Boitntaa pletena t fotovtaft. Leto LXX. ft. Ut LJaMiaaa, tortk at. sepUntea 1937 CiSft Di« 1.- iznaja vaaii dan popoiđne, lzvsemto oedelje tu praznik«. — laseratl do 80 petit vrst & DId *, do 100 vnt t uto &flu, od 100 do 300 vrst ft DId S, rećJJ liuerati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratni đavek poaebej. — „SkmnaJd Narod" veija mesećno v Jugoslaviji DId 12.—, ta inoienurtvo Dio 25.—. RokopM «e ne vraćajo. OTUCDNlftTVO « OtmAVNIATVO LJUBLJANA, KnafljCTft alk» tt. i Tetafon: 81-22» 31-23. 81-i, 81-25 tn 31-28 Pođralote«: MARIBOR, 8tvoflmayerjevm 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c^ telefon At. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podrutnlca uprav«: Kooenova uL 2, telefon At. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10 L PoAtna hranDnlca ▼ Ljubljani At. 10.351 Ob prvem Mussolinijevetn obisko v Nemčiji: Srečanje dveh diktatorjev v Berlinu Berlin je spre]el fašističnega diktator}a z na]večjimi častml — K sprejeuu se je zbralo nad četrt milijona ljudi — Hitler in Mussolini poudarjata mirol]ttlmost svojili driav — Uglbanja o zakulisnih razgovorih London, 28. septembra, o. »Dailv Telcgraphrt poroča o Mussolinijevem oMsku pri Hitlerju. da bo skušal Hi-tlcr predsednika italijanske vlade pridobiti za to, da se Italija in Nemčija čimbolj približata Angliji. Zato bi se morali obe državi predvsem zediniti glede na španski problem in solidarno popustiti nasproti Angliji. Hitler bo skusal vplivati na Mussoiinija, da pristane v celoti tuđi na nvonsko pogodbo. Po rnnenju londonskcga lista je pričakovati, da bo imela napovedana skupna izjava obeh diktatorjev tak smisel. Ko bi se Anglija približala osi Rim —Berlm, naj bi se pričela skupna akcija vseh treh držav še za pridobitev Francije. Mussolini in Hitler bosta na ta način očividno skušala dovesti do neke vrste novega pakta štirih velesil. ki naj bi imel značaj pogodbe o vza-jemni pomoći. V takem primeru pa bi se morala Francija vsekakor odreci svoji sedanji pogodbi z Rusijo. Kar se tiče umika italijanskih in nemških prostovoljcev iz Španije, pravi »Dailv Telegraph«, sodijo dobro poučeni nemški politični krogi, da te stvari zaradi tehničnih režav ne bo mogočc zlepa krrmlu urediti. Nemških prostovolicev na Španskem ni mnogo. Tem težii pa ie problem italijanskih prostovoljcev, ki bi jih bi!o le težko mogoče naglo in na skrivnem odvesti iz Spanije nazaj v Ttalijo. Triumialen sprejem Mussoiinija v Berlinu Berlin, 28. septembra d. N:i ulirah se je že nekaj ur pred Mussolinije\iiu prihodom nahrala velikanska množira. Navdušenje ie od minute do minute naraščalo. Policijski organi, ki so vzdrževali red, .-o £i morali silno prizadevati. da zadrže množice. V blizini postaje s? je zbralo več ko četrt mili jona ljudi. Vsi pravijo, da ni še nihče videl v Berlinu veličastnejSega od današnjega vr venia po berlinskih ulicah. Po tej voSiki berlinski arteriji je n^koč korakala nemška vojska, po njej je etopal Hindenhur-e po izvolitvi za predvodnika rajha, danes so pa v tretje odprli to triumfalno cesto, da bo po njej pri^el Mussolini. Na vseh straneh so postavili mnogošt*vi1-ne zvoonike. Ko je vlak privozil, so zaigra li italijansko iii nemško himno Poleg postaje je stala Hitlerjeva osebna garda 4000 mož. med katerimi ni nobeden manjci od 1.80 m. Ta iiarda je iz kaza Ih Ča^t Museol'-niju. Na cesti, po kateri je šel predsednik italijanske vlade, je stalo tuđi "J000 fa^i etov, pri njih pa na tisoce in tisoče Itali-janov, ki so se pripeljali iz vesah krajev Italije. Posebni vlak, s katertm se je pripeljal Mussolini 6 svojim sprenieitvom, ie počasi privozil na postajo ob 17.40. Postaja je v*a v evetju. Hitler se je pripeljal v Berlin s posebnim vlakom malo pred Mu^^olinijem in je eprejel duceja na peronu ter nm predstavil elane vlade. Kmalu nato sta «e Jlitler in Mussolini pokazala na triju pred postajo, Stopala sta pes. Godba je igrala obe narodni himni, oddelkj nem&kega vo-ja^tva ©o pa izkazali čast. Množica je na-vduženo vzklikala potrla var jema obeh držav. Musolini je v Hitlerjavem spremstvu pregledal oddelke vojske, mornarice in le-talstva. ki so mu izkazali čast, nato jt* pa sedel v velik zaprt avto na Hitlerjevo desno stran. Avto je počasi od^eljal med frenetičnim vzklikanjem množir, ki eo pozdravljale Hitlerja in Muss*>lirija z nem->kimi in italiianskimi zastavicami. R m. 28. septenil ra d. VTsa Italija je po radiu spremljala Museolinijev prihod v Berlin. Popi so val ga ie neki italijanski napo-vedovalec naravnost ? postaj? kjer so bili poprej instalirali vse potrebne naprave. Poročila o prihodu in sprejemu duceja so zbudila velikansko veselje, tako da se sme r^či. da vsa Italija z navdušenjem spretnija Mussoiinija v Berlinu. Ignorirani diplomati Berlin, 28. septembra AA. (Havas) Zna-čilnt" je, da o-b priliki Mussolinijeve^a o»b-?ka v Berlinu diplomatski zbor sploh ni bil pozvan na spreiem Na kolodvoru so bili samo pos-lanik generala Franca ter av-strijski in madžarski poslanik. Iz uradnih nemških krogov se doznava, da so vse vesti o bližnjem potovanju kancelarja Hitler a v Itahjo, kakor tuđi govorice o ne-kakšnem poz;vu italijanskega in nem.Škega vod je zapadnim vclesilani, izmišljene. Ogled Kruppovih tvornic Berlin, 28. septembra. V italijanskih kro-gih trde. da je Muss»olini posetil včeraj v Xeinčiji ICruppove tvornice orožja pred-vsem zato, ker oskrbujejo prav sedaj italijansko vojno mornarico, zlasti z nekate-rimi poedinimi deli za topove kal:bra 420 mm. Hitler: „Ne ustvarjaino nikakega novega bloka proti drugim državam" Berlin, 28. septembra. (DNB). Na snoč-njem velikem banketu, prirejenem na čast Mussoiinija, je imel kancelar Hitler slede-Či g-ovor: Kot vod ja in kancelar nemškega naroda imam veliko čast in radost, da želim vaši ekselenci v prestolnici rajha najprisrCnej-šo dobnxiošiico. Obenem z menoj pozdravlja nemški narod v vas genialnega s tvari-telja fašistične Italije in ustanovitelja novega. imperija. Na vaši poti skozi Nemči-jo ste po velikem navdušenju, ki vam je bilo izraženo od vseh slojev nemškega. naroda, spoznali, da vas obisk za nas ni le diplomatski dogt^dek in samo slučajen se-stanek. V času ko je ves s\*et poln napetosti in nemirnih zapletljajev. ko skušajo razni najbolj nevarni elementi napasti staro kulturo Evrope, sta se I ta Uja in Nemčija znašli v iskrenem prijateljstvu in po-litičnem sodelovanju na istem terenu. In to sodelovanje sloni na isti nezlomljivi volji po življenju in afirmaciji italijanskega in nemškega naroda ter na sorodiilh političnih idealih. ki 9O po našem g-lobokem prepričanju osnova naše notranje moči in ©tabilnosti naših držav. Ta skupna osnov- na politična načela predstavljajo čvrsto vez, ki spaja naša dva naroda, prav tako pa tuđi okolnost, da med realnimi življen-skimi interesi Italije in Nemčije ni nika-kih razva jalnih elementov. tem več so samo taki, ki to zvezo le Še bolj dopolnju-jejo. To so nama potrdili tuđi razgovori, ki sva jih te dni skupno vodila. Prepričan sem, da ni mogoče smatrati našega političnoga dela za mir in za visok procvit evropske kulture kot ust var janje kakega bloka proti ostalim evropskim državam. Nasprotno, ml smo prepričani, da s tem našim skupnim delom služimo ne le interesom obeh naših dveh driav, temveč tuđi splo&nemu mednarođnenra sporazumu, ki nam je prav tako pri srcu. V tem duhu bosta Italija in Nemčija sodelovali pri reševanju vseh političnih nalog, da bi tako preprečili vsak morebitni poskus razdvajanja oz. izigravanja obeh narodov. Dvi-gam čašo in pijem na zdravje kraja Italije in cesarja Abesinije. vašega vzvišene-ga suverena, kakor tuđi na vaše esebno zdravje ter za veličino in napredek fa*i-stičnega italijanskega naroda. Mussolini: ,.Zahtevamo samo razume-vanje za svoje npravičene zahteve" Na to zdravico je odgovori] Mussolini s temile besedami: Odkar sem stopil na nemška tla. sem povsod občutil duho\Tio ozračje veMkega prijateljskega naroda Nemčije v s:ajci Adolfa Hitlerja. V osebi vodje in kance-Iaj*ja pozdravljam borca, ki je nemškemu naroda spet vrnil zavest o njegovi velič ni. V njegovi osebi pozdravljam novega stvoritelja nacije, s katero je fa&istična Italija povezana 8 tolikerimi vezmi duba in dela, Fašistična in nacistična revolucija a»ta bili Btvariteljaki rovoiucljL Na njih osnovi sta Nemčija in Italija stvorili velika dela kulture in napredka in na tej isti osnovi bodo tuđi v bodočnosti zgrajena nova in nić manjsa dela. Za časa svojega bivanja v Nemčiji s^m videl taka dela napredka in sem se jim čudil. Vide! sem in sem se čudi] živijfnski in stvariteljski intuiciji nemške-ga naroda, njegov disciplini, jakosti volje in njegovi veri. Nem&ko-italijanska solidarnost je živa in aktivna solidarnost in ne samo rezultat sorodnosU političnih raz-govorov in diplomatske spretnosti, tem-vttft pnćrmun ispu in resulUt •orođnosti in skupnih interesov, ki je odrejena že po 1 sami naravi teh odnoSajev. Ona ni in no6e biti v ostalem nikak zaprt blok, ki se z nezaupanjem in strahom oddvaja od osta-lega sveta. Italija in Nemčija sta pripravljeni sodelovatl z vsemi ostalim! drtava-mi, ki so dobre volje. S svoje strani pa zahtevata s post ovan je in razumevanje za svoje potrebe in za svoje upravljene zahte-ve. Kot edini pogoj za svoje prijateljstvo zahtevata samo, da se ne rušijo osnove naše slavne evropske kulture. Razgovori, ki sem jih vodil te dni z vami, so še okrepili naše prijateljstvo in ga za varova! i proti vsem poskusom razdvajanja in razdora, pa I naj priđejo od katerekoli strani. Ko se bom vračal v Italijo, bom ponesel s seboj spo-min na vaše močne čete, na manifestacije naroda, na duhovno in tehnično obnovitve-no delo, ki ga je nemški narod izvrSil pod vašdm vodstvom, spomin na vašo akti\Tiost in na sprejem, ki ste mi ga priredili in za katerega sem vam zelo hvaležen. Toia predvsem bom ponesel s seboj globoko prepričanje o našem krepkem prijateljstvu Massolini je nato dvignil čašo na z*imv-je vodje in državnega kancelarja Adolfa Hitlerja ter za napredek in veličino nacionalno socialistične Nemčije. Italifani zaplenili španski parnik Ođvedli so ga v Napulj, kjer so raztovorili za valettcifsko vlado namenjeno žito Sapoli, 28. septembra (Havas) Španski parnik »Gaboscratis«, kr ie pnhajal iz neke ruske luke, je bil odpeljan v \apoli, kjer so raztovorili žito. namenjeno v Bar-celono. \iso doslej še znane podrobnosti te zadeve. Santander, 28. septembra. Nacionalisti-čne čete s»o včeraj okrepile prittsk na vzhodnih odsekih santanderskega bojišča. Ćete, ki se bojujejo na -Siern so zavzele Belmonta, kolona južno Riana pa je na-prc-dovala. 