Poštnina plačana ▼ gotovini.
Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (18 Ur. J JO šilingov).
Vsebina:
P-o končani paši . ........	161	Opazovalne .postaje.....	... 171
Oskrbovanje čebel v A.-Ž. panjih .	163	Društvene vesti......	... 173
Moje žirelo...........	165	Vesti iz podružnic.....	... 173
Vseslovanski čebelarski kongres in raz-		Vprašanja in odgovori . . . .	... 174
stava v Pragi.........	166	Drobiž..........	... 174
Pokrajinska kmet. razstava v Ljubljani .	169		
Prodam
6 A.-Ž. panjev
dobro založenih z medom, v medišču izdelano prazno satje; zraven ličen čeibel-njak za teh 6 panjev. Dalje; 5 panjev brez čebel in poljubno število SatnlkOV s popolnoma izdelanim satjem.
Iv. Kremžar, Št. Vid n. Ljubljano 76.
Prodam najvišjemu ponudniku
kompletno čebelarstvo
(18 A.-Ž., obljudenih, zadostno založenih s hrano, 1 obljuden eksp. in 4 eksp. prazne, čebelnjak za 42 A.-Ž.; razložljiv, vse orodje) v najboljem kraju Dolenjske. Čebelnjak je posebno pripraven za one, kateri prevažajo v pašo; stoji 4 km od Novega mesta in 20 m od glavne ceste. Letni pridelek najmanj po 12 kg na panj. Prodam tudi 15 letnikov »Slov. Čebelarja« in druge čebelarske knjige.
Ferdo Kobal, Novo mesto št. 8.
Poučne Knjige za slovenske Čebelarje:
Janša-Humek, Popolni nauk o čebelarstvu............Din 24"—
Žnideršič, Naš panj.............vez. Din 40—, broš. Din 35'—
Slovenski Čebelar. — Izmed popolnih letnikov se dobijo samo še letniki: 1905, 1921,
1923 do 1926 ....................a Din 40 —
Posamezne različne številke raznih nepopolnih letnikov Slov. Čebelarja ima blagovni oddelek na razpolago v zbirkah po silno nizki ceni.
Mlajši čebelarji, ki še niso dolgo naročniki Slov. Čebelarja, bodo v teh posameznih številkah našli zelo obilo dragocenih čebelarskih naukov in jim bodo nudile te številke mnogo zabave in pouka. Zbirka, ki obsega okoli 80 posameznih številk, stane le Din 20"—.
v
Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani.
GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14
V Ljubljani, dne 1. novembra 1927. / Številka 11. Letnik XXX.
Po končani paši.
H. Peternel — v Bukovem žlaku.
čebele najbolj napadajo. Ko sem ugotovil, da je družina močna, da ima dobro matico, sem takoj vedel, da se vrši v čebelnjaku sicer nekaj ropanju podobnega, a ne rop, marveč da odganjajo močnejše družine svoje lastne prestare čebele. To delajo vedno le močni panji, slabi pa ne, ker imajo itak premalo čebel. Preganjane čebele silijo seveda v lastni dom nazaj. Ako ne morejo vanj, ker jih domačinke ne pustijo, silijo v sosedne, dokler ne obupajo in se spravijo kakor preganjani troti na kup pred žrelom. Da izrabijo to zmedo tudi sosedove čebele, ki iztikajo v brez-pašni dobi bolj ali manj vedno okoli čebelnjaka, da iztaknejo priliko za rop, je pogostokrat resnica. Vendar opravijo prav slabo, ako imajo vsi panji matico. Tuje roparice čebele naglo spoznajo in ločijo od onemoglih čebel domačega čebelnjaka ter jim kratkomalo zasadijo želo v trebuščke. Domače prestare čebele pa le preganjajo in vlačijo iz panjev,
S tem ni še rečeno, da se ni treba bati ropanja, nasprotno, ako se nočemo seznaniti z resničnim ropom, moramo paziti, da ga ne provzročimo sami, ker ga je laže
mesecu septembru prej ali slej, največkrat nekoliko dni pred koncem preneha čebelna paša v naših krajih. Čebele sicer še izletavajo kadarkoli sije solnce, a malokatera prinese kaj prida domov. Tudi matica neha z zalega-njem. Le opoldne je živahnejše vrvenje pred čebelnjakom, ko se praše mladice. Čebelar ve, da je za letos sedaj konec tudi njegovega upanja, Sedaj prihajajo skrbi zaradi zazimljenja čebel. Veliko preglavic mu provzroča strah pred ropanjem in zaradi tega ne ve, kdaj bi začel z jesenskim delom pri čebelah.
Velikokrat je strah pred ropanjem pretiran. Zgodilo se mi je večkrat, da sem bil poklican k čebelnjaku, katerega lastnik je krilil z rokami in ves obupan tarnal. »Vse mi bodo uničile roparice«. Opazovanje v lastnem čebelarstvu me je prepričalo, da običajno prav za prav ni ropanja tam, kjer se na videz kaže napad na najbolj močne družine? Zaradi tega sem vselej najprej ugotovil kakšen je panj, ki ga
preprečiti nego ustaviti, ako se je vnel Pazimo torej, kdaj bomo delali jeseni pri svojih čebelah! Najpripravnejši čas ie dve uri pred mrakom kakega takega dneva, ko je zrak dovolj topel, ker delo ob hladnem vremenu vzame mnogim mladicam življenje. Delo ob neprimernem času pomeni nepotrebno in obsojanja vredno ravnanje s čebelami, ki se maščuje prihodnje leto nad čebelarjem. Potem ni čuda, če ima večje število slabičev! Povsem ugodni dnevi za delo pri čebelah so topli deževni dnevi, ki so pa jeseni redki.
Delo moramo omejiti na resnično potrebno ter se varujmo slehernega nepotrebnega razdiranja panjev. Dovolj je, da vemo, da ima vsaka družina zadosti zimske zaloge, dovolj čebel in dobro matico. Temeljito preglejmo le one panje, ki jih hočemo združiti, oziroma izločiti iz svojega čebelarstva.
Kdor med letom piše natančne zapiske o posameznih družinah, opravi že polovico jesenskega dela, ne da bi motil čebel. Med letom je imel priliko opazovati vsak posamezni panj. Tu in tam je našel družino, ki je v vsem zaostajala ter donesla malo ali nič prebitka, dasi je živela ob istih pogojih kakor druge. Ako čebelar ni med letom premenil matice in je že starejša (vsaj po njegovi domnevi, ako z barvo ni označena), torej malo vredna, naj izgine z družino vred iz čebelarstva. Z njo bo izginilo breme, ki obremenjuje leto za letom čebelarski obrat. Ako sta sosedna panja dovolj založena z medom, je najboljše, da ju pustimo v miru in potegnemo slabiča iz sklada s panjem vrec, na njega mesto pa postavimo prazen, zaprt enak panj. Ako ga nimamo, gre tudi brez njega. Panj, ki ga nameravamo podreti, odpremo in nakadimo. Čebele vznemirimo kolikor mogoče, da se napijejo medu. Ko se je to zgodilo, jih ometemo pred čebelnjakom, in sicer na mestu, kjer je stal, oziroma še stoji zaprt panj, ki ga podiramo. Ometene čebele bosta sosedna panja gotovo sprejela, ker so site.
Medene sate podrtega panja bomo spomladi kaj zelo rabili, zato jih shranimo.
Zapaževanje. Pred vsem moramo zapažiti ves sklad čebel, potem, ko smo že določili število plemenjakov, Dobro je, da ni med plemenjaki praznih panjev. Zato izkušajmo, da zberemo plemenjake v nepretrgano vrsto, prazne panje pa postavimo ob strani sklada. Nato poskrbimo, da bodo tesno brez presledka drug poleg drugega. Kake reže med panji zatlačimo s slabimi prevodniki gorkote, n. pr. s cunjami. Nato obdamo sklad plemenjakov z mahom ali z drobnim listjem, ki ga na-tlačimo vsaj 10 cm na debelo med stransko steno čebelnjaka in plemenjaki ali med plemenjake in prazne panje ob strani sklada. Prav tako nasujemo listja vrh sklada plemenjakov ter listje potem obložimo z deskami, da se uleže na zgornjo vrsto panjev. Tako opaženi sklad je zadostno zavarovan proti hladu do takrat, ko začne zmrzovati, tudi ako še niso panji znotraj zapaženi.
Kdor prezimuje čebele v plodišču, bo porabil jesenske dneve, da izprazni medišča in prekrije matično rešetko, oziroma jo izmenja z deščicami. Čisto zapa-žati plemenjakov za zimo že jeseni se ne obnese prav dobro pri močnejših družinah. Zaradi toplote začne čestokrat matica potem še enkrat zalegati. Ta zalega postane čebelam v breme, in provzročijo mladice grižo, ako se ne morejo pred nastopom trde zime otrebiti zunaj panja.
Ko pritisne pravi zimski mraz z več stopinjami pod ničlo in še preden se ta mraz naseli tudi v notranjščini panjev, mora čebelar plodišče vsekakor zavarovati zgoraj in zadi z debelo plastjo slabih prevodnikov gorkote, pa najsi bo to slamnica. sešit sklad papirja ali karkoli že bodi.
Čebelar naj tudi ne pozabi na panjevo žrelo. So male rovke, ki pridejo skozi jako nizko žrelo v panj in če so že notri, postane panj slabič prej nego to opazi čebelar. Vsekakor je treba žrela pred temi vsiljivkami zavarovati takoj, ko začne zmrzovati, sicer se lahko zgodi, da
pozneje zapremo dvojico rovk v panj, kjer potem živita od čebel celo zimo, ker ven ne moreta. Kdor ima panje z verando, naj jih zapira vsak večer pred mrakom tudi ako je toplota velika, ker se čez noč lahko zniža, in privabi rovke v panj.
