221. štetila. li itliiiiii&i, i fiifiii. |f. ettisabn Ubi. ^- Avstzo-Ogrmto: . ■■ KcaO)ot «e!o !ci ..kop«* MprtJ • K 39*— I teče ocrrski bud-getni provizori? že z 31. decembrom, nekronani kralj pa ne more sankciio-rifrati nobenetra novela zak^ma. Sodi se, da se bo vrs»la slavnost kro-rianja kolikor mognČe priprosto. V ogrsk'li po'itičrsih krosdh se zatrjuje. da bo cesar Knrel kot oerski kralj prebivrJ v bodoČe vsako »eto dalj črsa v svoji ogrski reziden-:! Budimpešti. B?!d!inoe?>t3- 2Z. novembra. »A Na"p«' r»ornja: Ministrski predrsdnik crrcf Tisza je bil vceraj v avditenci ter je poroČal cesnriu o nripravah za ^rona^ie nn Ocrrckem. Krofinje se bo vršilo na i brz že 6. decembra. ZssedTi^e pm!amentov. V zmislu cesarjeve^a lastnorc^-nega pisma bo sklicnla vTada avstrij-ski narlament. pred katerim bo novi vladar položi] prisego ra ustavo. Mi-ristrs\i predsednik Korner je toza-de\-no hanferiral včeraj s nredsedni-kom drjem. Sv! • estrorn. Ker je se- sija državnega zbora zaključena, se bo morala poslanska zbornica naj-preje na novo konstituirati. Najbrž bo za^.edenje državnega zbora le prav kratko. Zbornici se bodeta po konstituiranju zbrali na določen dan v velil.i dvorani dvornega gradu,' kjer se bo izvršila prisega. Kedaj se bo to zgodilo, še ni določeno. Ogrski državni zbor se sestane najbrž že 27. t. m. k ža^ni seji, v k£-teri bo sklenil ovek^večiti spomin kralja Franca Jcžefa na primeren način, najbrž z velikim spomenikom. Po starem običaju bo votiral parlament tuđi narodni dar kralju Karlu povodom kronan?a. Franc Ferd*rt»?:dov3 oiroc! novetru cesarlu. Duna?, 23. novembra. Med prvi-mi brzojavkami, ki jih je prejel cesar Karl, se je nahajala tuđi brzojavka otrok pokojre^a prestolonaslednika Frar?ca Ferd^'nada. Brzojavka se glasi: Cesariu Karlu, Schonbrunri. V globoki žalosti nad strašno izguho, ki je zadela nas vse in vso Avstrijo, hitijo naše prve misli in molitve v iskreni liubezni in zvestobi k Vašemu Veličanstvu. Naši ljubljeni starŠi bodo v ne^esih prosHi milosti in blagoslova za Vaše Veličanstvo. — Z o i i j a. Alaks. E r n s t. Prisega artnaće. Dana?, 23. novembra. N?. povelje cesarja Karla c ? je vršila danes do-poldne po ćeli monarhiji obnovitev nrise*Te c. in kr. armade. Gro? Berchtold — n^,iv?š3i dvorjanik. Z Dnnaja poročajo. da bo grof Berchtold. ki je bil dncedai najvišji dvorjamk prestolrnaslednik?,, imeno-var tuđi za najviš;e^a dvorlanika no-vega cesarja, mesto dosedanjega kneza Montenuova. »Az Est« poroča: Grof Berch-to!d bo igral pri vodstvu političnih zadev monarhije v bodoče zelo važno vlogo. Cssar Kar! prviČ na dunajs?iih uticah. D:ina?, 23. novembra. Danes po-poldne se je cesar Karl prvič peljal iz Schonbrunna v mesto. Cesar je se-del v zaprtem vozu. Vojaške straže so ga prvič pozdravljale kot najviš-jtga gospođa armade* Ini2 novega cesarja, Cesar Karl je tretji h a b s b u r-« š k i cesar tega imena. Njegova pred-iiika po imenu sta cesarja Karl V. (1519—1556) in Karl VI. (1711 do 1740). Ta dva vladarja pa sta bila rimsko-nemška cesarja, naslov, ki je leta 1806. izginil s tem, da je cesar Franc II. odložil rimsko cesarsko kreno nemškega naroda. Nemška cesarska čast je bila, kakor znano, obnovljena Še le leta 1870. z ustano-\ itvijo nove nemške države po kralju Viljemu Pruskem in Bismarku. S patentom dne II. avgusta 1&04. pa je cesar Franc ustanovi] av-strijsko cesarstvo in proglasil avstrij-sko cesarsko krotio kot dedno v svoji dinastiji. Kot prvi avstrijski cesar se je imenoval Franc I. Njemu sta sledila sin Ferdinand in vnuk Franc Jožef. Cesar Karl ie torej č e -trti avstrijski cesar in kot tak prvi svojega imena. Drugače na Ogr-skem. Tam kontinuiteta vladarjev ni bila pretrgana in kralji se štejejo od ustanovitve o^rskega kraljestva. Prvi ogrski kralj z imenom Karl je bil Karl Anjou (1300—1342), Karl II. Ne-apoljski ie vladal od leta 1385—1387., cesar Karl VL, oče Marije Terezije, je bil kot ogrski kralj III. svojega imena. Novi cesar Karl je torej kot ogrski kralj Karl IV. Iz cesarfevs oporoke. Dona?, 23. novembra. (K. ur.) Posebna izdaja »Wiener Zeitung« javlja: Cesar Franc Jožef I. je v svoji, vceraj otvorjeni oporoki posveti! svojim narodom ter armadi in ituh> narici siedeče poslovilne besede: Mojim ljubljenim narodom Iz-rekam popolno zahvalo za rvesto Ijubezen, ki so jo posvedočevali Meni in Moji hiši v srečnih dneh kakor v težkih časih. Zavest te privrženosti je mojemu srcu dobro ćela in me jačila v izvrševanju mojih težkih vladarskih dolžnosti. Naj ohranijo to patrijotieno mišljenje mojemu nasledniku. Tuđi Svoje armađe in mornarice se spominjani s čustvi ginjene hvaležnosti za njeno hrabrost in zvesto vdanost. Njene zmage so rn£ navdajale z veselim ponosom, nezaslužena nesreča z bolestno ža-lostjo. Izvrstni duh, ki je od nekdai navdajal annado in mornarico ter USJEK.. Sreča iz zlofina. Trancoski spisal I. Barbey d' A u r e v i 11 y. (Dalje.) Oba sta bila vitka in krepka in v svitu za njima goreče luči sta izgledala kakor dva kipa, prećstavijajoča itioč in mladost. Ni še dolgo tega, kar ste vićeli ponosno lepoto teh dveh oseb; tuđi leta je nišo mcgla pokvariti. Sloneč na ograii balkona.sta govorila tako tiho, da ju nisel mogel raz-umeti, toda njiju kretnje so mi povc-dale dovolj. Naenkrat je Savigny strastno ovil svojo roko okrog tega amazonskega telesa, ki je bilo kakor ustvarjen za odpor, a se verrdnr ni uprlo ... Skoro isti trenotek se je ponosna Haute - Claire oklenila Sa-vignyja, in usta ob ustih sta drhte-la ... ćelo veliko steklenico poljubov bi bil v tem času izpil. O, o, sem rekeU stopivSi zopet v gozdič in videč, da sta se Savigny in Haute - Claire, držeč se Se vedno tesno objeta, vmil^v sobo in zagr-nila za seboj okno. O, o, ta dva mi bosta pa v kcatkem imela nekaj po» vedati. Kmalu ne bosta Ie sama sebe skrivala ... A moja zdravniška ugi-banja so bila napačna. 5aj veste, da Ijućje, ki se res strastno IJubfjo (cinl-ški zdravnik je rabi drug izras) ni-nir.'o nič otrok. Naslsdnje jutro sem pnšei zopet na grad. Našel sem Haute - Clairs zopet kot Evlalijo pri ol-.nu na hodniku, vodećem k sobam grofice Savignv. Okrog nje je ležalo polna peri'a in sijaina br-rflka ie to rerifo šivala in krpala. AH ie mo^oče, da je to kraljevsko telo, ki se r i je ronoči v borilskem kostumu zdelo svoro ffolo, :::^inilo v teh služabnl-ških haljeh. Sel srm nrmo nje, ne da bi jo hi! egovoril. Sploh sem govori] ž njo kar mrgoče malo, da se ne bi izdal. Nivadno, če sem prišel v hiso, ri niti maknila glave, kakor bi ra-tančno vedela, da eem prisel jaz. Ostala ;e sklon;ena nad svoje delo in vide! sem samo na tilniku izpod čepiće kipečs temne lase, ki ro se vfli po njenem vratu, kakor požel'erija, ki jih je vzbutela. Morda je še ni bilo na svetu ženske, čije lepota bi imela tak značaj. Opazili so to tuđi vsi moškf, ki so se v V. pri mej učili borenja. Med seboj so jo imenovali: gospodična Ezav . . . Huiič je nauči! ženske, kaj da so, oziroma, ženska bi lahko še h ud i ča kai naučila. Haute-Claire, kf vendar ni bila čisto nič ko-ketna, je pri poslu sanju in govorjenja navijala na poseben način svoje dol-ge kodraste in rebelične lase na vratu okrog prsta. Menda je vedela, kake misli in Čuvstva s tem vzbuja. Posta! sem malo preveč gosto-beseden, dragi prijatelj. A potrebno je, da vam pcvem vse. kar vas more bolje seznaniti s to žensko. Tišti dan je bila Haute - Claire prisiljena vstati in mi pokazati svoj obraz, kajti grofica ji ie pozvonila in j? je naročila, naj mi prinese crnilo in papir, đa spišem recept. Haute-Ciaire je prišla; na prstu je imela na-prstnik, na prsih je imela v obleko zabodenih več šivank. Jeklo teh ši-vank je vražjemu dekletu jako dobro pristojalo, saj ja