8 k_m. lTu!encijr. 28. septembra Predsednik ipanske narodne skupih ine Mart;ne/ Bario je izjavil, da se bodo Cortes sestali na novo zasedanje v začetku oktobra. V dobro obveščenih krogih trde. da bodo v de-lu Cortesov s-ode!ova!e zelo ugledne špan-ske o«ebnosti. London, 28. septembra. AA Rdcn in njegovi sodelavci pripravljaju sedaj besedilo note. ki bo odposlana italitnnski vladi v zvez; s ^panskim vpra^anjem. Angle^ka nota ho dodana besedilu, ki ga istočasno pri-pravljajo v Parizu. Zunanji minister Eden se je včeraj ponoldie ponovno šesta 1 s Chamberlai-nom. Mislijo, da se ta sestanek nanaša na sporoćilo. ki ga nameravata franc »hk-a in angle.:ka vlada še enkrat napraviti v Rimu. ženeva nastopa z resolucijami • • • DN izraia sožalje trpedim Kitajcem Ženeva. 28. septembra. AA. (Havas). Č!im je bila zaključena javna seja odbora tnindvajsetih (posvetovalne«a odbora, ki razpravlja o kitajsko-japo-nskem sporu), se je odbor sestal še na tajno sejo. na kateri je bila po nekih spremembah bcsed:la spre-jeta resolucija, ki jo je predložil pododbor in ki se glasi: Posvetovalni odbor, ki je na hitro pro-učil vprasanje /račnega bombardiranja od-prtih mest na kitajskem po japonskih le-talih, -/raža svoje globoko sočustvovanje, izzvano po bombardiranju kateremu je podleglo veliko Število nedolinega civilne-ga prei>ivalstva in med njim tuđi polno žena in otrok. Odbor izjavlja, da ni nikakega opravičila za tuka dejanja, ki so v vsem svetu izzvala ogorčenje in jih zato oštro obsoja. Odbor je nato sklenil. naj njegov predsednik sporoči to resoluci jo predsednik u D\ s prošnjo, da jo predloži skupščini DN. London. 28. septembra. (Havas). Kitaj-sko pos'laništvo objavlja br/ojavko i/ N'an-kinga, :z katere je razvidno, da so japon-ska letala. ki so nosila /nake kitajskih le-tal, metala bombe na mesto Kuanen v pokrajini Hanoji. Tako i nato so se letala izgubila Po tem na-padu je očividno. doda-ja iukiij-nje poslaništvo. da se Janonska poslužuje pri svojih letalih kita*'sk:h z.na-ko\ r-amo zato, da bi zvrnila na Kitajsko odgovornost za napade iz zraka, aJco bi žrtve njenih napadov postali tuji državljani. Ker je libila svojega moža se ie morala danes zagovarjati pred novomeikim sodi- ščem Fran£iika Maserko Novo meoto, 28. sept. Pred senatom petorice novomeškega okrožnega sođišča se je zagovarjala danes FrančiSka Maserko, nezakonska hči Te-rezije Skušek, rojena 31 oktobra 1906. v Srednjem Lakoncu, stanuioča v Gornjem Lakoncu, pristojna pa v obilno Mokronog. Diž:/vno tožilstvo je dvigndlo pix>ti nji bb-tožbo, ker je letos 29. avgnsta v Gfornjem Lakonou po zrelem pnevdarku s aekiro ubila svojega moža Statika Maaerka. Obtožstica Dne 29. avgusta so se odpraj vplla In godmjsia, pa Je Mm. mimo ojiju po sUsi | OAprcj, pridla domov se slekla in legla. Obdolženka iai njen mož pa sta ostala sredi klanca, sama, vse naokoli je že legla temna noč. Bilo je kakih 80 korakov pred nišo, Maserko je zopet sedel na tla, se jezil, prekli-njal in grozil. Ukazal je obdolženki, naj gre po luč in ga potem spravi domov. Pustila ga je v bregu in stopala po klaneu proti nisi. In te daj ji je šinila v glavo mi-sel, da bi šega. redila za vedno, da bi bilo tega lltetnega trpljenja, odkar je z njim poročena ,enkrat konec, misel, da bi ^a usmrtila. Da, usmrtiti ga mora! Poiak&la je doima sekiro in kos vrvi in s tom odšla nazaj k možu, ki je lež;J na stezi im spal. Stopila je k njenriU in mu spečemsu aveza-la obe nogl z vrvjo, da bi ne mog^el vsta-ti. Nato je prijela stkiro in zamahuila enkrat, dvakrat... Okoli pol ene se je vrnila na kraj zločina obdolženka v družbi Kneza Vinka in njegove žene, ka ju je šla med tem po-Iclicat, češ, naj gresta pogledat, da ji je nekdo moža ubil. Nasu so ga na stezi pod hiso Maaerka z veliko odprto rano na vratu, iz katere se je razlila kri d?ieč po »tezi. Bil je že mrtev. Knez je odšel nato z obdolienk*> naravnost na orožniAko postajo v Mokronog, da bi tam poredala, kaj sta videla Po kjnatkem obotavljanju j« orožnikom obdolženka priznala, da je svojega moža sama ubila. Ta dejanski stan je razviden iz orožniAke ovadbe. dalje iz priftevanja SkuSkove, Kneza Vinka in Jo-žefe, izhaja pa tuđi iz obdolžcakinega priznanja. Glaaom obdukcijakega zapisnika je aadofaU Maserko verjetno 6 udarcev s sekiiro. Vaaka poskodba zase je bila smrtna in takoj smrtna je bila ona, ki je pce-sekala hrbtenico. Tudl takojsnja zdravni-ika pomoć, bi ne mogla odvrniti smrti. Obdolženka se zagovarja, da je skori 11 | let ifrela s pekofoma moiem x memiomSk rodhinrfcih razmerah. fešto je pretepal njo, mater in otrofce tako, da so živ^li v neprestani življenj«tki nevarnosti pred njegovo surovostjo in podivjanostjo. Neposredno pred dejanjem pa je bila uneAana oxi vina, ki na je pila pri Gretjorf-tfii. dalje od raz-burjenja in zaradi pr^pirov od moževih pretenj med potjo, zlasti pa je bila izmučena, ko je vlekla pijaneua nioža po *tr-mem klancu proti domu. Vse to je na njo, tako vplivalo, da se dejanja ni dobro zavezala. Stnlaj se k*sa in htulo ji je, da ga je umorila, ker **e ji ni i, da b. se kljub njegovim slabost im morila le Je dalo kako potrpeti z njim. Da bi bila obdolženka pred dejanjem zaradi zaužite pijace — nj^na mati je iz.povedala, da je l*olj malo pila n je lila manj vinjena — radi ra/.l>urjenostJ in fizične utrujeno^ti v omotirneni stanju, ki naj bi zmanjsalo njeno vrai'unljivost, ni mogove trditi. Na*{ roino. Iz poteka eel^a dotroika, kakor ^a opisuje sama, izhaja ne-dvomno, da ^e je dobro zave-daln na^it>ov, ki ?h> prive^.111 do dejanja. Videla je, da so moža zapustile vse niooi. a je ornata! pređi klanca le n?kaj korakov pred domom, lzrabila je to njegovo stanje in ta wak pri-nier, fe bi se le uteutiil upirati, jf vzelu s eel>oj vr\*, gn speče^a /vezala in nm tako ononioijotila vsako obran0k>. š**1?, ko *-i ;e bila v svesti, da ji ne more ni kakor škoditi i u da bo njeno povetie ii«pt*»no Ln brez nevarnosti, je zatnahuila in Ka pobila do smrti, ć as in kraj, pokojnikovo breimoi^no slanje, sredstva in naiin izvrsitve kazejo jasno, da s^ je obdolženka dobro zavedala, kaj dela in kako dala. Imela je za to »voje dejanje dobro premisljen naert, s.^ po njeni ravnala in i;a tuđi iz|>eljata. Prav v tem *e vidi o\ -dolženkin zn li preiuhr/I;, po katerfiii je storila zlovin. Seni-tu je preUsenioval s. o. s. Božidar Romih, obtožbo je za&topaA dr-žitvni to±i-lec Jože Prijatelj. Na razpravi je obtoieji-ka, ki jo je zagovairjal novomeAki odvetnik dr. Pran IvaneliC, odkrito priznala svoje dejanje te«r opisala vse atrahotne podrobnosti te krvave družlraake tragedije. Zaaii-žane priće, med katertriii sta bila tuđi mat; o-btoŽLiie Tereaja Sku^k ui njen sin Sta-nislav( so izpovertale, da je bil poicojni Ma-strko zelo nasilen čl' govorili, da bo mo-ral ob takem ravnanju zblaizcieti. Te žalostne in neznosne dffužinake razme-re so ieno napotile, da je svojega moža ubila. Sodišće se ni moglo prepričati, da je nesretna žena ubila svojega moža po trez-pera preudarku, kakor to trdi obtožmica, ter ie upoStevajoć vse t>kolnosti in dober glaa obtoženke, Frao^iSko Maserko obao-dilo le na urvre leti robije. Državni toždlec j€ najavil priziv, obtoženka pa je kazen spre-jela. Sestanek dr. Hodže in dr. Schuschnigga Dunaj, 28. septembra. AA. Pr«*ls.ed-nik &>&koslova£ke vlade dr. Milan Hod/a in avstrijski kaiu^lar dr. SchuschiilgK sta «e se»tala včeraj popoklne v Badenu pri Dunaju. <> \-«ebini njunih razjjovorov ni bilo do tega. trenutka izdano noheno službeno porobilo. Upor v Abesiniji Kim, 28. septembra. AA. (Havas). V me-rod-ajnih krogih odločno demant;rajo vesti, raz,Širjene v inozemstvu, da s€ je upr-lo prebivalstvo v Makali, Abumu in Adui. Tu naglašajo, da vlada na vsem ozcmlju itali j.anskega abesinskega ccsarsrva popoln mir in da se ni niikjcT dogodi! n*ajmanjš?. incident Pogrešan! nemški letalci so se javili Berlin. 28. septembra. AA. (DNB). Uprava nemške letalske družbe Hansa je pre-jela vćeraj iz KabuLa (Afganistan) vest,-da je tja prispelo njeno letalo. ki je v to smer krenilo s K;tajske že pred štirimi tedni in o katerem ni bilo ves ta čas no-benega gksu. Povdjnik letala kapetan Un-ticht je izjavil, da se je moralo letalo 30. avgusta spustiti na zemljo v Kalganu zaradi defekta, ki ga bilo mogoče sele pred-včerajšnjam popolnoma popraviti. Tuđi angleški fašisti ne da jo miru London. '28. septembra .VA. Major Attl^o je hotel kot »-lami govornih delav^ke ptran-ke epregovoriti v o*>^in^k^m .]omu v Istthu. eden rzmed navzo^ih pa je proti temu pro-te»tiral. Takoj nato so v dvorani pkpplodi-rale smrdljive ^>omt»e in je nato većina At-tleejevih pmta^ev zapuetrla kraj Thorova-nja. Sele po na^topu policija, ki jp aretirala nekatere demonstrante, je moirel AttJ^e rnir-no govoriti. Demon«?Trnnti fo Mnnt anjrleške faktične straoke. IN'OZEMSKE BORZE Curih, 28. -^ptemHra. Beoo ^tevil-nosti 7obo7dravnikov in zobotelvvl- iv. V naši državi je koroaj 517 zor*o*dravn:-kov, 441 s-amostojnih dentistov teiv.kov in 703 samostojnih zobotehnikov. Nesamostoj-nih zobotehnikov je torej najvej in njihova organizacija obtožuje ?a to /obozdmv-mke. ćeš da so jcmali tehnike v uCeme zato, da so si preskrbeli cenene delovne sile. Toda tudl t-esamostojnih /.obotehnikov bi ne bilo preveč, ko b' bi! revidiran zakon, ća bi ne bili več »nesamostojni«. Statistika dokazuje, da bi bilo treba po številu pre-bivalcev ::ainianj še 3500 zobarjev. saj od-pade en zobar na 22.162 prebivalcev. Kulturna stopnju posameznih pokrajin se kaže prav po števiinosti zobarjev. Tako odpade en zobar na 7679 prebivalcev v dravsk' banovini, v savski na 11.801 prebivalcev. vr-baski na 57.M3, drinski 26.012. primorski 20.492. donavsk* 11.368. moravski 26.101, vardarski 32.127. retski 25.708 in v Beogradu 2626 piebivalcev. Ti štev^čn: podatki so zbrani na podlagi osrednjega *tastične£a urada izza 1. l°3i in izpopolnjeni glede na 6-!etni razvoj. V pr> meri ?. 