Mostnina plačana v gotovini. Leto LXXII. št. I96 Ljubljana, sreda 30* avgusta 1939 LOfENSKI iznoio *sak aan popoldne izvzemsi nedeUe in praznike // Inseroti do 9U petit vrst d Din L do I a vrst ć Oin 2.5G od 10C do 30C vrst 6 Din 3 večji inseran oetit vrsto Din 4.—. Popust 00 dogovoru inseratni davek posebe* // .Slovenski Narod" *elic mesečno v JuooslaviTi Din 12.— zo inozemstvo Dir 25.— II Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafliavo ulica Star. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 fat 31-81 Podruinicet MAKI BOK. Geauuo tra st. t M MOV O MESTO. Mu04»«wko telefon it 26 f CHJF. cdNb un&iNoi fc— uii|ww s*eo 1, teiefon il. 65; podružnica uprovst Kocenovo ut Z lete ton ft. 190 H JCSENId, Ob kolodvoru 109 // SLOVENJ GRADEC Stotnikov h*g 5 f PoSftia ukjh»i*ju v UuMvani it. 10391. še vedno nobene končne odločitve: mmmU med Berlinom in Londonom se nadaljujejo Snoči je bil izročen angleškemu poslanom v Berlinu odgovor nemške vlade — Angleška vlada bo imela danes sejo, na kateri bo odgovor proučila — Možnost zopetnega sklicanja parlamenta — Neposredna nevarnost vojne je stopila v ozadje — Posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice Berlin. 30. avg. br. Včeraj so skoro ves dan sestavljali v kancelarski palači odgovor nemške vlade na sporočila angleške vlade glede Hitlerjeve poslanice. Pri Hitlerju so bili zbrani vsi vodilni člani vlade, vojake in stranke. Dasi je bil odgovor sestavljen že dopoldne, so ga izročili angleškemu poslaniku šele zvečer, ker je nemška vlada čakala na izjave Chamberlaina v spodnji zbornici. Takoj po končanem govoru so ožji Hitlerjevi sotrudniki zapustili kancelarsko palačo, nakar so sestavili odgovor v nemškem in angleškem jeziku. Ob 19.15 je kancelar Hitler povabil k sebi angleškega poslanika Hendersona ter mu pri tej priliki izročil odgovor v nem-škm originalu in angleškem prevodu. Razgovor Hitlerja s poslanikom Hendersonom v navzočnosti zunanjega ministra Ribben-tropa je trajal dvajset minut. Kancelar Hitler je posamezne točke nemškega odgovora podrobno raz tolmačil poslaniku in ga prosil, da sporoči ta tolmačnja angleški vladi. O vsebini tega odgovora ni ničesar znano. Ve se le toliko, da je odgovor zelo obširen in da obravnava v podrobnostih posamezne probleme in sporna vprašanja. Poslanik Henderson je najprvo stopil v telefonski zvezo z londonskim zun. ministrstvom in sporočil, da je prejel nemški odgovor. Dogovorno % zunanjim ministrstvom odgovor ni bil poslan po posebnem kurirju, kakor je bilo prvotno nameravano, marveč sporočen v London s šifrirano brzojavko. Pismeni odgovor bo odposlan po redni diplomatski poti šele danes. London, 30, avg. c. Odgovor nemške vlade, ki ga je berlinski poslanik brzo javil v London, so sprejeli v zunanjem ministrstvu šele pozno ponoči. Chamberlain in Halifax sta se takoj nato sestala v ministrskem predsedstvu in proučevala odgovor nemške vlade dolgo preko polnoči. Zunanji minister lord Halifax je nato odšel v zunanje ministrstvo, kjer je skupno z državnim podtajnikom za Srednjo Evropo Cadoga-nom in diplomatskim svetovalcem angleške vlade Vansitartom nadaljeval posvetovanja vse do pol3. zjutraj. Za danes opoldne je sklicana seja vlade, na kateri bodo proučili nemški odgovor in morebitne nove Hitlerjeve predloge. Od vsebine tega odgovora odnosno predlogov, ki jih stavi Hitler, je odvisno, ali bo ponovno sklicana seja parlamenta. Novinarjem, ki so čakali pred zunanjim ministrstvom, je lord Halifax odklonil vsako izjavo in samo dejal, da mora odgovor najprvo proučiti vlada. V Berlinu govore o možnosti angleško-nesnškega sporazuma Berlin, 30. avg. e. Nepričakovano se tu postavlja v prvi vrsti možnost angleško-nemškega sporazuma na Široki podlagi in je to predmet splošnih komentarjev današnjega tiska. Tako piše »Deutsche All-gemeine Zeitung«, da želi Hitler ustvariti podlago za resničen in trajen angleško-nemški sporazum. Konference v Varšavi Varšava, 30. avg. c. Poljska vlada je imela včeraj popoldne važno sejo. Po seji je sprejel zunanji minister Beck francoskega poslanika Noella in ga informiral o sklepih vlade. Vsebina sklepov ni znana. Varšava, 30. avgusta. AA. Havas: Snoči je Berk sprejel francoskega poslanika Noella. V tukajšnjih krogih mislijo, da je Beck seznanil francoskega poslanika s sklepi včerajšnje popoldanske seje v gradiču predsednika republike, ki so se je udeležili med drugimi tudi predsednik republike Moscicki. maršal Rvdz-Smiglv, predsednik vlade Skladkovski in Beck. je dal iniciativo kancelar Hitler v kritičnih urah preteklega tedna. »Berliner Borsen Zeitung« piše: Pozdraviti je treba okoliščino, da se v londonskih uradnih krogih na podlagi mnogih zasnov voditelja rajha in njegove pripravljenosti za odstranitev vzrokov vseh nesoglasij opa- ža voljnost Londona za praktično sodelovanje za ureditev vseh spornih vprašanj. To dejstvo je treba pozdraviti z iskreno željo, da se mir reši, vendar ne sme nihče dvomiti, da se more ozračje popraviti samo tedaj, če se izpolni jasn« zahteva voditelja rajha glede Gdanska in koridorja. Chamberlainov govor Anglija nI spremenila svojega stališča Jugoslavija m Bolgarija edina otoka mim. v Evropi Stoječi izven sporov velesil strogo nevtralni« sta obenem trdno odločeni braniti svojo neodvisnost in nedotakljivost Sofija, 30. avg. V tukajšnji javnosti smatrajo za potrebno podčrtati velik mir. ki vlada po vsej državi, čeprav nastopajo usodni trenutki izven njenih meja. Dejstvo, da Bolgarija ni podlegla splošni vojni psihozi in da ni niti deloma mobilizirala svojih moči. da ni bilo treba narod postaviti pred ogromne gospodarske in finančne napore in izgube, je logična posledica njene sedanje zunanje politike. Ta njena politika pa sloni na dveh načelih: 1. da je država neodvisna in nevtralna v svojih odnosih do med seboj sprte in za-sovražene Evrope in 2. da je lahko njeno sodelovanje z Jugoslavijo še tesnejše. To je politika, ki sta ji postavila trdne temelje pokojni kralj Aleksander in kralj Boris. Ta politika je bila sankcionirana s pomembnim blejskim komunikejem, čigar avtorja sta bila jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič in predsednik bolgarske vlade ter zunanji minister Ge-orgij Kjoseivanov. Danes noben nacionalni in razumen človek v Bolgariji ne more več dvomiti v upravičenost in koristnost te politike. Zahvaljujoč neodvisnemu in nevtralnemu stališču Jugoslavije in Bolgarije ter njunemu prijateljskemu sodelovanju sta obe sosedni in bratski državi sedaj v Evropi in na Balkanu edina otoka miru, na katerih se sliši toda odbija žvenket orožja in na katerih mejah se ustavlja strah pred bodočnostjo in strah za lastni obstoj. Jugoslavija in Bolgarija mirno spremljata mednarodni razvoj, sami odločeni za mir. a tudi trdno odločeni, da v primeru neizogibne potrebe storita vse napore in žrtve za zaščito svojih življenjskih koristi. Popolnoma razumljivo je, da je napravila naj po vol j ne j ši vtis vest iz Beograda, da je Jugoslavija popolnoma odločena, da tudi v sedanji kritični mednarodni situaciji nadaljuje svojo jasno obeleženo zunanjo politiko. Za sedaj Sofija še ni izgubila upanja, da se bo mir na svetu le še rešil. Ce bo prišlo do vojne, bosta Jugoslavija in Bolgarija zato najmanj odgovorni, saj sta storili in storita vse, da ohranita mir na svojih mejah. V najhujšem primeru, namreč če pride do vojne, bosta ostali gospodarici svoje usode in bosta pravočasno napravili sklepe, ki bodo odgovarjali pravilnemu razumevanju interesov jugoslo-venskega in bolgarskega naroda. sednik poljske republike poslal predsedniku Rooseveltu, brzojavko, ki v imenu Poljske pristaja načelno na taksno posredovanje. Varšava, 30. avg. AA. Pat. Agencija Pat je dobila dovoljenje, da objavi tole sporočilo: Po nalogu svojih vladarjev sta se belgijska in holandska vlada obrnili do po4j-ske, francoske, nemške, britanske in italijanske vlade s predlogom, v katerem ponujata posredovanje kralja Leopolda in kraljice Viljemine za miroljubno ureditev spora med temi državami. V svojem odgovoru se poljska vlada sklicuje na Roosevelto-vo brzojavko, katere načelo je Poljska sprejela. Ko pristaja na takšno pobudo, pripominja suverena poljska vlada, da se ne misli spuščati v proučevanje podrobnosti tega vprašanja, ker še ni nobena izmed teh pobud doživela doslej pristanka nemškega rajha. Danes bo morda govoril Mussolini Rim, 30. avg. c. Mussolini je včeraj ponovno telefotiično stopil v stik s Hitlerjem. Angleški poslanik Loraine je bil popoldne pol are pri italijanskem zunanjem ministra grofu Ciana. Po uradno še nepotrjenih vesteh bo morda ministrski predsednik Mussolini danes opoldne ali zvečer imel govor po radiu. London, 30. avg. r. Včeraj popoldne se je sestal angleški parlament k izredni seji. V spodnji zbornici je podal izjavo o mednarodnem položaju in o zadnjih dogodkih ministrski predsednik Chamberlain, v gornji zbornici pa zunanji minister lord Hali-fax. Oba sta poudarila, da Anglija ni spremenila svojega stališča in da odločitev o vojni in miru še ni padla. To je odvisno od Nemčije. Angleška vlada je skrbno proučila predloge, ki jih je stavil kancelar Hitler v svoji poslanici in poslala svoj odgovor. Slej ko prej je Anglija pripravljena pristati na mirno ureditev vseh spornih vprašanj, ki jih navaja v svoji spomenici kancelar Hitler, kakor kolonije, gospodarsko sodelovanje in podobno, toda le pod enim pogojem: Nemčija mora rešiti svoj spor s Poljsko z direktnimi pogajanji in to na način, ki bo v skladu z dostojanstvom m suverenostjo Poljske. Anglija je slej ko prej trdno odločena izvršiti vse svoje obveznosti do Poljske in bo z vsemi sredstvi branila njeno neodvisnost. Šele. če bo z miroljubnim sporazumom rešen nemško-poljski spor. je mogoče razpravljati o nadaljnjih vprašanjih, ki ovirajo složno mednarodno sodelovanje. (Chamberlainov govor je obširno objavilo že današnje »Jutro«). Tudi voditelji opoz'cije so odobrili to stališče angleške vlade. Chamberlain je pozval poslance, naj ostanejo v Londonu, da bi mogel po potrebi zopet sklicati izredno sejo. Odobravanje v Ameriki Washington, 30. avgusta e. Odločni ton Chamberlainovega govora, ki ga je imel v spodnji zbornici, je tu naletel na splošno odobravanje na službenem mestu. Predsednik Roosevelt je odgodil svoje potovanje v Hvdepark v želji, da pričakuje razvoja krize. Vse kaže. da bo Roosevelt še nekaj ukrenil v zvezi z mednarodno krizo, dokler trajajo pogajanja med Londonom in Berlinom. Zadovoljstvo na Poljskem Varšava, 30. avg. AA. Reuter. Chamberlainov govor so navdušeno sprejeli i v uradnih krogih i v javnosti. V političnih krogih vidijo v govoru mirnost, a odločnost, ki kaže, da sta Velika Britanija in Poljska odločni odstraniti vsa nesoglasja na miren način, prav tako pa tudi odločni braniti poljske življenjske interese. Vojna nevarnost stopa v ozadje V Parizu rodijo, da Nemčija ne misli več na vojno in da bo skušala izkoristiti sedanji noložaj za gospodarsko okrepitev Odmev v Nemčiji Nemški tisk nepričakovano ugodno komentira Chamberlainove izjave in govori o možnosti angleško-nemškega sporazuma Berlin. 