bilo rojeno za jeklo in bi bilo v srednjem veku gotovo nosilo oklop. Medtem ko sem pisal, je stala pred menoj in držala čmilnik s tisto mehko. plemenito gesto, ki jo dobi roka pri borenju. Ko sem jo po-gledal, sem takej sposnal, da jo je minula noč utrudila. Kmalu je prišel v sobo tuđi Savigny, bil je še bolj etnjjen, kakor Haute - Claire ... Go-voril je z menoj o bolezni svoje žene, čcš. da se kar neče zboljšati. OovorH je z vidno nepotrpežljivostjo in go-voril je s kratkimi, skoro jeznimi be-sedami. Gledal sem ga hladno; malo preveo nestrpen se mi je zdel in njegov napoleonski način govorjenja mi ni kar nič ugajal >Ce bi jaz tvojo ženo ozdravil, bi se ti nič več ponoči ne boril s svojo ljubico,« sem si mi-slil. Lahko bi mu bil dal zasoljen odgovor, a zadostovalo mi je, da sem ga grozeče pogledal. Sicer pa me je bolj zanimal, kakor kdaj poprej, ker sem čutil, da igra se večjo komedijo, kakor doslej. To se pravi: nepotrpežljiv je bil res, a ne ker njegova Žena, tista žena, ki jo je varal, ne ozdravela. Vraga! On, ki jo je pod lastno streho var-ral s služkinjo. vendar ni mogel biti jezen zato, ker mu je bila žena bolna-Saj bi po ozdravljenju žen^ ne mogel več tako lahko uživati zakonoiom-stva, kakor med njeno boleznijo. Verjel pa sem, da mu je neodločnost položaja, to menjavanje upov in stra-, ha, šio na živce. Ali je mar mislil, da ne bo tako dolgo trajalo z ženo? Pa sem si časih rekel: kaj, če ta mož ne govori sam sebi, naj Človeška roka opravi, česar neče opraviti bo-lezen. Doktor — vi ste mogli misliti kaj takega, sem vzklikni ves preplašen. Zdravnik je povesil glavo in nri je resno pogledal v oči. Tako je! Jaz sem čez nekaj dni spozna], kar je pozneje z grozo izve-dela ćela dežela, da je bila grofica za* strupljena . . . XD*U# pr0u>4Q|i&x ciiraii 2. -M-Uvc.^orvi k\*\i*,/Lj~% ai*c.2\ novemt>i j i^lt>. :>7I Si v. obe moji domobranstvi, mi Jamči, da se srne moj naslednik v vladi nanje nič manj zao a sa ti kakor jaz. DoloCbe za pogreb. DunaL 23. novembra. Korespon-denca »NVilhehn« poraća: Danes do-poldnc so bile izdaje določbe za pogreb cesarja Franca Jožefa. V pone-deljek 27. t. m. 6b 10. ž v e č e r se bo prepeljalo truplo iz Schonbrunna v dvorno župno cerkev, kjer bo položeno na oder ter eksponirano. Ob-činstvo bo imelo pristop v cerkev dne 28. in 29. t. m. od 8. ure zjutraj do 6. zvečer, dne 30. pa od 8. do 12. opoidne. V četrtek 30. novembra po-poldne se vrši z največjim cesarskim pompom pogrebni sprevod. Impozantni sprevod bo krenil ob 2. popol-dne iz cesarskeea grada Čez dunajski Ring. Aspernski trg, Franca Jožefa nabreže, ulico Rotenturm h katedrali sv. Štefana, kamor prispe ob .3. uri. Tam bo blagoslovi! truplo kardinal Piffl, nakar se bo pomikal sprevod po Kamtnerici h kapucinski cerkvi, kjer bo položeno truplo k večnemu počrtku. Cesar Karl se ne udeleži pogreb-ne&a sprevoda. nego bo s cesarico v Stefanovi cerkvi pričakoval sprevod. Sele iz cerkve bodo novi vladar In dvorni dostojanstveniki spremili pokojnega vladarja do rakve. Ude-ležba ztmanjih vladarjev doslej ni na-znaifiena, če priđe kateri. poide pri pogrebu neposredno za cesarjem Karlom. Zgodilo se bo za zdai prvič. da bo umrli avstrijski cesar blagoslovljen v dunajski stolni cerkvi pri sv. Stefanu. Pri pogrebih preišnjih ce-sarjev je bilo truplo vedno blagoslovljeno v dvomi cerkvi in potem prepe-Ijano h kapucinom, čuje se. da je to premembo odredi! še pokojni cesar sam. Ob mrtvašfcem odru v Schdn-brunnu. Dunaf, 23. novembra. Cesarjevo truplo počiva še vedno v postelji ce-sarjeve spalnice ter ie do vrata pokrit z dragoceno preprogo, na kateri leži šopek duhtečih rož, natrganih od nadvojvodinje Marije Valerije. Poteze obraza so nespremenjene, zdi se, kalcoT da bi cesar mirno spal. DttnaJ, 23. novembra. Cesarevo truplo so položili popoldne v krsto, ki stoji v eni schonbrunnskih dvoran. Ob krsti molijo dan in noč redovnice. Neprestano prihajajo član i cesarske hiše, najvišji dvorianiki in osebnosti Iz visoke aristokracije kropit truplo blagopokojnoga cesarja. SožaHe nemškega cesarja. Nemški cesar Viliem je avstrij-skemu cesarju na smrti cesarja Franca Jožefa izrekel svoje sožalje In slavil zasluge pokoinega vladarja za Avstro-Ogrsko ter zvestobo, s ka-tero je stal na strani svojega zavez-nika. Cesar Karei se je zahvali! z brzojavko, v kateri poudaria, da ostane zvezna zvestoba Nemčije in Av-stro-Ogrske ohraniena tuđi za bo-dočnost. — Nemški c esar je v po-sebnem povelju naznanil svoji arma-di smrt cesarja Franca Jožefa in od-redil primerno žalovanje. Sožalfe Iz Soflie. Sofija, 22. novembra. (Kor. ur.) Bolgarska brzojavna agentura. Mini-srrski predsednik Radoslavov je po-šial to - le brzojavko ministru zuna-njih zadev baronu Burianu: V najglobokejši žalosti je spre-Jela bolgarska vlada žalobno vest o preminutju velikega in častitljivecra vladarja zavezniške monarhije, cesarja ki kralja Franca Jožefa I. Prosim Vašo ekscelenco, da sprejmete živo sožalje kraljevske vlade in da bodite prepričani o gbbokem soču-stvovatiju Bolgarske ob veliki žalosti, ki je zadeia vladarsko rodbino in hrabre narode monarhije. KrititeD položai Romuniie V6era)8nje naše poročilo nazna-nja, da je prevzel vrhovno povelj-stvo nad našo rotnunsko fronto ge-iieraJoberst nadvojvoda Jožef, ki je dosedaj pod Boroevićem zapovedo-v*l 7. armadnemu zboru. Zlasti na kraSki visoki planoti si je nadvojvoda Jožef stekel velike zasluge v obrambo proti Italnanom. Novi vrhovni povelinik proti Romuniji šteje med najpopularnejše vojskovodje naše armade, ki občuduie njegovo tnoško osebno hrabrost in ga ljubi kot tekrenega prijatelja vojakov. Ćete nadvojvoda Jožefa so si v sređo izvojevale mestoma prehod čez dolenjo reko Černo vri Oršovi ter prihajajo na ta način v bližnji operativni stik z našo na Vlaškem sto-Ječo armado. Kakor potidarjalo voja-ški strokovnjaki. se nahajajo operacije na Vlaškem pri Craicvi še v razvoju. Nemško večerno poročilo pravi, da se nadaljujejo po nacrtu. Oo-Hyvo ie, da napeaja sovražnik vse svoje sile, da bi preprsčfl nada||w> prodiranje naših kolon. Računati Je tuđi s tem, da dobiva neprestano ao» va, najbri ruska o]ačw|a. Kolu, 23. novembra* »KM^ Zei-tung« poroča, da se v Landon čudi-jo, da ni iz Đukarešte razveo plato-aičnih u radnih poroćil nikakJh direktnih vesti o položaja Romnnije, ki mora biti Jako kritičen, dočim more sovražnik naznanjati, da ]e zavzel že Craiovo. Romunske bojne sile ob Donavi so težko ogrožene, ako se nišo pravočasno umaknile. Vsled no-vega šunka nemlkih in avstro - ogr-skih čet je ogroženo glavno mesto. Tuđi iz Pariza prihajajo vznemirlji-ve vesti o Romuniji. Očitno ie, da nameravajo osrednje države malo Vlaško odrezati, da bi prišla v njihovo last žita izredno bogata ravan. Iz Zeneve se poroča, da tri dni že je Pnriz hrez direktne brzojavne zveze z Bukaršeto, kar vedno bolj vzne-mirja časopisje. BOLGARSKO LRADNO POROCfLO. 22. novembra. Romun-ska fronta. Ob Donavi v nekate-rth odsekih infanterijski in artiljerijski ogenj. Romuni so potopili svoje vlačilce na Donavi, razdejali so že-lezniški most pri vaši Dudassu za--padno oi Turn Severina ter most pri pristanu Corabia. V tem mestu so zažgali tuđi zaloge petroleja. V Do-brudži slabotno delovanje artiljerre ne boji predstraž na desnem krilu. Ob obali črnega morja mir. Rusko uradno poročilo. 21. novembra. Romun-ska fronta. Na Sedmograškem je sovražnik v dolini Alnte z enako silo nadaljeval svoj napad. Pod pritiskom sovražnika so se romunske čete pocasi in bojujoč se umikale proti jugu. V dolini Jiu so se Romuni, ki so jih nadmočne sovra^ne čete pri-tiskale, umaknili v okolico kolodvora Filiasi. — Donavska fronta. V Dobrudži ie položaj netzpre-menjen. Položaj romunske armade. Basel. 