1. 1910 je sicer bilo lani 73^ zobarjev več. Vendar ta prirastek ni dovolj velik. Ako bi števrlo zobarjev naraščalo v ena-kem rarmerju nadalje. b: bilo treba še 30 let. preden bi bilo dovolj zobo/dravnikov in zobotehnikov v naši državi. Zdaj ni dovolj zobarjev niti v nekaterih vučjih me-stih. da o nazmerah na podeželju. zlasti v južnih pokrajinah države, kier se udejstvu-iejo tako zvani kovačr in brivci, niti ne govorimo. Naš država se ne bo mogla še dolgo primerjati v pogledu števila zobarjev z drugimi naprednimi državami. Majhnega števila zobarjev pri nas ne moremo upra-vieevati v. ni/ko kulturno stopnjo prebival-Btva. Izkazalo se je, da so /<»barji pr nas potrebni tuđi v najbolj zaostalih pokrajinah — pač že s tem. da se udcistvujejo med ljudstvom »brivci*. Potreba po zobarjih pri nas v splošnem ni krita in nihče ne more govoriti o nadprodukciji zobarjev. Za primer naj navedemo, da odpade v Anglrjt en zobar oa 3181 prebivalcev. v Avstriji na 1450 prebivalcev, na Českoslo- Tia-tm na 1P00, ▼ Ffeanciji a* IP, ▼ Nom-ttji na 1300, mi NoireSkem im 2100. ▼ Tu*-čiji na 13.730 in ▼ USA na 173$ prafetotceT. Te »tevilkc »o izvedno pootao; jaono nam k*fejo, d* v vsoli tLaprodnejših diiavah ste vilo prebivale« v na enega sobama na pre-aegm mnogo v< kolikor en zobar ▼ res-rr'ci lahko opravi. Račimajo, da en zobar lahko skrbi za nego zobovja le najveač za 2000 ljudi. No, In pri nas odpade en zobar na 22.162 prebrvalcev! V Nemčiji, kjer je relativno največ zobarjev, ni nobenih zakonskih omejitev za zobotehnike. Samostojnost zebotehnika je dose/ena s posebnim državnim izprtom. Imajo posebne dentistične sole Značilno je, da v nobeni državi ni tako strogega zakona, kakršen je naš, ki odvr©-ma zobotehnikom možnost osamosvojitve za celih 13 let nazaj. V Nemčiji je skupna izobraževalna doba za zobotehnike najmanj 7 let. UčTia doba s sprejemn;m izpitoro tra* ja 3 leta, nakar položi praktikant prakti-kantski izpit ter postane tehnićni asistent. Asistent ima čez dve leti pavico do obi&ko-vanja posebnega zavoda za dentiste. Pouk traja leto dni, nakar napi a vi kandidat držav ni dentistični izpit. Po izpiru mora dentist delovati še leto dni kot splošni asistent, nakar prejme državno :zpitno iipričevalo, ki mu dovolj uje samostojno strokovno udej-stvovTanje. Zakon iz leta 1930 je vzel zobotehnikom pridobljene pravice, kar je protipravno. Zo-botehniki. ki so imeli ob nastopu zakona izpod 13 let prakse, so izgubili pravico osa-mosvojitve. Toda dotok v zobotehniške vrste se je zmanjšal. prva leta po izdaji zakona se je učenje zobotehništva ćelo nekoliko povećalo. Ker pa zdaj zobotehniki ni-majo već možnost; osamosvojitve, se neka teri zatekajo k šušmarstvu. Upoštevati moramo zlasti, da je od 702 zobotehnikov popolnoma zaposlenih samo polovica. Visak odstotek nezaposlenosti si lahko razla-gamo predvsem s tem, da se zobotehurki ne morejo več osamosvojiti. .lavnost, k^ že već let zasleduje boj zobotehnikov za svoje pravice, gleda s sim-patijami na akcije nesamostojTiih tehnikov, kar dokazu je jo pač nešteti podpisi pripad-nikov vsch plasti prebivalstva. Te podpise so zbrali zobotehn'ki na posebni izjavi, ki v nji izraiajo, da je treba spremeniti zakon v korist zobotehnikov. Z-načiino je, da so izjavo podpisali tuđi univerzitetni profesorji, zdravnik', zobozdravniki. vete-rinarji, magistri farmacije, drža\mi tožilci, sodniki itd. Tuđi nekaj poslancev, županov in dva senatorja sta podpisala izjavo. KINO UNION IDanes premiera velikega zabavnega filma ROtSChilđ V flav»i vlogi znani (Hohštapler]!) pHlJubljcni HARRY BAUR K vprizoritvi izvirne drame »Viničarji« Kaj pravi o svojem delu sam avtar Jože Pabor Ljubljana, 28. septembra. ; Gledališko ob^instvo bo zanimalo, kako so nastali »Viničarji«. Ali bi hoteli kaj po- : veduti o tem?« ! Pred osmimi leti se je o viničarskem ; vpraSanju pri nas precej govorilo. Slikaie , so ae razmere v \iničarskem ozemlju na ! način, da je človeka pri jelo. Razkrivala se ' je vsa gmotna in moialna >>eda viničarjev, ; ki jo naša javnost doUej ni videla ali ni ! hotela \-ideti. Saj se tuđi k&ko< — ; kako namreč snov oblikovati. ! >Viničarjev sem spisa! v nekaj mesecih. ! Nekdo iz »tropa, ki se potl in trudi«, mi ! je tedai — sedem let je tegu — dejal, maJo ajdov«ga mtdu, tu \m *acn Bko-rni m£. Zato je povpmflevanje po med« gelo veliko in stauao kilogra«i aMoveoa me- .4. *> j| m, **** m^U m m letoe na bik>, pa stane 30 din. Biaogitn če-belarjem pa m niti čebele ni*o nanosile sini&ke za^o^e ter borjo moraii seči globo-ko v iep. če jih bodo hoteli 6ex zimo preživati. Za.U> pov^od ponujajo 6ebe4e, ki pa imajo malo kupčev. Kose ponujajo z medom, čdbeJami in eaijem vred 1 kc u 6 din. kar priča o veliki krizi čebelaratva. Sladkor za krmljenje pa ^tane 8 din. dočim bAane sladkor za »lajenje mo^ta 6 din. Treba bo na£e čebeiajbtvo za.ščititi in pod-pre+i Iz Kran]a — Osetma vest. VdenaJ zveAer sta od-potovala v Beograd, kjer oaUneU već dni, iupan g. Cesenj m ćlas uprav« g. Fock. Intervemrala bosca o raznin vaiaih sadievah kranjske obline pri vseh pristojnih ministrstvih in drugih faktorjih. — Gledmliftki odrr ofvarja gccons). Agilni gledališta ansambl Naiodce Cit*i»ice, ki je zao seaooo prav ioredoo marljivo igral .oevori novo sezono jutxi v sredo zvečer ob pol 9. Na programu je kot otvo- bw> flBMBBsBBitflt VnpeMmi smo, 4s& 1w ^^*fl ■AsB^B^BB^ AVskdHs>Vk^^sN^^^M. ^^^^^^ ^h^^^-4 A* 1 sV^^h^^l ^BhJBk Mh i^r^mm In bej s»on—e oapoMlo 4» asKtaJegs sVtMk&, D^opnsM se dote v prs4 prodaji ptg g. Rlebte. Rsprti m igre se * najsMj^BV asAo vM poistite premfteve. Oder n«sm pa letos «Ma •* veliko sspsh lger bbv iissl. S« boij pa so tre razveselili ljubitelji lepega petja, ko 9e je razšmla v dnevnem ?a«»pwolj^ih delih PuciMniJa. Verdija in Kofein i ja. Toda se'iaj je že konec septembra, a o gostovanju duha ne sluha! AJi se c€" njend operni upravi re«; ne z.*ii niti toliko vr«ino. da !>i nam jM^jas-niia. Kikaj pe-daj ne. pa k laj drusrič . . .:,- Prosimo torej r^n^ono op*»mn n])ravo. naj vandar že ja*no pove. kaj je p>r«av ia prav z gostovanjem italijanske opere v Ljubljani. Stalno operno posdušalotvo. Zborovanfe vinogradnikov Ljutoon(sr, 27. septembra. V nedeljo so zborovali v Ljutom eru vi-nogrradnLki ljutomerskega sreza. Zborova-nja ao se udelrižili tuđi delegati ptujskegra sreza, podpredsectaiik odbora za org-aniza-cijo vinogradnikov g. Vesenjak iz Maribora, g. prof. Peeovnik iz Maribora. g\ šnajde»r, zadružni referent iz Novela Sada in se mnogi drugi. V dvorani hotela Zavratnik se je zbralo nad 100 ^naerrad-nikov. Zbor je vodil g. predsedaijk priprav-lj&tnegra odbora org-anizaeije vinogradni-kov ljutomerskegu srzea g. Fric Zemljič. Poročali so gg. VesenjaJ^, Pt^vnik in re-Derent Lipovec. Govorniki so zboTovalcem obrcjzložiii žalostno stanje vinagradov, slabo organizacijo vincgrađmkov. konkuren-00 Banata in Dalmacije, potrebo dobre kvalitete vin ,obnove \inog-radov in poseb-nega fomda za obnavljanje, važnost legre vinogradov, zadružnih kleti, enotnega tipa viai, d?lje potrebo in način slajenja rao-Sta in sanacije vinogradov. Nekatere zah-teve viniftarjev so nemogoce. kakor določi-tev mezd, staLnost v službi in bolniško za-varovanje. Zborovalci so sprejeli naslednjo resolu-ciijo: Vinograd se mora obvarovati, nepravilna vina naj se zatirajo, ljut oni erčan naj se zasćiti, trošarina naj se ukine, zabrani naj se sajeivje novih vinogradov, omogoči naj se izvoz vin, izvoz naj bo prost, carina na galico naj se ukine, zloraba im?n vinu naj se strogo krzmije. Čim prej se morajo postaviti zadružne kleti, ceste k našiin \T3iogradom naj se z javnnii deli zboljšajo, samorodnice naj se zatro, prodaja vina iz saanorodnic naj se zabrani. Konftno je predsednćik za z'šćito ljutomer-ćaoa poročal ,koliko ha vinogradov je bilo že pregledanih. Določile so se tuđi fcor-te, ki bd se zašćitile pod imenom ljutomer. can. 55boirovalci so določili tuđi ceno moštu, (kl naj bi bala od 4 do 6 din. V deputacijo na bansko upravo so bili izvoljeni gg. Zeimljič, Muraa. Lipovec in štuhec. Deputacija bo predložila bsnu resolucijo in tolmačila težnje vmogTadinikov. Odprto pismo Gospod ing. Drago Matanović. Ljubljana Z ozirom na notico xKamniitke obćiTiske zadeve«, objavljeno v ^Slovenskem Naro-duc z dne 9. IX. t. 1. &tev. 205. ki omenja tuđi Vaša osebo, vam poroćamo. da je ob-činska uprava Kamnik pie^>rićana. da ste o priteiki pregleda električnih vođov dne 3. avgusta t 1. in v svojem po-ročilu z dfie 10. avgusta t J. postopali v vsakem oziru popolnooma korektno in da se občinska uprava ne stri»ja z izjavama, ki naj bi bile pri obeinski aejd iznesene glasom apre- daj citirane notic^ v >Slovenfikem Narc^- S prošnjo, da vzamete prednjo našo ia-javo v vedno»tj beleiimo z odliftnim »poštovanjem člani uprave: 2upan: Albrecht, L r. Sterg-ar, l. r. Pimat, L r. Hooevar, 1. r. Beć Ivan, 1. r. Fajdiga, 1. r. Uprava obCine Kaninik, dne 23. septembra 1937. Zasačena vlomilca ftkofja I^ka, 28. septembra. V nedeljo okrog 2 zjutraj je čevljarski mojster Jožef Franloo, stanujoć v Klobov-sovi ulici ^^jgli^a1 v svoji dela\iuci sumljiv ropot. Hipoma se je ZAiramil in stopil k oknu na dvorišfie. Videl je dva moška, večjega in manjšegu, ki sta oprtana s precej teikim tovorom, skušala pobegniti. Mojster je planU za njima na cesto in za-Cei kiicati na pomoč. Vlounilca sta jo ubrala kolik or 90 ju nesle noge na Mestni trg, potern pa proti Karlovški ulici. »Ubijem \-aju!a: je klical mojrter Franko za njima, hoteč ju prestrašiti in misle*, da bosta plen vrgla prof. Toda vlomilca se za to ništa zmenila in že se je zdelo da bosta odnesla pete, ko sta moj-strove klice zasTišala dva stražn ka. Be-gunca sta, se zatekla do hiše posestnika, Pavla Ambrožiča. Stražnik Kozmus jo je ubral za njima in večkrat je streljal. V strahu sta vlomilca vrgla proe plen in eden se je naglo gfleril to. Ambrofcieev© drvarnico, a drugi se je izgubi! v temi. Stra-fcnikoma sta prfhitela na potnoč Se dva de-lavca, a mojster Franko je odhitel po orož-nike. KmsJu so vlomilca obkolili in ju •retirall. Prvegm 00 dobili za drvarnico, drugi, ld je fzgtntl v temi, je p* na begu padei v luto tn je Ml ves premocen. Oba so priKnaii v smpore nrtestne obćine. Našli so tuđi ukradeno blago, velik zavoj nenja, sa vit v koc in rarne u*n*?rske potreMćiDO, mnštm y pcodposuk. Pri za- 1 sliSbjiju 90 uguiuvlll, đ& sta to nevazm 1 vkmHeka ofe>tea, s kO)torlne> so IbjmU oe veiesmt oprmvHe, in door t94etnl oJeimvoo Joolp Petrle ls RogoAsB ptt tt. Jetsojo «e> DolenjBkem tB 36-lotal Jooof Matnor, oev ljaresti poneCnik !