Ptic, tistih vsiljivk, ki iščejo živeža pri naših čebelnjakih, se ni lahko ubraniti, ker vsa sredstva, n. pr, strel, strašilo itd., učinkujejo le za kratek čas. Mnogo tudi ne pomaga krmljenje ptic. Sčasoma jim vsaka hrana preseda, ker si zaželijo izpremembe, zuželkinega mesa, ki ga jim narava ne nudi. To preprečimo, ako jim nastavljamo kosce kože od slanine, ki jo pritrdimo s žebljem na hišico, ki vanjo vsipamo krmo za ptice. Ptic pa ne smemo sami vabiti k čebelnjaku, s tem, da mrtve
čebele stresamo na sneg predenj in z drugimi neprevidnostmi. Škodo, ki bi jo nam utegnile provzročiti, vsekakor zmanjšamo kar najbolj s tem, da privijemo redno vsak večer po izletu čebel brade k žrelu in da odstranimo sami čim vestneje vse mrtvice iz žrela panjev.
Ako nima ta ali oni plemenjak dovolj zaloge za zimo, mu jo moramo dodati. Ako imamo kaj medenih satov, mu jih zvečer zamenjamo za prazne, z medom pa ne krmimo jeseni, ker je to potrata pri sedanjih cenah medu. Kolikor manjka čebelam za zimo, dodajmo jim zvečer sladkorne raztopine, na kateri jako dobro prezimujejo. Krmljenje z medom je eden glavnih vzrokov ropanja jeseni, torej se ga izogibajmo!
Oskrbovanje čebel v A.-Ž. panjih.
F. D, Jug — na Brezju.
Opazovanje novo oplojenih matic.
ruga važna skrb čaka čebelarja: da namreč opazuje panje, kateri imajo nove matice. Zgodi se namreč ne-redkokrat, da se matica na p r a h i na kakršenkoli način izgubi, bodisi da po nesreči zaide v kak drug panj, bodisi da jo nenadno zaloti slabo vreme ali kaka druga nezgoda. Tedaj je panj brezmatičen. Sam si ne more več pomagati. Da panj nima matice, se mora čebelar pravočasno prepričati. Kdor je prost, da takrat, ko se prašijo matice, proti večeru opazuje panje, lahko že tisti dan po vedenju čebel spozna, ali je kateri panj izgubil matico. Panj, kateri pošlje matico na praho, pa se več ne vrne, postane proti mraku nemiren. Čebele v panju šumijo bolj nego v drugih panjih, zunaj na bradi pa še pozno v noč lazijo okoli žrela in z zamolklim glasom trepečejo s perutnicami. A to ni vselej zanesljivo znamenje za brez-
matičnost, za to je treba še bolj jasnega prepričanja.
1.	Jaz grem vsako jutro vso rojilno dobo pred čebelnjak in pregledam, kaj so ponoči čebele vrgle iz panjev. Če dobim zunaj kako mrtvo matico, najprej ugotovim, kakšna je in iz katerega panja je bila vržena. Panj si zapomnim in ga ob tednu, ko splošno pregledujem panje, uredim.
2.	Vsak panj, ki dobi novo matico, pregledam osmi dan, ko se mu je polegla vsa zalega, če nova matica že 1 e ž e. Ako dobim na enem satu že jajčeca, je panj v redu ter zabeležim, kdaj je pričela matica zalegati, in ga potem nič več ne pregledujem. Ako je bilo vmes kaj slabih deževnih dni, me ne vznemirja, če ne najdem v panju osmi dan jajčec. Ako je pa bilo lepo vreme, je panj sumljiv. Natančno ga pregledam in če vidim matico, je dobro, če ne, ga čez nekaj dni pregledam še enkrat. Če sedaj ne najdem niti matice niti zalege, je panj brezmatičen,
3.	Brezmatičnemu panju dam drugi dan, ko sem ugotovil brezmatičnost, v
matični kletki, že oprašeno rezervno matico iz matičnjaka, prašilnika. Čez 24 ur mu jo izpustim in čebele jo radostno sprejmejo. Čez štiri ali pet dni ga zopet pregledam. Ako najdem v plodišču jajčeca, je panj v redu in ga nič več ne pregledujem. Potem si zabeležim, odkod in kakšno matico je dobil.
Da bi brezmatičnemu panju dali namesto že oprašene matice odprto zalego ali pa matičnik, je že prepozno, ker bi panj oslabel na živali. Kajti med 15. in 30. junijem mora v vsakem panju nova matica že pričeti zalegati. Ako po 30. juniju v panju še ni zalege, trpi panj škodo, ker ne bo mogel do jesenske paše zbrati delavnih moči. Zato moramo imeti za take primere vedno oprašene matice v zalogi. Pa kje jih dobite? Torej še o tem nekaj besedi!
Matičnjak (panj za reservne matice).
Vsak umen čebelar, ako hoče pravilno in uspešno čebelariti, mora imeti vsaj en panj prirejen kot matičnjak za vzrejo reservnih matic. Kako reservne matice vzrediti, o tem se je že neštetokrat pisalo. Vsak hvali svoj način, ki je tudi res dober, da le služi svojemu namenu. Zato se ne bom spuščal v podrobnosti, ampak bom na kratko opisal le svoj način.
Jaz imam matičnjak za reservne matice prav tako velik, kot so drugi A.-Ž. panji, tako da se sklada v vsem z drugim?. Znotraj pa je dvakrat predeljen z 20 mm debelo desko tako da ima tri predelke. Srednji predelek ima šest satov — tri zgoraj, tri spodaj, stranska predelka pa imata po štiri sate, dva spodaj, dva zgoraj. Vseh satov skupaj je torej 14. Prostor vsakega predelka se še med spodnjimi in zgornjimi sati lahko predeli z ločilno deščico. Tako dobi en predelek dva oddelka. Ves panj ima torej tri predelke in šest oddelkov, to je baš za šest malih družinic. Vsak oddelek ima zadaj na mesto okenca
lastno pripiralo, tako da se vsak oddelek zase zapira. Tudi je vsak oddelek tako prirejen, da se lahko pod sate potisne 35 cm dolg, 6 cm širok in 10 mm globok pločevinast pitalnik. Spredaj ima matičnjak šest žrel. Vsak oddelek ima svoje žrelo in svojo brado. Panj je zunaj tako popleskan, da ima vsak oddelek svojo barvo, da se ločijo drug od drugega. Oddelki so zaznamenovani s črkami A, B, C, D, E, F. Kadar hočem v enem predelku združiti dve družinici, potegnem ločilno deščico iz panja, pa je delo opravljeno. Zadi je panj tako izdelan, da se od drugih panjev v čebelnjaku nič ne loči, ima prav taka vratca kakor drugi. Znotraj med vrati in oddelki se pa tudi prav tako pozimi odene s slamnico kakor pri drugih.
V čebelnjaku z 20 A.-Ž. panji zadostuje en tak matičnjak. Kdor pa ima manj panjev, 5 do 10, pa lahko preuredi v to svrho eksporten (polovičen) A.-Ž. panj. Tega znotraj dvakrat predeli in mu zunaj naredi tri žrela. Vanj lahko naselimo tri družinice, ki za toliko število panjev zadostujejo.
Uporaba matičnjaka.
Ko se spomladi maja meseca prično panji pripravljati na roj, vsem ne morem pustiti rojiti, ker ne potrebujem toliko rojev. Tedaj moram panjem matice odvzeti. Če je v kakem panju matica prav dobra in šele eno leto stara, je ne uničim, ampak jo prenesem z enim satom s čebelami vred v en matičnjakov oddelek. Sat izberem tak, ki ima med, obno-žino in nekaj pokrite zalege. Poleg njega postavim še en prazen sat. Ako je v oddelek prinesenih premalo mladih čebel, jih ometem vanj še z enega sata, ki ga vzamem iz istega panja, iz katerega k matica. Nato stare čebele odletijo, mlade pa ostanejo pri matici. — Družinica je sedaj urejena.
Na ta način pobiram dobre matice tudi drugim panjem, tako da s šestimi maticami obljudim ves matičnjak. Matice prično v svojih oddelkih po možnosti zalegati; mlade čebele se pa prično čez
osem dni že prašiti in izletavati na pašo. Vsaka čebela se vrne v svoj oddelek, tako da postane matičnjak kmalu prav zanimiv.
Ako bi na satu, katerega sem prenesel v matičnjakov oddelek, ne bilo dosti hrane, prašilček po potrebi pitam toliko časa, da se čebele same opomorejo, ali pa mu dam še en sat z medom brez čebel, ki je lahko tudi iz drugega panja. V treh tednih si oddelki z živaljo toliko opomorejo, da se, ako je količkaj paše, sami preživljajo do zime.
Uporaba reservnih matic.
Ko se drugim panjem mlade matice pra-šijo, se večkrat zgodi, da izgubi kak panj matico. Ko ugotovim, da se je to zgodilo, odprem en oddelek v matičnjaku, potegnem ven oba sata ter iščem matico. Ko jo ujamem, jo denem v matičnico in jo dodenem brezmatičnemu panju po načinu, kakor sem že prej opisal.
Oddelku v matičnjaku, kateremu sem vzel matico, vcepim matičnik, ako ga imam še na razpolago, če ne, ga kar pustim, da si iz lastne zalege izpodredi novo matico.
Reservne matice mi služijo še pozneje, ako izgubi kak panj matico. Če je v katerem nova matica slaba, jo jeseni lahko zamenjam.
