah Darje Tavzel še vedno v rokah lokalne skupnosti, tako naj bi po osnutku tega zakona tudi ostal. Sama izdaja dovoljenj je v pristojnosti republike. Dovoljenja se izdajajo na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, katere ima trenutno občina, razen nekaterih, ki so v sprejemanju. Te dokumente je doslej sprejemala bivša skupščina oz. sedanji občinski svet, ki bo nekatere še sprejel. V njih je za vsako območje zapisano, kaj je mogoče in kaj ne delati s tem prostorom. Vsa dovoljenja se pišejo napodlagi teh dokumentov in ne po presoji referenta niti arhitekta, kaj j e z določenim prostorom možno narediti. Trenutno ježeizdelanosnutek lokacijskega načrta plinifikacje mesta Trbovelj (od toplarne Polaj po mestu). Ta lokacijski načrt zajema območje vse do Gabrskega, Iskre, Doljni Laznik. Načrt se ne spušča v j užni del občine (toplarne nazaj vse do industrijske cone, katera še ni oblikovana). Po sprejetju se bo pristopilo k popravilu teh odlokov. Na osnovi statuta oz. pravilnika bodo dali svetu nasvet, da ga da v javno obravnavo. Postopek je še vedno isti, ker še velja zakon - enomesečna javna obravnava, kjer obvestijo vse krajevne skupnosti na seji občinskega sveta. V zvezi z izdelavo plinovoda je z njihove strani storjeno v glavnem vse. Trasa za plinovod se je izbirala predvsem ob cestnem pasu, kjer so tudi vodovodi, ker je znano, da so to največji problemi občine. Prav tako so storili tudi v občini Zagorje, kjer so obe strukturi povezali na isti trasi. R. Š. Šuštarjeva kolonija Občina Trbovlje je sklenila s Cestnim podjetjem Ljubljana pogodbo za prevzem in izvedbo cestno gradbenih del pri obnovi mestne ceste v Šuštarjevi koloniji. Cesto nameravajo urediti dvosmerno s pločnikom. Hkrati pa urediti tudi vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter cestno križišče na Polaju. T.L. Bolniki potrebujejo kri Na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje pogosto potekajo krvodajalske akcije. Pri vsakodnevnem zdravljenju številnih bolnikov iz dneva v dan kri bolj potrebujejo. Zaradi njenega pomanjkanja, je Splošna bolnišnica Trbovlje 16. februarja na transfuzijskem oddelku pripravila krvodajalsko akcijo. Le to bo, zaradi manjše udeležbe od pričakovane, ponovila. T.L. ii Molji V ponedeljek so se svetniki iz Trbovelj sestali na drugi redni seji, udeležili so se je vsi izvoljeni. Po daljši razpravi pa so se odločili za začasni umik točke o imenovanju tajnika občinske uprave, saj je večina udeležencev menila, da bo državni zbor na prihodnji seji v nekaj dneh določil pravila, po katerih naj bi delovale tudi občinske uprave. Izvolili pa so za predsednika sveta Slavka Potrato, za podpredsednika Metoda Kurenta in Vinka Kovačiča ter za sekretarja imenovali Franca Amona. Precej časa so se svetniki zadržali ob vsaki točki dnevnega reda, tako tudi ob določitvi višine zneska za financiranje političnih strank v občini. Podlaga za predlog j e zakon o političnih strankah, ki daje občinam pristojnost, da financirajo stranke z največ 30 tolarji mesečno za vsak dobljen glas na volitvah za občinski svet in za župana. V razpravi je bilo med drugim predlagano, da bi bilo pravično sredstva določiti tudi listi, ki deluje v svetu, pa ni stranka, to so obrtniki. Odločili so se, naj bo do naslednje seje pripravljen nov predlog, o katerem bodo odločali, seveda ob upoštevanju zakonitosti. Na dnevnem redu je bil tudi predlog za odobritev proračunskih sredstev za preureditev prostorov in nabavo opreme za potrebe občinske uprave. Gre za 3 miljone tolarjev in v razpravi so posamezni svetniki menili, da bi morali za dela, ki so vredna več kot petsto tisočakov, objaviti z razpisom, tu pa so že končana. Seveda pa vsaka selitev terja sredstva in ustno je bilo obrazloženo, da so se dogovorili za najcenejšo obliko sodelovanja. O določitvi sredstev torej svetniki niso sklepali, točko so prestavili na naslednjo sejo, ko bo pripravljeno poročilo o izvršenih delih. Na koncu seje so svetniki podali številne pobude. Med njimi je potreba Slovenske nacionalne stranke po prostoru in telefonu, da bo lahko nemoteno delovala. Vprašanje je bilo o programu sanacije ozračja v občini s spremembo kurjenja individualnih kurišč, kar naj bi sprejela prejšnja skupščina ter kdaj naj bi bila izvedena toplifikacija naselja Kešetovo in kako je z zagotavljanjem sredstev. Postavljena so bila tudi vprašanja, kdaj svet lahko pričakuj e poročila posameznih oddelkov, kakšnaje usoda v lanskem letu sprejetih projektov za obrtno cono Neža in za območje tržnice, kako bo z izgradnjo telovadnice pri tehniški šoli, poslance zanimajo nerealizirani sklepi izvršnega sveta v preteklem mandatu, ki zadevajo okoljein prostor. Vprašanje je bilo dano tudi o neuglednem predelu, kjer stojijo občinske garaže, rešitve so bile pripravljene, ne pa tudi uresničene. Predlagano je bilo tudi, naj bi bila za vse tri občinske svete -Hrastnik, Trbovlje in Zagorje pripravljena informacija o stanju akcije Mamograf, ki jo vodi trboveljska bolnišnica. Do naslednje seje sveta naj bi predlagali tudi sestav komisije, ki bo pod vodstvom predsedenika občinskega sveta pripravila povzetek skupnih nalog iz predvolilnih programov ter določila predlog prioritet. Ivana Laharnar Sredi febru arj a j e bila izpelj ana 20. seja Odbora Območne gospodarske zbornice Trbovlje. Udeležila sta se je tudi generalni sekretar GZS Tomaž Kunstelj in predstavnica s področja izobraževanja Veronika Šlander. Glavna tema seje je bila vloga GZS in območnih zbornic na osnovi zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Zakon je v fazi prvega branja, poleg prevladujočega celotnega poklicnega izobraževanja v poklicnih šolah pa predvideva tudi postopno uvedbo pravega dualnega sistema, v katerem sta poklicna šola in podjetje enakopravna partneij a pri izvajanj u izobraževanja za določen poklic. Dualni sistem je podoben bivšemu vajeniškemu sistemu in koncept je priložnost, kamor bi se gospodarstvo lahko bolje vključevalo, štipendisti bi šolanje že zaključili tudi z uporabnimi znanji. Na seji je bilo poudarjeno, da bi moralo ministrstvo za šolstvo več narediti na propagiranju tega sistema. Izpostavljenajebila tudi misel, dabo sprememba šolskegasistemaletoliko uspešna, kot bopodjetje ugotovilo, da se mu splača vlagati vanj. Če bodo vsi stroški preneseni na podjetje, se tej novosti slabo piše, saj si v gospodarstvu višjih stroškov ne morejo privoščiti. Podjetja pričakujejo pri formiranju učnih mest državno podporo, torej predvideti stimulativni mehanizem za uvedbo dualnega sistema tam, kjer ga bodo uvedli. Člani zbornice so na seji obravnavali še poročilo o delu v lanskem letu in letošnji program. Poudaijeno je bilo, da je program zbornice še zelo odprt, kar pomeni, da se bo dalo njeno prisotnost v tem prostoru še kako uporabiti. Prioritetne aktivnosti bo usmerila na različna področja, to pa so ekonomski odnosi s tujino, ekonomska politika, gospodarski sistem in konjunkturna gibanja, razvojno področje, razvoj podjetništva in malega gospodarstva, poslovno informacijski sistem, kakovost in inovacije ter izobraževanje. Nazačetku sejeso se prisotni poklonili spominu pred kratkim umrlega predsednika Vladimirja Ščurka. Sejo je vodil podpredsednik mag. Miroslav Štrajhar, za novega predsednika Odbora Območne gospodarske zbornice Trbovlje pa je bil imenovan Ludvik Hribar. Ivana Laharnar Koliko za uporabo stavbnega zemljišča? Konec prejšnjega tedna seje na tretji seji sestal litijski občinski svet. Dnevni red maratonske seje, kije trajala celih šest ur, je obsegal 12 točk in ni minila brez zapletov. Zapletlo se je že pri odloku o ustanovitvi in začasni pristojnosti občinskega odbora stavbnih zemljišč ter v nadaljevanju pri določitvi višine točke za nadomestilo in uporabo stavbnih zemljišč. Občinski odbor stavbnih zemljišč je svetovalno -izvršilni organ občine. O nakupu in prodaji zemljišč na predlog odbora odloča občinski svet. Pogodbe o prodaj i in nakupu zemljišč ter oddaji investicijskih del podpisuje župan. Odlokjepo mnenju svetnikov potrebno dopolniti še z vodenjem evidence vseh vplačil in izplačil po KS, denar naj se porabi v KS, kjer se je zbiral, razen tistih KS, kjer se ga zbere več kot polovico. Veliko problemov je nastalo ob določitvi vrednosti točke za uporabo stavbnega zemljišča. Oddelek za gospodarsko infrastrukturojepredlagal iste vrednosti kot lani (1,20 SIT), kar je realno za20 odstotkov nižjekot lani. V štirih glasovanjih ni bil izglasovan noben predlog. Če na prihodnji seji občinskega sveta (predvidoma v začetku marca) predlog ne bo izglasovan, se bo po zakonu lanska vrednost točke povečala za stopnjo inflacije. V nadaljevanju sejeso sprejeli Odlok o ustanovitvi in začasni pristojnosti občinskega odbora za gospodarsko infrastrukturo, za urejanje in varstvo okolja, za finance, za družbene dejavnosti, za reševanje in zaščito, za kmetijstvo in gospodarstvo ter imenovali predsednike in člane odborov. Program investicij v vrtcih za izboljšave prostorskega standarda vrtcev v občini Litija v letih 1995 -1999 določa, da mora občina financirati v vrtce v višini 50 milij ono v tolaij ev, iz Ministrstva za šolstvo in šport pa bo zagotovljenih največ 50 odstotkov sredstev. Kot zadnjo točko so svetniki potrdib predlog župana, da se grb mesta Litije uporablja kot grb občine Litija. Marjan Šušteršič IB Pisma, bralcev Zaaavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjiTiimnenja bralcev o življenjski dogajanju v ZasavjiLNc^odplsanlh pisem ne obj avlj amo^Bojana pisem je zarila! prostora omejena na največ 3£Mipkanib'vr5tic.JJredni6tvs_gi pridržuje pravico skrajšatftekst ali pa obj&vlu daljšega, čebeeqi, da bi s skrajSarfjem preveč okrnili zanimivo vsebino. Športni pedagogi Zasavja V članku Športni pedagogi Zasavja, ki ga je napisala novinarka Tatjana Polanc v 5. številki Zasavca, je navedla nekaj trditev, ki vsekakor zahtevajo vsaj pojasnila, če ne še kaj drugega. Ena od naših pripomb k Osnutku nacionalnega programa športa je bila tudi ta, da v Zasavju verjetno ne bo nobene športne šole. Zato smo menili, da bodo naša in njej podobne regije v slabšem položaju od velikih, razvitih centrov. Trditev, da bo športna šola za nogometaše v Trbovljah, ne drži. Omenjena je bila le kot predpostavka in ne že kot znano dejstvo. Ostale pripombe, ki smo jih oblikovali v zvezi s tem, so razvidne iz zapisnika, ki je bil poslan Uredništvu Zasavca. Slovenci naj bi postali športen narod. Z 12 odstotki prebivalcev, ki se aktivno ukvarjajo s športom, smo v primerjavi z drugimi državami zelo nizko. Ena od osnovnih usmeritev Nacionalnega programa je, da naj bi število prebivalcev, ki se aktivno ukvarjajo s športom, povečali, pravtako naj bi povečali število športnih objektov in njihovo izkoriščenost. V lasti šol je 70 odstotkov vseh športnih objektov. Šole bodo morale odpreti vrata tudi v večernih urah, sobotah, nedeljah in počitnicah. Ministrstvo RS za šolstvo in šport bo šolam zagotovilo dodatna sredstva za vzdrževanje teh objektov. Najbolj sporna je trditev, da so interesne športne dejavnosti odvisne od samovolje ravnateljev. Vse interesne dejavnosti na OŠ se financirajo iz občinskega proračuna in so dogovorjene, ker ne spadajo v obvezni šolski program, ki ga financira država. Vsaka občina zagotavlja sredstva za razširjen obseg dela v skladu z možnostmi in lastnimi usmeritvami. Ta sredstva je potrebno razdeliti na vse interesne dejavnosti, ki potekajo na šoli in ne le za športne dejavnosti. Ustreznejša bi bila trditev, da je obseg športnih interesnih dejavnosti na OŠ odvisen od več dejavnikov, ne le od volje ravnateljev oziroma njihove starosti. Resnično bode v oči dejstvo, da učitelj kljub veliki zagnanosti, interesu ter željam otrok nima možnosti, da bi opravljal to dejavnost v obsegu, ki si ga želi. Visok nivo športnih interesnih dejavnosti in tekmovanj smo učitelji športne vzgoje vzdrževali. V položaju, ko učitelji športne vzgoje nismo več pripravljeni delati na takšnih temeljih in kot Pravilnik o napredovanju učiteljev ocenjuje naše delo v interesnih dejavnostih kot tretjerazredno, pa šport na šolah umira. Članek o prvem sestanku športnih pedagogov Zasavja želim dopolniti z informacijo o Programu preverjanja in učenja plavanja otrok v višjih razredih osnovnih šol. Analize kažejo, da 40 % Slovencev ne zna plavati. Ministrstvo RS za šolstvo in šport je v želji, da popolnoma odpravimo plavalno nepismenost, pripravilo program s ciljem, da vsak učenec konča osnovno šolo kot plavalec. Akcija bo centralno vodena in financirana iz Ministrstva za šolstvo in šport, pokroviteljstvo bodo prevzeli župani posameznih občin. Z odpravljanjem plavalne nepismenosti bi se približali športno bolj razvitim narodom. Bruno Urbanija Spoštovani profesor Bruno Urbanija Kot vodji študijske skupine športnih pedagogov Zasavja se Vam iskreno opravičujem za napačen stavek v prispevku "Športni pedagogi Zasavja", ki podaja informacijo, da naj bi v Trbovljah imeli nogometno športno šolo. Seveda v prispevku ni bilo napisano vse, o čemer ste na prvem sestanku razpravljali (prostorska omejenost). Vaše poročilo pa smo v uredništvu prejeli šele v četrtek, ko je časop is že izšel. Iz objavljenega prispevka je mogoče razbrati, da ste športni pedagogi "spregovorili še o marsičem in da ste se kot študijska skupina zavzeli za šport mladih v Zasavju". Zelo bomo veseli, če nas boste redno obveščali o svojem delu in pomembne informacije posredovali bralcem. Opravičilo velja tudi ravnateljici gospe Majdi Brvar. Čeprav sem stavek "interesne dejavnosti so odvisne od samovolje ravnatelja" napisala popolnoma tako, kot ga je zabeležil moj diktafon, z njim nikakor nisem imela v mislih gospe Brvarjeve, najbrž tudi Vi ne, ko ste ga na sestanku izrekli. In ker sem ravno jaz "grda račka", ki je pisala tudi o "nesrečnih osmošolcih", bi človek pomislil, dami je konflikt z vodstvom OŠ Tone Okrogar nekako usojen. ^ Vendar verjamem, da temu ni tako in da se med prijaznimi ljudmi vedno najde tudi prostor za opravičilo. Lepo pozdravljeni, Tatjana Polanc Neporavnani računi V zvezi z objavo članka v tedniku Zasavc z dne 12.1.1995 na strani 30 (kronično) pod naslovom Neporavnani računi, vam sporočam, da je objava neresnična ter v nasprotju z dejanskim dogajanjem ter zahtevam, da v časopisu objavite popravek tega članka, saj mi povzroča precejšnje neprijetnosti med prijatelji, poslovnimi partnerji in v vsakdanjem življenju. Dejansko je do najbrž zame najbolj neprijetnega dogodka prišlo ne zaradi neplačanih računov, kot vi navajate v članku, ampak zato, ker je W.D. pred mojimi očmi pričel dne 1.1.1995 spolno nadlegovati mojo ženo in to na zelo predrzen način, kar me je res precej razjezilo, vendar razen, da sem od W.D.-ja zahteval, da zapusti hišo, nisem storil ničesar drugega. To pa W.D.-ju ni bilo dovolj, ampak me je nadlegoval tudi vse nadaljne dni do 5.1.1995 in sicer je hodil vsak dan, celo dva do trikrat dnevno k moji hiši ter zahteval izplačilo zadnje plače, katero sem mu po dogovoru moral izplačati do 7. dne v Opravičilo Svojcem pokojnega Mihaela Hilda - Mikija se vljudno opravičujemo, ker smo v zahvali ob njegovi smrti zapisali, da je iz Trbovelj. Seveda ga vsi poznamo kot Zagorjana, kjer je tudi živel ves čas, in se ga bomo s spoštovanjem spominjali. Uredništvo c -i mesecu in sem mu jo hotel izplačati že 1.1.1995. Dne 5.1.1995 me je ponovno nadlegoval, tedaj je prišel k hiši skupaj z mojo ženo, katera je od 1.1.1995 bila pri svojih starših in me pričel ponovno nadlegovati. Takrat se je sicer neljubi dogodek zgodil, čeprav sam nq vem, kaj se je dogajalo, vendar povod temu dogodku ni bilo neizplačano plačilo (W.D. je namreč redno mesečno vse prejemal, kar lahko dokažem z listinami), ampak je bil povod nadlegovanje moje žene. Branko Knez, Zagorje Ne ne, ni še likof Lep pozdrav Rdečemu revirju z željo, da bi se mi poimensko predstavil, seveda če ima korajžo. Menim, da je prav, da se obudijo nekatere zadeve o delu trbovelj-skege oblasti v preteklem mandatnem obdobju, predvsem tiste, ki imajo in bodo še imele negativne posledice za našo občino in seveda občane Trbovelj. Ko gre za to, kdo je ali je bil viden politik v Trbovljah, si sam tega ne štejem, je pa to zagotovo mister B. Res je, da se abeceda prične s črko A, a so druge črke pri izražanju resnice še pomembnejše, zlasti v primeru, če se za njimi skriva mister B - Rdeči revir. Stvar posameznika je, kako razsoja, kaj je pomembno ali nepomembno in je zgolj subjektivne narave, objektivno pa bodo o tem presodili občani, ko bodo zadevo v celoti poznali, predvsem pa, ko bodo to občutili na lastni koži. Znana je bila problematika nesklepčnosti trboveljske skupščine v preteklem mandatu in res sem podal predlog za nagrajevanje poslancev za vsako sejo prisotnosti, s tem da bi nagrado izgubili za vsak neupravičen izostanek (bilo jih je mnogo). Govorili smo o znesku 1.000 do 3.000 tolarjev na sejo. Zakaj je bila občinska blagajna prazna, ali bolje in po resnici povedano blokiran žiro račun, bolje ve Rdeči revir, za katero se skriva po moje skrivnostna oseba B. Izgleda, da nekatere v Trbovljah moti moje pisanje ali oglašanje v časopisu Delo, pa saj tudi Zasavcu pošiljam članke, ki pa jih ali pa tudi ne objavi. Morda je moja napaka v tem, da pišem o širši slovenski problematiki - se opravičujem in obljubljam, da bom več pisal (če bom) o problemih trboveljske občine. Ko pa že brskamo in pišemo o preteklem delu trboveljskega parlamenta in njegove izvršne oblasti bi bilo prav, da bi Rdeči revir malo pobrskal in se zakopal v takozvane in zloglasne trboveljske obveznice za prestrukturiranje gospodarstva, predvsem pa o njihovih učinkih in posledicah za občino in občane. Mister B, ne bom te izdal, a ko boš to prebral, se boš prepoznal. Lep pozdrav in drugič kaj več o tej problematiki. Tone Ahac, Trbovlje Plesni venček - drugič Pismo, ki gaje pisal Hrastničan v imenu razočaranih staršev (lepo bi bilo, če bi se podpisal), terja odgovor. Pred leti smo plesni venček res organizirali v športni dvorani, sedaj pa že tretjič v šolski telovadnici. Na prireditev smo povabili starše, čeprav bi bilo takšno tekmovanje lahko povsem internega značaja, v prostor pa so prišli tudi drugi obiskovalci, zato so bili res na tesnem. Nikakor to ne velja za plesalce. Kulturno rekreacijskega centra nismo prosili za najem dvorane iz zelo preprostega razloga. Plesni učitelj namreč meni, da pokrita tla v športni dvorani niso primerna za ples, še posebno ne, če je prireditev tekmovalnega značaja. Tla v telovadnici so parketna in mladi plesalci le v takšnih pogojih pokažejo, kaj so se naučili. Nenazadnje po šolah v Zasavju organizirajo plesne venčke v še manjših prostorih, pa se zaradi tega nihče ne razburja. Če bi si Hrastničani radi ogledali plesno prireditev mladih, jo lahko ponovimo v športni dvora- ni. Resda bodo stopala malo manj spretno drsela po tleh, ki so rahlo hrapava, a tam ne bo ocenjevalne komisije, ki z budnim očesom spremlja vsak gib in odloča, kdo se bo uvrstil na področno tekmovanje. Pomočnica ravnateljice: Davorina Hameršak Tretjič V Zasavcu je bilo 16. februarja objavljeno pismo občana Hrastnika, ki je bilo napisano v imenu prizadetih staršev in v katerem nam očita, da za plesni venček hrastniških sedmošolcev in osmošolcev niso prirediteljem dali v najem športne dvorane. S tem naj