• Hudtttonca. ee^ćlao, Groeuplje, K sreća oe je nojster FranJse pravoeaono atedil in đa s) Ju Pojelo, saj sta ukmdla am pcibliino 4000 din blaga, tako 11 paun cevijev, roonn usnje, denae>-nlco, St Mr ttel. Cepra* 00 oka zalottl pri vkono, oto. ^MOtdar tako dnsm, da voe ts> jita. 8o*eđa Jlona to ae bo dooti pnr—goin Orotefld đemnevajo, da ata aajbrž Fetrte in Malnar p«ed meoeci vionila tudl mt šifrerfu. kjer >e bilo uorradenega za S0.o0d din blaga. Na oebi ota imela baje srajce iz ftirperjeve oaloga. IsrocUi so ju sodi-Sču. Pojasnilo L|ut4iana, 28. e-einenibr* V ^tev. 319 Važeća cenjene«a li*^a oa prvi strani pod naslovom »Na^i kinemato-£rafi v Hf>rt>i za oN»tanek#- »te prkj*»?iJi p>o prI"druženju juiroslovoinsikih dramskih autora (UJDAt pa da zahtovm ponovno plačilo airort-kih tant>:eiB. kor da je »naravno«^ nemoralno«. Kot pravni za»*opnik imeoovsAega wiru-ženja Vas vljudno prt)6im. da izvolite fri-ohciti 6leđeČc poja«*8o: Po §<$ 21 in 22 zakona o zad&ti avU>r-i=ik>e pravice ima avtr»r Jrli^enik ne Pftmo izkljuono pravico laidti r^voje dedo y kornet, marve^ tuđi izkijučno pravico javne-^a prikazovanja in iivajanja s kin©mato-jrrafijo, pro^k^ijo ali na po-ioboii aaoin. Nekateri avtorj; jrlasbeniki odtsTOy>ajro:io>a jrla-sbe ni fi'tiiis.ki trak. <1očiiu *i pridr/.ujpjo pravico javneirn izva-jaiiia ter potem (is^bno ali po pv^jin r.\-Mor»nikih ir» r.a^itnih dru.Mvih. kakcino je tuđi IM1>A. 7-ahrev.ajo ov honornr ta i2vajanje £ta£be v filmu. To je po|w>lnoma v >kla. 7.akoiwmi; ka-r |>a zakon dopusti, se ne inort* Imenovati >ne-nioralro«. V >mislu t«li nave je ne lav-no tuđi o Uočilo Okrožno ^aiiSce v Ljubljani v sporu, ki je na>tnl ra-^i z.nh-teve za-V*-itneca UruStva po honorarji 7^ izvnjanj** *r!asbo dveh inozeniskih av-to-rjev pla^^eni-kov v filmih^ Tinli izporHtjevalnii«« filmov, ki imajo večinoma ^edež v Za^rreJ>u. ko t^i Lrlede t^jra na jasnetn. mj .se v t'ivkanih obr«izcih potsmlbene pogodbe nahaja dolo^i-lo. ^nti. Z-ito )9 juirk.i zakon n zabiti ati-torfikeira prava t7,ielan na fpli t^meljih m pnako >o izlel.ini tuđi zivkoni \*seh drucrih držav. ki no podpi^ai-p konvenci.io. IMru7Pnie ju pošlo venskih dramskih av-torjpv ;l\TDA>, kateremu je bUo 7. ure^Hv> Mini !rfl prf>svete zauj>ano autonekopravno posrtdr.ištvo, tocej po^topa popolnotna pra-vidno. kadar v imenu aA*torJev — platboni-kov zahrpvn posebne honorarje za izvajanjp fi!asl»e v filmu. Z odličnim ?poš(fco\*anjem: dr. L*pnjne. Mura zopet prestopila bregove Ljutomer, 27. septeanbra Koniai teden dni je tega. ko je minila eria letošnjih poj>Iav, ki jih povzrofa Mura r^r;iozno po^o^eno otavo in koruzo. Ljud-je so otužni, ^aj ne morejo pospraviti [X)ljskih ^ridelkov, k«»r je fikoraj v*e od Mate do Razkrižja med Muro in hanovin*ko cesto i>od vo'lo. banovin.sk:i ce^ta pa je na nekaterih kraiih tuđi poplavljena. Promet preko Mure je z brodovi neraogof, eaj ie celo železna vrv, po kateri dnsi ^krfpec broda, vsa v vodi, tuđi pri v*>je ležečih bro-dovih. ^a'i^-a po regulaciji Mure, zlasti pri R.:zkriži»: postaja zopet pereca, saj se Mura 7-aJoia vedno bolj proti banovinski ce-&U in se ji v enem teđnu približa za dva me-tra. Ljudstvo tuđi pričakuje, da s\ bodo niprodajni ijospodje z^^j ogledali to raz-ddjanje, ker je tuđi cesta mM Veriejem in mostom t5karaj vsa pol vodo. Voda je prutrla že do Veržeja ter jo z zasilnimi nasipi zadriujejo, da ne poplavi vsega trga. Tuđi tu jp promet preko Mure nemogOv. Ker je Mura potisnila mnogo vode v pritoke, je tuđi Ravnica poplavila svojo dotiuo in teče preko ce*t in polja. Dva konja sta se ubila Zagorje. 27. septembra Pose*tnik Jakob Bcvar, po dama£e Pe-{»eljnakov. iz Pod**tra«ve pri Zagorju, je v četrtek iuio-žil v St. L&rA*erUi. voz bla^a in v nirai-u poema] proti Zagorju. Z njim *e je peljal neki Drrvovšek. Knulu »e je fteni-nilo in ker n*ta imfla luči. se je Brvar vrnil v St. Lambert, da U kupi] žepoo baterijo. Drnov^ek je pa ostaj pri koo>ih. KeT pa P>-rvarja doljxo ni bilo nazaj. je pofi'al Drnovšek ne-trpen in je šel poprle'laT. Če se že vrača. Tud.1 konja frta i*e naveličala čaranja in kar na lepem «t* jo ui»rala na-prej po polazni '*«*ti. T»ko cta privukla voz do KaU. kjer se začne etrma pot: v lolino. Ker voz di biJ t*vrt, ju jo potfckaJ naprej in začela sta drveti i>o klancih m nevarnih ridah, ki et* jih do Kre*mlj *e ^reeno prevo7ilu. Klanec je pontajaj vedno liuj^i. a vožnja prava 'Jirka. V divje-m jra-i*>pu >ta drv«4a konja Po »tnnein klanru. ?rodi klanca «*• pot neiMKlonia »oluje rn na tej ožini se je desni konj zaradi *ilne-«ra «unka mhrira! in vr^plo {a je v ?ozd. Drvo! je već «*fo metror po ff^/du. aai 1 pa se s tako silo zaletei v buk-ev, da te je «bU. Drucri konj je kmalu zli^njl oje, pre-trjral vrvi in «*» prav tr.ko iat*k#l v porA. Brvar in Drn"v;ek *** kmalu opazila, I a prl*a sta prepomo. 2tve?a krmja ^* knrml« naMU in ^-a puatiUi kar ▼ *o«*lu, mi«*o«, do ni nevaraoati mani Ju ta^oia b~ VaH at dmfetra kofi)». Konj j« v it*mn*m\ ?oađa TaT«4 naprej i 11 pa*lt'i r ^ni<> mod »kalo in 4fivcso-m ter m iA «eri in EAL: Na morski jiladlui. KTNO ^LOGA: MeflMo v open. KINO UNION: Roterhild (HohAtaplorji). Itazstava Kluba neodvisnih v Jakoplde-veni paviljonu DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Kiiiet, Tvrševa 1' ^la -^ l'ru-ko«y ded., Me§tni trg 5, Uitar. Šelonbur-s;oA'a ulica 7. Evropa je /opet kakitr r usodnem letu 1914. Kanror stopiš in kamor $e orreš —-»amo oročje, ~—-•-» --**^tf -»»-zr^-, sumo roiljunje s szbljo in grožnje z novim prc-Ih'aniem Člo\*eške kr\*i. Prisluškuješ temu zločinskemu hujskanju narodu proti nun^ du, gledaš to sat unsko počet je ciničnih agi-tatorjev militarizma^ pa se čudiš, da deset milijonov mladih žh'ljenj, ki jih je požrla svetovna vojna in ki njihove kosti še nišo strohnele, du vse te grozote, vse prostrane, njive belih kriiev, vse te množice vojnih invttlidov, vi/ov rn sirot, nišo prav nič iz-pametovale ti.itih, ki jim prinaša \*ojna samo dobiček. Temelji evropske kulture *f* se ćamajali, nu'sleci so ■««? lamisHH nitd njenim propadanjem. Ritzdejtmje velikega sve-tovnega klanja v let ih 1914 191H homo be dolgo čutili^ a ie nam pripravijujo cinični verižniki novo, še strainejše klanje in rux-dejanje. Evropa se hitro iipreminja V eno samo veliko vojno taborlšče, kjer vidimo \*edno huj§e tekmo\'anje, kdo se bo bol] oborožil in pripnnnl na no\' divji ples vojne f u rije. To je Evropa, to je en s\*et. Sa oni strani morja v Sewyorku je pa manifestiralo v torek nad 3CH).0Of) američkih legijonarjev za mir in nad 2,000000 \e\i'yorčunov je manif&stanie navdušeno pozdra\*ljalo. Stotinoči bivših umeriških bo-jevnikov w korakali po uticah ameriske prestolnice ter prepevuli p€smi miru, brat' stva in enukosti. Po sve tovni vojni, ko so se vrnili američki \*ojaki z evropskih bo~ jix, \ewyork take manifestacije še ni videl. To je bila mogočna demonstracije proti vojni, to je bil krepak udarec v obraz tištim hujskačem v Evropi in krvnikom na Daljnem vzhodu, ki bi r&di utopili v člo~ veški krvi še zadnje ostanke Človečanstva. To je dru$i svet, to je g/a« tistih, ki jo na lastni kori čutili strahote sveto\Te \'t>j-ne. Kateri svet bo zmagal? Lep praznik sokolske dece Da je prj£el v naše sokolake edinioe n<»v duh delavnosti in borbenosti, so pokazali vsi nastopi eciinic rrwirsk.eK& sokolsk« i;a okrozja. Za zaklja^eJt letošajih nastopov je bil v Ljutomeru v nedeljo mladinđđti dan sokolske d©oe murskepa. okrožja. Da. Tud: sokolska -vradnic€, se je veselila te prireditve, da pokaže javnosti lo vwem, ki hočejo ovi.ra.tl sokolski razmah, da zna. ceoiiti \-zvUeix> 90X0lako idejo, soJcolako dela^vnost in uh saiplinjo ter da brez str»ihru koraka Za a»vo-jim soikolskim bratom Nj. Vel. kraijtMn Patroni n. Ta zavest je prigiiala naie na.$~ jnlajie Sokoliće im Sokoli&ce 12 odidaije-nih krajev naših edinic v Ljutojiier po najalabših. c^stah, ki ao evanju nacionalnih peami uvrstila v mogofrno povorko, ki je krenila 2 godbo na ćelu 90 mestu. Ponosio je korakaia naža mlada vojska z dr-žavmiiru 2»sta\-ica.mi v rokah( rsonć^Ajt na v tri TAOd« mošk« d«ce in tri vode ženske dece, vaak vod z veliko državno zastavo na čelu po mestu, kjer jo je narodno ob-činstro navcluSeno pozdravljalo in obsipa-valo 2 ovetjem. Ob ^viraai^u narodnih Ico-raftnic je deca v^klikafla kralju in Jugoslaviji. Po povorki ,kjer je sodelovaJo nad 350 sokolske djece, ao bUi razglaSeoi uspaht tekem. Po doseg-ljivih toćkah je bil vi-stut red p03aMn.ezn.ih tviinic moAke tlece uišjegia. oddelka: li Ljutnmer, 2i Sv. Jurij. 3) Ra4gt»na; nlžji oddelek: 1» Strigova, 2) Ljutomer, 31 Veriej, 4) Radiona, ženska deca viAji oddeiek: 1) Ljutomer, 2) Rad-gona; nižji oddeilek; 1) Ljutamer, 2» Ver-žej. Rajsg:lasL.tvi rezultatov je sleđil na>-atop kjof je pokazala deca ob spremlje-van ju mesrtne godhe dve prosti vaj. pod vodstvom okrožnega naćeloika br. gtoptMr^ ja. Vaji »ta. bili prarv lepi in obftinatvo je m^&ćkotn rtavcki&rino ploškalo. Po fLastDpu je tekel v Sokolakem donru asvoćni film ,Janl«> ic M*-tka v leftkem jeziku, k>sr je ba,a dana naStm malim pri\ots*omt, vkieii tuđi to novost nokat ao se ves^itti lic pod vodstvom 3\«ojih marljivih voepa fiokolaka 9ve£a>noet pa. jirn bo ostala v trajoem spo-mimi in jih vzpo^lbujala k nadaljneo-nu (ie-kL Deca, le naprej brez »trahu! Zdravo! —ko. Naie gledalisče DRAMA Začetek ob 20 uri Torek, 28. septembra: Vini^ru'. l'reiukr^ki aharuna. Sreda, 29. septembra: caprto. Cetrtek, 30. aeptembra: BeraAka opera. Premierski a boema, Petek, 1. oktobra: Zaprto. OPEEA SoboU. i. okW>bra: Bvaageiiaik. lVoui.ecafcl SAV* -■ Stev. 221 *-3t*x ivt ♦ 3? r * x #* ^ ^ a* ftS&OVBVftKl MAmODc *wfc, m —i—m WK. Zapet po dolgem času komični trio: Han« Moser, !