O reservnih maticah in sploh o vseh maticah, kar jih imam v čebelnjaku, pi-
šem poseben zapisnik. Vsako matico, ki jo prestavim drugam, si zabeležim, prav tako leto rojstva in prašitve nove matice, ker le potem je mogoče imeti pregled o maticah.
Jeseni združim v matičnjakovih pre-delkih po dve družinici in prezimim samo tri matice. Če izgubi kak plemenjak pozimi ali spomladi matico, mu pridružim iz matičnjaka kar celo družinico z matico vred, pa je panj rešen propada. Spomladi pa, ako mi katera družinica v matičnjaku še ostane, jo pustim do rojilne dobe. Tedaj matico odstranim, družinico pa pridružim kakemu drugemu panju, da imam oddelke v matičnjaku pripravljene za novo naselitev.
Ako bi bila pomlad tako slaba, da bi panji sploh ne rojili, tedaj bi pa napolnil matičnjak z narejenimi rojički brez matic, da bi si oddelki sami izpodredili matice.
Prejšnja leta sem prezimljene čebelne družinice v matičnjaku porabljal za narejene roje, a sem se prepričal, da imam od naravnih rojev boljše uspehe nego z narejenimi, zlasti kar se tiče satja. Zato nisem v tem spisu razpravljal o narejenih rojih. Ako bi se kdo zanimal zanje, naj čita članek »Naravni in narejeni roji« in »Najboljši narejeni roji«. Oba članka sta v »Slov. Čebelarju« 1.1924 , v 2. in 5. številki.
Prihodnja in zadnja razprava bo o enotnem oskrbovanju panjev ter sklep.
Moje žrelo.
Fr. B e c i v Raziboru pri Zidanem mostu.
ospod urednik in tudi drugi njegovi sotrudniki vedno priporočajo, da bi čebelarji večkrat kaj napisali za list. Zlasti še g. urednik tako lepo vabi: Le nič se ne bojte, čeprav pero in beseda ne tečeta povsem gladko, saj »Čebelar« ima neizmeren želodec, ki potrebuje mnogo raznovrstne hrane itd. Te lepe besede so tudi
mene premotile, da sem že lansko spomlad nekaj napisal. A ko sem tisto prebral, me je rdečica polila, in dejal sem: »Nič ni s tem, to ni za svet.« In nesel sem tisti papir ne na pošto, ampak na dno omare. Nato sem ga skrbno zaklenil, da bi mi le kdaj ne pobegnil skrivaj ter mi delal sramoto. Sedaj sem se pa odločil, da vendarle nekaj napišem. Povod za to je dal g. H. Peternel, ki je lani v prvi številki »SI. Č.« omenil nekaj takega, kar
sem jaz napisal, pa rokopis obdržal doma, namreč, da je čebelam mučno, da premagajo razdaljo med satniki ter dnom panja. Ko postane panj živalen, to ne prihaja v poštev, ker čebele že same napravijo živ most med dnom in satniki. Drugače je pa pri šibki družini in take so po večini spomladi.
Vsak čebelar je že ob ogrebanju rojev lahko opazoval, kako čebele nerade »skačejo«. Če ne primaknemo panja neposredno k roju, pa ne gredo vanj. Tako je tudi v panju. Le dvigni deščico pri okencu ter glej proti žrelu, pa boš videl, kako tekajo spodaj po letvicah satnikov, zlasti pa še po železni palčici sem in tja in iščejo mesta, kjer bi lahko splezale na dno. Malo, pa ne mnogo boljšo pot imajo s paše se vračajoče čebele. Po večini sedajo na brado. Potem begajo po dnu, plezajo po steni in prehajajo potem od sat^ na sat, preden pridejo do pravega. Seveda, če bi imele pamet, bi že hodile po bližnji poti, ker pa je nimajo, čebelar jih pa sili, da morajo bivati v panju, kakršnega jim on odkaže, zato je njegova dolž-
nost, da napravi panj kar mogoče praktičen v vsakem oziru.
Meni je najbolj všeč ameriško žrelo, ki ni spodaj pri dnu, ampak nekoliko centimetrov više. Na to žrelo je znotraj pritrjena kakih 5 cm široka in tudi toliko visoka deščica, ki je vodoravno z žrelom, oziroma z brado. Razdalja med njo ter satniki znaša 8 do 10 mm. Ker je pritrjena k žrelu, se pri snaženju odmakne z njim vred, ne ovira torej nič.
Ker ni žrelo na dnu, tudi čebele ne silijo k tlom, marveč gredo po satu do konca, odkoder z lahkoto stopijo na omenjeno deščico, ki vodi k žrelu. Prav tako napravijo s paše se vračajoče čebele. Kakor hitro prestopi čebela žrelo, se že lahko spne na svoj sat.
Ko sva lani s tovarišem Pompejem opazovala omenjeno vrvenje na dnu panja, me je bodril, naj to opišem v »Slov. Čeb.«. Mogoče imate drugi čebelarji bolj modre čebele, ki znajo bolj spretno hoditi iz panja v panj. Kdor ima pa take nerode, kakršne so moje, naj pa napravi tudi takšno žrelo, ki sem ga opisal, in seveda, če hoče.
Vseslovanski čebelarski kongres in razstava
v Pragi.
IV.
udi desna stran razstavne palače je nudila gledalcu krasno sliko. Skupina moravskih čebelarjev je bila posebno lepa in obširna ter dobro urejena. Pozornost so vzbujali razni diagrami, statistične tabele, veliko število najraznovrstnejših panjev in predmeti »Družine moravskih vzrejevalcev žlahtnih matic«. Moravska je razstavila tudi mnogo finega, zelo okusno opremljenega medu. Tudi voska je bilo precej.
Šleska skupina ni nič zaostajala za drugimi prvovrstnimi. V marsičem je
bila vprav vzorna. Tudi tu smo opazili mnogo lepega medu.
Slovaški čebelarji so se repre-zentirali kar najsijajneje. Zlasti nas je presenetila nenavadno velika množina res finega, čistega medu. Mnogi starinski predmeti, diagrami in nagačene živali so napravili skupino kaj mično. Tudi slovaška čebelarska književnost je bila dobro zastopana.
Znak velike ljubezni do svojega naroda je kazala ukrajinska skupina. Tu smo videli, kaj zmore ta ljubezen do stvari in mlado navdušenje. Nekoliko ukrajinskih visokošolcev, ki žive v prognanstvu, je zbralo v kratkem času toliko zanimi-
vega blaga, da se je srce pri pogledu na skupino nehote ogrelo. Večina razstavnih predmetov so zavzemale dragocene statistične tabele. Za njih izdelavo je bilo treba mnogo duševnega dela. Sijajno je bila zastopana ukrajinska čebel, književnost. Od 1. 1855. do 1926. so izdali Ukrajinci nad 70 del! Videl sem zbirke obno-žine, herbarije medečih rastlin, panje, orodje i. dr,, vse pa vzorno pripravljeno.
Fina je bila poljska skupina. Poljaki so lahko ponosni nanjo. Tvorničar Lankof je razstavil izvrstne stroje za izdelovanje satnic. Njegov fabrikat prav uspešno konkurira z nemškim (Rietsche-jevem). Poljaki so poslali na razstavo tudi železniški voz, ki ga uporabljajo za predavali j e. Velik del vagona zavzema »predavalnica«. Ob straneh je deset zaklopnih stolov. Na stenah je razmeščeno vzorno orodje, ki ga uporablja napredni čebelar. Manjkalo tudi ni panjev za demonstracije. Polovico voza sta zavzemali dve kabini, ki sta bili prirejeni za delavno sobo predavateljev, ponoči pa za spalnico. Sobi sta bili razkošno opremljeni, lepše nego voz I. razreda. Saj se tudi spodobi! Zakaj bi se samo ministri v salonskih vozovih vozili? Ali ni čebelarski predavatelj za čebelarje bolj važna oseba nego n. pr. kak minister za izdajanje slabih zakonov?
Velik vogal razstavne dvorane so zavzemale razne čebelarske tvrdke, Tu je prevladovala znana tvrdka Švarc iz Kolči na Češkem, ki je razstavila nebroj panjev, paviljonov in paviljončkov ter mnogo najrazličnejšega orodja. Blago je bilo vzorno, predmeti pregledno razmeščeni.
Pred razstavno palačo je bila skupina živih čebel, samih prašilčkov s plemenskimi maticami. Tam so se obiskovalci razstave najrajši mudili, odpirali vratca, iskali matice in moževali. Panjev s čebelami ni bilo mnogo, ker ni bil čas za to primeren. Velika vročina je marsikoga preplašila, da ni razstavil čebel. Z največjim zadovoljstvom smo pa ugotovili, da so bile skoro vse čebele (nad sto dru-
žin) pristne, nepokvarjene Kranjice, ali, da se komu ne zamerimo, Jugoslovanke. Ne pomaga nič. Če bi naša čebela ne bila to, kar je — res izvrstno pleme —, že davno bi jo bili vrgli med staro šaro. Da, da, »kranjska« čebela, še boš uživala sloves. Čeprav ti danes izkušajo kredit jemati, pride čas, ko bo tvoja čast vnovič »gor postavljena«.
Glede češkega medu pripominjam, da pridelujejo tam največ deteljnega (espar-zetnega), ki je nenavadne citronaste barve, potem snežnobelega od čisteča (sta-chys recta), akacijevega, cvetličnega in jelovega Češki jelov med je strjen nekoliko drugačne barve nego naš ki je boli temen.