30. avg. e. Nemško časopisje v splošnem nenavadno in nepričakovano ugodno komentira Chamberlainov govor ter navaja, da je še dana možnost za nem-ško-angleški sporazum in da si Nemčija takega sporazuma želi Pri tem pa listi ne prenehajo z napadi na Poljsko. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše- Hitlerjev cilj ni samo V ozkem okviru, da popravi krivice versajskega diktata na mejah Nemčije. temveč gre dalje in stremi k splošnemu miru v Evropi in trajnemu nemško-angle-škemu sporazumu v vseh vprašanjih. Za oba naroda. Nemce in Angleže, je dovolj prostora na svetu. »Essener National-Zei-ttmg« pravi, da je Hitler pripravljen po-riušati vsak pameten predlog za pomir- jen je. »Frankfurter Zeitung« pise: Niti sedaj ni Hitler kljub vsem težavam izgubil z vidika svojega cilia, da pride do trajnega sporazuma z Anglijo O angleškem odgovoru nemški vladi pravi: Ni mogoče, da bi bilo angleško stališče napram Nemčiji popolnoma negativno. Toda če Anglija misli, da ni v položaju, da bi vplivala na Poljsko, da bi ta sprejela vse nemške aahteve. potem je diskusija o vseh drugih vprašanjih brezplodna. »Hamburger Fremdenblatt« piše: V diplomatski drami, ki se trenutno odigrava, je beseda sedaj prešla iz Berlina zopet v London. Predsednik angleške vlade je prvič javno omenil izmenjavo misli, ki se vrši med Londonom in Berlinom. Za ta stik Pariz, 30. avgusta k. Tukajšnji dobro informirani diplomatski krogi trdijo na podlagi informacij iz Berlina, da se voditelji Nemčij prav dobro zavedajo posledic morebitne vojne in da niso prav nič pripravljeni začeti z vojno kot skrajnim sredstvom za uresničenje svojih načrtov, ki naj rešijo nemško čast in nemško gospodarstvo in tudi narodnosocialstični pokret. Vse na zavisi trenutno od Anglije in Frarcje Ce bi se pokazala najmanjša neodločnost a!; popuščanje Anglije in Francije bi Nemčija to v največji meri izkoristila Zdij je pol^žai tr.k. da Nemčiia še lahko odlo:; svoje načrte in jih docela SDren eni. posebno v kolikor se tičejo vzhoda, to je Polivke. Sklenitev nenapndalne pogodbe z Rusijo, je dejstvo, katerega se nemški vod:te\ii lahko poslužilo in z njim narodu dokažejo uspešnost svoie politike. Nemški voditelji morejo zdai pričeti z ideološkim delom in opustiti načrte za vo- jaške akcije. Ves nemški narod je potrebno po sklenitvi nenapadalne in posvetovalne pogodbe z Rusijo preusmeriti idejno, kar da nemškim voditeljem dela za pet ali šest mesecev. Se bolj važna naloga, ki jo lahko v tem razdobju Nemčija opravi, je pa gospodarska obnova Nemčije s pomočjo Rusije. Nemčija lahko v sledečih mesecih izkoristi trgovinsko pogodbo, ki jo je sklenila nedavno z Rusijo in se lahko gospodarsko okrepi, izboljša notranji gospodarski položaj, reši kolikortoliko vprašanje narodne prehrane in vprašanje zalaganja industrije s sirovinami itd. Naposled nemški voditelji lahko izkoristijo sklenitev nenapadalne pogodbe z Rusijo tudi tako, da predoči j o svojemu narodu, da je Nemčija s sklenitvijo pogodbe preprečila »obkolje-vanje* Nemčije, kar se prikaže lahko kot izreden uspeh nacionalno-socialistične zunanje politike. Posredovalne akcije Francira in Poljska sta v načelu že pristali na ponuđeno posredovanje belgijskega kralja i nizozemske kraljice Pariz, 30. avgusta A A. Havas. Francoska in britanska vlada sta včeraj popoldne ugodno odgovorili belgijski vl*»d: glede ponudbe za posredovanje, ki ga je ta ponudila za miroljubno ureditev sedanje krize. Francoska vlada je v svojem odgovoru posebno poudarila, da je slej ko prej zvesta miru in voljna z najboljšo voljo pomagati pri vsakem poskusu za mirno rešitev krize. Francoska vlada še ni dobila nobenega sporočila, da bi holandska vlada pripravljala kaj podobnega kakor belgijska vlada za miroljubno ureditev sednjih razmer. Rim, 30. avg. c. Današnji italijanski listi v splošnem ugodnejše presojajo mednarodni položaj in poudarjajo, da sedaj vet avet gleda v Rim. in pričakuje Mussolinijevega posredovanja. Varšava, 30. avg. AA. Pat. Tudi poljaka vlada je pristala na to, da podpre pobudo kralja Leopolda in kraljice Viljemine za miroljubno ureditev vseh nesoglasij med državami. V svojem odgovoru se poljska vlada sklicuje na brzojavko, ki jo je pred- Pariz, 30. avg. k. Ameriški polkovnik Charles Sweeny, ki je bil dobrovoljec v francoski armadi med svetovno vojno in po premirju oficir v ameriški armadi, je organiziral legijo ameriških dobrovoijcev. ki šteje že sedaj 10.000 mož. Ameriška legija bo na razpolago Franciji v primeru vojne. Polkovnik Sweeny je začel nabirati ameriške prostovoljce za francosko armado že pred meseci. Drugi poveljnik te majhne ameriške armade prostovoljcev bo general Henry Reillv, ki je bil poveljnik 83. pehotne ameriške divizije na francoski fronti med svetovno vojno. Evakuacija italijanskih mest Run, 30. avgusta. AA. Štefani: Izšel Ju uraden razglas, ki pravi, naj ae stare ženske in otroci, prebivajoči v velikih mestih v Piemontu. Lombardiji, Liguriji. Toacani, Laciji. Kampaniji. na Siciliji in SardinfJL ki se lahko izselijo v manjša mesta afl na kmete, to store Čimprej, da ae bodo mogli poslužiti prevoznih sredstev, ki so Ae na razpolago. Španija ostane nevtralna Burgoa, 30. avgusta. AA. Havas: Tu psu vladu je v vseh krogih prepričanje, da ta trenutek nič ne ogroža nectotakJjrvosti m časti Španije. Čeprav veljajo samnactrje prebivalstva raznim državam v Bvrgpi. je narod enodušen v ieltu da ohrani popolno nevtralnost. Sicer pa rd do tega trenutka izšel noben ukrep vojaškega, gospodarskega ali političnega značaja. Novi vpoklici na Poljskem Karlave, 30. avg. e. Popoldne Je htt objavljen uradni komunike, ki senika veafi o splošni in popohri moMiiaciji ki so bile razširjene v inozemskem tisku. Uradno samo objavljajo, da so biti vpoklicani Se kateri letniki rezervistom. Litvi in Danski Berlin, 30. avg. e, Nemčija je Danski m Litvi zagotovila, da bo vala njihovo nevtralnost. Prepoved komi stične stranke ¥ Franci]! Parne, 30. avgusta nlh krogu« se stri jo Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, so. avgusta 1939. Grčija je vpoklicala vse rezerviste Čete so zasedle vse meje, vojna pa je v strogi pripravljenosti Atene, 30. avg. e. Težka mednarodna situacija se v Grški spremlja z največjo pozornostjo. Vlada 1e izdala vse potrebne ukrepe, ki jih zahteva sedanji ooložaj Mobilizacija posameznih letnikov in kategorij rezervistov se nadaljuje v pospešenem tempu in vojaštvo pošiljajo na kraje, določene po vojnem razporedu Poles vseh državnih sredstev za transport so pripravljena tudi druga prevozna sredstva. Oblasti so pozvale zasebne lastnike avtomobilov, motociklov in drugih prevoznih sredstev, da iih do včerajšnjega dne dajo na razpolago policijskim oblastem v svojih krajin. Železniški, potniški !n trsovrk! promet je omejen na najmanjše mere. da so tako vozni park in proge na razpolago za vojne potrebe Vse utrdbe na severni meji države od Kukuša do Alek=andropo-lisa so zasedene z močnimi oddelki vojske. Na sevemozapadni meji od Lerine do morja so koncentrirane močne čete. Grška vlada ie pozvala tudi vse Grke v tujini, zlasti v Srednji Evropi, da se nemudoma vrnejo v domovino 2e tri dni se vračajo Grki v velikih skiioinah domov. Opažati je. da Nemci in Italijani v množicah zapuščajo Grčijo in da se. sledeč pozivu svojih vlad. vračajo v domovino. Vrjno brodovje je v strogi pripravljenosti in je stalno pod polno paro. Trgovske ladje so prejele ukaz, da ne zapuščajo luk. kjar se nahajajo. Včeraj Je bil izdan nov poziv za vežbe vseh rezervistov poleg specialistov. Ukinjeni so val dopusti uradnikov. Dasi še ni proglašena splošna mobilizacija, van-dar prevladuje vtis, da Je država že v mobiliziranem stanju. Rumunija čaka pripravljena na vse Bukarešta. 30. avg e. Zaradi mednarodnih dogodkov so nastale v Rumuniji v prometu zelo važne spremembe. Čeprav Rumunija ni ukrenila ničesar za omejitev železniškega, letalskega in telefonskega prometa, je zaradi sprememb v NemWJi. Poljski in Franciji promet s temi državami prekinjen. Letalski promet s Francijo in Nemčijo in zveze z Anglijo in Belgijo so tudi ustavljene. Telefonski promet dasi ni ukinjen, se vrši pod zelo težkimi pogoji zaradi velikih zahtev občinstva. ReSitev krize se pričakuje z veliko napetostjo. Ru- munija se trudi, da na naibolj jasen način poudari svoje stališče v sedanjih prilikah. Rumunija je pripravljena na vse. Rusi zavlačuje!© ratiSIkacf 1a nemško* ruskega nenanaualnesa »akta? Sov'?*' čafca*©, kako se bo razvil mednarodni položaj v Evropi Rusija zbira svoje čete na zapadu Moskva. 30. avg. e. V komunikeju službene agencije Tas. kakor tudi v sovjetskem radiu, je bilo snoči objavljeno, da ae na zapadni meji glede na resno mednarodno situacijo vrši koncentracija čet. Komunike pravi: Razni tuji listi so iavili. da je sovjetsko vrhovno poveljstvo premestilo z zapadne meje na vzhod 200.000 odnosno 300.000 mož, da pojača posadke na vzhodu. Agencija Tas je pooblaščena ugotoviti, da te vesti ne odgovarjajo dejstvu. Nasprotno, merodajni krogi izjavljajo, da je vrhovno povelistvo glede na napeti položaj v Evropi, sklenilo, da pojača svojo vojne sile na zapadni meji. Washingrton, .30. avgusta. AA. Keuter Po nekih informacijah, ki so jih dobili v tukajšnjih krogih in vpoštevaje okoliščino, da Sovjeti niso že ratificirali nenapa-dalnesra pakta z Nemci, upajo v uradnih krofih, da bo tudi Sovjetska Rusija pomagala omiliti mednarodno napetost. Ce bo na to pristala, mislijo, da bo zavzela stališče naklonjene nevtralnosti, kakršno bo zavzela tudi USA Moskva, 30. avg. AA. Havas: V tujih političnih krogih v Moskvi mislijo, da sovjetska vlada nalašč zavlačuje ratificiranje nemško-sovjetskega pakta. Mislijo, da je ta počasnost dokaz želje sovjetske vlade, da počaka razvoj mednarodnega položaja, preden bo imel Molotov napovedan govor o zunanji politiki. Preiskava tujih ladij v Ameriki Amerika se hoče izogniti vsakemu presenečenju New York, 30. avg. AA. Havas: Upravnik pristaniške carinarne v New Yorku je odredil, da mora več tujih oceanskih par-nikov. med njimi tudi »Bremen«. »Nor-mandia«. »Aquitania& in »Transilvania« ostati v pristanišču, da jih bodo mogli cariniki preiskati. Filadelfijska carinama je naročila finančnim kontrolnim ladjam, naj izslede nemški tovorni parnik »Wieland«, ki je v soboto odplul iz Filadelfije v Norfolk, a se odtlej še ni javil. vVashingrton. 30. avg. c. Nemški poslanik je protestiral proti preiskavi nemškega prekomornika »Bremen«. Predsednik Roosevelt je izjavil novinarjem, da hoče ameriška vlada preiskati vse večje tuje ladje, da ugotovi. Če jih ie mogoče oborožiti za ofenzivne svrhe. Odslej bo puščala ameriška vlada v ameriška pristanišča samo one ladje, ki morejo biti opremllene z defenzivnim, ne pa ofenzivnim orožjem. I IVashington, 30. avg. c. Na konferenci j tiska je izjavil včeraj predsednik Roose-» velt. da je k sedanji mednarodni krizi mnogo pripomogla akcija kongresa o ameriškem nevtralnostnem zakonu. Na drugi strani pa poročajo, da sedaj tudi vodje izolacijske politike v Zedinjenih državah ne nasprotujejo vec odpravi nev-tralnostnega zakona. Xew York, 30. avg. c. Ameriške zavarovalnice so ukinile zavarovanje za vojni ri-ziko za vse nemške in italijanske ladje, ter za vse blago, ki je namenjeno v Nemčijo in Italijo, ki prihaja iz teh dveh držav, kakor tudi za tranzitni promet preko njih. Vashingion, 30. avg. c. Ameriška vlada je odredila posebne varnostne mere v Panamskem kanalu ter je odposlala za njegovo zaščito večje število vojaštva. Slovaki morajo oskrbovati nemško vojsko Bratislava, 30. avg". e. Predsednik vlade dr. Tiso je odredil, da morajo prebivalstvo in krajevne oblasti v Slovaški nem-gke čete preskrbovati z živežem, s krmo za živino, s perilom in pogonskimi sredstvi. Vsak napad na nemško vojsko ali odpor proti nemškim vojakom se bo kaznoval ne glede na narodnost od strani neonskega vojaškega sodišča. Železniški promet v Nemčiji ukinjen Berlin, 30. avg. c. V nagovoru preko radia je sporočil včeraj nemški prometni minister, da bo promet na železnicah za civilno prebivalstvo še bolj omejen in prihodnje dni popolnoma ukinjen. To je potrebno, ker so se pokazale pri oskrbovanju velikih mest z živili večje težave. Zadržani konzuli zopet izpuščeni Varšava, 30. avg. c Nemške oblasti so izročile poljskega konzula v Kwizinu. ki so ga včeraj zadržale v trenutku, ko je hotel odpotovati na Poljsko, poljskemu generalnemu konzulatu v Kraljevcu. Nato so tudi poljske oblasti izročile nemškega konzula v Tešinu nemškemu poslaništvu v Varšavi. Poljaki zaplenili nemške vlake GdansJc, 30. avg. AA. DNB. V torek popoldne ni prispelo več rednih vlakov v Gdansk, med njimi več ekspresnih vlakov, ki vozijo med Gdansk i m in vzhodno Pru-aijo. Vlake so zadržali na Poljskem. Obvezna zgraditev zaklonišč v Nemčiji Berlin, 30. avg. e. Včeraj opoldne so bili nalepljeni po vsej državi lepaki, v katerih se prebivalstvo poziva, da zgradi začasna zaklonišča prpti napadom iz zraka. Taka zaklonišča je treba zgraditi v vseh hišah, kjer dosedaj še nimajo posebnih zaklonišč. Nabava materiala ie prepuščena imaaiiH''.nikom toda pomanjkanje materiala ne more biti izgovor, če zaklonišča ne bodo pravočasno zgrajena. Skice je treba predložiti policiji, ki se bo 1. seotem-bra prepričala, kako ta dela napredujejo. Uvedba cenzure v Belgiji Bruselj, SO. avgusta. AA. DNB: Predsednik vlade Pierlot je sporočil aastopni-kom belgijskega tiska, da je vlada uvedla na podlagi zakona iz leta 1916. cenzuro tiska in tiskovin sploh. Nova japonska vlada Tokio, 30. avgusta. AA. Nova japonska vlada je sestavljena takole: Predsednik vlade in zunanji minister Nobujuki Abe, vojni minister general Sunrohuhata, mornariški minister podadmiral Josida, finančni minister Aoki, notranji minister in minister za socialno politiko Ohara. Angleško zlato roma v Ameriko London, 30. avg. c. V zadnjem tednu je odšlo iz Anglije za preko 24 milijonov funtov zlata (nad 6 milijard dinarjev). Od tega je šlo v USA 17 milijonov, 6 milijonov pa v Kanado. Buenos Aires, 30. avg. c. Argentinska vlada je ukinila vezanje tečaja pesosa na angleški funt. Francoski za politiko vlade Pariz, 30. avgusta, c. Ministrski predsednik Daladier je sprejel včeraj voditelja socialistov Leona Bluma, bivšega predsednika vlade Chautempaa in predsednika zunanjepolitičnega odbora poslanske zbor. niče Berangerja. Socialistična stranka je popoldne sprejela resolucijo, v kateri izraža zaupanja vladini zunanji politiki. Enako resolucijo je sprejela tudi neodvisna radikalna stranka, švedski kronski svet Stockholm, 29. avg. br. Tu ee je danes dopoldne sestal kronski svet pod vodstvom kralja Gustava. O seji je bil izdan kratek komunike, ki pravi, da so razpravljali o mednarodnem političnem položaju, kakor se je razvil v zadnjih dneh in nadaljnjih vojaških ukrepih švedske nevtralnosti. širite »Slovenski Narod«! Na ljubljanskem živilskem trgu M »* vplivajo nanj — Ceno so viooke — Gob letos al Ljubljana, SO. avgusta Na življenje na našem živilskem trgu ne vplivajo zunanji dogodki. Naših meščanov ne spravi nič ia ravnotežja, zlasti ne ob koncu meseca. Zato tudi te dni ni posebno živahnega prometa na trgu. Kdor se je vrnil s počitnic is si ogledal življenje na našem trgu, se mu morda celo zdi, da živimo v obljubljeni deželi. Sadje je v resnici letos tako poceni, kakor menda ae ni bilo na našem trgu. Vendar s tem še ni rečeno, da so poceni vsa živila. Letošnja značilnost v cenah na našem trgu je izredno poceni sadje in nekoliko dražje sočivje. Da je sočivje dražje, se ne smemo čuditi, ker s« kaže precej močno vpliv suše. Letošnje poletje je nenavadno suho in zato bo nekaterih pridelkov manj. Vse kaže, da bo letošnji pridelek krompirja znatno manjši kakor lanski. Zato je tudi krompir zdaj na našem trgu nekoliko dražji kakor je bil lani osorej. Lani je bil ob tem času najlepši po dinarju in delno celo po 75 par kg. Zdaj ga pa prodajajo te vedno po 1.5 din. Dražje so pa tudi druge vrste sočivja, kar velja zlasti za stročji fižol in kumare. Stročjega fižola je bilo lani osorej na izbiro po 1.5 do 2 din kg najlepšega, med tem ko je »daj po 3 din kg-. Kumar je na prodaj znatno manj kakor lani. Gospodinje ne vlagajo letos toliko kumar kakor prejšnja leta, kar je razumljivo, saj so kumarice za vlaganje po 10 do 12 din 100 komadov, med tem ko so bile lani po 3 do 6 din. Nekoliko se pozna tudi pri zelju, da vlada suša in pričakovati moramo, da bodo zeljnate glave v sezoni, oktobra, ko je največ zelja naprodaj, znatno dražje kakor lani. Tudi na perutninskem trgu so cene precej visoke. Jajc je malo in prodajajo jih nekoliko lepša po dinarju komad ali 12 komadov za 10 din. Občutno letos primankuje gob, predvsem gobanov, jurčkov. Doslej letos še ni Zaposlenost delavstva v juliju Ljubljana, 30. avgusta V juliju 1989 je imel OUZD zavarovanih povprečno 106.452 delavca. Konjunkturni prirast je znašal 2548 oseb. V pogledu zaposlenosti so napredovale zlasti sledeče industrije: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) z letnim prirastom 1625 delavcev, trgovina +467 delavcev, javni promet +443 delavcev itd. — Vidnejši letni padec zaposlenosti je bil izkazan pri gradnjah nad zemljo (stavbstvo) —658 delavcev, pri hišni služinčadi —327 delavcev, pri industriji kože —311 delavcev itd. itd. V sezijskem pogledu se je dvignila zaposlenost v celoti za 1932 osebe. Predvsem gre ta serijski dvig na račun gradenj železnic, cest in vodnih zgradb, ki so napredovale za 714 delavcev, gradenj nad zemljo z mesečnim prirastom 634 delavcev, gostiln, kavarn in krčem (tujski promet) + 427 delavcev, industrije kamenja in zemlje +317 delavcev itd. Vidnejše sta nazadovali le gozdno-žagarska industrija s padcem —372 delavcev in oblačilna industrija — 212 delavcev itd. SPORT — ionske plavalne tekme. V Crikvenici bodo 2. in 3. septembra žensk? plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije. Udeleži se jih okrog 20 plavalk naših najboljših plavalnih klubov zagrebškega ZPK, ljubljanske Ilirije, beograjskega Severa, splitskega Jadrana, dubrovniškega Juga in sušaske Viktorije. Tekmujejo lahko samo tiste verificirane plavalke, ki so že dosegle letos na tekmah ali ki bodo po mnenju klubov dosegle na tekmah posameznikov naslednje skrajne rezultate: 100 metrov prosto v času 1.18, 400 m prosto v času 6.30, 200 m prsno v času 3.35 in 100 m hrbtno v času 1.35. Spored tekem obsega 100 m prosto. 400 m prosto. 100 metrov prsno, 200 m prsno in 100 metrov hrbtno. SOKOL — Sokolske tekme v đevetoboju. V proslavo kraljevega rojstnega dne 6. septembra bodo v Zagrebu sokolske tekme v đevetoboju, na katerih nastopijo atleti 9 sokolskih žup, in sicer Banjaluke, Beograda, Celja, Karlovca, Kragujevea, Ljubljane, Osijeka, Šibenika In Zagreba. Poleg sokolskih atletov nastopijo tudi sokolske atletke tz Beograda, Celja, Ljubljane, Osijeka in Zagreba. To bo srečanje reprezentanc sokolskih žup v obliki devetoboja odno3no petoboja po sistemu balkaniade. Vsaka župa postavi za vsako disciplino po 2 atleta odnosno atletki. Tekme obsegajo za Člane tek na 100. 400 in 1500 m, met diska in krogle, skok v višino in daljino ter stafetni tek 4x100 m, za članice pa tek na 100 m, met diska in krogle, skok v višino in daljino ter stafetni tek 4X100 m. Zagrebški listi pravijo, da je verjetna zmaga Ljubljane. Udeležencem je pripravila zagrebška župa okusne srebrne plakete. I2 Celia —c Prvi dan razprave proti notarju dr. Dušanu Senčarju iz Preval j ter Karlu Se-deju, Ivanu Veržunu in Matevžu Kralju so bili zaslišani obtoženci, ki so zanikali sleherno krivdo. Danes so bile zaslišane priče, nakar se je pričelo čitanje ogromnega števila spisov. —c Slavnostna sokolska akademija. Sokolsko društvo Celje I bo priredilo v pro. slavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v torek 5. septembra ob 20.30 slavnostno akademijo v Mestnem gledališču. Akademija bo obsegala 13 točk in bo zelo zanimiva. Sodelovala bo godba 39. pp. Vstopnice so v prodaji v knjigarni K. Go-ričarja vdove. Vabimo vse Sokolu naklonjeno občinstvo, da se udeleži slavnostne akademije. —c Uradni skal Zbornice za TOI za Ce-lje in okolico bo v torek 5. septembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razla. govi ulici. —c Vsi rezervni oficirji, ki se želijo udeležiti potovanja na proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralla in na Oplenac. naj se obrnejo z nekolkovano vlogo na poveljstvo celjskega vojaškega okrožja zaradi izdaje objave za brezp^čno vožnjo. V vlogi morajo poleg osebnih podatkov navesti tUdI čin in postajo, s katere bodo potovali. bilo na trgu v večjih količinah gob, da bodo gospodinje kmalu pozabile, kakšne so prav za prav gobe ter si jih bomo res morali ogledati na gobarski razstavi na velesejmu. . . Tako so tudi naši gobarji zaradi suše zelo prizadeti. Vse to pa odtehta poceni sadje. Niti najstarejši stalni prodajalci sadja na našem »trgu ne pomnijo, da bi bile že kdaj prej tako poceni hruSke kakor so leto«. Najlepše hruške, kakršne so bUe lani na prodaj po 12 do 14 din kg, so zdaj po 6 din. Precej dobre hruške zdaj dobite že po 3 din. Povprečna cena je 4 din. Se bolj poceni so slive; prodajajo jih po 3 do 5 din kg res izvrstno blago. Jabolka, zgodnje vrste, so tudi že skoraj povsem Izgubile ceno, saj so najlepša po 4 din kg. Edino grozdje je Se obdržalo nekoliko višjo ceno, vendar ga dobite že lepega, zdravega po 5 do 6 din kg. Najlepše, hamburški muškat je po 10 din kg. Pri vseh teh dobrotah zlasti ne smemo pozabiti raznih vrst sladkih buč. Največ je lubenic. Človek bi mislil, da so te buče razpostavljene naprodaj na debelo, toliko jih je. Skoraj stalno jih je naloženih na Pogačarjevem trgu po več vagonov. Zdaj jih prodajajo po 1.5 din kg. Cenejše pač ne morejo več biti. Ker so se tako pocenile in ker je tako lepa izbira, so se naši meščani zelo navadili na nje, da jih letos konzumiramo skoraj več kakor sadja. Pri tolikšni količini sadja in buč marsikdo pač lahko prezre sveže smokve, ki so po S din kg. Zdaj a smokvami tekmujejo s cenami celo breskve, saj so najlepše po S do 12 din kg. V splošnem smo lahko zadovoljni s cenami in izbiro blaga na trgu. Razen tega pa je še vedno nekoliko upanja, da se bodo nekatere vrste sočivja, ki se nam zde predrage, kljub vsemu nekoliko pocenile, saj suša ne bo trajala tudi jeseni. I —c Nesreča pri delu. V Sodinovi opekarni na Ljubečni pri Celju se je ponesrečil v ponedeljek 141etni delavec Ernest Bogovič iz Škofje vasi. Pri delu ga je zgrabil stroj za levo roko in mu razmesa-ril dlan. Bogovič se zdravi v celjski bol. niči. —c Trgovine v območju mestne občine celjske bodo na državni praznik 6. septembra ves dan zaprte. Iz Litije — Rejci malih živali za malega človeka. Splošno je znano, da se pečajo z rejo malih živali preprosti ljudje in taki. ki ljubijo naravo. Tudi v naSem okraju imamo precej marljivo delujoče DruStvo rejcev malih živali. Društvo podpira siromašne sloje s podporami in jim nabavlja koze, plemenske kozle, peteline in druge male živali Odbor je sklenil, da bo svojo *ociamo akcijo nadaljeval; da bi pomnožil razpoložljiva sredstva, priredi v nedeljo 3. septembra veliko vrtno veselico na Modičevem vrtu na litijskem Glavnem trgu. Kot posebnost bomo pokušali pečenko plemenitih kuncev ter razne vrste perutnine. Spričo plemenitega namena, ker bo šel čisti dobiček za nabavo malih živali, vabimo občinstvo k posetu. — Izredno nizka Sava. Zaradi dolge suše, ki vlada letošnje poletje, je Sava zelo upadla. Vodomerska postaja pri litijskem mostu beleži, da je zdaj reka še 7 cm nad črto. kakor je bila ob največji suši pred K* leti. Iz struge se dviga io peščeni otoki ta ko na gornjem kakor tudi na spodnjem koncu litijskega mostu. Kopalcev je še nekaj, čeprav je voda že precej hladna. Zaradi nizke Save splavarji ne morejo tovori-ti lesa po reki. Prvi dež pa bo spet odprl splavarjem pot do zaslužka Z Jesenic — Lep pevski promenad ni koncert. Pevsko društvo »Sava« je priredilo v nedeljo zvečer pred spomenikom kralja Aleksandra promenadni koncert, ki je pritegnil v ta okoliš goste množice občinstva. Spored je bil skrbno in srečno izbran. Zbor je zvenel ubrano. Pevci so odlično izvedli svojo nalogo. Za zaključek so zanosno zapeli pesem x Slovan na dan«. KOLEDAR Danes: Sreda, 30. avgusta katoličani: Roza DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Šestnajstletni Kino Union: Humoreska Kino Sloga: Krik ulice Kino diska: V sedmih nebesih DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Mislili smo, da se bo zganil kdo in načel vprašanje preskrbe Ljubljane s sadjem po takih cenah, da bi si ga mogli privoščiti tudi revni ljudje. Pa smo se zmotili. To važno vprešanje spi, kakor da sploh ni vredno govoriti o njem. Letošnja sadna letina je izredno bogata in človek bi pričakoval, da bo sadja dovolj na razpolago po nizkih cenah. Toda Ljubljančani smo menda že tako nesrečni, da nam sadja ne privoščijo, da ga moramo plačevati mnogo predrago, zlasti nekatere boljše vrste. Smederevsko grozdje bi lahko jedli tako poceni, da bi si ga mogli privoščiti tudi siromašni sloji, pa ni nikogar, ki bi poskrbel za dovoz zadostnih količin. Nasprotno, delajo se celo ovire preskrbi mesta s cenenim sadjem. Samo za zgled, kako je urejeno pri nas to važno vprašanje, naj omenimo, da se dobe okrog Brežic češplje po 12 par kilogram, mestna trošarina pa znaša 25 par na kilogram. Kako naj torej jemo v Ljubljani ceneno sadje, ko je pa trošarina sama mnogo višja od cen sadja? Na Sušaku dobiš najlepše breskve po 6 do 7 din, v Ljubljani so pa po 14 din kg. Ali se res ne da tu nič ukreniti in spremeniti? ^-v/-s/^s^-v^Vr Kaj pravite, vprašuje »Slovenec*. Tole pravimo: Lisica bi bila rada zobala sladko grozdje. Ker so pa viseti grozdi previsoko in jih ni mogla doseči, se je ugriznila v rep, rekoč Grozdje je prekisio, nočem ga zobat i J Politični ?4$*rnjt Sohšrtstvo in obramba države »Sokolski glasnik« iz\'mjm v svojem uvodniku: V pripravljenosti za obrambo svoje države ni nmš narod nikdar zaostajal za drugimi narodi na svetu. Takiato pa mu je bila tuja vsaka misel na kakršnakoli agresivnost. Naš narod ni kriv za današnji težak položaj na svetu in si ga tudi m želel. Nasprotno, storil je vse, kolikor je bilo v njegovi moči, da se sedanja svetska kriza vsaj ublaži, ako se že ne more odkloniti Zavedajoč s§ tega stališča, ki je v najvišji meri v skladu z visokimi moralnimi tradicijami naše nacije, gleda jugoslovenski narod z velikim zaupanjem v bodočnost. .Ve želeč ničesar drugega kakor mir in napredek v mednarodnem sodelovanju, ima naj narod polno pravico pričakovati. da vsi ostali narodi, bližji in daljni, spoštujejo to njegovo željo. Ali še bolj, kakor na spošto\anje drugih, je to njegovo zaupan ie zasnovano na čvrsti odločitvi, da si to spošto\anje zagotovi s svojo pripravljenostjo in krepko voljo, da se brani in da niti za ped ne odstopi od pt - svoje suierennsti in polne neodvisnosti isakega, tudi n \ir:;šega komadića svojega ozemlja. Nacionalni in državni ponos danes nista romantika Ona sta danes istovetna z najrealne jšimi življenjskimi interesi države in naroJa. Z.ttn jc so-kolstvo poklicano, da v današnjih časih bolj kakor kdaj prej goji ta ponos in neti borbeni duh, sloneč na tradicijah Koso\a in Petrovega Gvozda. V današnjih časih mora biti ves narod kot en mož, a sokolst\o kvas tega duho\-nega edinstva in te mora'n■■ mobilizacije. Edino ako je tako, smemo kljub temnim oblakom okrog nas s polnim zaupanjem in polno vero zreti v bodočnost. ,,P omemb en đogođeh v hršŽemshssm občestvu" Skupina katoliških *inteligcnto\-, ki se zbira okrog revije »Dejanje«, je imela v dneh 7. do 13. avgusta v Bohinju sestanek, da «e posvetujejo o svojem bodočem delovanju. Na sestanku so imeli referate pesnik in urednik »Dejanja« Edvard Kocbek, dr. S. Gogala, dr. 1. Canjkar, prof. Sol ar in prof. I. Vodnik. Glasilo Jugoslov. strokovne z\ e-ze »Delavska pravica« poroča o tem sestanku in pravi: »V Bohinju smo if /no\a prepričali, kako veliko škodo so storili slo\en-skemu katoliškemu občestvu om. ki so po najrazličnejših poteh razbijali slovensko mladinsko gibanje in ovirali njegovo delo. V veliko zadovoljstvo moramo ugotoviti in povedati, da ga niso zatrli in da se obeta znova povzpeti do velikih oblikovalnih in ustvarjalnih moči. Tristo mladih ljudi, ki so se letos po veliki večini že drugič zbrali pri delu v Bohinju, pomen ja gotovo lepšo in bolj pozitivno plodno dobo v slovenskem krščanskem občestvu . . . Sredino vmeh misli bohinjskega tedna je gotovo predstaviiala misel dr. Canjkar ja o novem slovenskem krščanskem tedniku po vzorcu frincoskega »Temps present«, kjer bi 'ahko slo\-enskt katoliški inteligentje in sploh slo\enski krščanski ljudje svobodno pisali o vseh \ j/ nih vprašanjih v luči širokega in svobode polnega krščanstva. Z veseljem smo vsi pozdravili izjavo g. ravnatelja Mohorjeve družbe, da se da z Mohorjevo družbo o tem važnem vprašanju raz&ovariaži. Sedaj samo vsi želimo, da postane misel — dt nje. O bohinjskem tednu moramo vkijub najrazličnejšim podtikavaniem od str.mt oficielnih reči, da ie bil velik in pomemben dogodek v slovenskem in fcrsčsJllfcSlil občestvu.« Zanimiv pojav ki ga jc treba zabeležiti. Zanimivost Gostinčarjevo glasilo objavlja v tvoji zadnji številki na vprašan ie nekega I V iz J. tale odgovor: »Vprašujete nas, Č4 ie gospod referent Delavske zbornice \- Ljubljani Prežel j France, objavil v kakšnem časopisu svoje vtise ali celo kakšen s\oj pozdrav ali govor ob priliki prireditve »Kraft durch Freude« v Hamburgu, ker bi vas la zadeva zanimala. Na žalost vam moramo odgovoriti, da nismo v nobenem sloven-skem časopisu mogli zaslediti kaj podobnega. Nemških časopisov pa ne beremo!« Za naše državljanstvo Beograjski »Narodni glas« poroča: »Last nik tvornice »Dugaresa« pri Karlovcu nm Hrvatskem, katerega imena zaenkrat ne bomo objavili, je moral neki osebi izplačati 400.000 din, da bi dobil jugoslovensko dr žavljanstvo. Mož je tujec, Madžar, večkratni milijonar in lastnik tvornice platna. Živi v naši državi že dolga leta. Zaslužil je debele milijone in ni prej smatral za potrebno, da bi si pridobil naše državljanstvo. Sedaj pa, ko mu teče že voda v grlo, ko so že povsod pričeli s Čiščenjem, je rad plačal 400.000 din, samo da bi ne bil pognan tja. kjer je bil rojen. Kako dolgo se bo še tako postopalo pri nas? Bil bi že čas. da bi tudi pri nas že enkrat pomet!i s tujci in jih spodili tja, odkoder so prišli. Jugoslavija ni in ne sme biti eldorado za tujce, ki jih je v naši državi že itak preveč in ki pri nas lahko delajo, karkoli hočejo.« — Javnost bi zanimalo, kdo je bil tisti, ki je dobil onih 400.000 din. \t e -T.v v. - y y V f.\ t • * •7 ~ * i * h -» 4 . • '/ F V(V h> V I 4 V * v 1» * < * kj * t i ' * ' .j • • i i ' •. it h * *■ i 3 " 'T t \ * •> N'«V«i .'j*, '»»^ kf«« » ¥. -w 4 * < ir w m (. t— ~ •» "» A *C „'«'f« H / 1 r t " ♦ «t *J a " 4 • ^ * * % £ i i I I P v r^fsr.0e «r * 4 •.n 0 kw % > » t. m « . » ✓ h i . *« a *i * t ' » J ' I *• .Sl * ' / " « . i >l I r^* 9 rt 11,« t t z t>o rr 'l i f v 0 I v U t t a * M '1} hs ~ t? «* h *• *a\ e r - ■> a ' l v 9 t • . » • • •* V* ♦ V„ e f v I . f • 9m y,% '* 0 j, # , mr « * • i* fl * m =,J» -O ' . j j t 9 J- j -____ Borzna poročila* Curih, 29. avgusta. Pariz 11.075. London 19.40. NewTork 442.5, Bruselj 74.75, Milan 28, Amsterdam 237. Ostali tečaji niso bili objavljeni. 106 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 90. avgusta 1939. 1} 3« septembra od 13« do 18. ure m V POSTOJNSKO JANO VELIKA PODZEMSKA VESELICA Prijave se sprejemajo pn PLTNIKL % Ljubljani. Iyrsevs C, 11. Telefon št. 24-72. A T, lerazije 18, Beograd - in pri vaeh uradih »Putnika* •' u j a t o i i a NEVNE VESTI — Druifi »kmgre« ekonomistov v Bo»- giadu. Pred < .verna letoma Je bil v Zagrebu pod predsedstvom viceguvernerja Na-roone banke I. kongres Zveze ekonomistov kraljevne Jugoslavije. Skrbno pripravljeni referati na njeni so zbudili veliko pozornost v javnosti. Objavljeni so bili v spomen ci, ki predstavlja pomemben zbornik sodobnih gospodarskih P^enJov nade države. Drugi kongres ekonomistov bo od 2. do 6. septembra v Beogradu. Na njem se zbero naši mladi intelektualci. » DOdO kritično p re motril i razna pereča gospodarska vprašanja. Pomen kongresa bo tem večji, ker se bodo vsa ^rasanjatoev r.egn reda obravnavala iz vidika dirigiranega -ospodarstva, ki je zdaj na dnevnem redu ne samo pri nas, temveč tudi dru-govl po svetu. Med drugim se bo obravnavajo ^rasanje preorientacije naše zuna-nie trgovine, dalje moči vpliva tuje-a ka-■Htnte v nai=em gospodarstvu, preonenta-Sije našega kmetijstva in industrializacije lavnega kredita. _ Bazrt-dna loterija in mednarodni po-loaaj. Ravnatelj državne razredne loterije Radomir Popovič je v pogovoru z novinarji izjavil, da naša razredna loterija re. i na gospodarske homatije in važne narodne dogodke. Pred veliko gospodar -sko krizo in pred politično krizo v naši <: i leta 1928 je poslovala razredna lote a zelo dobro. Po tem letu je pa število prodanih srečk naglo padlo in treba je bilo napeti vse sile, da se je položa: zboljšal. Loterija reagira mnogo hitreje in neposredneje na važne dogodke v gospodarskem in mednarodnem življenju nego sama borza. Zanimivo je. da široki sloji našega naroda, ki kupujejo srečke, niso resneje reagirali na priključitev Avstrije Nemčiji, oač so pa močno reagirali na ko. nec samostojne Češke države lani v sep. tern: ru. Leta 1935 so znašali dohodki enega kola v marcu 10 milijonov din, zadnje kolo je pa vrglo 21 milijonov. Od srečk in dohodkov se vrača dve tretjini med > v obliki srečk in premij, razredni loteriji pa ostane 35% kosmatega dobička, 10 srre v rezervni fond loterije, 10% trgovinskemu ministrstvu za podpiranje B te domače obrti, 3% gre v invalidski fond, 1° o zadružništvu, ostalo pa v kmetijski fond. Od leta 1920 je prispevala državna loterija za naše kmetijstvo nad 600 rr.illjonov din. — Uradno glasilo banovine Hrvatske. Dosedanji »Službeni list savske banovine« je z včerajšnjim dnem izpremenil svoje ime in se imenuje zdaj »Narodne novine«, službeni list banovine Hrvatske«. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list k1*, banske uprave dravske banovine« št. 69 z dne 30. avgusta objavlja uredbo o sm^eme/mbi in dopolnitvi uredbe o sladkorni pesi in zakona o državni trošarini, do-pnr tev uredbe o opravljanju višjega državnega strokovnega izpita račurisko-bla> gair.i.-kih uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike, pravilnik o upravljanju banovinskega cestnega sklada dravske banovine in pravilnik za izvrševanje uredbe o banovinskem cestnem skladu dravske banovine. — Planinski tabor, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo 3. septembra na Piešivcu bo manifestacijsko zborovanje planincev v naših obmejnih planinah. Po-s?tnikom je odobren 50% popust pri vožnjah na državnih železnicah do postaje Sloven j gradeč. V nedeljo 3. septembra bo ob 9. maša v cerkvici Sv. Uršule na Ple-šivcu. nato slovesno zborovanje planincev in popoldne planinska zabava. Iz Ljubljane bo vozil v soboto 2. septembra ob 14.30 izpred evangelske cerkve poseben avtobus do vznožja Plešivca t. j. do Suhadola. kamor prispe ob IS. Preskrbite ai nemudoma vozovnico za avtobusno vožnjo. Za iz2et_ nike z avtobusom bodo pripravljena tudi prenočišča v Domu na Plešivcu. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4-L Sokoli! PoseZalte ln pađph rajte SoUoUhl Mno v šišUU — Gospodinjska razstava Zveze gospodinj v paviljonu »K« bo jasen dokaz, da slovenska gospodinja z zanimanjem sledi vsem gospodarskim problemom, ki zadevajo gospodinjstvo. V zvezi z veliko Kmetijsko razstavo na velesejmu bodo prikazale gospodinje svoje zamisli k razvoju mlekarstva, prikazale zelo zanimivo disertacijo mlade profesorice o preskrbi Ljubljane z mlekom, ki je v celoletnem globokem studiju premotrila najbolj prozaično vsakdanjost s stališča znanstvenega gledanja slovenske univerze na življenje svojega naroda. Obenem z gospodarskim problemom preskrbe gospodinjstev z mlekom bo podala slovenska zdravnica nekatere važne smernice o vlogi mleka pri raznih boleznih. Prav z istim zanimanjem slede gospodinje porabi sadja v gospodinjstvih s pozivom >Ne zamudimo izredno dobre sadne letine, napolnimo si svoje shrambe!« — Odložitev konference Centrale *nSlov. Naroda«. —lj Čuden red na električni cestni ieles- nici. Na našo notico s tem naslovom smo sedaj dobili pojasnilo, da predpisi o plačevanju nočnega dodatka na redne vozne listke in trajne vozovnice niso veljavni Sele »od včeraj«, temveč že od 1. malnika predlanskega leta. Tedaj so bile te cene objavljene tudi v ljubljanskih dnevnikih ter so še vedno razvidne do vseh vozovih in tudi na mnogih postajališčih. Za ponovno informacijo pa pripominjamo, da se nočni dodatek ne plača za vožnje, začete pred 22. uro oziroma pred 22.30 za vstop na postajališču pred glavnim kolodvorom ne glede na prestop, če se potnik vozi z rednim voznim listkom in prestopi na A1-dovščini ali na drugih prestopnih postajališčih na vozove, ki odhajajo z Ajdovščine ob 22. oziroma ob 22.30, če je bila vožnia v navedenem Času začeta na postaiališču pred glavnim kolodvorom. Plača se pa e • e 1 a glas e KflPSu^đ^^af^p^H'd'ob^S'ckn^ Po dolgem času vidite tt , ., ,., „ , saava ...in-. v dvojni viogi kot Hermana Ttiimiga |f fJWQ||^C|r A dobrega komponista in zelo slabega ljubimca i*w«»iwiiJWBwm Hilde Kriiger, llans Richter, Hans Junkermtn, H. Hildebrand KINO UNION, tel. 22-21 Danes premiera ob 16., 19. in 21. uri KINO MATICA, tel. 21-24 PREMIERA ljubkega Predstave ob 16., 19. in 21. zabavnega filma Film mladih zvezdnikov JUDY GABLAND in MICKEY ROONET, Id sta si Is osvojila ves svet. Tudi Vas bosta zabavala — oglejte Bi vsekakor ta film! Šestnajstletni nočni dodatek na vse trajne vozovnice, če je bila vožnja začeta od 22. ure. na glavnem kolodvoru od 22.30 dalle ali če le potnik prestopil od 22. ure dalje ne glede na čas začete vožnje. Lastniki trajnih vozovnic lahko plačajo pavšalni nočni dodatek na trajno vozovnico in so s tem upravičeni na vožnje po progah, ki so označene na trajni vozovnici u— Pregled motornih v°xil. Po odloku kr. banske uprave bo po pravilniku ministrstva notranjih del za drugo polletje naknadni komisijski pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov, avtotaksijev) in v tem letu za drugo polletje se niso bili uradno pregledani ter odobreni za javni promet. Pregled bo v petek, dne 1. septembra, v Ljubljani na Bregu štev. 20., dohod z Novega trga. K temu pregledu se morajo pripeljati tadi vsa motorna vozila (motocikli in avtomobili) za zasebno uporabo, ki lotos iz kakršnega koli razloga Se nišo bila komisijsko pregledana ir odobrena za promet. —lj Pevsko društvo »Slavec« obvešča vse svoje Članstvo, da se prično redne pevske vaja v petek septembra. Od 1. septembra dalje se sprejemajo tudi novi pevci m pevke vsak ponedeljek in petek zvečer od 19.30 do 20. 412-n a— Vse pevce Is LJubljane in okolice vabimo, da se udeleže skupne pevske vaje, ki bo v četrtek 31. t. m ob 20 v H u Dado vi pevski dvorani Glasbene Matice za proslavo rojstnega dne Njegovega Vsiičan-stva Kralja Petra H. Note »Slovenec. Srb Hrvat« m Jenkovo molitev »Ti, ki si ustvaril« naj orines~ arhivarji s seboj, ostab jih dobe pr» vaji Uprava Hubado\*e župe u— Gosposka ulica zaprta. Zaradi modernizacije vozišča bo Gosposka ulica od 30 t. m dalje kakih 14 dni zaprta za vozni promet od Kongresnega trga do Novega trga u— Mestna počitniška kolonija se vrne iz Metlike v sredo 30 avgusta ob 20.30 na glavni kolodvor Mestno poglavarstvo vabi starše, da sprejmejo svoje otroke na kolodvoru —lj *KHk ulice« — se danes na sporedu kina Sloge J Zaradi velikega zanimanja občinstva za film »Le puritain« je ta film še danes na sporedu kina Sloge. Toda danes je nepreklicno zadnji dan predvajanja tega" filma, ker ga mora kino Sloga jutri fcreznogojno vrniti v Zagreb. Vsi tisti, ki sijajnega filma *Krik ulice« še niso videli, naj ne zamude zadnje možnosti in naj si ga danes ogledajo! §— feola Glasbene Matice stopa letos v 57. leto svojega obstoja in je najstarejša pa tudi najuglednejša glasbena Šola našega naroda. Poučuje se poleg pet t a in klavirja vse teoretične predmete ter orkestrske instrumente. Zavod ima celo vrsto izvrstnih učiteljev prizrianih pedagogov, ki že veliko let in uspešno delujejo, v svojem poklicu. Vpisovanje bo od 1. do 4. sept. dnevno od 9 do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Starši naj učence pravočasno prijavijo. — Vpisovanje v državno glasbeno srednio šo. lo (konservatorij) ki ima po uredbi o umetniških šolah z dne 9. avgusta stopnjo popolne srednje šole, bo po sledečem vrstnem redu: za novovstopivse gojence od 1. do 5. septembra, za gojence, ki so bili vpisani v šolskem letu 1938/39, pa do vključno 15. septembra. ž —lj V Stritarjevi ulici St. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu *V sedaj nahaja optik in nrar F*R P. ZAJEC, torej ne več na Starem trsu. — Samo kvalitetna optika. —lj Pregled motornih vodi v DnMJani, na Bregu št. 20 dne 1. septembra se bo vršil od 8. do 11. —lj Usnje: Pitlinge, krom, boks, krupo n.-, ERJAVEC, trgovina oanja Stari trs;, Ljubljana. lj— Prijet žepar. Včeraj dopoldne se je na živilskem trgu smukni okrog- žensk mlajši čedno oblečen moški, ki se je navidez zanimal za razstavljeno robo. zlasti za sadje. Neznanec je že tam poslal sumljiv neki gospe, ki je šla za njim do mesarskih stojnic, kjer je sumljivi možakar spet tiščal v gnečo okrog neke znamarssos stojnice. Opažu jo?-a gospa ga je tedaj videla, kako je posegel neki kupovalki v ročno torbico in ji izmaknil denarnico. Mladenič jo je skušal popihati s trga, kar pa je gospa preprečila s tem, da ja pravo* časno opozorila nanj bližnjega stražnika, ki je žepa rja aretiral. Na policiji se je nv kazalo, da je aretiranec neki Viktor J, doma iz okolice mesta, ki je bil žepnih tatvin že večkrat kaznovan. lj— Krakovski m Trnovski pristan, radi zanemarjanja raznih prometnih utta in potov v mestu so bile in bodo pritožbe. V zadnjem času pa so postala caatiiaoa ponekod tako slaba, da je to se prava sramota. Krakovski in Trnovski pristan sta gotovo zelo prometna, tako v pogledu prehajanja pešcev kakor tudi voznega prometa, vendar ostaja cestišče zanemarjeno in razrvano že nekaj let. Za uboga Trnovčane se nihče ne pobriga, dani so solidni plačevale! mestnih davščin. Ntto boljše tudi ni urejeno cestišče na Bregu, kjer je kotanja pri kotanji in cestišče v splošnem vse vegasto in raagTObeno. PO regulaciji Ljubljanice bi storila mestna občina prav, če bi popravila tudi cesrtiAfta ob levem bregu Ljubljanice, Narodna banka v zaščito dinarja Beograd. 30. avgusta V zvezi z velikimi vaiutarnirni pertur-bacijami po svetu zaradi devalvacije francoskega franka in angleškega funta jc devizni odbor naše Narodne banke ukrenil vse potrebno, da se zaščitijo naši izvozniki in stabilnost dinarja pred škodljivimi vplivi, ki bi jih utegnila imeti devalvacija francoskega franka in angleškega funta. Na včerajšnji seji je devizni odbor v svrho zaščite interesov naših izvoznikov sklenil, da se morajo vsem Izvoznikom, Id so opravili izvoz do vštetega 28. avgusta, obračunavati tečaji angleškega funta in francoskega franka na bazi, kakor je bfla pred devalvacijo teh valut. Obenem je bilo pa sklenjeno, da morajo tudi uvozniki blaga iz nekllrinšklh držav, ki plačujejo svoje obveznosti v angleških funtih ali francoskih frankih, nabavljati ta devize po tečajih, ki so veljali pred devalvacijo teh valut. S tem ukrepom bo onemogočeno uvoznikom okoriščanje na račun izvoznikov, ki bi bili utrpeli znatno škodo, če bi se devizni odbor Narodne banke ne bil odločil za te ukrepe. Da se ohrani stabilnost dinarja napram drugim devizam, je bilo sklenjeno obdržati obračunavanje * svobodnih deviz v mednarodnih paritetah Se nadalje na dosedanji bazi dolarja, ki znaša okrog 55 dinarjev za dolar.______ Skrlvnoat — Marica, ali je v resnici tako težko obdržati kakšno skrivnost za sebe? — Ne vem, nikdar še riisem poizkusila. MALI OGLA beseda 50 par. davek posebej Preklici izjave oeseda Din L— davek posebej. <5a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male ogiaae o« priznamo tJet^dn tt) pax laveh posebej Najmanjši ainaes * Lnn oglasu] v mali oglasnik »Slov. Naroda« IX'K1STI! Prednc odhajate na planine, ne p^zaotte si na oa viti fin cvetlični meo « Metlami — Ljubljana židovska ul ft 36/1 fO 1'KIZ.N A.NO NtZKJJJJj CEN Ali si nabavite aajDdjse moške obleke perilo in vsa praktična Dblačila pn PRESKSRJU, Ljubljana. Sv Petra cesta 14 L I 5U t» AJt EN TLA* JE ižuriranje. vezenje zaves, pe-ila> monogramov. gum bruc 7 e lika zaloga perja po 7.— din >Julijana« Gosposvetska c. 12 a. t PETOSOLEO odličnjak, bi rad instruiraj ni-žješolca za hrano. Uspeh zagotavlja. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Pridnost«. »85 NAJROIJAO MEDICO Oooite v MeUarm Ljuoi^njn Židovsku ul 6 36/1 PRODAM Beseds SO par davek posebej Nalmanjsi znesek 9 Din UKtHOVAJEDUCA tepa. izčiecena, aooite najceneje v iledarnl — Ljubljana Zidov *ka al a 36/1 HA RLE \ DAVIDSON 1200 cem v izredno dobrem stanju naprodaj ugodno, ev. tudi na obroke. — Pogledati In vprašati pri »Adler-service«, Zagreb, Miramarska cesta. 2616 DIVAN dobro ohranjen, in štiri fotelje, prodam. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2601 POHIŠTVO si nabavite najceneje prt ZORMAN — Breg 14. Stoli že od 18 din dalje, vsa popravila. Politiram oprave najceneje. 2628 PREDPASNIKE (halje) za šolo, zelo lepe ln poceni pri I. Tomšič, Sv. Petra c. 38. 2627 SLUŽBE Beseda L— tnn, Jutarnji list« izfide zvečer, > Novosti« ekoro istočasno, >Večer« opoldne, >Hrvat-ski dnevnik- dopoldne, *Obzor« in ^Zagrebački list« popoldne . . . tako vsaj v mirnih časih, ali kdaj so že minili!! Le >po-eebna izdanja« so še aktualna ... In končno: Čemu se ne bi zaslužilo?! Saj niso dnevniki, da bi človek samo čital iz njih, se naslajal ob najnovejših pridobitvah, izpopolnjeval svoje zemljepisno in politično znanje — — — je treba malo pomisliti tudi na gmotno stran! č*e že redne številke kaj rade zastanejo. da je makulatur-nega papirja na pretek, naj vsaj tu pa tam pripomore j posebno izdanje« s svojo tajinstveno mikavnostjo in privlačnostjo! No. v zadnjih dneh res ni, da bi se kdo pritožil. Sploh ne slišiš na ulicah drugega kot prodorne glasove kolporjerjev in prav zavidno visoke njihovih stanovskih tova-risic . .. Posebno izdanje .. .! Kdo pa se Se zmeni za redni, vsakodnevni izvod! Komaj je izšel — že je zastarel . . . kaj boš z njim? Ha! In da vidite, kako oživi ulica — kar nekam svetlejša se zdi — kadar plane bogve odkod vanjo roj starih in mladih, z mogočnimi skladi dnevnikov, ki jim gine jo izpod pazduh kot maslo na soncu . . . široko odprtih oči. kaj šele ust! Ah. grlasovi. glasovi . . . Pa še pravijo v operi — ne ljubljanski! — da nam manjka junaških tenorjev in dramatičnih sopranov, .. Na pretek jih je in dvomim, če annore kateri orkester fortissimo, da ga ne bi potisnil v ozadje! Sem s« tolažil, da ne bo trajalo dolgo a kmalu sem spoznal, da se je komaj začelo. Posebno izdanje . . . posebno izdanje...! Od jutra do večera, od večera do ju trsu I Siliš se v druge misli, se poslužiš vsega mogočega, celo z avtosugestijo poskušaš, češ: Ne vidim nič, ne slišim nič... zbe-žiš v svojo sobo, zapreš zunanja okna, spustiš roloe, zapreš notranja okna, jih pregrneš še z debelo odejo, ležeš na desno uho ter zamašiš levo s palcem, če že nimaš pri roki s parafinom prepojene vate, zapreš usta, zamižiš . . . nič ! ! Je to >posebno izdanje« kot saharski pesek ali beograjska kosava, ki ti pride do živega s katere že koli strani ... Pa si pomagaj potem! ... Bo res, da sem bolj slabih živcev ... SV.ta že, ko utrujen zaspim. Par trenutkov kasneje me seveda prebudi uslužna služkinja: > Posebno izdanje, gospod! Avstralija : .Tizgoslavija — 1:1! Pimčec premagal kaj vem koga!. . . Ti boga a!« Vse se odv?"ja v nek; naglici. Orkestri po kavarnah so poprijeli hitrejši takt... v rarice, da zaradi najnovejšega nenapadalnega pakta. Da sta si menda gospoda Zamik in Gni-den segla kljub rasizmu in svinjstvu v roke .. . Res ? Pos ebn o izdan j e! Papirni kartel pa zvišuje cene . . . Navsezadnje: čemu jih ne bi?! Pomagaj Bi sam in bog ti bo pomaga!! Povpraševanje po papirju ogrc-mno ... in le že hočeš zaslužiti, potem zagrabi, kadar je prilika in dokler je čas. . . saj ne veš, kaj pride! Sr^ča te čaka. um ti je dan ...! Posebno izdanje! Čudna so ta »posebna izdanja«! Včasih te bolj u gre je jo, kakor da bi sedel na še gorečo cigareto, drugič spet kot da ti je nekdo vsul za dinar sladoleda pod srajco.. . Najboljše, če si človek sploh ne tipa pulza niti ne meri temperature sicer .. ! Ze tako je prepolna Rogaška Slatina, Dobrna in vse toplice... pa ti se pridejo s temi >posebnimi izdanji«! Posebno izdanje! Avstralija : Jugoslavija — 2:1. Vidi vraga! Mi pripoveduje kolporterčok, da je v četrt ure razprodal vso svojo zalogo. »Stotinu i pedeset komada, gospodine!« — »A zarada?« — Trideset posto.« — >Vidi, vidi!« »Madonca!« slišim v duhu Pubija. »Stric, ta pa zna, kaj!« O, lepo, lepo! Zanimivo tudi ... samo človek zvečer ne ve kaj je čital, ne kje. Vrti se mu po možganih, še bolj pred očmi... in je često v skrbeh za svoj vid kot je bH nedolgo tega sotrpin Marjan. Da je oslepel, je tožil ves nesrečen .. pa je bil kriv le del večerje, ki je zaradi preobilice vina spet zagledala beli dan... prav za prav so bili makaroni, ki so se oprijeli naočnikov. Eh, da! Posebno izdanje ... Hitler ... Chamber-latn (J'aime Berlin, nemara?).. Pun-Čec ... Posebno izdanje ...! Rijavec Vladimir. 30 let čaka na usmrtitev V tren tonski državni kaznilnici v ameriški državi New Jersev je proslavil oni dan 80-letnico rojstva jetnik Archie Herron, ki že 30 let čaka na usmrtitev. Her-ron je bil 8. septembra 1908 pred poroto obsojen na smrt, ker je bil ubil župnika, ki ga je javno pokaral zaradi njegovega pijančevanja. Teh 30 let, ki jih je preživel Herron v ječi, je lahko vsak dan pričakoval, da pridejo ponj, da bi ga odvedli na električni stol. Usmrtitev bi morala biti izvršena že ob koncu leta 1908. pa je bila odgođena in določena na 30. marca 1909. Toda 29. marca je sodnik Se enkrat od godil usmrtitev, češ, da se hoče prepričati, dali morda vendarle ni potrebna proučitev obsojenčevega duševnega stanja. čez dva dni je pa sodnik nenadoma umrl in od takrat čaka Herron v tren tonski kaznilnici bodisi na izvršitev smrtne obsodbe ali pa na revizijo procesa. Po zakonih države New Jersev pa lahko odloča v tej zadevi samo sodnik, ki mu je bila prvotno poverjena. Toda sodnik, ki je obsodil Her-rona na smrt in leta 1909 umrl, ni imenoval svojega naslednika. Tako ima Herron vendarle še upanje, da ne bo usmrčen, temveč da bo moral umreti v ječi. Usmrtiti ga namreč ne morejo, pa tudi pomilo-stiti ne. Svojo 80-letnico rojstva je proslavil z boljšo jedačo in cigarami 30 let je preživel v senci električnega stola, toda živci mu še niso odpovedali. 10 zapovedi za slamnate vdovce 1. Pomni, da se položaj slamnatega vdovca vrne samo enkrat v letu in zato glej. da dobro izkoristiš vsak prosti trenutek! 2. Glej, da boš vsak dan v veseli družbi dobre volje! 3. Ne pozabi pa, da tvoja žena misli nate in zato ji čim večkrat piši! če boš to zapoved kršil, boš kmalu kaznovan, kajti ženo bo začelo skrbeti in vrnila se bo. 4. Ne zahajaj prepogosto v isti lokal, v isto krčmo ali kavarno! To bi pomenilo nevarnost, da te bodo videli tam znanci in da bo is njihovih ust zvedela žena vso resnico! 5. Tvoje geslo bodi zato: Vsak dan nekam, toda vedno kam drugam! 6. Zlasti se izogibaj lokalov blizu hiše. kjer stanuješ! V drugih delih mesta so tudi gostilne, morda se boljše od tistih, kamor navadno zahajal, glavno je pa, da ai tam varnejši! 7. Hodi zgodaj spat! če si pa v nevarnosti, da ostaneš zunaj čez polnoč, ostani raje do ene ali dveh, saj je tudi to rana ura! Nerodno je namreč, če pride človek domov ob štirih ali ob petih zjutraj. To visoko število ni priporočljivo! 8. Poročni prstan lahko nosiš, bolje je pa. Če si natakneš na prst rezervni prstan! Zagoriš v kopališču in enakomerno zagoreli prst bi te lahko izdal. 9. Nikar ne sklepaj poznanstev z dekleti, kajti tega tvoja zvesta žena ne zasluži! Raje poišči tiste iz lanskega leta! 10. In končno, če prideš na obisk k svoji ženi, vedi se kakor doma, nobene posebne pozornosti, daril ali nežnosti. To bi pomenilo nevarnost, da se žena vrne kar s teboj domov! Redki primeri porok V turški prestolnici Ankari so imeli oni dan svatbo, karšne menda ni v enem letu na vsem svetu. Devet sinov ene rodbine se je oženilo z devetimi hčerami druge rodbine. Vseh devet porok je bilo istega dne. Tej turški senzaciji se močno približuje tudi ameriška. Tam so se pa poročili trojčki — sinovi — s trojčki hčerami druge rodbine, tudi istega dne. Najbolj čudno pa je, da je praznovalo vseh šest zakonskih mož in žena rojstni dan istega dne. Trojčki so se rodili namreč istega dne kakor trojčke. Tako so praznovali šest rodbinskih praznikov obenem. V Varšavi so pa imeli v enem dnevu svatbo treh pokolenj rodbine Klodzinskth. 19-letna šivilja Marija se je omožila, njena mati je bila ločena in omožila se je drugič. Da bi bila domača svečanost tem lepša, se je omožila tie 64-letna stara mati. Bila je več let vdova, pa jo je dober hčerin zet napotil, da je še ona stopila pred oltar. Sosedje baje skrbno ugibajo, katero poko-lenje se bo najprej ločilo. Morda mati, ki ima v tem že prakso? Prva jugoslovenska brošura o kolesarstvu Izdal |o je nedavno D. N. Kasapinović v Beograda pod naslovom „Biciklizam n svetu 1 kod nas44 Ljubljana, 30. avgusta Pod naslovom »Biciklizam u svetu i kod nas« je nedavno izdal D. N. Kasapinović v Beogradu brošuro, ki je prva te vrste za 50 let obstoja kolesarske športne panoge pri Jugoslovenih (Srbih, Hrvatih in Slovencih). Zastonj je ves ta čas marsikateri ljubitelj kolesarstva čakal na človeka, ki bi se pobrigal, da v enem delu zbere vse važnejše zgodovinske podatke te najstarejše, najpožrtvovalnejše in tudi najzanimivejše športne panoge kot je ko. lesarstvo. Ob raznih jubilejih so sicer nekatere naše športne ustanove prišle na dan s tiskovino, ki je vsaj do neke mere obsegala razvoj kolesarstva pri Slovencih oziroma Hrvatih, a vse to je bilo omejeno le na ožji krog, kot n. pr. Spominska knjiga Hrvatskega kluba > Sokol-Zagreb« ob 501etnici 1937 in pa »Slovenski kolesar«, ki ga je leta 1938. izdala ob priliki 501et-nice slovenskega kolesarstva v obliki jubilejnega časopisa ljubljanska kolesarska podzveza. Kljub temu pa, da obsega ta številka »Slovenskega kolesarja« zelo zanimive podatke o razvoju slovenskega kolesarstva, ki bi ob pravilnem pojmovanju, upoštevanja požrtvovalnosti ter vrste športnikov morala priti v roke slehernega slovenskega kolesarja, je bilo te jubilejne spominske tiskovine razpečano zelo malo. Sedaj pa, ko se je pri naših bratih Srbih začelo kolesarstvo razvijati s polno paro, se je pri njih našel Človek, ki je z jasnim pogledom pravilno ocenil to pri nas dokaj zanemarjeno športno panogo, katera pa nasprotno pri drugih narodih uživa vsestransko priznanje in simpatije širokih plasti naroda. Na 70. straneh srednjega formata je nanizal ta požrtvovalni kolesarski simpatizer zgodovinsko gradivo od prvih početkov kolesa kot tehničnega sredstva, kategorizacijo kolesarjev.tekmovalcev, zgodovinske podatke kolesarstva v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji, organizacijo in moč kolesarstva v Jugoslaviji, podroben opis naših najpomembnejših kolesarskih dirkačev, opis mednarodneetapne dirke Beograd—Skopi je etanne dirke okoli Hrvatske in Slovenije, dirke okoli Dorčola. etapne dirke okoli Srbije itd. Dalje se ie pisec pobrigal še za nekaj podatko\» inozemskega kolesarstva kot n. pr. šestdnevna dirk", olimpijski zmagovalci, svetovni prvaki, sve tovni rekord v enoumi vožnii. deset najboljših cestnih dirkačev Evrope in Francije v 1938. letu, »Tour de France« — največle 'rolesarske dirk'* sveta, seznam dosedanjih :magovalcev »Tour de France«, podroben opis lanskega zmagovalca >Tour de France Gino Bartaerlia. krožne dirke v inozemstvu bolgarsko kolesarstvo. — Iz opisane vsebine se jasno vidi koliko truda je to delo zahtevalo od pisca, da je mogel zbrati in izdati vse te podatke posebno o zgodovinskem razvoju našega ožjega kolesarstva. Pisatelj brošure se v uvodu dobesedno takole izraža o kolesarstvu pri nas: »V naši domovini se danes gojijo mnoge športne panoge. Nekatere teh. kot so nogomet, tenis in plavanje so v svojem raz. voju dosegle že lepo višino. Je pa med športnimi panogami prav majhno število takih, ki imajo razen zabavnega še viteški in nadvse borben značaj in ki nudijo v tekmovanju sMko človeške hrabrosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti. V to majhno skupino viteških športov spada brezdvomno tudi kolesarstvo. Redko katera športna panoga more tako izrazito in plastično pokazati napor, silo, možatost, vztrajnost in samozataje van je borca- tekmovalca kot kolesarstvo. Kakšni prekrasni, nepozabni prizori človeškega junaštva in stremljenja po zmagi se lahko opazijo na kolesarskih tekmovanjih. Ta šport, ki se je začel pri nas, v mejah današnje Jugosla ;je. razvijati še pred petdesetimi in več leti ln ki je že pred svetovno vojno dosegel lepo višino, ni po zedinieniu mogel držati razvojnega koraka skupno z drugimi športi. Kolesarstvo se je zapostavljalo in do neke mere celo podcenjevalo; v nekaterih krajih naše države, posebno v Srbiji, pa je komaj životarilo. Ali pred dvema letoma je ta šport tako pri nas (v Srbiji) kakor v vsej državi dobil krepak razmah, novo svežost in razmah. — Z ustanovitvijo dveh velikih etapnih dirk. Beograd—Sofija. Okoli Hrvatske in Slovenije in sedaj še okoli inžne Srbije. 3e je kolesarstvo začelo razvijati in navrlo širiti število simpatizerjev. Kratkomalo — zavzemati je začelo v celotnem našem sportu ono mesto, ki mu po značaju tudi pripada. Ce se bo kolesarstvo še dalje razvijalo z istim elanom kot sedaj ne bo treba dolgo čakati, ko bo tudi Jugoslavija stopila v vrsto najboljših kolesarskih držav Evrope. — Kolesarstvo je šport množic, sport širokih, najširših plasti delovneera ljudstva in ni dvoma, da bo v pogledu popularnosti hitro dohitelo in preteklo vse ostale sporte, kakor je to primer kolesarstva v Fran. ciji, Italiji in Belgiji. To še toliko bolj, ker ima kolesarstvo razen športnega prav tako važen prometni in vojaški značaj v obrambi domovine. Dokazi za to .so na dlani, kajti že danes imamo kader prvovrstni kolesarjev, katerih število se r,n ob marljivem delovanju v tej smeri v iopled-nem Času gotovo povcčf.Jo. To so v glavnem rine hi, po katerih sem odločil izdati prirmoCo brošuro v svr-ho propagande tega lepega športa — —■ ć"e se mi je t posrečilo, kar bodo mogli oreniti čitatelji sami ne bo zelo razveselilo, tem bolj. ker gojim za kolesarski sport iskrene simpatije in ker sem s pričujočo brošuro mogel dati skromen doprinos k spoznavanju in propagiranju tega resnično lepega, zdravega in viteškega sporta.« K temu gradivu je piser dodal tudi več; zanimivih slik posameznih starejših in novejših dirkačev, razno momente v dir. kan. načrte poodinih dirkalnih prog itd., kar brošuro še bolj dviga. Ker je brošura namenjena bolj srbskemu delu naše države, je jasno, da je natiskana v cirilici. Kljub temu pa se tudi med slovenskimi in hrvatskimi kolesarskimi krogi opaža pre_ cejšnje zanimanje zanjo, saj ji je cena le borih 7 din s poštnino vred. Sreda, SO. avgusta Ob 12: Plošče. — 12.45: Poročila. —13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napo. vedi. — 18.30: Mladinska ura: Okrasni vložki — intarzija (g. Miroslav Zor). — 18.45: Plošče. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Dokmirska šola (dr. Miloš Mladenovič, Bgd). — 20.10: Za zboljšanje glasbene vzgoje po šolah (Tavželj Stanko). — 20.30: Slovenski vokalni kvintet. — 21.15: Harmoniko igra g. Vilko Golob. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Klavirski koncert gdč. Silve Hrasovčeve, bL P MELNIKOV. 86 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Srečal sem njegovo zboristko — hitela je na skušnjo. Bila je vesela, ko me je zagledala in prosila me je, naj sporočim Rožnovu, da mora priti takoj v gledališče. On je pa hodil po sobi sem in tja, kakor da se mu je zmešalo. Slednjič je vzel čopič in barve, slekel suknjič, oblekel delovni plašč in odšla sva skupaj iz stanovanja. On je odšel v gledališče, jaz pa k vam. Nisem videl, da bi bil vzel pismo iz suknjiča in ga spravil v plašč. V V Rožnovem stanovanju sta našla suknjič obešen čez posteljo, toda žepi so bili prazni. Komaj sta skrbno pregledala suknjič, sta opazila, da je žep raztrgan. Pismo je bilo pod podlogo. Tisti, ki ga je pisal, je prosil Rožnova, naj pristane na njegov predlog. Grozil mu je, da bo izdal vso stvar državnemu tožilcu, če ne dobi v treh dneh zadovoljivega odgovora. Pismo se je končalo z besedami: »Niti sebi ne bom prizanesel. Mojih rok se drži kri, tvojih pa črnilo. Na stvari sva oba enako kriva. Brez črnila bi tudi krvi ne bilo!« Pismo ni bilo podpisano in tudi naslova v njem ni bilo. Nobene besede ni bilo v njem, po kateri bi se bilo dalo spoznati, ali je pisal pismo moški ali ženska. Na tleh je ležala kuverta. Po poštnem pečatu sodeč, je bilo pismo poslano iz kraja, ki ni bfl daleč iz mesta, kjer je živel Rožnov, in ki je bil daleč oddaljen od kraja, kjer je bil umorjen knez K ost rov. — Jaz se danes že odpeljem, je dejal Rvba- kov Skalskemu. — Zasledujte torej skrbno Rožnova. da nam ne uide. in poskusite točno ugotoviti, dali v zadnjih desetih dneh ni zapustil mesta. — To imam že točno ugotovljeno. Niti za en dan ni zapustil mesta. Ves ta čas ni bilo nobenega večera, da bi ne bila skupaj sedela v tej ali oni krčmi — Na svidenje torej! Računajte z bogato nagrado dedičev umorjenega kneza Kostrova. XIV. Ta čas, ko sta Rvbakov in Skalski zasledovala Rožnova, se je odpeljal Murzajev še istega dne zvečer, ko je bil najden pri vili ob gozdu samokres, v Kozmo-Demjansk. Hotel se je na lastne oči prepričati, kakšen vtis so napravile nanj besede Ariadne Georgijevne o Berloginu. Toda v Kozmo-Demjansku ni našel Berlogina, ki se je bil na predvečer njegovega prihoda odpeljal v Nižnji Novgorod. Murzajev je sklenil, odpeljati se z nočnim parnikom tudi tja. Sedeč zavit v plašč v pristanišču, je čakal na prihod parnika, ki je imel zamudo. Noč je bila jasna in temna. Pred očmi se je razprostirala trda tema, le zdaj pa zdaj je zažarelo nad vodno gladino nekaj lučic. To so bile stražarske svetilke, označujoče plitvino. Grobno tišino je motilo samo pljuskanje vode ob breg. Drugih potnikov ni bilo. Murzajeva je obšel nekakšen občutek zapuščenosti in osamljenosti. Ko se je nekoliko pogrel, je jel dremati nad ritmičnim pljuskanjem vode. — Parnik prihaja, toda ne vaš, — je zbudil Murzajeva glas starega mornarja v pristanišču. — Par-niki vozijo zdaj previdno, ker imajo zamudo. Bog ne daj, da bi v taki temi zavozil na plitvino! Obtičal bi tam do pomladi, ko naraste voda. — Po čem pa spoznate, da prihaja parnik, stri- ček? — je vprašal Murzajev, zroč v temo, kjer ni ničesar videl. — Po pljuskanju koles. Toda parnik je še daleč. To pa ni vaš parnik, ki ga pričakujete, temveč tovorni parnik. Poznam po šklepetanju, da težko pluje. Le poglejte — nad vodo sta zažareli dve luči. To je tovorni parnik, kajti osebni ima samo eno luč. — Ali poznate Berlogina, striček? — je vprašal Murzajev. — Kdo bi tega junaka ne poznal! Njega poznajo na vseh rekah, gospod. Prevčerajšnjim je tu popival. Ah, to vam je bil hrušč in trušč. Ta čas, ko je bil tu zasidran parnik »Samolet«, so popili v točilnici malone vse pivo. — Kaj so bil tako veseli? — Menda ima mnogo denarja, gospod. Kjer je žep prazen, tam ni veselja! Trgovce je napajal. — Ali ga niste videli z dam.,? — S kakšno damo? — Torej z dekletom. — Mar bo tak razuzdanec brez žensk? Da, z dekletom je bil. Saj je ves neumen na ženske. — Torej ste jo videli? — Kaj Še, pač so jo pa videli drugi. Ljudje vidijo vse, kdor beži pred njimi povešene glave. -— Kdo je bila? — Manusja Plitanovska. To je dekle kakor roža, gospod. — Te nisem imel v mislih. Ali ni spremljal dekleta iz mesta? — Iz mesta? Gospodično mislite? Kai naj bi pa počela tu? Takih je dovolj v mestu Sicer pa tako mestno dekle ni tako kleno, kakor naša vaška dekleta. Zdaj pa že prihaja vaš parnik. Le poglejte, kako pluje! Prižgati moram luč in pripraviti vrvi. V Nižnjem Novgorodu se je ustavil Murzajev v neki krčmi blizu pisarne knezov Kostrovih. Takoj iz prvih vprašanj je zvedel, da je Berlogin včeraj tu krokal. — Oči vidno zapravlja denar, ki ga je bil knez na dan svoje smrti dvignil v banki, — je pomislil Murzajev. — Z vinom menda zaliva očitke svoje vesti. Berlogina je našel v pisarni pri delu. Pojasnil mu je, da prihaja, da bi ga zaslišal kot človeka, ki je skoraj zadnji videl kneza pred njegovo smrtjo. Berlogin je postal takoj pri prvih besedah potrt. — Zadela nas je velika nesreča, — je dejal. — Meni ostane knezova smrt vedno zagonetka. Ne morem vam povedati, kako veliko je naše gorje, da je človek, kakor je bil knez Vsevolod Kirilovič, umrl tako tragične smrti. Zdaj se nimam na koga nasloniti in nikogar nimam, da bi se z njim posvetoval o gospodarskih zadevah. Iščem gospodarja, ne gre mi pa za preživljanje. Pod nadzorstvom dobrega gospodarja gre vse dobro. Zdaj je vse končano, ko' prevzame vso uprave Oleg Kirilovič. Kmalu pridemo v slepo ulico, ki iz nje ne bo izhoda. On je sicer tudi vrl mož, toda nepraktičnega duha. Najraje si krajša čas z zabavo, toda upravljati naša podjetja ni nobena zabava. Vajen je bil živeti brezskrbno, ker je za vse sk.-bel njegov brat. Pokojni je nadziral vse sam in sam se je na vse spoznal. Premoženje je obsežno — letni obrat znaša več milijonov. Zlato bi ne bilo zlato, če bi ne Šlo skozi plamen dela. Komu ie mogel biti knez v napotje? Saj se zdi, da je delal samo dobro Tak umor je mogel storiti samo do mozga pokvarjen zločinec. Ce ubije človek muho, si umije roke, on je pa umoril takega človeka. Zaman se branim, solze mi kar same teko po licih. — je zaključil Berlogin m si obrisal solzne oči. Uraiuia Josip ZupanSc U Za »Narodno tiskarno* Fran Jaran H Za uprava in inieratni dal feto Oton Christot // Y» v Ljubljani