*• Btrilr te A««la B—dmcfc v veliki fUmaki komediji iz oarkuikesa *tvri«j»ja ^^ r Ntttoptjo te genttameni, Cirkus Šaran "TLrrr^^H — Premlera đanet ▼ Elltnem kla« Matici — DNEVNE VESTI — Ju^o«lovenske - i talijanska žeUaaiika konferenca. V Dubrovniku se prione te dni knnfrreii'-,; .'-aMojmikov ju^otilovenskih in i talijanskih železnic o voznih red ih in j*re-vozni tarifi. I tali janjiti delegati so prfepeli v Dubrovnik že r^noci. — Velike poplave ob Muri. Tu4i na dru-irem nir^tu ihirtir.mio. «la je Mura presto-pila brefrove in poplavila polja in travnike na oMi stranih. I/ Čakovca poročajo. da niti na.vfarcjši ljudje ne pomnijo tako ve-likrh poplav ob Muri. Xe v sobo*o opoklne t><> morali izprazniti vas Dokležovje. ker jo voda viirala v hi^e in stav. Ljurije po bežali na ptrehe. Ves promet med Medji-murjem in Prekmurjem je bi] ustavljen. Hitro $o moral: izprazniti tuđi več drujrih va&\ na prekf>mun»ki strani Murt. Vođ:i je porušila set hi*. M*vl Murpkim Sredi Scem in T>olnjo Lenđavo je nadalo veliko jezero, iz, katereua *e vklijo famu strehf hiš in vrhovi dr**ve*. Pri Sv. Mari inu na otoku Mpknja je odnesla voda v&a drva, kar po jih kmet je pripravili ra zimo. Pod vodo je okrojr 30.001 oralov zemlje. — Naš rojak Anton Dermota, San državne opere na Dunavu •Po.j*> Alfreda v »Traviaf* hi Lenfikpjra v »Onjesrinu^ pole«: raznih manjših parttj. Z'laj poro?a *Neue Fr. Pretke«, da }** dobi! & sledefie tenor-f»ke uloire- Fentona v Verdijevem >Fahtaf-fu«. Walte"rja v. Vojrelweide v Tannhaaneer-ju«. Belmonta v Mozarfovem »Begu iz Be-rajla«-, pev<\a v Straiu^nvern »Kava-lirju z rožo«, in Oktavi ja v Motano vem ?Don Juanu«. Sod^loval bo tuđi kot solist na vsp-h koncertih v Bnislju. Naš Dermota »e torej odlično irveljavlja. VVarner Clannd in Boris Karloff v velenapetem filmu MEFISTO V OPEEI Divne operne arije. NajnovejSi žurnal: PREMIERA vesele komedije CIRKUS ŠARAN Hans Moser, Leo Slezak, Adela Sandrock Premiera \^el!kegra zabavnega filma KOTSCHILD (Hohitaplerji) V glavni vlo^i znani priljubljeni Harry Baur Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri __ UstanoMtev halkanskega ohrtni*k©«fa zavoda. Sredi oktobra bo v Sofiji kongres bo Užarskih ot-rtnikov, na katerepa so po-vablj?ni zastopuiki obrtni^h oftianizacij vseh balkanskih driav. Sofijski l*ti poro-čajo. da ^e bo obravnavaio na kongresu tuđi vp rasan je ustanovitve baikanskej;a obrtni^koiia zavoda. — Nera^ki avtomobili sa JuiroUavijo. Nemžki ll€ti p>ejo, da hode nenižka avto-mobil^ka industrija osvojiti jujjoslovenski trg. Baje oo proda jala avtoinobile v Jugo-^laviji po t*»ko uizkih cenah. da bo vsaka konkurencii iz kljucana. To bo trajalo en nuk-sec ali dva. SVmri nameravajo oa.te poklati v JucosJavijo 4()0 do ^00 manj^'h av-tomohilov in jih prela jati po zelo nitkih cenah. — X poroćilu o Juliju Cezarjii popravh \amesro »medenina jst le* in pol« (o i 5. marea 1910 d, ne pobudo. — Tuđi »rekvifckor« je pnavi-len rekviz.itar. — Pa ni kriv Ie ziobni Skrat. temvpf tuđi moj p€re^i lahko vee-lej sam opravi] korektirro. Zato prosim. *la se nihče ne ra^burja zaradi iamen in zniot tudd v bodove. Fr. G. — Gostinska podjetja in 10% napitnina. V' vašem oenj. l:»*tn r d napitniire !e v 6 izrazito tuj-sko prometnih krajih dra^eke banovine, ka-tere potecajo jnozeuMSk] ^ostje. Zveza zdxu-ž^nj ffoetilniakih o»V»rti dravske bano\*nie. — Zveza strojnikov Jugoslavije, sekcija Ljubljana prired: s podporo banske uprave višji strojni^ki te^aj iz 6troje- in elek-tro znanstva. Tečaj ho vodil gr. inspektor parnih kot lov inp. GuliČ. Prioetek tečaja fce i*y pričej predvidonaa ^redi novemfora. Pozivamo strojnike in interesente ia ta te-č^j, da >e prifrlase Zvezi &trojnikov. *ek-čija Ljubljana. Miklo&i^cva c. ?2-a I.. levo, ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure. — Megla ovira iračnj promet. Včeraj je bil prvi poskusni polet na novi zračni pro gl Bukare^ta—Zagreb—Milan. na kateri bo-do letala potniška letala redno prihodnje leto. Rumunjko lettlo se pa zaradi goste i megle v Zagrebu ni moglo spustiti na leta- , lišč? in je odletelo kar naprej v Benetke, odnosno v Milan. Prihodnje leto bo imel ' Zagreb zračno zvezo z Benetkami in Milanom. Polet bo trajal 80 mimit. — Vrem«. Vremenska aapoved pravi, da bo oblačno, sprcmienljivo vreme. V^eraj je zna^ala liajvišia temperatura v Skoplja 27, v Beogradu 26. v Splitu 2a. v ALariLoru in Sarajevu 23, v Zagrebu 20, v Ljubljani 16.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.8, temperatura fa aaiala 10.7. _, — PodraiiteT krah* ▼ Za«r«b«. V Zagrebu 66 je lopet podraiil kruh. PodražHev sicer ni valika, veudar se bo pa ćulila. Ce-ne ne bodo povišane, paŽ pa todo žtruce nekoliko manjže. — Petolia iikljuvaJ otr»ku <^o. V vaši Brezici blizu Sarajeva se je pripetila v ne-deljo strasna nesreća. Dvelelna bčerkica Šukrata Ćahbegoviča se je igrala aa dvori-Šču, kjer jo je napadel velik petelin. Za-kadil se je v njo in jo podrl. Otrok je udaru z glavo ob kamen in se onesvestiL Ta £a£ je petelin d^kliei že izkljuval eno oko, druj^o pa že načel. predno so prihiteli do-niači in i;a aapodili. Ubogega otroka so prepeljali v bolnico, kjer bodo zdravniki poskupili rašiti mu vsaj drugo oko. — Sin ubil lapravljivega o^ta. V vaši Lačarku blizu Sremske Mitrovic? je 181et-ni Branko Vidovič v nedeljo zve^er s ee-kiro razklal tilavo svojemu ocetu Ranku. Oce je zelo grdo ravnal & svojo ženo in hterko, še bolj pa 6 fiinam. Veckrat jih ja pretepal in podil od hise. Stari Ranko ie bil pijanac in zapravil je mnogo denarja. Zaradi razgrajanja po beograjskih noČnih lokal ih ?a je beojjrajska policija or.sodila na 100 din globe. To ke mitnke. Sokolom jo ee pridružili tuđi Četaiki in skupina ka. V?j rojaki eo bili okra-*eni g cvetjem. prav tako konji, tonovi itd„ saj jim je prel'ival^tvo že navsejdolgi poti od Novela uu>:a »to Ljubljane jmre-jalo prierčne ovacije. Na Cchi vojake f-o jahali divizionai general To-nić g pomoćnikom generalnu DodićVm. komandantom artiljerije generalom l»opa. iićpm. mnstu jih je ob-=if*avalo s cvetjem. a mno$ri so tuđi nudili vojakom okrepčila, iKinUme, čokolado in dm^ro. Vojaka je kre-nila do križ.iK"i Alektsandrove in BIciwei-tiove (x»ste. kjer je pešpo]k za\n.l pa naprej Po Ble-hveiftiovi ee^ti v svojo vojasnicM*. Sokoliće tvo v vojašnicah pogostile izmučene voJH-ke in ra'/vdefile med nje mno^ro okrepčil in daril. —lj Predavanje SPD. V četrtejt 7. oktobra prične Slovensko planinsko društvo £ svojimi predavauiji. Prvi bo pred«val pre.1-eerinik TS Sljemena ix Za^reba gr. Jakšič Dušan, ki je znan alpinist tuđi me,l naši-mi planinci. PredavaJ bo o svojih vzponih v Tranmlvawskib .\Jpah. katere je posetil pred leti. Po^orje Ima mno^o težkih vzpo-nov io »pominja na Kainniške planine. Pre-davatelj bo v islilki z 'Jiapo^itivi pokazni to nam neznano g'orovje. Planinci, rezervirajte 6i ta večer za predavanje SPD. ki «e prične kakor običajno ob 20. —lj Rezer\*n« oiicirje, ki so prlsotstvo* vali v nedeljo velild vojaški paradi v Me* taiki ,pa so po povratUcu v Ljubljano poza-biti oddali ; Putnikove c »aake, prosi uprava pododbora, da vnaejo make danes od 17.30 do 16.30 v pisami pododbora v Ka-zini. —lj Blagajna Poštne hranilnife, podrui- . nire v Ljubljani bo poslovala od 1. oktobra dalje za stranke od 8. do pol 14. ure. —lj OpoEarjam* na radio-predavanje. ki £a bo oddajala ljubljanska radiooddajna postaja v sredo 29. t. m. ob 19.50 pod naslovom Esperanto — pot-taJiek. razvoj in današnje stanje. Predaval bo podpredsednik Jujro«k>ve«*ke eeperantoke ivez^ g. Koz-levčar Jože. Ne zamudite tega zanimivega predavanja. —lj Uprava oficirskega doma v Ljubljani prirede! danee zvečer ol> 21. un v hotelu Miklič družabni večer. Vabljeni &o vt-i aktivni in rezervni o J$ Mb t%*-mo Mmkm, MMka ho&jUm, h. 8«bMg fH PodkomtL, uboj sladkorja je 4okil PaffUa-ruizi Bogomir, tov. delavec e Qnilic& oaio Idfout Cep Ivana, vdova tov. d«l. % JaTor-nika, Up ••rv* pa Kobai Aaica, UK kov*-&«9A mo^tra % JaTOfmika. Is Celja —c Smrtnm netreč* pred hotelom »Poito«. Voemj okrog 15.45 »e >e pel>al 71-lctni. na Lavi pri Celju stanujo6i tn pn pekovskem mojslru Oberžanu v Z^vodtii itĐosleni mi-naiaicc peciva Ivan Krajne s Kolosom iz Za vodne proti Gaberju. Na nevarnem lur-rišču pri hotelu »Pošti« na oglu Čankarjeve ceete in Aškerčeve ulice >e prenitel cestni valjar sreskega cc*tn©^ odbora. Tik prod Knajnc«m je vozil po Aškenčevi ulici v »meri proti Gaberju Ivan Doberšek, hiapec pri »tavben;ku Jezerntku. voz pc«ka od Sadnje. Dofeeršok je vozil pravilno po desni ftrani. Krajne >e hotel prehiteti voz imujmč-no z desne strani. Ko je bil ie tik ob vozu, se je ozrl nazaj na cestrti valjar, pri tem pa je zadel s kolesom od strani v voi. Kolo je octtctelo na cesto, Krajne pa je padel pod voz, ki ga je nekaj časa vtakel * seboj. na to pa je šio zadnje desno ko4o Kranjcu čez trebuh. Krajne je dobil te/ke notranje po-škodbe :n je obležal nezavesten. Knvalu je prispol reševalni avtomobil, ki jm o^pelM' ponesrečenea v bolnico. Krajne pa je že med prevozom izdthnil. Truplo »o prepeljali v mrtvašnico na bolniško pokopa lišće • KiižiaCe, na katerem se je zgodila naueCa, je izredno nevarno. ker se tu kriiajo št'ri ceste. Prav tako nevarno je rudi kriiišče Kralja Petra in Cankaxjeve ceste. Zato je nujno potrebno, da poskrbi predatojništvo mestne policije na ten dveh prometnih kn-ži^čih za stalno prometno službo. —c Napad in dve nesreći. Pred dnevi se je mud:l podpreglednik fmanon« kontrole Ivan Obrovnik iz Kozjega službeno v Pod-sredi. Tam ga je napadel neki Kostanjaek in zatnahnil proti njemu dvakrat s »tolotn. Obrovnik ie oha udarca prestregel z roko, s tretiim zamahom pa je napadale« zadel Obrovnika s stolom na glavo in ga hudo poškodoval. V Prožinski va&i pri Starah se je 12-letni delavoev sin Leopold Ojsteršek v soboto doma pol:l z vrelo kavo m se bu-do opekel po obeh nogah. Istega dne je cir-ku4arka agrab-ila 204etnega klju^avnićarske-ga pomoćnika Jožeta Juharta v Braslovčah za desno rako in mu jo raz.me&arila. Po-škodovanci se zdravi jo v celjski bolnici. —c V celjski bolnici so umrli: v soboto 43-letni posestnik Mat;ja Rupnik iz Sp. Keb-lia pri Oplotnici, v nedeljo 71-letni dninar Karei Mastnak iz Lokarij pri Št. Juriju ob ;už. iel., v ponedeljek pa 54-letni posestnik Matija Kritar iz Lipovca pri Skofji vaši. Iz Maribora — Obvestilo postile uprave. Po&U Maribor obve^ča obcinrstvo, da bo f>očenši s 1. oktobrom okence v pritlicju za ^pffejoni priporočenih po^iljk, bnojavk in telefonskih r>o£ovorov odprto le do 20. ure. Od •20. ure dalje bo sprejemal brzojavke brzojavni oddelek (II. nadslropje), telefonske pogovore pa telefonrfci oddelek (I. nad-stropje). Priporo-ke se v izjemnih in nui-nih slučajih lahko preiaio med 20. in 21. uro pri okencu brzojavnega oddelka. — li pleđali ruTo^niia, ko je isvedel, da so javn«mu straniMu dali KiMtP pm rujleiA) cmmio v Mariboru m %ako Jmm W9*wl iyHW nad ajim. V*m tu je«. 