Med posebnostmi omenjam točilo za vosek. Na eni strani je parni kotel, ki je v zvezi z nekakim točilom za vosek. Stroj je velik in precej kompliciran in zelo drag. Kako se bo v praksi obnesel, je še negotovo. Neki čebelar je razstavil zanimiv izum. Iz kosov desek določene oblike je mogoče sestaviti panj kakršnegakoli sistema (in mere). Poizkušali smo naš A.-Ž. panj sestaviti. V četrti ure je bil gotov. Izumitelj je vzel za podlago sistem tako zvanih stavb s kameni, s kakršnimi se otroci igrajo. S pomočjo raznih kovi-nastih spajalk, ključic in vzmeti je naglo mogoče sestaviti deske za panj. Zanimiv razstavni predmet, toda Bog ve, kako bi se v praksi obnesel. Če bi padel tak panj z voza, kdo ve, kam bi posamezni deli odleteli.
Omenjam tudi, da so skoraj vsi češkoslovaški panji ameriškega sestava (premično medišče), z enakimi (podolžnimi) sati podolž v plodišču in medišču.
Razstava v Pragi je bila za slovansko čebelarstvo velikega pomena. Tu se je videlo, da je pri vseh slovanskih narodih čebelarstvo v posebni časti in da mogočno napreduje. Vsi moramo biti ponosni, da je razstava tako sijajno uspela. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so češkoslovaški čebelarji doprinesli velike žrtve in da je v prvi vrsti njih zasluga, da se je razstava posrečila.
Vseslovanski čebelarski kongres.
Dne 5. julija ob 10 dopoldne so se zbrali čebelarji v Smetanovi dvorani »Obecniho doma« na Trgu republike. Tam se je vršil kongres.
Če Čehoslovake za kaj zavidam, za ta dom gotovo. V življenju sem videl malo tako krasnih stavb. Že Smetanova dvorana je poglavje zase, ki mi ne bo ušlo iz spomina. Tu so se češki arhitekti potrudili, da so ustvarili nekaj »za vse večne čase«, nekaj veličastnega in lepega. V tej dvorani smo zborovali. Pred otvoritvijo kongresa so pod prsti prof. Wiedermanna zabučale velike orgle pozdravno pesem. Toliko sladkobe, miline in mogočnosti nisem še slišal iz piščalk. Kongres je otvoril svetnik B. Vančura, ki je zborovalce prisrčno pozdravil in poudarjal veliki pomen dneva. Izrazil je radost, da je čebela, ta vzor marljivosti, privedla v Prago zastopnike vseh slovanskih narodov. Na njegov predlog sta bila odposlana predsedniku republike in ministrskemu predseniku Švehli pozdravna brzojava.
Za častnega predsednika zbora je bil nato izvoljen Jovan P. Jovanovič iz Bel-grada, za člane predsedstva pa Stanislav Brzosko (Poljska), M, K. Vačkov (Bolgarska), Sv, K. Gjorgjevič (Jugoslavija) in S. Šeljuchin (Ukrajina),
V imenu kmetijskega ministra O. Srdin-ke je pozdravil zbor dr. Veger. Navdušeno je pozdravil zborovalce Poljak Ant. Margonski, častni kanonik v Umienju. Prisrčno se je glasil govor poslanca Be-rana, ki je prinašal pozdrave kluba republikanske stranke. Senator dr. Havelka, je pozdravil zbor v imenu praške trgovske in obrtne zbornice, poslanec Geršl pa v imenu kluba poslancev socijalnodemo-kratske stranke. Zadnji pozdrav v imenu slovaškega kmetijskega sveta je izrekel dr. Jan Gašperik.
Svetnik B. Vančura je nato v obsežnem govoru podal zgodovino in pomen vseslo-vanskih kongresov in podal smernice za delovanje v bodočnosti. Spomnil se je tudi
nekdanjih vnetih in znamenitih sodelavcev, ki jih že krije zemlja: Rusa prof. Ka-lugina, Poljaka Ciesielskega, Bolgara Ge-orgeva, Srba Živanoviča, Čeha Kebrla in Kitzbergerja. Prosil je, da jih ohranimo v trajnem spominu. Prebral je tudi došle pozdrave od predsednika republike drja Masaryka, kanclerja drja Šamala, poštnega ministra drja Noska, primatorja drja Baxe in mnogo drugih. Ob koncu govora je zaklical vsemu slovanstvu, slovanskim narodom in čebelarstvu »Živio, Nazdar«. Zborovalci so se z navdušenjem odzvali.
Pri volitvah v stalni odbor »Vseslovan-ske čebelarske zveze« so bili izvoljeni: za predsednika Poljak Stanislav Brzosko, za tajnika Poljak Ludvik Liezbanjski iz Poznanja, za odbornike pa Bolgar Mutav-džiew, Srb Gjorgjevič, Hrvat dr. Langhofer, Čeh Vančura, Slovak dr, J. Gašperik, Ukrajinec prof. Šeljuhin in Evgen Archi-penko, Rus Titov iz Moskve, Lužiški Srb Mikulaš Hajna in Slovenec Bukovec. Za glavnega tajnika je bil izbran Čeh Šmidlik.
Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji kongres v Poljski. Določitev mesta se je prepustila Poljakom.
Nato so se razdelili referati za bodoči kongres. Referat o zatiranju kužnih bolezni čebel je bil odkazan živinozdravniku Jar, Ritiru v Krpcu, referat o čebelarski zakonodaji M. Mutavdžiewu iz Sofije, referat o slovanski čebelarski vedi doc. drju, Schonfeldu iz Prage, referat o slovanski književnosti in literaturi dr, J. Ga-šperiku iz Bratislave, referat o vzgoji čebelarskega naraščaja pa Sv. Gjorgjeviču iz Beograda.
Po končanem sporedu so orgle vnovič zadonele in po dvorani se je razlila večno lepa, sladka naša pesem »Kje dom je moj«. Igrana je bila mojstrsko in je napravila na zborovalce mogočen vtis.
Zborovalci so potem šli k skupnemu obedu v restavracijo »Meštanska Beseda«, Dvorana je bila zelo okusno okrašena. Mize so se šibile od najrazličnejših dobrot. Dobro vince in izvrstno pivo je naglo razvozlalo jezike in začele so se
zdravice brez konca in kraja. Vse je bilo veselo razpoloženo in polno hvaležnosti do gostoljubnih Čehoslovakov.
Na razstavišču je popoldne svirala vojaška godba. Okoli paviljonov z jestvi-
nami in s pijačo — znamenito pivo iz pivovarne »Na stari rihti«! — so se trli čebelarji in kmalu je bilo povsod prav živahno in veselo življenje do večera.
Dalje prihodnjič.
Pokrajinska kmetijska razstava v Ljubljani.
Prof. Jos. Verbič v Ljubljani.
aše čebelarje smo večkrat pozivali, naj se razstave udeleže in gotovo se bodo mnogi zanimali, kako je uspela.
Kakor znano, je bila razstava v času od 17. do 26. septembra v prostorih ljubljanskega velesejma. Po izjavi gosp. kmet. svetnika Rohrmana, ki si je letos ogledal kmetijsko razstavo v Pragi, je bila naša pokrajinska razstava najlepša prireditev te vrste, ki se je kdaj vršila v Jugoslaviji in sosednih državah.
Njen namen je bil, da seznani produ-cente in njih pridelke naravnost s konsu-menti ali pa s trgovci, torej da olajša in pospeši prodajo in nakup blaga. Kako je hotel razstavni odbor označeni cilj doseči in koliko se mu je to posrečilo, je razvidno iz naslednjih vrstic.
Videti je bilo sadje, zelenjad, cvetlice, med, vosek, sir, maslo, vino, kmetijske stroje in orodje. Nas zanima le čebelarstvo.
Udeležba čebelarjev ni bila baš velika. Le 26 jih je razstavilo svoje pridelke. Bili pa so iz vseh delov Slovenije: gorenjskih Jesenic, iz nekdanje Koroške, pa tudi iz Belokrajine, od Drave in Mure. Razstavili so cvetlični, deteljni, smrekov in hojev med, največ pa je bilo ajdovega. V mnogih naših krajih je bil to pač edini pridelek letošnjega leta. Prišel je iz panjev naravnost na razstavišče. Čebelarji niso utegnili čakati, da bi bil iz sebe iz-metal voščine, cvetni prah in da bi se bil očistil. Zato ni čudno, da je bilo razstav-
ljeno blago deloma še penasto in ne popolnoma čisto. Ne moremo pa opravičiti, da so plavali po nekem medu čebeline noge, mravlje in druga primes. Takega medu ne bi bil smel odbor sprejeti na razstavo. Tudi nekaj preredkega — nezrelega smo opazili. Pljuskal je v kozarcu kakor voda. Pa to so bili le poedini primeri. Vobče je bil čist, zrel in izvoru primernega okusa.
Oprema je bila v splošnem lepa. Večina razstavljalcev se je poslužila kozarcev s kovinastimi pokrovci, ki jih je uvedlo in prodajalo Slov. čebelarsko društvo.
Izkušnja je pokazala, da je ta posoda za razstavo in tudi za splošno prodajo neprimerna. Predraga je. Dandanes bo malokdo dal pri nakupu 1 kg medu še 10—13 Din za posodo. Ako bi steklenicam za poslane vzorce pri prodaji ne bili znižali cene za polovico, bi bili morali vse vzorce vrniti razprodajalcem neprodane. To jim gotovo ne bi bilo všeč.
Za manjše količine medu bo treba cenejše posode. Zadeva je v najboljšem tiru in se bo do prihodnje pomladi ugodno rešila.
Med je bil razstavljen tudi v večjih, čednih kovinastih posodah po 25 do 50 kilogramov. Razstavljenega je bilo nad 1200 kg. Naprodaj pa je bilo priglašenega 5000 kg.
Ves razstavljeni med je posebna ocenjevalna komisija pregledala, ocenila in po zaslugi odlikovala s srebrnimi in bronastimi kolajnami. To je bilo že objavljeno v oktobrski številki »Slov. Čebelarja«.
Ker so bile za druge kmetijske proizvode tudi zlate kolajne, za kar je čebelarski odbor prepozno zvedel, bomo v prihodnje zahtevali, da se tudi za naše produkte prihrani nekaj takih odlik.
Na razstavišču smo dvoje vrst medu prodajali na drobno. V to svrho smo iz dveh točil, ki sta imeli celo dno, odstranili koše in jih napolnili z medom. Pod iztočne cevi, ki so se dale dobro zapirati, pa smo postavili tehtnice. Med smo točili v posode, ki so jih kupci prinesli s seboj, ali pa v posebne cenene steklenice, ki jih je odbor dobil v komisijsko prodajo in jih zaračunal po lastni ceni. Na ta način smo prodali okoli 200 kg medu.
Pri prodaji smo se držali naših običajnih cen. Za ajdov med smo zahtevali pri prodaji na drobno po 25, na debelo pa po 20 Din, za cvetlični in za druge vrste medu pa po 30, oziroma na debelo po 25 in 22-50 Din brez posode.
Po cenah medu in po zalogah so vpraševali v prvi vrsti ljubljanski zasebniki in trgovci. Več pa je bilo tudi kupcev iz Kranja, Zagorja ob Savi, iz Zagreba in Ba~ nata. V Banatu je bila letos slabša letina nego pri nas. Nismo se zato čudili, da je neki banaški trgovec kupil 1000 kg medu.
Vosek je bil na razstavi zelo lep, a bilo ga je malo. Le štirje razstavljalci so ga imeli naprodaj. Dva razstavljalca sta dobila priznalno diplomo.
Poleg medu in voska so bili postavljeni na ogled in v nakup panji in razne druge čebelarske potrebščine. Največji del tega prostora je izpolnil blagovni oddelek Slov, čebelarskega društva. Razstavil je več A.-Ž, panjev najnovejše sestave na 9 in 10 satnikov, mnogo točil in najrazno-vrstnejše orodje.
Kmetijska šola na Grmu je kazala svoj A.-Ž. panj, iz katerega se je moglo potegniti na sankah vse plodišče obenem ali pa vsak satnik posebe,
Gosp, Hernja iz Središča ob Dravi je poslal na razstavo svoj 37 kg težki pokončni panj, ki ima poleg plodišča in me-
dišča še poseben reservni prostor. Sat-niki (41 X 26 cm) so podolžni in leže na tankih letvicah in je v panju sigurno pokonci le, ako se naslanjajo drug na drugega, Posetniki razstave se o tem panju niso laskavo izražali in so vsi vprek menili, da nima prihodnosti.
Mnogo zanimanja je vzbujal panj, ki ga je izumil gosp. Jos. Goederer iz Nameršlja pri Igu in ga že poznamo s čebelarske razstave v letu 1923. V večjem podolžnem obodu je manjši, ki se da potegniti iz prvega kakor miznica iz mize. V notranjem obodu visi 17 satnikov v prečni legi. Velikost satnikov je manjša nego pri A.-Ž. panjih. Prednost panja je, da se da nakladati v skladovnice in se poleg tega da opravljati od zgoraj. Velike pomisleke pa so imeli čebelarji zaradi lege medišča, glede varstva čebel ob pregledovanju, glede uporabnosti panja ob vlagi in glede nabavne cene. Te dvome bi mogli potrditi ali razpršiti le izjave onih, ki rabijo take panje že dalj časa. Gosp. Goederer je razstavil tudi pripravne električne spa-jalnike za lepljenje satnic, svoje pitalnike, zbijače za satnike in model za izdelovanje pločevinastih razstojišč.
Gosp. Kancler iz Hajdina pri Ptuju je imel na razstavi par A.-Ž. panjev z žle-bičjem. Izdeluje jih pa tudi brez tega. Čebelarjem v Mariborski oblasti jih toplo priporočamo.
Na razstavi smo imeli priliko spoznati lahko, a trdno sklopljiv panj ameriškega sistema. Srbi, ki so posetili razstavo, so se zanj posebno zanimali. Prepričani smo, da bi gosp. Jos. Lenarčič, veleindustrija-lec na Vrhniki, ki ga nam je poslal, dobil iz naših južnih krajev, kjer so ameriški panji v rabi, mnogo naročil, ako bi čebelarji vedeli zanj.
Pogrešali smo več obrtnikov, ki izdelujejo panje in čebelarsko orodje. Tukaj bi si na najcenejši način pridobili kupcev.
Velika privlačna sila za stare in mlade obeh spolov so bile žive čebele, ki jih je razstavil gosp. Jože Okorn. V treh za-
prtih, enosatnih prašilnikih s steklenimi stenami so si ljudje brez strahu ogleda-vali čebele, obeležene matice, zadelan in nepokrit med in drugo.
Čebelarski razstavni prostor je bil primerno okrašen. Iznad obstranskih miz, ki so bile obložene z medom, so se dvigale vitke dracene, od miznih robov pa so se ljubko zibale drobnoliste viseče lončnice in prijetno blažile enoličnost belih papirnatih zastorov.
Po stenah so viseli lični napisi, ki so opozarjali na vrednost medu za otroke, oslabele, živčno bolne, okrevalce in svarili pred nakupom tujega in ponarejenega medu ter priporočali le domačo robo.
Nad napisi so bile nameščene velike slike, ki so kazale, kako so čebelarili nekdaj in kako negujemo čebele dandanes.
Čebelarski odsek je poplačal stroške za svoj oddelek sam iz dobička od nadrobne prodaje medu. Velesejmska uprava mu je dala brezplačno na razpolago razstavni prostor ter mu iz svojih dohodkov nabavila kolajne in diplome. Hvala ji!
Trdimo, da del pohvale o lepoti razstave gre tudi čebelarskemu oddelku. Uverjeni pa smo, da razstava ni bila samo lepa, temveč da je nudila čebelarjem tudi znatne ugodnosti. Največ koristi pa jim donese taka prireditev tedaj, ko bo dovolj medu.
Opazovalne postaje.
Jos, Verbič v Ljubljani.
V septembru 1927 se je po daljšem presledku zopet utrdila zelo omajana vera in ljubezen do čebelarstva. Ta mesec je brnelo točilo pri vseh čebelarjih, ki so imeli čebele v ajdovi paši. Jemali so iz medišč po 3 do 20 kg, povprečno pa po 4 do 10 kg.
Izmetavala pa se je bera iz meseca avgusta. September je kljub lepemu vremenu malo pripomogel k temu težko pričakovanemu, a ne najprijetnejšemu čebelarskemu opravilu. Največ je izdal drugi dan meseca, ko je imelo od 22 opazovalnih postaj 14 od njih najboljši donos. V prvi tretjini septembra meseca so za-znamenovali znatno zvišanje teže le Novo mesto, Orehova vas in Cezanjevci.
Tudi čebele so bile menda s svojo za zimo nabrano zalogo zadovoljne. Niti enega primera ropanja niso omenili poročevalci.
Ker je bila večinoma ves avgust paša, so se čebele dobro razmnožile in bo prišlo mnogo mladine v zimo. Naravno je, da je septembra meseca odmirala starejša in zgarana žival. Tudi troti so šele sedaj neprostovoljno zapuščali svoja udobna bivališča.
Odmiranje čebel in zorenje medu je povzročilo, da se je teža panjev precej skrčila. Do konca meseca je opazovalni panj na petih postajah zgubil nad 3 kg od svoje teže.
Gosp. Jul. Majer iz Doba nam poroča: »Dne 5. sept. je bil miren in gorak dan. Toplina je znašala opoldne 20° C. Čebele so dobro letele na ajdo. Vračujoče se domov, pa so trumoma padale pred čebelnjakom na tla, lezle na vse strani in se niso mogle dvigniti v zrak. Mnoge so se zbrale v do dve pesti debele kepe, ki so se pa šele prihodnji dan razpustile in večinoma odletele. Enak pojav so opazovali istega dne v Dobu še pri dveh drugih čebelnjakih, v 2 km oddaljeni Krtini pa en dan prej.« Drugega vzroka za tako začasno oslabelost do sedaj razen mraza ne poznamo.*
* Enak pojav sem opazoval dne 5- septembra pri svojih čebelah na Studencu na Ižanskem. — Urednik.
Ne silite z letošnjim pridelkom od hiše. Medu je malo, prodali ga boste na drobno z lahkoto. Ne pozabite, da je bila drugod v državi slaba letina.
qiUAOJ}3A
_g
"S -o
u
M b
N
(O «
qmsE(
_o
C
a
qiusel jod
o t> o 01 n
co t— m m
m -»t x — o t-- —
— CN — CM 30
lOotiaionfliDo-
t»3 (O t
-notmt-aoiti^f- -o>r~ —
o> co o> o x x

qiuoB]qo
UlOpSBS s
co o x o> ~ co X co o o ~ ooon^oooo^t-	—
I I I I I I I I I I I I I I I
qiUA3Z3p
qiajajzi
— co io Ta — n
a>aiCNCNr-ooxr~r^.CNt— C~OCNXCO
m o (o m o n M M M w
CN Ol cn —
O OS N cm cm CN
00 cm
to t—
CN CN
OO I—
— CN
X <o cn cn
.S. « S -8
4) S «
a o ' H
ta '2 o a
(8 >CO
C >
O
TČ g> x i ih io ^ f- <f
—
r- in
i <ji — r- ib ib
tp CM ib E*—
O I
& 00
+ + + + + + + + -t- + + + + -t- + + 4- + + -H-h + +
in o r- ib
in t-a> M
oo oo
cd t-
co t- cm t a>
+ + +
m + +
tO rf + + +
CO T
+ +
ct> m
+ +
t- in
+ +
+
+ +
x r-
CM CN
CO -<t CM CN
co o
co co
Ol
CM CM
++++++++++++++++++++++++
CM ON
b
0) J3
E
0)
a
a>
td N
V
0)
(U >-
a
• i-t s >o
1) X 4)
T
>CJ
>	o
S	S
0	a
u a -o
I
CN CM — CM — CMCOCNCMCMCM
o o m >n
co co — co
m o o o in — co — co m
cmcmcococmcmtcm^t
_ o cm o t— T o in
o o o
CM — CO
3	<3> °
v	a
co
u	-C
E	'"3
m o in o Tj« ^J" cm co
co co cn in
Sin 3 o o ri- co oi t CN co — CM
o co o
—	co o
—	— CM
■n in t— r—
— cn
O
I I I I I I
o
S | I I
in
I I
o
•O 3
a a a.
ja o -o
o o o
t— C- .N
o o o o o o co •v ai t— co in
o in
o o ro o i-— co in c*-
in o in o in
r— — to co iO
o o in o m co i— co
— —	CN
o o o o m s
—	— co cr> in co
—	— — CM
CN O
o 3 !Q — in ■'r co
m o in o in X t- co m co
in o m o cm i^- o in — — — co
m o o o m o co cn m t— m o
o
o o o o
cm ■n x ro
cm
o in in o in cm co m as
I I I II I I I
I I I I I I
o
tO
I I I I I I
oominomomooo ioo cococNcom^mcNOinr- I o
— co co	— — CM —
oooinooooo
— IO	J. CMCMCNCNCO
r- CN •—	*r>	-t
ca -o
>cj
B □
N
o
'	n
O	-oo rt
2	® 'H
18	a 5
S- « o.
o	> —
iN >N >N 'N >N >N 'N >N >N 'N -N >N 'N 'N "N >N >N J 'N • i ■ i i ■ ■ i i i i i i . i i i i
•oi C 3

O
O
o
>N 'N
rt i i i J < < <
o o
* i
. s
E rn
£ •<J<
ro
a -s
IO
o
£2
rs a
M
P
S O
a 1
si
3 J
S T3
J s
M B
'5 'O >
>o
J > w) H « >
o
° "e ■oc c
c ^
® S
cd £2, vi «
o5
a1-1
C rt 4) ^
S °
ca H
e 1
ro
in m
rt •oc
O
m ro
s e
5 C) £ 00 ti CM
— .s
a>
O „
v-O
O
rt R
rt
as >
o o
a a;
m o ro
"a"
00 S
1—' ro « N
"S rt
* I
•oc S 4) -G
u h
CQ >
3 -a v C
,—. -»-» So £ -c
m
3 „
a4
E a u O
d
a G E
(N
m
CM
3 JJ
___ "rt
-g«
O o ro cm in
M 3 "C -C
J2 >
V
G u
Ja O
Ih .
4)
CJ
> w rt s
o. g .-o o > Z
O	o
m	""
aa	g
^ ^	i
c	o
M	1—J
'a rt	.
4= "3	a
Oh DC	00
CX	'u>
C	O
t	s
rt	_
>	-s
O	M
m	Q
41
u	>
O	cž
3
IH __
G
E E
5 m ~G
"5 00 G
J
y ro
a 4> • —
• ^	G	cd
4)	cd	-M
.N	N
U	41	3
> O O
Društvene vesti,
Tečaji.
Koncem novembra, odnosno v prvi tretjini decembra bom priredil eden, po potrebi tudi več enodnevnih tečajev o shranjevanju in odbiranju satja ter pridobivanju voska. Tečaj se bo vršil v Škofji Loki.
Vsled pomanjkanja neobhodno potrebnega orodja in učil je prireditev takih tečajev po deželi zelo otežkočena, večkrat celo nemogoča. Od čebelarja se pa zahteva dobro obdelana roba. Ako hočemo doseči višjo ceno in postaviti na trg prvovrstno, v vsakem pogledu odgovarjajočo robo, je potrebno, da se udeleži tega tečaja čim več čebelarjev. Posebno pa opozarjam na ta tečaj vse naše podružnice. V vašem interesu je, da pošljete na ta tečaj vsaj enega člana, da se bo v tem poslu vsestransko izvežbal.
Prijave za ta tečaj pošljite najkasneje do 12. novembra t. 1. na moj naslov v Škofjo Loko. Vse prijavljene bom z dopisnico obvestil, kdaj se bo ita tečaj vršil.	Jože Oikorn.
Vsem podružnicam v uvaževanje!
Vsled sklepa letošnjega občnega zbora se morajo v smislu društvenih pravil izvršiti občni zbori podružnic v mesecu decembru vsakega leta.
Vršitev občnega zbora mora biti objavljena v »Čebelarju« vsaj 14 dni pred občnim zbo-
rom. Tozadevne objave pošljite najkasneje do 15. novembra t. 1. uredništvu »Čebelarja«, Gruberjevo nabrežje 14.
Društvene tiskovine: imenike članov in položnice bomo razposlali istočasno z okrožnico, katero prečitajte in obravnavajte na občnem zboru do konca novembra t. 1.
Seja načelstva
dne 11. avgusta t. 1.
Navzoči gg.: prošt Kalan, Arko, Bukovec, p. Teodor Tavčar, Okorn.
1.	Zapisniki zadnjih sej so se prečrtali in odobrili.
2.	Prečitalo in obravnavalo se je tajnikovo in blagajnikovo poročilo za društveni občni zbor, nakar se je obravnavalo vprašanje od-borniške liste, ikatero vprašanje pa je kljub dolgi debati ostalo nerešeno.
3.	Slučajnosti. Tajnik je poročal da je udeležencem občnega zbora dovoljena polovična vožnja po železnici pod običajnimi pogoji, ter da je o tem obvestil vse podružnice s pozivom, naj se občnega zbora gotovo udeleže.
G. urednik je poročal o razstavi v Pragi. Poročilo se ije odobrilo.
Seja se zaključi.
Jože Okorn, tajnik.
Vesti iz podružnic.
Ljubljanska podružnica ima sejo dne 8. novembra t. 1. ob osmih zvečer pri »Nacetu«.
Trboveljska podružnica je zborovala 2. oktobra ob 14. uri pri čebelnjaku g. Jenka v Hrastniku. Predaval je potovalni učitelj g. Okorn iz Ljubljane o jesenskih opravilih v čebelnjaku. Čebelarji so z velikim zanimanjem poslušali nazorno podavanje in si osvojili razna navodila. Le žal, da je tokrat ostalo toliko čebelarjev doma brez pravega vzroka. Več nego da vsakega pismeno vabimo, pač ne moremo storiti. Sklenili smo, da dobi tudi Hrastnik stiskalnico za satje. — Tajništvo.
Podružnica za Maribor in okolico ima občni zbor v nedeljo, dne 11. decembra, ob pol 10. uri v deški osnovni šoli III. (magdalensko predmestje) po običajnem dnevnem redu.
Ptujska podružnica je priredila dne 21. avgusta t. 1. čebelarsko veselico, združeno s predavanjem g. Jurančiča, Zanimivemu predavanju je prisostvovalo precej čebelarjev, toda sami napredni, že izurjeni člani. Pogrešali smo pa skoraj vse na novo pristopivše, katerim bi bil po veliki večini strokovni pouk potreben. Veselica je imela v prvi vrsti namen, da združi vse okoliške čebelarje k
prijetnemu družabnemu sestanku, poleg tega pa da pomore podružnični blagajni. Doseglo se je s pomočjo idealnih in požrtvovalnih članov do neke mere oboje. Upamo pa, da se nam to v bodoče še bolj posreči. Pomanjkljivo zavednost in čut za skupnost bomo izkušali tekom zime dvigniti.
Naj mi bo dovoljeno na tem mestu, da v imenu podružnice izrečem najtoplejšo zahvalo vsem cenjenim darovalcem, ki so znatno pripomogli k uspehu, pred vsem pa cenj. gg. odbornikom, ki so s svojo vzorno in idealno požrtvovalnostjo omogočili prireditev.
Pri tej priliki naj omenim, da se v tukajšnjem okolišu zopet pojavlja gniloba. S tega mesta prosimo oblast pomoči in podpore pri zatiranju te nevarne bolezni. Dosedanja metoda zatiranja od strani oblasti je zaradi pomanjkanja potrebnega kredita nezadostna in skoraj brezpomembna. Treba bi bilo opozoriti merodajne činitelje na dejstvo, da imajo korist od dobrega čebelarstva v prvi vrsti sadjarji, odnosno poljedelci sploh, šele potem morebiti tudi čebelarji. Ne bo torej težko najti za to občekoristno panogo malenkostnih zaščitnih kreditov. — Čebelarjem pozdrav! — Anton Polič, predsednik.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 1. Pri zadnjem pregledovanju čebel sem našel na dveh satih nekoliko gnilobne zalege. Ali se utegne bolezen na pomlad ponoviti in razširiti, čeprav sem satje uničil? Ali je bolje že sedaj uničiti sumljivo družino, čeprav na drugih satih ni bilo gnile zalege, pač pa je bila vsa zdrava in večinoma poležena.
Odgovor. Jeseni so gnilobni panji včasih tako lepi, da preslepe čebelarja, ki najde le nekoliko okuženih celic in misli, da bo dobro, če te odstrani. Navadno pa prezre tiste prazne celice, ki je v njih posušena zgnita zalega, pa ne na dnu celice, marveč na spodnji steni (če držimo sat tako, kakor stoji v panju). Svetujemo Vam, da uničite panj že sedaj, ker je v njem brez dvoma tros kuge. Spomladi se bo bolezen polagoma razpasla in nevarnost je, da se naseli še v drugih panjih.
Vprašanje 2. Ali je zadostno, če panje razkužim z vrelo sodo, ali je treba za razkuževanje uporabljati še kakšno razkužilo?
Odgovor. Panje bi morali 24 ur v vreli sodi namakati in to čez 24 ur zopet ponoviti in nato panj s čdisto vodo izplakniti. Šele potem bi bili panji resnično razkuženi. Ker je pa to delo zelo zamudno in tudi ni tolikih kotlov na razpolago, je najbolje, da si pri kleparju izposodite spajalno svetilko in ves panj z njo obžgete toliko, da les nekoliko porumeni. Rešetke ne smete obžgati, ker bi se stopila; to morate v vreli sodi kuhati (1 kg sode na 10—20 litrov vode). Glej tudi vprašanja in odgovore v letošnji 10. številki »Slov Čebelarja«.
Vprašanje 3. Imam mlado, lepo satje, ki je bilo v medišču gnilobnega panja. Ali ga smem prihodnjo spomlad uporabljati v medišču ali za roje? Kako razkužim tako satje?
Odgovor. Najboljše je, če satja ne uporabljate več in ga skuhate za vosek . . . Sredstva, s katerimi bi se dal zanesljivo uničiti tros bolezni, ne da bi čebelam škodovalo — ni.
Drobiž.
Avgust Bukovec.
Neumesten odgovor. Beograjski »Pčelar« je v letošnji 9. številki odgovoril na neko vprašanje glede odpornosti posameznih čebelnih pasem proti kužnim boleznim in proti mrazu takole: »Vsa plemena so enako podvržena kužnim boleznim. Za planinske predele z ostrejšo in daljšo zimo je najboljša k a v -k a š k a čebela.« Temu odgovoru je pri-dejano priporočilo za nabavo več kavikaških matic.
Nas ne zanima toliko trditev, da so vsa čebelna plemena enako podvržena boleznim, dasi je znano, da je č r n a "(nemška) čebela proti boleznim najmanj odporna. Zanima nas pa tem bolj trditev glede kavkaške čebele. Mi ne poznamo v Jugoslaviji nikogar, ki bi se bil obširno bavil s poizkusi glede te čebele. Nihče ni neizpodbitno dognal večje odpornosti kavkašlke pasme. Mnenje »Pčelara« je bržkone oprto na izjavo kakega čebelarja, ki mu je do tega, da predstavi čebelarjem kavkaško čebelo za najboljšo, da je končni namen prav prozoren. Pri vseh narodih se zadnje desetletje uveljavlja načelo proti uvozu tujih čebelnih pasem. Večina držav je tudi prepovedala uvoz tujih čebel. Pri nas pa dasd imamo izvrstno domače čebelmo pleme,
ki se lahko kosa z najboljšim tujim in ki druga plemena v marsičem jako prekaša, pa priporočajo uvoz tujih pasem: laške in kavkaške. Naši dedje so imeli našo domačo čebelo jako v čislih. Slovela je po vsem svetu in pomladila čebelarstva skoraj vseh kulturnih narodov. Česar ji ni odrekla tujina — izvrstnih lastnosti, zlasti odpornost proti mrazu — tega ji nočemo priznati v domovini. Ali smo res že tako daleč zabredli, da bomo sedaj res začeli z uvozom manjvrednih plemen?
Značilno za razmere je pa, da je trgovec s čebelami, g. Strgar iz Bitenj pošiljal pred vojno baš v Kavkaz našo čebelo. Marsiikaka matica je potovala tja. Če bi bila kavikašlka čebela res to, kar se o njej govori in piše, bi nikomur v Kavkazu ne prišlo na misel, da bi naročil našo čebelo, zlasti, ker ni tako odporna proti mrazu kakor kav-kaška — po mnenju »Pčelara«.
Če bi bil »Pčelar« nekoliko z odgovorom počakal, pa bi se bil lahko iz inserata g. Po-begajla iz Boke Kotorske (glej »Pčelara« br. 10 ex 1927) poučil, da imamo v Jugoslaviji čebelo, kakršne nima ves svet, in sicer dalmatinsko pleme, ki dela vseh 12 me-
secev in ne poseda doma niti ob deževju ter izletava na pašo pri 6° do 8° C. Prav slabo roji, toda satje stavi zelo intenzivno. Dalmatinsko pleme se odlikuje z veliko marljivostjo, izletava na pašo 6 km daleč. Te čebele delajo od treh zjutraj do devetih zvečer. Izle-tavajo na pašo tudi ob veliki vročini, zimo prestanejo z 2 kg medu, in so talko krotke, da pri delu ni treba krinke. Neobičajno dobra stran dalmatinskega plemena je, d a vsako leto nanosijo toliko medu, da drugi čebelarji o tem niti misliti ne morejo. Ti podatki so se zapisovali sedem let.« Tako g. Pobegajlo!
V inseratu manjka še, da hodijo čebele kar s cekarjem na bero, da so velike kakor »tner-kuca« in da imajo trotje pol čevlja dolga žela.
0, g. Pobegajlo, pošljite mi hitro teh čebel, da bom prihodnje leto vsaj misliti mogel, koliko medu naberejo.
Pa bo gotovo kak čebelar ček nasedel tem lepo donečim besedam!
Priprava medu za razstavo. Za razstavo ni vsak med dober. Pred vsem mora biti popolnoma »zrel«. Na velesejmu v Ljubljani je bil razstavljen tudi ajdovec, ki je v kozarcu pljuskal kakor voda. Čebelar, ki je tak med razstavil, ga je točil prezgodaj; zato je bil tudi vode®.
Razstavljeni med mora biti tudi dobro pre-cejen. O tem se je v »Slov. Čebelarju« že veliko pisalo, toda zaleglo ni nič, vsaj tako b; človek sodil po vzorcih na velesejmu. V mnogih steklenicah je bil med, ki je imel na vrhu »smetano«. O takem medu si nestrokovnjak lahko misli marsikaj, ker ne ve, da je pena popolnoma nedolžna stvar. Vtis, ki ga na-pravlja tak med na gledalca, ni ugoden in odbija kupovalca.
Tudi glede posode bi imeli marsikaj pripomniti. V steklenicah za pivo in v starih steklenicah za liker in za vkuhano sadje pač ne kaže pošiljati medu na razstavo. Na vsako steklenico spada lična etiketa in pa primeren pokrov, bodisi z kovine ali pa iz perga-mentnega papirja. Pokrove iz papirja je treba zavezati s fino barvasto vrvico.
Pa še nekaj! Na veleseijemsko razstavo so bili vabljeni čebelarji, ki imajo med naprodaj. Vsakdo je pričakoval, da je vsaj med, ki je na razstavi, naprodaj, pa ni bilo tako. Nekdo je imel nekoliko steklenic, ki jih je hotela kupiti neka gospa za vsako ceno, toda čebelar ga ni hotel dati. To bi ne smelo biti!
Poudarjamo pa z veseljem, da so se nekateri čebelarji zares potrudili in razstavili lepo in okusno opremljeno blago. Če niso dobili vsi kolajne, naj blagovolijo uvaževati, da
razstavljalcev, ki so poslali na razstavo n. pr. dve steklenici medu, komisija nji mogla vpo-števati, čeprav je imela mnogo dobre volje.
Omenjamo še, da je na obseg razstave vplivala letošnja letina, ki ne spada baš med najboljše. Zato je bilo bolj malo medu in še ta večinoma ajdovec.
Nova knjiga drja. Zanderja, »Der Honig«, je izšla. Preskrbi jo naš blagovni oddelek. Cena 3*50 Mk.
Zakaj nikdar ne najdemo vode v satju?
Vsakemu čebelarju je znano, da potrebujejo čebele mnogo vode. 2e pri prvem spomladanskem trebežu planejo najprvo po njej. Kdor ima napajališče v bližini čebelnjaka, se sam lahko prepriča o neprestanem vrvenju okoli posode za vodo. Med dežjem, če posije solnce za kratek čas se usujejo čebele iz panjev, sedajo po listju, bilkah, zemlji in hlastno srkajo vodo. Zadek se jim živahno giblje kakor majhna črpalka. Če po daljšem dežiu izlete, nanašajo prvi dan zlasti vodo, drugi dan pa zelo malo, čeprav je ta dan morda še lepši nego prejšnji. To kaže, da so se čebele prvi dan založile z vodo za več dni Toda kam jo odlagajo? V satju je ni, porabiti pa tudi ne morejo vse sproti, čeprav je vsakdanja poraba velika, zlasti kadar je v panju mnogo lačnih in žejnih dojenčkov — zalege — in kadar je treba topiti strjen med, (V zgodnji spomladi najdemo na dnu panja mnogo medenih zrn. Takrat čebele še nimajo dovolj vode. Ko pride čas, da lahko redno izletavajo, ne najdemo na dnu medenih zrn, ker jih z vodo raztope.) Zasledovali so jih v opazovalhem panju in dognali, da vodo redkokdaj odlagajo v satje in da jo obdrže v mešičku za med. Potem jo polagoma oddajajo svojim potrebnim družicam. Te čebele — živi sodčki za vodo — se drže večinoma okoli zalege.
Da se o tem še temeljiteje pouče, so pobarvali vodo v napajališču z nekim živim barvilom, ki je neškodljivo in brez okusa. Barvana voda je bila v prosojnem životu laške čebele prav dobro vidna. Vse čebele, ki so pile to vodo, so na hrbtu z barvo zaznameno-vali. Zvečer so prešteli zaznamenovane čebele v opazovanem panju. Drugo jutro so ugotovili, da je imelo mnogo več čebel barvasto vodo v seibi, nego so jih našteli prejšnji večer. Na ta način so ugotovili, da čebele, k: vodo donašajo, razdele prineseno množino na svoje družice. Tudi so ugotovili, da drugi dan niso imele v mešičkih samo vode, marveč da je bila mešana z medom.