23. novembra. Voja^ki kritiki najnovejših pariških listov pi-šejo, da preostaja sedaj romunsk^m armadam samo umik na nozicije med Aluto in reko Vedea »Echo de Pariš« meni, da je želeti opustitev do-navske crte, da bodo vse na razpola-go stojeće sile pripravljene za obrambo Bukarešte in da bodo uspešno zadržavale pred Bukarešto nadaljnje prodiranje sovražnika. Campolung. Amsterdam, 23. novembra- Kakor naznanjajo poročevalci tukajs-njih listov iz Bukarešte. je romunsko armadno vodstvo večji del romun-skih rezerv iz Dobrudže zbralo jugo-vzhodno Campolunga in jim ukazalo, da morajo držati to važno pozicijo na vsak način. Obramba Dobrudže je prepuščena izključno ruskim če-tam. Romunski franktireurfl. Beroiin, 22. novembra. »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Romunsko prebivalstvo na deželi se udeležuje, kakor je razvidno iz poro-čil nemških čet, na zvit način in v nasprotju z mednarodnim pravom bojev, ki so bili tako hitro zaneseni na njihovo ozemlje. Romunsko prebivalstvo iz zasede napada posamez-ne jezdece in vozove, pa tuđi ćele kolone. »Nouvellist de Lvon« poroča, da v Romuniji sodelujejo starčki, žene in otroci pri obrambi domaćih tal Pa slabih izkušnjah v Belgiji in severni Francij se bodo znale bolje varovati pred takim vojevanjem, kajti nemške čete so dobile ukaz. da pozovejo na odgovornost ne samj civilne osebe, ki se udeležujeio bojev, ampak tuđi oblasti takih krajev, kajti ni dvoma, da ob novsem mirnem razpoloženju romurskega prebivalstva ie iskati vzročitelje škodliivega gibanja v ro-munskem prebivalstvu pri oblasteh. Vojna z Rusijo. RLSKO URADNO POROČILO. 21. novembra. Zapadna f r o n t a. Na ćeli fronti obojestranski pehotni in artiljerijski ogenj. ki je bil na bregu Stohoda v okolici Malapor-ska silnejši. Težka in lahka sovražna artiljerija je obstreljevala okolico Harbizov in Hukalovcev, zapadno od Novega Aleksinjeca. V Gozdnatih Karpatih je izvrsil sovražnik pet vrst severno od rr.esta Pujeni napad, bil pa je odbit. Velik? knez Nikola! ▼ daviem stana. Zenera, 23. novembra. »RJeč« poroča, da ie car velikega kneza Nl-kolaja Nikojajcviča pokUcal v vdikf glavni sUil lijiitfuMIfl. Bolciroai m je pcMrećilo patiš-niti fraKOske med Pr«panskkn ia Ohridskta jezerom prodtrmjoČe čet« nazaj, kar beležijo vojaški strokov-ttjaki kot dragocen uspeh. Severo-vzhodno Bitolja, pri Paralovu se sku-šajo Srbi za vsako oeoo polastiti visine 1050, odkoder Je mogoče mesto s topovi obstreljevati in po kat ere osvojitvi se jim, kakor upajo. odpre pot na Prilep. Boji. ki so se razvili na tej točki, so zato izredno težiti m krvavi. Bolgarsko-nemške čete so dosedai odbile vse sovražniKove navale. Botgarsko uradno poroćilo. 22. novembra. Makedonska fronta. Med Ohridskim in Prespanskim jezerom spopadi straž. Sovražno pehoto, ki je prodirala severno od Bitolja, smo vrgli nazaj. V loku Crne so "se zlomili vsi trdovrat-ni sovražni napadi na visino 1050 vzhodno od Paralova ob trdovratnem odporu nemških gardnih strelcev. Južno od Bitolja smo z ognjem svote artiljerije zbili sovražni aeroplan. Aparat je gofeč padel za sovražne crte. Na obeh straneh Vardarja, ob vznožiu Belašice planine in na fronti Strume slaboten artiljerijski ogenj. Na obali Cgejskega morja mir. Vojna z Italijo. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 22. novembra. Na trentinski fronti so bili mali sovražni napadi v Astiški dolini zavrnjeni. Na julij3ki fronti večje artiljerijsko delovanje. Sovražni topovi so izstrelili nekaj granat na Gorico in Tržič. Traia] )če slabo vreme na vsem operacijskem ozemliu. Na nekaterih višje ležččih točkah je dosegla temperatura 24 stopini. Pregledovanje Italljanske fronte. Listi poročajo. da so zadnje dne-ve kralj, Cadorna in Bissolati pre-gledovali italijansko fronto v vsem obsegu in temeljito Po izvršenem pregledovanju so se vršila važna po-svetovanja v italijanskem glavnem stanu, katerih sosc udeležili tuđi za-stopniki Francije. An^lije, Rusije in Romunije. - Italijani ne poidejk> na zapadno fronto. Lagano. 22. novembra. Vsled tega, ker je javnost nad vse nepovoljno sprejela vest, da bi se italijanbke čete poslale na franeosko fronto, se je ta misel popolnoma opustila. Pred otvorit*tjo italiianskesa parlamenta. Lugano, 23. novembra. Razpolo-ženje v parlamentarnih krogih v Rimu je skrajno razburjeno. Listi naznanjajo hude napade v parlamentu na Sonnina, katerega politika je za-suznjila Italijo Angliii. dalje na Bo-sellijevo ministrstvo. Ri se ne bnga za gospodarske reci In uličnjaki se pripravljalo sporazumno z entento na strahovanje zbornice in liočejo vojne nasprotnike kratkomalo lin-čati. »Popolo d* Ttalia«. sloviti organ uličniakov, odreti posebno izdajo v Rimu. Bitka ob Sommi. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 22. novembra popoldne. Delovanje patralj v pokrajini severno od Aisne in v Lotaringiji vzhodno od Armancourta. 22. novembra zveče r. Od časa do časa prckin^en artiljerijski boj na največjem delu fronte. Belgijsko uradno poroćilo. 22. n o v e m b r a. Z belgijske fronte ni roročati ničesar posebnega. Ve!iki manevri na Portugalskem. V kratkem se bodo vršili na se-vernem Portugal skem veliki manevri v kontrolo izvež^anja prve divizije portugalske vojsko. Kabinet Briand pred pjidcem. Povodom posvetovanja o nabo-rih za starostni letnik 1918 ie prišlo v franeoski zbornici do silno razbur-jenih prizorov. Poslanec Ferry je opozarjai na strašno izmučen ost franeoske vojske ter da bi nadalnje Žrtve uničile franeosko pleme. Radikalno pariško časopisje pravi, da ima kabinet Ie malo upanja, da se vađržt. PMi l uji wH BoH na moriu. »frantttrter Zdtnnc«« poroča iz Newjorka: Trgovska podmorska ladja »Dentschfauid« ' je pasirala Rock - Island. Vozila ie v teritorijalnih vodah te se potem obrnila proti vzhodu. lM£«aa hospiulska ladja. London, 12. novembra. (Kor. ur.) Admiral i teta sporoCa, da je bila dne 21. novembra v kanalu Zeo v Egej-skem morju od mine ali torpeda potopljena angieška hospitalska ladja *Britania« (4750 ton); 1106 oseb je bilo rešenih, od ten je bilo 28 ranjenih. Domneva se, da je 50 oseb izgubilo življenje. Potopliene ladje. Amsterdam, 23. novembra. (K. urad.) Glasom angleških listov z dne 18. t. m. je bil potopljen grški parnik »SvylianUgfl3.600 ton). Lugano, 23. novembra. (Kor. u.) Parnik »Britannic«,čigar potopljenje pri otoku Kea je bil včeraj javljen, je glasom novih atenskih in londonskih vesti največja, lani v Belfastu zgra-jena angieška ladja. ki obsega 48.150 ton, je 300 metrov dolga, 30 metrov široka *n prevozi na uro 30 vozlov. Zapovednik je. ko sta se zgodili dve eksploziji, poskusil ladjo spraviti na bregu. ladia se je že po 50 minutah potopila. »Britannic« je poprei brzojavno zaprosila pomoći in iz Keratsiniia se ie že odpravljala torpedovka, ko je došlo drugo brez-žično sporočilo. da pomoći ni treba. Provzročil je to sporočilo najbrž so-vražen podmorski čoln. število žrtev se ceni na 200. Svoboda angleške plovbe. London. 22. novembra, (Kor. ur.) »Dailv Mail« piše: Priporočalo se bo, ko bo prišlo v parlamentu na vrsto vprašanje nemškega šunka v Kanal, vprašati. kako je pravzaprav s svo-bodo angleške plovbe na Nizozemsko. Male nemške torpedovke iz Zeebrugga nišo od 23. julija ustavile nič manj kakor 12 pamikov. Zato ie upravičeno vpr? Sanje, kdo pravzaprav obvladuje Severno morje. TurSka vojna. TURSKO URADNO POROCILO. 22. novembra. Fronta ob T i g r i s u. Neko naše letalo je prisililo sovražna letala, ki so poletela preko naših pozicij, v beg. Prisilili smo neko sovražno letalo, da je pristalo. Dve drugi letali, ki sta t>oleteli preko Sat el Araba sta metali bombe na prebivalstvo v okolici. — Perzijska fronta. Vkorakali smo v 30 km severovzhodno od Bidšarja ležeći kraj Mir Abad. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu mir. V centrumu in na levem krilu smo zavrnili z izgubami za sovražnika njegove nenadne napade. Z ostalih front ni poročati nobenega pomemb-nega dogodka. Homatije na Grškem. Ođstranitev poslanikov In konzutov osrednjih držav iz Aten. Rim, 22. novembra. (Kor. urad.) Agenzia Stefani poroča iz Aten: Po-slaniki in konzuli osrednjih držav in njihovo osobje kakor rudi 22 od admirala Foumeta zaznamovanih nemških podanikov zapustijo A t e-n e 23. t. m. z i u t r a j. Jeden urad-nik zunanjega ministrstva in jeden višji oficir jih spravita na grški parnik »Avikali«, ki iih odpelje v Dedea-gač. Admiral Foumet je podučil na-ravnost konzule osrednjih držav, da vse osobje njihovih arheologičnih zavodov mora hkratu ž njimi zapustiti Atene. Berolin, 23. novembra. »Tacre-blattu« se brzojavlja iz Rotterdama: Times poroča iz Aten: Po nadaljnih vesteh ie kralj Konštantin mnenja, da se rr'cgova vlnda ne more upreti sklepom ententnih držav. Venizelisti zadovotfnL Lupano. 23. novembra. »Corrie-re della sera« poroča iz Aten: Govori seobližnjemodstopuvla-d e, sodi pa se. da se krona in vlada, končno vendar uđasta zajitevam admirala Fourneta. Venizelisti so jako zadovoljni s potekom dogodkov, Zasedenie nevtralnega pasu. Berna, 23. novembra. (Kor. ur.) Pariški »Temps« javlja iz Soluna: Franeoski oddelki so zasedli vaši ne-vtralnega pasa. Kralju zveste grške čete so se branile, zapustiti te vaši, čel. da nišo dobile nikakega takega novela iz Aten.# 2ei*eva. 23. novembra. Atenske brzojavke pariških Hstov poročaio o docodkih pri ztsedenja Devtralne zone po ententnih četah. Priilo je baje oogostoma do krvavih spopa-dov, ker so se grške posadke onih krajev umaknile samo vsled nasilja. Raspoloženje v Atenah Je skrajno slabo. DiHu rtna slib na flenta Đerolla, 22. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: NaČrt zakona o domovinski po-možni službi se glasi: § 1. Vsak moški nemški držav-lian od 17. do 60. leta, če ni vpokli-can k službi v oboroženi sili, je zavezan za čas vojne k domovinski po-niožni službu § 2. Kot domovinska pomožna služba velja ražen služDe pri uradih in uradnih napravah zlasti delo v vojni industriji, kmetijstvu, negova-nju bolnih, vojno - gospodarskih or-ganizacijah vseh vrst in v drugih obra tih, ki so neposredno ali posredno pomembni za namene vojskovanja u ljudske preskrbe. Vodstvo domovinske pomožne službe Ima v rokah vojni urad pri kraljevskem pruskem vojnem ministrstvu. § 3. Zvezni svet izda za izvedbo tega zakona potrebne določbe. Upra-vičen je, kazno vati prestopke z ječo do 1 leta in z denarno kaznijo do 10.000 mark ali z eno teh kazni ali z zaporom. § 4. Zakon stopi v veljavo % dnem razglasitve. Zvezni svet določi čas, kdaj stopi iz veljave. Splošne določbe pravijo med drugim: Da si zagotovimo zmago, 1e umestno, postaviti silo vsega naroda v službo domovine. Zakon naj ustvari zakonito dolžnost za domovinsko nomožno službo. Kakor v vojni službi, tako ne smejo pri tem splošnem nastopu veliati nikakrsni oziri na so-cijame razlike. Zdi se nepotrebno, izreci podobno obveznost za žene. ker se bo mogla doslej tako dragocena delavna moč nemške žene tuđi brez posebnega nagona v obili mori udej-'stvovati. ^_____ Wilsonava politika. Iz New Yorka poročajo, da ča-sopisje posebno naglaša, da je bil Wilson izvoljen s pomočjo pacifistov in progresistov. Wilson se tega sam zaveda. Tuđi ima sedaj Wilson prosto roko, ker nima nobenih obveznosti več proti politikom. Zatrjujc se» da se bodo izvršile nekatere izpre-membe v kabinetu. >Evening Post« je mnenja, da Wilson ne bo storil ničesar, kar bi moglo eno izmed vojskujočih skupin užaliti. Vedel pa bo najti pravi tre-nutek za posredovanje miru, morda ćelo že še tekom zime. če bo Wil-son nastopil sedaj za svetovni mir, naj vedo narodi v Evropi, da ima za seboj ameriško ljudstvo. »New York American« zahteva od Wilsona samo striktno nevtral-nost. Gerard se ne vrne. Lokalanzeiger poroča iz Koda-nja: »Večemaja Vremja« ve baje iz zanesljivega vira, da se ameriški veleposlanik v Berolinu Oerard, ki se mudi sedaj na dopustu v Ameriki, ne bo več vrnil na svoje mesto. Ameriške miliiarde za entento. Iz Philadelphije izve >Temps«, da Je pričel bivši poslanik Herrick X zbiranjem denarja in da hoče nabrati 5 milijard frankov za vojne žrtve v ententnih državah. Kazne politične vetfi. = Malorusl hočejo ostati ▼ av-strijskem državnem zboru. »Berli- ner Tageblatt« priobčuje razgovor z voditeljem Malorusov (Ukrajincev), drjem. Levickim, ki je izjavil: Vest o razširjenju samostojnosti Galicije nas je zađe la kakor strela iz jasnega; presenečeni smo tem bolj, ker nismo po ničemur mogli pričakovati uni-čenja naših nad. Nasprotno povsem gotovi smo bili, da se bodo naše želje opolnoma uvaževale. Malorusko vprašanie je bilo med vojno opetovano predmet razgovorov med grofom StUrgkhom in menoj. Orofa Stiirgkha nazor je bil, da se vzhod-na Oalicija odloči od zapane. Pravice Poljakov v vzhodno - galiSkem deželncm »boru naj bi se zagotovik -• r. •■-». ,:';.a/..aMi X\:iJ3'9 ***« ~* novw.aOr« išio biran. ,3. s podelitviio posebne avtoaom!)e. Lvovu in ustanovitvijo posebne kurije poljskega plemstva, ki ima v vzhodni Galiciji vcJika posestva. Na isti način se je izrazi! grof Tisza na-prara nekemu odposlanstvu maloru-§kih poslancev. Tuđi s princom AloJ-zijem Liechtensteinom kot zastopni-kom nemških kršćanskih socijalcev je grof Sttirgkh pogajal na tej podla-g\. Se deset dni pred svojo smrtjo je grof Sturgkh govoril v istem smislu — o tem scm informira! ukrajinske zastopnike. Dogodki so me popolno-ma desavnirali. Nove rešitve ne sprejmemo mi Malorusi nikoii. Mi hoćemo ostati v avstrijskem držav-nem zboru; v posebnem staliscu Galicije vidimo najtežje ogroženje monarhije. = DiskusHa o mini na Nem-škem. V nemških listih se pojavlja Čimdalje živahnejša diskusija o vojnih ciljih Nemčije in miru. Kakor čitamo v »Berliner Tagblattu«, je izjava SOC. poslanca Scheidemanna, da °/io nemškega naroda sploh noče nikakih aneksij zastopnike panger-manske politike silno razburila. »Deutsche Tagesztg:.« kliče proti Scheidemannu na pomoč lastnega njegovega sodruga Leimpetersa, ki v svojem glasilu »Die Olocke« zatr-}ujef da 90 procemov socijalistov in tuđi Liebknechtovih pristašev nika-kor ne želi, da Nemčija ne spusti iz rok niti Belgije, niti drugih okupiranih ozemelj. »D. T.« označuje Schei-demannove izjave kot silno škodljive ne le narodu samemn, temveč tuđi ugledu Nemčije pred inozemstvom. »Vorvrarts« zopet opozarja, da je sam državni kancler priznal, da Anglija še ni poražena in zato ni verjetno, da bi se hotel odgovorni nemški državnik s tem sovražnikom še le takrat pogajati za mir. kadar bo sam prizna!, da je premazan. V osta-lem sta pojma zmaga in poraz jako netočna. Nemčija je danes faktična zmagovalka, ker je zdržala vse navale sovražnikov: samoohrana, to je njena zrnaca, ki Je ji ne more nih-če odvzeti. Za drugo zmago ne stremi, ker njena voina ni osvajalna vojna. Zato lahko Nemčija vsak hip sklene mir. =• Papež se prese!! na Span^ko? *Ko!n. Ztg.« javlja iz MacJrrda: List »Debatte« hoče vedeti, da |e postal ?c!ožaj papeške'stolice v Rimu ne-znosen in da je verjetno, da bo papež zapustil Rim- List pozivlja katoliča-ne. da naj pripravijo papežu v so-?lasju s špansko vlado pribežalisče v Escorialu. — Nova nasilstva entente proti Šv!ci. Švica se nahaia v silno težav-nem položaju, ker je odvisna tako od dobave nemških kakor tuđi ententnih industrijskih ter drugih produktov. Ententa je takoj od izbruha vojne z velikim nezadovoljstvom opazova* Ia, da Je Svica mnogo svojih produktov izvažala v centralne države ter je prisilila koncem 1. 