bi onemogočili ustrezno organiziranje tradicionalne prireditve, ki je svečan dogodek za otroke in njihove starše. Očitano nam je bilo celo to, da je cena za najem dvorane previsoka in da takšnega stroška šola oz. prireditelj ni sposobna plačati. Vse prireditve in ostale aktivnosti, ki jih organizira osnovna šola v športni dvorani ali bazenu, so bile do sedaj brezplačne, torej nismo nikoli zaračunavali najemnine. Tako naj bi bilo tudi v bodoče. V tem primeru nas ni nihče obvestil, da se namerava organizirati plesni venček in zato ne moremo sprejeti očitka, da smo s previsoko najemnino onemogočili izvedbo plesnega venčka v športni dvorani. Z nami se ni nihče od organizatorjev pogovarjal o terminu prireditve in ostalih želja glede organizacije plesnega venčka. Strinjamo se z navedbo v pismu, da otroci ne morejo sami pripraviti takšne prireditve na ustrezni ravni in plačati dvorane, da pa je to po drugi strani kulturni dogodek, ki je vreden pozornosti nas vseh. Naše strokovne službe so vedno na razpolago, da po svojih močeh in izkušnjah ustrezno in v zadovoljstvo vseh organizirajo takšne in podobne kulturne prireditve. To smo počeli tudi do sedaj. Nemogoče pa je to storiti, če vse izveš iz pisem bralcev, v katerem ogorčeni občani očitajo nekorektno ravnanje in neprimeren odnos do kulture. V bodoče bi želeli, da do takšnih problemov ne bi več prišlo in da bi se kulturne dejavnosti odvijale v zadovoljstvo občanov, kar je tudi najpomembnejše. KRC 14. oktober, Hrastnik, Log 3, direktor Alojz Deželak Novo govedorejsko društvo V Sloveniji so prve pobude o ustanavljanju govedorejskih društev znane že od leta 1991- Takrat so kmetje v Trbovljah in Hrastniku ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev govedorejskega društva. Zaradi majhnega števila kmetov v obeh občinah so se živinorejci odločili, da ustanovijo eno društvo za obe občini. Ustanovni občni zbor je bil 9- decembra lani v Čečah. Društvo je stanovska organizacija, ki povezuje rejce na področju Trbovelj in Hrastnika in tudi ostalih občin. Namen delovanja društva je izboljšati rejsko delo in ekonomsko uspešnost v govedoreji. Društvo bo organiziralo več strokovno pospeševalnih prireditev, zastopalo interese članov na področju strokovnega dela v govedoreji, na področju reprodukcije in zdravstvenega varstva, izbor bikov za umetno osemenjevanje, organiziralo razstave in promoviralo rejsko delo svojih članov. V primeru interesa članov bo društvo organiziralo ugodne nakupe reprodukcijskega, materiala ter nakup in prodajo plemenskih živali. Sedaj je v društvo včlanjenih 24 članov. Člani društva vabijo vse rejce govedi, ki želijo izboljšati svoje rejsko delo, da se včlanijo v društvo. Sedež društva je na naslovu kmetijske svetovalne službe v Trbovljah, Trg Franca Fakina 12, telefon 27-440. Anton Darovic Novi predpisi o varstvu rastlin V Uradnem listu št. 82/ 30.12.94 je bil objavljen Slovenski zakon o varstvu rastlin, ki ureja varstvo rastlin, pridelkov in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi in rastlinskimi boleznimi na način, s katerim je preprečeno škodljivo delovanje fitofarmacevtskih sredstev in ostalih ukrepov za varstvo rastlin na zdravje ljudi, živali in okolja. Za uporabnike zaščitnih sredstev sta pomembna predvsem naslednja predpisa iz Zakona: postopek z ostanki fitofarmacevtskih sredstev in njihovo embalažo in tehnične zahteve naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. Zakon predpisuje, da lahko prodajajo fitofarmacevtska sredstva samo trgovske organizacije in samostojni podjetniki, ki imajo za trgovanje ustrezne prostore in potrebno opremo. Razpolagati morajo z ustrezno embalažo za skladiščenje ostankov in embalaže od fitofarmacevtskih sredstev. Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev lahko ostanke neuporabljenih sredstev in embalaže vrnejo v trgovnino, kjer ta sredstva prodajajo. Naprave za nanos fitofarmacevtskih sredstev morajo imeti ustrezen certifikat, da je tehnično brezhibna in omogoča okolju neškodljivo tretiranje rastlin. Ta predpis velja med drugim tudi za traktorske škropilnice. Za te kmetijske stroje je obvezen pregled o pravilnem delovanje vsako tretje leto, če jih uporabljajo lastniki samo na svojih kmetijskih površinah. V primeru, da s škropilnim agregatom opravljajo usluge drugim, mora biti agregat pregledan vsako leto. V tem primeru mora imeti upravljal ec stroja tudi ustrezno izobrazbo o uporabi zaščitnih sredstev. Naprava, ki ob pregledu brezhibno deluje, se označi z znakom o pregledu in pravilnem delovanju. Testiranje škropilnic vsako leto organizira kmetijska svetovalna služba, v bodoče bo potekalo na istih lokacijah kot doslej, kmetje pa bodo predhodno obveščeni. Anton Darovic Sredi marca naj bi v Dortmund, več kot tisoč kilometrov od tu, odšli na delo prvi rudarji od 150 predvidenih. Trenutne aktivnosti zbiranja kandidatov potekajo v okviru organizacijskih načrtov Rudisa in RGD-ja ter Geološkega zavoda iz Ljubljane. O delu naših rudarjev v Dortmundu smo se pogovarjali z Jožetom Ostankom, direktorjem oddelka za detašma pri Rudisu, Vladimirjem Sihurjem, direktorjem splošnega sektorja pri Rudniku in tremi rudarji, ki so kandidirali za delo v Nemčiji. J ože Ostanek, Rudis: "Izvajalski članici RGD Trbovlje in Geološki zavod Ljubljana že preko dvajset let sodelujeta z Rudisom pri rudarskih delih v tujini. Tokratna odločitev je nastala iz dveh virov: preti možnost nedela delavcev brez slovenskega državljanstva, in ta delež je pri delih v Nemčiji kar visok, drug vidik pa je odpiranje možnosti dodatnih del v Nemčiji in v teku so že pogajanja o novih pogodbah. To pa teija tudi angaži- ranje dodatnih rudarjev. Konkretne pogodbe še niso sklenjene, in če bodo s strani nemških oblasti verificirane v skladu z željami nemških partnerj ev Rudisa, ki imaj o z našimi delavci dobre izkušnje, potem bodo lahko pogodbe tudi podpisane in nato se bo mudilo organizirati napotitev rudarjev na gradbišča v jame Dortmunda. Rudarji naj bi šli v Nemčijo v odvisnosti od pogodb v skladu z nemškim predpisom o detaširanih delavcih iz Slovenije, ki opredeljuje, da delavec lahko tam dela največ dve leti. Na obstoječih gradbiščih in jamah je po sedanjih pogodbah tam že okoli 300 rudarjev, ki imajo zagotovljeno nastanitev in prehrano. Tisti, ki bodo odšli sedaj, bodo odšli brez družin, kar je tudi pogoj nemških oblasti. Delovna doba jim bo tekla pri domačem rudniku, zavaro-vaniostancjopo domačih predpisih. Za Rudis pomeni ta posel še naprej ostati v kontinuiteti s tradi- cionalnimi poslovnimi partnerji s področja rudarskih del, s katerimi sodeluje že trideset let, kar je velik uspeh. Dva do tri tisoč mark bo pomenil mesečni zaslužek, ta temelji na nemški pogodbi, po kateri mora naš delavec zaslužiti enako kot za isto delo nemški delavec. Kontrole so redne. Glede dela v Dortmundu bi poudaril, da mora delavec poleg svojega lastnega interesa zaslužka upoštevati tudi interes firme, ki je vezan na poslovni odnos z nemškimi partnerji, kajti sicer lahko slabo delo negativno vpliva na medsebojne odnose vnaprej. Če je do pozitivnih premikov prišlo, da kljub političnim in gospodarskem restrikcijam na področju premogovništva v Nemčiji Rudis, RGD in Geološki zavod še vedno zaposlujejo velik obseg rudarjev, in da se kaže tudi možnost dodatnega povečanja, se ne sme pozabiti, da je to rezultat kvalitetnega dela tistih, ki tam že nekaj let delajo in jih nemške firme še vedno zaposlujejo." Vladimir Sihur, Rudnik: "Potrebe RGD-ja po delavcih so za Rudnik ugodne. Po zakonu o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov se zmanjšuje obseg proizvodnje, s tem pa tudi potreba po rudarskih delavcih. Zapiramo rudnike Zagoij e, S eno vo in Kanižarica, zato so trenutne potrebe RGD-jakot balzam za reševanje socialnega položaja presežnih delavcev, za katere sicer imamo izdelan kadrovsko socialni program, vendar bo trenutno za 150 ljudi to lahko hitra prerazporeditev. Do 17. februarja seje na razpis prijavilo 126 delavcev, selekcija izbora pa bo potekala po različnih kriterijih, kot je zdravstveno stanje, delovne izkušnje. V večini so se prijavili mlajši delavci. Prva skupina naj bi šla nadelo že okoli prvega marca, vse paje odvisno od dovoljenj. Ta skupina bo štela od 50 do 55 delavcev, najprej po pogodbi za šest mesecev, in če obstaja interes pri podjetju in delavcu, se ta čas lahko ponovi. RGD in Rudis sta pridobila angažma za tri leta." Pred jamo smo srečali tudi tri izmed tistih, ki so seprijavili zadelo v Dortmundu. Zakaj, smo jih vprašali. Miloš Markutievič: "Da bom več zaslužil. Imam dva otroka, žena pa nizko plačo. Niso nam obljubili določenega zneska, pravijo pa, da bo višji kot tukaj. Z ženo sva se dogovorila. Najbrž pa nam bodo dovolili tudi krajše obiske doma. Upam, da me bodo izbrali." Vid Savičič: "Obljubili so nam višje plače. Če bomo izbrani, se bomo morali prilagoditi tamkajšnjemu življenju, ki gotovo ne bo lahko, saj si bomo morali sami kuhati in podobno. Pa se bomo že prilagodili. Doma imam družino, ne vempaše, kako se bomo vsi skupaj prilagodili mojemu morebit- nemu odhodu. Pričakujem, da nam bodo vsaj enkrat mesečno dovolili krajši obisk doma. Seveda pa je pogoj za odhod v tujino, da me bo doma čakala služba." Rasim Ahmetovič: "Nisem še delal v Nemčiji, pravijo pa, da se tam dobro zasluži in predvsem, da so drugačni pogoji kot so bili pred časom. Sklenjena bo tudi pogodba, da se po končanem delu v tujini vrneš v svoje podjetje. Brez tega zagotovila bi se mnogi veliko težje odločili za že tako težak korak. Imam ženo in dva otroka, vendar če hočem kaj zaslužiti, moram tudi nekaj žrtvovati, čeprav ni lahko. Nekateri že hodimo najezikovni tečaj, kjer se bomo naučili osnov, in zaenkrat nam gre kar dobro." Ivana Laharnar Marjeta Drnovšek Marjt O MIT-u in težavah, v katere je zašlo to trboveljsko podjetje, smo v našem časopisu že pisali. Pred dnevi je bila sklicana tiskovna konferenca, na kateri sta vodja ekspertne skupine Vojko Rovere in v.d. direktorja Martin Paskvale predstavila stanje, v kakršnem se to podjetje nahaja sedaj. V organiziranju je konzorcij upnikov, 1. marca bo sestanek z dvajsetimi največjimi, in ti naj bi določili pravila delovanja tega poslovnega sitema vnaprej. Skupina, ki je pregledovala poslovanje, je ugotovila, da je firma tako zelo zadolžena, da sploh ne sme v stečaj. Če bi šla, bi upniki izgubili vse. MIT je namreč potopljen za 4 miljene nemških mark, je povedal Vojko Rovere. toliko časa skrivale. Gre namreč za to, da v Sloveniji skorajda ni poslovnega sistema, ki se ukvarja z živinorejo ali prodaj o in prometom, ki ne bi bil na seznamu upnikov. Glavni upniki so Banka Zasavje Trbovlje, takoj za njo pa zasebno podjetje Mandi d.o.o. iz Šentjurja. Ostali upniki so še Kreditna banka Triglav, GrudaLjubljana, Mercator Kočevje, Koto Ljubjana, pa še veliko drugih. Torej ocena skupine po pregledu teh podatkov je, daje ta firma tako zelo zadolžena, da ne sme v stečaj. Če bi šla, bi upniki izgubili vse. Le Ljubljanska banka je deloma zavarovana s svojo terjatvijo, vendar tudi ta ne more računati, da bi bila lahko v celoti izplačana iz stečajne mase. Razmerje je približno tako, daje 4 mio nemških mark obveznosti in približno 500.000 nemških mark premoženja." Skupina se je zato odločila za akcijo organizirati upnike, ki bi prevzeli upravljanje tega podjetja in tako skozi nadaljnje delo podjetja poskušali sanirati svoj e daj atve. Prvi možni partnerji so se skupini zdele kmetij ske zadru ge glede na naravno povezavo njihovega ciklusa s predelavo. Največji upniki so se na sestanku že dogovorili o organiziranju konzorcija upnikov. 1. marca bo povabljenih dvajset Irena Marn predsednica DS in Zoran Cesar predsednik sindikata največjih upnikov, ki naj bi s pogodbo določili pravila delovanja tega poslovnega sistema. Napravljen j e bil tudi korak o nadalje- vanju proizvodnje. Zelo seje aktiviral upnik Mandi d.o.o., obe banki pa sta izkazali načelno soglasje, da bosta projekt finančno podprli. Potrebna so namreč jamstva za rok, ko se denar obrne, približno 45 do 60 dni, kolikor bo trajal prvi ciklus. Interes upnikov je izražen in v razgovorih so povedali, da želijo, da proizvodnja steče. Skupina o vsem sproti obvešča delavce. V dveh podjetjih je bilo zaposlenih 75 delavcev, število pa se je zdaj nekoliko zmanjšalo zaradi naravne fluktuacije, nekaterim so omogočili predčasno upokojitev, zaradi ukrepov, ki so'jih v podjetju sprejeli pred prihodom skupine, tako se bo število vrtelo okoli 50. Ni šlo za odpuščanje oziroma presežne delavce. Vojko Rovere je v nadaljevanju poudaril, da je skupina za vršilca direktorja postavila Martina Paskvala, ki to funkcijo opravlja uspešno v zadovoljstvo vseh. Poudaril paje tudi, da gre za izjemno razumnost in razsodnost zaposelnih, ki spremljajo celotno dogajanje in to pri vsej obremenitvi, ki jo seveda najbolj čutijo prav oni. Skupaj so ugotovili, da vsakršno razčiščevanj e preteklosti ne bi spremenilo dejstev. Ocenjeno je bilo, da bi v štirih do petih letih po stimulacijskem planu firma lahko pokrila svoje obveznosti, vendar je že danes jasno, da upniki ne bodo v celoti poplačani. Koliko bodo, še ni mogoče napovedati. In kam je izginjal denar, kako je nastajala izguba. "Če smo prej prodajali recimo pizza šunko po šesto tolarjev ali še nekaj manj, lastna cena pa je bila devetsto tolarjev, potem lahko pri toni šunke izračunate izgubo. Pri pomanjkljivih evidencah, tehnološkem in proizvodnem neredu so se vsi okoriščali. V kolikor se bo ta firma izvlekla, in mi verjamemo, da se bo, potem bi si skoraj upal trditi, "Gre za dva poslovna sistema, MIT Trbovlje, ki je družbeno podjetje in Procam, ki je delniška družba s 46 znanimi lastniki, pretežno zaposlenimi znotraj MIT-a. Firma Procam je nastala kot by pass firme MIT-u v trenutku, ko je Vojko Rovere, vodja ekspertne skupine bila dana možnost, da zadruge lastninijo ta podjetja. To je znan pojav po celi Sloveniji. Za nas je ta zadeva pomembna v toliko, ker sta obe firmi zdaj potopljeni", je dejal Vojko Rovere. Obe firmi sta slabo poslovali, čeprav Procam bistveno bolje. lamčilapa sta drug za drugega in danes obstaja celota težav, ki se jih ne da enostavno razdeliti. "MIT je potopljen za 4 milij one nemških mark oziroma ima toliko obveznosti", je povedal Vojko Rovere in nadaljeval: "Že leta 1993 je bila evidentirana izguba v višini 87 milijonov, v naslednjem letu je narasla na 219 milijonov tolarjev. Pri Procarnu je bil leta 1993 evidentiran dobiček, leto pozneje pa približno 8 milijonov tolarjev izgube. Struktura upnikov nakazuje na to, približno tudi na odgovor, kje so se te obveznosti da se to ne bo več ponovilo. Zdaj sem trdno prepričan, da se bodo zaposleni bolj zanimali in zahtevali odgovore na vse, "je zaključil misel Martin Paskvale, v.d. direktorja Vojko Rovere. Martin Paskvale je povedal, daje socialni mir zagtovljen, čeprav nekoliko popušča, ker že tretji mesec niso bili izplačani osebni dohodki. Vendar upajo, da se bo to zaupanje, če bo seveda vse teklo kot je zamišljeno, ponovno vzpostavljeno. Teža odgovornosti petih vodilnih delavcev, ki so bili odstranjeni, je' zelo različna, ugotovljeno je bilo tudi, daje bil kdo pomotoma dan v ta paket. V navalu čustev seje pač hitelo. Sklepe so preklicali, razen direktorja ljudi pozvali nazaj na delo, pa se še ni odzval nihče, kar so tudi pričakovali. Predsednica delavskega sveta in tehnologinja Irena Marn je povedala, da kot tehnologinja organizira proizvodnjo tako, da pridejo delavci vsaj dvakrat tedensko v službo. S sindikalistom Zoranom Cesarjem jim vsak dan prigovarjata, da plače bodo... "Seveda so nervozni, vendar nekako verjamejo, da bodo tudi plačani. So skeptični, vendar še nekako verjamejo novemu vodstvu..." Ivana Laharnar Foto: Gregor Nag lav IB Barbra Renčof O zagorskem parku in kulturi S parkom, kakršnega imamo v Zagorju, se lahko ponaša le malo tako majhnih mest, kot je Zagorje. Odnos Zagorjanov do parka pa je vse prej kot lep. Prejšnji teden sem šla skozi park za starejšo "gospo". V roki je zmečkala precej velik papir in ga vrgla preko žive meje v park. Držalo me je, da bi stopila do nje in ji rekla: "Gospa, nekaj ste izgubili." Nisem ji rekla ničesar, odločila pa sem se, da bom v članku opozorila na odnos, ki ga imamo do parka. Ce se sprehodite čez park v jutranjih urah, boste priča pravemu javnemu sranju, oprostite izrazu, ampak to je čisto ustrezna beseda za to. Gospe, ki so si omislile kužke in živijo v blokih, peljejo svoje pse na jutranji sprehod in psi seveda opravijo tisto, kar je popolnoma normalno za vsakega psa. Lastnik oziroma lastnica se obme proč, kot da ne vidi kaj počne njegov pes. Le redko se zgodi, da bi lastnik počistil za svojim psom, tako kot to določa lani sprejet občinski odlok. Po tem odloku marajo tisti, ki ne počistijo iztrebkov za svojim psom, plačati precej visoko kazen. Če jih pri tem seveda dobi na delu inšpektor oziroma komunalni redar, ki pa ga žal še nimamo. Poleg tega da je park postal javno stranišče, lastniki psov tudi ob svojih psih hodijo po travi v parku in ga tako uničujejo. Nikar me ne razumite napak, prav nič nimam proti psom, o kulturi lastnikov psov pa sem močno v dvomih. Zapeljite svoje ljubljenčke malce ven iz Zagorja in ne ravno v park sredi mesta ali pa pobirajte iztrebke in jih vrzite v koš za smeti, tako kot predpisuje odlok. Ob tem najprej pomislimo na to, kdo je pristojen, da bi skrbel za javno čistočo in nadzoroval občane. Zagorski župan Matjaž Švagan je povedal, da je v pripravi odlok o komunalnem redarju, ki bo kršilce javne čistoče kazensko sankcioniral in o nepravilnostih obveščal tudi pristojne organe. Kršilci bodo na licu mesta kazensko sankcionirani. Postavlja se tudi vprašanje ali resnično nimamo nobenih etičnih in kulturnih načel in vedno potrebujemo nekoga, ki nas pod grožnjo denarne kazni pripravi do tega, da se držimo reda. Če se odpravite v Švico ali Avstrijo - tako radi se namreč primerjamo z zahodnimi državami - boste le stežka našli na tleh kakšen odpadek in tudi vam ne bo prišlo na pamet, da bi vrgli kaj na tla. Tudi govorjenje o narodni zavesti, o ljubezni do Slovenije, moje dežele na sončni strani Alp, je bolj kotne samo fraza. Ogledalo naše kulture in vsega drugega, s čimer se ponašamo, je med drugim tudi naš park. Delavci Koda ga so prejšnji teden očistili park in ga pripravili na prihajajočo pomlad in upamo lahko, da se zgodba ne bo ponovila. Vsakič, ko pa vržete karkoli na tla v parku ali kjerkoli drugje, se spomnite, da bo namesto vas moral nekdo to počistiti. Milan Vidic Tri odstotne olajšave za izdatke Ne gre podcenjevati! Kadarkoli je te dni govor o dohodnini za leto 1994, se sliši tudi očitek, da dodatna 3-odstotna olajšava ni drugega kot nekak blažev žegen. Toda to je le na prvi pogled. Če pa skušamo pogledati še z druge plati ali bolje rečeno, če jo skušamo malce secirati, se podoba precej spremeni. Višina olajšave je namreč odvisna od davčne osnove vsakega zavezanca. Višja bo potemtakem pri vseh tistih, ki so imeli višje dohodke, kar pomeni, da bodo morali imeti za uveljavljanje olajšave več računov (zadnjič smo že povedali, kaj vse sodi med nje). Dokaj zanesljivo bodo 3-odstotno olajšavo lahko uveljavili tudi vsi tisti z nižjimi plačami, ker bo skupni znesek olajšave od njihove davčne osnove nižji