141 pa fia.fcn, «a je Javno ■•rm-aiMe potrebno. Potreban pa ni tako velik ftoBtmt nad mjlm. kajtt fltraaiioa je pod-lemno in kot tako naj bi ne vzbujalo po-•el*oe ptmonumti. Polef tega pa to stra-AiA6e pvad fnui&fttaanako otrkvijo aptoh icora po iiwmn r«^ulaoijak«fn nacrtu od-paati, kar priđe tja drucm* reprezentanAn* •tavba. Stato ae čudimo fospodarjan na vieetni oMtei, ki 90 odredili, da javno ataa-mlifte Ae ponovno ur«dijo in pov raj« asf&l-tirajo, kar aaht«va velike stro&ke, ki pa so •dveč. saj bodo prejko-alej stranice itak mtratt preme«UU. — In MoroSka oo»taT Naravnoet abOe-ritaki apor med mariborsko mestno ob-Bno m bansko upravo zaradi Koi-oAke in Pobreiite ceste Se veđno ni konćan. Da tuđi tako kmalu ne bo, je razvidno iz tepa, da Korodke ceste de leto« ne bodo uretiiii. Tlakujejo že Tattenbachovo ulico, Koro-Iko cesto pa so mačenovsko prezj-li. Znano je, da sta Koročk«. in Pobreška cesta.. «la^i tegaJta. daleć v Hie*tno ohnio^je. Se vedno v upravi banovine. Znano je nadalje tutii. da je KorosSka c^ata seUaj v takem stanju, da raora biti vsait^^a Mariborčana ei-am. Poleti se dviga po njej tak prah, da se nikamor ne vidi, v jeseni pa Ijudje plavajo v močvaran te ceete. In siakaj? Ker se niti banovina niti mestna obćina ne bri^ata za stanje te čest«. Zato đavkoplaćevalci in vsi meš^ani upravljeno sahtevajo. da se ta spor re&, saj z dobro voljo bo Koro&ka cesta kmalu v upravi mariborske mestne obćine, kar je tuđi edino pravilno. — ZakaJ ne urodite WilMHiove ulice. V VVilaonovi ulici so v zadnjem času zaradili vec hiš in vil. Pri dovaianju gradbene-g"a materijala so cesto popolnonia razo-rali, tako da se stanovalci te ulice nad ne-vzdržnim. stanjem upravičeno zgraiajo in pritožujejo. Naloga mestne obč.ine je. da v najkrajšem času uredi inienovano ulico in jo spra\-i v prvotni red, ker tako ni ulica Mariboru prav nič v okras, še manj pa prijetna stano\Talcem, S.eres prvak sentmerinškega turnirja Včeratj je bil zaključen mednarodni trening' aahovskih veleTiioj»tix>v na Senime-ringiA in v Baiienu, ki 30 se ga udf4ežili Capo»laiica. Flohr, Eliskas^s. Fine, Kerest Reshevsky, Ragosin in Petrov. Kot ania-govalec je iz turnirja iašei mlae Raoul Capablanca t Kuba) in Sa-muet Reshevakjr (USA>. vsak. sedeni in pol tooke. Breez nagrade so ostali Flohr (CSR) sedem, Eliakases (Avstrijai šest, Ragoaln (Rusiji) ie^t in Petrov 1 Le tonska) pet tock. Vsd ti so prejeli le nagrado za toćke po 600 SUingov. Zamtmivo je, da je zanagovalec Keres dve partiji izgutoii. a beležil je najveć zmag in rvijananj remijeiv. dočim jr-veto. Capablauca s? je moral zadovoljiti s tretjim. odnoano četrtim mestoro, ki ju d«ii s Reshevskvrri. Videti je, da Capa.« ni već stari l«v in da prihaja na površje mlaj ša gteneracijfei, ki je bolj borbena, prtna.ša nove ideje in je seveda še »veža, apocita in tpdaih žšvcev. Raameroma. sl?too se j« ockrezal Flohr, saj je peto mesto za njega, ki je kamdidat »a svetovno prvenstvo in se bo pritoodnje leto boril «a ta naslov z zma-govalcem iz r^vanžnegti dvoboja dr. Euwe — dr. AljehJm. EKrtcases, Ragosin in Petrov ao aicer močni igralca, vendar ne spa.-dajo med velemojstre, kar je pokazal tuđi izid tega. turnirja. prtftue boHiA aa MvdbONBO prPHMliD sad EinmimJD AlJaUDom, a Kmi > «**>- ^ ^^ — BnH tnraAr 1MK. Na* kkA^to^a 1»^ bra j eJHco prtKB/oGfro aua#BI Sorti a 14 tociv^iii io pooovtk* Acđraaal, si Jfe osvojilo prefcntlni pokal Zveza, ki preide v trajno laat kluba po treh zaporednili ali p»tUi rma^pah y pre-sledkih. Nasproti poaameamim klubom je LSJC doee^l nafileđnje reiailtate: Galborje 16 : 0. aeleaniOar 151 1 : V Ajnater 14 : 2. Trbovlje 151/« : Va, &entpeter 11», 1 : 4^«. Tiugia^' 11 : 5, Celgaki ŠK 15 : 1- Mo*tvo ie dčetkrat došegrk> polno đlevilo toćk (8) ter od 14 mogoćiii 13 zma^r ^ 1 naodlotfen izid insBproti žentpetru 4 ; 4). Od pooa-meznik igralcev so doseprli FurLani 13^, Pneijifalk ki M&rek 13. lakr» 12» *. Siko-šek in Aluzlovič 12. Petermasi ll1,^ in Ku-melj 11 toek. Tramvaj do Sv. Križa Ljubljana, 28. nepteti»bra Davi ob pol fl. »^ \e na vokalu Ma**ary-kove ce>te m .legličeve r^te nestala komisija za podaljšanje tramvajske prose pi>koj>ališt:a pri Sv. Križu. Bansko upravo je zaslopal komi^ar jj. ^ink, obrani 1*0 * * i 1 i pa tam tuđi zastopuiki državne^ia zaklada, l>irekcije državnih želernic, banske uprave, Malož^lezni^ke družbe, Mcvtne^a gradhetie-ga urada in 7.a#el>Dth tTrter«»entov. Takoj jk) ^etstanku je bila kornisijska rasprava v gro&tilni pri Banku. Nova proija bo dolaru 1^0 metrov. l>o Kolinske tovarne. to je torno jol kilometra, bo že defenitivn© zgraiena. od taro uaprej pa le provizorno na ž*lezni&kih trafnicah. Tuđi odeep na Masarvkovi ce»iri bo zača»*en, dokler MZI) ne dol>i odlitka iz Neračije. Ko bodo vse formalnosti urejene, todo takoj zat-eli jzraditi progo in racunajo, da bo lahko že 1. nov. 190R vozil tramvaj do Sv. Križa. Rasprava komisije je trajala v«? do-\*o\<\ne. Iz Poljčan — Tz obciii«*4u» pi«arne. Na aa>JoJi obcia-ski seji sta bila p<-> f*klt^fMi občiruskega odbora, sc^laano prevedena, lm sprejeta za stalna doeedanji obđinski dedovodja Ivan Mesarić, ki je uslu£bein pri tukaj6nji ob-frini štiri leta ter otoćinaki »hipa g. Zor-ko Franc. Z diplomirano babioo M. J. »e sklene nova pogodba. De. fte zaAčiti korist in nemotenoat Sole v Studenicah, aklene občinaki odbor sog^lasno, da ae 3Bamlj466e po«. Pećnika, Ci rita., v neposredni blittnl Šolskeg'a poplopja raaiasti, s č,imer tani na-meravajia gradnja oJtpaxie. Kot nadoaae-stilo se doderl g. Pećnfku dnigo prtmerno zemljice. V obćtnsko zvezo se na protojo sprtijme g. Kragrelj dril. Med drugim raz-giaAa. občaciaki urad, da je ftn. mintstrstvo dovolilo fin. direkenjaan, da izdajajo odobrenja za tnoAarine prost sLadkor aa •!&-janje letožnjega \ia¥ikt^a mošta, f^ini bo izdala banska uprava srvoje dovoljoije, bo možno vlagati proSn^ na omenjeoo direkcijo. Prošnjo je tre*>a kolkovatl s 30 din. Obćina bo ca v»e promiče vimogradMltoe narobila sladkor stku^mo. zato naj a« to-teresetiti takoj prijavilo na občaani Uar naj navedejo koltftiao 9la<9cor)a. kl ga aame-ravajo narobiti. Dovoli se najvefc 4 kf oa 100 litrov modta.. Ko bo uzdano do^noj^^nje za alajenje. se bo o tem proatlce obve»tilo. zaraili vložitve potrebnih prijav na kletar. E'kega nadzorafica. — Kamaiwta vojn^a okruga opozarja v^se dajalce živ"tr*e, da j« treba vsaJco spretniembo konj prijaAriti takoj pri obdni. Neurednosti bodo kazaiovađve po vojaških predpisih. Vsi vojadki obvez-nilci se otpozarjajo, da morajo imeti vo3a-ške izprave, Četaidi 30 bili usposoibijenl xa operativno vojsko še le v 31. iefou alaroetl. Pioćnje za. nabavo se vlaga jo pri obćini. — 4 lepe knjige za 20 ni, 6e ae pravočaano javite pri tukaosnjem poverjenjku »Vodnikove družbe«, učitelju Kovaču I. Zadnji rok za naročnlno pote6e 6. oktobra. PohJtet«! Ne bo vam *al! MALI OGLASI fieaeda 00 par. dave* po—Ptj. ereJUio, u^av« omoam Ota 1^-^ 2» pismca« odgovore f^eeto maim ogl—o? Je trtbft prllotia Beseđa 50 par. davek poaebe). Na|maaJ9l BMaek 8 Đla STR0JEPI9NI P0UK Ve^erni tečaj za začetnike m iEvežbanf^. Dva oddelkt od t. do pol 8. in od pol 8. do «. ure iv^čer. Vpisovanje daevno od 6. do 8. ure. Solnina uner-na. Christofov uCni zavod, Domobranska c 15. 2245 DE8KE od 200 din dalje. 4rame, ročni vozitek, železniike trajnice, mizarsko prešo poceni proda 6oitar, Dokaijak« c 2232 neoA se iivabu stroi Siagar at« -550 dia, in ««« mažka čnu amftka suk nja. Vodnikova c. 12-1., pri i stari iUenjki csrJuri« 2286 SUHE C£^PLJE I-a, zaboj 10 kg 80 din. Vreča 50 kg 325 din. Orehi I* 50 kg 210 din franko voćni na raapofiilja G. Drecbsler, Tuzla. 2246 N«}nMaJtl Bmek 8 Din obleke, perilo, Hnbertus plaiča itd. Dober nakup. rsasKss €». Petra •©*»*• 14 NARODNA IiSKARNA UUBL3ANA ouruevA • BVJtSfJJB VSS VRSTE HBBJ0VM PREPftnVTE /A SA.IFINBJŠM Makulaturni papir pr + đm uprava „Stoveaskcga Naroda*1 Ljohljanai KaaOinra nllfia ŠteY« f „_ Stran 4 »81OVKN8K1 NAROD«, torek. 38. aeptembm I»s«. Stev. 221 Seja občinskega odbora v Kranju Statut o ob&nskih uslužbencilt je Ml »oglattao sprefet Kani, 27. septem-bra V petek zvečer se je vršila 6. saja novela občinskega odbora. Župan g. Če-senj je uvodonia eovoril o pokojnim Ma»aryku, kalere^a &pomin so odbornik i počastili s >slava- klici Med porocili žufnanstva je ?. Češanj povedal. da se je izplačala druga akontacija stavbniku. ki gradi ^olo, v znc-gku 424.U00 din in druga akontacija tesar-ekeniu mojetru Kavki, ki gradi most čez Kokro v znosku 50.000 din. Za-lnji znes>ila odobrena 12. marca ifl'U. Kranjski obPinski odbor je sprejel'-, v smislu te uredbe statut na seji dne 28. septembra 1984, ki je bil potrjen 1R. jamiarja 1035. Prevedba obČin^kih uradnikov v Kranju 63 pa ni izvršila, ker je novi notranji ininister dne 14. avgusta 1935 ustavil prevajanje z utenieljitvijo, da nekatere določbe ne u^trezajo predpisu zakona o obnnah. Kr. banska uprava je pripravila nov osnutak, ki je bil s>prejet na zajedanju 22. fer-ruarja 10343. potrjen pa 12. rnnrra 1036, v veliavo pa .je <«tor>il 29. juli ja 1DH6. Glavne razlike med prepnjo in novo odredlM) f=o bile: 1. nova odredba varu je strojio ustavno zajamčeno &an\oodlocevanj^ ' občine. Prednja odredba je dajala odločil-no besedo banu in sreskemu načelniku; 2. izvršilf» so se razne spremem.be upravno-tehnične narave; 3. zvišali so se minimalni pre.jemki na glavnih mestih in znižale njih dajatve; 4 [ reholne doloeb? prednje uredbe eo se ^premenile. Banaka uprava je iz-data nov vzorec statuta enak za vse občine. Statut predvideva: 1. glavna eluib?na niesta v upravni in strokovnj službi, 2. po- možna službena niesta. Službena mesta ao stalna ali pragmatična in pogodbena. Za kranjsko otčino so «e đototila slede-ča mesta: 1. v upravni službi a) mesto tajnika z dovršeno juridično fakultdto, b) po> možneca tajnika z dovr&eno srednjo Soio, c) blagajnika in knjigovodje, d) referenta za vojaške za deve, e) referenta za socialno-politična zadeve. SietemizlTalo se je mesto pod a), ki ni zasedeno, in meeto pod b) vsled priključitve Primekovega. Ostala tri me?ta so zaeedena. Vsa navedena mesta so pragmatična. 