Ta dejistva so tudi za prakso pomembna, Ker pojasnjujejo pripravo hrane za zalego,
razdelitev dela v panju, zlasti pa rešujejo del zagonetke o čebelah, ki čepe na satju v panju brez dela, kakor mi mislimo.
Očistimo strope panjev v mediščih že sedaj jeseni voščenih prizidkov. Istotako moramo sedaj osnažiti vrhnje letvice satniikov. Taka dela radi odlašamo, spomladi, kadar devljemo satje v medišče, nas pa neostrgani stropi in satniki mude pri delu.
Ajdov med, zlasti nepokrit, se v satju rad napol strdi. Če pitamo čebele s takim medom v zgodnji spomladi, vržejo zrna na tla. Take sate prihranimo za roje, ki bodo ves med, tudi zrnje, do zadnje trohice porabili.
Pravilna lega rešetke je važna v praksi. Na obod jo pribijemo tako, da so raze (odprtine) obrnjene proti žrelu. Če so počez, se orodje pri snaženju rešetke neprestano zatika v raze. Najboljše orodje za strganje rešetke je pra-lica, ki jo uporabljajo zlasti pleskarji.
Sladkorja za pitanje čebel tudi letos ni dovolil finančni minister, dasi je v Vojvodini velika sila, ker so čebele zaradi strahotne suše popolnoma brez medu. »Zveza čebelarskih društev« je sicer opozorila vlado na stisko vojvodinskih čebelarjev, našla je pa — kako pak! — gluha ušesa. Ni zakonske možnosti! Pa jo ustvarite, če je samo ta ovira. Če so lahko v finančnem zakonu razne zmede in določila, kakor nikjer drugje na svetu, bi finančni minister tudi lahko ustavil določilo, da je sladkor za pitanje čebel oproščen trošarine. O, saj če bi šlo za kake strankarske zadeve, bi se gospodje že zavzeli, za čebelarstvo pa ni vredno, nič ne nese —- partijam.
Pameten čebelar je prijatelj Bolha s Studenca na Ižanskem. Pravi, da je neumnost govoriti o prevelikem številu panjev v posameznih krajih, kadar medi hoja. Naj jih bo kolikor hoče, čebele ne poberejo niti stotinko tistega medu, ki ga izpotijo jelke. Če bi bilo čebel preveč na posameznih krajih, bi ne bila tla pod jelkami pokapana od medu, ker bi čebele vsako kapljico sproti posrkale. Kdor se jezi na čebelarje, ki dovažajo čebele v jelkino pašo, je nevoščljiv ter ne zasluži nikakih obzirov.
0, dragi prijatelj Bolha, zakaj ne seže tvoj glas bolj daleč, da bi ga slišali tudi tisti, ki so gluhi za vsako pametno besedo.
Skrajno slaba čebelarska letina v Vojvodini!
Zaradi velike suše so morali čebelarji že od spomladi pitati. Čebele niso dobile niti kaplje medu. Po strniščih je bila v normalnih letih bogata paša, letos je vsaka 'bilka sproti usah-
nila. Čebelarji so se obrnili na »Savez«, da jim izposluje cenejši sladkor. — To so prazni upi! »Savez« je brez moči, ker pri ministrih ni »zakonske možnosti«! Pri Bogu je milost, v Beogradu je ni. Revež čebelar, ki od tam pričakuje pomoči!
Pločevinaste posode za med pri prodaji na drobno so v Ameriki splošno v navadi. Praktični Američani so steklenice že zelo opustili, ker so predrage. »Slov. Čebelar« bo v kratkem objavil prevod Dadantovega članka o prednostih pločevinastih posod za med in uporabi v Ameriki.
Nekoliko češkoslovaške čebelne statistike. L. 1926. so zazimili češkoslovaški čebelarji, ki jih je 95.273, nad 503.000 pan,ev. Čebelarjev pa je po stanovih toliko: 55.174 kmetov, 10.387 obrtnikov, 5909 profesorjev in učiteljev, 5506 delavcev.
Čemerike je tudi po Slovaškem ponekod toliko, da napravlja čebelarjem veliko škodo.
Zažičevanje s pretanko žico nima pomena. Neki čebelar z ljubljanskega barja mi je nedavno pravil, da se mu je med ajdovo pašo več dodelanih satov podrlo, ker je uporabljal pretanko žico, ki se je zaradi sata trgala, dasi so panji stali vedno na enem mestu.
Slaba letina na Krasu in po Goriškem. Sporočeno nam je bilo, da so čebele slabo opravile in da bo treba pitati, ker panji nimajo zimske zaloge. Kakor se čuje, čebelarski voz slkoraj povsod močno škriplje. O, te prekvate solnčne pege!
V Nemčiji število panjev naglo nazaduje. V zadnjih desetih letih je padlo za več kot pol milijona. Temu so (krive povojne razmere, drag sladkor in iker se čebelarstvo tam ne izplača. — Tudi v Sloveniji se pojavljajo znaki, da gremo — navzdol. iZaradi slabih letin so mnogi čebelarji vrgli puško v koruzo. Kdo ve, ali jih bo prva dobra letina zopet ogrela za čebele?
Iz pisma nekega ameriškega Slovenca: »Imam 200 panjev. Čebelarstvo nameravam razširiti in na zimo prepeljati na jug, kjer je večna pomlad. Pridelam letno od 40 do 400 funtov na panj.« O, da bi mi pridelali vsaj 20 funtov povprečno, pa bi bili srečni.
Gniloba v Ljubljani. Po dolgih letih se zopet oglaša ta bolezen. Lani nam je bil prijavljen en slučaj, letos pa dva. O vseh teh primerih lahko rečemo, da so čebelarji sami krivi, da se jim je razpasla. Če bi bili čebele stalno nadzirali, bi se kaj takega ne moglo zgoditi. Upamo na ikorenito iztrebljenje.
Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč.
Genih čebelarskega orodja in potrebščin,
ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve).
Predmet	Cena	
	Din	P
1. Pripomočki za pomirjenje čebel oziroma za varstvo proti piku.		
Brizgalnica za roje ........................	160	—
Euskol (zavitek)..........................	8	—
Kadilniki (boljši).........................	90	—
Kadilniki.............................	85	•—
Čebelarska kapa s tkanino......................	45	—
Čebelarska kapa, žimnata....... ......... .....	46	—
Pajčolani............................	30	—
Pajčolani . \.............. . . . . '*. , , , .	34	—
Pajčolani z žimnatim vložkom.....................	46	—
Čebelarske pipe (pihalnik Dathe)....................	70	—
Razpršilnik za škropljenje čebel z vodo, navaden.............	8	50
Razpršilnik za steklenice, zelo učinkovit, tudi za vrtno porabo.......	30	—
Čebelarske rokavice.........................	80	—
Samokadilnik »Vulkan«.......................	125	—
2, Pitanje čebel.		
Baloni za 1 liter...........................	8	—
Baloni za 1 liter z odprtim podstavkom za pitanje iz medišča.........	16	—
Baloni za 1 liter z zaprtim podstavkom za pitanje iz medišča.........	18	—
Pitalnik za A. Ž.-panj iz bele pločevine.................	18	—
3. Matica.		
Barva za označevanje matice.....................	14	—
Matičnice (kletke) raznih vrst............. od Din 2- do	13	—
Matičnice z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti..........	3	—
4, Točenje, shranjevanje in konserviranje medu in voska.		
Čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine, emajliran......	130	—
Leseni obod za dozo za pošiljanje po železnici..............	12	—
Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu............	100	—
Nož za izpodrezavanje satja.....................	10	—
Nož za odkrivanje satja.......................	10	—
Pločevinaste posode za med, a 4 kg..................	12	—
Pločevinaste posode za med, za 55 kg.................	200	—
Leseni sodi za 50 kg........................	50	—
Pločevinasto sito za čiščenje medu...................	20	—
Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec...............	3	50
Pločevinasto točilo, neemajlirano, z železnim okriljem, za 3 satnike......	1000	—
Pločevinasto točilo, neemajlirano, z bronastim okriljem, za 3 satnike.....	1100	—
Pločevinasto točilo za med, najnovejšega sestava za 3 satnike, 27X41 cm, emajlirano	1120	—
Pločevinasto točilo za med, z bronastim okriljem in emajlirano....... .	1220	—
Pločevinasto točilo za 10 okvirov, obojestransko, za velike obrate......	3580	—
Predmet	Cena	
	Din	P
	80	
	28	—
5. Satnice in žičenje.		
	6	—
Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) ....	30	—
	14	—
	18	—
	44	—
	65	—
	70	—
	53	—
	3	—
	50	—
	—	40
6. Panj in njega deli.		
A. Ž.-panj na 10 satnikov......................	280	—
A. Ž.-panj na 9 satnikov z verando...................	325	—
A. Ž.-panj na 10 satnikov z verando....... ...........	350	—
Kovinski deli za A. Ž.-panj:		
	7	50
b) 2 nosilca za matično rešetko, a Din 1'50...............	3	—
	2	80
	3	—
	8	—
	3	—
	—	40
	5	—
	—	35
	12	—
	8	— "
	40	—
	1	75
Pločevinasta razstojišča, namesto kvačic, za 9 ali 10 satnikov........	2	—
	12	—
	150	—
	18	—-
Zapahi za žrela:		
	2	—
	1	50
7. Pripomočki za delo v in izven panja.		
	34	—
	26	—
	33	—
	25	—
	10	
	8	
8. Razno.		
	10	—
	3	—
	24	—
	1150