in zato tudi prej dosegljiv, kot po prej uveljavljenem 7. členu. Po njem je bila višina davčne olajšave za vse enaka, kot je znano do največ 10 odstotkov izračunane davčne osnove. Ne moremo trditi, da bodo prav vsi zavezanci uveljavljali to olajšavo, vsekakor pa domala vsi ali vsaj velika večina, še posebej zaradi tega, ker je takoimenovani spekter olajšav kar precej pisan in širok. Zato smo že lani v tem času tako vneto opozarjali, da je treba skrbno hraniti vsak račun za izdatke, ki smo jih imeli bodisi za vzdrževanje stanovanj, nakupe učbenikov, zdravil in še vrsto drugih stroškov, ki so našteti v 9. členu zakona o dohodnini. Kolikšna je bila lanska povprečna letna slovenska plača še ni popolnoma znano ali vsaj natančnih podatkov še ni. Bržčas jih bomo pričakali nekje konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. Ve pa se, da smo lani dosegli okoli 1,1 milijona tolarja omenjene povprečne plače ali za nekaj nad 23 odstotkov več kot leta 1992. Po teh ocenah je ali bo pripravljena davčna lestvica oziroma razredi. In od višine naših prejemkov bo odvisno, v kateri davčni razred bomo uvrščeni in od tega nam bo tudi odmerjen davek. Za nekatere bo odmera doplačilo, za druge, ki so lani preveč plačali prispevkov, pa so imeli velike račune in še priznane druge olajšave, kajpak vrnjen denar. Nič ne bo narobe, če povemo, da je bilo lani v najnižjih dveh davčnih razredih skoraj 91 odstotkov zavezancev, in od njih je država pobrala 65 odstotkov dohodnine, od vseh drugih pa manj. In da ne pozabimo: vsi tisti upokojenci, ki lani na odrezkih svojih pokojnin niso imeli nobenih zneskov plačanih akontacij dohodnine, ne bodo sestavljali davčne napovedi. Teh je bilo Že. lani skoraj dve tretjini in jih bo tudi letos dosti. Vili Knez je bil 2. februarja star 80 let. Neverjeten spomin ima za vse dogodke, največ pa je seveda povezanih s pesmijo. Je najstarejši član Zarje iz Trbovelj, kjer je pel celih 60 let. Njegovo zdravje je sicer sedaj nekoliko slabše, "toda naslednjih deset let bom še tu", mi je veselo dejal, ko sem bila prejšnji teden na obisku pri njem in njegovi skrbni ženi Tinci, ki je prav na dan mojega obiska slavila svojo 75 letnico. predsednik... Med drugo svetovno vojno so pevci tudi nekoliko prenehali s petjem. Vendar le za pol leta. "Peli smo v glasbeni šoli, potem pa smo se lahko skrili in peli slovenske po kolonijah domov grede z vaj." V Trbovljah je spoznal svojo družico Tinco, kije bila od Sušnika doma. "Sem se na štimco ujela", se je veselo zasmejala. Nekajkrat je prišla gledat generalko in tako sta se srečala, pa sta si postala všeč, in še vedno sta si, 55 letnico poroke sta že praznovala. Poročila sta se na Božič 1939 leta. Otroci so se rojevali drug za drugim, skoraj vsako leto. Žal sta prva dva umrla, potem pa sta se rodili dve hčeri in še dva sina. Vsi vedno radi pridejo k mami in očetu, zraven pa tudi precej vnukov in pravnukov. Otroci so bili med odraščanjem dobri očetovi kurirji, ko je moral organizirati zbor za kakšen pogreb ali pa drugo nenapovedano petje. Vili Knežje ves čas pel pri Zarji, pomagal je tudi pri Slavčkih, nazadnje še pri upokojencih. Dve leti nazaj je nehal, zaradi bolezni. Če ta ne bi prišla, bi še vedno pel. Doma navadno ženi ni prepeval. "On je rabil dirigenta, jaz pa to nisem bila," se je veselo pošalila in tako Vili seje rodil v Nemčiji, kamor sta ata in mama, Gorenjca, šla s trebuhom za kruhom. Po prvi vojni so prišli nazaj v Slovenijo in takrat za Trbovlje sploh niso vedeli. Oče je prišel sem delat, ko je bilo Vibju štiri leta. Silno majhen kraj so bile takrat Trbovlje, se spominja, doma pa so bili na Dobrni. Ko je v Trbovlje prišel glasbenik Šuligoj, je ustanovil šolski mladinski zbor. Učenci so mu morali med pavzo zapeti, daje ugotovil, če bo šlo. "Zapel sem Rože je na vrtu plela. Nikoli potem nisem nehal peti." Leta 1928 je šel štirinajstleten v Steklarno. "Tja smo hodili peš mimo cerkve v Retju, pet dni sem bil ven iz osnovne šole, nič počitnic. Seveda smo otroci manj zaslužili, plačilo smo dobili vsako drugo soboto. Denar smo morali dati doma, dobili pa smo deset dinarčkov nagrade, to je bilo vse. Doma nas je bilo pet otrok in jaz sem bil zadnji." Leta 1931 so ustanovili Zarjo. Kako j e poslušal! Peli so v Kantini na Dobrni. Všeč so mu bih in kar naprej je hodil tam okrog. Zarjo je takrat vodil Rotarjev Pepi. Starejši pevci so seveda novinca zbadali: sedaj pa pokaži, kaj znaš. "Pa sem jim rekel, čakajte, čez dve leti vam bom že pokazal. Pa sem kmalu postal solist." 60 let je bil pri Zarji. Ves čas je prepeval, imel pa je vsa leta tudi različne funkcije, vse mogoče - odbornik, tajnik, blagajnik, Vili in Tinca Knez z otroki. opravičila njegovo domačo pevsko abstinenco. Otrokom pa je rad pel. Sicer pa ni bilo veliko časa. Služba v jami, kjer je bil vsa leta rudar, pa pevske vaje, organizacijsko delo v' zboru, nastopi, pa tudi številne turneje - Češka, Nemčija, Bolgarija, Holandija, po celi Sloveniji... In kako so včasih pridobivali pevce? Fantje so imeli prijatelje in ko so bili skupaj v družbi po gostilnah, so marsikdaj zapeli, pa ugotovib, da nekdo lepo poje in so ga povabili. Včasih je bila gostilna mesto družabnosti. "Kupili smo si prvega pol litra, pa zapeli. Ker je bilo drugim to petje všeč, so dali naprej za pijačo." Sploh ne more prešteti, koliko pesmi je v življenju zapel, veliko jih je bilo. Najprej je pel delavske pesmi. V partizanih je pel v zboru Radovana Gobca. Nekaj dni pred osvoboditvijo so ga poklicah, da bi organiziral prihod partizanov iz hribov. Ponoči je bil v gasilski uniformi na straži, pa gaje nekdo pobaral za prepustnico, ki je ni imel. Za šest tednov so ga zaprb v zapore ob takratni restavraciji v Trbovljah in tudi žena ni vedela, kje je. Po treh dneh se mu je posrečilo poslati tajno sporočilo, in če Zarja takrat ne bi bila požrtvovalna je dejala žena. morda nikdar ne bi prišel domov, pa še danes ne vedo, zakaj je bil zaprt. Od vseh pesmi je bila v njegovem srcu naj ljubša Pelin roža. V rudniku je delal vse od kraja, žena Tinca pa je bila vsa leta doma. V sedmih letih je rodila šest otrok. Zadnji štirje, ki živijo, so bili vsi rojeni na take datume, da je imel ata koncerte, mama pa je šla rodit. Tako jim je na eni strani pripel njihove prihode na svet. Otroci peli niso, tudi pri vnukih je dedek čakal, da bodo pevci, posluh kdo že ima, poje pa nihče, razen tako mimogrede za zabavo. Doma so dostikrat peli, toda oče je znal predobro zanje, pa še zborovsko, in njegov visoki tenor so silno težko 'dohajali'. Ob 80 letnici so mu pevci prišb zapet domov. Najprej so prišli upokojenci, potem pa še 25 Zarjanov in zelo lepo mu je bilo. Še posebej so mu obiski dragi sedaj, ko nikamor ne more. K sreči pa še hodi, le desna stran telesa ga ne uboga. "Ko bi me vsaj po levi, desno roko veliko bolj potrebujem," je potarnal. Se pa rad smeji in pravi, da bo vsaj še deset let na tem svetu. Z ženo živita na Sallauminesu in iz devetega nadstropja je videti velik del Trbovelj na vse strani. Tu sta že 13 let, prej sta bila naTrgu svobode, ki ga še kar nekoliko pogrešata. "Sta še kaj zaljubljena", sem ju vprašala. "Seveda", je smeje se pohitel z odgovorom. On pa še vedno ljubi tudi petje. V jeseni je bilo 100 let petja v Trbovljah in kar šestdeset jih je prepel Vili Knez. Najstarejši član Zaijeje bil naš prijeten gostitelj. Je nosilec priznanja Tončke Čeč. "Žal so Zarjo v Trbovlj ah premalo cenib, pa toliko smo peb, povsod, kjer so nas rabili. Tudi v brošuri, ki je izšla ob 100 letnici petja, je bilo Zarji namenjenih bore malo besed", je na koncu pogovora izrazil svoje razočaranje. Mi pa mu vendar zažebmo, da bi se ob skorajšnji pomladi srečal zunaj s svojimi znanci in marsikatero rekel o tistih letih, ki se jih tako rad spominja. Ivana Laharnar Mirko Leiler je prevzel predsedniško mesto v Lovsko-kinološkem društvu Zasavje konec preteklega leta. S kinologijo se ukvarja že dolga leta, je mednarodni kinološki sodnik za celotno šesto skupino in član Lovske družine Gabrovka. Lov ne razumem kot streljaštvo, je dejal v pogovoru, temveč kot gojitev, ljubezen do narave in tudi do dela z lovskim psom. Lov brez dobrega lovskega psa je pomankljiv, vendar meni, da naj ima lovskega psa samo tisti lovec, ki ima veselje in čut za vzgojo in šolanje psa. Mirko Leiler je tudi prepričan, da je kinologija med lovci premalo cenjena. Ali imajo lovci dovolj znanja za delo s psi? V Lovsko-kinološkem društvu Zasavje se pozna pomanjkanje znanja med lovci za delo s psi. Kinologija nima dovolj pomembnega mesta. Sami lovci pa so izrazili željo, da se v okvira LKD Zasavje organizira tečaj za vodnike psov. Predstavite nam na kratko tečaj in česa se bodo vodniki naučili? Tečaj organizira LKD Zasavje in se bo pričel 3. marca. Lovci vodniki psov se bodo praktično naučili dela s psi, o pravilni vzreji in treniranju psa. Po tečaju bodo kandidati opravljali pisni izpit in prejeli spričevalo. Opravljen tečaj bo lovcem v pomoč pri njihovem nadaljevanju šolanja v lovski kinologiji, za sodelovanje na tekmah in podobno. Lovci, ki pa so zainteresirani za nadaljevanje šolanja jim bo to ena izmed podlag za predavatelje in za pristop k sodniškem izpitu. Vedno se najdejo ljudje, ki ne bodo zadovoljni s potekom dela v društvu in bodo imeli svoje pripombe. Kako boste reševali probleme, ki se bodo pojavili? Mogoče nekaterim lovcem ne bo všeč delo, ki ga opravljamo, zato jih vabim, da sami sodelujejo pri delu. Vsi, ki imajo kakršne koli utemeljene pripombe glede na naše delo in na izvedbe tekem, naj to pisno sporočijo v za-to predvidenem času. Vse probleme bomo poskušali rešiti v okviru zakona, ne bom pa odgovarjal na govorice. Če je kakšen lovec nezadovoljen z rezultati in ocenami, kijih dobi njegov pes, to ni razlog, da kritizira samo pravilnost delovanja društva. Več let ni bil noben lovec odlikovan za svoje delo v kinologiji. Kako ste se vi odločili glede tega? Upravni odbor LKD Zasavje s predsednikom. V preteklih letih ni bil nihče odlikovan, čeprav so si nekateri odlikovanja zaslužili. V prihodnje bomo poskušali predlagati odlikovanja zaslužnim članom, kijih bodo predlagale družine. V delo prejšnjega vodstva pa se ne bi spuščal. Vodstva posameznih Lovskih družin bi zato pozval, da naj pravočasno predlagajo svoje lovce za odlikovanje. Kakšni so vaši načrti za naprej? Načrtov je veliko in upam, da bo lovska kinologija končno spet dobila svoje mesto, ki si ga zasluži. Organizirali bomo predavanja, tečaje, obiske na pomembnejših razstavah, zato moramo pridobiti ekipo usposobljenih vodnikov za lovske pse, ki se bodo udeleževali državnih in mednarodnih tekem. Potem bomo poskušali pomagati družinam, da si bodo nabavile določene pasme psov, kijih potrebujemo lovci v LKD Zasavje. Organizirali bomo tekme brakjazbečaijev, jamarjev in goničev. Precejšnje število lovcev ima željo, da se začne strokovno delo na področju lovske kinologije in upam, da nam bo skupaj uspelo. BarbraRenčof v Živali iščejo nov dom Društvo proti mučenju živali Trbovlje išče nove lastnike za živali: - afganistanski hrt, psička, stara približno štiri mesece, svetle barve - koker španjel, star okrog dva do štiri mesece, črne barve - labradorec, star okrog osem mesecev, črne barve - mešanka, stara okrog enega leta do enega leta in pol, rjavo-bele barve, primerna za v stanovanje -mešanec, star okrog leto dni, čokoldano-ijave barve, primeren za v stanovanje - koker španjelka, stara leto in pol, črno-bele barve, primerna za v stanovanje - dve šnavcerki, stari okrog tri mesece - mešanček, star okrog leto dni, črno-bel, dolgodlak, primeren za v stanovanje ' - mešanka, stara od sedem do osem mesecev, črne barve, podobna ovčarki, primerna za v stanovanje - istrski ovčar, star približno leto dni, čistokrvn, temne barve - dva mešanca, stara okrog šest mesecev, sive barve, srednje rasti, podobna ovčarju Za vse dodatne informacije in pojasnila pokličite popoldne ali zvečer na telefon sedeža DPMŽ Trbovlje - (0601) 26-032. Monografija Triglavski narodni park Založba Mladinska knjiga je z manjšo zakasnitvijo izdala foto-monografijo Triglavski narodni park. Izšla je ob sedemdesetletnici Triglavskega narodnega parka. Zajetno in bogato ilustrirano ter opremljeno knjigo je ljudem predstavila založba v Cankarjevem domu v Ljubljani. Knjigo sta pripravila znani planinski fotograf Stane Klemenc, tekstualni del pa je pripravil trboveljski rojak Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka. Monografijajeizšla v angleščini, nemščini in italijanščini. Knjigo je javnosti predstavil tudi dr. Matjaž Kmecl in velja za prelepo avtorsko delo. Knjiga v sliki in besedi odkriva znane in manj znane kotičke enega najlepših predelov Evrope. T.L. Zimski vzpon na Vrtačo Trbovlje- Eden najpogostejših trboveljskih obiskovalcev slovenskega planinskega sveta član PD Trbovlje, Tom Frobe, ni le stalni obiskovalec Mrzlice, Kuma in drugih okoliških vrhov, pač pa v domala enaki meri tudi pogost obiskovalec Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp in Karavank, ne glede na letni čas. Tako je opravil 7. februarja solo vzpon na Vrtačo (2180 m), skalno gmoto v Karavankah. Opravil je zimski vzpon po vzhodni grapi od Zelenice navzgor. Dolžina smeri je okoli 300 m, vzpon pa se šteje za alpinističnega. Vrtača je redkeje obiskan vrh, posebno še pozimi. T.L Zasavski invalidi v Šmarjeških Toplicah Konec dober, vse dobro! In dober je bil tudi začetek, lepo je bilo vmes, skratka, 30zasavskih invalidov, ki so teden dni bivali vzdravilišču Šmarješke Toplice, je bilo zadovoljnih z vsem, kar so doživeli ali doživljali v tem, pri nas premalo poznanem zdravilišču. Komaj malce več kot dobro uro vožnje zavtobusom je od Zasavja do tega zdravilišča in že zaradi tega bi ga morali bolje spoznati. Zasavski invalidi so to priznali in marsikdo med njimi je naglas povedal, da bo jeseni ali prihodnjo pomlad spet tam, če bo le mogoče. Sicer pa pojdimo po vrsti. Pobuda za enotedensko bivanje v toplicah izhaja iz vrst vodstva zagorskega d ruštva invalidov, ki je za sodelovanje pri tej akciji pridobilo tudi sosednji društvi, v Trbovljah in Hrastniku. Ugodni pogoji bivanja in plačevanja so storili svoje. Prijav je bilo 30, največ iz Zagorja. Udeleženci so bili v zdravilišču toplo sprejeti: pozdravili sojih njihovi predstavniki, jih pogostili s kozarcem rujnega ali s sokom in slanim pecivom, jim razložili svojo ponudbo ter vse tudi v celoti izpolnili. Invalide so nastanili v hotelu Šmarjeta A kategorije, deloma v hospitalnem delu in celo apartmajih. Vsi so soglašali, davtako urejenih sobah še niso bivali, saj so med drugim imeli tudi sobne TV sprejemnik s satelitskim programom, radijski sprejemnik in natančno uro, telefon, številnitudibalkone. Vcenobivanja31,500tolarjev, plačljivih v treh mesečnih obrokih, je bilo vključenih tudi šest terapij (ena je zaradi državnega praznika odpadla), za katere so se odločili po obisku pri zdravniku. Po sodobnosti pristopa sodijo Šmarješke Toplice med elitna na svojem indikacijskem področju. Ta obsega bolezni srca in ožilja (rehabilitacija po operacijah), zvišan krvni tlak, angino pectoris, motnje v krvnem obtoku, revmatska obolenja, da omenim le nekatere najpomembnejše, so pa še druge kot rehabilitacija po poškodbah lokomotornega sistema, bolezni centralnega in perifernega živčevja in drugo. Vsa terapija se je odvijala v dopoldanskem času brez zamudnega posedanja v čakalnicah; na voljo sta bila bazena, večji in manjši; v slednjem so bile vsako jutro pa tudi dopoldne možne razgibalne vaje... Invalidi so imeli tri dnevne obroke, zajtrk je bil samopostrežni, in opoldan tako imenovani solatni bife, ki je skoraj vsak dan obsegal vsaj dvanajst vrst najrazličnejše zelenjave. Vsi, ki so želeli, so odšli na popoldanski avtobusni izlet na Otočec in si ogledali kapiteljsko cerkev v Novem Mestu, navečerpred odhodom pa so imeli še slavnostno večerjo. Te se je udeležil tudi direktor zdravilišča, ki je vsem zaželel srečno vrnitev domov in pozval vsakogar, naj pove, če je bilo kaj narobe. Tega ni bilo, vsi so se mu zahvalili za prijetno počutje in skrb, ki so je bili deležni med sedemdnevnim bivanjem v zdravilišču. Še marsikaj lepega bi utegnili omeniti s tega bivanja, pa naj bo tokrat dovolj. Zasavska društva invalidov nameravajo začete oblike bivanja v Šmarjeških Toplicah nadaljevati. Zagotovo jim bodo vsi, ki se bodo priglasili zanje, zelo hvaležni. M.V. - Društvo invalidov iz Zasavja ponovno organizira letovanje v Šmarjeških Toplicah. Cena 7-dnevnega paketa je 31.500 SIT, plačljiva v treh obrokih, organiziran je prevoz do hotela. Udeleženci prve skupine so z vsem nadvse zadovoljni in priporočajo ugodno ponudbo vsem, ki imajo kakršnokoli težave. - Društvo invalidov še vedno organizira kopalne dni v Čatežu. Za naslednjega 9. marca že zbirajo prijave. Do 9. marca se lahko prijavite tudi na srečanje žena, ki bo 17.3. na Mlinšah. - Zagorsko društvo invalidov obvešča, da bo društvena pisarna odprta ob torkih od 9. do 11. ure in ob četrtkih od 17. do 19. ure. - Delegacija Trboveljske borčevske organizacije te dni obiskuje svoje člane v domovih upokojencev. Pogovor o aktivnostih organizacije, stiski roke in predvsem občutek, da niso pozabljeni. - V domu upokojencev PEJ se vsak dan kaj dogaja. Bili so že v Medijskih Toplicah, kjer so si ogledali razstavo. Obiskali so jih glasbeniki "Slovenski odmev" iz Radeč. Po slovenskem kulturnem prazniku pa so jih s prireditvijo "Bilo je nekoč" obiskali učenci izlaške OŠ. Prejšnjo sredo sta jim igrala citrarja zakonca Dolar, naslednji dan pa je predavala dr. Metka Klevišar iz Onkološkega inštituta o "Spremljanju hudo bolnih". - Zasavske upokojence bo letos v UO ZDUS zastopal Zagorjan Ivo Kolenc, ki je to funkcijo opravljal že sedaj. Za člana za pokojninska vprašanja pa so predlagali Florjana Plevnika, sicer predstavnik DU Trbovlje. Marja Kužnik Večje posmrtnine Pred kratkim se je sestal izvršni odbor Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje. Pregledal je opravljeno delo in zaključni račun finančnega poslovanja za preteklo leto. Obravnaval je vrsto zadev, ki se nanašajo na nadaljne poslovanje Sklada. Sklenil je povabiti vse člane iz prejšnjega leta, da obnovijo svoje članstvo v Skladu s tem, da plačajo članarino za letošnje leto. V podjetju to storijo z odtegnitvijo enkratnega letnega zneska od osebnih dohodkov, upokojeni člani Sklada pa članarino lahko vplačajo vsak dan razen sobote, od 8. do 11. ure v pisarni Društva upokojencev. Izvršni odbor se je odločil, da ob upoštevanju vplačane članarine in dobljenih obresti za vezana sredstva v banki in drugod, zviša izplačila na račun posmrtnine za skoraj 13 odstotkov. Tako bo Sklad izplačeval od 1. marca dalje po 70.000,00 tolarjev posmrtnine za umrlega člana Sklada. T.L. Pred izidom je Večerna rosa Uredniški odbordruštev upokojencev Zagorje, Trbovlje, in Hrastnik je zadnji dve leti pripravljal zbirko pesmi, ki so jih napisali upokojenci - pesniki v zadnjih letih, odkar so upokojeni. V tem odboru je šest članov, iz vsakega društva po dva. Zbiranje gradiva je trajalo kar nekaj časa. Predvidoma bo nova pesniška zbirka izšla marca. Njen naslov bo Večerna rosa, izšla bo v nakladi 800 izvodov. Obsegala bo okoli 200 strani. V njej bo objavljenih 172 pesmi raznih zvrsti, s kratkimi opisi avtorjev. Teh je skupno