2. v strokovni službi ostane mei?to živinozdravnika, ki je po^odbeno, na novo se pa sistem iz i ra mesto diplomirane-ga tehnika kot pragmatično. Pomožna službena mesta: na novo se eistemizira mesto pogodbenega zvaniČnika (etrojepiska), Seat me«t pogodbenih stražnikov oMane kot po starem statutu, ostane tuđi mesto dveh pogodbenih slug, popod-benegra monterja, eko-noma, 4 babic, m3eoglednika in konjaČa. Plače: pripravniki s 4 razredi gimnazije dobe 1000 din, z 8 razr. 1100 din, z univer-zo 1300 din. Pripravnička doba je 3 leta. ZaČetna plača pragmatičnih uradnikov je po zgoraj navedeni izobrazbi 1200. 1400 in 1700 din. Poleg tega prejemtjo pragmatični uradniki ne gleda na izobrazbo meaečne osebne doklade po 250 din povišice po vsa-kih 3 let ih pa znašajo 125, 900, 325 din. Vpra5anje stanovanja in stanarine naj se določi za vse uelužbence enako. Pragmatičnim uradnikom se prizna stanarina, ki naj znaša pri poročen-in 15P/o plače braz do-klad, pri eamcih pa 10°/». PoroČene usluž-benke stanarine ne dobe, pri naturalnih stanovanjih stanarina odpade. Navedene plače so za 20—30% višje od plač v državni službi. Začetna plača pogodbenih uradnikov je 850 din, slug pa 750 din; po treh letih povišice 85 in 75 din. Pragmatični uradniki dobe za ženo doklado 140 din me-eečno, pri 16 letih službe pa enako kot državni uslužbenci. Ko bo statut potrjen po banski upravi, bo olčinski odbor po § 154. v roku 3 me-secav eklepal o prevedbi eedanjih usluž-bencev. Njihovi sedanji prejeniki se spre-mene, ko bo statut 6topil v veljavo, oziroma I z novim proračunskim letom 1. aprila i 1938. Ueluibenci, ki bi po prevedbi dobili nižje pr?jemke od sedanjin, obdrie eeda-nje, dokler jih z napredovanjem ne bi dosegli. Službena doba je 35 let. Urejeno je po statutu tuđi pokojninsko zavarovanje. Vsak prevedani usluibenec bo zavarovan pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Sedanji uslužbenci z nad 10 let služhe ostane-jo pri PZ pod 10 let pa imajo pravico izbi re med PZ in banovinskim pokoj ninskim skladom. Novi uslužbenci pa se morajo za-varovati pri banovinskem skladu. Vsako službeno ni »to se mora raapieati na občinski deski in v dnevniki'h v roku 15 dnL i Občinski odbor je predloženi osnutek statuta soglasno sprejel. Kako je treba prehitevati 10.000 din za pohabljeno nogo — Ena izmeđ nmocih, fci jim delo ne dišl Ljubljana, 28. septembra Trgrove<; Ivan Lup^a z Dolenjske ceste se je moral včeraj zagovarjati pred sodnikom okrožne^ra sodišča g^. Gorečanom. Obtožni-ca nm je očitala krivdo pri nesreći, ki se je pripetila 10. septembra pri Kalcih v blizini Gorenjeg-a Lopfatca na cesti Ljubljana—Rakek. Obtoženi trgovec je šofiral težko naJožen tovorni a\*toniobil. Ko je opazil na cesti voz z volovsko vprejjo in voznika, ki je korakal za. vozom je s hupo opozoril voznika naše. Voznik Nagode Josip se je p;xlvizal in dohitel voliće, tedaj je pa avtomobil že privozil do njega in ga Z od bi jačem zadel v levo stran. Nagodeta je sunek zasukal in ga podrl na tla. Kolo mu je £lo čez desno stopalo in mu ga težko poškodovalo. Ko ga je zasukalo. je Nagode zamahnil z levo roko po svetilki na avtomobilu s tako moćjo, da jo je razbil. V boln;šnici so ugotovili, da ima povo-ženec težko telesno pKvškodbo. Iz javne bol-nišnice je šel v LeoniSće, ker se mu je rana začela gnojiti in noga sušiti. Pred sodnLke je prišel za pričo z berg:lja.mi. Se-del je kar na zatezno klop poleg Lupše. ker med đolgim zasliše^*anjem ni moge! stati. Obtožcnec se je zago\*arjal, da je vozil 2 majhno hitrostjo 10 cio 15 km. S signali je opozoril voznika na avto in ko je vozi iiiimo Nagocletovega voza. je bilo me;l obema vozovoma skoraj 3 m prostora. Cesta se mu je zdela torej prosta in ni mogel slutiti, da bo Nagode odskočil naravnost pod avto. Za obtoženčevo krivdo je bilo odlodilno mnen je izvedenca g. Jose Gorča, ki je iz-javil, da je voznik vprežne živine po pred-pisih dolžan spremljati voz ob živini na desni strani, Sofer pa ne sine vozove prehitevati. dokler ni s signali voznika pred-vsem opozoril, da namerava prehitevatL Avtomobilist se mora ozirati predvsem na osebno varnost voznika. Ako opazi, da voznik ni na mestu. mora voziti prav poćasl, dokler ništa voznik in voz, katerega namerava prehiteti, v takem položaju, da. je nesreća izključena. Ce ni drugaće, mora avto ustaviti in tako dolgo počakati, da lahko voz pasira brez nesreće. Obtoženčev branilec je predlagat zasli-šanje novih prić in ogrled na kraju nesreće. Predlog je sodnik zavrnil, ker so priče dovolj jasno opisale položaj ob nesreći in ker so orožniki poslali nacrt terena ii\ položaja obeh vozil ob nesreći. Zastop-nik ponesrećenca Nagodeta dr. Zižek je predložil odSkodninske zahtevke, in sicer je zahteval za boledine 80.000 din in za zdravljenje 40.000 din. Branilec dr. Korn-hauser je zahteval oprostitcv svojega klijenta, ki nesreće ni zaJtrivil, ker ni mogel v naprej vedeti, da bo voznik Nagode v zadnjem trenutku skoćil naravnost pod avto. Sodnik je obtoženca spozna! za kri-vega in ga je obsodil zaradi malomarne vožnje na 3 mesece zapora pogojno za 2 leti, toda pogojna kareu velja le tedaj, ako Lup*a v cnem letu plaća Nagodetu odAkodnino za. adr&vljenje v znesku 3431 din, 5000 din m boiećine. 10.000 za pohab-1j«fio nogo in tk atroike kazetiskegm po-otopka ter 500 din povprećnine. LupAa kasni ni sprejel, temveć je prijavil priziv in revizijo procesa. NA PBISILNO DELA V BEGUNJE 22 let stari služkinji Ivanki GregUo je obtožnica naprtila precejSnje breme ka2ni-vih dejanj. Kljub temu je Ivanka z lah-kim korakom priskakljala iz preiskoval-nega zapora pred sodnik a in se prav gib-ftno zagovarjala s pomoćjo rafinirano izmi-sljenih zgodb, ki naj bi dokazale njeno ne-dolžnost- Ivanka je lažno ovadila natakarico Min-ko, da si je le-ta pustila odpraviti plod pri neki bivši babici, ki je bila zaradi ta-kih deliktov že većkrat kaznovana. Letos v avgustu pa je tuđi v preiskavi zoper to babico kot prića lažno pričala o tej cd-pravi plodu. Ovadeno Minko. pri kateri je nekaj ćasa stanovala, je nadalje okradla. Vzela ji je obleko, ćevlje, nogavice, rob-čke in kos svilenega blaga. Konćno ji je ohtoznica očitala, da se je do avgusta po-tepala po Ljubljani in se preživljala s tajno prostitucijo. Ivanka je kar vztrajala pri tem, da je bila Minka res pri babici. Ko 9e je vrnila domov, je bila tako bolna, da je Ivanka z vso gotovost jo bila prepričana, da ji je b&bica nekaj naredila. To trditev sta ovr-gU lOnka in babica, kl sta biU lasHfcinJ kot prići. Minki babica ni mogla pomagati, ker je Minka odsla kmalu nato v boi-niinico, kjer je rodila zdravega fantka, ki raste in se razvija in je tako lep, kakor je Minka rekla, da ga ne bi dala niko-mur niti za en milijon. Ko je bila Minka v bolnišnici. je Ivanka sama komandirala v njeni sobi. Tedaj je Minki izginila oble-ka. Nekaj ukradenih kosov so našli mei Ivankinim periTom. nekatere stvari so pa nosile njene prijateljice. Ivanka je priznala aamo tat vino kesa svilenega blaga, katerega je vzela. ker ji Minka baje ni vrnila posojenega denarja. Kako naj bi vzela Minki, je rekla Ivanka, saj Minka nič ni-ma. Bolj verjetno je seveda bilo, da Ivanka ni nič imela, ko se jo je Minka usmilila, ker je bila brez službe in ji je gostoljub-no nudila rrvnočišce v svoji sobi. Ko jo je sodnik Tv>baral še glede vlaćuganja, s»e je Minka naSopirila: Prosim, gospod suc^i-ja, jaz imam svojega fanta! Kdo ve, kje je pobrala ^suđijo«. Najbrže ji je ostal v spominu iz časov, ko je služila kje na jugu, kjer je gotovo spoznala tuđi »sući-je.« Ivanka je bila že većkrat obsojena zaradi tatvine in vlacugrania ter je preživela že leto dni v Begunjah. To pot ji je sodnik prisodil 4 mesece strogega zapora, po prestani kazni bo morala pa ^e ^^ ^ni leto na prisilno dek) v Begunje. Kronski svet v pusčavi (Mmi sinova arabskega kralja lim Sauda se potegujeta za prestol Naeprotstva med zapadnoevropsko civilizacijo in staro orientalsko kulturo, porobljena s častihlepjem dveh vladarskih sinov 6O privedla arabsko državo kralja Ibn Sau-da v teiko krizo. Princ Saud in princ Faisai, sinova bolnega kralja, se pote dolgo ohranila neodvisnosti, če ne bo temeljito modernizirana po evrop- skem vzorcu tako] po smrti Ibn Sauda, ki i?a ^o^edje osebno vieioko cenijo iti ki «? Tii>oč in ene noči«'. 57-letni Ibn Saud ali točno rečeno sultan Abdul Azis Ibn Abdul Raham al Fai sal al Saud, ki mu pravijo podložniki kratko Imanem, j? te/.ko bolan in milo j» v«»r-jetno, da ti ozdravel. Svoja sinova ljubi enako in zato mu je težko od lov iti se brez tujega nasve>ta. In zato je tudi sklical kron pki svet lejkov podložnih beo rudi poljubili sultana na ramo ali na roko. Po pozdravnih obredih so sedli na preproge okrog kralja. Ibn Saud ni imel pri sebi nobenega orožja in obleče-n je bil tako kakor običajno. Čez belo obleko je imal ogrnjeno haljo iz žolto barvane vel-blodje dlake in samo turban je bil iz rde-čega in belega bombaževinaetega blaga, ovit s crnim trakom, ki ga drži srebrna zaponka. Sultan je bil v svojem šotoru bos. Melanholičrio in prijateljsko naemejaa izgovarja Ibn Saud s svojim ja?nim glasom staro arabsko prislovico, polno globoke živ-ljenjske modrosti: >Sem proti svojemu bratu. Moj brat in jaz sva proti svojim hra-trancem. Toda moj brat, moji bratranci in jaz smo vsi proti skupnemu sovražniku.-. S temi bese-dami je ot\"oril \Yn Saud pre-stolni govor, katerega je nadaljeval zopet s pregovorom: Zdaj so se združili vsi brat-je in l»ratranci v imenu boga, Mohamenla in arabskeaa naroda'. Potem je kronski svet v tajni seji obravnaval spor obeh sultanovih sinov. Ni pa se nol>enih vesti, ali se je posrećilo na posvetovanju odstraniti spor meti princema, ki rx>m?ni veliko nevarnost za notranji mir v državi. živi torpedo Vest, da. so Kitajci z živim torj>e<3omt majhnim motornim čolnom z dvema voja-koma — napadli japonsko admiraJsko lad-jo »Idseumo« pred šang^hajem, je dala franeoskemu tisku povod zsl ugoto^tev, da je živi torpedo p*av za prav franeoski izum in sicer iz franeosko-kitajske vojne iz lela 1884 do 1885. Takrat so se borili Krancozi proti Kitajeem za Tonkin, sever-ni del franeoske Indokine in Francija je posl&la pod povelj^tvom admirala Oour-v«ta na Daljnl vabođ vojno brodovje, ki naj bi uničilo kitajako brodovje. In v teh pomorakih bi ticah ao Francozl prvlC s preče j*i jim uspehom uporabi jal i orožje, kl ga lahko smatramo za vzor sedanjih livih. torped. V sprednji deJ ma.jhnegra čolna so »a-taknili izdolben jadrnik, napolnjen z dinamitom. Prootovoljci so se odpeljall v takem čolnu, napadajočim kitajskim ladjam nasproti. dm je za vozil Coln v vojno ladjo, je dinamit eksplodiral in sovražna ladja a« je potopila, seveda s prostovoljci v fran-coakem ćolnu vred. Prostovoljci so se pi baje vai resili, vsaj poročila o bit kan med Kitajci in Francozi govore tako, kajti tik predno je čoln zadel v kitajsko la.ijo ao poskakali v morje in odplavali nasaj. Železnice na Kitajskem Kitajske narodne železnice, ki so jih. zdaj za jele vojaSke operacije proti Kitaj-ski. so razdeljene upra\Tio v 14 železni-ških direkcij, podrejenih prometnemu mi-nistrst\'u v Nankinu. Nekatere proge narodnih železnic spadajo med pr\*e želez-niSke gradnje na Kitajskem spK>h. Njihova zgodovina se pricenja leta 1876. Prve ki-tajske železnice so bile v rokah inozem-skih družb in Sele po letu 1908 je začela kitajska vlada železnice pođi žnvljati. Ko se je odcepila Mandžurija oii Kitajske, so izdubile narodne kitajske ieleznice blizu 2500 km progr. Vseh zelenić ima Kitajska 6900 km širine 1.435 m in 242 km širine 1 m. Lo-! komotiv imajo 1175 in vagrmov 19.297 za širino 1.435 m ter 67 lokomotiv in 222 vagonov za širino 1 m. Najdaljše prope »o Peking Nakeu 1321 km. Pek^g Liaon-ing 1355 km, Tientsin Pukau 1105 km, Peking- Suivuan 876 km in Hunan—Hu-peh 894 km. Sovjetski kulturni filtni Sovjetski filmski ateljeji posvečajo veliko pozornost kulturnemu filnu. Sistema-tićno ga izdelujejo že 10 let. V začetku ao bili kulturni filmi v Rusiji namenjeni samo šolam, zdaj se je pa njih program rax-širil in izdelujejo uh za vse prebi valce. Izmed doslei izdel mih kulti*rnih filmov zavzemajo posebno poglavje filmi. posve-čeni delu velikega fiziologa I. Pavlova. Iz-delal jih je njegov ućenec Furenkov. V letih 1926 do 1936 so jih izdelaii šest in sicer »Mehanizem možprajioi'«, Problem prehrane*, * Alkohol r, ^Izgradnja in delo-vanje človeSkega telesa , zivćni sistem« ter »Rafael in Rosa« (film o pogojnih re-fleksih pri človeških opicah). Većino teh filmov sto lzclelali pod vodstvom in neposredno kontrolo Pavlova samega. Doku-mentarićen poatnetek ^>Dan I. Pavlova« nam kaže delo in življenje tega slavnega nuskega u6enjaJca. Izmed drugih kulturnih filmov je treba omeniti ^Strukturo gmote« izilelan pod vodstvom A. Joffe in ^ Volga od izvira do izliva«. V tekoćem letu ho^^jo Rusi izde-lati 100 novih kulturnih filmov, nekatere za obletnico oktobrske revolucije, tako > Znanost v službi «»ocializnia , v20 let sov-jetskega zdravniAtva <: in vžele7niftki prometa. Pri tem pa. ruaikn filmska industrija ne pozablja niti najmanjSih, ki so jim filmi namenjeni in izdelala je već filmov za otroke, tako filme »Zaba\Tia fizika^, * Zabavna mehanika * in >Zabavna botanika«. Snov, ki vse premoći še vedno primanjkuje pripomočkov, <1a bi lahko v vodi namakali in prali blago, ki se ga voda ne prime. Koliko truda je treba recimo, predno postane tmočljivo bomba-ževinasto vlakno. Tudi \*olna se nerada namoči. Ce hoćemo tako blago prati, ga moramo namakati po ćele dneve ali cek> tedne. predno se toliko namoči, da mu pridemo z milom do živega. Pa se pri tem mora biti voda mehka, da doseže milo pravi učinek. Na kongresu ke-micnega druAtva v Ro-chestru so si ogledali udeležrncl novo patentirano sredstvo po. ki napravi vo bolj mokro kakor je sicer. če se lahko tako izrazimo. S pomoćjo tega sredstva lahko namočim© še tako ođpomo blago. Tergitol je sintetični alkohol in učinku je baje petkrat n%o-čneje. nego milo v mehki vodi in sicer tudi v trdi vodi. Zato se bo kmalu uveljavil zlasti v tekstilni industriji. OBAEKOVANJ E — Pravijo. da hnsis tudi ti mnogo dol-gov, p«rijatelj. — iN'eujnnost, to je 5pa.mo grdo obrcko-vanje mojih upniko«v. Kupujte domaće blago! Anđrt AxmaiHty: 100 Princesa Symianoua Ker nišo naleteli na odpor, so prišli nemateno do glavne ulice šangt».aja Nanking Roaia. Spotoma so nađlegovali mir^oddoče in prisilili vse trgevce, da so zaprU svoje trgovine. Tam je bila policijska stražnica, ki jo je razjarjena množica naškodila in zaseđla. Videc to, so jeli kitajski redarji bežati. OstaJi so samo trije an^leeki inspektorji in nekaj miličnikov. In te je množica napacTla s palicami in kamenjem. Ker si nia> mogli pomagati dingače, so upo-rabili stre4no orožje. Ustremi so devet demonstran-tov, mnogo so jih pa ranili. Med obmetavanjem tramvajev šn avtomobilov s kamenjem so se demonstranti slednjič razkropiii. Drugo jutro, v nedeljo, je morala domaća služin-čad zatradi tajnih groženj komunistiene^a odbora zapustiti vse evropske delodajalce. Kitajske trgovine so dobile ukaz, da morajo ostati zaprtft in vsak trgovec je moral prispevati svoj delež za stav-krujoče. Tkrte, ki nišo ubogali, 90 ugrabili, odveđUi za koncesije in obesili za palce na nogah. 4. junija so potegnili iz neke Wham?>"a truplo ameriškega državljana Mr. Summersa Allena. Kmalu potem je poklonil sloviti »kršćanski general«, učenec YMCA sanghajskim studentom pet tisoč do-larjev, da bi se mogii iz^redd v mestu nadijevati. In izgredi so se množili. Pri kitajskem trgovcu i s cJgOTetami so odkrili delavnico za pc na režnje bankovcev. V Sćetkah, ki so jih prodajali Kitajci, , so se našli zarođki vianičnega prisada. Atentatov ; na tujce sploh nišo već steli. 19. junija se je hotel inženjer mednarodnega me. stuega sveta Mr. Mackensie z mifls Duncanovo od-peljaiti v avtcanobilu na i^ireiw>df pa je moral ustaviti avto zaredi j&m, iskopanih sredi ssniegs. Oread VVerstem Roada, ene najživahnejiih ša^ghajskih promenad. l£noiica KiUvjcev ga je takoj obkolila, in ko jih je vpraAal, fcsj bi radi, je eden ustreil nanj. Inženjer je «nel &e to4iko moči, da je vstopil i v avto, toda napadalci so ga v njem ubiK, njegovo spremđjevalko pa teiko ranili. V Šanghaju je bilo proglašeno obeedno stanje. I Ves promet v pristanitou se je uatavil. Tingavine so ostale zaprte. Btecke so imele vrata samo pri-prta. Vojne ladje 90 bile brzojavno poklicane m plule so s polno paro proti Banghaja. AngleŠki ladji »Vindictifec in ifluptiini ter francoaka »Jules-Ferry« so ae uafthli'iie v Whaanoo s topovi, na-merjeoimi na meeto, toda s prepovedjo uporabiti jih. Izkrcaoe moniarje so ponbtt za stražo na meji mednarodnih koncesij. Civilno prebivalstvo so oblasti pozvale, naj se vpiše v milico. Vsi saanski molki so stopili v njo. Vročina je t-la neznosna: 40 stopinj v senci. Iz-o:pr::? paitmUje 30 hodile v strašni vročini po uH-cah. c-3obje posianištev se je potilo nad šifriraini-mi b.zojavkami, vsi konzulati so bili ni nogah. Kitajci so pa poselali v senci na pragih gvojlih bajt in opazovali z lokavimi, porogljivimi t>čmi zbe-gane, prepotene in upehane Evropce. Čemu bi se tudi bali, ko so pa represalije ćsto platonične? Po vsem Kitajakem so đivjali nemiri. Angleški konzul ni hotel zapustiti Chun-Kinga in moral se je zateći v hram. V Hankeu so biii Kitajci zaseđli koncesije in razmesarjena trupla Japoncev so pokrivala tla. V Chiam-Kingu so bili študentje arćgai-i vse hiše inozemcev. KcTično so Kicajci 21. junija vdrli v kitajstko po-slanietvo v Parizu in prisilili kitajskega pos'anilci v Piaaciji Njegovo Ekscelenco čang-Loa, ča. je od-p:t3lal brzojaivko, v kateri je odobraval uporni&ki pdkret in vzpodbujal upomike k novim izgredom. A ksij so storile velesile? Z mrzlično naglico so poailjale dipkima^sfee noter »Njegova Ekscelenca detktor Wu, minister pekinške vlacie, naj izvoli obraiti. svojo pozornost na sovražno veiienje« ... To je v vsej svoji lepoti zmagoalavje diplomacije, onemogde in miroljubne za vsako ceno. Senator Borah se progrlada — seveda iz velike daljave — za arbitra Azije, on robni in kriči proti > nelegalnim pogodbama m se zavzema za nedotaJcljive pravice Kitajske'. Doktor Wu pa se smehlje ob pogledu na kup diplomatskih not v košu, kan>*r meće papir in čita pisma s pečatom Moskve, v katerih so izražone čestitke ... * Kakor većina mož njegove star os'i In kakor njegov ririja>telj, je tudi grof K .bert de Branceliii skleni! navzHc temu ostati v Sang"ha>u in vpiaal s*e je kot dobrovoijec v milico, kjer so mu glede na njegovo pirejanjo službo priznali častJiiški čiin. Dđ-čim je pa de Bruncelin poveijeval paLruljam ali stražam na meji meduarodTiih koncesij, je ostal de Mervesit zarach svojega konzulaimega dela dode-ljen geners Imemu slabu. Scstajala sta se po aluž>bi in iz njunih prvotnih simpatij ae je razvilo trdno prijateljstvo. De Mervent ni hotel več govoriti o lady Hawksto-novi, ker je b*l v svoji r'hlou^Tiosti 5sr>oznail, da skriva nj#gvv prij-.tclj za tem akelečo tajno. Arsene BoirjaJ je bil tudi v službi. Postal je bil znova Robeitov ordonanc. Prve dni. ko je hodil g-rof de BranceUn kot 6ast-nik po mestu, je ves presenećen opazil, da padajo opeke raz atreho nsjraje v njeg.vi blizini. Ko se je tako s težavo izognil tudi strelom, ki je mauo manjkalo, da ga nišo zadeli, je prišel do po-epriča-s\ja, da to ni gok) naključje. In takoj je p:mia1il na lepo ročico, ki nm je bala nekoć zelo naklonjena in ki jo je morda iz neprcviđnoeti zavrgel. Orejoje Josip ffB|rPTr**ft — Wm «JleiPdB» Osfemor itsa J«raa — Sa aprmvo tD tnseratm deJ usta Oton Chrtitog. — Val w C^o&Uaak