1915. švicarsko trgovino, da se je podvrgla njeni kontroli. Svica je morala ustanoviti posebno kontrolno družbo S. S. S. (Societć Suisse de Suirveillance Economique), ki se je napram enten-*i zavezala, da bo preprečila, da bi e blago, ki prihaja iz ali preko en-^ntnih dtžav, izvaralo na Nemško. švicarska vlada je morala ćelo pri-voliti. da izdaja uradne izvozne cer-n'fikate za centralne države posebna komisija, v kateri sedita dva zastop-nika S. S. S. kot zaupnika entente. Nemčija je nastopila proti temu z re-presalijami. ki so bile tem občutnej-Še, ker je Švica popolnoma navezana na nemško železo in nemški pre-mog. Konečno je Drišlo med Nemčijo, ki je uvidela, da Švica ne more dru-gače postopati, in švicarsko vlado letos v mesecu septembru do kompromisa- Obe deželi sta obljubili, da si bođeta dobavljali produkte, ki jih imate odveč, pa le v toliko, v koli-kor ništa glede njih vezani z đrugi-mi p6godbami. Nemčija se je torej zadovoljila s tem, da ji Svica ne dobavlja prekomorskega blaga, na drugi strani pa je stavila pogoj, da se nemški prerr :^š, železo in polufabri-kati ne smejo oddajati takim švicarskim tovamam, ki izdelujejo vojni materijal za entento. Cetverozveza ie to pogodbo nekaj časa mirno trpe-la, začetkom novembra pa je izroči-Ia Svici noto.katere namen je raz-dreti septembrsko pogodbo. Ententa pravi namreč, da se njeno o!je ne sme oddajati nobeni tovarnl, katere stroji izdelujejo blago, ki se izvaža v Nemčijo, prepovedala je, dobavljati velikim švicarskim elektramam cb Reni. ki oddajaio svoj tok raznim nemskim nodjetiem medeno žico f. p. Te odredbe entente so izzvale v Svici veliko razburjenje. ker pome-nijo za de! Švicarske industrije pravo katastrofo. Francoskf minister De-nys Cochin je prlspel v Bern. da bi Gelova! v smislu ententnih zahtev. Švicarska vlada Je zaenkrat ostala I tudna. Navzlic rilno težavnemn polo» I žajn9 v katerem se nahaja. k jr sebnf noti ptlncIpUdno zavrafla nje zahteve četveroaese. U|*viU pm ie, da k pripravljena te pogajati o pooštreni kontroli dobav za centralne države. Slovesna žafnaseja deželnega odbora. Deželni glavar je otvoril »eio 23. novembra ob 4 nri popoldne. Deželni glavar dr. Suster-šič: Velecenjeni gospodje! Kranjska dežela ie v globoki žalosti. Časti ti ji vi starček, ki je skozi sedem desetletij modro in z očetov-sko ljubeznijo do vseh svojih naro-dov vladal starodavno habsburško cesarstvo, je po Božji previdnosti preminul. Cesar Fran Josip je užival ljube-zen, zaupanje in zvesto udanost svo* jih podanikov v meri. kakrSna ie ni kmalu osrečevala kateregakoli vla-daria. Zato pa danes ob njegovi krsti stoje potrti v iskrenem žalju, v gio-boki bolesti vsi narodi prostranega cesarstva — mej njimi v prvih vr-stah dobro, hrabro in zvesto ljudstvo, ki prebiva v naši ožji kranjski domovini. Cesar Fran Josip je šel v več-nost — zapustil ie svojim narodom plemenite sadove svojega osemin-šestdesetletnega neumomega vladar-ske^a delovanja. Vladarske vrline visokega pokojnika, njegovo delo. njegova skrb za javni blagor, njegova očetovska Ijubezen do svojih narodov. njegova zvestoba do svojih vladarskih dolž-nosti, njegova neumorna delavnost v izvrševanju svojega visokega zvanja, brezštevilne dobrote ki jih je de-lil svojim narodom, uspehi njegovega vladarstva na vseh poljih držav-nega in Ijutdskega življenja, skratka vsa njegova visoka svojstva in dela, — napolnjujejo knjige svetovne zgo-dovine in so globoko zarisana v srcu in spominu ljudstva. Cesar Fran Josip zapušča pre-novljeno Avstrijo — Avstrijo, ki je pod njegovim vladarstvom. pod njegovim vodstvom, po njegovem d^lu zadobila novo lice in novo vsebino. Iz njegove roke so narodi spre-jeli ustavne pravice, pod njegovim vladarstvom jih ie obsijalo solnee dr-žavljanske svobode, pod njegovim modrim, očetovsko skrbnim vodstvom so narodi napredovali m se osamosvojili na kultumem in gospo-darskem polju, pod nieeovim vla^dar-st\rom se ie povzdignilo versko in narodno življenje do visokega pro-cvita. Oloboka hvaležnost tedaj na-vdaja srca vseh habsburških narodov ob krsti svojega velikega cesar-ja Frana Josipa — prekipeČa hvaležnost napolnuie zlasti srca naša, srca v naši ožji kranjski domovini, ki je vedno v vseh Časih in razmerah bila prav posebno deležna očetovske skrbi in ijubezni visokega pokojnika. Cesar Fran Josip je zavzenial visoko n^sto mej vladarji tega sveta. Dičila ga je v najvišji meri last-nost miroljubnosti in splošno se je opravičeno nazival steber svetovne-ga miru. Njegovi modrosti. previdnosti in požrtvovalnosti se te v prvi vrsti zahvaliti, da je Evropa skozi več kot trideset let in Avstrija skozi domalega ool stoletja uživala visoki blagor miru. Tragika svetovne zgodovine je hotela, da je cesar Fran Josip. č;gar lasje so bili obledeli v neamornem delu za svetovni mir, moral doživeti največjo, najstra^nejo. naikrutejo vojsko, ki jo je kdaj videl svet! !>rez-vesrni sovražniki so. v hudodehki pohlepnosti po tujem blagu, v prizna-nem namenu razrušiti habsburško cesarstvo in podjarmiti njegove narode, izzvali vojsko in prisilili m?ro-Ijubnega belolasega starčka na habs-burškem prestolu. da Je v obrambo cesarstva in narodov moral dati be-sedo orožju svoje slavne armade. Kako kruto je bilo za»deto očetovsko srce blagopokojnega našega vladarja! S svojirni narodi je žalova! in trpel ob knitostih in trdotah usiljene nam vojslće — pri tem pa, bole-hen starček. do zadnje ure svojega življenja zvesto spolni! vse svoje dolžnosti kot vladar, človek in — kristjan. Vznesena podoba plemenitega visokega pokojnika ostane v neiz-brisnem bvaležnem spominn vseh narodov habsburške monarhije in daleč preko mej cesarstva. Hvaležna kranjska vojvodina najglobje žaluje in prosi Vsegamo-gočnega tolažbe in »tebe. Čast in slava spornim cesaiia Frana Josipa! Živahno pritrjevanie. Deželni glavar nadalHde. Velecenjena gospoda! i PokSonlfi smo se mrtvema ht prekipećecft srca. DolžMtt te trem aam veleva, da se poklonimo Živemn. »Le roi est mart vivc le roiU »Cesar )e smrl — žMo cesar!« Potrti žalosti radi izdube vroče Dnbljeneca očetovskega vtadar)a frana Josipa sUvoega spotnina, gledamo zaupljivo na novega vladarja, ki je po ĐožK milosti seda] poklican, vaditi usodo starodavnega cesarstva in ljubljene domovine. Ustavni zastop kranjske vojvodine pozdravlja v najgloblji vele« spoštljivosti Nj. c. in kr. Apostolsko Veličanstvo, najmilostljivcjega ce-sarja Karela I. kot novega vladarja in Najvišjega deželnega gospoda. V imenu naše dežele polagamo kot ve-zilo na stopnice Najvišjega prestola kranjsko zvestobo, ki je preizkušena v vseh vinar jih, zapečatena s potoki krvi na brezštevilnih bojiščih cesarstva, neomajljivo zasidrana v srcih vrlega ljudstva kranjske vojvodine. Radostno ginjen je vze! dežclnj odbor na znanje Najvišji proglas, v katerem Nj. ces, in kr. Veličanstvo milostljivo obeta Svojim narodom pravičnost in Ijubezen, spoštovanje ustavnih svoboščin, pospeševanje nravnega in duševnega blagra ter gmotnega blagostanja. Na to odgovarjamo imenom kranjske vojvodine s slovesno obljubo Ijubezni, udanostl in zvestobe do smrti. V tesni zvezi Najvišjega presto-la in vseh narodov ter v neizčrpnih življenskih silah habsburške monarhije leži trdno jamstvo za obstoj, procvit in slavo naše velike skupne domovine. In ko prisegamo Njega ces. in kr. Veličanstvu nezlomljivo zvesto-bo in udanost kranjske vojvodine, se dviga proti nebu naša vroča moli-tev. naj Vsegamogočni nakloni našemu ljublienemu vladarju v najobil-neji meri svojo milost, svojo pomoČ in svoj blagoslov. Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo naš presvitli cesar in kranjski vojvoda Karei I. Živio! Živio! Živio! Navdnšeni živio - klici. Nato se soglasno odobri sledečl pređlog: Ozirom na starodavni običaj in sledeč nagonu srca. sklene deželni odbor, da se — če in kadar bo elede na sedanje izvanredne okoliščine mogoče — poda čimpreje deputacija ustavnega zastopa kranjske vojvodine pod vodstvom đeželnega glavar-ia na Najvišji dvor. da se pqkloni imenom dezele NJ. ces. in kr. Veličanstvu cesariu Karolu T. fn položi na stopnice prestola Drise^o neomaj-liive vdanosti in nezlomljive zvestobe n?»?e ož\e domovine. Po sprefetiTi tega predloga deželni crlavar zaključi sejo ob 4. uri 20 minut mrpoldne. Peto vojno posolilo. Pojasnili smo že, da bodo za peto vojno posojilo izdani dve vrsti vrednostnih papirjev. Davka proste, s 51/* odstotki obrestovane državne zadolžnice, ki se bodo amortizirale, so razdeljene na serije po pet milijonov kron in jih je dobivati po 50, po 100, po 200, po 1000, po 2000. po 10.000 in po 20.000 kron. Te zadolžnice se glase na ime-telje in se bodo obresti izplačevale 1. juni ja in 1. decembra vsakega leta, obresti od zadolžnice, ki se glase na 50 kron, pa le 1. decembra vsakega leta. Vrnilo se bo posolilo v letih 1922. do 1956. in sicer se bodo vsako leto izžrcbale tište zadolžnice, kate-rih imensko vrednost bo država pla-čala. Zrebanje se bo vršilo po serijah v decembru vsakega leta; prvo žre-banie bo v decembru leta 1921.; iz-plačilo se zgodi vselej naslednje leto dne 1. junija. Te državne zadolžnice so posebno priporočljive, ker si ž njim podnisniki za dolgo dobo zagotove posebno ugodno obrestovanje, ka-koršno ne daje noben zavod in no-ben drugi vrednostni papir, ter bodo pri izžrebanju dobili izplačano znatno več, kakor so pri podpisovanju v resnici prejele. Te dTžavne zadolžnice so opro-ščene vsakega davka in je to za imetelje nov dobiček. Drugi vrednostni papir, ki se izda za peto vojno posojilo,.so davka proste s 5Vs odstotki obrestovane blagajničke nakaznice. Obresti teh vrednostnih papirjev se bodo tuđi izplačevale 1. junija in 1. decembra vsakega leta, imenska glavnica, torej doka] več, kakor bo podprsnik v resnici vplaćal, pa bo povrnjena 1. Jonija 1922. Ugodnosti so tore] velike, zato Uičento vsem. ki imajo količkaj pri-hrankav: Porabite nffodno priUm im snniinL «a ođtara. Dnnai. 23. novembra. Danes m Je vrtila pod predsedstvom deiafaiega glavaria dr. Faiduttija žal-na seja goriikeea dežlnega odbora, v kateri je imel deželni glavar dr. Faidntti spommski govor za cesar-jem Francem Jožefom. Promočila. Na češketn vseuči-liiču v Pragi je promoviraj doktor-cem prava gosp. Josip Kerncr, av-skultant pri c kr. okrajni sodniji v Irstu. Važno za becunce. Posrcdoval-nica za goriške begunce v Ljubljani naznanja, da so proinje za bivanje na Kranjskem do preklica k o 1 k a proste. Toliko na znanje, da ne bo nepotrebnih stroškov. Od >Posredo-valnicc za goriške begunce v Ljubljani«, Zaptenjeno imetje. Tržaška de-želna sodnija je odredila zaplembo premoženja za naslednje osebe: Marija Zuntig, učiteljica v Ronkih; Vir-ginija vdova Viezzoli iz červinjana; Atilio Pkizani, veleposestnik v Cra-uglio; Evgen LjubiČ iz Trsta; uradnik banke Union, ker je opravičen sum, da so zakrivili zločin veleizdaje v smislu § 58 c k. z.t oziroena pri Ljubicu, da je zakrrvil zločin ubega k so-vražniku v smislu § 183 voj. kaz. z. Za trža&ko pristanišĆe. Trzaški namestnik je imel na Dunaju priliko, da je v razgovoru s tržaškimi trgov-skimi. industrijskimi in plovbenimi krogfi zaslišal želje tržaŠkega trgov-stva, zlasti glede prehoda iz seda-njega voinega poslovanja v mirovno. Namestnik Fries - Skene je poudar-jal težave nalog, ki jih bo moral Trst resiti po vojni, gre za pripravo zo-petne vzpostavitve normalnih političnih in gospodarskih razmer, oživitve trgovine, industrije in pomorske plovbe ter za to potrebnih ukrepov in prehoda vojnega prometa v normalni promet. Največjo važnost polaga na sodelovanje trgovske zbornice in interesentov ter jih pozivlje, naj predlo-že svoje pređ^oge in nasvete pravočasno. Član gosposke zbornice Escher je poudarjal, da se mora dr-žavnemu pristanisču pomagati z vse-mi sredstvi. da zopet vzevete, državno pristanišče pomeni za državo moč in veličino. Bernarda Rijavec iz Sempasa pri Gorici št. 128 naj se zglasi pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38, kjer dobi dopisnico od soproga, ki je v ru-skem vjetništvn. Kdo ve ka] o vdovt Frančiški Soiisroj. posestnici iz Gorice, ulica Cordeitalie §t. 9, ki je odšla od doma dne 6. avgusta 1916. in njeni vnukinji Zori. naj sporoči to Francu Suligoju. sedai v vojaški bolnišnici v Toplicah na Polenjskem. Kje se nafeaja posestnik Ivan Lovrenčič, Kosovelje št 11 pri Koprivi na Krasu, bi rad izvede! Mirko Lo-zej, S. M. S. »Novara«, Marine-feldpost. Pulj. Kdnr bi kaj vjsdel, naj mu izvoli sporoči ti. Kdo kaj ve. Anton Strnkelj, se-daj pri čmovojniškem potku št. 27, prosi obvestrla o njegovi družini: Uršula Strukeli iz Bukovice št. 118, Volčjadraga pri Gorici, s tremi otro-d in starim očetom. Strukljev naslov se izve v našem uredništvu, ker številke njegove vojne pošte ne sme-mo natisniti. Osebe, ki se pogrešajo: Jožef 5 t r u k e 1 j, k. u. k. Inft. - Regt. Nr. 7, 13. Komp., II. Zug. Sanitat, išče družino Jožefa Strukelj in Petra Marušič iz Sv. Mi-hela pri Uzeljanu — Anton S t r u -k e 1 j, k. k. Lan{fst. - Inft. - Re^t 27, Reg. - Štab, išče svojo družino iz Dornberga. — Andrej K o-m e 1, k. u. k. Inft. - Regt. Nr. 27, Re-konvateszentenabteilung, Murek, ?šče dru/ino Antona Medvešček iz Gorice, Via Časa rossa 5. — Anton K r a š č e k, Starkstromm - Abtei!. išče svojo družino iz Huma pri Kojskem 16. — Fani K o -n j e d i c, Št. Vid pri Zatični št. 60, išče svojo mater Ukmar Jožefo iz Gorice, Riva Castelo št. 10. — Jožef ?agar, k. u. k. Mil. Bauabte!!. i§če Jakoba 2agarja, c. kr. posta rja iz Drežni-ce 28, Ant. Žigana iz Drežnice 1 in Franca ?agarja iz Magarda 1. — Katarina S a k. JutenspHereifabrik, Neufeld, Ogrsko. išče svojega soproga iz Oorice. — černe Ange!J, k. u. k. Kriegsspttal. Wien - Grinzetn XIX. Barake 34, Bett 23, išče svoje starše iz Gradišća pri Renčan št 65. — Jožefa Kervin, Gradec, Rechbaner-strasse 3, išče Doro Gregorič in njn-ni nećakinji iz Prvačine. — AJojziJ Brfc, Bač, p. Knežak št 62, išče svote starše m nevesto Leopolđlno Bric fz Tabora pri Dombergu. — V i ž I n Karolfna, J. L. Spitzar hi Molienati N. - O., išče svojega očeta Antona Vižin iz Lok št. 30. — Pranc Beltram, k. u. k. Landst Ersatz-ktmp. 150/XIIU OftsHme bd Qr*z. Ma svojo draflBo k Voserskisa, Dnevne vesti. — Ljnbijim t žalosti. Napis na trakovih mestne občine ljubljanske, položenih pred spomenik cesarja Franca Jožefa, se glasi; »Mestna db-čina — ljubljanska«. Ni je hiie V, Ljubljani, ki bi ne bila razvila žalne zastave, po tzložbah prodajaln so izstavliene slike in sohe rajnkega cesarja v žalni draperiji, svetilke gorei nad sohami. Kinematografi so zaprti. Etapno stacijsko poveljstvo je dovo^ iilo zvoniti do dneva pogreba, zato je škofijski ordinarijat določil zvone-nje po rajnkem eesarju včeraj in danes. — Žalne maaifeetaoife za pokoj-nc%a cesarj«! Žalost nad cesarievo smrtjo se izraza v vsem javnem življenju. Vse priraditve družabnega itt zabavne^a značaja so ustavljene. Koncerti, predstav« v kinetnatogra-h'h in varijetih se smeio zopet vršitf še le po vigiliiah za umrlim cesarjern. ki se bodo pele 1. decembra, ffledali-šča morijo biti še danes. v pitak kl Dotem zopet v ponedeljek in čttrtek zaprta. Do 2. decembra ne ime nikjer igrati vojaška godba, vojaštvo do preklica ne sme posečati niti zaba-višč, niti gledališč. Do cesarjevtga pogreba so odložtna tndi vsa sloves-na zborovanja in vt&čje privatne pri-reditve trgovsktga in družabnesa