petindvajset. Izid zbirke bo svojevrsten kulturni dogodek za naše kraje. T.L. Pustovanje Komisija za rekreacijo pri Društvu upokojencev Trbovlje pripravlja tudi letos zabavno prireditev - pustovanje. Potekala bo v soboto, 25. februarja, v gostišču Društva upokojencev Trbovlje. Prijave sprejema Štefka Mark. Za okrepčilo je potrebno ob prijavi plačati 1.500 tolarjev. Zaželjene so maske, niso pa obvezne. Podrobnejše informacije dobite ob prijavi. j/ T.L. ki je imel v zadnjih dveh letih šest skupinskih in kar šestnajst samostojnih razstav. Največ v Celju, Laškem pa tudi v Brežicah, Sevnici, Ljubečni, Nazarjah, Slovenj Gradcu in drugod. "Jože je član naše likovne skupine Februar v Celju, ki obstaja že dvajset let, " je dejala Aliča Javšnik iz Celja, ljubiteljska slikarka. "Prirejamo razna predavanja, izobraževanja in razstavljamo po celi Sloveniji. Veliko se povezujemo tudi z zasavsko skupino Relik..." Jože Barachini je 1. februarja na Dolu odprl razstavo slik, ki so popestrile kulturni teden tega kraja. Nabito polno dvorano ob večerni prireditvi so s petjem napolnile Plavice in godbeniki radeških Papirničarjev pod taktirko Jožeta Rusa. "Za razstavo na Dolu sta "kriva" Marko Orožen in Tine Mlinar, ki sta me povabila, da se predstavim tudi v svojem roj stem kraju," je dejal Jože Barachini, In kaj Jože načrtuje? "V domu španskih borcev v Jelovškovem likovnem salonu bom odprl razstavo 10. maja, dogovarjam pa se tudi z izvozno - uvoznim podjetjem Komerce iz Ljubljane..." Razstavo so z Dola 7. februarjaprestavili v hrastniško avlo delavskega doma, kjer je tudi doživela lep odmev. In še sponzorji, ki so ti razstavi omogočili: Lesnina Sopota Radeče, Uroš d.o.o. Celje, Gaj tisk Celje -Lesično. Fotografije je posnel Jožetov sošolec Mohor Podbevšek iz Rodice v Domžalah. Kako so ljudje sprejeli Jožetovo razstavo pa najbolje ponazarjajo njihovi zapisi v knjigi vtisov: Vesel sem, da imam prijatelja s takšno nadarjenostjo. Franci Vaše barvite, harmonično polne slike dajejo optimističen pogled na svet. Rosana Prava poživitev za naš Dol. Miha Samo človek velikega srca naj de lepoto in jo posreduje drugim. Marija .Neverjetno, kaj se napravi s čopičem in barvo, če sta v pravih rokah. Janez Razstavo smo si ogledali z veseljem, občudovanjem in željo, da se tudi mi kaj naučimo. Osnovnošolci z mentorico Učenci trboveljskih osnovnih šol, si bodo 14. februar zapomnil kot glasbeni praznik za ušesa in predvsem dušo. Na kulturnem dnevu so bili naši gostje umetniki, ki jih ni treba posebej predstaviti, saj so dobro znani širom Slovenije in tudi po svetu. To so člani New swing kvarteta. Njihovo ubrano petje in izbor pesmi ni nikogar pustil neprizadetega. Tisti, ki so malo bolj čustveni so se indentificirali s črnci, ki so v davnih časih suženj stva na afriških plantažah lajšali trpljenje z jazzom oziroma z delovnimi pesmimi kot so jih imenovali. Ta prireditev ni izzvenela le kot koncert, ampak so se v poznavanju jazza in dobre glasbe pomerile tričlanske ekipe OŠ Trbovlje, Tončke Čeč in Ivana Cankarja. Vprašanja jim je zastavljal voditelj Bogdan Barovič, nad pravilnostjo odgovorov pa je bdela strokovna komisija. Vprašanja niso bila zgolj teoretična, ampak sojih postavljali tudi gostje. Učenci so pokazali veliko mero znanja, kar prav gotovo pomeni, da jih blues, soul, swing in druga glasba še kako zanima. Čeprav prireditev ni imela tekmovalnega značaja, pa je prav, da povemo, da so se tokrat prvič pomerili med sabo učenci treh šol, ki so bili še do nedavnega pod isto streho. Tesna zmaga je pripadla OŠ Tončke Čeč, ob koncu pa smo si bili vsi edini, daje treba take prireditve tudi v bodoče vzpodbujati, seveda ne kot konkurenco, ampak kot nadaljevanje dobrega sodelovanja. Ne smemo pozabiti izraziti zahvale in priznanja prizadevnim učiteljicam glasbene vzgoje, ki so to srečanje organizirale in pripravile učence za kviz. V mesecu kulture so se dogajale še številne druge aktivnosti. Na vseh šolah so bile priložnostne proslave v spomin Franceta Prešerna, najmlajši učenci se bodo še dolgo spominjali obiska v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Tudi abonmajska predstava Klovni jih je zelo navdušila. Svoj prispevek so dali tudi predšolski otroci, saj so skupaj s svojimi vzgojiteljicami pripravili osrednjo proslavo v Delavskem domu. Marinka Benetek Tudi najmlajši so proslavili Slovenski kulturni praznik. V Vzgojno varstvenem zavodu v Trbovljah, v enotah Barbara in Kekec, so v ponedeljek pripravili proslavi. Otroci so pokukali v "Babičino skrinjo", v kateri seje skrivalo veliko zanimivega ljudskega izročila. Od izšte-vank, slovenskihjedi, narodnih običajev, plesov in iger, narodnih noš, ljudskih instrumentov, pa do pravljic in pripovedk. Ob pomoči prizadevnih vzgoj itelj ic so v narodnih nošah zaplesali ob spremljavi dedka in babice, tako so otroci poimenovah Slavka Guliča in Nušo Kukman, ki sta jih spremljala na harmoniki in violini. Pokazali so še marsikaj, ob koncu pa so se skupaj s starši naučili še novo narodno pesmico. V prijetnem vzdušju, ki ga znajo pripraviti le otroci, je urica kar prehitro minila. In zagotovo ni lepše prireditve kot tista, s katere se vam ne mudi domov. Otroci in starši so si v enoti Barbara še ogledali razstavo likovnih del, ki so jih skrbno pripravili. V enoti Kekec pa so starši in otroci lahko ustvarjali v delavnicah. Karmen Rajevec ZABELc/O Hrastnik Članarina v knjižnici ima letos prijetno novost - osnovnošolci do 15. leta si lahko izposojajo knjige brezplačno. 500 tolarjev bodo plačali dijaki, študentje, upokojenci in nezaposleni. Za zaposlene je članarina 1.000 in 1.200 tolarjev za družinsko izkaznico. Razstavo starejših knjig v knjižnici bodo te dni zaključili. Pripravili sojo ob kulturnem dnevu. Med naj starejše spadajo Tavčarjeve Povesti iz leta 1898, roman NOV Ivana Sergejeviča Turgenijeva iz leta 1882 in še nekatere knjige iz začetka tega stoletja. Gospodična Julija Augusta Strindberga v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, je bila v ponedeljek, 20. februarja, za obiskovalce gledališkegaabonmaja. V glavnih vlogah so nastopiliNataša Barbara Gračner - g. Julija, Pavle Ravnohrib - Jean, Maruša Oblak -Kristin. Režija Eduard Miller. F.M. srečanje je bilo 18. februarja v Braniku na Primorskem. Srečanja potekajo pod geslom Pesem ne poznameja. Tudiletošnjegasrečnja so se udeležili pevski zbori Vres iz Prevalj, Foltej Hartman iz Pliberka, Franc Zgonik iz Branika, Tabor iz Opčin pri Trstu in Zarja iz Trbovelj. Koncertni večer dveh pevskih skupin v petek, 17. februarja, je pripravila ZKO Trbovlje s sodelovanjem KD Svoboda Trbovlje v dvorani Doma Svobode. Nastopila sta ŽPZ Dobovec pod vodstvom Barbare Glas in ženski vokalni kvartet Plavica z Dola pri Hrastniku. Oba zbora sta pela priljubljene slovenske narodne in umetne pesmi. Nastopil je tudi mladi harmonikar Matjaž Jamšek z Dobovca. Koncert je sodil v okvir kulturnih prireditev v mesecu kulture. Literarni večer s pesnikom Ivanom Minattijem je bil v sredo, 22. februarja, v Domu Svobode, kjer so brali Minattijeve pesmi. T.L. Trbovlje Zagorje MoPZ Zarja iz Trbovelj, ki ga vodi Blaž Rojko, se je tudi letos udeležil tradicionalnega srečanja moških pevskih zborov, ki so že dolga leta pobrateni. Letošnje Cikel sedmih izbranih filmov, ki je popestril večere nekaterim Zasavčanom, se bo z današnjim dnem, 23. februarja, iztekel. Filmi niso bib deležni tolikšnega obiska 35 let zagorskega delavskega doma Nekaterim obletnicam smo dolžni posvetiti dovolj spoštovanja predvsem zato, ker So v veliki meri povezane z našim vsakdanjim delom in življenjem. V ta okvir nedvomno sodi obletnica zagorskega kulturnega hrama, ki je bil sezidan in odprt leta 1960. Ob tridesetem jubileju je bila v avli doma odprta zanimiva razstava listin in fotografij o začetkih delovanja in njegovem nadaljnem poslanstvu in vlogi. Zagotovo bo vodstvo Kulrtumega centra delavski dom tudi ob tej obletnici poiskalo ustrezno obeležitev tega pomebnega dogodka. Pri vsem, kar lahko rečemo o domu, je, daje še vedno skoraj tak kot je bil ob otvoritvi. Njegova notranjost je vzorno vzdrževana, vedno lepa na pogled; končno je v njem dobila svoje mesto nova pionirska knjižnica, knjižnica za odrasle pa je preurejena. Spodbudno je tudi to, da se v dom vrača vse več ljubiteljev, bodisi filmskih, gledaliških, likovnih in drugih predstav in prireditev. Podatki za prejšnje leto to nazorno potrjujejo. Vendar bo potrebno letos nameniti kar nekaj denarja za že dogovorjene posege. Milan Vidic ..— kot komercialni, kljub temu pa je bil obisk vpovprečju okrog 60 ljudi. V zagorski knjižnici pripravljajo počitniški teden, kar pomeni, da se bo med počitnicami v knjižnici vsak dan dogajalo kaj zanimivega. Urnik je objavljen na oglasni deski v knjižnici. V četrtek, 23. februarja ob 17.30 uri pa ste vabljeni v knjižnico na uro pravljic - z naslovom Ko so bili krokarji še pisani. D.H. Litija Odbor Gradu Bogenšperk in Glasbena mladina ljubljanska sta v okviru ciklusa Slava Valvasorja Kranjskega v petek, 17. februarja, organizirala koncert flavt na gradu Bogenšperk. Kvartet flavt so sestavljali Jasna Nadles, Nevenka Tršan, Špela Močilnik in Jernej Marinšek; njihov mentorje profesor Božidar Trumpej. Mladi glasbeniki so se občinstvu predstavih z novim programom, ki ga sestavljajo dela Georga Phillipa Telemanna, Carla Dittersa von Dittersdorfa, Emila Kronkeja, Leonarda de I^orenza, Dine Slama in Aleksandra Čerepina. V nedeljo, 19. februarja, je bila na Vačah predstavitev pesniške zbirke Jožeta Sevljaka. V torek, 21. februarja, je Matična Knjižnica pripravila kar dve prireditvi za otroke. V knjižnici Litija je bila ob 17. uri ura pravljic v angleščini, v knjižnici Šmartno pa je bila ob 18. uri igralna ura z naslovom Okolje. Govorih so o tem, kaj uničuje okolje in kako ga ohraniti, risali in se igrali. M.F. Parnasova pota Uredila Denisa Huber Naj bo tale pesmica anonimne avtorice izziv še mnogim, ki skladajo vrstice, da nam pošljejo svoje prispevke. Tebi! Si vrnil se v moj čas, čas hrepenenja, strasti, ljubezni, vrnil - morda prepozno, a vrnil. Ko skupaj sva, sva srečna, ko si skupaj z njo, si srečen, a ne kot midva. Mala 7 Športnik imr im flagiM Na izboru športnika Zasavja, 17. februarja v Trbovljah, so za žur in ščegetanje v podplatih skrbeli tudi glasbeniki. Anja Rupel poznavalcem slovenske glasbene scene ni neznana. Vendar se še zdaleč ne počuti kot zvezdnica. "Pravi zvezdniki imajo pred hišo dva bazena in najmanj dva dobra avtomobila," pravi Anja, in dodaja, da ona tega prav gotovo nima. V Trbovljah se je predstavila s svojim običajnim, zelo zapeljivim imidžem. Ker je Anja ženska, ne bi bilo napak pričakovati, da bo imela precej oboževalcev. Toda sama pravi, da ni tako, saj dobiva veliko več pošte od oboževalk, ki jo v svojih pismih prosijo za nasvete glede oblačenja in začetkov njihove glasfienekariere. Pred kratkim je izšla njena kaseta, izid CD-japa načrtuje konec marca. Na njem bodo iste pesmi kot na kaseti. Trenutno ji največ energije vzame delo videospota. Avtorica tekstov je sama, glasbo pa ji piše pevec skupine Agropop Aleš Klinar. Anja nastopa v več vlogah, kot pevka, voditeljica, povezovalka, (letos tudi kot članica žirije za izbor slovenske predstavnice za pesem Evrovizije 95 v ljubljanjskem študiju). Najrajši poje, ostalo opravlja iz veselja, za hobi. V bližnji prihodnosti načrtuje tudi prodor čez mejo, na Hrvaško, kjer je prejšnja leta veliko nastopala. Dominik Kozarič se jeZasavčanom predstavil z dvema romantičnima skladbama. Najbolje se počuti, ko opaža, da imajo ljudje radi njegovo glasbo. Tudi oboževalk mu ne manjka, a vendar zaenkrat še nima ustanovljenega svojega fun cluba. Vaše pošte pa bo vesel tudi če mu boste pisale na njegov domači naslov, v Trzin. Zaenkrat nastopa predvsem po Sloveniji, v diskotekah, vendar je zelo ambiciozen, in eden izmed njegovih načrtov je prav gotovo tudi preboj na tuji trg. Pred kratkim je izdal svojo prvo kaseto in CD, in ni slučaj, daje kar nekaj pesmi s te kasete v zelo kratkem času postalo hit. Vendar Dominik nikoli ne počiva. Načrtuje že novo CD ploščo, ki naj bi predvidoma izšla že čez dva meseca. Miran Rudan je dokazal, daje še vedno tisti stari Miran, ki je najstnicam kradel noči. Na svoje trenutno ustvarjanje ima čisto drugačen pogled, kot Dominik in Anja. Pravi, da če je čisto pošten do sebe, se zadnje leto niti ne trudi preveč. Slovenci smo po njegovemmnenju najbolj "zahrbten" narod, kije pripravljen v enem trenutku sodelovati s tabo, v drugem pa ti zabosti nož v hrbet. "Dokler bodo pri nas vladale takšne razmere, me posel ne zanima več," je dodal. Njegovi trenutni načrti so nastopi po liniji najmanjšega odpora, saj jeizgubil približno 70 odstotkov motivacije, ostala mu je le še podpora občinstva. Vrhunec je Rudan dosegel s skupino Randez vouz, nadaljeval pri Pop designu (s ploščo Slava Vojvodine Kranjske), sam pa seje povzpel v letih 1990/91 s ploščo Objemi me ter v času Evrovizije v Sarajevu. Od takrat so se mu podrle sanje, pravi. Oboževalk mu kljub temu ne manjka. Lahko mu pišete, čeprav, kot pravi, odpisal ne bo, ker ni še nikoli. Bo pa pismo prav gotovo prebral. Meni, da si na slovenski glasbeni sceni uspeh zasluži prav gotovo Dominik Kozarič, saj se je z glasbo ukvarjal že precej prej, kot so ga lahko gledalci videli na televizijskih ekranih. O zasavski publiki ima Miran zelo dobro mnenje in upa, da bo tudi v prihodnje uspešno sodeloval z njimi. Marjeta Drnovšek Našega vojaka Jureta Torija, člana skupine Orlek so v vojski že čisto izmučili. Jurček je moral skupaj s svojo četo toliko prehoditi, daje dobil gromozanske žulje in tako ostal kar v Cerkljah. Zato, drage oboževalke, ga prejšnji vikend niste mogle opaziti v Zagorju. Naj vas potolažim, da ga boste oboževalke lahko kmalu spet videle. Jure pa še vedno pričakuje vašo pošto. Le pišite mu, da mu ne bo dolgčas. V soboto 18. februaga, je praznovala svoj 21. rojstni dan naša smučarka Urška Hrovat. Kako soji čestitalekolegiceizreprezentancein njen najdražji pa žal še ne vemo. Mi želimo Urški veliko sreče, dobrih rezultatov in nič poškodb. Rojstni dan (ne bomo povedali katerega) pa je praznoval tudi Jure Nagode, šef oz. urednik žurerskih strani. V si sodelavci in tisti, ki se trudimo skupaj z njim, mu iskreno čestitamo in mu želimo, da čimprej ozdravi. (Urednik Jure je namreč podlegel...). S.G. Mi N UTO ČEZ pollMOČ Naj najprej potolažim (ali pa razočaram) razvnete fane skupine Iron Maiden: film nima nobene veze s komadom Two Minutes to Midnight in ni bil narejen kot inspiracija s trominutnim zamikom. Jonathan Silverman igra zafrustri ranega uslužbenca na kadrovskem oddelku nekega instituta za nuklearno liziko. Že nekaj mesecev je zagledan v privlačno znanstvenico (Helen Slater), vendar so vsi njegovi (nespretni) poskusi zbliževanja precej brez perspektive. Celo vnaprej obsojeni na propad, saj lepa znanstvenica še istega dne, ko ji prvič pristopi, umre kot žrtev atentata. Razočaran & prizadet se Silverman utopi v alkoholu, vendar že naslednje jutro opazi, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Kot posledica poskusa s pospeševalcem nekih delcev seje čas enostavno "zaciklal". Časovna zanka se izvede vsak dan eno minuto čez polnoč in vrne vse za 24 ur nazaj, vendar se le Jonathan tega zaveda. Najprej se v dani situaciji ne znajde ravno najbolje. Vsak dan je torek, vedno mora poslušati iste besede, iste očitke, iste vice, gledati iste nerodnosti istih ljudi in na koncu videti, kako pred njegovimi očmi ubijejo edino žensko, ki bi mu lahko kaj pomenila. Končno dojame, dalahko edino on prekine časovno zanko, reši žensko svojih sanj in končno dočaka sredo... Scenaristi tega TV - filma so spravili skupaj kolikor toliko verjetno kvaziznanstveno razlago za fenomen časovne zanke, pri nas znane že iz razvpite komedije Harolda Ramisa Groundhog Day. Zgodba je narejena po predlogi ameriškega ZF pisatelja novega vala. Ob tem je treba omeniti, da Sholder v ZF vodah ni ravno začetnik. Njegov film The Hidden je leta 1986 dobil nagrado na festivalu ZF filma v Avoraizu. Tudi igralci so svoje delo opravili več kot zadovoljivo. Še reference: Jonathan Silverman (Weekend at Bernie's), Helen Slater, sestra danes zelo popularnega Christiana Slateija (City Slicers,...), Martin Landau (Alone in the Dark, Crimes and misdemeanors,...), režija Jack Sholder (The Hidden, Alone in the Dark,...). Film je vsekakor vreden ogleda Tommy Slovenija proti dvajsetim Verjetno jih j e zelo malo, ali pa nič, ki še niso slišali za ansambel Slovenija. Na narodno - zabavni sceni so prisotni že dobrih 18 let in zdi se, da so vedno boljši. Verjetno se še spominjate njihovega nastopa pred leti v Trbovljah. Nabito polna dvorana, odličen nastop, zadovoljni gledalci. Slovenija zna zadovoljiti še tako zahtevnega poslušalca. Igrajo za vsakogar nekaj, poleg narodno - zabavne, tudi druge zvrsti glasbe. Začetki so bili težki. Kot pravita Cita in Erika, bi bilo čisto preprosto kopirati stil koga drugega. Toda ne. V glasbo so prinesli čisto svoj zvok (s citrami, violino, orglicami). Verjetno je tudi v tem razlog, da so se morali kljub svoji kvaliteti dokazovati bolj kot npr. tisti, ki je enostavno oponašal Avsenike, Slake ali koga drugega. Kljub temu jim je uspelo. Kasete so razprodane, nastopov ne primanjkuje, vabijo jih tako domači organizatorji kot tuji. Tudi letos bodo po vsej verjetnosti odšli v tujino. Nazaj jih ne bo predvidoma dva meseca Pred kratkim so izdali novo kaseto ter drugi CD Savinjska dolina. Tako so trenutno zaposleni s promocijami, obiskovanjem radijskih postaj,... Vse hitreje se bliža tudi 20 letnica delovanja. Že ob 15 letnici so pripravili obilico jubilejnih koncertov. Vsi člani Slovenije si žele, da bi bilo jubilejno leto prav tako, če ne še bolj uspešno kot pred leti. In njihova najnovejša kaseta? Obilo dobrih viž, dva venčka najlepših pesmi Slovenije in poslastica: viža Poleti lastovka. Pesem v originalu sicer prepeva Helena Blagne, tu pa jo najdemo v narodno zabavni preobleki. Je vprašanje, katera verzija je boljša, sploh potrebno? Tomaž A. Štojs iVa snemanju oddaje "Mojstri” v Ljubljani V nedeljo, 12. februarja so se trije avtobusi navijačev, trinajst igralcev in predstavniki Občine Trbovlje odpravili na snemanje oddaje Razvedrilnega programa, "Mojstri". Ker smo prišli v Ljubljano že okrog enajste ure, smo ostali še na snemanju oddaje, kjer sta se borili za najboljšega ekipi Nazarji in Slovenj Gradca (za informacijo naj napišem, daje zmagala ekipa iz Nazaiji). Pravzaprav smo bili kar presenečeni nad kakovostjo iger, vsaj za slovenske razmere. Vsi smo potihem pričakovali zmago ali vsaj "fair - play" sodnikov. Verjetno smo bili ravno zaradi tega potem toliko bolj razočarani nad sojenjem glavnega sodnika, igralca Jurija Součka. Trboveljčani smo tekmovali z Velenjčani, panoge v katerih smo merili svoje moči pa so bile: Sestavljanje lego kock (trije tekmovalci pod desetim letom), krpanje gume na kolesu, ugotavljanju, katere so sestavine golaža, sekanju granitnega kamna in tehtanju premoga. Igri postavljanje stojk v rudniku in plezanje po toplarniškem dimniku sta bili posneti že predhodno v Velenju oziroma v Trbovljah. Sodelovalo je tudi občinstvo in sicer v streljanju na gol (zmagovalec je dobil televizor). Vendar seje vse zasukalo povsem drugače, kot smo pričakovali. Kot sem že prej napisala, je bilo sojenje zelo nekorektno, mnenje 21 -članske porote iz Kopra se ni niti enkrat upoštevalo (čeprav smo na predhodnem žrebanju opazili, da so kar pogosto zaprosili za mnenje porote in naj bi bilo mnenje le te pomenbno). Tudi točkovanje posameznih iger je bilo vse prej kot pravično, skoraj nikoli se ni izžrebalo prizorišče ali rekvizit, pri eni od iger je prišlo celo do kršenja pravila igre (naša igralka se jih je držala in je zato izgubila)... Tudi ko smo gledalci zahtevali mnenje porote, se glavni sodnik - katerega beseda je bila dokončna in nespremenljiva - gospod Souček ni zmenil za to, čeprav je vseh enaindvajset članov vzdignilo rdeče kartončke (rdeča je bila naša prepoznavna barva). Sicer pa, kaj bi tarnala, sami se boste lahko prepričali o vseh zgodah in nezgodah teh iger maja, ko bo celotna serija oddaj "Mojstri" tudi na nacionalni televiziji. Glavno pa je, da smo se - kljub vsem nepravilnostim, ki jih je povzročil sodnik - imeli dobro, saj smo v Hali Tivoli ustvarili prijetno vzdušje in da smo se srečno, čeprav vsi bolj ali manj brez glasu vrnili v Trbovlje. IiajciiiHji VS (proti) Prepitežem Ne zgodi se vsak dan, da na ekonomski šoli poteka kakšna razburljiva tekma. Toda v četrtek, 16. januarja 1995, ko so igrali odbojko Rajcarji proti Prepitežem, se je prizorišče tekme skupaj z igralci spremenilo v pravi smešni "kaos". Team Rajcarjev so predstavljali dijaki drugih letnikov ekonomske šole, Prepiteži pa so dijaki tretjih letnikov ekonomske šole. Že od samega začetka so imeli Rajcari prednost, saj so imeli dva igralca več, se pravi šest igralcev, imeli pa so tudi svojega trenerja Petra Motnikarja, ki je ob koncu tekme odstopil zaradi njihove neresnosti. Uroš Špehar, Sergej Sotler, Donovan Skubic, Marko Praznik, Klemen Kalšek in Matic Jere, ki so bili člani teama Rajcarji. so imeli tudi svoje T - shirt majice z napisi svoje ekipe in svojo številko. Medtem, ko so člani ekipe Prepiteži izgledali kot nekakšni izobčenci, saj niso bili v športni opremi, izmislili so si svoj pozdrav in ekipo so sestavljali le štirje člani. Borut Bratanič, Gregor Kolar, Miha Ocvirk in Žiga Petauer. Med tekmo je prišlo tudi do poškodb, vendar niso bile pretirano hude. Borut Bratanič je dobil rahel udarec žoge (vendar žal ne vem v kateri del telesa). Od začetka je Prepitežem kazalo zelo slabo, vendar je že rezultat prvega dela tekme pokazal, da to seveda ne drži, saj je bilo 1 : 0 za Prepiteže. V drugem delu tekme so se štirje Prepiteži še toliko bolj potrudili in končni rezultat tekme je bil v korist tretjih letnikov 2:0. Tekmi je sodila profesor Erika Šergan, kije bila na koncu tekme že čisto ob živce, saj sta se ekipi skozi celo tekmo prepirali kdo ima prav in kdo ne. Ker je zadnjo žogo "zasral" Donovan Skubic so ga člani njegove ekipe primerno kaznovali, tako, da so se vsi "vrgli" nanj. Piko na i je postavil Gregor Kolar iz nasprotne ekipe, ko seje brez kakršnegakoli razloga vrgel na živo kopico Rajcarjev. Vendar na koncu tekme Rajcarji kljub odstopu Petra niso ostali brez trenerja, saj so si že dobili novega. Le ta pa je Danijel Kodmja. Potrebno je seveda omeniti, da na tekmi ni manjkalo gledalcev. Taka tekma res poživi običajno vzdušje na šoli in v prihodnosti pričakujemo še veliko takšnih in podobnih tekem. Špela Strgaršek f/uoi, ToreS Sesecu dni je nastaj, scmlfceašaks&atL saj je Novopeče/H par sta Ti Maši J. (B|L) in Dejaj pogosto Ahde varno ^kupaj. novo spremljevatiro izbraj skater^^sSarHoSf za svetfe Ljubljani. Darman J. M.), rada spoznala//(Namjg! Je To bi bilo ZčrSe3aj vse. še niste vedeli, če pa bovtft izvedeli še ka] seveda zopet oglasili. Čao! zopet oglašava me. V pa je bilo o! H. (Eli.). Tudi o - ZSttoje čase7ju lahko astjgln D. (GosL^s^e za svojo tro Lfl(Ghn.). VendLjT (Eu.) ima 'zorniMb, Mubežen^i tokrhtsjšče po na ekonomski šolj jeNjseba, kNji te iensketa spola). fpavajjda ste i^vetjeli kaj, česar"] vejšega, se bova Hilda & Giga Petra Sovdat Mladim Zasavcem Med hrastniške prireditve ob kulturnem prazniku spada tudi predstava plesnega gledališča Kdo je Stanku napravil skakalnico. Poleg abonmaja so si jo ogledali tudi učenci predmetne stopnje. Avtor Branko Potočan je Hrastničan, uveljavil pa seje kot plesalec v slovenskem prostoru in v nekaterih plesnih skupinah evropskih mest. Glede na to, da so osnovnošolci videli takšno predstavo prvič, so jo sprejeli kar dobro. Tisti, ki so iskali vsebino, so bili razočarani, tisti, ki so uživali v plašnih gibih, svetlobnih učinkih in glasbi, so bili bolj navdušeni. Upajmo, da so zapisali svoja mnenja tudi hrastniški šolarji. Predstavljamo tudi nekaj "naslovnic" dolskih sedmošolcev, ki sojih ustvarili za zapis domačega branja. Začeli sojih obiskovati v petem razredu in nekateri se še vedno radi malo poigravajo. Zakaj pa ne? Nikjer ne piše, da bi morali pisati domače branje le v zvezke ali na suhoparne liste formata A4. Naj ima domišljija prosto pot Če tudi na vaši šoli oblikujete domače branje v drobne knjižnice z zanimivo naslovnico, jo fotokopirajte in pošljite na Miš maš. % Kdo je Stanku napravil skakalnico Mislim, da so se plesalci zelo potrudili. Videlo se je, da niso več začetniki. Morali so veliko vaditi. Ne morem povedati, če je bila predstava dobra, ker še nisem gledal tovrstnih predstav, da bi že lahko kritiziral. Androž Velej, 8. b Najbolj vš.eč mi je bila ženska zasedba igralske skupine (kot verjetno večini moškega dela publike). Igralka v izzivalnih oblačilih je name že na samem začetku predstave naredila vtis, ko jepresenetljivo "priletela" na oder in tudi kasneje pokazala svoje igralsko-plesne sposobnosti. Seveda pane smemo zanemariti moške zasedbe skupine, ki je tudi dokazala, da zna plesati. Jani Medvešek, 8. b Predstava je bila "super", ker so izvedli zelo veliko različnih gibov. Tudi ni bilo staromodno. Vsebina je bila težko razumljiva. Najboljši del te predstave je usklajenost vseh štirih plesalcev. Suzana Sevnšek, 8. a Diana sije izbrala za opis črtico Moj sin, ki se dogaja v Lovskem pogorju - kot tudi vse druge zgodbe. Izpisala si je drugačne zaznamovane besede: čumnata, raztogotil, uže, ondi, takisto, opoludne,... Nekaterih sploh več ne uporabljamo. Tako je ugotovila, da besede živijo in umrejo. Urška je prebrala Malega princa, ki je ena najlepših otroških knjig. Tudi odrasli se lahko iz nje kaj naučijo. Da je treba gledati na stvari okoli sebe s srcem. In da se ceni prijateljstvo po tem, koliko časa jim posvetimo. Janez je izbral črtice iz Prekmurja, v katerih se Godina z ljubeznijo spominja otroških let, čeprav so živeli bolj skromno kot živimo danes. Lepo je predstavil tudi svoje prijatelje. Knjiga je všeč predvsem tistim, ki imajo radi večji tisk in več kratkih zgodb. Zajček Zajček je šel na njivo. Bilje lačen. Pogledal je, če je kaj hrane. Našel je zelje. Pohrustal gaje. Urban Kačič, 1. b, Dol Sova in čuk Hopsasa sova se je spotaknila, tralala je padla in se skotalila. Čuk sedi na veji, glasno kriči in se smeji HI, HI, HI, HI, HI, HI! Stela Dolinšek, 1. b Žoga Žoga skače sem, tja. Vsak dan z otroki se igra. Večkrat v šipo prileti in jih močno razjezi. Anja Pepelnjak, 1. b, Dol 'fmKh ws mio m:i onk. rv,oa i Pod streho smo spravili tudi zadnjedejanježe četrtega izbora najboljših športnikov Zasavja. Naše uredništvo je predlagalo, vi pa se po svoji volji izbrali najboljše športnike, ki so v lanskem letu pokazali največ. Vesli smo, da lahko da se tolikšno število glasovnic vsulo v naš nabiralnik in da ste sodelovali tudi vi. Petkova proglasitev je bila tokrat prvič v Trbovljah. Na odru cvetje v družbi s športnimi rekviziti, v dvorani pa lepo število obiskovalcev, ki so prišli izkazati svoje spoštovanje tistim, ki jim je bila prireditev namenjena. Prvi je pod lebdeče žoge prišel Miran Rudan in s svojo pesmijo pozdravil vse prisotne. Po uvodnem govoru Bogdana B aro vica je že sledila svečana proglasitev najboljšega trenerjaZasavja 94. Tojepostaljani Hren, kije član strelske družine Alojz Hohkraut že od leta 1963, kot tekmovalec pa je za to ekipo nastopal kar 24 let. Je trener članske ekipe, ki lansko leto osvojila kar tri pomembna druga mesta. Na državnem in v ligaškem prvenstvu, ter na mednarodnem prvenstvu Maribora. Ob hitrih ritmih smo z Anjo Rupel čakali manj kot pet minut, da smo izvedeli katera ekipa je bila po mnenju bralcev najboljša v lanskem letu. To je članska ekipa Strelske družine Alojz Hohkraut v postavi Sašo Korbar, Oto in Martin Strakušek ter Uroš Javorič. Na državnem prvenstvu je ekipa morala priznati premoč le eni sami ekipi. Podobno seje končala tudi strelska liga, ko so zbrali dovolj točk, da so bili v skupni razvrstitvi odlični drugi. Najbolj pomembneje bilo osvojeno drugo mesto namednarodnem tekmovanju za lovoriko Pokal Maribora, na katerem je za njimi zaostala Olimpija v celotni postavi in tudi strelke iz Zagreba, ki so že osvojile tudi naslov evropskih prvakinj. Po modni reviji ženskih kopalk in moških trenerk je sledil pogovor z zanimivim gostom, ki smo ga za to priložnost dobesedno sneli s priprav na evropsko prvenstvo. Rajmond Debevc seje z veseljem odzval vabilu razdelil pa je tudi srečo in izžrebal tri bralce, ki so glasovali za najboljše športnike. To Rajmond je prinesel srečo. so Katja Jordan, Franjo Glavica in Peter Erjavec vsi iz Trbovelj, ki lahko prekrasne nagrade dvignejo v našem uredništvu. Po drugem delu modne revije, pa smo spoznali tudi najboljšo športnico Zasavja za preteklo leto. Že četrtič zapored je to postala Metka Lukančič. V lanskem letu je bila Metka na tekmovanju za državno prvenstvo druga, na nobenem od sedmih tekmovanj, ki so štela za državno prvenstvo se ni uvrstila slabše kot na tretje mesto. V tujini so bila samo štiri tekmovnaja za Svetovni pokal na katerih se je dvakrat uvrstila med prvih deset (7. in 9. mesto) v skupnem seštevku pa je bila 16. Kraljuje tudi v naravnih stenah, kjer ima oba državna rekorda. Po aplavzu, ki je bil namenjen Metki je v dvorani završalo, saj je na oder stopil Dominik Kozarič, ki je imel med občinstvm zagotovo največ oboževalk. Po Reki luči in Brez nje je svečanost dosegla vrhunec, saj je Sašo Korbar končno prejel pokal za najboljšega športnika Zasavja 94. Do naslova je prišel z drugim mestom na DP. odlično pa se je uvrščal tudi na mednarodnih tekmovanjih. Na mednarodnem tekmovanju v Mariboru je zasedel odlično drugo mesto, 9. je bil v Nitri, na tekmovanju za svetovni pokal v Barceloni je bil 27. Sašo je zagotovo prvi kandidat, ki bi poleg našega najboljšega strelca Rajmonda Debevca lahko odpotoval na OI v Atlanto drugo leto. Čeprav bi se morala zahvaliti vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi prireditve, se bom raje zahvalila tistim, ki so na prireditev prišli. Vsem in vsakemu posebej. Ne samo v mojem imenu, pač pa tudi v imenu vseh nagrajencev. Zaradi vas smo se vsi lepo počutili. Hvala vam. Vsi tisti pa, ki vas kakršna koli vez povezuje s športom in vas na prireditev ni bilo, ste bedne duše. Ni se potrebno opravičevati nikomur. Vse kar potrebujete je vaša vest. Tisti, ki se lahko opravičite svoji vesti, vam, je odpuščeno. Vsi tisti, kipa vas je ob besedicah bedna duša kakorkoli zaščemelo v prsih, vi, niste nikakršen športnik, nikakršen športni privrženec, entuzijast, fanatični ljubitelji športa, rekreativec ah če se imate mogoče za kaj drugega. Ste navadna bedna duša, ki se prodaja ne vem komu za ne vem. Sedaj vsaj vemo kdo to je. Brez vas bi šport z lahkoto preživel. Vi nikoli ne boste sposobni karkoli dobrega prenesti na mlade, nikoli naučiti mladih ljudi delati s spoštovanjem, nikoli nikogar naučiti kaj šport sploh je. Za vas najbolj opevana in najvišje cenjena življenjska modrost važno je sodelovati in ne zmagati ne velja nič. Za vas veljajo le zmage. Žalostno je le to, da vi ne boste nikoli zares zmagah, saj je v vas vse preveč nevoščljivosti, zlobe, maščevanja in nenazadnje tudi lenobe. Žal mi je. Zagotovo bi bilo več obiska, če bi po proglastvi najavih še strašno požrtijo. Vendar pa ta pripada le tistim, ki si jo zaslužijo... Barbara Kus Foto: Tomo Brezovar M ROKOMET Sijajen finiš Drava - Rudis Rudar 23:30 (9:15) Ptuj, Dvorana center, gledalcev 600, sodnika Kalin in Korič (oba Lj). Drava: Valenko, Osterc 3, Terbuc, Belšak 2, Hrnjadovič 3, A Potočnjak 1, N. Potočnjak, Vugrinec 10, Mlakar, Pisari, Mesi 3, Mikolič. Rudar: Krauthaker, Medved 6, Fajdiga, Žibret, Vrbnjak 5, Lipovšek, Kosec 1, Senčar 6, Čater 5, Čop 2, Voglar 5, Lesjak. Trboveljčani so odšli na Ptuj trdno prepričani, da domov prinesejo obe točki. To seje poznalo tudi na igri, saj sogostjeod vsega začetka igrali napadalno in že v začetku po vedli z zanesljivo prednostjo. Do konca srečanja se rezultat v korist gostov ni veliko spreminjal, tako da so Rudisovi igralci zanesljivo zmagali. Z osvojenima obema točkama so se tako zavihteli na več kot odlično tretje mesto in s tem prekosili vsa pričakovanja pred sezono. Trboveljčani si zaslužijo več kot i skrene čestitke in obilo sreče v nadaljevanju tekmovanja. Kaj še lahko dosežejo, pa bomo videli v prihodnjih tednih, ko se bodo pomerili v play offu. B.K. Ko bi vedno tako Inžiniring Šarbek -Fructal 24:12 (8:7) Športna dvorana Lipa, gledalcev 400, sodnika Babič (Domžale) in Čeak (Lj). Inž. Šarbek: Ulčar, Kralj 2, Dobravec, Bilbija 5, Gradišek, Belič 1, Kogovšek, Mandelj 6, Jere, Verbajs 3, Privšek7, Doblekar. Fructal: Race, Kovšca, Boršo 1, Cencič, Pajntnar 6, Kurbanovič 1, Žvokelj, Bodiroža 2, Leban, Miškonič, Turk, Kranjc 1. /nnorie K v 05 ...M, „ j, SS iv S f'lu \k:T7 . ...... ‘ ^ k„ . .■nUkgouj ^ Po dolgem času so gledalci lahko videli borbeno domačo ekipo na čelu z veteranom 36- letnim Mirkom Kraljem, ki se je izvrstno izkazal v obrambi. V prvem polčasu je bilo srečanje izenačeno, nobena od ekip pa si ni mogla priigrati večje pednosti. V drugem polčastf pa je svoja vrata zaklenil Toni Ulčar, tako, da gostje sploh niso mogli do gola. Tako od 38. pa vse do 58. minute sploh niso dosegli zadetka. Lilijani so se jim tako oddolžili za poraz z desetimi zadetki v prvem delu prvenstva. S.K. Vendarle točki Radeče papir - Krog 30:29 (18:15) Radeče, športnadvorana, gledalcev 300, sodnika Odlazek in Mesarič (oba C e). Radeče papir: Skušek, Mlakar, Potočnik 5, Doberšek 8, Česnik 1, Rizmal 5, Belak 1, Oblak 3, Kolander, Sotlar 7, Mitič, Kavšek. Krog: Hanc, D. Kolmanko 4, A. Kolmanko 11, Hegeduš 3, Meolic 3, Kovačič 5, V. Titan, T. Kolmanko, D. Titan 3, Roškar. V živčnem srečanju so si Radečani le priigrali nov par točk. Ob obetavnem začetku je že kazalo, da bodo do zmage prišli lažje kot seje pokazalo v nadaljevanju, ko so imeli z gostujočo ekipo kar precej nenadejanih težav. Nepovezana igra brez prave koncentracije, zlasti v obrambi je gostujoči ekipi dopuščala dovolj mane-verskega prostora, da razvije ''svojo igro in iz osmih zadetkov zniža prednost domačinov le na tri. Gostje so samo v zadnji minuti dosegli tri zadetke. V začetku drugega polčasa se je pritisk gostov še stopnjeval, tako, da so rezultat znižali le še na en zadetek. Še sreča, daje bilo srečanj a konec pri rezulatatu 30:29 za Radečane. Pri domačinih zaslužijo pohvalo Doberšek in Sotlar, pri gostih pa A. Kolmanko, ki je bil z enajtimi zadetki najboljši strelec in skoraj neustavljiv v zaključnih akcijah gostov. F.Č. Nemočni Dolani Ormož-Dol 25:17 (13:9) Ormož, dvorana OŠ, gledalcev 300, sodnika A. in J. Vereš Ormož: Vavpotič, Antolič 1, Belančič7, Fridrih 4, Jovanovič 2, Praprotnik 1, Grabovac 2, Rajh 6, Kirič, Kramberger, Ja vernik 3, Šulek. Dol: Šuštar, Kreže, Selak 1, Kranjc 2, Ule 3, Plevnik 1, Moljk 4, Piškur 1, Raušl 3, Vidmar 1, Špajzer 1, Šantej. Favorizirani domačini so zlahka opravili z nemočnimi Dolani, ki so, to je sedaj že popolnoma na dlani, v globoki krizi,ki utegne imeti še kako resne poseldice. Tudi tokrat so varovanci trenerja Vrhovnika delovali kot razbita voj ska brez vodje in cilja. Poskusi trenerja, da bi nekako le naravnal igro so bili tokrat očitno zaman. Premalo zbranosti v obrambi in preveč poceni izgubljenih in zapravljenih žog v napadu, so na koncu botrovali visokemu in zasluženemu porazu. Po dveh zaporenih, res da pričakovanih porazih, so Dolani zajadrali v nevarne vode, ko utegne biti vsaka, načrtovana, a izgubljena točka že odločilna za uvrstitev med prvo osmerico. Eno takšnih srečanj čaka Dolane že to soboto, ko bodo gostili neposredne tekmece - ekipo Poleta iz Murske Sobote. J.P. Zmaga SPOT Rudarja Trbovlje - Mladinsko moštvo trboveljskega rokometnega kluba je osvojilo prvo mesto na zimski ligi, ki jo je pripravil ribniški Inles. Varovanci trenerjalva Jekoša so vodili že po uvodnih treh kolih, v zadnjih dveh nastopih pa so najprej B ekipo Inlesa premagali s 17:12, nato pa v odločilni tekmi za prvo mesto s člansko ekipo tretjeligaša Kočevja igrali neodločeno 16:16. Z devetimi točkami v petih tekmah šobili tako ob koncu točko pred Kočevjem, tretje mesto je pripadlo B ekipi Inlesa, četrti so bili ribniški veterani, peta B ekipa Kodeljevega, zadnje mesto pa je pripadlo članski vrsti Krima Omeniti še velja, da je bil Sebastjan Podbregar z 29 goli najboljši strelec turnirja. S.F. KOŠARKA Odločilni poraz Interier - Iskra Litus 70:63 (27:38) Krško, dvorana OŠ, gledalcev 800, sodnika Tomšič in Koščak (obaLj). Interier: Rozman 2, Stevens 22, Zatrudovski 13, Ademi 17, Šantelj 5, Kraljevič 3, Samar. Iskra Litus: Kandžič 14, Bassin 5, Peterlin 5, Polanec 6, Narat 27, Bošnjak 4, Deležan 2. Lilijani so sicer povedli z minimalno prednostjo, nato pa sta se ekipi menjali v vodstvu, do odmora pa si si Lilijani priigrali enajst točk prednosti. V nadaljevanju so jih domači potem ujeli in nekaj časa tudi vodili, pet minut pred koncem srečanja je bil rezultat še izenačen, nato pa so domačini zbrali več moči in volje in dosegli pomembno zmago. M.