značaja. — Inetetl kranjikega poipoUui št 17. fcrrL Hueon Milde pltm. Hdl-fenstein je umri v Pobunu na Ogr^ skam. Imetej kranjskoga ptSpolka & bil od 4. februarja 1897. Od teta 189L je bi! predsednik vojaškega vlijega sodišča na Dunaju in je š«i prad neka?] leti v pokoj. — Taki so Slovenci. Deiehrf praH^đnik je povodom devete ofen-t žive Italijanov poslal poveljnlku c. kr. domobranske?:a pespolka št 27 čestitkeksijajnemu in preizkušenemu nastopu domaćega polka. nakar ]e posla! polkovni poveljnik gospodu dezeinemu predsedniku ta-le odgovor: »Vaše visokorodje! Dovoljujem si izreci svojo globoko zahvalo za priznanje, ki ste je izrekli Vaše viso-korodje meni in resntčno vrlemu pol-kn. BiK so težki bon v osmi in deveti bitki na Krasu, ki so jih vrli Kranjci dobojevatf z močno vztraj-nostjo m žilavostjo ter s številnimi dokazi poguma in hrabrosti. Čestitke šefa domače de£ele regimenta so nam storile posabno dobro. — Odlikovanja. Vnovič Je bi!oi izrečeno cesarjevo pohvalno priena-nje poročnfkoma Ivanu V o 1 č i č tf in Josipu Hočevarjn ter nadpo-ročniku Francu Petricu. Srebraf zaslužni križec s krono na traktf hrabrostne svetinje je đobil oficirski namestnik 5. drag. potka Franc Brepani Srebrni zaslužiti križem sta dobila četovodja Ivan K r i ž n a b ter Ivan I n g 1 i i, — Iz ruskega vjetnttiva se !4 oglasil enoletni prostovolj«c četovod-' ja Franc Kočevar iz Idriie. Vjet je bil dne 13. avgusta na sevemem boiišcu. Nahaja se v Makijevki in po-šilja vsem znancem m prijateljem srčne pozdrave. — Iz ruskesB vMalfitva se ja oglasil rezervni nadporočnik dr. Fran Sturm, profesor na tukajšnji višji realki ter translator franeofikega jezika pri rukajšnjem daieinem sodi-šču. Naslov: Dr. Fr. Sturm, Jaluton rovsk, gub. Tobolsk, Sibirija, — Iz Idrije nam pišefo: Iz niskegai vjetnišrva se je oglasil Aloiaij Ko-bal (Kobalova klet!). Dopisaico jd pisal svoji ženi dne 16. avgusta ki le» rabfta do Idrije ravno tri mnece. Od-dana je bi!a v Proskorovn. Kobal oi-. še, da je to njegovo drugo poročho — prvega žena n! dobila — in da j« se vedno na poto\^anln v globoko Rusija Vjet je bi dne 7. avgustal Prestal j« nude boje, a }• zdrav hj ima lepo vrwne. — Snešni aameti v Zali so nas preteklo n*dcl)o popolno-ma odrezali od sveta. Ustavljen je bit vsak promet, tako da smo sobotno pošto dobili sele v ponodeljek. Kaj pa' bo, kadar pritisne poštena zima!? Sploh imamo že nekaj časa le enkratno dne\rno poštno zvezo z Logatcet«. Uboge konjske pare vlačijo odprt vozi dolge ure sem in tla, a mi govorimo, da je Idrija drugo največje mesto na! Kranjskem! Ampak glede prometnih sredstev in zvez je več vaši v našf deželi, Iđ so daleč pred nami. Danes ne potuje nihče za zabavo, toda iz; Idrije tuđi v nujni potrebi dostikrat ne« moreš" priti, kar je bito že marsi-komu v škodo, zlasti sedaj. ko je toliko težav glede popotnega dovolje-nja in je čas tako dragocen. Bolje me bo prej, dokler ne dobimo železnice. Kje je kđo, ki bi nam povtdal. kdaj se to zgodi? — Dne- 21. novembra smo čutili v Idriji 10 minut po polno-či močan potresni sunek, ki je ćelo otroke prebudfl tz snanj^. ^kode pa ni napravi! nobene. Mesar Kavčič je kupil na Vipavskam več dragocenega vina. NaloCfi pa so mi x sode ^^nn Stran 4. t*LGVcSSa riAROD\ uuc 24. navembi« i*io. i:* i. sic*. fcrozgo, ki ni užitna. Takemu prođa-Jalcu ie treba ušesa pošteno na viti! — »Giasbena Matica« pripravlja dva lepa dobrodelna koncerta. Ob lOietnici našega velikega pesnika Simona Gregorčiča izvajala se tov tekoči sezoni njegova proroška pesem »Soči« s sodelovanjem pev-skega zbora solistov in orkestra. Pesem je uglasbil krasno in genijalno naš izredno napredujoč skladatelj pater Hugolin Sattner. Cas iz-vajanja je odvisen od odredb, ki se bodo na Dunaju izvršile glede kon-certov v času žalovanja po N}. Veličanstvu umrlem cesarju. — Pev-s k i zbor »G lasbene Matice« Je v znak žafovanja po smrti Nj. Veličanstva sklenil začasno prekiniti s pe skirni vajami. Prva prihodnja va-ja se vrši na dan po izvršenem pogrebu. — Občni zbor diiaškesa podpor-nega društva »RadogoJ« se bo vrsil v Četrtek, dne 30. novembra t. 1. ob 5. uri popoldne v pisarni predsednika g. dr. Fran Novaka. Dalmatinova ulica št. 3. z običajnim dnevnim . redom. Odbor. — 20v!«arsk! novci iz nikla. Stranke se opozarjajo na to, da se sprejemaio 20vinarski novci iz nikla v privatnem prometu v zmislu raz-pfsa c. kr. fin. nvnistrstva z dne 31. Juli ja 1916 drž. zak. St. 237.1 e š e d o 31. decembra t. 1., radi te^a naj se vporablja:"o ti novci za p^ačila pri državnih blagajnah in uradih ali nai se zair.enjavajo pri istih, ozirama pri tukajšnji filijalki avstro - ogrske banke. — Utcnitev prevažanfa tovor-nega blaua. Že^niško ministrstvo na-znanja, da je z ozirom na sedanji re-sen položaj, ker ima železniške vozove na razpo'nso večinoma voja-Ška uprava, prevažanje tovornega blaga zelo težavno in rudi ni upanja, da bi se to v do^ednem času izholj-šalo. Poleg tega je dala žerezn:ška uprava preostale vozove na razpo-lago tud! za ntnne aprovi7acijske za-fcteve in tako priđe v poštev za na-vadni tovorni promet prav malo vo-2ov. V očigled teh razmer se pač to-zadevne pritožbe ne morejo tako vpoštevati, kakor v normalnih časih, kar nai interesenti vpoštevajo. Zaradi preje navedenih razmer se bode prevažanje tovornega blaga še bolj utesnilo. — Avstrijska zveza za boi tfroti tuberkulozi. Kakor poroča vojno po-mežni urad c. kr. ministrstva za no-tranje zadeve, so bili za »Avstrijsko zvezo za bsj proti tuberkulozi« vno-viČ vposlani znatni prispevki in sicer so podarili: Nadvojvoda Evgen 10.000 K, nadvojvoda Karei Franc Jožef 5000 K, nadvojvodinja Henrie-ta pricezinja Hchenlohe-Schillings-fiirst in Bogomir princ Hohenlohe-Schiliingsfurst fOO K, dedna prince-zinja Salm-Salm €00 K, nadvojvodinja Izabela Marija 300 K. princ in princezinja Elija Parma 100 K, nadvojvodinja Gabrijela 100 K, nadvojvodinja Alice 100 K, princ Filip Sachsen-Koburg-Gotha 2000 K. du-najske velebanke potom dunajskega žiro- in bla.T-.;niŠkega društva en mi-lijon kron. avstriiske Mannesmann-tovarne 125.000 K, avstriiska rudarska in fužinska dražba 30 000 K, Vo-gel in Koot. Nominale 5V2% avstr. vojnega pcsciila .-0.000 K. delavska zavarovalnica v Brnu 25.000 K. C. D. 10.000 K delniška družba Vacuum Oil Companv potom »Neue Freie Presse* 10.000 K. to vama za kruh Henrik in Fric Mendl 8000 K, prva avstrijska hranilnica 5000 K, delniška družba centrala za sukno 5000 K, delniška družba brata Bohler in dr. 5000 K, I. zavarovalnica proti elementarnim nezgodam 5000 K, zava-rovainica za življenje na Morav-£kem 2000 K, delniška družba centrala kovin 2000 K. penzijski zavod giedaliških in godhenih uslužbencev 2000 K, Umrat 6: Ko. v Pragi 2000 K, c. kr. priv. češka zavarovainica 1500 kron, »Corona«, plošna zavarovalnica za življenje 1500 K, grof Stolberg-Kiowitz 1000 K, I. zavarovalnica za vojaško službovanje 1000 K, delniška družba za rafiniranje mineralnega olja v Oderbergu 1000 K, >Austria«, delniška družba emajlnih tovam 1000 K, štajerska hranilnica v Gradcu 1000 K, delniška družba za lokomotive na Dunaju 1000 K, razven tega je došlo veliko število minjših pri-spevkov. — Tobak. V Mostah se skoro redno dogaja, da nekateri prodajalci tobaka ne dado strankam, če obenem ne kupijo tuđi stročnic, ker jun to nese seveda večji dobiček. Ce pa kupi kdo večjo množino teh stročnic, dobi tuđi tobaka kolikor hoče. Napravljene cigarete se nato prodajajo vojakom ob želczniŠki progfi za ho-rendne cene po 5 in 6 kron za 100 slabo napravljenih dgaret, zmešane ćelo z najrazličnejšimi travami. Do-mačini pa bodo lahko kadili suho listje. Malo več obzirnosti bi nič ne škodovalo. — RazšiHenfe ođredb ▼ srrfeo pceprećeoia nateztBvBi kodsUh bo- tesoL Ker so žrebeta, ki se oddajajo poljedclcem iz posameznih konjskih bolnišnic, konjskih zbiraliSč ttcL, iz-postavljena ravno tišti možnosti oku-ženja kakor iz tak ih zavodov došli za vojne namene nesposobni konji, se je državnim konjerejskim zavodom na ročilo, da se imajo določbe razglasa c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 9. junija 1915, St. 24.511, smiselno uporabljati tuđi pri gori omenjenih žrebetih. Te določbe pred-pisujejo odredbe v svrho preprečenja kužnih konjskih bolezni. Na občnem zboru akad. teh. društva »Triglav« v Gradcu dne 11. novembra 1916 je bil izvoljen sledeči odbor: stud. tehn. Josip štolfa, pred-sednik; stud. tehn. Adolf Košiša, pod-predsednik; cand. iur. Milan Tomi-nec. tajnik; cand. ing. Leon Novak, blaeajnik; stud. tehn. Ivo Hrovatin, knjižničar; stud. pharm. Nada Ko-motar. gospodar; cand. iur. Fran Voušek in cand. tehn. Vladimir Mi-kuž. revizorja. Rezervna bolnišnica v Brežah na Koroškem se je opustila in se vodstvo iskreno zahvaljuje za brezplač-no pošiljatev »SIov. Naroda« ranjenim vojakom. Aprovizacija. — Prodaja kruha v VI. kmšnem okraju. Ker je vsled orometnih ovir (tramvajsko postajališče) dovažanje kruha h k. Podboju, Sv\ Petra cesta, zelo otežkočeno, bode prodaul kruh na št. 3201 ^do 4800 od nedelje naprej g. Stravs, ?kofja ulica 15. Stranke naj torej založe svoje krušne izkaz-nice št. 3201 do 4800 pri g. Stravsu. — Preiskava pomake prtljage na Otzrrskem. O?rska vlada je odredila, da ^e mora od 1. decembra na vseh postajah preiskati rudi potniska prtljaga, da se tako prenreči nedopustni !7.vo7 moke in drugih pridelkov iz Ogrske. Velika tat vina v Kolodvorski ulici. Danes se vrši plavna raznrava proti tatinski družbi in sicer: Emiliji Pintarjevi, 18 let stari, v Kain-niku rojeni prodajalki v Ljubljani, Angeli Smrečnik, 32 let stari, v Ce!;"u rojem* zasebnici v Liubliani. in njetrma služkin^sma Luciji 2 i ž i č, 19 let stari v Ljubljani rojeni in v Zader pristojni, ter Jožefi B r e £ a r. 23 let stari, v R^ko na Dolenjskem pristojni, zaradi raznih tatvin in sicer je bilo ukradeno na škoJo Ma-tevža Oreheka blaea v vrednosti 3294 kron 36 vinariev. Ludoviku Do^encu v vrednosti 1^0 K 50 v, Pu-ćo}in Rutar na Ficcovčevem dvorisču 65 K vredne^a blatara, ^vjsm^tu Ae:noli v Ljubljani raznecea blasra v skupni vrednosti 215 K 80 v. (Konec razprave pricbčimo jutri.) Bunt stari * Pobesnel čestflec V blaznici v Velikem Varadinu se ie umobolni Gabrijel Foris zaljubil v mlado strež-nico Julijo Penzes. Ker ga ni marala, jo je napadel in jo ugriznil v prst, a ko je strežnica hotela zbežati, je Foris planil nanjo in ji je odgriznil nos ter ga pogoltnil. * Kako ie živel blagopokojni ce-sar. »As Est« je nedavno priobčil po-ročilo, kako je živel naš cesar v vojni. Opis se glasi: Po 4. uri zjutraj se peda cesarjev komorni sluga v ce-sarjevo spalnico, da pomaga cesarju, ko vstane in se oblači. Kakor hitro cesar vstanef priđe masseur Koch, izvrši škropilno kopel in cesarja osuši. Trikrat na teden se oglasi dvorni hrivec, sedaj kot Črnovoinik v voja-ški službi; prihaja v uniformi, a na dvoru si obleče salonsko suknjo. A že večkrat se je zgodilo, da je moral cesar Čakati, ker je bil brivec na straži. Cesar je bil namreč odredil, da brivec zaradi njega ne srne niti enkrat opustiti vojaških dolžnosti. Za prvi zajutrek ima cesar čaj ali čokolado, v prav redkih slučajih belo kavo, potem mrzlo meso, surovo maslo in pecivo. Ob 7. uri priđe k vla-darju prvi krilni pobočnik. 7.e preje povpraša telesni zdravnik č;. Kerzl po cesarjevem zdravju. Vladar na-vadno odgovori kratko: »Hvala, po-čutim se dobro.« Ob pol 12. uri je dru^i zajutrek in zvečer ob pol šestih ol^ed. Drugi zajutrek je zelo skro-tnen: goveja juha. kuhano govejo meso s praženim krnn^niriem in ku-hnnimi nročnatimi jedmi. Obed ie r»e-ko-iko obilnci^i: Julia, pečena kokoš ali čruja perutninn. pecenka in na-zadnie ^arpnar.isktF'ndo'ed: peč^'ka ie ve-^no ohlr>/enn s šparjr1i ili art'^o-knrri. Prvi 7r:i!trck trn ja in. dri'cri ^? minut, kosilo ra Četrt ure. Vladar je por^osto zelo dobro raznoložen: v nv^i?er»cah s^roiema do^lece sto'e ter vm pnn\tA\ nrn^tnr. ko ie hil ^^m se^<*V — Kaknr znaro <5e Ie ćr??] cq-snr T?riTirTrTef tec^a reda ?e dan pred svoio smrt?o. I7đa?at€»'» ?n odaovornl tiredn'k: Va!ejiti?i KonHsr I astntna in tisk »Narodne tlsfcarne« == l^^t^a dai = gj |t>Sida-meduM jg/ffik¥ '<' ie najcenejSa in naj- yyft>gW soliša jed vsski dan do- ^SBbH( rodan in ro^r'dan na IjjJKpS* ^J 'Oićsk kraha. Za vsako ^i^^*-*^*^'"' • ruzin° zcirava, teci a «n ?^*^^}rXf^Ti naicpncj-a hrnn^ — z'asti i ^s'jGfiffi'Šffi v ^pdan erv č:t-m. 1 za- j^<^\^2^' P" pošti se rošil a naimanj y^\_ ^ spremili neposrbnega pokojnik« k njegovi prezgodnji grudi. V LJUBLJANI, 4nc 23. novembra 1916. 3305 taltl«« MtsH. prazna soba. foljanska cesti it. 13, L nislr^ Uvu. 3306 |sT Mte m iMk9t -•• prazna soba. Kje, pove upravo. »Slov. Naroda«. 3792 ■a stanovanja ta aprajme gospodiina. Naslov pove upravu. »Slov. Naroda«. 3800 BA tZBIRO poSilja tuđi na dežeio: K asne 2652 II II 11* pi«*če, jop!co9 I II I I kHl^kottum«, | || f I nočnehalje,pe- I II I I Hlo.modnevred- L Uli sU mate,snoHneklo^ b«ke insteznlke. /eto solidna tvrdka. M. Krištofič - Bučar Lfnbliatia, Stari trg 9. Lastna hfia. Fine otroške oblekce 15 in krstne oprave, u Povećane slike I do naravne velikosti, kakor tuđi oijnate portrete na platno iz^r^uje umetoiško po vsaki foto-^rafni 2491 Bavorln Rovšeb prvi fotografski in povečevalni zavod v Cmbliani, KoloSvorska ni. 34 a. | —— Ućitiiedn ——^, čevljarska pomoćnika za trajno deto Fran Lasn^viek, Trtaaka ceste *L 19 L|mbliaaa. 378J B&™ *[# li vUj i nairaf« kfer si dastl d^ktot. \ Premri, Selo 19, pošta Moste, Uubflana. Mesečna soba ae takoj odda. 33cć> Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. -: Kapitalist :- to i«Će za izvrstno, zelo potrebno, senza-cijonelno in svetovno iznajdbo, 3785 Ponudbe pod „lndnstrlfa/3785" na uprav. »Slovenskega Naroda«. ergovska pomoćnica Iftčo službe v trgovini z mešanim blagom, najljubše na deželi. 3767 Kje, pove uoravn. Slov. Naroda«. Lepo tneblov. 50M ▼ pritličju, se ođđa. 3815 Gruberjevo nabrežje 6« Proda se |£ Q to& J fuks, 8 let star, ter telioa Sft rejO Po-7ve se na Poljanskl C98ti štev9 55. 3796 Prazne i/reče I I UfallW ffl W%^ vseb vrst in v vsaki množini kupnjo vedno ter plačuje najdražje -rr-—t trgovska tvrdka ■= J. Kušlan, Kranh Gorenjsko. 3729 Opr. št P I 317/16-2 • 8807 Rasglas preklica. S slc-e-om tega sodiŠča z dne 4. nov. 1916 opr. štev. L I 76/16-4 se je Hugo Wan©k, trgovec, prej stanujoč v* Ljubljani, Sv. Petra cesta št 19, zaradi pijančevanja poDolnoma preklicaL Skrbnikom se mu je postavila gospa Josipina Wan«kt Sv. Petra cesta St. 10. C. kr. okra!no sodlSče v L'-nblfanl, odđ. L, dne 20 novembra 1916. :: loi/urnn pohišžua in stauhnszgn mlzarstua:: produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev Tržaška cesta (Glince) a* se priporoča za vsa v njeno stroko spadajofca ==—== deia ia popravila- . Božične in novoletne kakor tuđi umCtni&ke, VOfaŠke in razne druge vrste dalje razn visur pisemskt papir v mapah, vojno« pofttae dopisnice ter spioh vse v trgovino s papirjem spadajoče stvari prodaja na debelo in drobno po Da»- nižjih cenah 381° ■ rVVaiCa Židovska u!. 4. Velika zaloga znamk iz vseh delov sveta! w trgovini - Ljubljana, Selenburgova ulica 5 .=== nudi *• pritoiiMst sa dobri In ceni nakupt ■ rjn* ' „« odeinih fjuh brtsatk -«*•* tolarin prtov . ««#»* pmmamk blati« prtKmm %+*** pAffitiC brisalfc žopnlh nit Z« veiak« zimsko parile: llMKa nesavlca ioptea «lekolanlca svitaffa fcelanogralca rohavlca ai«soaraUa tMoflreK« • gamafa ilfena v vašu iMnab.