Š. Novi točki Zagorje - Borovnica 92:58 (57:30) Zagorje, dvorana OS, gledalcev 80, sodnika Zalet e Ij (Lj) in Katanič (Sl. Bistrica). Zagorje: Murn 15, Ponjevič, Ferjančič, Čop 7, Poznič, Mlakar2,Remic 11, Kofol 14, Koren 31, Kas tiger, Kranjc, Omahne 12. Borovnica: Guštin 15, Stojanovič 6, Vodeb 7, Adamič 6, Križan 12, Zlatkovič 8, Bizjak 4. Preveč podcenjevanja nasprotnika je trener Zagorjanov Podlipnik kaznoval z menjavami, ki so v igro domačih prinesle nekaj sprememb. Na mesto branilca j e postavil mladinca Sebastjana Ponjeviča, kije presenetil prav vse. Od sedme minute naprej so domači prednost povečevali iz minute v minuto. Gostje pa niso našli nobenega orožja, da bi lahko zaustavili domače. V drugem polčasu so zaigrali tudi ostali igralci Zagorja, ki si na takšnih tekmah nabirajo izkušnje. Zagorjani se morajo po tej zmagi pripraviti na gostovanje vRadovljici, kjer bo padla odločitev o drugem mestu na lestvici. D.G. Nova zmaga Hrastničanov GD Hrastnik - Portorož 100:80 (48:36) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 300, sodnika Bizjak (Domžale) in Usenik (Lj). GD Hrastnik: Štefane 5, Durmiševič 3, Rok Deželak 15, Lapornik 23, Kellner 18, Robi Deželak, Golotič 2, Lazar, Leskovar 26, Lucu 8, Kontrec, Grmšek. Portorož: Bizjak3, Voda 3, Pavlič 4, Čopalija 5, Božič 25, Jerman 11, Džurkovič 23, Mihelič 6. Po izenačeni igri v prvih desetih minutah, so gostitelji povsem prevzeli pobudo v svoje roke, povedli z 21:18 in odšli na odmor s prednostjo 12 točk. V nadaljevanju so varovanci trenerja Knavsa zaigrali še bolj učinkovito tako da je njihovaprednost v30minuti narasla na 30 točk. Zato seje trener v finišu odločil dati priložnost tudi nekaj rezervnim igralcem, kar pa so gostje izkoristili in poraz omilili. Hratničanom je bila to že deseta zaporedna zmaga. Po formi sodeč tudi cilj prodreti v "B" ligo ni več tako daleč. Upajmo le, da bo v naslednjih kolih sojenje bolj korektno. J.P. Slaba predstava Hrastnik - V zadnjem kolu A-2 lige so košarkarji Pivovarne Laško po slabi in nezanimivi igri premagali ekipo Dallas iz Slivnice pri Mariboru z 93:82 (43:37). Gostitelji, ki so vse tekme kot domačini odigrali v hrastniški športni dvorani so tekmo začeli dokaj obetavno, vendar pa se je vse bolj kazala nemotiviranost, saj so bili z mislimi več v play offu kot pa na igrišču. Nezanimivo srečanje sta od časa do časa poživila le zelo slaba sodnika, na čigar odločitve so imeli gostje večkrat upravičene pripombe. Tudi vse tekme play offa bodo Laščani odigrali v Hrastniku, tako da bodo ljubitelji košarke še imeli priložnost videti dobro košarko na domačih tleh. J.P. KEGLJANJE Pričakovan poraz Konstruktor - Dadas Rudar 6:2 (5151:5034) Pihlar - Gantar 823:839, Kirbiš - Burja 865:811, Steržaj - Mažgon 908:864, Truntič - Goljuf 835:868, Gmajner-Stoklas 826:808, Nareks - Hribar 894:844. Mariborčani so bili po pričakovanju uspešnejši in šo zabeležili načrtovani točki. Srečanje ni bilo ravno kakovostno, točki za Dadasovce pa sta osvojila Marjan Gantar in Oto Goljuf. S.F. Izenačeno, vendar poraz Konstruktor-Rudar5:3 (2306:2306) Kukovec - Hočevar 389:374, Ručman - Burja 379:375, Vargazon - Tušek 358:373, Dolenc - Sobočan 387:383, Pečovnik - Lopan 387:398, Čeh - Podlesnik 406:403. Kegljavke iz Trbovelj so tokrat zabeležile malce nepričakovan poraz. Zanimivo, da sta obe ekipi podrli enako število kegljev. Odločali so tako posamični dvoboji, v katerih sta od gostij zmagali le Sonja Tušek in Štefka Lopan. S. F. Lepa zmaga Radenska - EHO Hrastnik 2:6 (4964:5108) Mundžar - Tomše 855:830, Drvarič - Šeško 840:879, Šalamon - Z. Drame 806:908, Kos -Jazbinšek 783:809, Kovačič - J. Drame 915:857, Marinič - Duh 765:835. Brez veterana Mira Strežaja gostitelji še zdaleč niso bili enakovreden nasprotnik dokaj izenačenim gostom, ki so na zadnjih dveh gostovanjih osvojili tri točke in na ta način nadoknadili spodrsljaj na domačem kegljišču proti ekipi Kočevja. J.P. SMUČANJE Spet Volajeva Trbovlje - Dobovčanka Špela Volaj, ki je pred tednom dni zmagala na memorialu Roka Petroviča v Kranjski Gori med cicibankami, je dosegla še eno zmago. Tokrat je bila naj hitrejša na veleslalomu vzhodne regije na Arehu. Drugouvrščeno Velenjčanko Ano Drev je prehitela za skoraj celo sekundo. Še dve zasavski mladi smučarki sta se uvrstili med deseterico najboljših: ZagoijankaMaja Renko je bila 7., članica SD .. Okostje že znano . Trbovlje - Nogometaši trboveljskega Rudarja so sc . DV6 tekmi OdOBCili ......................... vnub z enotedenskih priprav, ki s„ jih opmvili v «**■■■■ WUH«,Un Meditiinu. Trener Milan Ocvirk i • s svojima Zagorje Zagorski drugoligaš je pretekli teden vadi! v tekem, Topaiovae iz Siska so premagali z 2:0, z apnu s katenm je bilo označeno igtisce predčasno domov, zagrebškim Trnjem in Moslav.no iz Kutine šri sc "S potekom poprav smo vsceeno zadovoljni. V glavnem nusli brez. zadetkov z madžarskim bgasem smo trenirali m igrali na blatnih igriščih tako da smo lahko Petohasz.i so izgubi h z 0; 1, z ekipo Lučko iz Zagreba pa dobro prevenlr telesno pripravljenost Sodeloval, smo na z 2:3, Hitovem timmjti kjer smo prvi dan zelo dobro igral, s :Priplii##||:|iEčBiaiPu,o precej Publikumom m klonili šele po izključitvah Vctmšlča in tekem, ki pigrisžjUiatsko niso bile pomembne, saj smo Bartoka, v nedeljo pa smo nenavajeni turnirskega sistema dali prijoŽnriiiSsein igralcem. Okašijte ekipe"za igranja visoko izgubili s Primorjem pri katerem je nastopilo : nadaljevanje prvenstva je že znano, neznanka ostaja te kar peti igralcev, k, so prejemi dan počivali. V naši ekipi tema Teh ah Ueh igvahnh mestih." g po pohodu iz zaradi turnirskih pravil ni bilo obeh Igralcev, ki sta s Celjani Medtilaa dejal trener Milan Ocvirk in poudaril, da so morata predčasno v slačilnico. Odigrali smo tudi tekmo z imeli "zclemvčmi" idealne pogoje za vadbo. Zadnjo Biljam, hi Zmagali z 2:1," je dejal trener Ž.brct. ti Se nadeja, preižkuN|p|;|ričetkom prvenstva m srečanjem z da se bodo odgovorni v zagorski oziroma hrastniški občini '' H * “........ vendarle dogovorili m igranje na igrišču v Hrastniku tudi v spomladanskem delu pivcustva. Zagorski travnik je sicer /u > .................... '" ..................... —■ IN MEMORiAM VILI LAMOVŠEK MLAJŠI Trbovlje - Nogometne Trbovlje je minuli teden pretresla žalostna vest, da je po kratki, vendar neozdravljivi bolezni, v komaj 41. letu starosti umrl Vili Lamovšek mlajši. Vili se je dokaj pozno odločil, da bo šel po očetovih stopinjah, ki je bil nekdaj eden najboljših igralcev svoje generacije. Kljub temu je igral tako v Rudarju kot tedanjemu drugemu trboveljskemu klubu Cementu. Po končani igralski poti se je odločil, da bo šel med trenerje. Z veliko resnostjo je pred leti sprejel mesto trenerja pionirske selekcije. Ni bilo dneva, ko ne bi na pedagoški način, z umirjenim glasom mlade nadobudneže seznanjal s prvimi skrivnostmi nogometne igre, nekoliko starejše pa že uvajal v tehnične značilnosti te športne panoge. Nekaj let zapored je bil vodja poletne pionirske nogometne šole, bil je tudi med ustanovitelji kluba Rudarjevih veteranov, poseben pečat pa je zapustil tudi s požrtvovalnim delom ob sanaciji lanskega junija poplavljenega trboveljskega igrišča. Z Vilijem Lamovškom mlajšim je Trbovlje izgubilo nadvse prizadevnega športnega delavca. Prav zaradi svojih izjemnih človeških značilnosti bo vsem, ki smo ga poznali za vedno ostal v globokem spominu. Sašo Fabjan ^ ............................................... ■» Kum-Dobovec Jasmina Zakonjšek paje osvojila 10. mesto. Tudi pri cicibanih je slavil zmagovalec kranj sko-gorske preizkušnje, Žalčan Nejc Lovec. Prav tako kot dekleta so se odlično odrezali tudi zasavski fantje: Nejc Cilenšek (Zagorje) je bil 5., Tomaž Majdič (Medija Kisovec) 6., Andrej Šumer iz istega kluba paje bil 11. S.F. Zupan tretji Trbovlje - Smučarsko društvo Trbovlje je na progi Medvedjak na Golteh pripravilo veleslalom vzhodne regije za starejše in mlajše dečke ter deklice. V lepem, sončnem in toplem vremenu so 22 vratič, ki jih jepostavil Trboveljčan Boris Rozina, po kategorijah najhitreje prevozili Tina Maže (Vuzenica), Maja Furek (Branik), Dejan Kumer (Črna) ter Bernard Vajdič (Unior) pri starejših dečkih. V mlajši konkurenci je izmed zasavskih predstavnikovMaja Sinkar (Kum Dobovec) osvojila 7., Marko Šumer (Medija) 10. in Janez Jere (Trbovlje) 12. mesto, v starejši pa je bil član celjskega Uniorja, sicer pa Trbovelj čanUroš Zupan 3., Matjažu Eberlincu (Trbovlje) paje pripadlo 14. mesto. S.F. KARATE Nova mojstra karateja Minuli teden je bil za karateiste TIKE Trbovlje v znamenju potrjevanja in dopolnjevanja strokovnega karatejskega znanja. V ponedeljek je v telovadnici Ivan Cankar povišalo svoj šolski pas z 8. na 7. kyu 25 fantov in deklet. V petek pa je delalo izpit za 8. kyu 24 kandidatov v večnamenskem prostoru OŠ. Večina v obeh skupinah je bila uspešna. Sobota in nedelja pa je bila pomembna za karateiste z višjimi stopnjami pasov. V Rušah je bil seminar za tiste, ki želijo povišati svoj pas v mojstrskih "DAN" stopnjah. Vodil ga je japon- ski mojster RIKUTA KOGA, stopnja 6. "DAN". Iz Trbovelj so se ga udeležili Alja Perger in Peter Zore, ki se pripravljata za 2. "DAN" terBarbara inMIha Kovačič, ki sta imela v načrtu izpit za mojstra karateja 1. "DAN". Oba sta ga opravila uspešno in tako je Miha s 14 leti postal najmlajši mojster karateja v Trbovljah doslej. Če bodo zmogli finančna sredstva, čaka tekmovalna preizkušnja najmlajše tikovce naslednjo soboto v Postojni. Tam bo letošnja prva pokalna tekma, druga bo v jeseni. Rezultate obeh bo tekmovalna komisija točkovala in seštela ter po drugi tekmi proglasila najboljše. Počitnice bodo karateisti zapolnili z izletom 1. marca na Vrhe in 4. marca na Mrzlico. Obakrat bo odhod z dvorišča osnovne šole Ivan Cankar. F.G. TENIS Zagorje - V teniškem centru Zas ten je to zimo zelo živahno. Na zadnjem turnirju moških dvojic v kategorijah skupne starosti nad 60 in nad 80 let je bila skromnejša zasedba v mlajši kategoriji, kjer pa sta na koncu zmagala Flisek in Kovačič, ki sta v finalnem boju premagala par Ručman - Seničar z 2:1. Večja pa je bila konkurenca pri starejših. Znova sta bila najboljša Miloš in Alojz Vengust, ki sta v finalu premagala par Prezelj - Hild z 2:0. Minuli vikend pa je bil drugi turnir za dvojice družinskih članov v dveh kategorijah - moški in mešani. Pri moških parih sta bila oče in sin Bovhan za odtenek boljša od očeta in sina Božjaka in zmagala z rezultatom 6:4. Pri mešanih parih pa je bilo precej zanimivih srečanj na koncu pa sta zakonca Franc in Dijana Koritnik premagala Minka in Bojano Kužnik. M.H. NAMIZNI TENIS Peti turnir Trbovlje - Namizno teniški klub Trbovlje je v soboto, 18. februarja organiziral turnir družin, ki se rekreativno ukvarjajo z namiznim tenisom. Ta turnir jev bistvu neuradno državno prvenstvo in je vpisan v register prireditev Namizno teniške zveze Slovenje. Pravico nastopa imajo igralci, ki jih povezuje družinski odnos. Sodelovalo je 23 družin iz Ljubljane, Krašnje, Velenja, Jesenic in Trbovelj. Številnim prijavljneim družinam je napoved sneženja onemogočila prihod v Trbovlje. Najbolje se je odrezala družinaNIšavlčizLjubljane, sledile pa so jim družine Prvinšek iz Krašnje, Deželak iz Trbovelj in Lebar iz Velenja. NTK Trbovlje se zahvaljuje številnim sponzorjem,ki so omogočili finančno in materialno organizacijo tega petega, zdaj že tradicionalneg a tekmovanja družin v igri z belo žogico. F.B. MALI NOGOMET 'Trgovci" najboljši Izlake - Športno društvo Izlake je v telovadnici OŠ Ivana Kavčiča pripravilo dvoranski turnir v malem nogometu. Nastopilo je 15 ekip iz Zasavja, Domžal in Kamnika. Največ uspeha je imela ekipa Trgovina Mojca z Vač, ki je v finalu s 5:3 premagala drugo izlaško vrsto. Tretje je bilo prvo moštvo Izlak, ki je v tekmi za tretje mesto po boljšem izvajanju kazenskih strelov premagalo KMN Amaco Condor iz Trbovelj. Najboljši igralec turnirja je bil Petrušič (Izlake II), najboljši vratar Krivic, največ zadetkov pa je dosegelMalis (oba T rgovina Mojca). Tur nir so omogočili Trgovina Grošelj Izlake, Kmečki turizem Pšenk, Boutique Marica, Šport plus Trbovlje in Trgovina Jurče Orehovica. S.F. mm: Promet Posledica "bližnjega srečanja". Trbovlje - 13. februarja ob 21.33 uri je voznica P J. vozila po Partizanski cesti z neprimerno hitrostjo, zaradi česar jo je zaneslo in je trčila v obcestni betonski zid. V trčenju sej e lažj e telesno poškodoval sopotnik P.M. Zagorje - 17. februarja ob 5.50 uri je na Kolodvorski cesti bel osebni avtomobil oplazil avtobus Integrala in odpeljal naprej. Policisti so izsledili voznico G.P., kije prehitevala v škarje in prehitro zavila pred avtobus. Predlagana bo sodniku za prekrške. Trbovlje - 18. februarja ob 21.15 uri je B.A. vozil od Trga svobode proti Leninovem trgu. Kljub rdeči luči na semaforju je zapeljal v križišče Kamnikar in trčil v voznico Š.S., kije pripeljala z Dom pri zeleni luči. Nastala je precejšnja materialna škoda. Zagorje-19. februarja ob 19.10 uri je voznik S. S. z neregistrirano stoenko izsilil prednost v križišču Gasilske in Ulice talcev, vozniku M.I.in se mu zaletel v bok vozila. Nastala je velika materialna škoda. Aufbiks j£' V Hrastniku bodo kmalu imeli nov bend, saj mladi ™ glasbeniki že pridno vadijo. Tako so 11. februarja na ulici 1. maja A.A. in trije prijatelji brenkali po strunah in živcih občanov toliko časa, da so jih zatožili policistom. Ljudje pa danes res ne razumejo glasbe! r Tudi v SIJAJ-u se očitno ne sveti vse, saj je P.M. 15. V februarja nekaj pred 12.00 uro fizično napadel enega od vodilnih delavcev; A.A. Posledice niso znane, vzrok obračuna pa bo razložil sodniku za prekrške. Mladoletna Zagorjana,Č. S. inB.M. sta se 17. februarja W popoldne sprla pred prodajalno vozil Daewoo na Cesti 9. avgusta. Ker nista mogla zediniti mnenja, je C.S. večkrat "od blizu" pokazal pesti B.M., ki jih je tudi začutil. V bližini savskega mostu v Zagorju sta se sprla R.B. W in K.F. In sicer je prvi obtožil drugega, da si je "sposodil" njegov agregat in mu jih pošteno nadeval. Podrobnosti bosta pojasnila pristojnim. Kradejo kot srake Brez prikolice Trbovlje - K O. je obvestil policiste, da mu je neznanec v noči na 12. februar izpred vikenda na Ribniku odpeljal enoosno, avtomobilsko prikolico sive barve. Policisti o dogodku še poizvedujejo. Zmanjkalo 200 kubikov lesa Hrastnik - J.M. iz Rimskih Toplic je 15. februarja obvestil policiste, da mu je iz gozda na Kopitniku izginilo 200 kubičnih metrov lesa, vrednega preko 2 milijona tolarjev. Oškodovanec je dejanja osumil R.P. Policija primer še preiskuje. Zagorel avto Zagorje - Policiste so 13. februarja obvestili, da naj bi v Kolovratu gorel skedenj. V resnici pa je zagorelo na osebnem vozilu pred skednjem, last P.M. Do požara je prišlo med vžiganjem, zaradi kratkega stika na akumulatorju. Ogenj so pogasili občani. Zgorela hiša Krnice - 16. februarja je zagorela stanovanjska hiša last K.M. Požarje popolnoma uničil zgornji del hiše. Materialne škodejezaveč kot milijon tolarjev. Preiskovalna komisija še ugotavlja vzrok. Kamenje pada Zasavska cesta, uradno imenovana magistralna cesta M 10-9, po kateri se Zasavčani vozimo proti Ljubljani, je ena najnevarnejših cest, zlasti v tem času, ko se tla omehčajo in namočijo. Polek velikih hitrosti in slabega asfaltnega sloja je tu prisotno nenehno padanje kamenja oziroma bolje rečeno skal, na cestišče. Te težave pozna.)o zlasti vozniki, kateri cesto uporabljajo za vsakodnevni prevoz v službo, saj je skoraj vsakdo od njih že imel težave s kamenjem na vozišču ali celo nezgodo in razbit avtomobil. Tudi policisti imajo polne roke dela s prij avatrii poškodovanj vozil s padajočim kamenj em, presekanih gum in podobno. Da ne govorimo o vzdrževalcih ceste, ki vsakodnevno - tudi večkrat na dan, odstranjujejo padajoče kamenje in skale. Včasih je kamenja toliko, da ga odstranjujejo kar s plugom, kije sicer namenjen za odstranjevanje snega. Sicer pa pravijo, da če bi ljudje vedeli, kaj je na pobočju nad njimi, se po tej cesti zagotovo ne bi vozili. Kakšne bi bila torej rešitev tega problema, ki na srečo še ni terjal smrtnih žrtev? Polek že postavljenih varovalnih mrež in pregrad, katere je potrebno večkrat čistiti, bi bila idealna in sto procentna rešitev postavitev ti. galerij, ki bi pokrivale cesto, tako da bi kamenje in skale padale v Savo. Vendar je taka rešitev predraga, zato se bomo Zasavci še naprej igrali "cestni loto" s padajočimi skalami. Upajmo, da bo zadetkov čim manj. Čiščenje in obnova zaščitnih mrež. c 'mmh MmH ■llillls Včasih je bilo v svetu zabavne elektronike vse tako neverjetno enostavno, da smo lahko nakup(e) opravili z levo roko. Danes se ob pestri izbiri raznoraznih sistemov marsikdo le še prime za glavo, zato upam da bo spodnji članek komu ob nakupu prihranil kak tolar ali živec. Igralne sisteme bi lahko v grobem razdelili na računalnike, igralne konzole in igralne avtomate. Igralni avtomati so za individualne žepe odločno predragi, zato se izbira zoži na računalnike in igralne konzole. Nakup računalnika je danes že mala znanost (tukaj ne mislim le na izbiro med PCjem oz. klonom, Atarijem, Applom in Amigo), zato se bo večina kupcev, ki bi se rada le in izključno zabavala - zelo verjetno odločila za igralno konzolo. Ne glede na to, da so konzole v bistvu računalniki brez tipkovnice, je njihova uporaba neprimerno preprostejša. Ko želimo igrati, v konzolo vtaknemo le modul z igro, napravo prižgemo in na televizorju ali vgrajenem zaslonu se že lahko podamo novim dogodivščinam nasproti. Danes se ob nakupu konzole lahko v grobem odločamo med 8, 16, in 32-bitnimi konzolami. 8-bitne so odpisane predvsem zaradi bedne grafike in zato, ker novih iger zanje praktično več ni. So pa precej poceni... 32-bitne konzole so zaenkrat še predrage (zato bi o njih bilo mogoče smotrno razmišljati šele po prodoru 64-bitnih) in niso pretirano razširjene, torej je zanje na voljo precej manj iger kot za ostale. Ostanejo nam torej še 16-bitne in na tem področju se moramo odločati med Nintendo Super Enter-tainment System (krajše SNES) in Sega Mega Drive konzolama. Tako za Mega Drive, kot za SNES velja, da imata na razpolago veliko iger in celo izobraževano/ razvedrilnih programov, zato sta konzoli glede igrivosti na približno istem nivoju. Prednost iger za Mega Drive je le v tem, da so cenejše od iger za SNES (za Mega Drive stanejo od 9.000 S IT navzgor, za SNES pa od 11.000 SIT naprej), vendar se ta prednost izgubi ob dejstvu, da iger za SNES ni nujno potrebno kupovati, ampak si jih lahko tudi sposodite. Ja, prav ste prebrali, Nintendo je dovolil izposojanje svojih igralnih modulov in vse skupaj je čisto v skladu z najnovejšo avtorsko zakonodajo, SEGA pa tega (zaenkrat še?) ne dovoljuje. Celo več. V Trbovljah se v prostorih videotekeNano nahajaenaodredkih uradnihNintendotek v Sloveniji! To je tudi edina takšnaizposojevalnica vZasavju. (op. a.:Nintendoteka je uradni naziv za izposojevalnico video igric Nintenda). Tako, to so osnovni podatki, odločitev pa je seveda odvisna od vsakega kupca posebej. Zaradi smotrnosti nakupa poglejmo še kakšne igre nam nudijo igralne konzole. V grobem bi jih včasih razdelili v avanture in arkadne igre, vendar se zaradi kompleksnosti in pestrosti ponudbe na tem področju danes delijo v veliko več skupin in podskupin. Tvegam, da bom kakšno zaradi raztresenosti izpustil in si s tem nakopal gnev malega morja igralcev, vendar jih bom vseeno skušal vsaj našteti in na kratko predstaviti. Za podrobnejšo predstavitev paboste tako ali tako lahko vzeli v roke kakšnega od specializiranih časopisov za to področje (npr. Joker ali Megazin). S Strcljaškimi igrami boste lahko brez škode za okolico potešili najbolj nizkotne prvinsko sadistične nagone. V veliki večini je njihov moto naslednji: "Češepred teboj karkoli premika, to nemudoma ustreli. Če se pred teboj nekaj ne premika, ustreli vseeno. Za vsak slučaj. Da se ne bi začelo premikati". V Nivojskih igrah je smisel igre prebijanje skozi nešteto nivojev ali sob v od katerih te v slehmenVslehmi čakajo drugačne nevšečnosti, pošasti ali zombiji. Labirinti in pregrade so nekakšna podvrsta nivojskih in se od njih razlikujejo le po tem, da skozi neznane sobe, sobane in hodnike večinoma bežiš pred nekim stvorom ali nestvorom. Kakšne igre spadajo v skupinoBorilne veščine najbrž ni trebaposebej razlagati, zato poglejmo Športne simulacije od atletike pa do nogometa, košarke, smučanja in tenisa. Pravzaprav obstajajo simulacije za vse mogoče in nemogoče športe, tako da jih ne bi vseh našteval. Omenil bi le, da lahko te prav tako kot čisto pravi športi ob pretiranjem igranju povzročajo vnetje mišic. Na prstih. Od pritiskanjana tipke. Seveda je potrebno omeniti tudi igre, ki krepijo duha; takoimenovaneMisclnc igre. Mednje sodijo bojne igre, pustolovščine, vesoljske igre, strategije in izobraževalne igre. Vsem je skupno to, da moramo ob njih precej uporabljati male sive celice, če jih hočemo uspešno odigrati do konca. Ne glede na to, ali trgujemo, osvajamo ozemlje, spoznavamo geografijo sveta, ko se podimo za Carmen ali pa vodimo "svoje ljudstvo" po poteh napredka, v vsakem primeru bomo imeli po uspešnem zaključku mnogo bolj nagubane možgančke. In rdeče oči. Tomi Pucelj M St. Jurij in Dobovec po cenilnih operatih iz leta 1832 Topografija Št. Jurij (Podkum): Davčna občina Št. Jurij leži na severozahodnem koncu novomeške kresije v visokem hribovitem svetu, ki ga režejo globoke soteske. Od Novega mesta je oddaljena 10 milj (1 milja je 7420,44 m), od mejne reke Save pa pol milje. Njena površina znaša 3592 oralov (okoli 2047 hektarov) in ima skoraj trikotno obliko s konico, obrnjeno proti severozahodu k Savi. Deloma jo sestavljajo skupine hiš, deloma pa samotne hiše, popisane v pet krajev: Osredek na skrajnem južnem koncu, Št. Jurij skoraj na sredi, Borovak severovzhodno od Št. Jurija, Mali Kum na vzhodni in Gorenja vas na severni meji občine. Pri vseh domačijah tvorijo njihovo bližnjo okolico majhni vrtovi in travniki s sadnim drevjem, nakar se svet odpre njivam, travnikom in redko posejanim vinogradom, največ pol ure vstran od hiš. Podnebje je tukaj zaradi visoke lege in številnih gozdnatih gorskih sotesk surovo in mrzlo, tako da plodovi pogosto podležejo zmzali in pozni slani. Občina je nekdaj spadala pod okraj Turn pri Podpeči (grad v okolici Dol), danes pa pod okrajno gosposko Mirna (v Mirenski dolini nedaleč od Mokronoga). Župnija je v kraju in oskrbuje tudi podružnico Sv. Jakoba. Šole v občini ni, prav tako ni nobenih posebnosti in zgodovinskih znamenitosti. Dobovec: Davčna občina Dobovec s površino 4041 oralov (2302 hektara) in nepravilno ozko obliko leži v severozahodnem delu novomeške kresije ob reki Savi. Od kresijskega središča v Novem mestu je oddaljena 11 milj. Svet je tu vseskozi visok z gozdnatimi pobočji in globokimi gorskimi soteskami, med katerimi so raztreseni pašniki, njive in travniki. Vinogradov je samo za nekaj parcel, ležijo pa na severnem, z gozdom pokritem svetu proti Savi. Na južnem koncu občine se proti severozahodu razteza gorska veriga Kum, znana po zelo obiskanem romarskem središču in obenem naj višjem vrhu Dolenjske. Ta nadvse visok in strm vrh ne nudi samo razgleda po Dolenjski, temveč tudi do sosednje Hrvaške vse do Zagreba. Podnebje zaradi visoke hribovite lege nikakor ni ugodno za rast plodov, ki so izpostavljeni pogostim zmrzalim. Občino sestavljajo popisni kraji Završje, Ključevica in Dobovec. Okolico domačij tvorijo povsodmajhni vrtovi in travniki s sadnim drevjem. Glede civilne in policijske pristojnosti spada občina pod okrajno gosposko Mirna, šole v občini ni, župnija pa ima svoj sedež na Dobovcu. Slednja oskrbuje še podružnični cerkvi Sv. Mihaela in Sv. Marije ter kumski romarski cerkvi Sv. Neže in Sv. Jošta. Drugih znamenitosti tukaj ni najti. Meje občine Št. Jurij: Na severu meji občina z občino Dobovec, na zahodu zobčino Sv. Križ (S vibno), proti jugu na Dole in Sv. Mihael (Velika Goba) in na zahodu še na občino Konjšica. Dobovec: Na severu meji s tokom reke Save na ljubljansko kresijo, na vzhodu na občini Podkraj in Sv. Križ (Svibno), najugu na Št. Jurij in proti zahodu na Konjšico. Prebivalstvo Št. Jurij: Po štetju prebivalstva leta 1830 je bilo v občini 849 duš, od tega 388 moških in 461 žensk. Hiš je bilo skupaj 117, stanovanjskih strank pa 152. Po posameznih krajih je bilo stanjenaslednje: Osredek -42moških, 55 žensk, 15 hiš, 18 stanovanjskih strank. Št. Jurij - 240 moških, 245 žensk, 67 hiš in 93 strank, Borovak - 64 moških, 97 žensk, 21 hiš in prav toliko strank, Mali Kum - 17 moških, 28 žensk, 7 hiš in 10 strank ter Gorenja vas - 25 moških, 27 žensk, 7 hiš in 10 strank. Od skupno 152 stanovanjskih strank (godpodinjstev) se jih izključno s kmetijstvom ukvarja 144, z obrtjo in kmetij stvom 7 in eden z dušnim pastirstvom. V občini so zastopane naslednje obrti: 4 mlinarji, 2 gostilničarja in en tkalec. Dobovec: V tej občini je bilo leta 1830 vseh duš 726, in sicer 357 moških in 369 žensk v 105 hišah oziroma 140 stanovanjih. V Završjah so našteli 77 moških, 89 žensk, 23 hiš in 31 stanovanjskih strank, v Ključevici 100 moških, 103 ženske, 31 hiš in 41 strank, na Dobovcu pa 180 moških, 177 žensk, 51 hiš in 68 strank. Od 140 stanovanjskih strank (gospodinjstev) se jih s kmetijstvom ukvarja 134, z obrtjo in kmetijstvom 5 in z dušnim pastirstvom ena. Od obrtnikov so tu 3 mlinarji in 2 gostilničarja. Obe občini: Običajna hrana tukajšnjega prebivalstva je sestavljena iz zelenjave (zelje, kromir, repa, fižol, prosena in ajdova kaša) in kruha iz mešanice ajdove, ječmenove in nekaj ržene moke. Mesne jedi so na mizi le ob praznikih in drugih posebnih priložnostih. Pri večjih gospodarstvih imajo po enega hlapca in dve dekli. Stanje živine Št. Jurij: V občini je 10 konj, 240 volov, 131 krav, 29 telet, 400 koz, 107 ovac in 300 prašičev. Dobovec: Skupno redijo 4 konje, 184 volov, 94 krav, 30 telet, 150 koz, 150 ovac in okoli 300 prašičev. Obe občini: Konje in prašiče kupujejo na Štajerskem, krave in ovce so običajne domače pasme. Razen prašičev, ki jih krmijo doma za slanino in prekajeno meso, se vsa živina čez poletje pase na pašnikih in gozdovih, nato na požetih njivah in pokošenih travnikih, čez zimo pa ji dajejo poleg sena povečini slamo. Konji in voli služijo za poljska dela in druga kmečka opravila, ko pa niso več za vleko, jih gospodarji nekoliko bolje dokrmijo in prodajo na sejmih ali pri okoliških mesarjih. Kravje mleko gre za domače po trebe, maslo pa se prodaja soseščini. Šibka teletaromajo takoj k okoliškimmesaijem. Ovce dajejo volno, iz katere pri hišah sami izdelujejo obleko. Pri večjih kmetijah imajo običajno 4 vole, dve kravi, eno do dve teleti, 4 do 6 ovac in dva prašiča. Čebelarsta je ravno tako malo kot perutninarstva. Vodovja Št. Jurij: Vzdolž južne meje občine teče od zahoda proti vzhodu potok Sopota s pritokoma Zadnji potok in Podlešovje. Potok Šklendrovec teče ob zahodni meji proti severu v reko Savo in dobi od vzhoda pritok potoka Bodenše (Medvedov graben). Vsi ti potoki ob večjem deževju poplavljajo in povzročajo škodo, vendar ženejo tudi 10 hišnih mlinov z enim do dvema kamnoma v stalnem pogonu. Ribolovna pravica pripada graščini Zavrh (pri Dolah). Dobovec: Od zahoda proti vzhodu teče po delu severne meje občine reka Sava kot mejna reka med novomeško in ljubljansko kresijo. Rečna plovba prinaša pomembno prednost pri lažji prodaji pridelka, ribolovno pravico na Savi pa ima gospostvo Ponoviče (na levem bregu Save pri kraju Sava). Od potokov teče po delu zahodne meje občine potok Šklendrovec, v občini pa izvira potok Ribnik. Oba se izlivata v Savo in ne prinašata niti koristi niti škode. Ceste in poti Št. Jurij: V občini ni nobene ceste razen poljskih in gozdnih poti, ki jih občina in prebivalci vzdržujejo v skrajno slabem stanju. Dobovec: Poleg navigacijske vlečne poti ob Savi so tu lepoti, kijih vzdržujejo prebivalci sami. Zaradi gorate lege so v zelo slabem stanju. Tržišče Št. Jurij: Najbližji tržni kraj je kresijsko glavno mesto Celj e na Štajerskem, oddalj eno 8 ur (hoje), vendar tukajšnji prebivalci ne obiskujejo nobenega tržišča. Presežki pridelka so redki in jih zlahka prodajo vbližini Save (na rečnih postajah), z denarjem pa nato poravnajo davkein dajatve (fevdalnabremenazemljiškim gospodom). Dobovec: Najbližje tržišče je c. kr. glavno mesto (dežele Kranjske) Ljubljana, vendar tukajšnji ljudjezaradi slabe poti in oddaljenosti le malo hodijo tja. Prodajo pridelka namreč olajšuje savska plovba. Kultivirane, nekultivirane in neplodne površine Št. Jurij: Kultiviranih tal je blizu 3532 oralov (en oral je ok. 0,57 ha), od tega. (zaokroženo) 528 oralov njiv, 441 oralov travnikov, 1,5 orala vrtov, 27 oralov vinogradov. 1185 oralov pašnikov, 733 oralov listantega visokega gozda, 519 oralo v mešanega visokega gozda, 72,5 oralov travnikov s sadnim drevjem in 53 oralov gozdnatih površin. Hiše in dvorišča zasedajo 12 oralov površin, potoki 13, ceste in poti 35, neplodnih tal pa je za 37 oralov. Kultiviranih tal je tako 97,3 odstotkov, nekultiviranih 1,6 odstotkov in neplodnih 1,1 odstotka. Dobovec: Kultiviranih tal je blizu 3361 oralov, od tega 498 oralov njiv, 310 oralov travnikov, 2,5 oralov vrtov, 3,5 oralov vinogradov, 644 oralov pašnikov, 2103 orale visokega gozda, 36 oralov travnikov s sadnim drevjem in 3 63 oralov gozdnatih pašnikov. Hiš in dvorišč je za 8,5 oralov, potokov 39 oralov, cest in poti 31 oralov, neplodnih tal pa 13 oralov. Kultivirana tla pokrivajo tako 97,6 oralov površine, nekultivirana 2,2 orala in neplodna 0,2 orala. Produkti tal Obe občini: Običajni produkt so pšenica, turščica, ječmen, oves, ajda, krompir in repa, na neznatnih površinah še nekaj detelje, lanu, prosa, zelja in fižola. Travniki dajejo sladko travo, vinogradi vino povprečne kakovosti, pašniki so sladki, gozdovi pa dajejo le kurivo in stavbni les. Kultura tal Obe občini: Zavoljo lastnega obstoja tukajšnji prebivalci njive skrbno obdelujejo, orjejo, žanjejo in pospravljajo pridelke. Ob dobrem stanju živine in zadostni količini odpadlega listja jih tudi zadovoljivo gnojijo. Travnikov niti ne gnojijo niti ne namakajo, pašniki in gozdovi pa so povsem prepuščeni naravi. Njive obdelujejo s plugom in brano, sicer pasopoljska orodja takakotdrugod. Izboljšanje kulture tal in večjega števila živine ovirajo zlasti bremena desetine in drugih (podložniških) dajatev, šibko premoženjsko stanje podložnikov ter majhnost njihovih posesti. Kakovost pridelkov Obe občini: Zaradi visoke lege in močnega izhlapevanja gozdov so pridelki le srednje kakovosti. Pri majhnih gospodrastvih lahko prihranijo in prodajo samo nekaj pšenice. Tudi les je kljub obilju gozdov brez posebne vrednosti. Oblike zemljiške lastnine in število gospodarstev Št. Jurij: Zemlja je dominikalna (go-spoščinska) in rustikalna, hišna (podložniška). V občini je vsega skupaj en dominikalist (mali graščak) Jožef Čop v Št. Juriju, en dvozemljak s 26 orali orne zemlje (en oral je okoli 0,6 ha), 36celihkmetij z lOdo 16orali, 11 tričetrtinskih kmetij z 8 do 12 orali, 6 dvetretjinskih kmetij s 5 do 7 orali, 33 polovičnih kmetij s 4 do 8 orali, 2 tretjinski kmetiji s 4 do 5 orali, 8 četrtinskih kmetij z 1 do 3 orali in 7 kajžaijev, ki imajo od 3/16 do 14/16 orala ome zemlje. Podložniki pripadajo naslednjim zemljiškim gospostvom: Tum pri Podpeči (pri Dolah), Češnjice pri Moravčah, Gomila pri Kompolju (proti Sevnici), Medija (pri Izlakah), Zavrh (pri Dolah), župnijama Št. Jurij in Svibno. Žitna desetina gre graščini Grmače (Šmartno pri Litiji), Mediji, Klevišču (pri Polšniku) in župniji Svibno, vinsko desetino pa pobirata graščina Kleviščein župnija Svibno. Gorninski gospostvi (posest nad vinogradi) sta svibenska župnija in graščina Češnjice pri Moravčah. Lovsko pravico ima graščina Zavrh. Dobovec: Zemlja se deli na dominikalno in rustikalno. 208 oralov dominikalne (gospo-ščinske zemlje) ima en dominikalist (graščina Podsmreka pri Stični), sledi 6 celih kmetij zli do Morali ornezemlje, ena tričetrtinska kmetija z 10 orali, 60 polovičnih z 8 do 10 orali, 9 tret-j inskih s 3 do 5 orali, 11 četrtinskih z 2 do 4 orali in 7 kajž z 1/8 do enega orala orne zemlje. Svoje podložnike imata tukaj gospostvo Radeče in graščina Češnjice pri Moravčah. Žitna desetina gre gospostvu Radeče, graščini Klevišče in svibenski župniji, podobno vinska desetina radeškemu gospostvu in župniku na Svibnem. Gorninskih gospostev v tej občini ni, ker ni gorskopravnih vinogradov. Lovsko pravico si delita graščina Zavrh in gospostvo Svibno. Trenutno je oddana v zakup za 9 goldinarjev letno. Hiše Št. Jurij: Razen župnišča in redkih hiš, ki so grajene iz lomljenega kamna, so vse stanovanjske in gospodarske zgradbe lesene, brez c dimnika in pokrite s slamo. Pri Vzajemni § protipožarni zavarovalnici so zavarovane samo ■§ tri hiše. 5 Dobovec: Razen župnišča in redkih hiš iz lomljenega kamna so vse zgradbe lesene, brez dimnika in pokrite s slamo. Zavarovane so 4 hiše. Industrijska obrt V nobeni od obeh občin ni industrijske obrti. V času sestavljanja cenilnih operatovjebil krajevni rihtar v Št. Juriju Matija Hiršel, odborniki pa Jožef Čop, Janez Smodiš, Urban Jakoš, Jernej Fele, Janez Voje, Boštjan Medvešek in Jožef Odlazek. V občini Dobovec so bili med občinskimi možmi poleg krajevnega rihtarja Tomaža Novaka še odborniki Jožef Zajc, PangrePernišek, Jurij Trošt, Anton Knez, Jožef Bevc, Jurij Kavšek in Janez Smodiš. Tako rihtarje kot odbornike je postavljala okrajna gosposka na Mirni. Bili so izvševalci njenih ukazov in obenem kot zastopniki prebivalcev v pomoč oblastem. „se nadaljuje Boris Goleč Ostanki vlečne poti pri Belih slapih nasproti železniškega predora med postajama T rbovlje in Hrastnik v letu 1984. Mihael Hild je bil rojen 27.11. 1952. leta v Orehovici. Otroška leta je preživel na Lokah v Kisovcu, mladostniška v Zagorju, stara, kot pravi v šali, pa v Trbovljah. Po poklicu je inženir gradbeništva, zaposlen na Rudisu v Trbovljah. V življenju pa se ukvarja še z marsičem. Kot pevec sodeluje v treh zborih. Ukvarja se tudi s športom in maketarstvom. V svoji zbirki ima okrog 1000 plošč različnih glasbenih izvajalcev in glasbenih zvrsti. Zadnja leta k zbirki dodaja tudi CD-je. "Služba je naporna. In po njej potrebujem malo sprostitve. Naprimer, namesto da zvečer grem v kakšno gostilno, grem na pevske vaje," je razložil Miha svojo vsestransko aktivnost. Petnajst let prepeva v MoPZ Loški glas, dve leti v vokalni skupini Izvir, in če mu čas dopušča rad "skoči" še na kor v Zagorje, kjer ga vežejo mladostne vezi. Zato so vse njegove kulturne in druge dejavnosti povezane z Zagorjem. S prepevanjem je pričel, ko je prišel v stik s cerkvijo kot ustanovo. Resneje je pričel prepevati, ko ga je Franci Steban povabil k MoPZ Elektroelement. Ko je zaključeval študij, je s petjem za nekaj časa prekinil. Kasneje je pričel prepevati v Kisovcu. Ves čas je pel tudi na koru v Zagorju. Pred tem je nekaj časa sodeloval še v MoPZ. "Sodelovali smo fantje - zanesenjaki, vendar ni bilo pravega vodilnega, ki bi vodil ta zbor in je zato razpadel," je povedal Miha. "Plošče so bile vseskozi moja ljubezen. Od osnovne šole, preko gimnazije in skozi študentska leta je bilo zbiranje plošč moj hobi, skoraj strast. Nikoli nisem bil glasbeno izobražen, ampak sem vedno imel posluh oziroma občutek za lepo pesem ali dober ritem. Imam zbirko pop in rock glasbe, največ ameriške, od leta 1965 pa tja do 1975," pripoveduje Miha. Še sedaj rad prebere kakšne domače in tuje glasbene novičke. Pisal je tudi pesmi. Leta 1973 je sodeloval v pesniški skupini Dediči. "S pisanjem sem prenehal, ker moraš za pesem imeti neko notranjo vspodbudo. Takrat je bilo pač obdobje zaljubljenosti. Nisem pisal domoljubne pesmi, ampak so bile moje pesmi izraz moje notranje stiske, iskanja nekih poti," je povedal. Tenis je poleg glasbe Mihova druga ljubezen. Je tudi tajnik teniškega kluba na Izlakah. "Seveda moram izvzeti ženo in otroka, ki so moja prva ljubezen," pravi in dodaja: "Ta ljubezen traja že od gimnazijskih let, ko smo z občudovanjem gledali teniška igrišča v Trbovljah. Ker ga pri nas nismo imeli, smo štirje zanesenjaki: Marjan Kramar, Zdenko Fritz, Tomaž Ržišnik in jaz dali pobudo za teniško igrišče na Izlakah. V tistem času so dokončali športni park na Izlakah in en prostorje bil namenjen za teniško igrišče. Tako smo postavili mrežo in naredili črte. Čez eno leto smo ustanovili še teniško sekcijo v okviru TVD Partizan. Kasneje smo s pomočjo Eti-Elektroelementa zgradili še dve peščeni igrišči, pri delu smo pomagali vsi." Povedal je tudi, daje včasih zelo rad kolesaril, sedaj pa se nekajkrat na leto odpravi v hribe. Miha se ukvarja tudi z maketarstvom. To je predvsem sestavljanje, oblikovanje in barvanje plastičnih modelov in odlitkov, ki jih kupi. "Usmeril sem se na vojaške ladje in jadrnice. Koliko časa sestavljam posamezno ladjo, je težko reči. Odvisno je od natančnosti, volje, časa..." Lani je Srednja tehniška šola prvič organizirala v Zasavju maketarsko razstavo, kjer je sodeloval tudi sam. "Nagrajenci smo se takrat domenili, da bi ustanovili klub, kjer bi se lahko dobivali in izmenjavali izkušnje. Vsa stvar še ni čisto dozorela, vendar pa se vsi, kijih ta stvar zanima, lahko direktno obrnejo name." Že petnaj st let dela na Rudisu. Službena pot gaje za eno leto zanesla v Alžir. "Delo v Alžiru je bilo zame velika izkušnja, ker sem delal z ljudmi s popolnoma drugimi nazori, življenskimi navadami in prepričanji. V spominu so mi najbolj ostali petki, ki so njihovi prosti dnevi, in gredo ljudje v mošejo na molitev. Po molitvi se zbirajo na tržnici, kot v nekaterih vaških središčih pod lipo ali v najbližji gostilni, kjer je nepopisen vrvež. Sam ali s prijateljem sem se vedno odpravil tja na sprehod. Ti ljudje so izredno odprti, če se jim seveda tudi ti odpreš. Če jim rečeš še kakšno prijazno besedo, te sprejmejo za svojega." Na koncu mi je še povedal, da je bil nekoč tudi glavni igralec v filmu, kjer je igral fanta, ki zaide v slabo družbo. Naslova se ne spominja. Med drugim so snemali za Savo, kjer so snemali tudi zasledovalne vožnje z avtomobili. Katarina Gavranovič Foto:Tomo Brezovar v.\v.\v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.-.v GOSTINSKO > PODJETJE RUDAR p.O. 31 trg revolucije 26 TRBOVLJE SOBOTAW IN DR CV51? AMGM ml PKUtoKAPlUm Vljudne vabljeni f Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, l^pis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! poslovalnico M€D€H tel.: 0601/73 696 Na zalogi že novi modeli iz kolekcije **"*D99 DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV UGODNO: - startarke ... 893,00 SIT - otroški športni copati... 1.700,00 SIT - adidas športni copati UNIVERSAL ... 5.390,00 SIT - ženski salonerji ... 2.325,00 SIT MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE ! * nad 3.000 SIT... 2 ČEKA * nad 5.000 SIT... 3 ČEKE * nad 8.000 SIT... 4 ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! 'vrrSjSvSvIvSHvlvBSvIvS^^ TRBOVLJE frg svobode 1 le, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fex: +386 601 26 228 r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I . besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. v.v.v.v.v.v.v.v.v.; Hišo v Zagorju ali samo spodnjo etažo z vrtom prodam. Tel.: 64- 882. V okolici Zagorja prodam zazidljivo pracelo z možnostjo zidave. Tel.: 62 - 368 v večernih urah. Zidano garažo v Trbovljah prodam. Tel.: 22 - 762. AVTOMOBILI Z101 letnik 81, registrirano do junija, brzhibna, garažirana prodam. Tel.: 061 - 882 - 040. ftCTAtfl Hladilnik Gorenje 50 1, star za brezplačni mali oglas Tekst: . Moj naslov: tcA ;gm$ TRBOVLJE Itg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 eno leto, primeren za vikende, prodam. Tel.: 26 - 370. Zložljiv otroški voziček in smuči elan RC 200 cm prodam. Tel.: 43-421. Kupim naslednje knjige: Orožen - Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, Mohorič -Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem in Mrzel - Bog v Trbovljah. Tel.: 26 - 361. Peč Kipersbush prodam. Cena je 200 DEM,starje21eti.Tel.: 62 - 054. Karto za premog prodam. 3600 kg za 32.000 sit. Kmetč Drago, Trg svobode 1, Trbovlje. Zemljo za rože (kompost od šampinjonov) prodam. Tel.: 0601 - 27- 761. Satelitsko anteno, novo, zapakirano 150 stereo kanalov prodam za350 DEM. Tel.: 24- 864Dušan. Sedežno garnituro (dvosed in trosed, ki se raztegneta v posteljo + fotelj) prodam. Tel.: 24 - 286. Klavirsko harmoniko Hohner Lucija 96 basno prodam. Tel.: 74 - 155 po 14. uri. C 64 s kasetnikom, joystickom in vsemi priključki in igricami ugodno prodam. Tel.: 76 - 351. Kovček za kameto MS - 4 prodam za 20.000 sit. Tel.: 63 -120. Leto dni starega kozlička in dve ovci prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 71 - 832. Seno zelo ugodno prodam. Tel.: 76- 351. e DAEWQQ SAMO V FEBRUARJU H! ' prtljažniki, preproge, poln vsebnik goriva, brezplačen servis PoLIET d.o.o. MOTOBIKE Cesta 9. avgusta 104, ZAGORJE o/S: tel./fax: 0601/62 257 GENERALNI ZASTOPNIK ZA ZASAVSKO REGIJO Za samostojno vodenje prodaje novih in rabljenih vozil zaposlimo KOMERCIALISTA Pogoji: V. ali VI. st. izobrazbe, dobro poznavanje avtomobilske tehnike, tržišča rabljenih vozil, komunikativnost in samoiniciativnost. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih del in življenjepisom pošljite do 28. 2.1995 na naslov: MALGAJ d.o.o., Gahersko 30A, 61420 TRBOVLJE z označbo ZA RAZPIS Ponudniki bodo pisne odgovore prejeli do 20.3.1995. m aro SEAT Audi DOMŽALE ponovno vpisuje v nadaljevalni program za pridobitev izobrazbe STROJNI TEHNIK triletno šolo tehnične usmeritve. INFORMACIJE: tel.: 061/773 592 DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE Trbovlje in Hrastnik Trg F. Fakina 12, TRBOVLJE Tel.: 27 440 v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo objavlja RAZPIS za kviz MUDI IH KMETIJSTVO 95 Teme so naslednje: 1/ UREDITEV KMEČKEGA VRTA HIGIENA KMEČKEGA DOMA 2/ GOSPODARJENJE Z GOZDOM KONJEREJA 3/ KROMPIR Tekmujejo lahko mladi kmetje in podeželska mladina, ter dijaki srednjih šol. Ekipo sestavljajo 3. člani. Vprašanja so razdeljena v 3 težavnostne stopnje (po temah). Kviz za Zasavje bo v soboto, 4. marca v gasilskem domu na Dolu pri Hrastniku ob 19. uri, ekipe se lahko prijavijo na sedežu Kmetijsko svetovalne službe v Hrastniku, Trbovljah in na Izlakah do 27. februarja. K sodelovanju vabimo tudi občino Zagorje. ETNIČNA SKUPINA, LJUDSTVO V JUŽNI AFRIKI PRENEHA- NJE DOJENJA AMERIŠKI SUKAR (ROBERT) PAUL KLEE LJUBICA ALEKSANDRA VELIKEGA OBMEJNO GORSTVO V MAKEDONIJI NATRIJ MONDENA AMERIŠKA TV DRUŽBA VRSTA PLETENE KOŠARE AVTOR: KARU DREMEL KOSMAČ CIRIL PERZIJSKO ALBERT EINSTEIN MESTO V NAROD V NIGERUI TORU BRENKALO IRAKU DEDNA ZASNOVA V KROMOSOMIH NORVEŠKA (ORIGIN.) ANGLEŠKA MESTO V INDUI (BENARES) SEVANJE, IZŽARE- VANJE PLOŠČ1N- LADO ČERMELJ MERA VREDNOST- NI PAPIR IME EGIPT. POLITIKA SADATA REKA V FRAN GUI (PO NAŠE) MOČVIRNAT SVET DELAVEC KI NOSI PRTLJAGO PRITOK RENA V ŠVICI MESTO V ITAUJI URADNI VANJA RADAUŠ PRIRODA STANO- VANJSKA ZGRADBA PREBI- VALEC ANGLIJE ANDREJ HIENG SMUČAR- SKI TRENER (JARO) ČETRTI RIMSKI KRALJ JAPONSKI BORILNI ŠPORT ŽENSKO VULKANSKA KAMNINA KRAJ PRI OPATU I VRSTA MUŠKAT-N EGA VINA REKA V SIBIRUI NIZO- ZEMSKI REŽISER (JORIS) REKA V MICHIGANU V ZDA NAŠ PREDSEDNIK KUČAN VISOK NANOS SNEGA GRŠKA MALAJSKO OBLAČILO IGRALKA MIRANDA OSCAR POKRAJINA ANGLEŠKI ŠOVINIZEM KORALNI OTOK KEMIČNI ELEMENT DRŽAVNA BLAGAJNA VISOKA VZPETINA GOROVJE PRITOK BELEGA MORJA V INDUI CERU MESTO NA FINSKEM (TURKU) NADAV ŽUPANČIČ OTON PESNICA ŠKERL SKLADA- TELJ ADAMIČ PERZUA UČENJE DRAG KAMEN RDEČE BARVE PEVKA UKRADEN VLADARSKI NASLOV SOZVOČJE TONOV SOCIALNI POLOŽAJ NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 1.3. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakaio: 1. nagrada: Kavbojke, Blue moon jeans Izžrebanci nagradne križanke 5/95 1. nagrada: Kavbojke, Blue moon jeans, Jože Krajšič, Kešetovo 4, Trbovlje 2. nagrada: Kavbojke, Blue moon jeans, Ivan Strmljan, Šuštarjeva 12, Trbovlje 3. nagrada: Kavbojke, Blue moon jeans, Jaki Grošelj, Polje 10/B, Zagorje 2. nagrada: Kavbojke, Blue Vsem Izžrebancem čestitamo! moon jeans Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. 3. nagrada: Kavbojke, Blue julija2c,Zagorje, do 2.3.1995.Če moon jeans se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 6/95: ŠKIS, ATALOS, TRMOGLAVOST, LETEČI KROŽNIK, IRINA, MAG, OLA, SLOVANI, KASA, VEP, LOŽA, AKELA, DENTA, AKIRA, KURIRKA, BON, ŠKROB, KOSMAČ, OSAT, RAL, VS, PELE, ST, ROMBOID, ERIK, TRDINA, GNOJ, RAMA, ELA, PIKROST, EN, PLEN, ŽANR, EVIAN, LETOVANJE, ZETA, CONA, AT, ARIS. Wmmw% ..Z&s°r\e “K*”« TRGOVINA MOJCA, l^rtizAnsk* S UrA»tMlU: STP MERCATOR- blagovnic* Litija: TRGOVINA MOJCA. Jerebova 2 JC/V4C mA puu poste kAvsoike. M Kot smo že napovedali v prejšnji številki Zasavca, danes pričenjamo z objavljanjem Nagradne križanke za osnovnošolce, in sicer s sodelovanjem knjižnic iz Zasavja ter Litije. Nagradne križanke bomo objavljali osem tednov, vsak teden pa bo na vrsti ena izmed knjižnic. Križanke so sestavljene iz besed, ki predstavljajo značilnost knjižnic oziroma knjižničarstva. Vsaka križanka pa bo imela tudi geslo, ki ga bo treba uganiti. Sodelujejo lahko le osmošolci. Odgovore boste lahko pošiljali ali oddali osebno v svoje knjižnice, kjer bo izžreban po en nagrajenec v vsaki knjižnici. Ko bomo akcijo zaključili, bo izžrebanih 32 reševalcev, ki se bodo v aprilu odpeljali z avtobusom na nagradni izlet. Kam bodo odšli na izlet, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Rešitev gesla oddajte do 2.3.1995. V naslednji številki bomo objavili že prve štiri nagrajence. sttSnFna DOLENJSKEM CB6U) w Ut 11 5^1- t H HUDOBNEŽ HMm -61 ir CERKVENI DOSTCUAN- lil PREHOD NA NIŽJI MOVANJA V8POHTU il' SL SLIKAR (FRANCE) KMETIJ- STVO PETROVIČ) HeL ZAGORJU DR.SMBOL SARAJEVO SLPESNIK V^ADjMIR PREmtiJS GORCNJSK PRIZNAJO E PREMOGI NASPROTN PRIPADNIK <>puc>Ir SPREJEMNA DVORANA HOKEJIST ZUPANČIČ amSc 1 OHENTAL- LEJjj&E ■x. i;.| BORECS NAKLJUČNI T NAJULAJŠE KROŽNIKA WMž. žuželjčji SESTAVIL AMERIŠKA »VEŠČEV. AGENCIJA H PRERIJSKI POPRAV- ROKOPISON Švedsko SREDISCE »l&K OTOKAR RADU Sj^VENSKA NAJTANJŠA VAČTE SL. ALPINIST (FRANCI) STRUP, IME NOVANPO Z1 PREBIVALKA JAPONSKO RIZEIAD VINO MORSKO avtoma SOMBOR 5 OROAN »REGOVOR H® bub?tok i ► SjšSb" t S XvX\-X''' • y.'X'X-X*y-X\\‘X'X-X' -X-y. v.-.v.-.-. .y'-, XyX;X X Uganka 1 :XyXyX; tl! a! XyXy .... yX . lili sililfl*®® llllllllllllllitaiait ika 2 Ko za< KV- Krp n; skočiš v travico za n . . . . . iolgo zgrabiš jo noc ah drugačno je ime 3 ramo si jo je zadel x x x x x-x-x xx:: : :-:-:-x , i! k 1 - XX lli-lvlvlvlvl-lvllvlvlvlv! ss . K jin Sredi pc lanikom p d pazdunt VAV/ZAVAVAVAVI-Ivlvl slabegs c :ixy:;xl:;xyxxx:x;x;::x: ilm etnii 1 reko ramena. ) snope orzi, ivn uramonn M:y:^x:V:F:eiMe;P:*^!;x:x:x:x:x:::x X;X;X;X:XyX\\-X\'X\\vX'X'X\\vX*X'X-X*X'X- .-.-.V . lIlIlEillitSilllllllllll: liiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN Imeli boste probleme v odnosu z okolico. Spor se vam bo sprva zdel nerazrešljiv, kasneje pa boste spoznali-, da le preveč dramatizirate. Razrešili boste nesoglasja. Št.: 27. BIK Notranje ravnotežje, ki vam je v tem trenutku mnogo bolj potrebno kot iskanje končnih odločitev, boste najlažje vzpostavili s sprehodi v naravo. Št.: 20. DVOJČKA Možni so bolj napeti odnosi v družini, zato pazite, da ne boste reagirali preveč grobo. Spoznali boste, da je vaša zveza s partnerjem globlja, kot se vam včasih zdi. Št.: 25. RAK Spraševali se boste o svojih občutkih do partnerja in mislili, da ste čustveno od njega dokaj neodvisni, kar pa ne drži povsem. Na delovnem mestu bo zelo živahno. Št.: 22. LEV Srečevali se boste s konfliktnimi situacijami, zato ne bodite preveč impulzivni in poskušajte ohraniti mirno kri. Spori z vam najdražjimi osebami bi vas lahko samo prizadeli. Št.: 30. DEVICA Poskusite se čim več ukvarjati s seboj in si za to priložnost vzemite nekaj prostih dni. Ne razmišljajte toliko o prihodnosti, saj čas ni ugoden zato. Št.: 26. TEHTNICA Tisti, ki še nimate stalnega partnerja, se boste prepustili pustolovščinam. Pomembno je, da preden se odločite za novo zvezo o vsej stvari trezno razmislite. Št.:23. ŠKORPIJON Spoznali boste, da temelj za vašo emotivno srečo leži v vas in ne v drugih. Poskušajte zato pustiti nervozo in napetost pred vrati vašega doma. Št.: 2. STRELEC Privlačile vas bodo komunikativne osebe, s polno šarma, ki vedo, kaj želijo od življenja. S svojim optimizmom in šarmom boste dobro sprejeti v vsaki družbi. Št.: 15. KOZOROG Imeli boste skladne odnose s partnerjem in družinskimi člani. Obnovili boste tudi nekatera stara prijateljstva in razširili krog znancev. Št.: 37. VODNAR Veliko se boste družili s prijatelji, kar bi lahko celo motilo vašega partnerja. Nevezani Vodnarji boste v družbi znancev zapazili simpatično osebo. Št.: 5. RIBI Čas je, da prenehate misliti samo na druge in njihvo srečo. Imeli boste močno željo po starih prijateljih in njihovi družbi, saj vam njihova opora mnogo pomeni. Št.: 21. 1 1 3 dveh slina 1 1 sl k boste RAZSTAVE Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja v prostorih RS H. Trbovlje - Slikar Silvo Lipičnik, član Relik Dadasa, je pripravil v prostorih podjetja Mehanika v Trbovljah, samostojno slikarsko razstavo. Razstava bo odprta do koncafebruarja. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Car Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča. Zagorje: Cesta9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. 17. uri koncert Ženskega in Moškega pevskega zbora ter Vokalno instrumentalnega skupine VIS Društva upokojencev Trbovlje. IZLETI Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira v soboto, 25. februarja, skupinski izlet na Mamo -Kal - Mrzlica - Trbovlje. URE PRAVLJIC Litija - Matična knjižnica Litija organizira v torek, 28. februarja ob 17. uri uro pravljic v knjižnici Litija. Šmartno - Matična knjižnica Litija organizira v torek, 28. februarja ob 18. uri, uro pravljic v knjižnici Šmartno. Zabavne prireditve Muzejske zbirke Revirskesa muz.eia Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositeme posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentarno gradivo FILMSKO GLEDALIŠČE Hrastnik - V DD Hrastnik bodo 28. februarja ob 19.30 uri, predvajali slovenski triller Oko za oko. Litija - V Kinodvorani Litija bodo 23. februarja ob 19.30 uri predvajali film Nočna mora pred Božičem. KONCERTI Trbovlje - V Domu Svobode bo 24. februarja ob Trbovlje - V petek in soboto, 24. in 25. februarja zvečer, bo v Klubu Mesečina pustovanje. Maske imajo prost vstop. Trbovlje - V soboto, 25. februarja, bo v Gostišču Brin pustovanje s Duom Ping pong. Športne vriereditve Litija - V soboto, 25. februarja ob 19.00 v športni dvorani košarka Iskra Litus - Koper. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagoije, Trbovlje, Hrastnik jenalzlakah, od 24. februarja do 2. marca je dežurni veterinarMarko Kastelic, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. H# p [R (D (§ [R & KO -sr ..-1 24.2. - 26.2. POLI- 28.2.-6.3. INTERVJU krau mr delavski dom ZAGORJE --1-- L UČNI \"EZ KINO DOL PRI tam. akc.t. ec), ob 17^urL HRASTNIKU 23.2. - 27.2. POLI- (am' *ed' 19 ,5 OIJSKA AKADEMIJA - UU Misija v Moskvo tam. 1. -1. ŠKDM - Pop Design (5) 2. - 3. SLOVENEC JE FACA ■ J.Skubic & Slapovi (3) 3. - 4. NAJINA LJUBEZEN - 41tin (2) 4. -/. VRNI SE - Patrol (1) 5. -5. BELA SNEŽINKA-Veter (4) 1, -1. NE TRAŽI LJUBAV - E.T. (5) 2, - 3. STAV ANOTHER DAY - East 17 (4) 3, - 4. TEARS IN THE RAIN - Jennifer Rušil (3) 4, - 5. WHEN DO IGET TO SING MY WAY - Sparks (2) 5, -/. THIS G0WB0Y SONG - Stlng & Pato Banton (1) j Glasovanje po dopisnicah na naslov: Rado Trbo^^Trj svobode 11 a,^61420 Trbovlje . i s g z $ • VICI ZA V VICE v.v.v.;.;;;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;. RTV TRBOVLJE K10 12.00 SATELITSKI PROGRAM,18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15ŽEBLJIČKI,21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRARENČOF) ali SNOOPY LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNY PREROKUJE (VODI Danijel šmid-danny), 21.15 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA " 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA Kaj in ANTENE 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00 ATV ŠPORT-ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLO VEN IJE,21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE 9.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE, 10.30 PONOVITEV SREDINE ODDAJE 100 NA URO 20.15 SREDA NA ETV (VEČER S SLAKI)________ ETV IZLAKE IfcfRtEK 23.2.1395 20.15 ODDAJA ZA MLADE 100 NA URO 11.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE RADIO TRBOVLJE PETEK 24.Z.1995 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 8.00 - 9.00DOBRO JUTRO,9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00TEDEN JEZA NAMI, 1200 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 1300 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO P0KE0PUPK«,.,® 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP. 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO ' 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MA J, 14.30POROČILA,14.45OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO : ČETRTEK 2,3. WS5 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO Sposojeno iz BBS Lokostrelsko tekmovanje Američan napne tetivo, nameri v tarčo in spusti. Puščica prileti točno v center. Američan pa: "I am Winetoo!" Anglež se postavi na svoje mesto, napne tetivo, nameri, spusti. Puščica razpolovi Američanovo puščico. Anglež pa: "I am Robin Hood!" Janez napne tetivo, se pripravi na strel, spusti... puščica prileti gledalcu naravnost v čelo in ga ubije, Janez pa: "I am sorry!" Pogovor Mlad moški se huduje na prijatelja: "To pa je res nesramnost. Povem ti, da je moja žena noseča, ti pa me sprašuj eš, kdo j e oče!?" Prijatelj mu odvrne: "Nikar se ne jezi. Mislil sem pač, da veš!" Nesreča Avtobus zapelje s ceste v jarek, in seveda pridejo na kraj nesreče policisti. Sprašujejo voznika: "Kaj seje zgodilo, daje avto zapeljal s ceste?" Voznik odgovarja: "Nimam pojma, ko se je to zgodilo, sem zadaj prodajal vozovnice...". Bankovec Dva norca gresta po cesti. Prvi najde bankovec: "Glej, stotolarski bankovec!" Drugi ga prime in raztrga. "Zakaj si to storil?" ga vpraša prvi. "Kaj ne vidiš, da je ponaredek? Kje si pa še videl stotolarski bankovec s tremi ničlami?" Godovi 23. februar: Polikarp; 24. februar: Matija, Sergij; 25. februar: Valburga, Taras; 26. februar: Aleksander; 27. februar: Gabrijel; 28. februar: Ožbolt, Roman; pust; 1. marec: Zorko, Nina; Pepe. č- 4 r i i v. jpotires oajozo)>i :£ BjjuuSfj ™I>qo>I :j b5(ub3q K IUTKE OMOC& Prvi zasavski svetnik Sandi Češko je požel nov sijajen uspeh. Odslej je ob smučeh, palicah in pancerjih obvezen del smučarske opreme tudi kozmodisk. V naslednjem letu vas brez njega in varnostnih vezi verjetno sploh ne bodo spustili na smučišče. Nova zmaga neposrednih proizvajalcev. Doslej smo kar naprej ' pisali, kateri direktorje odpotoval kam. Zdaj pa lahko o tem, da bosta na tuje šli kar slabi dve stotniji rudarjev. Zaradi te masovke umikamo vest o tem, kaj vse je prvi glažar Stojan Binder počel v Frankfurtu. Prvi zasavski bančnik Zdenko Fritz seje dolgo otepal možnosti, da bi sestavljal diode v Iskri. Zdaj pa je prišel iz dežja pod kap: v MITu bo delal salame. Zagorski župan Matjaž Švagan že žanje prve uspehe s svojim grozovitim kurentovim pokrivalom. Liberalni župani so se ga tako ustrašili, da so ga brez najmanjšega nasprotovanja okronali za svojega predsednika. lil« I Redakcija jetrnic je imela konec tedna ob olimpijskem || bazenu Medijskih Toplic izredni kongres. Zaradi nejevolje, ki jo med bralstvom zbuja pisarija Rdečega §§ Revirja, se je Redakcija odločila kaznovati ga. Rdeči Revir se je po stari navadi otepal krivde, vendar smo s || pismi bralcev (zadnje, Toneta Ahaca, je objavljeno v tej številki), s telefonskimi klici prizadetih in nekaj || grožnjami, da nas bodo vse skupaj tožili, zlomili njegov l! odpor. Po polurnem tunkanju v zdravilno vodo je priznal )| svojo dotedanjo slepoto in soglašal, da bo za pokoro in v || opravičilo prizadetim napisal samokritiko in javno priznal svojo slepoto. I m Idil, f i Samokritik* Dobro je rekel dr. France, da slep je, kdor se s petjem ukvarja. Pa takrat sploh še ni bilo Raya Charlesa in Stevieja Wonderja. Tako zagotovo ni mislil nanju, ampak je hotel le povedati, da so raznorazni pisuni malce čez les, ker črke zlagajo, namesto da bi po gozdovih dračje nabirali ali kaj drugega, za koristno delo spoznanega, počeli. Metafora se mu je zdela jako posrečena; tako zelo, da je ob neki drugi priložnosti izustil še: kako strašna slepota je človeka! V zmoti je, kdor je mislil, da sem samokritiko zapeljal v slepo ulico. Vsa do tu in od tu naprej zapisana slepota je priznanje žalostnega dejstva, da zaradi dreves nisem videl gozda, da sem izgubljal čas z zaletavanjem v posamezna drevesa. Moji cenjeni kritiki so to kmalu uvideli, jaz pa sem šele ta konec tedna, ko so člani Redakcije jetrnic moje oči in pamet pol ure izpostavljali blagodejnim vplivom termalne medijske vode. Že na poti domov sem drgetajoč prepeval tisto znano Johanino I once was blind but now I see. Pozabil sem slabe zglede iz zgodovine, naše najboljše učiteljice. Slepec Homer se nikoli ni dvignil nad svojo slepoto. Zadoščal mu je občutek pomembnosti, ker lahko druguje z junaki, lepoticami in bogovi, zadovoljno je obsedel za njihovimi obloženimi mizami: Jej, ti čudni moj gost, naj tekne ti, kar pač imamo! in ostal slep. Dodatno pa je bil nagrajen še s čudovitim potovanjem okrog sveta, kakršnega danes ne morete dobiti niti v najboljši agenciji. Ja, Odisej se je takrat res potrudil, tako da gre Homeija vsaj malce razumeti. A vendar, to niso dejanja pravega moža. To, kar šteje, so povsem drugačni zgledi. Mala Mojca, slovenska gorska rožica, je bila iz povsem drugega testa. Ni se sprijaznila s slepim lagodjem, njena želja videti: Kekec, povej, kakšne so gore? je premagala vse, tudi slabo v botri Pehti. In, saj vemo, spregledala je. Svetal vzor, ki mi govori, da volja je pot. In ta pot je moja pot. Daleč stran od uhojenih poti lagodja, a bo že šlo nekako. Tako bom opravil pokoro za vse, kar sem v svoji zaslepljenosti hudega naredil. Če pa bo ob voljnem duhu meso slabo, potem naj se mi za vedno zgodi kot se je porednim fantom v Aziji, ko (zdi se mi, daje Mojzes o tem poročal za Biblijo) udaril jih je s slepoto. In to je to. Rdeči Revir je mrtev! Naj živi Rdeči Revir! Rdeči Revir Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, kijih ponujajostanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, kijih izberete po lastni presoji. DRUZlIMO ZflVflROVffflJf zavarovalnica triglav ZO Banka Zasav Trbovlje Celje - skladišče D-Per 6/1995 5000002442 ,7 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje COBISS Q PLAČILNA KARTICA LB 0 njenih ugodnostih se prepričajte sami - negotovinsko poslovanje - poravnavanje računov / krat mesečno - na dan, ki ga sami izberete - zamik plačila od 10 do 40 dni - višji limit na tekočem računu - do 300.000 SIT LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. NAROČILNICA - ZASAVC. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam ZASAVC | Ime: ini priimek Datum ............ - podpis v. . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkro.