PREDSEDSTVO RS ZSS O OZIMNICI
PREDVSEM SKRB PRISTOJNIH SLUŽB!
Število pristašev „ozimnice“ v klasičnem pomenu besede se zadnja leta tako zmanjšuje — zdaj gre le še za kakšno tretjino vseh občanov — kar kaže, da je nedvomno prišel čas, ko ozimnica ne bi smela več pomeniti kampanjske akcije, temveč poziv k odločni usmeritvi na dolgoročno organiziranje in povezovanje proizvajalcev, trgovine in potrošnikov z namenom, da se zagotovi pravočasna, kvalitetna in cenena prehrana ter preskrba s prehrambenim blagom. Kakor je poudarilo na zadnji seji predsedstvo RS ZSS, je zato dolžnost samoupravnih organov, strokovnih služb in osnovnih organizacij sindikata v teh dejavnostih,
da to upoštevajo pri tekočih in razvojnih investicijskih, organizacijskih in drugih poslovnih odločitvah.
Če govorimo o akciji ozimnice kot delu stalne preskrbe prebivalstva, to seveda ne pomeni, da sindikati ne bi bili več zavzeti za pomoč socialno šibkejšim družinam. Nasprotno: predsedstvo RS ZSS je ponovno poudarilo dolžnost osnovnih sindikalnih organizacij, da nastopajo kot pobudniki in usmerjevalci akcije za ozimnico s tem, da sodelujejo pri pripravi kriterijev in pred-
logov za pomoč ter pri izbiri tistih članov, ki naj bi bili upravičeni do raznih oblik pomoči. Vse operativne naloge, če tako rečemo, torej ugotovitev potreb, izbira ponudb, prevoz ozimnice in način financiranja nakupa proizvodov s seznama ozimnice pa naj bi po sodbi predsedstva RS ZSS prevzele ustrezne strokovne službe v TOZD in OZD. Predsedstvo tudi predlaga, naj bi vprašanja financiranja nakupa ozimnice reševali enotno prek ugodnih bančnih ali trgovskih posojil, seveda pa tudi s sredstvi, Id so skladno s predpisi za te namene na voljo v TOZD in v blagajnah vzajemne pomoči.	—mG
20. IX. 1975 - ST. 37 - L. XXXII
OPOZORILO
ML W A Jčfc	JL W
Bralce obveščamo, da v današnji številki na šesti in sedmi strani objavljamo priporočilo o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljavcev, ki ga je sprejelo predsedstvo republiškega sveta 1SS12. septembra letos. Obenem s tem priporočilom objavljamo tudi vzorec samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev.
Prek mnogih strojev in rok gre košček kovine, preden je narejena preprosta „šivanka“. Posnetek je iz Tovarne igel iz Kobarida.
Foto: A. AGNIČ
KAJ SMO DOSLEJ NAREDILI ZA STABILIZACIJO?
So za programi vsi delavci?
S posvetovanja sekretarjev občinskih svetov ZSS - »Nismo še znali uporabiti vseh vzvodov, ki bi spodbudili večjo aktivnost delavcev v sleherni TOZD!«
V vsej Sloveniji, v vsakem okolju se da bodo aktivneje sodelovali pri snova-čedalje bolj utrjuje mnenje, da je treba nju stabilizacijskih programov in potem vložiti vse napore za uspeh stabilizacij- zahtevali njihovo dosledno uresničitev, ske akcije, so med drugim ugotovili na Dejstvo je namreč, da so delavci zaradi torkovem posvetu sekretarjev občinskih različnih vzrokov ponekod še preveč svetov ZSS.	pasivni, družbenopolitične organizacije,
med njimi tudi ZSS, pa še niso znale Ob tem so zlasti razpravljali, kakšen uporabiti vseh vzvodov, ki bi spodbudili je delež sindikatov v dosedanjih priza- večjo aktivnost delavcev v sleherni devanjih in kaj mora sindikat še na- TOZD.
rediti, da bo njegov delež še večji, zlasti Zato bo to ena izmed glavnih nalog pa, kako spodbuditi povsod vse delavce, slovenskih sindikatov.
S SEJE PREDSEDSTVA RS ZSS

C Tl
d 1»JL
oa rese
W
Uvodna točka zadnje seje predsedstva RS ZSS je bila namenjena predhodni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Člani so posebej pohvalili nov način dela pri pripravi zakona. Zvezni zbor skupščine SFRJ kot predlagatelj je namreč tudi sindikatom omogočil, da so se lahko vključili že v oblikovanje osnutka tega izredno pomembnega zakona. Tako je devet delovnih skupin po obiskih in razgovorih v mnogih organizacijah združenega dela pripravilo obsežno gradivo s pripombami, spreminje-valnimi in dopolnilnimi predlogi, kar vse bo pomenilo koristen pripomoček v prvi fazi javne razprave, katere temeljni nosilec bodo osnovne sindikalne organizacije.
Nato je predsedstvo spregovorilo o
usmerjanju akcije „Ozimnica 1975/76“ in o aktivnosti sindikatov pri uresničevanju štipendijske politike. Sejo pa je predsedstvo nadaljevalo z obravnavo družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi za odpravljanje naravnih nesreč in družbenega dogovora o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov NOB na Rogu, sklenilo pa jo je s sprejemom priporočila o ustanavljanju in delovanju klubov samoupravljavcev ter s potrditvijo dogovora o ureditvi razmerij v zvezi s poklicnim opravljanjem funkcije predsednikov medobčinskih svetov ZSS in predlog načrta sej RS ZSS, predsedstva RS ZSS in posvetovanj za obdobje september—december 1975.	-mG
IZ UVODNE RAZPRAVE IVANKE VRHOVČAK NA POSVETU PREDSEDNIKOV OBČINSKIH IN MEDOBČINSKIH SVETOV ZSS
AKCIJA VSEH
V DE smo na kratko že poročali o posvetu predsednikov občinskih in medobčinskih svetov ZSS, na katerem so obravnavali aktualna družbenoekonomska vprašanja, predvsem pa potek akcije za stabilizacijo in z njo povezane naloge sindikatov.
Na to temo je na posvetu najprej spregovorila generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak in med drugim poudarila, da vstopamo v dolgotrajen boj vseh subjektov samoupravljanja za ustavne družbenoekonomske odnose, za stabilnejše gospodarjenje, v boj, ki naj zagotovi vsakemu delavcu boljši družbenoekonomski položaj in prihodnost. Če to vemo, je neizpodbitna resnica, da je temeljno področje delovanja v TOZD in povsod tam, kjer delegati združenega dela uveljavljajo svoje samoupravne dolžnosti, torej v samoupravnih inte-resnih skupnostih in v skupščinskem sistemu.
Dva meseca, ki sta minila od začetka akcije za stabilizacijo, seveda pomenita prekratek čas, da bi lahko govorili o kvalitativnih premikih. Pomenita pa dovolj dolg čas, ko je bilo mogoče spodbuditi akcijo in ustvariti ustreznejše samoupravno in stabilizacijsko vzdušje v celotnih kolektivih, ne pa samo v družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih Strukturah.
„Ni treba poudarjati, da je bitka za stabilizacijo naloga vseh subjektov, da so ti subjekti delavci in ne le strukture,11 je nadaljevala Ivanka Vrhovčakova. ,,Zato mora biti naša osnovna naloga, da zlomimo, kjer je potrebno, tisto pregrado in tisto magično točko, ko in kjer nismo uspeli priti do zborov delavcev. Nimam v mislih množičnih zborovanj, na katerih bi več sto delavcev poslušalo informacije strokovnih in vodilnih struktur ter političnih dejavnikov, ampaak mislim na samoupravne delovne skupine, kjer se je mogoče pogovarjati, izmenjavati mnenja in kjer lahko delavci prispevajo k bogatejši, bolj neposredno zavezujoči vsebini dogovorov o sstabilizaciji. Bodimo prepričani, da bomo v samoupravnih delovnih skupinah uspeli, saj programi zadevajo delavčevo okolje in delavec v tem okolju dejansko lahko vpliva na izboljšanje razmeri*.
Po besedah Ivanke Vihovčakove pismena poročila in osebni stiki z občinskimi sveti zveze sindikatov razkrivajo, da so rezultati tako usmerjenih prizadevanj večji
tam, kjer izvajajo skupaj dogovorjene akcije, kjer spoštujejo določene roke in kjer razumejo, da boj za stabi-lizacijo pomeni sestavni del bitke za ustavno opredeljeno novo vsebino družbenoekonomskih odnosov in tem odnosom ustrezen položaj delavcev. Čeprav tako spoznanje uspešno pronica v naša samoupravna okolja, pa je vendarle še vse preveč razširjeno mnenje, da bodo stabilizacijo uresnilili v računovodstvu, v komerciali, na zasedanjih strokovnih kolegijev. Zato s primeri, ko z ukrepi izvršnih svetov, sklepi in stališči skupščin in političnih organizacij ne le da niso zajeli širokega kroga delavcev, ampak sama strokovne sodelavce, ki so nosilci posameznih izvršilnih funkcij in nalog, niti niso seznanili delavcev z ukrepi in jim omogočili, da bi jih preučili in tudi sicer tvorno sodelovali pri sprejemanju odločitev. V kolektivih, kjer so stališča ostala v predalih ali v gjavah ožjih skupin, seveda ni mogoče govoriti, da so dobro zasnovali stabilizacijsko akcijo in da bi sindikati mogli ustvarjati pravo vzdušje za splošno družbeno akcijo.
Kaj storiti in kako? Na tako zastavljeno vprašanje je Ivanka Vrhovčak med drugim dejala, da se je treba še bolj kot doslej opreti na organizacije, ki so dobio samoupravno organizirane ih ki resnično ravnajo tako. kot je prav, ki torej z vsem svojim ravnanjem dokazujejo, da so se aktivno vključile v akcijo za splošno,družbeno stabilnost. Če se v sedanjih prizadevanjih ne bi oprh na take kolektive, bomo še vedno šibki v družbenem dogo varjanju in samoupravnem sporazumevanju kot metodi razreševanja skupnih zadev in problemov; zato pa ne bomo sposobni prav usmeriti „zamudnikov“ in tistih, ki si stabilizacijo razlagajo po svoje, torej tistih, ki jim je najljubši administrativni način reševanja problemov.
„Mi v sindikatih pa moramo odklanjati administrativno reševanje za ceno poglobljene samouprave na vseh ravneh14, je poudarila Ivanka Vrhovčak in opozorila na potrebo, da bi se tudi v družbenih dejavnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih ravneh družbene organiziranosti začele hitreje izražati tiste kvalitete in družbenoekonomski odnosi, ki se kljub nekaterim slabostim vendarle že uresničujejo v neposredni proizvodnji.
PTUJ KOT GOSTITEU
BRATSTVO IN PRIJATELJSTVO NA BREGOVIH DRAVE
štiri hrvaške in tri slovenske »obmejne« občine že petnajst let uspešno pletejo kulturne, športne in politične vezi, obetajo pa si tudi, da se bo temeljiteje premaknilo tudi na gospodarskem področju
Čas prav gotovo hiti.. . Hitreje, kakor smo si po navadi pripravljeni priznati. Šele ob praznovanju obletnic se prav zavemo minljivosti časa, obenem pa dobimo v roke lepo priložnost, da si pobliže ogledamo prehojeno pot in poskušamo ovrednotiti dosežke.	„
Po vsej verjetnosti na tak ali podoben način razmišljajo v sedmih občinah na slovenski in hrvaški strani meje, saj se prav te dni spominjajo petnajste obletnice začetkov organiziranega sodelovanja na rezličnih področjih. Morda so si takrat, na začetkih, pobudniki — Ptujčani in Varaždinci — stvari zamišljali drugače. Niso si mislili, da bodo oblike sodelovanja pognale tako globoke korenine in bodo postale sestavni del življenja blizu 400.000 občanov na obeh straneh Drave. In vendar, zgodilo se je ...
SINDIKALISTI IN VARTEKS
Povedati moramo, da letos ne gre za nikakršno proslavljanje obletnice, temveč smo se tako mimogrede spomnili nanjo, ker je od začetkov preteklo okroglih petnajst let. Pravijo, da se je ideja rodila na srečanju med slušatelji ptujske sindikalne šole in sindikalnim članstvom varaždinskega Varteksa.
Prihodnje leto (16. sept. 1961) so na skupni seji občinskih sindikalnih svetov iz Čakovca, Ptuja in Varaždina podpisali ustanovni dokument o organiziranem sodelovanju na različnih področjih. V ospredju je bilo predvsem politično, saj so pretežen del časa porabili za izmenjavo izkušenj v delavskem samoupravljanju, delitvi dohodka in delu sindikatov.
PRVASREČANJA
,,Tisto pravo" se je pravzaprav začelo 1962 leta v Ptuju, ko so se že prej omenjeni sindikalni sveti dogovorili za ustanovitev in organizacijo vsakoletnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva. Prvo je bilo že aprila istega leta v Ptuju. Še pod imenom „teden bratstva in prijateljstva". Da ne pozabimo . . .Kasneje se je prvim trem občinam pridružila še četverica, tako da jih je zdaj sedem: Čakovec, Koprivnica, Krapina, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin.
Lepo po vrsti smo jih napisali s posebnim namenom. Predvsem smo hoteli poudariti, da „v krogu" sodelovanja nastopajo docela enakopravno in se torej veljava njihove besede ne meri po gospodarski ali kakšni drugačni moči. Vedno se predstavljajo po abecednem redu, tudi zato, da se vedno natančno ve, kdo je na vrsti za organizacijo osredenjega srečanja. Letos je to Ptuj in prihodnje leto bo Slovenska Bistrica ...
Malce smo morali poseči v zgodovino, da bi prikazali, kako se je začetna ideja začela razraščati in kam vse sežejo današnje
s	;	"	^
Bogat program
Program prireditev XIV. srečanja bratstva in prijateljstva sedmih obmejnih občin je še bogatejši in pestrejši od lanskega. Več kot 1000 izvajalcev in več kot 50.000 obiskovalcev prireditev, ki so se odvijale v posameznih krajih. Pretežno so bila to gostovanja skupin, glasbenih šol in mladinskih pevskih zborov. Prav tako pa so imeli v programu XIV. srečanj tudi razstave slikarjev amaterjev pa srečanje mladine bratskih občin, tekmovanja lovcev in ribičev ter različna športna srečanja in tekmovanja.
Program je bogat, saj vsebuje kar 32 gostovanj oziroma srečanj. V resnici pa je bilo gostovanj, še posebej folklornih ansamblov, še precej več.
Razumljivo je, da je bilo letos največ prireditev v Ptuju, in to kar dobro tretjino, saj je letošnje leto ptujski občinski sindikalni svet organizator XIV. srečanj.
Kot vrhunec letošnjih srečanj pa je po programu „ srečanje delovnih ljudi SR Hrvaške in SR Slovenije", v soboto, 20. septembra na tu-ristično gostinskem centru Kmetijskega kombinata Ptuj.
Na srečanju bo govorila generalna sekretarka RS ZS Slovenije Ivanka Vrhovčak. V bogptan kdturnem programu l 'do sodelovali: moški y. vslti zbor DPD Svoboda J''.Ivičevo, folklorna skupivt Medi murske trikotaže Čakovec, tamburaška sekcija KUD Bratstvo Ko-
privnica, narodni ansambel bratje Bene iz Krapine, na-rodno-zabavni ansambel Franca Žibrata — DPD Sveč boda Ptuj, godba na pihala sindikata TGA ,,Boris Kidrič", Kidričevo, godba na pihala DPD Svoboda Ptuj, štajerski instrumentalni kvintet Toneta Čelana -Slovenska Bistrica in mladinsko kulturno umetniško društvo Milica Pavlic - Kata iz Varaždina.
Na srečanju bodo podelili tudi plakete Bratstva in prijateljstva ter v aleji Bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov v Ptuju posadili prva spominska drevesa.
Na športnih terenih pa bo tega dne tudi medobčinsko tekmovanje športnih ekip bratskih občin. Pripravljajo tudi športnorekreativna tekmovanja. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi pokrajinski muzej v Ptuju in vinsko klet Slovenskih goric v Ptuju.
S to osrednjo prireditvijo pa letošnja XIV. srečanja še niso zaključena. Poleg nekaterih gostovanj kulturno-umetniških društev pripravljajo še delovno srečanje predsednikov izvršnih svetov vseh sedmih občin, na katerem naj bi poiskali možnosti za še tesnejše gospodarsko sodelovanje. Prav tako bo prihodnji mesec v Ptuju prva medobčinska konferenca žensk, na kateri bodo izmenjali izkušnje o življenju in problemih zaposlenih mater in žensk kot samo-upravljavk.
A. A-
_____________________________J
oblike sodelovanja. Od prvotnih »izmenjav izkušenj" v sindikalnih vodstvenih in »tednov bratstva in prijateljstva" so zdaj prišli v dokaj razvejano kulturno in športno dejavnost. Opazni pa so tudi poskusi, da bi dosegli tesnejše sodelovanje tudi na gospodarskem področju.
MNOŽICE OBISKOVALCEV
Največ je bilo prav gotovo narejenega v kulturno prosvetni dejavnosti. Odvija se vse leto. Na osnovi dogovora v skupnem koordinacijskem organu se vsako leto sporazumejo za gostovanje najmanj 35 skupin, v katereih vsako leto aktivno sodeluje več kot 1000 amaterskih kulturnih delavcev. Gre predvsem za delavska, prosvetna in druga kulturno umetniška društva ter mladinske in pionirske pevske zbore. Njihove nastope si vsako leto ogleda več kot 20.000 obiskovalcev.
Ker smo omenili sodelovanje in gostovanje, naj povemo, da praviloma slovenska društva in zbori odhajajo na hrvaško stran in z onkraj republiške meje na našo. V celotenem programu -mislimo na predstave kulturnih skupin, likovne in druge razstve, delavske športne igre, skupne izlete delavcev, posvete in pogovore - sodeluje vsako letu blizu 50.000 prebivalcev sedmih občin na slovenski in hrvaški strani republiške meje ob Dravi. In prav zato pravijo, da republiške meje sploh ne čutijo ...
Morda bi kazalo posebej poudariti, da so se slovenske skupine vračale z gostovanj vedno dobro razpoložene. Povsod so jih izredno prisrčno sprejeli. In povsod so bili prostori premajhni, da bi sprejeli vse, ki so želeli biti na predstavi. Morda bi se omenjeni podatek utegnil zdeti temu ali onemu bralcu pretiran, zato naj ob njem opozorimo na izredno simpatično potezo bratskega in prijateljskega sodelovanja slovensko-hrvaške sedmerice: praviloma so vse predstave brezplačne, tako da ni za nikogar denarne pregraje. Poleg tega še zelo pozorno pazijo na to, da se ne bi prireditvena dejavnost odvijala samo v občinskih središčih, ki morda ne bolehajo za tovrstno sušo, temveč se raje odločajo za obiske v tako imenovanih »belih lisah". Gredo torej v industrijska središča, krajevne skupnosti, v tovarne šole . . . Množičen obisk je tako za nastopajoče največja nagrade.
ZA POT IN HRANO ..
Morda bi se kdo utegnil vprašati, kako so pravzaprav sindikati omenjenih sedmih občin, ki skoraj po pravilu ne sodijo med bogate, uspeli najti denarno kritje za tako obsežno dejavnost. Treba je povedati, da ne gre za nikakršne dotacije, temveč je edini vir namenski sklad iz sindikalne članarine. Sicer so pa stroški na moč majhni. Po pravilu je tako, da občinski sindikalni svet, ki pošilja kulturno (ali kakšno drugo) skupino „na turnejo", plača prevoz, gostitelj pa poskrbi za prehrano.
Doslej smo iz razumljivih razlogov največ govorili o izmenjavah gostovanj kulturno-prosvetnih društev in zborov. Prav kulturno prosvetno in delavsko — športno sodelovanje je bilo vsa leta najbolj množično, ker je - resnici na ljubo - najlaže pripeljati zamisel do konkretne uresničitve. Saj navsezadnje odloča predvsem dobra volja .. .
GOSPODARSTVO BOLJ POČASI
Zdi se, da je precej drugače na gospodarskem področju. Kljub temu, da so že prav na začetkih sodelovanja govorili tudi o nujnostih tesnejšega gospodarskega povezovanja med občinami z obeh strani meje, še vedno niso prišli kaj prida daleč. Vsekakor je več razumljivih razlogov, zakaj se gospodarstveniki še niso zganili, čeprav je le treba reči, da so vedno bile tudi ovire, ki pa bi se jim z dobro veljo vseh »prizadetih" lahko tudi izognili. Naj bo že tako ali drugače, res je, da optimisti še niso vrgli puške v koruzo in se jim utemeljeno dozdeva, da so jim prav zadnje družbene in ustavne spremembe na stežaj odprle vrata.
V slovenko-hrvaškem obdravskem in zagorskem predelu pač opozarjajo na to, da imajo gospodarske značilnosti v njihovih občinah precej sorodnih potez. Po tej logiki so tudi cilji zelo blizu. Kakor smo lahko razbrali iz številnih pogovorov, obmejne občine najdejo največ stičnih točk v kmetijski proizvodnji in predelavi, gradbeništvu, turizmu in prometu. Predvsem poudarjajo, kako ugodno poživilo so medernizirane ceste in novi mostovi, ki so jih povezali. Vsi pričakujejo, da so ceste šele začetek ...
Če vzamemo za primer kmetijsko in živilsko proizvodnjo . .. Vsa sedmerica občin sodi med tipično agrarne, tako da ni čudno, če imajo znane živilske in kmetijske kombinate. Naj omenimo samo ptujsko Pemtnino, kmetijski kombinat, Petovio, koprivniško Podravko ... Pravega sodelovanja pa še ni... Zaenkrat smo slišali le o razvijanju nekaterih kooperacijskih odnosov in še o odpiranju kakšnega obrata »onkraj meje". Na kaj več bo treba še počakati.
Vsekakor bi na rob gospodarskim dogajanjem morali zapisati, da je na primer kulturno in športno sodelovanje lahko polno zaživelo ob pretežnem ali pa izključnem angažiranju sindikatov, za močnejše gospodarske vezi pa je samo dobra volja sindikatov premalo. To resnico dobro vidijo tudi drugi, tako da so se že dogovorili za stalno sodelovanje »na vseh ravneh", kakor imamo navado govoriti. Za gospodarstvo bo predvsem pomembno, da se bodo letos prvič sestali na skupnih sejah predstavniki vseh sedmih občinskih izvršnih svetov. Videti pa je, da se tesnejše vezi pletejo tudi neposredno med organizacijami združenega dela.
Za konec naj zapišemo še misel, na katero smo nekajkrat naleteli, ko smo se pogovarjali o ustvarjanju svojevrstnega sožitja med sedmimi slovenskimi in hrvaškimi občinami: »Dobro bi bilo, če bi tudi v Ljubljani in Zagrebu spoznali, da ne gre za nikakršno sodelovanje na »občinski ravni", temveč ima naša dejavnost pravi medrepubliški značaj in pomen."
Na vsakem koraku smo slišali, kako ima »sodelovanje sedmerice" poudarjeno delavski značaj. Pletejo se kulturne, športne, politične, gospodarske vezi med delovnimi kolektivi. Kako bi bilo, če bi iz vsake občine na kratko predstavili po enega delavca? Tako smo se vprašali. Kot zanimivost omenjamo, da smo nalogo skoraj v celoti lahko opravili kar v TGA Kidričevo, kamor se vozijo na delo delavci iz številnih slovenskih in hrvaških občin. Oglejmo si našo »medobčinsko reprezentanco":
Štefan Lončarič, VKV ključavničar, vodja skupine vzdrževanja, se vsak dan pripelje z vlakom uro daleč iz Čakovca. V TGA dela že 13 let. Davorin Meško, transportni delavec, Ormožan iz Mihovcev pri Veliki Nedelji se tudi vozi z vlakom v Kidričevo že 20 let. Feliks Krajnc, livar, nima daleč do doma, saj živi v Ptuju. V TGA je že 18 let. Ivan Vnuk, vzdrževalec kompresorjev in vodnih črpalk, je Varaždinec Že 25 let se vozi na delo ž vlakom, vendar ima od ~ postaje do doma še 6 kilometrov. Darko Skupnjak, strojni inženir, je iz Krapine, vendar se je pred nedavnim naselil v Ptuju. V naši »reprezentanci" je najmlajši, saj dela v TGA ,,šele“ 13 mesecev. Bistričana smo poiskali v Impolu: Alojz, Fudolf, VK valjar, je v delovni organizaciji že 23 let. Doma je iz Vrh-loga pri Slovenski Bistrici.
Samo Koprivničana nismo mogli odkriti na delu pri nas. Zato smo se prav razveselili srečanja s sekretarjem občinskega sindikalnega svet- Koprivnica Josipom Harambašičem, , je povedal, da so za gospodarsko sodelovanje sedmih občin prav gotovo velike možnosti; Vsaj v Koprivnici verjamejo v to. Petnajstlet-
no sodelovanje se je že-tako uveljavilo, da zdaj pripravljajo pobratenje občin z obeh strani republiške meje.
Ptujčani so bili letos na vrsti za organizacijo osrednjega srečanja. Prav zato je vodil medobčinski koordinacijski odbor predsednik ptujskih sindikatov Janko Bezjak, organizacijske niti pa je imel v rokah Feliks Bagar.
Foto: A. Agnič
r~
Kolektiv Splošno gradbenega podjetja ..Primorje” iz Ajdovščine, je v minulih letih nedvomno dosegel lep gospodarski napredek. Zavidanja vredna je bila skrb ' vodstva, da se je to nekoč majhno in v slovenskem gradbeništvu malo pomembno podjetje razvilo v podjetje, ki se je lahko z leti postavljalo ramo ob rami kolektivom, ki so imeli mnogo lažjo razvojno pot. 2al pa je nenehna težnja po velikem in mogočnem pustna vrzel, ki
V_________________________________
se ne da zapolniti /. nakupom najmodernejših strojev v samoupravljanju. Odločanje resnično neposrednih proizvajalcev je bilo prepogosto le deklarirano, na papirju, odločala pa je v resnici peščica vodilnih ljudi. Z novim vodstvom je kolektiv začel te nezdrave razmere popravljati, vendar mu to v celoti, na vseh gradbiščih, v vseh TOZD ni v enaki meri uspelo. Tako so vsaj prepričani delavci v koprski TOZD.
jemljive odločitve, saj ostane bre/. odgovora, ali ne bi s svojim še bolj odločnim delom dosegel enakega učinka, ker je po njegovih besedah sindikat komaj začel s svojim družbenopolitičnim poslanstvom, moramo pri/nati, da je prav njegov odstop vzdramil tako članstvo sindikata kot vodstva drugih družbenopolitičnih dejavnikov.
Naj dodamo še to, da vodstva družbenopolitičnih organizacij in vodstvo SGP ,,Primoije“ iz Ajdovščine vsaj v nekaterih primerih ni vedelo, kaj vse pesti delavce. Tako so
( ' : \
Kaj poka v SGP »Primorje«? Zakaj je odstopil predsednik sindikata v SGP »Primorje« iz Ajdovščine? Ustavna načela še niso uveljavljena, če nekdanja delovišča samo preimenuješ v TOZD, pozabiš pa pri tem na človeške odnose, na pravico odločanja delavcev, na samoupravljanje
DEMONSTRATIVEN ODSTOP PREDSEDNIKA SINDIKATA
Razpravljavci o problemih kolektiva SGP „Primorje“ iz Ajdovščine, kolektiv v 9 TOZD zaposluje kakih 1.700 ljudi, menijo, da gre v bistvu le za nekaj problemov, ki pa so med zaposlene vnesli nemir in nerazpolo-ženje. Negodovanje je nastalo zaradi tega, ker nekdanje vodstvo ni imelo mnogo posluha za kritične pripombe in predloge delavcev, zato so problemi dobili patino. ,
Da bi vodstvo kolektiva dokazalo, kako se drži zdrave in predlagane _ politične osnove, je hitelo, da bi se vsaj navzven nakazovala zdrava samo-upravljalska zavest in miselnost, ter na hitro roko ustanavljalo TOZD, torej kar najšiiše samoupravljanje na osnovi ustavnih načel. Do TOZD so prišli na dokaj enostaven način:	nekdanja
večja gradbišča so preimenovali v TOZD, čeprav ta nimajo realnih možnosti, da bi bila in ostala temeljne organizacije.
,,Mi še nimamo dolgo TOZD, zvečine pa le-te nimajo niti kadrovskih niti drugih pogmev, da bi lahko dobro zaživele,” pravi Marjan Cigoj, sekretar sveta ZK v SGP „Primoije“. „Vodilne strukture so izvedle premalo sprememb, ponekod niso izpustile iz rok vodenja, kaj šele, da bi ga v resnici prenesle na delavce. V kolektivu sose ohranjali mezdni odnosi. Pred leti je namreč obveljala težnja, da bi naj bila
Pero Puhalo: Dolgo smo opozarjali člane delavskega sveta, naj vodstvo »pozore na napake ...
gradbišča čim manj samostojna; vse se je centraliziralo, na tej osnovi se je vodila tudi kadrovska politika, kar se nam zdaj maščuje. V koprski enoti se je nabralo nekaj več problemov. Trenutno mi vse še ni povsem jasno, možno je, da so tam delavci bolj raz-gledani, bolj pogumni ali napeti. Šele pred nekaj tedni so v tamkajšnji enoti formirali osnovno organizacijo ZK, v njej ni niti enega člana iz vodstva. Zdaj postopno razčiščujemo zadeve in probleme, da bi tako prišli do jedra nesporazumov.”
Zanimiv in po svoje zelo zgovoren je primer Cirila Čadeža, predsednika sindikalne konference podjetja, ki je — odstopil od te, kot poudarja, odgo- • vome funkcije, ker je uvidel, da sindi-
Derviš Dedič: Naš delavec o vsem zve zadnji. Odrinjen je od oblikovanja gospodarske politike . ..
kat ne more svoje funkcije opravljati, če bodo še vedno sprejemali samoupravne akte, ne da bi o njih odločali delavci ...
VIHAR V KOPRU
Kot kaže, je Ciril Čadež s svojim demonstrativnim odstopom opozoril vodstvo in družbenopolitične organizacije, da sindikat v SGP ..Primorje” Ajdovščina ne bo več samo spremljevalec dogodkov in nemi solidari/.ator nesamoupravnega odločanja o bistvenih aktih, ki so za kolektiv živi jonskega pomena.
Cc pustimo ob strani vprašanje te. za naše samoupravljanje težko sprc-
Razprava je bila burna, kritična, izrečene besede ostre, toda ne neutemeljene ...
za probleme v koprski enoti izvedeli šele iz — časnikov ...
Koprska enota sodi po svojem gospodarjenju med TOZD, Id niso nikoli doslej povzročale upravi glavobolov. Še več, zaradi uspehov je ta TOZD pomagala preostalemu kolektivu, predvsem tistim, Id
Mirko Šterman: Tare nas nepovezanost med sindikalnimi organizacijami, samoupravo in vodstvom ... so opletali na robu rentabilnosti ali pa so celo zdrsnili globlje.
..Toda naši uspehi bi lahko bili še večji, ■ če bi imeli resnično samoupravljanje in če bi med nami vladali zdravi odnosi,” je poudaril eden izmed desetih razpravljavcev na nedavnem zboru kolektiva, v menzi samskega doma SGP ..Primorje” v Kopru.
„Grc predvsem za neizpodbitno dejstvo, da so nezdravi odnosi med delavci in predpostavljenimi, med predpostavljenimi in vodilnimi in med delavci in vodilnimi. Vzrok za to so odnosi teh ljudi, med njimi so tudi komunisti, ki si laste pravice, kot da bi bile TOZD njihova zasebna last.”
Ob prvem signalu o problemih v Kopru je kazalo, da gre v bistvu za neobveščenost tega 103-članskega kolektiva. Vsaj za del, ki sodi med neposredne proizvajalec, torej za večino kolektiva. Zdaj se da že z gotovostjo trditi, da so problemi kolektiva v Kopru enaki kot tisti, na katere je opozoril Ciril Čadež v svoji utemeljitvi odstopa. Torej slaba kadrovska politika: neupoštevanje pripomb delavcev ob sprejemanju samoupravnih aktov, premajhna skrb za delovnega človeka, enostransko vodenje stanovanjske politike in družbenega standarda zaposlenih, neobveščenost o najbistvenejših odločitvah, nesamoupravljalsko določanje osebnih dohodkov, samovolja •posameznih vodilnih delavcev ih premajhna disciplina zaposlenih.
ODPOKUC
DELAVSKE KONTROLE
Za ponazoritev navedimo del razprave z zadnjega zbora kolektiva v Kopru, ko so razpravljali o osebnih dohodkih in disciplini v kolektivu. Pri tem naj povemo, da kolektiv koprske enote rešuje probleme skupaj z
družbenopolitičnimi organizacijami podjetja in obalne konference sindikata ter obalne konference ZK. Med analiziranjem problema so prišli tudi do vprašanja, kaj je oh vsem tem storila delavska kontrola. Predsednik te kontrole pred delavci ni zablestel s svojim poročilom, saj v bistvu ni mogel navesti niti enega primera, ko bi delavska kontrola ukrepala, čeprav je očitno, da je bilo problemov dokaj in upravičenosti za poseg prav tako.
Razumljivo in opravičljivo je, da je nedelavnost delavske kontrole med zbranimi sprožila ogorčenje in val očitkov. Med kritiki je nekdo nazorno pokazal na vzroke, zakaj delavska kontrola ni mogla biti učinkovita.
„Delavska kontrola ni mogla biti učinkovita, če je bila v takšni sestavi, kot je. Njen predsednik, ki pravkar ni imel kaj povedati, tudi med delovnim časom pije, pretepa delavce in krade. Za primer navajam dogodek z betonom, ko je naročil več betona, kot je bilo potrebno, nato pa ta presežek za pijačo prodal privatniku. Za nameček so naši delavci morali privatniku ta beton še razgrniti. Mar je to lik preddelavca in predsednika delavske samoupravljalske kontrole? Če lažem, povej tu, pred vsemi tovariši in dokaži nasprotno. Seveda, če ždiš, da ti še zaupamo . ..“
Pozneje sem izvedel, da so o tej zadevi že govorili, da so jo celo raziskovali, vendar mnogo novega niso odkrili. Upravičenost prodaje betona ni bila dokazana, saj bi možakar moral, če je želel v resnici povrniti stroške za uporabo vode in elektrike, zahtevati račun, prav tako pa privatniku predložiti račun za betom In bi bilo vse pošteno, brez sumničenja in nejevolje delavcev. Po daljši enostranski razpravi predsednik delavske kontrole ni mnogo oporekal. V glavnem so prisotni izrekli še veliko očitkov in zahtevali odpoklic delavske kontrole in izvolili nova
„Dolgo smo opozaijali člane delavskega sveta, naj vodstvo opozore na napake. Čeprav smo zvečina fizični
Jože Vrabec : Nagrajevanje po akordih nima zveze z dohodkovnim sistemom, peha nas v mezdne odnose ...
delavci, danes nismo več nerazgledani, kot morda kdo misli. Pogovarjamo se z drugimi delavci, k nam prihajajo tovariši, ki so bili v drugih delovnih organizacij ali ali v zamejstvu in tako izmenjujemo izkušnje,” pripoveduje Pero Puhalo, predsednik sindikalne organizacije koprske enote.
„Danes nam ni vseeno, kako gospodarimo. Podpiramo stabilizacijske napore, ker se zavedamo, kolikšna bo cena slabe politike v preteklosti, ki jo bomo morali plačati verjetno že prihodnje leto. Vemo, koliko žuljev so veljali stroji, najmodernejša oprema za gradnjo cest, ki bo verjetno nekaj let stala, ker ni denarja za gradnjo avtocest. Za te stroje smo že veliko žrtvovali in|e bomo. Kupili smo jih tudi na račun našega standarda, slabe prehrane na gradbiščih, manjših osebnih dohodkov, na račun tega, da nismo gradili stanovanj. Toda danes, ko dobro gospodarimo, ko smo že dokazali, da smo predani in sposobni samoupravljavci, vodilni ne smejo več gjedati v nas samo zabite zidarje ali tesarje, kot so to počenjali še do včeraj. Tu je tista napaka, na katero smo tako dolgo opozarjali. Zato so tovariši postali nejevoljni. Meni je jasno, da osebnih dohodkov ne smemo zviševati mimo sporazuma, ki smo ga tudi mi podpisali. Ni mi jasno, zakaj osebne dohodke še vedno obračunavajo po ključu, ki smo ga sprejeli v začetku .minulega leta, zakaj tovariši v Postojni, kjer so se šele letos izkopali iz težav, dobivajo enake ali večje osebne dohodke kot mi, ki že leta dobro gospodarimo. Naš sindikat se ne bo strinjal z obračuni na lepe oči, z ugotavljanjem presežkov na pamet, kot to zdaj nekateri delajo. Prav tako se bomo borili za boljše delovne razmere, za resničen vpuv delavcev pri oblikovanju in sprejemanju samo-upravnih aktov,” zatrjuje Pero Puhalo, predsednik sindikata v koprski TOZD.
NEPOVEZANOST MED TOZD
,,Največ problemov nastaja zaradi neobveščenosti,” meni Derviš Dedič, sekretar osnovne organizacije ZK koprske enote. „Naš delavec o vsem
zve zadnji. Odrinjen je od oblikovanja gospodarske politike, odrinjen še od marsičesa. Zato nejevolja. Naša enota je sestavljena pretežno iz mladih, sposobnih in predanih ljudi. Šele zdaj smo ustanovili osnovno organizacijo ZK, mladinske še nimamo.
Ker vodstveni organi niso hoteli prisluhniti predlogom delavcev, je prišlo do teh zapletov. Marsikateri problem ali nepravilnost je našega delavca upravičeno razburil, zato zdaj tudi - ultimativne zahteve delavcev. Spoznali so namreč, da je bil ves njihov dosedanji trud o skupnem gospodarjenju in upravljanju zaman. Tako je, če v dandanašnjih razmerah nekateri mislijo, da je samoupravljanje v resnici trda roka ali odločanje skupinice tehnokratov.”
„Zaradi do^danje neobveščenosti, ki pa je deloma posledica tudi objektivnih težav, denimo razdrobljenosti delovišč, je sindikalna konferenca
Marjan Cigoj: Nimamo še dolgo TOZD in še te zvečine nimajo vseh pogojev, da bi lahko zaživele ...
sklenila, da bi naj poleg sedanjega časopisa, ki izhaja enkrat na dva meseca, izdajali še posebne biltene,” pravi Mirko Štentian, podpredsednik konference sindikata, ki po odstopu Cirila Čadeža opravlja tudi predsed-. niško funkcijo. ,,Odstop predsednika je tembolj boleč, ker je prav Čadež vnesel v. del o sindikata več življenja in mu priboril pomen, ki mu gre. Odstopil je v trenutku zagona, kar je v delo sindikata vnovič vneslo mlačnost. Tare nas nepovezanost med sindikalnimi organizacijami TOZD, samoupravnimi organi in vodstvom kolektiva. Kot trenutno kaže, je najdlje sindikalna organizacija naše TOZD v Celju, ki dobro dela in ima vso podporo občinske konference ter sindikata gradbenih delavcev. V Kopru je delo sindikata oživelo, soočilo se je s problemi, ki jih zdaj rešujemo. Če bomo delali tako naprej in probleme reševali sproti, se ne bomo znašli več v razmerah, kot je to primer v Kopru in še kje:”
..Nagrajevanje po akordih nima nobene zveze z dohodkovnim sistemom,” nam je povedal Jože Vrabec, vršilec direktorja anahtskega sektorja SGP ,.Primorje” v Ajdovščini. „Ta sistem neizbežno sili v mezdne odnose. To je eden izmed glavnih problemov. Tako potem pri razporeditvi dohodka naletimo na primere, ko se zavedamo samo pravic, nočemo pa sprejeti dolžnosti in spoštovati dogovorov. O tem bi se morali več pogovarjati z delavci. Potrebno je več političnega dela z delavci. Če je delavec 12, 14 ur na gradbišču, zaposlujemo pa mnogo ljudi iz drugih republik, kjer imajo ti družine, so tako rekoč povsem odtegnjeni od političnega dela. Ugotavljam, da preneka-terega samoupravnega akta, o katerem so sicer razpravljali in ga sami sprejeli — sploh ne poznajo. Poleg tega so zastrupljeni medsebojni odnosi na ravni delavec - poslovodja, poslovodja — uprava in tako naprej vse do centrale.
Poglejte, koliko nestrpnosti je vnašala med zaposlene dosedanja stanovanjska politika. Letos smo prvič izdelali sistem točkovanja vsakega prošnika. Na ta način smo prišli do prioritetne liste in prvič razdelili 7,5 milijona dinarjev. Kljub temu precej prošenj nismo mogli rešiti, kajti šele letos smo namenili pomembnejši del čistega dohodka za družbeni standard, prej pa smo skoraj v celoti vlagali v stroje. Čez noč se vsega ne da urediti ...”
Kaj o vsem tem misli inž. Drago Jevnikar, vodja koprske enote, žal, ne vemo, ker ni niti na zboru kolektiva pojasnjeval niti ni želel nam odgovoriti na izrečene očitke delavcev o dosedanji politiki vodenja in samoupravljanja v tem kolektivu, kije, kot je zdaj že marsikomu jasno, pripeljalo do neljubih zapletov. JANEZ SEVER
TO NI OTROŠKI DODATEK
• Število Štipendistov iz združenih sredstev se je letos tako rekoč podvojilo • Po nepopolni evidenci imamo že okoli 17.000 štipendistov • Med 1 in 3 se suče odstotek zaposlenih, ki še vedno niso podpisali samoupravnega sporazuma o štipendiranju • Sporazuma še vedno niso podpisali zaposleni v Železniškem gospodarstvu • Štipendiranje iz združenih sredstev ni le socialna pravica • Razkorak med študijskimi željami mladine in kadrovskimi potrebami družbe se nevarno povečuje • Družbeni dogovor in samoupravne sporazume o štipendiranju kaže izpopolniti, če hočemo odpraviti nekatere ne-^	smisle •	^
Če smo spomladi imeli s štipendiranjem učencev in študentov iz združenih sredstev težave, ker so temeljne in druge organizacije združenega dela vse prepočasi pristopale k podpisovanju sporazuma o štipendiranju in ker tudi ni bilo dovolj samoupravne discipline pri tistih, ki so že bile podpisnice sporazuma - niso pa izpolnjevale svojih obveznosti — potem lahko rečemo zdaj, v septembru, da smo te težave s širokim in učinkovitim sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij dokaj uspešno odpravili! To prvo obdobje uveljavljanja družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o štipendiranju pa še ni v celoti zaključeno. Še vedno je namreč spisek organizacij združenega dela, ki niso pristopile k sporazumu. Nekatere teh se sklicujejo na to, da k podpisu sporazuma pač niso bile povabljene, razloge drugih pa bo tudi potrebno temeljito proučiti. Po zbranih podatkih SDK še ni pristopilo k sporazumu ca. 1 % zaposlenih v Sloveniji, če k temu ne prištejemo celotnega Železniškega gospodarstva, ki še ni podpisalo sporazuma (problem, ki se ga bo moral nemudoma lotiti tudi sindikat!). Ti odstotki pa so po občinah seveda različni, tako v Mariboru na primer ni podpisalo sporazuma še 3 % zaposlenih.
RAČUNALI SMO NA 10.000 - IMAMO ŽE 17 000 ŠTIPENDISTOV!
Meseca junija je skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike sklenila, naj bi do septembra zbrali podatke, ki bi omogočili natančen vpogled v celotno problematiko štipendiranja iz združenih sredstev. Ker devet občin, Dravograd, Grosuplje, Jesenice, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Šiška, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Vrhnika in Lenart, te svoje obveznosti ni izpolnilo, je vpogled v stanje štipendiranja za prvih osem mesecev seveda nepopoln. Ker so podatki nepopolni, tudi jaz ne bi uporabljala številk, navedla bi le ugotovitve o gibanjih, ki omogočajo ocene.
Dosedanji prikaz finančne realizacije je sorazmerno ugoden. Štipendije je dobilo ca. 17.000 učencev in študentov (računali smo letos na 10.000 štipendistov!) in to število bo do konca leta še naraslo, tako da lahko govorimo o podvojenem številu štipendistov. Sredstev za solidarnostno prelivanje iz prvih osem mesecev je še nekaj v rezervi. Po doslej zbranih podatkih, se je v sedmih mesecih na štipendijskih skladih zbralo iz združenih sredstev 17 milijonov viška, do konca leta naj bi v celoti zbrali 160 milijonov dinarjev. Koristno bi bilo, če bi Zveza socialistične mladine in sindikati, ki so si doslej prizadevali za razreševanje štipendijskih problemov, zdaj proučili materialna gibanja, zaradi katerih nastajajo ponekod v štipendijskih skladih nepredvideni viški.
Finančna slika je torej ugodna kljub temu, da nekatere delovne organizacije ne odvajajo svojega prispevka, ker so pač v položaju, ko morajo celo za osebne dohodke najemati premostitvene kredite (na primer Brest Cerknica).
Problemi štipendiranja iz združeninih sredstev, o katerih teče beseda danes, torej niso več finančni problemi, so povsem drugačne narave. Dobro zamišljen sistem štipendiranja je pokazal nekatere vrzeli, zaradi katerih se v praksi dogajajo nesmisli, te pa bi morali začeti hitro in zelo odločno odpravljati. O teh nesmislih so razpravljali pred dnevi člani izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike. Sklenili so, da bodo na določene probleme takoj opozorili občinske komisije, seveda pa bodo vsa svoja stališča v zvezi s temi problemi posredovali še ta mesec v presojo in verifikacijo skupni komisiji v republiki.
ALI SO RES PRAVICE DO ŠTIPENDIJE PREŠIROKE?
Če bi problemom, ki so se zdaj začeli kazati, hoteli poiskati neki skupen imenovalec, bi lahko rekli takole: Zdaj gre za vprašanje, kako gospodarimo z združenimi sredstvi za štipendije kot samoupravljavci.
Vsekakor je bil pri uveljavljanju nove štipendijske politike doslej vse preveč v ospredju zgolj socialni kriterij, ne pa tudi učni uspeh upravičencev do štipendije, njihova sposobnost za študij, prav tako pa tudi ne družbeni kadrovski interes. Neštetokrat je bila zato izrečena misel, da štipendija iz združenih sredstev ni otroški dodatek, in tudi ni zgolj instrument socialne politike. Štipendija iz združenih sredstev mora biti tudi instrument selekcije, da bomo šolanje ob enakih možnostih omogočili sposobnim, in ne nazadnje, moramo tudi s štipendijami iz združenih sredstev (ne le z njimi in ne le s štipendijami!) zagotavljati družbeni kadrovski interes.
Vse te tri kriterije je treba v praksi začeti uveljavljati, in če bo potrebno, jih dodatno opredeliti tudi v družbenem dogovoru in v samoupravnem sporazumu o štipendiranju. Če namreč v prihodnje
pri dajanju štipendij iz združenih sredstev ne bi upoštevali, da naj študirajo sposobni, bi se nam lahko zgodilo, da bi čez nekaj let ugotavljali, da imamo po številu sicer dovolj strokovnjakov, ne pa dovolj kvalitetnih strokovnjakov. A drugo, na kar opozarjajo, je to, da se mladina danes nerada odloča za študij smeri deficitarnih poklicev. V dosedanjem uresničevanju štipendijske politike iz združenih sredstev vsekakor nismo dovolj poskrbeli za pravšnje usmerjanje mladine, pustili smo štipendistom široko odprta vrata (ob ne dovolj smotrno organizirani šolski mreži!), vsekakor preširoko, saj ne uveljavljamo prednostnih smeri študija in ne izločamo pri delitvi štipendij danes že suficitarnih poklicnih smeri. Zato so skladi iz združenih sredstev za štipendije postali v nekem smislu konkurenca, a slaba konkurenca gospodarstvu, ki pa je zainteresirano prav za določene kadre. Možnost pridobitve štipendije iz združenih sredstev lahko koristijo upravičenci neomejeno, to pa mladino še bolj odvaja od tega, da bi se odzivala na razpise kadrovskih štipendij, ki pa so seveda usklajeni s kadrovskimi potrebami delovnih organizacij.
Skratka, neracionalno je za družbo štipendirati vsakogar, ne glede na njegov učni uspeh! In neracionalno je štipendirati študij mladine za suficitarne poklice, saj bomo jutri s to isto mladino imeli nemara drugačne, težke probleme: zaposlitvene!
MORALI BOMO POVEDATI,
KATERIH KADROV IMAMO PREVEČ IN KATERI NAM PRIMANJKUJEJO
Seveda se takoj zatem postavlja tudi vprašanje, doklej bi imeli dovolj združenih sredstev za štipendije, če bomo kar dopustili, da se nam bo njihovo število tako večalo. Že letos se je njihovo število podvojilo. Splošno mnenje je, da so pravice upravičencev do teh štipendij preširoke: selekcije, glede na sposobnost učenca ali študenta za študij, ali za smer študija, sploh ne delamo. Vsaj polovica letošnjih štipendistov bi morala preiti na kadrovske štipendije. Seveda pa za kadrovske štipendije, nemara prav zaradi „preširokih“ pravic do štipendije iz združenih sredstev, med mladino ni interesa. Dogaja se celo, da se mlad človek obrne na sklad z željo, da bi sklad povrnil podjetju njegovo dosedanjo kadrovsko štipendijo in prevzel njegovo štipendiranje, ker ga pač štipendija iz sklada združenih sredstev v ničemer ne zavezuje. Zaradi takih in podobnih pritiskov so se letos pri nekaterih občinskih skladih združenih sredstev za štipendije predvideni suficiti (za solidarnostno prelivanje!) spremenili v deficite (obala, notranjske občine). Hkrati pa delovne organizacije na svoje razpise dobe komaj polovico kandidatov za kadrovske štipendije (Iskra, Litostroj, ŽG, Gorenje). Opozarjajo tudi na številne primere, ko mladina s prehodom na višjo stopnjo izobraževanja zamenja prvotno strokovno smer študija, kar največkrat seveda zopet ni smotrno, družbeno racionalno. Zopet drugje se dogaja, da bi želel občinski sklad odstopiti podjetjem ali samoupravnim interesnim skupnostim nekaj štipendistov (na obali so jih letos hoteli odstopiti 80). Ti pa jih ne morejo sprejeti, ker imajo bodisi svojih štipendistov že dovolj bodisi niso zainteresirani za nove štipendiste, ker le-ti želijo študirati za poklice, za katere pa podjetje ni zainteresirano.
V Mariborski tekstilni tovarni so, na primer, letos razpisali 95 štipendij za študij v tekstilni stroki, na srednjih in višjih stopnjah, pa so dobili samo 7 prijav za srednjo in 1 za višjo stopnjo. Seveda za štipendiranje številnih ekonomistov in pravnikov niso zainteresirani, logično, če so tako rekoč življenjsko zainteresirani ta čas predvsem za tekstilce. Na obali, pravijo, je elektrotehnikov mnogo preveč, v Iskri pa preusmerjajo v ta poklic celo fante iz drugih poklicnih šol. In tako dalje. Skratka, nevarno se povečuje razkorak med usmerjenostjo mladine za študij in družbenimi kadrovskimi potrebami. Na boljšem so zato le v tistih občinah, kjer so v samoupravni sporazum in v razpise štipendij iz združenih sredstev zapisali, katere študijske smeri imajo prednost, katere smeri pa so na njihovem območju suficitarne in jih zato zaenkrat ne bodo štipendirali. No, zgoraj opisana težava MTT je nemara letos toliko večja prav zato, ker tudi mariborski sporazum o štipendiranju in razpis štipendij iz združenih sredstev ni navedel prioritetnih študijskih smeri ali začasno izključenih, suficitarnih smeri študija.
/
Iz posameznih občin prihajajo tudi signali, da se znižuje tudi kvaliteta štipendistov. Zato je zelo umesten predlog, ki smo ga slišali: šole, ki so dobile nove štipendiste iz združenih sredstev, naj bi ocenile in povedale, kakšen kader so dobile. Kajti osip med študijem, ki bi nastal zaradi nesposobnosti za študij, je za družbo precejšnje zapravljanje. Enake možnosti za študij (kar naj bi pomenila štipendija iz združenih sredstev) veijetno nikoli niso bile zamišljene tako, da bi potemtakem lahko šel na univerzo tudi tisti, ki se je komaj zrinil skozi srednjo šolo. Iz delovnih organizacij prihaja opozorilo: štipednije iz združenih sredstev nam nikakor ne smejo razvrednotiti naporov, da si zagotovimo potreben kader, prav tako pa tudi ne smejo znižati intelektualne ravni štipendistov.
IMAMO TRI LETA STARE PODATKE O KADROVSKIH ŠTIPENDIJAH!
No, celotna problematika usmerjanja štipendistov se seveda povezuje z vprašanjem, kakšna je strokovna služba, ki se ukvarja s štipendiranjem. Splošna ugotovitev je, da smo v tem pogledu slabo organizirani. Za 24 občin so prevzeli operativno delo skladov za štipendiranje komunalni zavodi za zaposlovanje, in v teh primerih je tudi evidenca še najboljša, da o popolnosti evidence danes raje ne govorimo. V treh občinah so prevzele odgovornost za štipendiranje izobraževalne skupnosti, v vseh ostalih občinah pa so za ta opravila zadolžili delavce občinske uprave. V teh primerih pa delo in evidenca tudi najbolj trpita, saj se v občinskih upravah delavci neprestano menjavajo (to menda edino ne velja za Sežano), tako da vsak začenja delati vse znova. Tako delati seveda ni mogoče, ni mogoče ustvarjati tekoče mesečne evidence, popolne evidence, -ki bi omogočala v republiki računalniško obdelavo podatkov, potrebnih zaradi usmerjanja štipendiranja. Prevladuje mnenje, naj bi strokovno delo v zvezi s štipendiranjem enotno prevzeli zavodi za zaposlovanje: prvič zato, ker nekaj delavcev teh zavodov lahko opravi tozadevno delo za več občin, kar je seveda ceneje; drugič, že dosedanje izkušnje so pokazale, da je evidenca pri zavodih za zaposlovanje še najbolj popolna in da je prav tu pravo mesto, kjer naj se štipendijska' politika povezuje tudi z načrtovanjem kadrovskih potreb v delovnih organizacijah in v širšem družbenem okolju. Zavodi za zaposlovanje bi lahko bili tudi uspešnejši pri preusmerjanju štipendistov iz združenih sredstev na kadrovske štipendije. Zasledovali bi razpis kadrovskih štipendij in zbrali podatke za enoten republiški zbiralnik o kadrovskih štipendijah. Prav neverjetno se namreč sliši, da razpolaga Zavod za statistiko SR Slovenije ta čas z „najnovejšimi“ podatki o kadrovskih štipendijah, ki so
r	\
TUDI V SINDIKATIH
Informacijo o izvajanju štipendijske politike je obravnavalo na svoji zadnji seji tudi predsedstvo RS Zveze sindikatov Slovenije. Ugodno so ocenili potek samoupravnega sporazumevanja in prizadevanja sindikata ob tem. Zatem so obravnavali nekatere probleme, ki se pojavljajo ob izvajanju dogovorjene štipendijske politike (o istih problemih obširno pišemo v našem prispevku „To ni otroški dodatek!"). Zahtevali so, da se ti problemi temeljito analizirajo in da je rezultate štipendiranja potrebno stalno spremljati.
Sindikati pa bodo še v letošnjem letu tudi spodbudili komisije podpisnic samoupravnega sporazumevanja v občinah, da dosledno poskrbe za izvajanje dogovorjene štipendijske politike, pri čemer morajo upoštevati materialna stanje upravičenca štipendije, učni uspeh, kadrovske potrebe, zagotoviti pa morajo tudi javnost dela štipendijskih skladov. Tudi sindikati se bodo zavzeli za enotno strokovno službo štipendiranja pri zavodih za zaposlovanje. V TOZD pa se bodo sindikati zavzemali za izvajanje določil sporazuma o štipendiranju v občini, za ureditev tozadevnih internih aktov, za javnost podatkov o kadrovskih štipendijah in za vsakdemo in srednjeročno načrtovanje kadrovskih potreb.
V______________________:____________________________/
stari tri leta (iz leta 1972!). Kako usmerjati štipendiste, kako kaj spremeniti v kadrovski strukturi zaposlenih — to je seveda vprašanje brez odgovora, če bomo za našo praktično akcijo imeli na razpolago tri in več let stare podatke. Zato bodo predlagali izvršnemu svetu SR Slovenije, da priporoči občinam, naj bi se strokovne službe za štipendiranje enotno organizirale pri zavodih za zaposlovanje, tudi v republiki.
S tem v zvezi je že znano stališče izvršilnega odbora republiške skupnosti za zaposlovanje: soglašajo s tem, da bi skrb za štipendiranje prevzeli enotno vsi zavodi za zaposlovanje, tudi v republiki, za kar bi bile potrebne sicer določene kadrovske okrepitve, seveda pa bi morali — če se bomo že letos za to odločili - v programih zavodov za prihodnje leto predvideti tudi za te nove naloge potrebna sredstva. Ta dodatni denar bi bil vsekakor smotrno naložen, zlasti če upoštevamo, da zavodi ne bi opravljali le tehnično-finančnih poslov okrog štipendiranja, temveč tudi vsebinske naloge v zvezi z usmerjanjem štipendistov in povezovanjem štipendijske in kadrovske politike.
ŠTIPENDIJE UČENCEM V GOSPODARSTVU NISO NIKAKRŠNA „REZERVA“!
Vse kaže tudi, da bo vendarle potrebno še dopolniti družbeni dogovor in samoupravne sporazume o štipendiranju, saj tudi delovne organizacije opozarjajo na opisane nesmisle sedanje štipendijske politike, na določeno nesmotrnost pri trošenju združenih štipendijskih sredstev. Preveriti bo treba trditve, da ponekod učencem v gospodarstvu štipendije izplačujejo skozi vse leto, ne le za štiri mesece teoretičnega pouka, in da torej neupravičeno trošijo združena štipendijska sredstva. Drugi zopet vidijo možnost prihranka" v tem (običajno prihaja ta glas izven gospodarstva!), da bi „priškrtnili“ štipendije prav učencem v gospodarstvu. To seveda nikakor ne- bi smeh dopustiti, ožiti pravice do štipendije prav učencem v gospodarstvu, ki so najbolj usmerjena populacija, največkrat socialno najbolj ogrožena, pa tudi nagrade za delo pri praktičnem izobraževanju ne bi smeli zamenjavati s štipendijo, ki jo dobe za stroške šolanja. Res pa je, da bo tozadevna določila iz sindikalne liste in iz samoupravnih sporazumov o štipendiranju, potrebno uskladiti z Zakonom o poklicnem izobraževanju.
Štipendijska politika, kakršno smo zasnovali lani, kaže torej, po obsegu štipendiranja in obsegu zbranih sredstev, lepe rezultate. Vsekakor pa še marsikaj ostane za prevetriti in spremeniti, da bis štipendijsko politiko zadostili ne le solidarnosti, pač pa tudi načelu, naj ob enakih možnostih študirajo tisti, ki so za to sposobni, in drugič, štipendijska politika ne more delovati mimo resničnih in žgočih kadrovskih potreb gospodarstva in družbe kot celote.	SONJA GAŠPERŠIČ
20. september 1975
IZ SKLEPA POSVETA PREDSEDNIKOV OBČINSKIH IN MEDOBČINSKIH SVETOV ZSS
BREZ »ROŽIC«
Vso pozornost je treba posvetiti delovanju članstva in poskrbeti, da bodo nosilci stabilizacijske
akcije delavci
Po razpravi na posvetu predsednikov občinskih in medobčinskih sve- - Občinski sindikalni svet in sindikati v občini morajo imeti stalne tov ZSS o stabilizaciji so med drugim tudi sprejeli naslednje sklepe:	stike z osnovnimi organizacijami sindikata. Ne gre samo za stike predsed-
- Se naprej je treba najaktivneje sodelovati v koordinacijskih odborih	m kov, ampak za stike občinskih vodstev z osnovnimi organizacijami in
pri SZDL za spremljanje stabilizacijske' akcije. Vsaka organizacija naj sindikalnimi skupinami. Ta povezava je nujna, da bi lahko pomagali pred-prevzame svoje‘naloge ter hkrati tudi odgovornost za njihovo uresničitev.	sednikom osnovnih sindikalnih organizacij, kako organizacijsko in vse-
Zato morajo tudi sindikati na vseh ravneh opraviti analize, ugotoviti svoj	binsko pripravljati in izvajati sestanke osnovnih organizacij in sindikalnih
delež v akciji ter kritično spregovoriti o vseh dobrih in šibkih straneh	skupin in kako spodbujati delavce za razpravo. Za to nalogo se morajo
svojega dosedanjega dela. Analize morajo biti kontinuirane in čedalje občinski sindikalni sveti skupaj z odbori sindikatov ustrezno organizirati, bolj poglobljene.	Naloge je treba porazdeliti med širši sindikalni aktiv, katerega člani mo-
Vso pozornost je treba posvetiti delovanju sindikalnih skupin in rajo biti usposobljeni za inštruktažno delo v osnovnih ostanizacijah in za osnovnih organizacij, torej delu vsega članstva ter poskrbeti, da bodo	prenašanje sklepov v prakso. Občinski sindikalni sveti morajo skupaj s
nosilci akcije delavci. V vsaki TOZD je treba ugotoviti resnične razmere	sindikati spoznati stvarne razmere v vsaki TOZD, kako dela, ob tem pa
in stanje ter oceniti s stališča odnosov med TOZD in samoupravnimi analizirati delo vsake osnovne organizacije sindikata ter takoj ukrepati, skupinami, s katerimi TOZD svobodno menjujejo delo ter s krajevnimi - Potrebno je vztrajati, da se v stabilizacijsko akcijo vključi vsaka skupnostmi. Na tem mora sloneti sleherni stabilizacijski program, ki temeljna organizacija združenega dela, tako iz gospodarstva kot iz nego-mora vsebovati vse elemente gospodarjenja, torej program, ki bo kon- spodarstva. Zamudnikom je treba postaviti rok, do kdaj morajo ujeti kreten in tudi ovrednoten.	korak z večino.
V AKCIJI SE POVSOD ŠE NI UVELJAVIL DELEGATSKI ODNOS
IMAJO DELAVCI RES DOVOLJ BESEDE PRI STABILIZACIJI?
S posveta sekretarjev občinskih svetov ZSS • Kdo nosi breme stabilizacije? • So sindikati dobro organizirani za opravljanje čedalje težjih nalog? • Zakaj ponekod »pozabijo« na uresničitev sklepov? • »Zatika« se vedno pri istih
Sklepi predsednikov očinskih in medobčinskih svetov ZSS, katerih povzetek objavljamo na tej strani v okviru, bodo še precej časa aktualni. Zlasti še, če razmišljamo o rezultatih vprašalnika, ki so ga predsedniki izpolnili na minulem posvetovanju. Tako je RS ZSS zbral nekatere podatke iz 51 občin.
Na splošno se ne moremo izogniti ugotovitvi o veliki aktivnosti in prizadevnosti večine občinskih sindikalnih vodstev, za kar zaslužijo vse .priznanje. Zlasti še — kot vse kaže — ker je stabilizacijska akcija slonela bolj ali manj na političnih aktivnih v občinah, ki so že tako vpreženi v vso politično bitko. Prav tako podatki kažejo, da je akcija v veliki večini občin potekala usklajeno v okviru SZDL.
PREOZEK KROG SINDIKALNIH AKTIVISTOV
Toda: v akcijo je vključen preozek krog sindikalnih aktivistov. Podatki namreč kažejo, da se je komaj v vsaki tretji občini na stabilizacijsko akcijo pripravljal celoten občinski svet ZSS, drugod pa so se za akcijo sindikatov dogovorila samo predsedstva ali pa predsedstva v razširjenem sestavu. Ob tem velja pri pomniti, da so se občinski odbori sindikatov vključili v akcijo komaj v vsaki tretji občini.
Na vprašanje, kakšen je stik občinskih organizacij z osnovnimi organizacijami sindikata, so ugotovili spodbuden podatek, da so sestanke s predsedniki osnovnih organizacij opravili vsi občinski sindikalni sveti. Obisk je bil dober, čeprav je bil ča^Jo pustov.
ZAČETEK DOBER TODA..
Do tod je šlo vse v redu, takoj zatem pa so se pokazale tradicionalne slabosti sindikata. Pri najtežjem delu, to je v bazi, so ostajala politična vodstva preveč sama in preveč prepuščena svoji večji ali manjši izkušenosti, znanju in pripravljenosti, kajti le v 18 občinah so se občinski sindikalni sveti tako organizirali, da so lahko neposredno pomagali osnovnim organizacijam, v 23 občinah so lahko pom^ali le ..pretežnemu delu" osnovnih organizacij, v tretjini slovenski!) občin pa so to nalogo opravili preveč površno.
Zanimivi, so tudi odgovori na vprašanje, kakšne stike so imela občinska vodstva z osnovnimi organizacijami sindikata oziroma kakšne stike je imel predsednik.
Ob tem so zabeležili samo 12 primerov, ko so bili na obisku vsi člani občinskih vodstev, v 28 primerih je bila na obisku „večina“, v 8 primerih pa „del" občinskega vodstva.
Angažiranost predsednikov pa je bila zelo različna. Nekateri so uspeli obiskati dve osnovni organizaciji, nekateri pa 24.
KAJ VEDO DELAVO O AKCIJI?
Ko so na posvetu sekretarjev občinskih svetov ZS analizirali odgovore v vprašalniku, so razpravljali tudi o tem, kakšen pregled ima občinska organizacija sindikata o poteku akcije v osnovnih organizacijah, koliko stabilizacijskih programov je narejenih in kakšni so. Po odgovorih bi lahko sklepali, da ima slaba polovica delovnih organizacij dobre sta-talizacijske programe, da se je uveljavilo mnenje, da ne gre za politično kampanjo, temveč za trajnejšo akcijo. Kako ta akcija poteka, pa so občinska vodstva v avgustu že drugič preverjala, ponekod pa celo večkrat.
Največ pozornosti pa so'posvetili nalizi odgovorov na vprašanje, ako so delavci seznanjeni z akcijo i kako so sodelovali pri snovanju tabilizacijskih programov. 33 pred-ednikov občinskih sindikalnih sve-ov meni, da gre v večini primerov a dobre stabilizacijske programe, irav tako pa tudi, da so tj programi ezul tat sodelovanja delavcev.
UGODNA OCENA POD MIKROSKOPOM
Ko je Ivanka Vrhovčak, generalna sekretarka RS ZSS, komentirala odgovore predsednikov občinskih sindikalnih svetov, je poudarila, da ne dvomi v njihovo mnenje. Vprašala pa je, kakšno sliko bi dobili, če bi
melbrosirf
propoiis
novost iz zakladnice
čebeljega panja LJUBLJANA
sodelovanje delavcev pri stabilizacijskih programih proučili bolj kritično. Takrat pa najbrž slika ne bi bila tako ugodna. Zakaj dejstvo je, je dejala, da še nismo premaknili vseh vzvodov, da bi se delavci aktivno vključili v akcijo, aktivno in zavestno sprejeli programe ter seveda tudi prevzeli odgovornost za njihovo izvedbo. To je pomembno poudariti, ko govorimo o nujnosti sodelovanja delavcev v tej akciji, saj imamo pogosto v mislih samo prvi del njihove ustavne pravice, pozabljamo pa na drugi del, to je na odgovornost, ki jo seveda morajo prevzeti pri uresničevanju ustave in stabilizacijskih prizadevanj. In če hočemo, da bodo delavci prevzeli to odgovornost, potem ni dovolj, da so samo pasivno seznanjeni o tem, za kar naj bi odgovarjali, ampak je treba narediti vse, da bodo pri snovanju stabilizacijskih programov tudi aktivneje sodelovali..
,,Ko sem rekla, da še nismo aktivirali vseh vzvodov, sem imela v mi-
slih predvsem najpomembnejšega -delegatski odnos. Moram namreč reči, da je doslej akcija za stabilizacijo preveč slonela na političnih strukturah, na samoupravnih organih, in na dobršnem delu strokovnih delavcev ter vodstev TOZD oziroma OZD. Ni pa bila to akcija, v kateri bi se uveljavil normalen delegatski odnos, kjer bi delegati v svoji bazi spodbudili široko aktivnost in potem mnenja svoje baze posredovali dalje ter se zanje zavzemali. Tej hudi napaki v dosedanjih stabilizacijskih akciji se je treba v bodoče izogniti".
BOJ ZA
SAMOUPRAVLJANJE PONEKOD V SENCI?
Na minulem posvetu predsednikov občinskih sindikalnih svetov so razdelili še en vprašalnik, v katerem so prosili vse navzoče, naj povedo, kako poteka druga akcija sindikatov - za uveljavljanje ustavne vsebine, kar zadeva samoupravljanje v TOTD in integracijske procese v OZD. Ugotovitve slonijo na slabi polovici od-,govorov, ker še niso vsi odgovorili. Odgovorilo je 22 predsednikov. Glavni vtis je, da aktivnost občinskih sindikalnih svetov na tem področju še mnogokje zastaja, pa čeprav je ta naloga v tesni zvezi s stabilizacijo. To ni razveseljiva ugotovitev, kajti če ne bomo vzporedno delali na obeh področjih, potem ne pričakujmo nikjer pozitivnih rezultatov, saj stabilizacijski programi, ki ne izhajajo iz samoupravnih razmer, ne spodbujajo boljšega gospodarjenja in samoupravne discipline.
ŠE VRZELI -KLJUB NAPREDKU
Na posvetu sekretarjev občinskih svetov ZSS so obravnavali tudi organiziranost sindikatov. Slavko Grčar, organizacijski sekretar RS ZSS, je med drugim poudaril, da smo po VIH. kongresu ZSS bolje organizirani, da smo na splošno sicer napredovali, kljub temu pašo v načinu našega dela marsikje še velike vrzeli, ki jih kaže čimprej odpraviti, ker resnično želimo uspešno opravljati čedalje težje in zapletene naloge.
Najbolj, kar moti delavce, je to, da povsod ne uresničujejo sklepov, za katere so se dogovorili. Ob iskanju vzrokov se ne moremo izogniti ugotovitvi, da ponekod na sprejete sklepe preprosto „pozabijo“, res pa je tudi, da marsikje še niso tako organizirani, da bi jih lahko uresničili in da premalo razmišljajo o tehniki, ki bi jim omogočila boljši pregled. Ponekod sindikalni aktivisti ne bero
lindikatov", priloge Delavske otnosti, ali pa blišč nove akcije temni prejšnjo, čeprav se že samo ) sebi razume, da denimo stabiliza-jska akcija ne mbre uspeti, če ne ) vzporednih prizadevanj za utrdi-v in poglobitev samoupravljanja, kšnega, kot ga imamo zapisanega v tavi. Kljub temu pa je - kot je jal Slavko Grčar, - na RS pri-elo vprašanje nekega občinskega adi kal nega sveta:
„Ali naj ob stabilizaciji še vodimo akcijo za samoupravljanje"?
Ob tem je poudaril, da večina sindikalnih vodstev v občinah sicer dobro dela, da pa se „zatika“ vedno pri enih in istih, pa naj gre za karkoli, ter da jih bo treba, če res ne bo bolje, tudi javno imenovati (kar že sedaj ne bi bilo napak, naj članstvo izve, kdo dela in kdo ne, op.ur.). Res da je veliko nalog, toda zakaj jih lahko opravijo v večini občin, ponekod pa ne?
VEMO, ČIGAV JE SINDIKAT
Drugo, na kar je opozoril organizacijski sekretar RS ZSS, so delegatska razmerja v sindikatih. Gre za bitko proti odtujevanju sindikata delavcem. Na splošno lahko ugotovimo velik napredek, vendar je še precej slabosti, ki izvirajo in neznanja, pomanjkljivega obveščanja pa tildi zaradi slabega dela delegatov samifi.
Zato kaže čimprej ugotoviti, zakaj posamezni delegati v sindikatu niso dovolj aktivni, pretehtati vse vzroke in takoj ukrepati.
Ko bodo na terenu to problematiko analizirali, bodo prav gotovo ugotovili, da gre za prezaposlenost ali preobreme njenost s funkcijami preobremenjenost z delom in družino (velja zlasti za tovarišice) pa tudi za nerazumevanje delovnega okolja, kajti marsikje tega še niso uredili. Kakorkoli že - delegat mera delati. Če ne more ali noče, naj pove, in prepusti svojo funkcijo drugemu, če gre samo za subjektivne vzroke, objektivne pa je treba odstraniti.
OFENZIVA PAPIRJA
Seveda pa bo treba za uspešno delo delegatov narediti še marsikaj drugega, predvsem bolje koordi-narati delo delegatov, poskrbeti za racionalno obveščanje (ponekod dobijo „gore papirja", kot je dejal nekdo v razpravi drugod pa samo skopi dnevni red), poskrbeti za ustrezne roke in za odgovore na različne pobude. Nobeno vprašanje ne bi smelo obtičati v zraku ali v predalu. Tako je sklenil RS ZSS, kar zadeva njegovo področje, in tako naj bi bilo povsod.
Precej časa v razpravi so posvetili tudi večji koordinaciji dela sindikatov in zveze sindikatov, ki marsikdaj ni najboljša. Gre za napačno pojmovanje, kaj je čigava dolžnost in pravica, pa čeprav je vse dogovorjeno in zapisano.
Ko govorimo o dolžnostih in pravicah, potem bi lahko naštevali primere, ko so o zadevah sklepala predsedstva, čeprav bi morali sveti, in obratno, da raznih sklepov „od hoc" skupnim sploh ne omenjamo.
Naposled četrto področje, kjer bo treba izboljšati metode dela sindikatov. Gre za sodelovanje s samoupravnimi skupnostmi - na vseh ravneh in povsod, stališča članov sindikata bi morala biti povsod prisotna.
VOJKO ČERNELČ
KAJ MORAMO NAREDITI OB PROGRAMIH SIS
BO
DEMOKRATIČEN
POSTOPEK
Iz razprave Tilke Blaha, sekretarke sektorja RS ZSS za izobraževanje, znanost in kulturo, na posvetu sekretarjev občinskih svetov ZSS • Sindikati morajo zagotoviti demokratičnost, postopno in neposredno odločanje delavcev pri delitvi dohodka
Od 1. do 13. oktobra so bili regijski posveti z vsemi predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti, izvršnimi sveti in koordinacijskimi odbori podpisnikov družbenih dogovorov v občinah, prisostvovali pa so - žal ne povsod - tudi predstavniki sindikatov in Socialistične zveze. Ti posveti so pokazali v letošnjem letu vendarle bistvenejši korak naprej, kar zadeva priprave ob pravem času za dogovarjanje v letu 1976, zlasti še, ker hkrati potekajo tudi priprave na sklepanje dogovorov o srednjeročnem načrtu za obdobje 1975-1980.
Po prvih analizah lahko ugotovimo, da je v tej fazi potrebna večja aktivnost sindikatov v pripravah za dogovarjanje v letu 1976.
Gre za to, da sindikati zagotovimo demokratičnost postopka in neposredno odločanje delavcev pri ustvarjanju in delitvi celotnega dohodka. In drugo, da se letošnje dogovarjanje o skupni porabi neposredno vključi v naša stabilizacijska prizadevanja, da ob letošnjem dogovarjanju za skupno porabo v naslednjem letu celovito ocenimo, kako smo letos uresničevali z resolucijo začrtane naloge. V celoti - tako glede gospodarjenja, pridobivanja dohodka kot tudi glede delitve in porabe dohodka v posameznih družbenih dejavnostih.
Opozorila bi zlasti na to, da bomo morali v delovnih organizacijah, ko bomo razpravljali o prvih osnutkih programov, zelo kritično oceniti gospodarjenje oziroma uresničevanje resolucije v tistih delih, ki neposredno vplivajo na skupno in splošno porabo: zaposlovanje, produktivnost Jela itd., hkrati pa zelo kritično in temeljito oceniti, kaj so družbene dejavnosti prispevale k stabilizacijskim programom, k povečanju produktivnosti dela, zmanjševanju stroškov - oziroma vse tisto, kar je pravzaprav osnovni problem naše stabilizacijske politike.
Za ponazoritev samo naslednji podatek, ki nam tudi kaže, v katero smer je predvsem treba usmeriti našo dejavnost. V letu 1973 smo za 100 dinarjev družbenega produkta porabili 52 dinarjev, v letu 1974 pa za sto dinarjev družbenega produkta 58 dinarjev. Se pravi, .da nam je za vso porabo - osebno, splošno in skupno ter razširjeno reprodukcijo ostalo 42 dinarjev. In tu je problem, ki mislim, da ga je treba ob dogovarjanju za naslednje leto v skladu z vsemi našimi stabilizacijskimi napori v celoti oceniti in potem na njem graditi naprej.
KAJ SO POKAZALI REGIJSKI POSVETI?
Kakšne razmere so pokazali regijski posveti? Kaže, da so programi samoupravnih interesnih skupnosti pripravljeni skorajda v vseh občinah, v vseh samoupravnih interesnih skupnostih, vendar da so ostali ti programi bolj v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih, da še ni prišlo do usklajevanja, do konfrontacije teh programov med skupnostmi na ravni občin, prav tako tudi ne s skupnostmi na različnih ravneh, v regijah in pa v republiki. In da so ti programi, tako kot se nam dogaja vsako leto, bolj spisek potreb, želja, da pa niso niti grobo ovrednoteni. Ker moramo letos do 28. februarja - takšen je rok po tem skupnem dogovoru - pripeljati to dogovarjanje v okviru samoupravnih interesnih skupnosti do dokončnega sprejema programov in finančnih načrtov, potem seveda moramo v tem času opraviti še veliko nalog, in pa seveda tudi usklajeval ni Ji postopkov, ki so potrebni, da lal>ko potem pridemo do končnega družbenega dogo-
vora, ki ga bodo podpisovali delavci v' temeljnih organizacijah združenega dela.
KONKRETNE NALOGE SINDIKATOV
To so zdaj neposredne konkretne naloge, kjer bi se morali sindikati angažirati. Najprej, mislim, bi se morali sindikati takoj, kolikor niso bili doslej aktivni, v koordinacijskih odborih neposredno angažirati. Koordinacijski odbori ne določajo in odločajo o politiki, to moram poudariti, vendar pa so organi, ki usklajujejo dogovarjanje oziroma prispevajo k temu, da je postopek pripravljen, da poteka v skladu z družbeno dogovorjenimi postopki in seveda, da tudi usklajujejo različne predloge, različne interese - v celovit skupen program.
Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti in izvršnih svetov bi morale opraviti čimprej tiste potrebne naloge, ki so pogoj, da lahko pridemo do skupnega celovitega programa družbenih dejavnosti za leto 1976, s katerim bomo šli pred združeno delo.
NE SPISEK ŽEUA!
To pomeni, da je treba sedanje parcialne predloge programov samoupravnih interesnih skupnosti oblikovati kot celovit predlog potreb družbenih dejavnosti, za katere predlagamo združenemu delu, da bi za leto 1976 združevalo sredstva v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Programi pa morajo obsegati ne samo spisek želja in potreb, ampak predvsem oceno poročila o tem, kako uresničujejo letošnje programe, kakšni so problemi in kateri so tisti prioritetni problemi oziroma naloge, ki jih moramo opraviti v naslednjem letu s stališča stabilizacije gospodarstva in prispevke družbenih dejavnosti k stabilizaciji.
Posebej je treba v teh programih tudi opredeliti naložbe, načr tavane za naslednje leto, jih prikazati kot prioritetne pa tudi z inačicami.
Letos predvidevamo, da ne bi imeli več tako imenovanih bilančnih in izvenbilančnih postavk v skupni porabi, ampak bi morali v okvir skupne porabe, v enoten družbeni dogovor zajeti celotno porabo za te tako imenovane družbene dejavnosti. Tako .oblikovani programi pa morajo glede denarja biti v okviru, ki ga predvideva letošnja resolucija. Ne smemo živeti v iluzijah, da bomo prihodnje leto lahko presegli skupno porabo, ki je bila dovoljena letos.
ZAHTEVAMO
RAZUMLJIVE
PROGRAME
, Tako ofikovane programe je potem seveda treba na lokalno dogovorjeni možni način publicirati. Sindikati moramo vztrajati, da bodo programi jasno oblikovani, razumljivi, da bodo lahko o njih v delovnih organizacijah razpravljali in odločali. Na osnovi tako objavljenega gradiva, ki naj bi bil dostopen slehernemu delavcu, je potem treba v prvi, predhodni fazi organizirati razprave v TOZD.
Po načrtih, ki jih ima republiški koordinacijski odbor, naj bi te razprave zaključil do 15. oktobra. Opozarjam, da se je treba v občinah čimprej zelo konkretno in točno dogovoriti, do kdaj bodo samoupravne interesne skupnosti in koordinacijski odbori končali strokovno pripravo predlogov za programe, da bo lahko o njih razpravljalo združeno delo. V sindikatih ne smemo privoliti, da bi šli razpravljat nepripravljeni s parcialnimi, nedodelanimi in neutemeljenimi predlogi, ker bi bile potem takšne razprave formalne in bi nam napravile več politične škode kot koristi.
PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE JE NA SEJI 12. SEPTEMBRA 1975 SPREJELO TOLE
PRIPOROČILO
O USTANOVITVI IN DELOVANJU KLUBOV SAMOUPRAVLJAVCEV
1.
V sklepih 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije je v skladu s sklepi 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije med drugim rečeno, da se bomo sindikati zavzeli za ustanavljanje klubov samoupravljavcev kot posebnih skupnosti delavcev za načrtno usmerjanje dmžbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja, pri večjem uveljavljanju neposrednih interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja, svetovanja in izmenjavanja izkušenj samoupravne prakse (14. tč. 10. sklepa). Obenem je v kongresnih sklepih izredno poudarjena zadolžitev sindikatov za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje delavcev, zlasti še članov organov samoupravljanja, delegacij ter drugih samoupravnih in političnih organov. Po izrecnem kongresnem sklepu (12. tč. 10. sklepa) bomo sindikati za opravljanje teh nalog zagotavljali tudi potrebna sredstva.
Ustanovitev klubov samoupravljavcev je utemeljena zlasti z dejstvom, da imamo velike praznine na področju izmenjave praktičnih in konkretnih izkušenj samoupravljalske prakse, na področju obveščanja in na področju svetovanja o reševanju konkretne samoupravne problematike. Še posebej pa je ustanovitev klubov samoupravljavcev potrebna in utemeljena zaradi bolj učinkovite družbene akcije na področju družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja delavcev — samoupravljavcev, od katerega je v veliki meri odvisna uspešnost pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja v združenem dčlu in na vseh drugih področjih našega življenja.
Klubi samouravijavcev bodo na navedenih področjih opravljali konkretne naloge v skladu z neposrednimi interesi samoupravljavcev. Pri tem ne gre za neko novo dejavnost, marveč za bolj organizirano uresničevanje neposrednih interesov delavcev, ne da bi klubi pri tem prevzemali katerekoli naloge ali odgovornosti, ki jih imajo družbenopolitične organizacije, delavska univerza in druge organizacije, organi in skupnosti. Klube moramo organizirati in usposobiti tako, da bodo dejanski in konkreten pripomoček delavcem za trajen napredek samoupravljanja kot našega temeljnega družbenoekonomskega odnosa.
2.
Predsedstvo repubbškega sveta Zveze sindikatov Slovenije meni, da je v vsaki občini potrebno in možno ustanoviti vsaj po en klub samoupravljavcev in ga usposobiti za funkcije, ki so predvidene v sklepih 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Za ta namen bo skupaj s tem priporočilom objavljen v DE vzorec samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba, njegovih nalogah, financiranju, notranji organizi-ranosti in načinih delovanja.
Priprave za ustanovitev klubov samoupravljavcev naj bi bile opravljene v tehle rokih:
—	september 1975: Predsedstva občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije imenujejo iniciativne odbore za ustanovitev klubov samoupravljavcev in se dogovorijo o enotni akciji v občini z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij, občinsko skupščino, delavsko univerzo 'n z drugimi dejavniki
—	oktober 1975: organizacijski sektor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije organizira posvetovanje predsednikov iniciativnih odborov za ustanovitev klubov samoupravljavcev.
Iniciativni odbori pripravijo predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljavcev in ga pošljejo v razpravo delavcem v organizacijah združenega dela in drugim podpisnikom. Obenem pripravijo organizacijske, kadrovske, finančne in druge rešitve za ustanovitev in delovanje kluba(ov) v občini
—	november 1975: Organizacije združenega dela in drugi podpisniki sprejmejo odločitev o podpisu samouprav-nega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba(ov) samoupravljavcev in izvolijo delegate za skupščino kluba samoupravljavcev.
Iniciativni odbor pripravi in skliče prvo sejo skupščine kluba samoupravljavcev.
—	december 1975: Skupščine klubov samoupravljavcev.
—	januar 1976: Začetek dela klubov samoupravljavcev in dogovor o njihovi povezavi v republiki in v federaciji (funkcijo združenja klubov samoupravljavcev bi lahko opravljala ustavno preosnovana Zveza delavskih univerz Slovenije).
Potek akcije za ustanovitev klubov samoupravljavcev spremlja organizacijski sektor RS ZSS in o tem po potrebi obvešča predsedstvo republiškega sveta ZSS.
3.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije predlaga, da delavci v združenem delu povečajo že z zaključnim računom za leto 1975 sredstva sklada skupne porabe, namenjena za družbenopolitično izobraževanje, tako da bodo z njimi lahko pokrili izdatke za uresničevanje sprejetega vsakoletnega programa družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev. Obenem predsedstvo predlaga republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, da v sindikalni listi za leto 1976 spremenimo višino sedanjega namenskega zneska za izobraževanje od najmanj 1,5 na najmanj 2 odstotka bruto osebnih dohodkov.
V klubih samoupravljavcev bodo delavci in njihove organizacije in skupnosti združevali tolikšen del sredstev za družbenopolitično izobraževanje, kolikor bo potrebnih za izpolnjevanje sprejetega programa, ki ga bo klub samoupravljavcev uresničeval prek delavske univerze in drugih organizacij.
Sredstva za drugo dejavnost kluba samoupravljavcev bodo zagotovili ustanovitelji s članarino in z drugimi prispevki.
4.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije šteje kongresno nalogo o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljavcev za neodložljivo, pomembno in zelo odgovorno ter poziva vse sindikalne organizacije, da jo v celoti uresničijo v predvidenih rokih.
v Ljubljani, 12. septembra 1975 Številka: 12-2-2/Gr
Za predsedstvo RS ZSS IVANKA VRHOVČAK,-GENERALNA SEKRETARKA RS ZSS
20. september 1975
Na podlagi 144. in 145. člena ustave socialistične republike Slovenije so temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne delovne skupnosti z območja občine . . ., osnovne organizacije sindikata iz teh organizacij in skupnosti, krajevne in samoupravne interesne skupnosti z območja te občine, skupščina občine ... občinska konferenca SZDL Slovenije ...,
občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, občinski komite Zveze komunistov Slovenije ..., občinska konferenca Zveže socialistične mladine Slovenije . .., delavska univerza . .., družbene organizacije in društva in ... (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji kluba) sklenili in po svojih pooblaščencih podpisali tale
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom ustanovijo podpisniki j Klub samoupravljavcev... in mu določijo njegovo organiziranost ter delovanje.
Sedež kluba samoupravljavcev ... (v nadaljnjem besedilu: klub samoupravljavcev) je v (na)...
Klub samoupravljavcev je pravna oseba.
2.	člen
V klubu samoupravljavcev se združujejo delavci prek svojih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, da bi:
91) omogočili in organizirali neposredno izmenjavo svojih izkušenj in izkušenj delegatov pri razvijanju vsebine, organizacije in metod samoupravljavske prakse;
(2)	sprejemali skupen program družbenopolitičnega izo-
braževanja in usposabljanja samoupravljavcev in ga z združenimi sredstvi uresničevali prek delavske univerze in drugih organizacij. Pri tem bodo upoštevali dogovore v okviru socialistične zveže delovnega ljudstva in zagotavljali usklajenost pri programiranju in uresničevanju družbenopolitičnega izobraževanja v občini;	*
(3)	omogočali in skrbeli za svetovalno in drugo strokovno pomoč samoupravljavcem in njihovim organom pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja in si tako pomoč tudi neposredno organizirali;
(4)	organizirali dokumentacijsko službo samoupravnih aktov in drugega gradiva s področja samoupravljanja ali (in) poskrbeli za dostopnost takega gradiva iz drugih organov ali organizacij;
(5)	dajali pobude in predloge organom zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij ter organom samoupravljanja, organom družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti za napredek samoupravljanja in za reševanje vprašanj in problemov s tega področja;
V_________________________________________________________.J
. \
proizvajalcev, žensk in mladih delavcev.
Poleg stalnih delegatov po prejšnjih odstavkih tega člena lahko pošlje ustanovitelj na posamezno sejo skupščine tudi občasnega delegata.
6.	člen
Skupščina kluba samoupravljavcev se sestane najmanj " enkrat na leto in na svoji seji zlasti:
(1)	sprejme letni delovni načrt kluba in v njem določi konkretne naloge kluba, njihove nosilce in roke;
(2)	sprejme letni finančni načrt in sklepni račun kluba;
(3)	sprejme, praviloma na predlog delavske univerze in občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije, letni program družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev, ki ga bo financiral klub, krog udeležencev posameznih vrst tega izobraževanja in način njegovega uresničevanja;
(4)	na predlog občinskega sveta Zveze .sindikatov Slovenije izvoli in razreši izvršni odbor kluba, predsednika in člane nadzornega odbora kluba, predsednika in podpredsednika skupščine kluba, tajnika kluba in njegovega namestnika in druge funkcionarje;
(5)	sprejme akt o notranji organizaciji in načinih delovanja kluba samoupravljavcev;
(6)	obravnava poročilo izvršnega in nadzornega odbora kluba in jima daje smernice za delovanje;
(7)	opravi druge naloge, ki so bistvenega načelnega pomena za delovanje kluba samoupravljavcev.
7.	člen
Skupščino kluba samoupravljavcev skliče njen predsednik ali v njegovi odsotnosti podpredsednik po sklepu izvršnega odbora kluba ali na zahtevo desetine ustanoviteljev ali občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Delegati skupščine kluba morajo biti obveščeni o sklicu skupščine najmanj 14 dni pred sejo. Z vabilom za sejo morajo delegati dobiti tudi gradivo, o katerem naj bi skupščina odločala.
V _____________________________________________________________'
_ >
(6)	omogočali uresničevanje drugih nalog izobraževalne, informativne ali kulturne narave, ki jih z letnim programom ali z drugimi sklepi določijo ustanovitelji kluba.
Pri navedenem delovanju se delavci v klubu samoupravljavcev ravnajo po političnih stališčih družbenopolitičnih organizacij. v
3.	člen
Delovanje kluba samoupravljavcev omogočajo njegovi ustanovitelji, tako da zlasti:
—	določajo konkretne naloge kluba glede na samoupravljavske razmere v občini, nosilce teh nalog in načine izvršitve;
—	prek svojih delegatov v organih kluba upravljajo klub;
—	združujejo sredstva za delovanje kluba s pomočjo članarine in drugih prispevkov in z njimi gospodarijo prek organov kluba;
—	zagotovijo prostore za delovanje kluba samoupravljavcev z najemom in preureditvijo ustrezne zgradbe ali z novogradnjo;
—	poskrbe za sodelovanje in udeležbo delavcev, zlasti pa tudi delegatov in drugih članov svojih teles v dejavnostih kluba samoupravljavcev;
—	uresničujejo druge načine pomoči in sodelovanja v skladu s svojimi možnostmi in potrebami kluba.
4.	člen
Ko temeljna in druga organizacija združenega dela ali druga samoupravna delovna skupnost podpiše ta samoupravni sporazum ali k njemu kasneje pristopi, pridobi svojstvo člana kluba samoupravljavcev z vsemi pravicami, dolžnostmi in odgovornostjo po tem sporazumu. S tem pridobe svojstvo člana s pravico sodelovanja v interesnem delovanju kluba tudi delavci, ki imajo status delavca v združenem delu v organizaciji — članu kluba.
Poleg delavcev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko postane član kluba tudi vsak drug delavec, ki izjavi, da želi sodelovati v interesnem delovanju kluba.
5.	člen
Najvišji organ kluba samoupravljavcev je skupščina njegovih ustanoviteljev.
Skupščino kluba samoupravljavcev sestavljajo delegati ustanoviteljev, ki jih izvolijo delavski sveti ali drugi pristojni organi.
Vsak ustanovitelj ima v skupščini enega delegata, vendar se več ustanoviteljev lahko dogovori, da bodo imeli v skupščini skupnega delegata.
Mandatna doba delegatov traja štiri leta, ustanovitelj pa lahko odpokliče svojega delegata tudi pred potekom štiriletne dobe in izvoli drugega.
Kandidacijski postopek za delegate skupščine kluba samoupravljavcev opravijo osnovne organizacije sindikata v sodelovanju z občinskim svetom Zveze sindikatov Slovenije. Pri tem zagotovijo, da bo sestav skupščine kluba ustrezal sestavi delavcev v občini, kar še zlasti velja glede neposrednih
-	-	'N
Sejo skupščine vodi njen predsednik ali v njegovi odsotnosti podpredsednik.
Sklep skupščine je sprejet, če sta se zanj izrekli najmanj 2 tretjini ustanoviteljev kluba.
8.	člen
Tekoče delovanje kluba samoupravljavcev vodi izvršni odbor kluba samoupravljavcev.
V izvršnem odboru je .. . članov (9—13), med njimi tudi delegati občinske konference SZDL, občinskega sveta zveze sindikatov, občinske skupščine in delavske univerze.
Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi tajnik kluba, v njegovi odsotnosti pa namestnik tajnika kluba.
9.	člen
Izvršni odbor kluba samoupravljavcev ima zlasti tele na-loge:
(1)	skrbi za uresničevanje sklepov in dmgih aktov skupščine kluba samoupravljavcev;
(2)	določi sprotne ukrepe, ki so potrebni za dobro delovanje kluba samoupravljavcev;
(3)	predlaga skupščini letni delovni načrt, letni finančni načrt in sklepni račun;
(4)	poskrbi za predlog letnega programa družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev;
(5)	odloči o podpisu pogodbe z delavsko univerzo ali z drugo organizacijo o uresničevanju programa družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev;
(6)	organizira razprave o problematiki s posameznih področij samoupravljanja, ustanovi komisije za proučitev posameznih problemov samoupravljanja, ustrezne svetovalne službe, interesne in debatne skupine, in uvede druge primerne oblike delovanja skladno s potrebami in interesi ustanoviteljev;
(7)	predlaga'skupščini kluba akt o notranji organizaciji ih načinih delovanja;
(8)	poroča skupščini o svojem delovanju in o delovanju kluba;
(9)	opravlja druge naloge po sklepih in drugih aktih skupščine kluba samoupravljavcev.
10- člen ‘
Nadzorni odbor kluba samoupravljavcev, v katerem je . . . članov (5-7), nadzira uresničevanje tega sporazuma, delovanje, finančno in materialno poslovanje kluba in poroča o Svojih ugotovitvah skupščini kluba.
■	,	11. člen
Tajnik kluba samoupravljavcev organizira delo kluba, neposredno izpolnjuje ali organizira izpolnjevanje sklepov skupščine in izvršnega odbora in je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta kluba, opravlja pa tudi druge naloge po sklepih skupščine in izvršnega odbora kluba.
Za izplačilo zneskov iz sredstev kluba, ki presegajo 10.000 dinarjev, mora tajnik poprej dobiti privolitev izvršnega odbora kluba.
V____________________________________________________________J
s	—	—	\
Tajnik kluba je za svoje delo odgovoren neposredno skupščini kluba, za uresničevanje sklepov izvršnega odbora pa tudi izvršnemu odboru kluba.
12.	člen
Delovanje kluba samoupravljavcev je javno tako v odnosu do ustanoviteljev kot do družbene skupnosti.
Tajnik kluba poskrbi, da so ustanovitelji sproti obveščeni o celotnem delovanju kluba, še posebej pa:
-	o sklepih in pobudah skupščine m izvršnega odbora kluba;
—	o nasvetih in priporočilih svetovalnih služb (za samoupravne splošne akte, za delovanje samoupravnih organov, za medsebojna razmerja v združenem delu itd.);
-	o zanimivostih iz razprav v komisijah, interesnih in debatnih skupinah;
—	o pogledih, ki so bili oblikovani na posvetovanjih, javnih tribunah in v drugih razpravah v okviru kluba;
—	o novostih v klubski knjižnici in
-	o drugih ugotovitvah kluba ter izkušnjah samoupravnih organov, ki so zanimive za delavce ustanoviteljev kluba.
(Variantni dodatek: Za namene iz prejšnjega odstavka tega člena izdaja klub tudi občasno publikacijo: Sporočilo kluba samoupravljavcev.)
13.	člen
Klub samoupravljavcev in delavska univerza skleneta posebno pogodbo, s katero določita naloge, način opravljanja in plačilo storitev, ki jih bo delavska univerza opravljala za klub samoupravljavcev. Tako pogodbo lahko sklene klub samoupravljavcev tudi z drugo ustrezno organizacijo.
14.	člen
Začetna sredstva za delo kluba samoupravljavcev zagotove ustanovitelji z ustanovitvenim deležem. Ta znaša:
-	za temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne delovne skupnosti . .. dinarjev (npr. 20 dinarjev na zaposlenega delavca);
-	za krajevne skupnosti. .. dinarjev;
—	za osnovne organizacije sindikata ... (npr. 5 % od članarine za leto 1975, ki po delitvenem ključu ostane za dejavnost osnovne organizacije);
-	za družbene organizacije in društva ... dinarjev;
—	za vsakega drugega podpisnika tega sporazuma ... dinarjev (npr. 5.000).
Ustanovitveni delež vplačajo podpisniki najpozneje do 31.
1. 1976.
15.	člen
Člani kluba samoupravljavcev plačajo članarino v letnem znesku, najpozneje do konca meseca marca za tekoče leto. S članarino krije klub izdatke za svojo redno dejavnost na podlagi sprejetega letnega delovnega načrta.
Letna članarina znaša:
—	za temeljne in druge organizacije združenega dela ter
V---------------------------------------------------------------J
druge samoupravne delovne skupnosti ... dinarjev (. .. % od ...)
-	za krajevne skupnosti... dinarjev;
-	za osnovne organizacije sindikata ... dinarjev;
—	za družbene organizacije in društva . . . dinarjev;
—	za vsakega drugega ustanovitelja . .. dinarjev.
16.	člen
Za financiranje družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev združujejo v klubu samoupravljavcev sredstva vse temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne delovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitična skupnost in družbenopolitične organizacije.
Višino letnega prispevka za financiranje družbenopolitičnega izobraževanja določijo podpisniki tega sporazuma za vsako leto na skupščini kluba samoupravljavcev glede na predvideni program družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev, vendar tako, da prispevek organizacij združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnosti ne znaša manj kot ... % (npr. 0,5), preračunanih na vsoto vseh izplačanih osebnih dohodkov v preteklem letu.
17.	člen
Za člane kluba, samoupravljavcev, ki imajo poravnane finančne obveznosti po tem sporazumu, so storitve kluba samoupravljavcev brezplačne. To velja tudi za družbenopolitično izobraževanje samoupravljavcev v obsegu, ki je določen z letnim programom kluba o družbenopolitičnem izobraževanju.
18.	člen
Klub samoupravljavcev ... se poveže z drugimi klubi samoupravljavcev v republiki in v Jugoslaviji.
19.	člen
Klub samoupravljavcev ima pečat z nazivom kluba in z emblemom sindikatov Slovenije.
20.	člen
Priprave za začetek delovanja kluba samoupravljavcev opravi iniciativni odbor, ki ga imenuje občinski svet Zveze sindikatov Slovenije.
21.	člen
Ta samoupravni sporazum velja od dneva podpisa.
Poln naslov in pečat podpisnika in podpis njegovega pooblaščenega delegata:
\______________________________________/
Minuli teden je bila pri nas v gosteh italijanska sindikalna	industrije Slovenije. Člani delegacije so obiskali tudi kolektiv
delegacija CGIL — FILTEA (sindikat delavcev tekstilne in	Rašice, kjer so se o aktualnih problemih tekstilne industrije pri
usnjarsko-predelovalne industrije) za pokrajino Mestre-Venezia.	nas in v Italiji pogovarjali s sindikalnimi delavci, člani samo-
Pod vodstvom sekretarja pokrajinskega vodstva tega sindikata	upravnih organov in vodilnimi delavci Tovarne pletenin Rašica.
Luigiane Conte so člani delegacije imeli razgovore na sedežu	Prav tako so si tudi ogledali proizvodnjo v eni najmodemeje
republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske	opremljenih naših tovarn pletenin. — Foto: A. AGNIČ
V------------------------I__________________________________'	____________________________________________________ J
Kot smo poročali že v zadnji številki, se je mudila na petdnevnem obisku v Sloveniji kot gost RS ZSS delegacija nemške sindikalne zveze DGB iz Baden-VVuerttenberga. Poleg obiskov v nekaterih delovnih organizacijah so nemški predstavniki imeli izčrpne razgovore s predstavniki RS ZSS. Razgovori so posegli tako v aktualna vprašanja dela naših sindikatov kot tudi v sodobne ekonomske in socialne probleme. Glede na dejstvo, da je v Baden-VVuerttenbergu zaposlenih blizu 230.000 jugoslovanskih delavcev (od tega kakih 19.000 iz SR Slovenije, pri čemer ne štejemo družinskih članov), povzemamo nekaj najbolj zanimivih ugotovitev iz
teh razgovorov.
Kar zadeva današnji položaj in še posebej število začasno zaposlenih v Baden-Wuerttenber-gu, je značilnost v tem, da gre v največjem delu za nekvalificirane ali priučene delavce. Jugoslovani na splošno in Slovenci še posebej so sorazmerno manj prizadeti, ker je njihova splošna kvalifikacijska raven občutno višja kot pri delavcih iz drugih držav. Število delavcev seje občutno znižalo predvsem v tekstilni industriji, v gradbeništvu in deloma v avtomobilski industriji. Obseg proizvodnje v gradbeništvu se je, denimo, znižal za 30 % — 35 % in izločenih je bilo blizu 30.000 kvalificiranih delavcev, ki so prešli v dru-gp industrijske dejavnosti ali pa se še prekvalificirajo. Po ugotovitvah nemških sindikatov je
bilo odpuščanje med tujimi delavci in Nemci sorazmerno, razen za kategorijo nekvalificiranih delavcev, kjer so tujci v večini. Precej nemira je povzročila tudi ponudba premije (odpravnine) za vrnitev v domovino (od 10.000 do 15.000 DM), tako da je prišlo tudi do nepremišljenega navdušenja za vrnitev, zlasti med Turki, medtem ko se pri Jugoslovanih ni okrepil tok vračanja v domovino.
V celotni ZRN je bilo po podatkih s konca meseca avgusta letos 4,5 % brezposelnih ali 1,031.122 delavcev, v deželi Baden-Wuerttenberg pa je brezposelnost znašala 3,4 % (najnižja stopnja v ZRN) ali 131,455 brezposelnih, od teh: 29.745 tujih delavcev (6.357 Jugoslovanov). V primerjavi s
stanjem v začetku leta se je število brezposelnih tujih delavcev zmanjšalo za nekaj več kot 1.000 oseb. Zvezna vlada ZRN je letos namenila 5,7 milijarde DM sredstev za oživljanje konjunkture, od tega zneska pa je 487 milijonov DM pripadlo deželi Baden-Wuerttenberg. Blizu 80 % teh sredstev bodo usmerili v gradbeništvo in zato je prav na tem sektorju pričakovati v bližnji prihodnosti povpraševanje po delavcih. Manj obetavne so razmere v elektrotehniški in kemični industriji, kjer se je obseg proizvodnje zmanjšal za 23 % oziroma 12 %. Ne glede na umirjanje krize in na napovedi, da se bo število zaposlenih postopoma zvišalo, pa je seveda več nevarnosti za tuje delavce. Ena teh je, nanjo so posebej opozorili predstavniki nemških sindikatov, da prav deželna vlada Baden-Wuerttenber-ga (z večino vlada CDU) predlaga zvezni vladi poseben zakon o odpravnini tujim delavcem. Bistvo predloga je v tem, da bi dosedanjo, premostitveno podporo za primer brezposelnosti, torej dokler ne dobi delavec nove zaposlitve, spremenili v dokončno odpravnino, s čimer
bi bil delavec ob dovoljenje za bivanje in bi se moral vrniti domov. S tem bi bilo zadovoljeno zahtevam kapitala, da si nabavlja tujo delovno silo samo občasno v obdobju konjunkture in s tem ne prevzema več nobene obveznosti za vse druge življenjske potrebe tujih delavcev in njihovih otrok (stanovanja, šole itd.). Po izjavah nemških sindikalnih delavcev pa ta predlog ne uživa podpore pri ustreznih državnih organih, DGB pa se je tako v zveznem kot v deželnem merilu izrekla proti omenjenemu predlogu.
Razgovori, ki so potekali v ustvarjalnem vzdušju, so obsegali tudi vprašanja nadaljnjih možnosti sodelovanja (povezave mestnih sindikalnih organizacij) na več področjih. Posebne pozornosti so bili deležni problemi v zvezi z obveščanjem naših delavcev, delovanjem klubov in društev v deželi Baden-Wuert-tenberg ter problemom s šolanjem otrok v ZRN, posebej še v tako imenovanem dopolnilnem pouku v materinščini. O vseh omenjenih vprašanjih bosta RS ZSS in deželno vodstvo OGB za Baden-VVuerttenberg pripravili posebno skupno izjavo. a g
Dan solidarnosti
V četrtek je bilo v poslopju družbenopolitičnih organizacij v Beogradu politično zborovanje v znamenje solidarnosti z ljudstvom Čila. 11. september je letos proglasila Mednarodna organizacija dela na sestanku delavske skupine te organizacije za dan solidarnosti z ljudstvom Čila. Na letošnjem zasedanju mednarodne organizacije dela je namreč sodelovala C. U. T. (Enotna centrala delavcev), kot avtentični predstavnik delavcev Čila, ki ima v Parizu svojo zunanjo komisijo, sestavljeno iz članov vodstva, ki so se uspeli rešiti iz države, potem ko je hunta začela delati pogrome nad to sindikalno organizacijo.
Predsednik te komisije C. U. T. je Luis Figueroa, ki je takoj po letošnji konferenci MOD prispel v Beograd z delegacijo C. U. T. in je imel pogovore s predstavniki ZSJ na najvišji ravni. C. U. T. je široko zasnovana organizacija delavcev Čila, ki je zbirala delavce vseh ideoloških usmeritev in je bila glavna podpora vladi Allendeja in tudi glavni dejavnik pri izvolitvi levih sil v vodstvo. Ta organizacija je tudi odločno nastopila proti multinacional-nim kompanijam v Čilu in v ta namen organizirala srečanje r svetovnih sindikalnih organizacij za razkrinkavanje moči teh kompanij, zato ni čudno, da so se tudi prav te družbe neposredno angažirale za zrušitev socialistično usmerjene oblasti v Čilu.
Enotna centrala delavcev Čila je tudi zdaj aktivna doma, kjer njeni aktivisti zbirajo delavce vseh usmeritev za osvoboditev, medtem ko njeni voditelji v tujini delujejo v svetovnem sindikal-
z ljudstvom Čila
nem gibanju v pomoč temu delavskemu gibanju v Čilu, ki se zdaj poslužuje ilegalnih in polilegalnih me tod boja.
C: U. T. je bila prva na udaru hunte prav zaradi svojega največjega vpliva na delavstvo Čila in je pretrpela v preteklosti hude izgube, ko je hunta množično preganjala njena vodstva, aktiviste in članstvo. Iz ugotovitev dveh anketnih komisij MOD, ki sta zbirali podatke v Čilu, je očitno, da je veliko število članov C. U. T., njenih voditeljev in aktivistov pobitih, interniranih ali pa je pogrešanih. MOD je na podlagi tega poročila sprejela resolucijo za ponovno uveljavitev človeških pravic v Čilu, za obnovitev svobode združevanja delavcev in drugih elementarnih svoboščin, ki jih je hunta poteptala in še tepta, saj se nasilja nadaljujejo.
Doslej so že mnoge sindikalne organizacije podprle prizadevanja organizacije delavcev iz Čila in ji nudile tudi materialno podporo, ki je nujno potrebna prizadetim v Čilu. Akcija solidarnosti z ljudstvom Čila se širi in dobiva razsežnosti pomoči.
ZSJ je dolga leta tesno sodelovala s to organizacijo delavcev, ki je bila zelo zainteresirana za seznanjanje s samoupravljanjem. C. U. T. je sodelovala tudi na našem II. kongresu samoupravljavcev in v mnogih drugih akcijah naših sindikatov. Tako je tudi po udaru hunte ZSJ nudila pomoč ubežnikom iz Čila in je nekaterim od njih našla prostor pri nas.	OREC
f
NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO
V	založbi ČZP Delavska enotnost je pravkar izšla v slovenščini prva knjiga iz znane zbirke IDEJE „Radničke štampe“ iz Beograda: dr. Najdan PAŠIČ:
Nacionalno vprašanje v današnjem obdobju
V	tej knjigi avtor, ugledni znanstveni in politični delavec in dobitnik nagrade AVNOJ za znanstveno delo, daje celovit prikaz tega sodobnega svetovnega fenomena. Dr. Najdan Pašič odgovarja na tri temeljna, med seboj povezana vprašanja: zakaj so se procesi integracije celinskih in svetovnih razsežnosti razvijali vzporedno s procesi formiranja novih narodov in nacionalnih držav; zakaj je imelo nacionalno vprašanje bistveno vlogo v socialističnih revolucijah; zakaj nacionalno vprašanje v mnogonacionalnih socialističnih federacijah, ki temeljijo na načelu nacionalne enakopravnosti, ni rešeno enkrat za vselej, kot bi moralo biti. Avtor prav tako analizira narodnostna vprašanja v Jugoslaviji.
Knjiga je tiskana na brezlesnem papirju, trdo vezana. Cena za izvod je 130 dinarjev. Naročite jo pri: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4.
KAKO ZAJEZITI PREKOMERNO PORABO
BOSNA IN HERCEGOVINA
ZA JŽ — MILIJARDO DIN
V prvih šestih mesecih letos je jugoslovansko gospodarstvo ustvarilo družbeni proizvod v višini 169.203 milijone dinarjev, kar predstavlja 30-odstotno povečanje: V enakem času pa so pogodbene obveznosti narasle za 36 %, zakonske obveznosti za 81 % in prispevki iz osebnega dohodka za 27 %.
Ne samo to! Zaradi prekomernih investicij je ostalo nezagotovljenih 30 do 40 milijonov dinarjev, kar je več, kot znaša enoletna vsota denarja v poslovnih skladih gospodarstva. Investicijska izplačila so narasla za 52 %, pri čemer so bila v veliki meri uporabljena sredstva za tekočo reprodukcijo. Izgube gospodarstva so za približno 50 % večje kot v prvem polletju lani in znašajo 5,3 milijarde dinarjev. Izgube iz lanskega leta ter anuitete sanacijskih kreditov za izgube iz prejšnjih let prispevajo k nestabilnosti gospodarstva še bolj, kot ponavadi mislimo. V prvem polletju letos pa je bila prekoračena poraba za 15 do 18 milijard dinarjev, kar pomeni, da smo vsak mesec porabili za 2 do 3 milijarde več, kot smo ustvarili. Zaostajanje izvoza je resno ogrozilo plačilno bilanco in zato smo morali sprejeti restrikcijske ukrepe za zmanjšanje uvoza. Uvoz smo omejili za kakih 2500
RAST OSEBNIH DOHODKOV
Izvršni svet Bosne in Hercegovine je podprl osnovni koncept razvoja železniškega transportnega podjetja Sarajevo do leta 1985, ki predvideva mili-
HRVAŠKA
Poenostavitev
plačilnega
prometa
V težnji, da bi pospešili negotovinska plačila, je Istrska banka sprejela še en ukrep — s SDK se je sporazumela o vnov-čevanju odobrenih čekov z obrazcem splošne položnice. Tak način vnovčevanja pomeni, da trgovcem, ki sprejemajo namesto denarja čeke, ni treba več plačevati čeka tekočega računa z virmanom in šele nato predati denar SDK.
Banka pričakuje, da bo s to akcijo povečala število uporabnikov tekočih računov, neprimerno bolj enostavno pa bo tudi vsakdanje poslovanje.
Istrska banka pa je tudi povečala znesek, ki se lahko plača s čekom, od 1.000 na 2.000 dinarjev. V podružnicah Istrske banke na območju puljske in rovinjske občine pa je mogoče s čekom dvigniti kar 5.000 dinarjev v gotovini.
jardo din letno za modernizacijo železniškega transporta. Dosežena raven razvitosti železniškega podjetja v tej republiki močno zaostaja za ravnijo njenega splošnega družbenoekonomskega razvoja. Železniška mreža je med najbolj nerazvitimi v Jugoslaviji, saj je od skupne dolžine prog kar 4'2 % ozkotirnih, ni pa niti ene dvotirne proge.
Glede višine sredstev za investicije izvršni svet sodi, daje potrebno upoštevati realne možnosti republike, pri čemer je potrebno vključevati sredstva gospodarstva in združenega dela, upoštevajo pri tem strukturo gospodarstva.
V letošnjem maju je znašal poprečni osebni dohodek zaposlenih v Jugoslaviji 3.004 dinarjev. Najvišji poprečni osebni dohodek smo imeli v Sloveniji - 3.452 dinaijev, najnižjega pa v Makedoniji -2.592 dinaijev. Teh 3.004 dinaijev poprečnega osebnega dohodka predstavlja 27-od-stotni nominalni porast v primerjavi z lanskim letom.
Poprečni osebni dohodek v Jugoslaviji v letošnjih prvih petih mesecih je devetkrat večji od poprečnega osebnega dohodka v istih mesecih leta 1964, ko je znašal 316 dinarjev. Realno, ob upoštevanju življenj-
skih stroškov, pa je poprečni osebni dohodek zaposlenega Jugoslovana v enajstih letih narastel za 68 %.
Odstopanja posameznih panog in dejavnosti od splošnega poprečja se iz leta v leto zmanj-
• j •
šujejo. Tako so bili, denimo, leta 1970 poprečni osebni dohodki na področju projektiranja ža 98 % višji od splošnega jugoslovanskega poprečja, leta 1972 so od poprečja odstopah za 70 %, letos pa so za 48 % nad splošnim poprečjem.
Apetiti po sladkem
usnjarji in Čevljarji
IŠČEJO SKUPNE REŠITVE
Predstavniki proizvajalcev usnja in obutve iz vse Jugoslavije so na plenarnem sestanku v Borovu razpravljali o razmerah na tržišču kož in usnja, vprašanjih proizvodnje obutve ter problematiki oskrbe z reprodukcijskimi materiali iz uvoza in na domačem trgu. Zahtevah so, naj bi od pristojnih organov za zunanjo trgovino čimprej
dobili dovoljenje za uvoz surovih kož, da bi pokrili pomanjkanje te surovine. Prav tako bodo podpisali družbeni dogo-, vor ter samoupravni sporazum med klavniško industrijo in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometom kož, ter usnjarsko in finalno industrijo, s katerim naj bi uredili razmere prometu z usnjem in usnjenimi proizvodi.
V poslovnem združenju konditorske industrije Jugoslavije so zbrali vse načrte razvoja organizacij združenega dela v tej dejavnosti. Pri tem se je izkazalo, da načrtujejo gradnjo številnih novih tovarn čokolade in keksov, pri čemer pa že s sedanjimi zmogljivostmi proizvajamo več tovrstnega blaga, kot ga „lahko poje“ jugoslovanski trg. Malo veijetno je, da bi povprečen Jugoslovan pojedel za 50 % več čakolade, bombonov in keksov kot poprečen Italijan, zato pa je veliko večja verjetnost, da že sedaj ne preveč zavidanja vreden položaj proizvajalcev sladic postane še
HRVAŠKA
slabši.
Veliki kmetijski kombinati, ki želijo graditi svojo lastno konditorsko proizvodnjo, zagovarjajo svoje odločitve s tem, da je normalno predelati mleko in moko tam, kjer se proizvaja. Pri tem pozabljajo, da takšni proizvajalci že obstajajo in jih pač ni mogoče odpisati.
Ali so res delavci tisti, ki so se odločili za takšne investicije, ali pa so botri drugi — posebno še, če vemo, da akumulacija konditorske industrije ne zadošča za gradnjo novih zmogljivosti in gre praviloma za prerivanje denarja bodisi iz živinoreje ali pa iz kmetijstva.
NIC VEČ NA UP!
VSE SILE ZA URESNIČITEV
n
- Integracija ni pomagala, loterija in Športna stava tudi ne, pa poglejmo še v horoskop in kavo, kako je z našim stabilizacijskim naCrtom!
Organi upravljanja INA-Trgovina so sprejeli sklep, da bodo ukinili vse vrste kreditiranja prodaje na bencinskih črpalkah, ustavili pa bodo ' pošiljke tudi vsem drugim kupcem naftnih proizvodov, ki ne bodo poravnali svojih zapadlih obveznosti do konca septembra.
V obrazložitvi te odločitve v INA—Trgovina navajajo, da so jih k temu sklepu spodbudih najnovejši zakonski predpisi, po katerih naj bi zmanjšali več kot enomesečne terjatve do kupcev. Vsa dosedanja prizadevanja, da bi terjatve do kupcev spravili v sprejemljive meje, niso obrodile zaželenih rezultatov.
ZANIMANJE ZA PRISTANIŠČE BAR
Več delovnih organizacij iz Srbije, Vojvodine, Kosova, Makedonije in Črne Gore je že zaprosilo za prostor v bodočem pristanišču Bar. Gradnja druge faze tega pristanišča bo dokončana do leta 1977, ko bodo znašale zmogljivosti pristanišča 4,5 milijona ton, sedanje pa znašajo 1,2 milijona ton. Pričakujejo, da bodo v prihodnjih dveh letih vložili v pristanišče 1,1 milijarde dinarjev. Za tranzit svojega blaga prek luke Bar se zanimajo tudi Madžarska, Romunija in Bolgarija ter nekatere druge države, med njimi tudi Sovjetska zveza.
Makedonija GRADITELJEM ZMANJKALO DENARJA
Po podatku gospodarske banke v Skopju znašajo investicijske prekoračitve v Makedoniji, ugotovljene na 110 objektih, 3.650 milijonov dinarjev. Nekateri menijo, da presegajo celo 4.000 milijonov dinarjev. Pri navajanju teh številk pa v pristojnih finančnih ustanovah opozarjajo, da so veijetno tako ene kot
druge napihnjene. Investitorji si namreč s pretiranimi številkami prizadevajo doseči, da bi za njihovo pokritje poskrbela federacija ali republika. Skoraj gotovo bo eden izmed ukrepov odložitev plačala anuitet. Predvsem pa bo potrebno ugotoviti, katere investicije naj imajo pri gradnji prednost.
vrst blaga, kar znaša skoraj 30 % celomega uvoza.
Naše gospodarske razmere torej niso kdove kako obetavne, zato bo tudi predsedstvo stalne konference mest še v tem mesecu razpravljalo o cenah, te dni pa o gibanju cen komunalnih in drugih storitev razpravljajo občine. Ostre kritike in akcije ZIS ob prekomernih podražitvah storitev zavezujejo pristojne, da dajo javnosti popolne in konkretne podatke o povečanju cen v letošnjem letu. Sedaj že lahko opazimo poskuse, da bi s pomočjo različnih metodologij administracije zanikali službeno statistiko, in to tudi tam, kjer je več kot očimo, da so cene podrle vse dogovorjene okvire, posebno še v mestih. Poudariti kaže zahtevo, da je treba pri popravkih cen ravnati dosledno. Slišati je namreč že mnenja, naj bi cen nekaterih komunalnih storitev ne zniževali na dogovorjeno raven, ker bi to oviralo plane razvoja posameznih organizacij združenega dela. Taka stališča pa bržčas v sedanjih razmerah niso koristna. Resno bi morali proučiti tudi oblikovanje teh cen. Nove cene pristojni organi odobravajo na podlagi obljub ali groženj komunalne organizacije, da ne bo mogla izpolnjevati obveznosti, če bi cene povečali za toliko, kolikor zahtevajo. y g
FRANCE POPIT, pried-sednik CK ZKS, v intervjuju za časopis komunistične partije Japonske „Svetovna politična gradiva: “
Neločljive komponente našega socialističnega samoupravnega sistema so: tržno gospodarjanje, družbeno načrtovanje in ekonomska in socialna solidarnost delovnih ljudi. Zato ne postavljamo več vprašanja - tržišče ali načrt. Naša naloga je jasno opredeljena - zgraditi moramo takšen sistem načrtovanja, ki bo ustrezal posebnostim našega družbenega razvoja, opredeljenega z novo ustavo. Zagotoviti moramo, da bodo vsi, ki sodelujejo v procesu načrtovanja, zavestno in solidarno reševali razhčna nasprotja, konfliktne situacije in družbeno nesprejemljive posledice tržišča, izhajajoč pri tem iz delovanja zakona vrednosti in poznavanja obhk ter smeri njegovega delovanja. V sistemu plansko tržnega gospodarjenja je prav poznavanje oblik in smeri delovanja zakona vrednosti in njegova uporaba pogoj za učinkovito zagotavljanje splošnega materialnega in družbenega napredka ter za uresničevanje posamičnih in splošnih interesov delovnih ljudi, za izboljšanje življen-skih in delovnih razmer za ustvarjanja kar najugodnejših pogojev za razvoj proizvojal-nih sil itd.
Družbeno načrtovanje razumemo torej kot intervencijo v objektivnih tokovih družbene reprodukcije v vsej njeni širini, od gospodarstva do družbenih služb, v tokovih, ki so objektivno dani, in tistih, ki tečejo ne glede na to, ali smo jih planirali ali ne.
ALEKSANDER OR-LANDIČ, predsednik koordinacijskega odbora za solidarnostne akcije zvezne	konference
SZDLJ, „Borbi“:
Ne vemo sicer natančno, koliko znaša škoda katastrofalnega neurja, ki je pred kratkim prizadelo Šumadijo in Pomoravje. Toda po tistem, kar je izjavil Stane Dolanc, meterialna škoda presega možnosti Kragujevca in okolice. V vsakem primeru lahko občani tega področja računajo predvsem na pomoč republike pa tudi širše družbene skupnosti v skladu z dogovorom, ki je bil podpisan v ZIS v maju 1974. leta in po katerem v vseh repubhkah in pokrajinah vsako leto zbirajo sohdar-nostna sredstva v višini 0,2 % družbenega proizvoda.
Z uresničevanjem dogovora smo lani in letos zbrali precejšnja solidarnostna sredstva za prvo in nujno pomoč v primeru elementarnih nesreč. Ta sredstva so v določenem obsegu tudi na računih republik in pokrajih kot tudi OZD in so vedno mobilna za zagotovitev prve pomoči in za normaliziranje življenja neposredno po nesrečah. Razumljivo pa je, da ta sredstva še niso tolikšna, da bi lahko popolnoma odstranili posledice tudi tako velikih škod. Smo namreč šele na začetku dolgoročnega organiziranja socialistične humane solidarnosti.
LOJZE BLENKUŠ, direktor strokovnih služb republiške skupnosti za ceste, v razgovoru za mariborski Večer:
Z izvajalci del na avtocesti smo podrobno pregledali možnosti dograditve odseka Hoče-Konjice in ugotovili, kaj storiti, da bi bil varen za promet. Ta dodatni napor bi sicer terjal 70 milijonov dinarjev več, ti pa so opravičljivi, ker bi po drugi strani gospodarska škoda ob 95-odstotno gotovi, vendar za promet zaprti avtocesti bila nedvomno manj opravičljiva.
Proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Jugoslavije
V	okviru VII. športnih iger gradbenih delavcev Jugoslavije, ki so bile konec minulega tedna v Celju, je bilo tudi II. zvezno proizvodno tekmovanje, ki so se ga udeležili najspretnejši zidarji, železokrivci, tesarji in po-stavljavci cevnih odrov iz vse Jugoslavije.
Tekmovanje, ki je bilo na celjskem stadionu Glazija, je organiziralo GOP „Obnova“, čeprav vreme vsem skupaj ni bilo najbolje naklonjeno. Najprej so se pomerili železokrivci in postavljava odrov, v popoldanskih urah pa še zidarji in tesarji.
V	skupni uvrstitvi so s 27 točkami zmagali predstavniki hrvaških gradbenih podjetij. Na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci Slovenije (24 točk), čeprav so brez izkušenj na tem področju, saj so šele pred dnevi organizirali prvo republiško proizvodno tekmovanje. Slede: 3. Srbija (17), 4. BIH (14), 5. Črna gora
Sodniki niso imeli malo dela, saj je bila vsaka malenkost odločilna *n 6- Makedonija (7). za končni rezultat...	A. UL.
V vseh štirih disciplinah, tudi v postavljanju cevnih odrov, so osvojili slovenski tekmovalci drugo mesto.
podobe
našega
časa
— Kako ti je uspela?
— Kaj če mi je kako uspela?
— Sondaža terena ven-
ša negotovost v jutrišnji dan in prizadevanja za . ..
— Počasi, počasi, le kam drviš? Globalna ocena je torej ugodna. Do tam pusti, drugo črtaj!
— Črtam naj?
— Ja, črtaj! Jeremijade nam že ne bodo pomagale na zeleno vejo. V roke bo treba pljuniti, fant moj, drugega ne kaže. Kaj pa pravijo
vati zlasti pri analizi situacije, ki jo terja republika, za našo interno rabo pa lahko nekaj tega ostane, zakaj ne?
— Česa tega, tovariš šef?
— No, negativnih pojavov kot podlage za ustvarjanje pesimizma .. .
- In kaj naj gre na republiko?
— Kaj pa se delaš neumnega ...
SONDAŽA TERENA
dar! Saj si menda zato hodil naokrog, ne zaradi česa drugega ... -
— Uspela mi je, kako ne! Ljudje so v fazi velikega pričakovanja ...
— Poročaj!
— Kje naj začnem?
— Kaj pravijo ljudje o našem gospodarstvu?
- Pravijo, da so gospodarska gibanja, kot sem si zapisal, v kvantitativnem smislu relativno ugodna. V celoti je indeks gospodarske rasti višji kot v preteklem obdobju. Vendar pa pravijo tudi, da je ta kazalec relativen, ker gre za veliko stopnjo trenutne konjunkture, neupoštevanje poslovno disciplino, izkoriščanje neurejenosti trga itd. Ob tej rasti pada stopnja rentabilnosti, ekonomičnosti, nematerialni stroški rastejo, akumulativna moč se zmanjšuje. Rastejo tudi investicije, ker pada odstotek lastnega vlaganja gospodarstva in se povečuje bančni kapital. To kaže, da je v investicijah vedno manj ekonomskih odločitev. Likvidnost je na kritični meji, v nekaterih panogah pa se celo povečuje. Gospodarski spori so vse pogostejši pojav in ukrepi, ki naj bi ta problem zajezili, so gospodarstvu prej v škodo, saj lahko delovne organizacije same določajo roke izplačil. Zaskrbljujoča je vedno večja stopnja inflacije, dviganje cen, saj takšna situacija vna-
Ijudje o stabilizaciji?
— Pravijo, da še manevrski prostor gospodarstva zožuje. Vse več sredstev prelivamo iz industrije na druga področja. Pojavljajo se novi centri odločanja kot sile nad proizvodnjo, to je vse močnejši bančni in trgovski kapital. Vse to negativno vpliva na vero v moč samoupravljanja, ki se je v delovnih organizacijah zreduciralo le na ..,.
- To črtaj!
— Prav! Dejstvo jc, tu imam zapisano, da smo presegli vse tolerantne meje inflacije, deficita v zunanjetrgovinski bilanci, rasti investicij itd. Po vseh zakonitostih tržnega gospodarstva bo s tem prišlo do restrikcije, ki bo rodila težke socialne, politične in ekonomske posledice. V tržno gospodarstvo smo šli s prevelikim zaupanjem, premalo pa mislili na možnosti deformacij. Korupcija je vse hujša, prekupčevalcev vse več, samouprava se ponekod zapira sama vase in iz lastne koristi same delovne organizacije pristaja na špekulacije in zavestno kršenje predpisov ...
— Hm, to zveni sila kategorično in ne odraža v celoti stvari kot take in v zaželeni smeri. Ne rečem, da marsikaj povedanega tudi ni res, ampak v globalu stvari le nisto takšne. V tem se menda strinjava, ali ne? Mislim, da bi bilo to treba upošte-
— Nič se ne deJam . .,
— Doseženi rezultati in pozitivni trendi vendar!
— In kot kaj naj gredo gor? Mislim, v kaldni obliki ...
— Kot poročilo! In, razumljivo, kot osnova za ustvarjanje Optimizma, kot kaj drugega pa vendar! ?
Vinko Blatnik

KOZERIJA


*
Klepet
-	To pa ne. res ne, verjemi mi, da ne! Pri meni že ne gre nikoli čez določene meje. Le ljubezniv je tako, nič drugega. Zato kdaj pa kdaj rože . ..
-	Vsaj nekaj! Druge to grize, kaj? Moj je pa kar naprej čemeren. Kar naprej! To mi gre zelo na živce . ..
— Moj ni takšen. Takoj moram potrkati. Kar naprej je dobre volje. Nekaj časa ga je skrbelo, če mu bodo dali kredit. Le takrat je bil bolj tiho. Pa seje vse lepo uredilo . . .
-	Kaj se je Uredilo?
— Kredit. Dali so mu trideset milijonov brez pologa .. .
— Kaj pri vas polog ni obvezen?
— Je, pa smo uporabili sedmi člen pravilnika za izjemne primere in mu dali tudi polog za kredit. Zdaj, ko je takšna inflacija, se mu to še kako pozna!
— Ima pa srečo!
— Mislim, da ni le sreča. Če bi šel kam drugam, bi dobil še kaj več kot to. Sposoben je, to je! Rojen trgovec. Kako pa je s tvojim, da si nič ne pomaga?
- Ne zna si! Kar naprej leta na sestanke in si žre živce z referati, pa nobenega haska. Nekaj dnevnic, kakšna čestitka, povabilo za koncert na kakšni proslavi, drugega pa ne. Doma pa copata. Pomisli: pomiva, hodi na trg in druge take stvari.
— Ja, nič čudnega, če je potem z njim tako. Človek mora dati nekaj nase, če hoče naprej. Moj ne govori dosti, zato pa govori tam, kjer ve, da bo kaj zaleglo, in takrat, ko je potrebno. Pa kako! Ko bi ga ti zadnjič slišala . ..
— O čem?
— O delavskem razredu, inflaciji, stabilizaciji, realizaciji ustave in o vsem natanko tako, kot je treba .. .
— Tako? Da se je začel ogrevati za politiko. Pa si mi pravila, da mu ni za te stvari . . .
— Saj mu res ni, ampak čas je zdaj tak. Še pravi čas je\ treba skočiti na pravi voz.
— Moj pa se zdaj žene za
samoprispevke . . .
— Nehvaležno delo! Ne prinese drugega kot jezo in slabe živce! Pa mu res ni nič do kariere?
— Saj to je tisto: o sebi sploh ne razmišlja, le o drugih. Vsako delo, ki se ga drugi otresajo, si pusti naložiti, a vsega spet ne zmore sam in tako nikamor ne pride. Ljudje pa so mu kar naprej za petami, niti minute mu ne dajo predahniti. Slušalke si niti ne upa spustiti nazaj; kar naprej zvoni. Tudi jaz sem že ob živce . ..
— Ali tudi ti nič ne misliš nase?
— Mislim, kako ne! Pa ne vem, kaj naj storim.
-	Menjaj!
— Da bi ga pustila?
— Jasno, če ne boš še zbolela. Saj to, kar vidva počneta, nikamor ne pelje in se ne bo dobro končalo . . .
— Misliš? A zakaj, misliš, 'j enim gre, drugim pa ne?
-	V tem je, mislim, razlika med mojim in tvojim. Tvoj caplja za dogodki, moj pa vedno še pravi čas začuti, odkod piha veter.
— Po vetru je torej treba?
— Ja, po vetru, kaj pa dru-gega!	Vinko Blatnik
Drejc in Miha sta v službi še kar uspešno vozila skupaj. Njun oddelek sicer ni prehiteval drugih v prežvekovanju službenih spisov, vendar tudi ni pretirano zaostajal. Lahko bi torej rekli, kako sta se Drejc in Miha uspešno upirala skušnjavam, da ne bi postala bleščeči delovni zvezdi. Zadovoljila sta se z mnenjem, ki je krožilo v OZD (in prej leta v delovni organizaciji), da sta še kar v redu, predvsem pa zanesljiva delavca.
In zakaj s tako skrbnostjo omenjamo njune delovne značilnosti? Hoteli smo samo poudariti, da nista bila niti pretirano utrujena (če odštejemo vplive vročine) niti zgarana in še manj „na koncu z živci". Bila sta samo dva poprečna primerka delovnega človeka, ki ju je v visoki turistični sezoni zagrabilo nepre-magljvo hrepenenje po letnem oddihu. Slo je torej za docela normalen in razumljiv pojav, tako da tudi šef ni mogel imeti nič protL In tudi ni poskušal:
»Seveda, fanta, razumljivo! Samo oba naenkrat ne moreta, saj razumeta. Delo ne sme zastajati... Naj-
prej eden in potem drugi".
Ker sta bila Drejc in Miha športno izobražena, sta se odločila za žreb. Kocka je odločila, da gre Drejc prvi na morje.
„ Razpoči se!“ je z vrat še pomahal od razočaranja razpotegnjenemu1 Mihovemu obrazu in - že ga ni bilo več.
Čez štirinajst dni se je Drejc vrnil ves bled v obraz, s črnimi mešički pod očmi in s sključeno hojo. Miha je bil tako navdušen, da je naposled prišel njegov čas, da si prijatelja sploh ni pobliže ogledal in - že ga ri bilo več.
Vrnil se je že čez deset dni. Ves Med v obraz, s črnimi mešički pod očmi in s sključeno hojo.
^..Končno sem te le dočakal!" se je Drejc zarotniško hahljal. „Vidim, da si si dopust pošteno pri-voščU .. .“
„Samo dopusta mi ne omenjaj! Prosim".
„Si imel lepo vožnjo, kaj? V kolonah si ugotavljal, da si pravi cepec, ker se držiš prometnih predpisov in za vsakim ovinkom ti je kdo
priletel v škarje ...“
„Kako si zvedel?" se ni mogel načuditi Miha. ,,Sicer me pa pusti pri miru s prome tom. Že med vožnjo dol sem se prepričal, da se ne splača razburjati. Samo da pridem do morja, potem se pa začne vesoljno počivanje . ..“
„No? “-je Drejc vpraša 1 sumljive mirno.	*
„ Kakšen raj! Na plaži morji vsakič dve uri iskati ^fosto^ krpo peska, nato sem pa lahko samo gledal, če se kateri od*'hekaj stotih smrkavcev ne dere in če kdo od starejših nima na glas navitega tranzistorja. Videti je bilo, da se je večina na plaži aktivno borila za svoj košč ek miru."
„Bi sc pa umaknil v morje".
„Si neumen! Tam so ves dan rohneli gliserji, da je bilo kot v bitki na Koralnem morju. V zaledju pa je hreščal hotelski mikrofon • ..
„In ponoči? “ Drejc se je kar zvijal od navdušenja. „Kakšna je bila rekordna žetev potolčenih komarjev na uro? “
„Ne morem več!" je sopihal
Miha. „0 dopustu se sploh ne pogovarjam več. Raje mi povej, kakšno zdravilo ti je zdravnik predpisal. Saj si kot roža! “
,,Zdravilo? Pomagal sem si sam."
„Nikar me ne vleči, saj si bil pred desetimi dnevi še komaj na nogah. "Bil si skoraj tako na koncu kot jaz zdaj."
„Fant, vse, kar sem naredil, je bilo to, da sem redno hodil v službo. Ne moreš si misliti, kakšen čudovit počitek je to. In mir! Sploh ničesar ni. Ne zborov delavcev, ne saj delavskega sveta, delavska kontrola vztrajno spi . .. Kaj bi govoril. Rečem ti, da se v resnici prav nič ne dogaja. Takoj prekini oddih in priti delat, drugače te bo res še pobralo."
..Slišiš," je zaskrbelo Miho, „kaj pa šef?
,.Jutri gre na morje! Glej, da mu ničesar ne zineš. Naj še on malce uživa v nepokvaijeni naravi...
Ko sta na hodniku zaslišala šefove korake, sta se Drejc in Miha obrnila vsak v svoj kot in se zarotniško resno poglobila v papirje ...
Tig
»TOMOS« KOPER
IN SO
»ŠPRICALI«...
Spet se je v Tomosu pripetilo nekaj, zaradi česar celotni kolektiv negoduje nad mladino, nad mladimi delavci. In to, kot vse kaže, povsem upravičeno. Zakaj?
Večja skupina mladincev iz montaže, največ neposredno z montažnega traku, eno izmed minulih delovnih sobot enostavno ni prišla na delo. Preprosto, kajne? Kar po šolskem zgledu: bomo pa „špricali“ delo, gremo raje pohajkovat. Zakaj bi se mi mučili ravno v soboto, naj se drugi! Da sploh ne govorimo še o nekakšnih solidarnostnih sobotah, o raznih Brkinih, potresih in o Kozjanskem!
Kdo je bil tisti, ki si je vse to izmislil? Uf kdo bo izdržal takšen tempo? Pomislite, ljudje, šest dni v tednu delati, saj to je skoraj hujše od pekla. Ko gre za ..solidarnostno soboto" pa še toliko bolj, saj takrat vendar delamo „zastonj“. Tako si vsaj nekateri razlagajo.
In, kaj so fantje storili? Enostavno „špricali“ so. Pa nikar si ne mislite, da je to bila sobota, ko smo delali v solidarnostne namene. Prav gotovo se takrat niso zavedali, kakšno škodo bodo s tem dejanjem povzročili kolektivu, da so podjetje prikrajšali za enodnevno finali-zacijo mopedov, da so okrnili ugled mladinske organizacije, da so...
Pa kaj bi naštevali! Sedaj so to prav gotovo spoznali in prepričani smo, da je večini od njih žal za storjeno dejanje. To je upoštevalo tudi predsedstvo osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, ko je razpravljalo o tej kršitvi delovne dolžnosti „svojih" mladincev. Zakaj „svojih‘‘? Zato, ker nismo ravno najbolj prepričani, da so lahko takšni mladinci tudi člani ZSMJ. Pripadniki socialistične mladinske organizacije si ne bi smeli privoščiti takšnih spodrsljajev. Na svoj način smo jih poskušali razumeti. Rekli smo: saj ne bodo storili več kaj takega. Samoupravni organi so jih kaznovali; to jim je bila „lepa šola". Poboljšali se bodo... In zadeva je skoraj pozabljena.
Pa ni tako. Črni madež je ostal. Predvsem na plečih tistih
KJE
SMO?
Po dokončnih podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko za avgust ni mogoče potrditi ugodnejšega razpleta ekonomskih gibanj od predvidenih. Nasprotno, na področju proizvodnje in blagovne menjave so bili ugotovljeni celo slabši dosežki, kot pa so se glasile prognoze.
Predvsem velja to za proizvodnjo v industriji, ki hitreje pojenjuje v fizičnem obsegu, kot to terja stanje zalog končnih izdelkov. Od predhodnega meseca se je povečala le za 5,6 % in dosegla obseg, ki je samo za nepoln odstotek (0,9%) večji od lanskega v tem mesecu, tako da bilanca osmih mesecev proizvodnje beleži najmanjše povečanje doslej -5,9 %, kar je seveda pod planirano intenziteto. Najbolj pa je v obravnavanem obdobju porasla proizvodnja sredstev za delo, in sicer za 11 %.
Gradbena proizvodnja na višku sezone ostaja prav tako v zmernih okvirih in ocenjujoč po številu opravljenih ur dela presega v avgustu lansko le za 1 %, v osmih mesecih pa za 8 %.
Promet kot podaljšana proizvodnja oziroma končna faza blagovnega prometa ne kaže povečanja glede prevoza blaga, javni avtomobilski prevoz je prepeljal celo za 30 % manj blaga kot julija, neznatno pa je njegovo povečanje na železnici (4%).
Notranja trgovina je nedvomno pod vplivom zmernejše proizvodnje in manj zaradi slabega odkupa ter prodaje blaga potrošnikom v avgustu sicer prodala več blaga, namreč količinsko na
članov ZSMS v Tomosu, ki se trudimo, da bi mladi zavzeli tisto mesto, ki jim pripada v naši samoupravni družbi. Govorimo o mladem delavcu samoupravljavcu, o marljivejšem delu, o vzbujanju čuta odgovornosti, o še svetlejši prihodnosti in še o mnogo drugih nalogah, ki so pred nami. Potem pa demoralizirani in poraženi ugotavljamo, da te stvari pravzaprav veliko ne zaležejo. Ugotavljamo, da ni tako, kot bi moralo biti in da bo potrebno vložiti še veliko truda in dobre volje. Da se podobni primeri ne bi ponavljali. ..
Zadnje čase veliko govorimo
0	solidarnosti. Že spet ta beseda. Že spet odvajanje sredstev. Kaj pa sploh pomeni to v naši družbi? Solidarnost je, da človek pomaga prijatelju v težavah, da mu posodi denar, da sočustvuje ob njegovi bolečini in še veliko podobnih primerov takšne „osebne“ solidarnosti poznamo.
Takrat pa, ko nam divje reke poplavljajo mesta, vasi in polja, na katerih raste naš kruh, ko nam potresi rušijo domove, zaradi česar na tisoče družin ostane brez strehe nad glavo, ko nam požari uničujejo najlepše in največje bogastvo, ki ga imamo - gozdove, takrat izkažimo vso humanost do te naše družbe, ki je ne smemo pozabiti, ki je samoupravna, in da nam ne bo nihče ničesar dal, če si sami ne bomo med seboj pomagali.
In, na koncu: še se najdejo, sicer redki posamezniki, ki (ne zavedajoč se, da lahko tudi njih doleti podobna katastrofa) delovne sobote za solidarnost, enostavno „špricajo“.
BORIS STRLE
UJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllilllllilllllilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllll»H>l>(
1	ČE CENE UPADAJO... I
debelo za 7 % in na drobno za 9 %, osemmesečna primerjava obeh vrst prometa pa izkazuje minus. Drugače povedano: grosisti so prodali
I	% manj blaga kot lani v enakem obdobju, detajlisti pa za 3 % manj.
Zunanja trgovina je v dokajšnjem upadanju, kajti izvoz se je v primerjavi z julijem vrednostno zmanjšal za
II	%, uvoz pa kar za 28 %. Tako potem presega slovensko gospodarstvo osemmesečni izvoz leta 1974 le še za 3 % in uvoz za 9 %.
Gostinski promet v zvezi z dokaj skromno turistično dejavnostjo, če jo primerjamo s tisto v SR Hrvaški in ' Črni gori, zaznamuje padec iztržka v avgustu za 5 %, medtem ko je število nočitev naraslo za 8 %. Osemmesečni promet gostinstva kaže nominalno rast za 17 %. Če pa upoštevamo, da so v istem času gostinske cene narasle kar za 22,5 %, to pomeni, da se fizični obseg realno zmanjšuje.
Zaposlovanje, o čemer so na voljo informacije le za julij, se nadaljuje s komaj malo zmanjšano intenzivnostjo kot v prvem polletju. Opaziti je, da ta ugotovitev bolj velja za negospodarske organizacije in dejavnosti kot za gospodarstvo, kar je razvidno tudi iz osebnih dohodkov. Ti so že v juniju bili manjši v gospodarstvu za 1,4 %, medtem ko so v negospodarstvu porasli kar za 8%. Ob tem je po sedmih mesecih (januar-julij) ugotovljiva letošnja rast OD za poprečno 27,6 %> oziroma v gospodarstvu za 26,6 % in negospodarstvu za 32,4 %.
Življenjski stroški so se zvečali avgusta za 0,2% in v osemmesečnem razdobju za 27,6 %>. Vendar je treba ločiti, da znaša podecembrski dvig 16,4 %, kar je nekaj več kot v merilu celome SFRJ (14,7 %). S tem je v avgustu doseženo 66,9 % za letos planirane rasti cen (24,5 %).
J. K.
Po nekajletni visoki konjunkturi na svetovnem tržišču se je sedaj pričela recesija svetovnega gospodarstva. V Sloveniji je posebno prizadela proizvajalce svinca in cinka, ki polovico letne proizvodnje izvozijo. Zaloge so dosegle kritično mejo, v najtežjem položaju paje Cinkarna iz Celja. Svetovne cene so tako nizke, da se izvoz ne splača, na domačem tržišču pa ni dovolj kupcev. Proizvajalci svinca, cinka,
antimona in bakra so od ZIS zahtevali možnost za kreditiranje zalog, dokler bi trajala recesija. Za 15.000 ton svinca so zahtevali 166 milijonov dinarjev, za 20.000 ton cinka 350 milijonov, za 10.000 ton antimona 140 milijonov in za 5000 ton bakra 150 milijonov dinarjev.
Kot se je zvedelo, je ZIS že začel akcijo, ki naj bi pomagala proizvajalcem svinca in cinka.
šilili.........Illllllllllllllll.........Illlllllllllllllllllll.....Illllllllllllllllllllllllllllllllllll........Illlllllll...........Hill..........................................
BREZ
ODLAŠANJA
Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti v Novem mestu je na zadnji seji obravnavala poslovanje skupnosti v prvem polletju letošnjega leta in stabilizacijska prizadevanja na področju zdravstvenega varstva v dolenjski regiji. Za letošnje poslovanje novomeške regionalne zdravstvene skupnosti je značilen občuten porast vseh izdatkov za zdravstveno varstvo in za denarne dejatve. Izdatki za zdravstveno varstvo so v prvem polletju kar za četrtino presegli lanske, hhjbolj so se povečali izdatki za specialistično ambulantno zdravljenje ter za zdravila in za preventivno dejavnost, pa tudi prevozni in potni stroški. Zanimivo je, da so se stroški za zdravila ob skoraj enakem številu receptov kot lani povečali kar za 57 odstotkov. To pomeni, da so letos močno porasle cene zdravilom in da zdravniki predpisujejo na recepte dražja zdravila.
Razmeroma visok stalež bolnih je vplival na večje dajatve za nadomestila osebnih dohodkov ^zavarovancem zaradi bolezni in nesreč, ki so v letošnjem prvem polletju porasle za dobrih 42 odstotkov, oziroma skupne denarne dajatve skoraj za 46 odstotkov. Vse to in pa večji obseg zdravstvenega varstva je vzrok, da ima skupnost v prvem polletju skoraj milijon in pol dinarjev primanjkljaja.
Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti je ob tem sklenila, daje treba letošnjo porabo uskladiti z dogovorjeno. Zato bo treba s posebnimi ukrepi izdatke uravnati z načrtovanimi dohodki, sicer bo skupnost sklenila poslovno leto z večjim primanjkljajem, ki ga bo moč kriti le s posebnim prispevkom od neto osebnih dohodkov zaposlenih, skratka iz žepa zavarovancev!
Da bi se izognili temu neljubemu dodatnemu obremenjevanju občanov so sklenili tako pri izvajalcih kot pri uporabnikih zdravstvenega varstva na Dolenjskem poiskati vse možnosti za uskladitev porabe z dogovorjenimi dohodki. Seveda pa prizadevanja za racionalnejšo porabo v Zdravstvenem varstvu ne smejo prizadeti bolnikov, pač pa je treba izboljšati organizacijo dela v zdravstvu, bolje
razporediti kadre, doseči večje sodelovanje med zdravstvenimi delovnimi organizacijami v regiji, predvsem med zdravniki splošne zdravstvene službe in zdravniki bolnišnice, odpraviti nepotrebne storitve, skrajšati čakalno dobo za razne intervencije oziroma posege, gospodarno investirati v medicinsko opremo in podobno.
Poudarili so, da uspešnost zdravstvenega dela ne bi smeli meriti le s seštevkom opravljenih storitev, ampak z dejanskimi rezultati dela. Zato morajo zdravstvene delovne organizacije takoj temeljito preučiti obseg zdravstvenega varstva v lanskem letu ter dogovorjen obseg za letos in ugotoviti, kje so odstopanja in vzroki za preseganje dogovorjenega programa. Posebna komisija, sestavljena iz članov zdravstvenih delovnih organizacij in strokovne službe regionalne skupnosti, bo preučila in ocenila večji odliv sredstev v druge zdravstvene zavode zunaj regije. Komisija mora pregledati vse vrste odliva in ugotoviti, ali je ta odliv utemeljen iz strokovnega vidika. Zdravstveni dom in bolnišnica morata skupaj preučiti velik porast specialistično ambulantnih izdatkov ter dati strokovno mnenje o potrebnosti tako velikega porasta na tem področju. Skupščina je priporočila zdravstvenim delovnim organizacijam, posebno še zdravnikom splošne prakse, da racionalizirajo predpisovanje zdravil.
Pospešiti je treba tudi predvideno združevanje zdravstva na Dolenjskem, ki bo celotno ' zdravstveno službo na tem območju prav gotovo strokovno bolje povezalo in vplivalo tudi na učinkovitejše in cenejše zdravljenje. V prizadevanja za zmanjšanje porabe v zdravstvenem varstvu pa se morajo bolj kot doslej vključiti tudi TOZD, ki morajo preučiti vzroke za razmeroma visok stalež bolnih in za preveliko odstonost delavcev z dela zaradi bolezni in nesreč pri delu.
Vsi odgovorni za uresničitev teh sklepov morajo regionalni zdravstveni skupnosti še ta mesec poročati o ukrepih za stabilizacijo in .zmanjšanje porabe, skupščina pa bo o teh poročilih razpravljala na prihodnji seji.
(R. Š.)
DOGOVORJENO VEČJE GOSPODARSKO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN NEMŠKO DEMOKRATIČNO REPUBLIKO
CILJ — PODESETERITI VREDNOST POSLOV
Velike možnosti ra povečanje blagovne menjave, zlasti pa razvoj kooperacij, sovlaganj in skupnih nastopov na trgu
Obisk slovenske gospodarske delegacije v Nemški demokratični republiki, predstavniki gospodarske zbornice in nekaterih slovenskih podjetij, ki že sodelujejo z gospodarstvom NDR, so to deželo obiskali v začetku septembra, je jasno pokazal dvoje; vzhodnonemško gospodar stvo se živo zanima za vse oblike gospodarskega sodelovanja s slovenskim gospodarstvom; možnosti za povečanje obsega tako blagovne menjave v obe smeri kot tudi za globlje oblike sodelovanja so še izredno velike. Rezultati skupnega dogovora in dogovorov posameznih podjetij ustrezajo tej težnji ter so naravnani po predhodnem dogovoru obeh držav, da v naslednjem srednjeročnem obdobju povečata obseh in vrednost medsebojnega gospodarskega sodelovanja od lani doseženih 400 milijonov dolarjev na 3, morda celo štiri milijarde dolarjev. Vodilo v teh dogovorih pa je bila tudi obojestranska želja, resda močnejša na naši strani, da bi skušali v naslednjih letih neugodno zunanjetrgovinsko
bilanco Jugoslavije in Slovenije z NDR izboljšati.
Zlasti gospodarstvo naše repu-blike je v razvoju zunanjetrgovinske izmenjave z NDR v zadnjih letih začelo zaostajati za drugimi republikami. V letošnjem letu je jugoslovanski izvoz v NDR narastel v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 36,3 odstotka, slovenski pa le za
34.9	odstotka; slovenski delež v ju-gpslavanskem izvozu v NDR je letos
19.9	odstotka. Hkrati je jugoslovanski uvoz letos narastel za 16,8 odstotka; slovenski pa s tempom rasti 42,6 odstotka kaže mnogo manjše izravnalne uspehe zunanjetrgovinske menjave gospodarstva naše republike, kot pa ugotavljamo v jugoslovanskem merilu.
Uspehi zadnjega obiska slovenskih gospodarstvenikov vzbujajo upravičeno upanje, da bo poslej zunanjetrgovinska menjava slovenskega in vzhodnonemškega gospodarstva mnogo bolj uravnovešena. Opora predvidevanjem je tudi nov način nastopanja slovenskih gospo-
darstvenikov na tujem. Ob tokratnem obisku je namreč v pogovorih, tako celotne delegacije kot posameznih podjetij obveljal duh skupnega nastopa: tudi naša podjetja so se dogovarjala s svojimi vzhodnonemškimi partnerji "upoštevanje tako lastne kot tudi celovite koristi slovenskega gospodarstva.
V Vzhodni Nemčiji so bili na obisku predstavniki slovenskih podjetij, ki že sodelujejo s tamkajšnjimi podjetji in imajo tudi v bodoče največje možnosti za poglobitev in razširitev gospodarskega sodelovanja. Vsekakor je naš največji adut Iskra s svojo visoko razvito tehnologijo in kakovostjo elektronskih sestavnih delov in naprav. Zanje se zanimamo pri Zeiss - Jena, kjer ponujajo vse možnosti sodelovanja na področju elektrotehnike in elektronike. Navkljub temu, da v tej deželi že sami izdelujejo nekatere izdelke tako imenovane bele tehnike, ima Gorenje s svojimi izdelki - plinskimi bojlerji, armaturami, štedilniki na trda goriva in plin,
polavtomatskimi pralnimi stroji, elektroventilatorji in stepalnimi sesalci ter drobnimi gospodinjskimi aparati in orodji velike možnosti za poglobitev poslovno tehničnega sodelovanja in razvoja kooperacijskih odnosov. Nemci se zanimajo za kooperacijo z Rudisom ter za projektiranje, montažno in gradbeno dejavnost v deželah tretjega sveta, pa tudi v NDR. Hkrati naj bi razvili tudi kooperacijo pri proizvodnji tiskarskih strojev. Dolgoročna kooperacija bi se lahko razvila tudi pri izdelavi računalnikov. Emona je tik pred zaključkom petletne pogodbe, v kateri je predvidena podvojitev dosedanjega obsega menjave te Ljubljanske firme z vzhodnonemškimi part-, nerji. Malce bolj zapleten je primer celjske Cinkarne oziroma proizvodnje titanovega dioksida. Obe strani Se ogrevata za gradnjo novega obrata za proizvodnjo te surovine za barvarsko in tiskarsko industrijo, hkrati pa vesta, da bo treba prej še rešiti nekatere pereče probleme, ki tačas zavirajo gradnjo drugega skupnega
proizvodnega obrata v Celju, Gre za proizvodne probleme, kritje tekoče izgube in probleme varstva okolja.
Slovenska delegacija je vzhodnonemške gospodarstvenike obvestila o razvojnih načrtih slovenske ke-mi’e. Izkazalo se je, da bi obe strani radi uresničili predlagana sovlaganja v petrokemiji. V kratkem bodo ti predlogi izdelani do podrobnosti. Nemci se tudi zanimajo za razširjenje dosedanjih kooperacijskih odnosov v farmacevski proizvodnji (Krka) in proizvodnji barv ter lakov in alkidnih smol (Color). Nosilec novega industrijskega sodelovanja — na področju proizvodnje laminatov in filtrov pa naj bi bil Donit.
Koteks Tobus naj bi kot nosilec sodelovanja slovenske in vzhodnonemške obutvene industrije z naše strani v kratkem pripravil podroben predloog za sodelovanje obeh obutvenih industrij: obe strani si želita večjega sodelovanja in tudi dolgoročnih kooperacijskih poslov. Z našo lesno industrijo, predstavljal jo je SOZD Slovenija les, žele vzhodno-
nemški partnerji povečati obseg medsebojne menjave tudi izven blagovne liste v vezanih poslih. Prav tako pa se Nema zanimajo za skupen nastop v tako imenovanem tretjem svetu in pa, seveda, tudi za kooperacijo.
Omenili smo le največje dogovore. Pomembno pa je, da se tudi oblika navadne blagovne menjave, trgovina na podlagi vnaprej dogovorjenih seznamov blaga, ki bi ga ena ali druga stran kupila oziroma prodala, spreminja iz vsakoletnih dogovorov v srednjeročne programe blagovne menjave. Vsi ti dogorori pa bi seveda bili na dokaj trhlih nogah -brez finančne konstrukcije, oziroma podpore banke. V naši delegaciji so bili predstavniki Ljubljanske banke, ki je skupaj z gospodarstveniki in nemškimi poslovnimi bankami preučevala, kako bi še uspešneje spremljala in podpirala razvijajoče se poslovne’ stike. Tako imajo dogovori med poslovnimi partnerji tudi potrebno finančno podlago.
R. B.
POZIV K PODPISOVANJU SPORAZUMA
20. september 1975.
stran
Začenja se nova izobraževalna sezona, na katero se na Obalni delavski univerzi pospešeno-pripravljajo. O delu v preteklih sezonah in o načrtih za naprej sem se pogovarjala z direktorico tega zavoda, tovarišico Marijo Vogrič. V pogovoru je opozorila na več problemov, ki pa niso značilni samo za izobraževanje na obalnem območju, temveč v vsej Sloveniji. Na Obalni delavski univerzi pa si kljub problemom prizadevajo, da bi svojo dejavnost razširili in vključili v izobraževanje čimvečji krog delovnih ljudi. „Z veseljem ugotavljamo, da interes za izobraževanje ob delu in za delo ne upada,“ je dejala tovarišica Marija Vogrič.
V____________________________y
OBALNA DELAVSKA UNIVERZA IVAN REGENT KOPER:
VELIK VPIS NA OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE
Letos sredstva za dom medicinskih sester in študentski dom
Javna razprava o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre, doma mladine v trgovini in gostinstvu in študentskega doma v Ljubljani je bila zaključena 11.9. 1975. Iz dokončnega besedila je izpadel dom mladine v trgovini in gostinstvu.
O tem, zakaj je prišlo do spremembe, smo se pogovarjali s tovarišem Ivanom Godcem, sekretarjem MS ZKS Ljubljana.
— Republiška izobraževalna skupnost je pripravila program sanacije dijaških in študentskih domov. V ljubljanski regiji je dala prednost zgoraj omenjenim domovom. V javni razpravi pa je prišlo do spremembe. Delovni ljudje v osmih od šestnaj-
stih občin so se odločili, da je treba absolutno prednost dati domu za medicinske se-, stre in študentskemu domu. K temu je veliko pripomogla tudi velika prizadevnost gradbenega odbora za izgradnjo doma za medicinske sestre,-ki deluje že od jeseni 1974. To pa ne pomeni, da je dom mladine v trgovini in gostinstvu izpadel tudi iz programa RIS, temveč da se bodo letos sredstva zbirala samo za ostala dva domova.
Javna razprava je zaključena, samoupravni sporazum je v fazi podpisovanja in upamo, da bo do konca tega meseca samoupravni sporazum sprejet in s tem podprta akcija za zbiranje sredstev za izgradnjo dijaških in študentskih domov.
KATEDRA ZA IZREDNI ŠUTDIJ IMA DEVET SKUPIN
— Potrebno je veliko truda, dogovorov, poizkusov, preden lahko odpremo nov oddelek, kljub temu pa je naša dejavnost zelo široka, je začela pogovor tovarišica Vogrič. — V preteklem šolskem letu smo imeli 33 oddelkov za odrasle, v katere smo zajeli 951 slušateljev. Oddelki za odrasle vključujejo osnovno šolo, komercialno in administrativno šolo, poklicno gostinsko šolo in poklicno šolo za voznike motornih vozil, upravno administrativno šolo in dopisno ekonomsko srednjo šolo, delovodsko šolo elektro-stroke, srednjo šolo elektro in strojne stroke, tehniško prometno šolo in italijansko gimnazijo.
Na katedri za izredni študij imamo devet študijskih skupin. Odprte imamo oddelke eko-
Šolska kulturna društva
V občini Velenje deluje 18 kulturnih društev in skupin. ZKPO občine Velenje se to jesen loteva akcije za razširitev kultur nih društev in skupin. S to akcijo naj bi prodrli predvsem med šolsko mladino. V RŠC in gimnaziji že imajo kulturni društvi, v osnovnih šolah pa teh doslej ni bilo. Spričo postopnega uvajanja celodnevne osnovne šole in podaljšanega bivanja otrok na šoti pa bi bilo prav, če bi bilo na osnovnih šolah le-teh čim več.
Prvi koraki v svobodo
Medtem ko ZKPO občine Ve-snje pripravlja razgovor z okoli Ivajsetimi ljudmi, ki naj bi za a prej oblikovali petkove kultur-ie večere, da bi bili še kvalitet-tejši in njihova vsebina pestrejša, i nova sezona teh večerov tako ekoč že stekla. Petkovi večeri, i jih organizirajo že nekaj let in ih je lani bilo več kot dvajset, otekajo v razstavnem prostoru Cnjižnice Velenje. Ta čas je že dprta razstava grafičnih risb čencev velenjskih osnovnih šol ia temo Prvi koraki v svobodo, o soboto pa bodo ob razstavi firedili prvi jesenski petkov kul-urni večer. Nastopil bo Šaleški ktet, recitirali bodo Kajuhove osmi. Razdelili bodo tudi pri-nanja otrokom, ki so narisati ajbolj uspele risbe. Celotna pri-editev je v počastitev tridesete hletnice svobode.
nomske fakultete, višje agronomske šole, visoke ekonom-sko-Lomercialne šole in visoke šole za organizacijo dela. Dogovarjamo se tudi s pravno fakulteto, da bomo odprli oddelek, če bo dovolj prijavljenih.
Poleg oddelkov oziroma šol, kjer si delovni ljudje pridobivajo formalno izobrazbo, imamo tudi oddelke za družbeno izobraževanje, za strokovno in splošno izobraževanje.
-	Delavska univerza izobražuje ljudi ob delu in za delo. Prav zaradi tega drugega dejstva je pomembno povezovanje delavske univerze z delovnimi organizacijami. Kakšno je to sodelovanje?
— Na obali je nekaj delovnih organizacij, s katerimi uspešno sodelujemo, med njimi je na primer Hotel Palače iz Portoroža. V lanskem šolskem letu, ko smo odprli oddelek poklicne gostinske šole, so nam odstopili prostore za praktično delo in s tem veliko pripomogli, da so učenci uspešno končali izobraževanje. Tesno sodelujemo tudi z Agrario in Cimosom. Za potrebe delovnih organizacij usposabljamo predvsem skladiščnike, kurjače, strojepiske. V sodelovanju z Agrario smo odprli tudi oddelek za kmetijske delavce. Na vsak način se skušamo prilagoditi kadrovskim potrebam na obalnem področju.
15 - MORDA 20 % SLUŠATELJEV USMERJAJO DELOVNE ORGANIZACIJE
-	Pri tem pa ne' moremo uspeti, dokler v delovnih organizacijah ne bodo posvečali večje pozornosti kadrovanju. Tako se zgodi, da je v oddelku administrativne šole preveč vpi-sanih, za druge profile pa primanjkuje delavcev. S smiselnej-šim kadrpvanjem v posameznih delovnih organizacijah bi lahko rešili ta problem. Ena izmed rešitev so interni razpisi za določena delovna mesta. Delavec, ki se želi izobraževati, bi bil seznanjen s potrebami svojega kolektiva in bi se potem lahko bolje odločil za smer izobraževanja. Šele tako bi lahko rekli, da delavska univerza izobražuje za delo.
~ Ali se vpisujejo organizirane skupine iz posameznih delovnih organizacij, predvsem za osnovno izobraževanje, ali so to slušatelji, ki se sami odločajo za študij?
— Na področju izobraževanja ob delu pridejo do izraza interesi posameznikov in interesi delovnih brganizacij. Toda v delovnih organizacijah še vedno premalo upoštevajo izobraževanje kot faktor stabilizacije in premalo usmerjajo svoje delavce v izobraževanje. Ocenjujejo, to kaže vpis, da se večina odloča sama. Le približno 15 do 20 % slušateljev pošljejo delovne organizacije. Mislim, da bi v delovnih organizacijah morali izboljšati delovne pogoje za tiste, ki se izobražujejo oziroma bi morali imeti zanje več razumevanja. Dostikrat se zgodi, da fi ljudje naletijo na nerazumevanje tudi med sodelavci. Kljub temu pa se na delavsko univerzo vpiše vsako leto več slušateljev. Predvsem je velik vpjs na osnovno šolo. Interes kažejo tudi malo starejši delavci in nemalo je takih, id se po končani osnovni šoli odločijo še za strokovno izobraževanje pri delavski univerzi. Na splošno pa ugotavljamo, da je vpis največji na šole, ki dajejo formalno izobrazbo.
DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE POTREBNO VSEM,
KI SE IZOBRAŽUJEJO
-	Že na začetku ste omenili, da je družbeno izobraževanje ena izmed dejavnosti delavske univerze. Kako je potekalo tovrstno izobraževanje do sedaj in kakšne načrte imate za v prihodnje?
-	Pod družbenim izobraževanjem pojmujemo pri nas usposabljanje delegatov. Doslej smo imeli že 32 seminarjev. S seminarji smo zajeli 717 delegatov. Šola za delegate traja ves čas mandata, tako da posluša
iz zakladnice
Čebeljega panja LtURLlANA
vsak delegat približno 150 ur predavanj. S seminarji smo v preteklosti zajeli komaj 51 delovnih organizacij, to je približno ena šestina vseh. Seminarji so potekali večinoma v delovnih organizacijah samih, nekaj pa v prostorih delavske univerze.
V prihodnje bi poleg šole za delegate radi odprli stalno šolo za vodstva samoupravnih organov, za sindikalne delavce, mla-
dinske aktiviste in vodilne delavce.
Ker pa se zavedamo pomembnosti družbenega izobraževanja v samoupravni družbi, smo se odločili, da bomo družbeno izobraževanje vključevali tudi v druge skupine. To pomeni, da bomo tudi v oddelkih za strokovno in splošno izobraževanje, v oddelkih za odrasle in v oddelkih za izredni študij pa še bolj kot doslej uvajali predavanja in razprave z družbeno tematiko. To je eden pomembnih načrtov za v prihodnje, saj družbenega izobraževanja ne moremo več ločiti od strokovnega.
Obalna delavska univerza ' Ivan Regent igra pomembno vlogo pri izobraževanju na obalnem področju. Zanimiv je tudi njen način, da bi se približala delavcem. Oglašuje preko radia, opozarja delovne ljudi na možnost izobraževanja preko plakatov, poleg tega pa tiska tudi vsakoletne programe. Te programe razdeljujejo po delovnih organizacijah, pri tem pa skrbijo, da pridejo ti programi res v roke delavcem, ki so za tovrstno izobraževanje zainteresirani
Za še bolj uspešno delo bodo ustanovili dokumentacijski center, v katerem bodo ugotavljali učinkovitost dela slušateljev in predavateljev.
STANKA RITONJA
Prva povračila stroškov šolanja
Analiza podatkov, kijih je na osnovi sklenjenih delovnih pogodb v letu 1972 zbral in analiziral Mestni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ljubljana, je dala porazne rezultate o splošni in strokovni izobrazbi delavcev v zasebnem sektorju. Za rešitev tega problema je bil za ljubljansko regijo ustanovljen sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju. Namen tega sklada je, omogočiti slehernemu delavcu v zasebnem sektorju obrti in gostinstva v 15 občinah ljubljanske regije, da si pridobi splošno, strokovno in družbeno ekonomsko znanje.
Kljub težavam, ki so nastopile v zvezi s sprejemanjem statuta sklada, je le-ta v mesecu juliju začel izplačevati prvim delavcem v zasebnem sektorju stroške njihovega dopolnilnega izobraževanja.
Sklad je prejel 109 prošenj, uspešno jih je rešil 14. Povrnil je stroške v skupnem znesku 37567,00 din.
Največ prošenj je bilo za kritje stroškov na šolah za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije ter za kritje stroškov
strojepisnega tečaja. Delavcem, ki so si pridobili kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo, opravili šolo za delovodje in delavcu, ki se je prekvalificiral, je sklad povrnil stroške stoodstotno, osta-lim pa 50 do 70 % - glede na socialno stanje.
Vprašamo se, zakaj je bilo rešenih samo 14 prošenj. Odgovor najdemo v statutu, ki od delavca zahteva da k prošnji za povrnitev stroškov priloži dokazilo o uspešno opravljenih šolskih obveznostih. Takih prošenj pa je bilo le 14. Bistven vzrok za to je dejstvo, da študij poleg osem ali več urnega dela na dan ni šala.
Pri reševanju prošenj bosta komisija za dopolnilno strokovno izobraževanje in upravni odbor sklada upoštevala predvsem mnenje, da je potrebno zagotoviti dopolnilno izobraževanje najprej tistim, ki se izobražujejo za pridobitev osemletke in tistim, ki se izobražujejo za pridobitev take izobrazbe, ki je neposredno vezana na njihovo delo v obrti in je pomembna za njen nadaljnji razvoj.
S. R.
STRANICE
V novo
celodnevno šolo!
V vasici Stranice, nedaleč od Slovenskih Konjic, so minulo soboto slavili. S pomočjo občine, izobraževalne skupnosti, nekaterih delovnih organizacij in seveda samoprispevka, so namreč dogradili lepo novo šolo, kije v ponedeljek, 15. septembra, že sprejela prve šolarje. V želji, da bi bila nova vzgoj-novatstvena ustanova čim-prej nared, so opravili občani več kot 2000 prostovoljnih delovnih ur, poleg tega pa so prispevali za gradnjo 200 kubikov lesa. Sodobna vzgojno-varstvena ustanova, tu so namreč dobili toplo zatočišče tudi številni straniški malčki, je dobila ime po Veljku Vlahoviču. Velikega praznika na Stranicah so bili še posebej veseli starši, saj bodo od letos dalje deležni njihovi otroci celodnevne šole — eni izmed maloštevilnih v Sloveniji. (Foto: A. Ul.)
komentatorjev stolpec
Predragi smo!
Večina ekonomistov sodi, da smo se letos tako zelo oddaljili od ciljev resolucije o družbenogospodarskem razvoju države predvsem zato, ker je bil zaradi neustrezne organiziranosti naš gospodarski sistem bolj dovzeten za inflacijo in hkrati manj odporen nasproti njenim posledicam. Nadaljnji vzrok odstopanja od predvidevanj pa je v napačnih (naših in svetovnih) ocenah globine in trajanja recesije. Ta se je zavlekla znatno bolj in je tudi dosti močnejša, kot je sprva kazalo.
Naša, jugoslovanska pomanjkljivost, ki je nadaljnji vzrok za neprilagojenost in nepripravljenost na recesijske vplive, je brez dvoma počasno in zakasnelo sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov kot pomembnih osnov razvojnim spremembam prilagojenega sistema. Ker ti vzvodi novi ustavi prilagojenega sistema niso začeli pravočasno delovati, so bile tudi reakcije počasne in nebogljene, namesto manjkajočih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov pa so se na marsikaterem področju uveljavili nepriljubljeni in neekonomski administrativni ukrepi.
Bil je res že skrajni čas za zaustavitev neugodnih teženj, ki bi do konca leta povzročile še znatnejša odstopanja od začrtanih družbenogospodarskih ciljev, nedvomno pa bi obremenile tudi prvo leto naslednjega srednjeročnega plana z istimi, če ne še hujšimi težavami, kot so nas pestile letos.
Najsi so taki ukrepi še tako nepopularni, dejstvo je, daje bil edini izhod iz nastalega položaja brezkompromisno omejevanje vseh vrst porabe. To je treba spraviti v okvire, predvidene z resolucijo. Razen tega je treba upostaviti takšne , odnose med uvozom in izvozom, ki bodo omogočili sprva ublažitev in kasneje postopno odpravljanje plačilno-bilanč-nega primanjkljaja, ne da bi pri tem ogrozili proizvodnjo in zaposlenost.
Ta pomembni cilj bo, kot kaže, med vsemi najtežje doseči, ker ni odvisen zgolj od prizadevanja naših delovnih organizacij, da bi čim večji del proizvodnje namenile za izvoz, marveč je v tem večji meri odvisen od konjunkturnih gibanj na inozemskih, še zlasti pa na zahodnih trgih.
Toda: tudi če predpostavljamo, da bi se utegnila recesija na zahodu - kot predvidevajo nekateri gospodarstveniki -ublažiti proti koncu tega ali najkasneje v začetku prihodnjega leta, obstaja bojazen, da bomo tudi te tolikanj pričakovane konjunkturne spremembe dočakali nepripravljeni. Gre namreč za inflacijsko pogojeno in nenehno spodbujevano rast proizvodnih, investicijskih poslovnih in drugih stroškov, ki se jim v zadnjih mesecih pridružuje še poglobljena nelikvidnost organizacij združenega dela in celotnega gospodarstva.
Izvozne organizacije, kot na priliko „Koteks-Tobus“, ugotavljajo, da v izvozu usnjene konfekcije dosegajo sicer dvakrat višje cene kot predlanskim, vendar pa jim izvoz količinsko nezadržno in občutno pada. Vrhunec, ki so ga na zunanjih trgih dosegli z nenormalno visoko ceno, je znamenje, da se naša konfekcija - na primer iz priznano kakovostnega svinjskega velurja — trenutno sicer še prodaja, •vendar pa že v kritično zmanjšanih količinah. Z zunanjih trgov jjo spodriva mnogo cenejša konkurenca — predvsem iz daljnovzhodnih in tudi nekaterih južnoameriških držav.
Dejstvo je, da smo postali predragi celo za trge z višjo kupno močjo, kot je naša. To je v danih razmerah, ki v svetovnem merilu niso rožnate, brez dvoma naša usodnost. Ob nizki in čedalje nižji produktivnosti nam astronomsko rastejo stroški. V boju proti stroškom, se pravi proti inflaciji, v dviganju produktivnosti ter v vsestranskem varčevanju kot osnovi za doseganje nižjih cen je edini izhod iz teh težav.
NANDE ŽUŽEK
POLLETNA BILANCA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA POKAZALA VELIKA ODSTOPANJA OD RESOLUCIJE O EKONOMSKEM RAZVOJU
TROŠIMO HITREJE, KOT USTVARJAMO
Poraba ustvarjenih sredstev večja od predvidene, le amortizacija narašča mnogo počasneje, kot bi morala, da bi ohranili reproduktivno sposobnost gospodarstva na, denimo, lanski ravni • Rast OD marsikje važnejša od skrbi za jutrišnji dan • Finančnih sredstev manj, kot lani, nelikvidnost hudo
narasla
Čeprav se je v zadnjih dveh mesecih zavoljo uveljavljenih stabilizacijskih ukrepov marsikaj spremenilo, bo vendarle moč spremembe ovrednotiti šele ob izteku tretjega tromesečja. Zato, zlasti pa, ker se razmere v gospodarstvu od polletja sem prav gotovo niso izboljšale, je vendarle posnetek stanja, ki ga je ob pregledu polletnih obračunov gospodarskih organizacij oziroma njihovih TOZD naredila Služba družbenega knjigovodstva, še vedno dokaj verna podoba poslovne uspešnosti slovenskega gospodarstva- Ob tem lahko ponovimo ugotovitev, ki smo jo ob tekočem spremljanju pogojev gospodarjenja in ustvarjanja dohodka nakazovali — češ da se gospodarska gibanja odmikajo od tistih, ki smo jih zapisali v resoluciji v letošnji ekonomski politiki v naši republiki. Najbolj zaskrbljujoče ob tej ugotovitvi je, da se sredstva, ki jih gospodarstvo namenja za razširjeno reprodukcijo, manjšajo, da si gospodarstvo tekoče težave in zadrege blaži na račun bodočega razvoja.
Ob primerjavi letošnjih polletnih rezultatov z rezultati lanskega polletja moramo upoštevati, da polletne bilance vendarle ne nudijo povsem natančne primerjave med predvidenimi in doseženimi poslovnimi uspehi; zlasti velja to pri ugotavljanju rasti sredstev za reprodukcijo in sredstev za pokrivanje osebnih potreb zaposlenih, saj iz periodičnih obračunov niso razvidni skladi OZD; poleg tega je delno spremenjen tudi sistem financiranja skupne in splošne porabe v primerjavi z lanskim letom; gospodarstvo je bilo deležno nekaterih davčnih olajšav, pa tudi rok za zapadlost terjatev se je skrajšal na 45 dni, v trgovini celo na 30 dni.
ipil!lllllllllllllllllllllllllllllll!lllllillllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll|||||illlll||ll||||||||||||||||||||illllllll|||l|||||||||||||||||||||illlllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||lllll|||||i
Kako povečati izvoz obutve?
Zmogljivosti obutvene industrije v naši republiki in v Jugoslaviji znatno presegajo domače potrebe. Zato morajo slovenske tovarne obutve izvoziti okrog tretjino svoje proizvodnje. Zaradi tako velike odvisnosti proizvodnje od izvoza je uspeh poslovanja te industrije, razumljivo, v veliki meri odvisen od razmer na svetovnem trgu in od proizvodnih stroškov, ki jih prizna mednarodna konkurenca.
Da bi sproti dopolnjevala izbiro svojih izdelkov, mora slovenska obutvena industrija uvoziti po vrednosti okrog četrtino usnja, približno tolikšen pa je tudi delež uvoza raznega pomožnega matdriala. Navkljub temu je uvozno-izvozna bilanca obutvene industrije še vedno pozitivna — njeno razmerje znaša 40:60.
Že od leta 1973 napej postaja izvoz obutve zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov in večje konkurence vedno manj rentabilen. Na konvertibilno območje smo že doslej izvažali z izgubo, od leta 1974 dalje pa se poslabšujejo tudi pogoji izvoza v vzhodne države. Če se bodo cene materialu in drugi stroški še nadalje povečevali, kar je na domačem trgu moč pričakovati, tudi iztržek
letošnjega leta ne bo več pokrival proizvodnih cen. Prodajne pogodbe se namreč sklepajo z zahodnimi kupci pol leta pred dobavami, z vzhodnimi državami pa v jeseni za naslednje leto. Zaradi takšnega načina poslovanja mora imeti obutvena industrija zagotovljene čimbolj stalne cene, ki edine lahko omogočijo normalno in uspešno poslovanje. V zadnjih letih pa zaradi velike inflacije ni mogoče računati na stalnost cen, medtem ko pri sprejemanju zunanjetrgovinskih ukrepov premalo upoštevamo nujnost čim večjega izvoza, da bi lahko z njim krili uvoz. Zato je porast izvoza lani in letos manjši kot v preteklih letih. Dinamiko rasti izvoza prejšnjih let so letos zadržale le tiste tovarne, ki imajo dobro organizirano prodajno mrežo v državi in lahko izgubo pri izvozu krijejo iz domače prodaje. Prodaja doma pa je zdaj omejena zaradi zastoja kupne moči prebivalstva in velike konkurence tistih proizvajalcev, ki ne izvažajo. Vse to priča, da bo obutvena industrija zašla v resne- težave, če se bo zanašala le na prodajo doma, namesto da bi si s produktivnejšim delom in stalnim izboljševanjem kakovosti izdelkov še razširila možnosti za hitrejši prodor na svetovni tig.
V. O.
= pri izvozu v vzhodne države v drugi polovici
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!lllllllllllll!lllll!llllllllllllllll!llllllll!lllllllllll!lllllll!lllllllllllllllllll
NIŽJA
RAST DRUŽBENEGA PROIZVODA
V uvodu smo omenih, da so mnoga podjetja v prvem polletju na račun sredstev za reprodukcijo reševala svoje trenutne zadrege. Korenine tega „zla“ pa segajo do rezultatov poslovanja. Takoj na začetku omenjamo, da je gospodarstvo doseglo rezultate, kakršne bodo navedli, z 30 odstotkov višjimi poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi kot v lanskem prvem polletju in s 6,2 odstotka več zaposlenih.
Rezultati pa so naslednji: celotni dohodek se je povečal za 36,2 odstotka. Tempo njegove rasti je v drugem tromesečju krepko popustil — v prvem je bila stopnja rasti še 42,4% ob stopnji rasti družbenega proizvoda 38,1 %. Kasneje je rast družbenega proizvoda padla na stopnjo 29,2 %, in tako je pod rastjo, ki smo jo predvideli v resoluciji o ekonomskem razvoju. Kaj vse vpliva na takšna gibanja rasti celotnega dohodka in družbenega proizvoda, je težko reči, vsekakor pa lahko sodimo, da so posredi predvsem upadanje fizičnega obsega proizvodnje ter deloma izvozne cene. Cene doma so še vedno bile visoke, saj so pri proizvajalcih v letošnjem prvem polletju bile višje za 41 odstotkov, pri trgovcih pa za 30%. Precej pa je vplivala na rast celotnega dohodka tudi zaostritev predpisov o rokih za zapadlost terjatev: samo tu je gospodarstvo izgubilo skoraj 2 milijardi dinarjev.
Porabljena sredstva so naraščala hitreje, kot celotni dohodek. Posledica tega pa je, kot smo dejali, nižja rast družbenega proizvoda. Ob tem velja še enkrat omeniti da je tudi amo.r-tizacija naraščala počasneje kot lani. Celotna izguba gospodarstva, zavoljo nedoseženega dohodka in izgube substance, je večja za 36 odstotkov kot lani. V oči bode visoka izguba zaradi nedoseženega dohodka — za 76 odstotkov je višja, kot je bila lani.
DALEČ
OD RESOLUCIJE
Izračuni so pokazali, da so prav vse kategorije delitve družbenega proizvoda, razen amortizacije in ostanka dohodka, rasle hitreje kot sam družbeni proizvod. Le-ta je, kot smo omenili, rasel po stopnji 29,2 odstotka; pogodbene obveznosti so večje od lanskih polletnih za 30,9 %, zakonske in samoupravne obveznosti iz dohodka za 36,4 %, bruto osebni dohodki za 34,1 % (nekaj bolj so porasli neto OD), amortizacija in ostanek dohodka pa sta večja le za 20,4 odstotka. Vsekakor takšni rezultati delitve družbenega proizvoda niso v prid reproduktivno-sti slovenskega gospodarstva-
Še bolj zaskrbljujočo podobo pa dobimo, če primerjamo razmerja, ki so postavljena za delitev družbenega proizvoda v resoluciji, z dejansko doseženim družbenim proizvodom. Kot vemo, bi se le-ta po resoluciji moral povečati za 31 odstotkov v primerjavi s prvim polletjem lani. Ker se ni, bi se smele vse kategorije delitve družbenega proizvoda povečati za ustrezno manjše odstotke. Tako bi se smele pogodbene obveznosti povečati le za 25,7 odstotka -malo prej smo zapisali. da so se
za 30,9 %; zakonske in samoupravne obveznosti iz dohodka bi se smele le za 31,5 %. Največja odstopanja od resolucije so pri osebnih dohodkih, bruto OD so se povečali za 7,5 indeksnih točk več, kot bi se smeli, neto pa za 8,7 indeksnih
skrbeli najprej za višje osebne dohodke, pa čeprav na račun reproduktivne sposobnosti. Tega pa ne moremo trditi le za prej naštete panoge, ki so dosegle izjemno visoko rast družbenega proizvoda, tako da celo izjemno močno povečana rast
KNJIGA ZA VSAKO KNJIŽNICO
Zvonko Štaubringer TITD - DRŽAVLJAN SVETA
Pri založbi CZP Delavska enotnost, Ljubljana, lahko naročite knjigo Zvonka Štaubringerja
TITO — DRŽAVLJAN SVETA
Avtor knjige opisuje 30 let 'dolgo pot predsednika Tita, da bi pokazal in dokazal človeštvu, kako se je vendar le možno izogniti novi katastrofi. Na tej poti se je predsednik Tito srečaval z mnogimi uglednimi državniki, politiki, kulturnimi, družbenimi delavci, pa tudi s preprostimi ljudmi.
Knjigo je izdala ČZP Delavska enotnost v sodelovanju z NIP Radnička štampa iz Beograda,-
Knjiga je vezana v plaino, opremljena s ščitnim ovitkom, tiskana na finem brezlesnem papirju. V knjigi je 16 strani ilustracij na umetniškem papirju. Format knjige je 17 X 24 cm, obsega pa 258 strani.
Cena za izvod knjige je 150 din.
Naročila pošljite na naslov: ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
točk ter pri amortizaciji, ki je za skoraj 14 indeksnih točk nižja, kot naj bi bila po resoluciji (izračun prilagojen dejansko doseženemu povečanju bruto proizvoda, op. pisca).
Tako so se v prvem polletju razmerja delitve družbenega proizvoda, ki so bila v resoluciji prikrojena tako, da so zagotavljala večanje akumulacije na račun rasti porabe, torej prilagojena načelom stabilizacije, povsem porušila. Največje odstopanje od.resolucije pa je prav pri najpomembnejši kategoriji delitve, pri sredstvih za reprodukcijo!
NAJBOLJ
V GRADBENIŠTVU
Posamezne gospodarske dejavnosti so dosegle seveda zelo različne poslovne rezultate — najboljše, sodeč po rasti družbenega proizvoda, so gradbeništvo, obrt, stanovanjska in komunalna dejavnost, promet ter gostinstvo in turizem. Večina naštetih panog je krepko presegla v resoluciji začrtano stopnjo rasti družbenega proizvoda, najbolj pa gradbeništvo (z 58,1 odstotka). Izrazito neugodna gibanja pa so v gospodarstvu, kjer je raven družbenega proizvoda nižja kot lani ter v kmetijstvu. Manjšo stopnjo rasti družbenega proizvoda, kot jo predvideva resolucija, pa je dosegla tudi najpomembnejša dejavnost — industrija.
Temu primerna so potem tudi delitvena razmerja družbenega proizvoda v posameznih panogah. Le osebni dohodki so povsod, razen v gozdarstvu, porasli bolj, kot predvideva resolucija. V večini TOZD sp torej kljub izrazito slabim pogojem gospodarjenja in tudi slabšim poslovnim uspehom, kot so jih predvidevali v svojih planih, po-
osebnih dohodkov ni presegla stopnje rasti družbenega proizvoda.
OD KOD DENAR?
Ob takšnih inflacijskih stopnjah rasti celotnega dohodka in družbenega proizvoda je seveda vprašanje finančnih sredstev vse bolj aktualno. Denarja je bilo ob polletju letošnjega leta za 4,3 odstotka manj, kot lani v enakem času, posledica tega pa je vse slabša likvidnost gospodarskih organizacij, pa tudi finančnih zavodov, poslovnih bank. Posledica so naraščajoče terjatve do kupcev, obenem pa tudi obveznosti do dobaviteljev. Le-te so za 38 odstotkov, oziroma za 42,7 odstotka višje, kot so bile v lanskem prvem polletju. Posledica naglega naraščanja cen, zmanjšane kupne moči domačega, predvsem pa ostrejši pogoji prodajanja na tujih trgih ter strožji stabilizacijski ukrepi so v prvem polletju v skladiščih trgovin, predvsem pa proizvodnih delovnih organizacij nakopičih velike zaloge gotovih izdelkov. V nekaterih panogah so se le-te v primerjavi z lanskim letom podvojile, ponekod celo potrojile, nekatera podjetja, na primer koprski Tomos, pa so zaradi izjemno visokih zalog (petkrat večje, kot lani) prišla v skorajda nerešljiv položaj.
Kakšen bo položaj v bodoče, je trenutno težko reči. Nekateri kazalci, predvsem naglo upadajoča krivulja fizičnega obsega proizvodnje in izvoza, kažejo, da se bodo učinki gospodarjenja še poslabšali. Jasno pa je eno: le z dolgotrajno disciplino v gospodarjenju, predvsem z zasluženimi sredstvi, bomo lahko stabilizirali gospodarstvo.
R. B.
Ddovna skupnost Tovarne nogavic na Pol-	kov. V imenu občinske skupščine Žalec je gozdi je minulo soboto praznovala 25-letnico	voril predsednik Veno Satler, ki je med dru-
delavskega samoupravljanja in 30-letnico osvo-	gim dejal: „Prav je, da ob tej priliki dam v
boditve. Svečana proslava je bila na tovar-	imenu občinske skupščine in družbenopolitič-
niškem dvorišču, kjer se je zbralo več kot	nih organizacij kolektivu Tovarne nogavic Pd-
tisoč članov kolektiva, upokojencev ter dru-	žela vse priznanje za vse dosežene uspehe. Po-
gih sodelavcev. Med vidnimi družbenopolitič-	udariti moram, da je širša družbena skupnost
nimi delavci pa je bil tudi Franc Leskošek-	pri vas vedno naletela na polno razumevanje,
Luka.	ko smo se dogovarjali, kako izpeljati razne
Po pozdravnem govoru predsednika konfe- družbene akcije .,.“ renče sindikata Edija Šusterja je spregovoril V kulturnem programu so sodelovali učenci predsednik delavskega sveta Dominik Pirnat,	osnovne šole Vere Šlander iz Polzele, mešani
ki je orisal razvojno pot kolektiva od prvih	pevski zbor Svobode iz Polzele ter godba na
začetkov samoupravljanja do današnjih dosež-	pihala iz Prebolda. — Tekst in foto: T. Tavčar
______________________________________________________________________________________________J
V »GORENJSKEM TISKU« KRANJ MISLIJO NA JUTRI
LASER V TISKARNI
Med manjšimi gospodarskimi organizacijami v kranjski občini, ki v zadnjem času najhitreje napredujejo, je tudi Gorenjski tisk. Pred tremi leti je ta delovni kolektiv zgradil sodobno tiskarno, ki ni le bistveno spremenila tehnologije proizvodnje, produktivnosti dela ter
V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, ki je prva sprožila industrijski utrip v tem mestu pod Karavankami, so pred dnevi proslavili lep jubilej — devetdesetletnico dela in obstoja.
Če pomislimo na tako dolgo tradicijo tega kolektiva, velja opozoriti, da je z njo povezanih več pojmov. Če je nekdaj BPT zaposlovala polovico vsega delavstva v tem kraju, kljub današnjemu hitremu razvoju tudi ostalih dejavnosti še vedno nudi delo in kruh četrtini vseh delavcev te občine. In drugič: tradicija in priznana pridnost ter prizadevnost kolektiva te tovarne sta oblikovala tisto vrhunsko kvaliteto izdelkov, kije njihovo ime že pred vojno proslavila doma in po svetu, po vojni pa samo še pomagala utrditi prejšnji sloves.
S tradicijo pa je konec koncev povezana sploh vsa njihova pot, od tistih prvih začetkov pred devetimi desetletji, ko je bila zgrajena skromna predilnica, pa vse do današnjih dni, ko konfekcija posteljnega perila pomeni trenutno zadnjo fazo predelave njihovih belih in pisanih tkanin. Ne zato, ker bi bilo „moderno“, ampak, ker je potrebno, velja omeniti, da je podjetje zlasti nagel razvoj doživelo v povojnem obdobju, ko so ob velikem samoodpovedovanju
kvalitete in asortimana izdelkov, marveč je omogočila tudi sodobnejše delovne razmere. Letos pa so dogradili nove proizvodne prostore, v katerih izdelujejo kartonsko embalažo.
Ko so lani začeli graditi novi objekt, je bilo na račun naglice pri graditvi izrečene nekaj kri-
vseh zaposlenih postopoma zamenjali vse stroje in druge naprave ter gradili nove obrate, z vsem tem pa povečevali zmogljivosti in odpirali vrata novi tehnologiji.
Upoštevajoč tržne potrebe, možnosti zaposlovanja novih delavcev in prostorske možnosti na sedanji lokaciji za BPT ni nobene potrebe, da bi povečevali obseg proizvodnje. Pač pa se trudijo, to je tudi del njihovih stabilizacijskih naporov, da bi proizvodnjo obdržali na obstoječi ravni, hkrati pa izboljševali kvaliteto in skladno s potrebami širiH izbor proizvodov. Tehnološko vzeto gre predvsem za nekatere nove naložbe v oplemenitilnico, kar bo vplivalo na še boljšo kakovost, potem za razširitev dejavnosti njihove konfekcije posteljnega perila in slednjič za usmeritev na še večjo proizvodnjo izdelkov iz netkanega tekstila. Organizacijsko in samoupravno gledano pa naj bi te njihove napore spodbudila nova samoupravna organiziranost po TOZD, saj bo iz zdaj enovite organizacije združenega dela nastalo 5 TOZD. Še dodatnih rezultatov pa pričakuje zdaj 1286-članski kolektiv od tesnejšega sodelovanja in povezovanja s sorodnimi podjetji. Tako se med drugim že pripravljajo na integracijo s tovarno ČIB iz Bovca.
—mG
tike v kolektivu, še več pa zunaj njega. Toda zaradi nagle rasti podjetja so prostori, ki so jih zgradili pred leti, poštah že pretesni za nadaljnji razvoj, zato druge poti niso imeh, če niso hoteh ostati na mestu. Kako hitro se je podjetje razvijalo v zadnjem času, kaže primerjava med leti 1970 in 1974. V tem času je celotni dohodek nara-stel od 27 na 80 milijonov dinarjev, celotna akumulacija od 6 na 12 mihjonov dinarjev, medtem ko se je število zaposlenih povzpelo od 229 na 327.
Ko so izbirah opremo za novi obrat, so se odločili za najsodobnejšo, s katero bodo kos vsem naročilom na domačem trgu in ki jim bo omogočila tudi prodor na tuje tržišče. Med drugim so se odločih za večji format tiskarskega stroja, čeprav bi jim zaradi druge opreme in usposobljenosti delavcev bolj ustrezal manjši. Vendar so pri tem upoštevah zahteve tržišča, ki vse bolj terja uporabo večjih strojev. Povsem nov stroj je laser, ki ga uporabljajo za pripravo orodja za kartonsko embalažo. Taje sicer trikrat dražji kot oprema za dosedanji način proizvodnje, vendar pa delo z njim teče petkrat do desetkrat hitreje in še veliko bolj natanč--no kot prej. Take laserske stroje imajo za sedaj le štiri grafična podjetja v Evropi, na svetu pa jih menda tudi ni več kot deset.
V novi obrat so vložili 41 milijonov dinarjev, od tega tri petine v opremo. Večino denarja so zagotovih iz lastnih sredstev, nekaj pa so dobili kredita, predvsem za opremo. Z novimi zmogljivostmi bodo vrednost proizvodnje povečali kar za polovico, tako da se bo celotni dohodek povzpel na 120 mihjonov dinarjev. Od tega bo približno polovico odpadlo na tako imenovane zloženke, to je manjšo kartonsko embalažo, s katero Gorenjski tisk danes preskrbuje večino slovenske farmacevtske in kozmetične industrije ter vrsto drugih podjetij po vsej državi.
DEVET DESETLETIJ BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ
OSTATI »NA VRHU«
LJUBLJANSKA BANKA IN PREKORAČITEV INVESTICIJ
V škodo gospodarske trdnosti družbe
Po podatkih Ljubljanske banke znašajo skupne podražitve za investicije, začete pred 21. junijem letos in pri katerih sodeluje LB, več kot 7 mihjard dinarjev. Skupna predračunska vednost vseh investicij pa je 33 mihjard dinarjev in pol. Na" zadnji seji je izvršilni odbor LB iskal odgovor na vprašanje, kako pokriti prekoračitve pri 625 investicijah, pri katerih je ugotovljena prekoračitev! Sredstva so sicer deloma na voljo, saj ima LB likvidnega investicijskega potenciala preko 12 milijard dinarjev. Vendar pa bi skoraj dve tretjini teh sredstev lahko potroših samo za pokritje do sedaj ugotovljenih prekoračitev investicijskih zneskov. S tem pa bi bila okrnjena investicijska dejavnost ostalega gospodarstva,
IZ NAŠEGA POŠTNEGA PREDALA
Predrago
sadje
Uvodni in drugi članki časopisov so polni negodovanja zaradi cen sadja in zelenjave. Beremo, da v Makedoniji prodajajo kmetje paradižnik po dinarju za kilogram. Pri nas plačaš zanj desetkratno ceno. Enako je s papriko, lubenicami in grozdjem.
Pri nas prodajajo grozdje na stojnicah po dvanajst do trinajst dinaijev. Pred dnevi sem bil v sosednji državi, pa tam prodajajo enako grozdje po osem dinarjev kilogram.
Človek se ob vsem resnično sprašuje, v čigav žep gre največ denarja. V deželi grozdja in drugega sadja mora potrošnik zanj največ plačati. Neverjetno zveni, da bi po sadje hodil v drugo državo.
Na tihem upam, da pisanje dovolj jasno kaže na nepravilnosti na našem trgu. Zato naj pristojni organi čimprej posežejo med dobičkarje. Mishm, da bi ne bilo pretirano, če bi bilo grozdje sedaj po šest dinarjev, paradižnik pa štiri in tako dalje. Kaj menite ostah?
VINKO ŠMAJS
saj vemo da predstavljajo bančni in komercialni krediti pretežni del investicijskih sredstev delovnih organizacij; potrebe po teh sredstvih so totej velike, pokrivanje prekoračitev investicijskih kalkulacij pa lahko, kot smo omenili, okrni sredstva, ki bi bila na voljo za nove naložbe za povečanje ah modernizacijo proizvodnje.
Nerodno pa je, daje pretežni del prekoračitev investicij nastal pri tako imenovanih prednostnih investicijah, pri 111 naložbah. Nekatere investicije so se podražile tudi za 80 odstotkov, zanimivo pa je, da pred-
smejo zastati, ker bi sicer nastala velika družbena škoda. Hkrati pa je moral, glede na to, da je prej omenjeni likvidni investicijski potencial za letošnje leto v veliki m eri tudi že razdeljen, težišče dinamike dodeljevanja prekoračitvenih kreditov prenesti na naslednja leta, predvsem na prihodnje leto in leto 1977.
Banka naj bi tudi ne pokrila prekoračitev v celotnem znesku: skupaj naj bi zbrala slabe štiri milijone dinarjev; slabo polovico potrebnih sredstev pa bodo morale zagotoviti investitorji sami. Poleg tega pa bodo
vsem na račun poviševanja cen investitorji morah, preden bodo
v gradbeništvu. Ponekod pa so krivci za prekoračitve tudi slabe predpriprave: pri Bernardinu so nekatere podražitve nastale zato, ker so strokovnjaki napačno proučili gradbeno zemljišče . ..
Ob takšnih podatkih, kakršne je bilo slišati na zadnjem izvršilnem odboru Ljubljanske banke, je seveda bilo upravičeno negodovanje nekaterih članov odbora, češ da bi morah v banki dajati soglasja upravljavcev tudi za tiste naložbe, ki so bile začete pred 21. junijem letos in pri katerih so nastale prekoračitve. V nasprotnem primeru bi bila vsota razpoložljivih sredstev prehitro izčrpana, na račun kasnejših investicijskih potreb, prav tako pa so bili tisti investitorji, ki so zavoljo lastne malomarnosti, premajhne natančnosti pri izkoriščanju odobrenih investicijskih sredstev povzročih prekoračitve na račun drugih investitorjev v boljšem položaju.
Izvršilni odbor se je tako znašel med tremi mlinskimi kamni visokimi zahtevki za dodatna investicijska sredstva, pred nujnostjo nadaljevanja gradnje nekaterih družbeno najpomembnejših objektov, pa pred zahtevo, da strogo vrednoti okoliščine, v katerih je naraščala cena gradnje vsakega objekta.
Odločitvi 10 banke je botrovala predvsem nuja, da pomembne gradnje energetskih objektov, prometnih žil in pomembnejših objektov iz srednjeročnega plana Slovenije ne
lahko začeh izkoriščati dodatno bančno posojilo, za kritje investicije izčrpati vsa lastna sredstva. Banka oziroma njene podružnice, ki bodo tudi dokončno sklepale o predlogih za pokritje prekoračitev investicij na svojih področjih, bodo določile odplačilno dobo dodatnega posojila na podlagi kreditne sposobnosti investitorja; le-ta pa za čas vračanja tega posojila ne bi smel začeti nobene nove investicije brez soglasja banke. S temi ih še nekaterimi drugimi pogoji ob dodeljevanju dodatnih posojil si je banka hotela zagotoviti tudi nadzor nad izvajanjem investicij, pri čemer doslej' ni uspevala, hkrati pa je omejila pretirano investicijsko dejavnost. Zavoljo tega si je tudi dovolila izglasovati sklep, da za odobravanje dodatnih posojil za nujne investicije ni potrebno dajati soglasij upravljavcev banke.
Tako banka. Naslednjo potezo imajo investitorji objektov, kjer so investicije prekoračile začrtani okvir. Zlasti za objekte, ki so na prioritetni listi potrebnih investicij spodaj, ali pa zanje ne velja načelo prioritete, bodo morali kar krepko „pljuniti v roke“, da bodo lahko pokrili prekoračitve investicij, na katere so, resnici na ljubo, marsikdaj pristali preveč lahkega srca, ne da bi se vpra-šali, ali je tolikšna podražitev umestna oziroma, ali je „bo-gata“ investicija res nujno potrebna.	R. b.
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA
PODRAŽITEV CIGARET?
Tobačna tovarna Ljubljana (brez trgovske dejavnosti) je sklenila lansko gospodarsko leto le z minimalno akumulacijo, predvsem zaradi nepravočasno usklaje-
»DELAMARIS« IZOLA
Izplavali iz težav?
Lani se je položaj Delamarisa v primeijavi s prejšnjimi leti znatno izboljšal: iz zaključnega računa so razvidni pozitivni finančni rezultati, predvsem zaradi odobritve zvezne premije za izvoz na konvertibilno območje za leto 1973.
Osnovni problem Delamarisa je izrabljenost osnovnih sredstev v proizvodnih obratih, njihova tehnološka zastarelost ter prevelika odvisnost od uvoza surovin. Na podlagi sanacijskega programa iz leta 1971 so v Delamarisu uspeli najeti večje kredite, s katerimi so financirali prvo fazo rekonstrukcije, kije obsegala modernizacijo proizvodnje ribjih konzerv in je bila zaključena lani. Za drugo fazo investicij je že izdelan dodatni sanacijski program, niso pa še zagotovljena finančna sredstva. Po končam drugi fazi bo proizvodnja Delamarisa v glavnem modernizirana in sposobna za nadaljnji razvoj.
V zadnjih mesecih pa so se pogoji za izvoz ribjih konzerv poslabšali zaradi znižanja cen na svetovnem trgu. Zato so zaloge teh izdelkov močno narasle.
vk
nih cen fermentiranega tobaka in cigaret. Že od leta 1971 cene tobaka naglo naraščajo, povišanje maloprodajnih cen cigaret pa kasni. Zaradi tega je bila tovarna dokaj prikrajšana na dohodku.
V prvih mesecih letos dela tovarna z izgubo. Šele z novo določenimi maloprodajnimi cenami, ki veljajo od 10. februarja naprej, je postala proizvodnja cigaret ponovno rentabilna.
Za letošnjo žetev so že določene minimalne odkupne cene tobaka, Id pa so občutno višje od dosedanjih odkupnih cen. To bo povzročilo povečanje proizvodnih stroškov, kar po-' meni, da bo treba povišati tudi cene tobačnim izdelkom.	\
Zaradi dosedanjih slabih finančnih rezultatov Tobačna tovarna Ljubljana 'ne more izdvajati dovolj denarja za pokrivanje obratnih sredstev. Prav tako pa tudi ne more uresničevati svojega razvojnega programa, ker ji za investicije v nadaljnjo modernizacijo ne ostaja dovolj denarja.
vk
V imenu Jovanke Broz, pokroviteljice slavja ob dvajsetletnici „Lisce“, je kolektivu čestitala članica ZIS Zora Tomič
JUBILEJ »LISCE«
Največji kolektiv sevniške občine je minulo soboto proslavil 20-letnico ustavnovitve in uspešnega poslovanja. Pokroviteljico prireditve Jovanko Broz je zastopala članica zveznega izvršnega sveta Zora Tomič, med gosti pa sta bili tudi generalna sekretarka slovenskih sindikatov Ivanka Vrhovčak in članica IK predsedstva CK ZKS Majda Gaspari.
Organizacija združenega dela Lisca Sevnica šteje ta čas 1.450 zaposlenih, ki delajo v šestih TOZD v Sevnici, Zagorju, Krmelju in na Senovem. Iz majhne obrtne delavnice so pre-rastli v organizacijo, ki se je strogo specializirala za industrijsko konfekcioniranje ženskega osebnega perila. Po tehnološki opremljenosti in produktivnosti sodi Lisca med največje evropske tovarne te vrste, vzor uspešnosti pa je tudi vsem domačim organizacijam. Ves čas so poslovali tako, da so za investicije in
opremo zagotavljali preko 90 % lastnega deleža, ob tem pa skrbeli tudi za razvoj komune in družbeni standard zaposlenih. Med prvimi so organizirali toplo prehrano za zaposlene, skrbeli za stanovanjsko izgradnjo in rekreacijo. Ob tem pa ni izostalo tudi samoupravno življenje pretežno ženskega kolektiva, saj je v organe upravljanja vključenih skoraj 400 delegatov. Za 20-letno rast sevniškega samorastnika pa je značilno tudi odpovedovanje in izpopolnjevanje na delovnem mestu. Le tako so dosegli kvaliteto svojih izdelkov, s katerimi uspešno konkurirajo na desetih evropskih tržiščih, v ZDA in deželah tretjega sveta.
Za dosežke jim je v imenu pokroviteljice čestitala tudi Zora Tomič, predsednik občinske skupščine Valentin Dvojmoč pa jim je izročil najvišje domače odličje - grb Sevnice.
VLADO PODGORŠEK
PRISPEVEK TRBOVELJSKE STROJNE TOVARNE K MANJŠEMU UVOZU
Nov obrat za izdelovanje manjših gradbenih strojev
V STT so že pred leti osvojili nov obrat za izdelovanje teh proizvodnjo strojev za potrebe vrst gradbenih strojev, gradbeništva, zlasti tako imeno- Pri tem pa seveda ne gre vanih gradeijev in nakladalcev.	samo za potrebe gradbeništva,
Na serijsko proizvodnjo pa niso	pač pa tudi za potrebe cestnih,
mogli preiti, ker jim primanj-	gozdarskih in drugih podjetij, ki
kuje prostora, ki ga zahteva	potrebujejo največ takšnih
izdelovanje tako velikih strojev.	naprav, in ker je povpraševanje
Po temeljitem preučevanju	po njih vse večje, v strojni to-
domačega tržišča so ugotovili,	varni pravkar začenjajo z grad-
da pri nas še nihče ne izdeluje	njo novega obrata. Značilno pri
manjših gradbenih strojev z	tem je, da bodo novi stroji za
močjo največ 100 konjskih sil,	gradbeništvo izključno delo
pač pa jih moramo uvažati. To	domačih tehničnih služb in
je bil glavni vzrok, da se je	razvojnega oddelka, razen
strojna tovarna odločila zgraditi	hidrodinamičnih menjalnikov
Po več letih hitrega širjenja zasebne stanovanjske gradnje v Poljčanah iz združenih sredstev solidarnostnega sklada občine Slovenska Bistrica in Ljubljanske banke zdaj spet gradijo tudi družbena najemna stanovanja. V novem poslov-no-stanovanjskem bloku jih bo skupaj devet, v pritličju te stavbe pa bo kmetijski kombinat iz Slovenske Bistrice uredil novo mesnico. V. H.
V________________________________________________________J
in gum, ki jih pri nas še nihče ne izdeluje. Pri načrtovanju novega izdelka so v Strojni tovarni Trbovlje dosegli tudi standardizacijo in tipizacijo delov za te stroje.
Obrat za izdelovanje grader-jev, nakladalnikov, vibrovaljar-jev in nakladalnih rovokopačev ter finišerjev bodo v strojni tovarni izročili svojemu namenu najpozneje 1978. leta. S prvo etapo pa bodo začeli že letos oziroma prihodnje leto. V tej etapi bodo namreč prišli do ustreznih proizvodnih in skladiščnih prostorov in, kot sodijo, bodo že tedaj naredili teh strojev v vrednosti 40 milijonov din. V naslednjih etapah bodo razvili obrat za najsodobnejšo visoko produktivno proizvodnjo in pridobili še nekaj prostorov.
Strojna tovarna Trbovlje bo z dograditvijo novega obrata in z izdelovanjem manjših gradbenih in drugih strojev z močjo do 100 konjskih sil prispevala svoj delež v naših splošnih prizadevanjih k zmanjšanju uvoza strojev in naprav, za kar so naša gradbena, „cestna, gozdarska in druga podjetja doslej porabila precej deviznih sredstev. Ker so se dosedanji kupci večjih gradbenih strojev, ki so jih izdelali v tej trboveljski delovni organizaciji, prepričali o kakovosti teh izdelkov, ni dvoma, da bodo tudi novi stroji dosegli predvideno kakovost.
20. september 1975
V LITIJSKI OBČINI MED PRVIMI V ZASAVJU SESTAVILI SREDNJEROČNI RAZVOJNI NAČRT
stran
V sodelovanju z združenim delom in občani
Zdaj uvrščamo Litijo med manj razvita območja v Sloveniji. Predlanskim so v občini dosegli 314 milijonov din družbenega proizvoda, kar je znašalo na prebivalca 20.596 din, na zaposlenega pa 91.800 din. Predlanskim je znašal narodni dohodek 302 milijona dinarjev oziroma 18.318 na občana, po višini tega dohodka se je Litija
uvrstila na 36. mesto med slovenskimi občinami.
Med temeljnimi gospodarskimi cilji so v osnutku srednjeročnega razvojnega načrta po-' večevanje proizvodnih zmogljivosti in števila zaposlenih. Največjo skrb bodo namenili nadaljnjemu razvoju industrije, gozdarstvu, kmetijstvu in terciarnim dejavnostim. Tako bo
ZAČETEK NOVEGA KAZDUBJA V RAZVOJU TOVARNE POHIŠTVA PAMEČE PRI SLOVENJ GRADCU
Letos nov vzpon
Večja investicijska dela, ki so jih sklenili pred kratkim, bodo omogočila skoraj 200-članski delovni skupnosti Tovarne pohištva Pameče pri Slovenj Gradcu, temeljne organizacije združenega dela Gozdarstva in lesne industrije LESNA Slovenj Gradec, da se bo poslej hitreje razvijala Delavci šo prepričani, da bodo izboljšani pogoji za delo in najsodobnejša tehnologija pripomogli, da bodo povečevali proizvodnjo, ob tem pa želijo nenehno izboljševati kvaliteto ter zadovoljiti domače in inozemsko težišče z izdelki, po katerih povprašujejo graditelji stanovanjskih blokov, hiš in stanovanj.
PO PREUSMERJANJU PROIZVODNJE INVESTICIJA ZA 25 MILIJONOV DIN
V	Pamečah pri Slovenj Gradcu je bila pred sto leti majhna obrtna delavnica, iz katere je nastala Tovarna pohištva. Po letu 1944, ko so zgradili prvo proizvodno dvorano, so začeli občutneje povečevati proizvodnjo. Najprej so izdelovali klasično kuhinjsko pohištvo, zaboje in vezane plošče, vendar so z leti prvotno proizvodnjo opuščali, da bi pred tremi leti prišli s tekočega traku prvi su-homontažni vratni podboji ter obloge.
V	Tovarni pohištva Pameče so lani začeli z večjimi investicijskimi deli, ki so veljala blizu 25 milijonov dinarjev, da bi zgradili novo proizvodno dvorano, v katero so preselili celotno površinsko obdelavo, montažo ter embalimico. Ob tem pa so zgradili še novo toplotno postajo, novo postajo za komprimiran zrak ter uredili sistem za odsesovanje vseh odpadkov. Zadnja investicija omogoča nemoten potek proizvodnje, zagotavlja pa, ob zadostnih zmogljivostih za oskrbo s tehnološko paro in energijo, povečanje proizvodnje suho-montažnih vratnih podbojev ter
CELJE
stenskih in stropnih oblog, če bi to terjalo tržišče.
LETOS NAJMANJ 80 MILIJONOV DINARJEV
CELOTNEGA DOHODKA
V Tovarni pohištva Pameče izdelujejo zdaj suhomontažne furnirane vratne podboje, stenske in stropne obloge ter, kot zadnjo novost, kompletne rolo omarice. Medtem ko je lani ta temeljna organizacija združenega dela Gozdarstva in lesne industrije LESNA Slovenj Gradec dosegla okrog 30 milijonov dinarjev celotnega dohodka, ga bo letos že najmanj 80 milijonov dinarjev. Po končanih investicijskih . vlaganjih so si namreč za letošnje leto zastavili nalogo, da izdelajo 200.000 kvadratnih metrov stenskih in stropnih oblog, 30.000 suho-montažnih vratnih podbojev ter 35.000 kompletnih rolo omaric.
Suhomontažne vratne podboje so že od začetka njihove proizvodnje prodajali na tuje. Medtem ko je izvoz suhomon-tažnih vratnih podbojev nazadoval, pa se v zadnjih mesecih povečuje prodaja oblog na tuja tržišča. V prvem polletju so dosegli z izvozom okrog 10 % celotnega dohodka, računajo pa, da bodo do konca leta tako povečali prodajo na tuje, da bodo z izvozom ustvarili vsaj petino celotnega dphodka. Prizadevali pa si bodo, da bi udeležbo izvoza v celotnem dohodku v prihodnje še povečali.
Hkrati pa želijo kar najbolj-zmanjšati uvoz potrebnih reprodukcijskih materialov, ki ga v celoti, vsaj za zdaj, še ne morejo opustiti. Nekaterih materialov pri nas sploh ni mogoče kupiti, pri nekaterih drugih pa je še zmeraj vprašljiva kvaliteta. Sicer pa tudi v Tovarni pohištva Pameče opozarjajo, da so cene domačih reprodukcijskih materialov precej višje od cen drugod, kar jim tudi otežuje prizadevanja, da bi še večji del proizvodnje prodali na tuje.
(An)
NOVA TOVARNA KLINKER PLOŠČIC
Ob 40-letnici proizvodnje klinkerja v Celju v Ljubečni pri Celju pričela' obratovati nova tovarna klinker ploščic in opeke. Gre za edino tovarno te vrste v naši republiki, katere redna proizvodna zmogljivost je preračunana na okrog 600.000 kvadratnih metrov klinker ploščic, ki so lahko glazirane ali neglazirane, žgane na visoki temparaturi in se uporabljajo
■
morala industrija preiti iz sedanje tradicionalne dejavnosti na nova področja delovanja, predvsem na kovinsko in predelovalno dejavnost, obenem pa si prizadevati za fmalizacijo izdelkov.
V srednjeročnem razvojnem načrtu je predvideno, da bo morala stopnja rasti družbenega proizvoda na leto dosegati 9,9%, to pa je precej nad republiškim povprečjem. Tako bo Predilnica Litija kot ena največjih delovnih organizacij preusmerila svoj razvoj na izdelovanje samo visokokakovostnih vrst preje, bistveno pa bodo izpopolnili tudi sedanjo opremo in nekatere obrate deloma avtomatizirali, to pa bo omogočilo znatno večjo storilnost in ukinitev nočnega dela žensk. Proizvodne prostore bo predilnica povečala za 700 kvadratnih metrov. Usnjarna Šmartno se bo specializirala na povečanje proizvodnje tako imenovanega vrhnjega usnja in pa na izdelovanje usnjene konfekcije. Lesna industrija bo obdržala sedanjo smer razvoja izdelovanja stavbenega pohištva. Začela pa bo izdelovati tudi masivno pohištvo in predvideva povečanje proizvodnje akrilatnih plošč. Znatno hitrejši razvoj predvidevajo tudi v vseh drugih litijskih industrijskih in drugih delovnih organizacijah, kar bodo dosegli predvsem z nadaljnjo modernizacijo strojne opreme in drugih naprav.
pri polaganju talnih in zidnih površin, tako v zunanjih kot v notranjih prostorih.
Vrednost investicije znaša okrog 48 milijonov din. Od tega sta dve tretjini sredstev prispevali Opekama Ljubečna in ljubljanska banka, preostalo tretjino pa poslovni partner iz Zvezne repubhke Nemčije.
vk
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
DONIT MEDVODE
Izvozna
priza-
devanja
Pretekh petek so na svečani seji delavskega sveta organizacije združenega dela „Donit“ Medvode, katere sta se udeležila tudi člana sveta federacije Miha Marinko in Franc Leskošek— Luka, svečano proslavili 25-letnico delavskega samoupravljanja.
Uvodoma je namestnik predsednika delavskega sveta Janez Leskovec orisal prehojeno pot od prevzema tovarne do spoznanja, da je le v povezavi moč dosegati večje uspehe. Lani je 1086-članski kolektiv ustvaril 352 mihjonov dinarjev realizacije, letošnje leto pa bodo že presegh 500 mih-jonov - ter od tega prodaU na zunanja tržišča za več kot 7 mihjonov dolarjev izdelkov. Decembra letos pa bodo odprli novo tovarno filtrov v Veliki Loki pri Trebnjem.
Peter Toš, predsednik komisije predsedstva CK ZKS za pohtični sistem in samoupravljanje v združenem delu, pa je poudaril, da moramo skrbneje gospodariti. Rešitev ni iskati le v ststemu, saj lahko vsak delavec doprinese pomemben delež v obhkovanju sociah-stičnih samoupravnih odnosov za uspeh svoje temeljne organizacije in vsega združenega dela.
Nato so pode lih Mihi Marinku in Francu Leskošku-Luki zlati plaketi samoupravljanja. OdUkovanja je prejelo tudi več dolgoletnih sodelavcev — samoupravljavcev, v kulturnem programu pa je sodeloval oktet „Jelo-vica“ iz Škofje Loke.
F. R.

Pred dnevi so predstavniki turistične agencija Inex turist in letalskega podjetja Inex Adria-aviopromet povabili skupino slovenskih novinarjev na ogled svojih letoviških objektov ob kaste lanski in šibeniški rivieri. Predvsem je ta obisk veljal prvim stikom slovenske „sedme sile“ z najbolj obiskanimi počitniškimi mesti ob kaštelanski rivieri, ki jih namerava agencija Inex turist spričo čedalje večjega zanimanja med našimi dopustniki Sčasoma spremeniti v središče delavskega turizma na tem delu Jadrana.
Že letošnje poletje je na otoku Čiovo, nedieč od Kaštelov, preživelo svoj letni oddih več kot 500 Slovencev, predvsem delavskih družin, njihovo število pa bo brez dvoma še večje, saj se je Inex turist odločil, da bo zaradi izrednega zanimanja podaljšal svoje sicer že tradicionalne počitnice v Slatinah na otoku Ciovo in v hotelu Resnik med Trogirom in Splitom tja do konca septembra.
predstavnikom slovenskega tiska, radia in TV smo želeli pokazati vse tiste kraje, kjer naši delovni ljudje preživljajo svoj dopust“, nam je dejal Miran Na-pokoj, direktor agencije Inex turist. „Kaštele smo uvrstili v programe naših počitniških paketov pred štirimi leti. Od tedaj do letos je dopust na tem območju preživelo več kot 20.00 Slovencev. Mnogi, ki še ne poznajo Slatine na otoku Čiovo, so se sprva odločili, da preživijo svoj dopust v hotelu Resnik, sedaj, ko postaja vedno bolj zanimivo in privlačno tudi Ciovo, pa mnogi prihajajo na ta otok. Za mnoge je danes še neznanka, vendar smo prepričani, da bo z reti postal središče slovenskega delavskega turizma ob kaštelanski rivieri/4
„Kaj najbolj privablja naše delavske družine, da iz leta v reto raje prihajajo na Čiovo? “
»Bržčas je najbolj vabljiva cena 8-dnevnega počitniškega paketa. Odrasli plačajo 1300, °troci od dveh do desetih let starosti. 1050, do dveh let pa samo 100 dinarjev. Če primerjajo to ceno s cenami drugih aranžmajev, si lahko takšne počitnice privoščijo tudi družine s
skromnejšimi mesečnimi dohodki. V ceno 8-dnevnega paketa so namreč vračunane vse usluge: prevoz z reaktivnim letalom DC—9 od Ljubljane do Splita in nazaj, avtobusni prevoz do Slatine v obe smeri, polni penzioni, turistična taksa .in organizacija letovanja. Dopustnikom v Slatinah pa je vedno na voljo tudi naš predstavnik, in vsi, ki so že doslej preživeli svoj oddih v tem prijaznem dalmatinskem kraju, so se zadovoljni vračali na svoje domove. Mnogi med njimi so zdaj že vsakoletni gostje...“
In zakaj so se pri Inex turistu odločili prav za otok Čiovo? Z odgovorom nam vnovič postreže direktor Napokoj:
„Čiovo naj bi bilo za prihodnja leta popestritev pri organizaciji naših počitniških paketov, dopustniških uslug s cenami, ki bi bile dostopne predvsem delavcem in njihovim družinam. Toda, o popestritvi bomo lahko govorili šele čez nakaj let. Otok je bil namreč še do nedavnega povsem osamljen, na njem ni bilo cest, vode, za nameček pa so se še prebivalci kot za stavo otepali turistov. Toda nova miselnost je vendarle prodrla tudi mednje, predvsem zato, ker so spoznati, da se da živeti tudi od turizma. Za sedaj smo letoviško središče v vasi Slatine uredili za silo, z leti pa bo otok prav gotovo dobil svojo pravo turistično podobo. Gostje prebivajo v zasebnih turističnih sobah, hranijo pa se v dveh gostiščih v Slatinah. Počasi bomo uredili plažo, ki je zdaj še precej „divja“ in vse, kar sodi zraven. Prizadevali si bomo, da bomo Slovencem dejansko ,,odprli“ Čiovo. Za vse tiste, ki se bodo odločili, da v naši organizaciji preživijo svoj dopust na tem otoku, pa bomo poskrbeli, da se bodo kar najbolje počutiti/4
Če bo šlo vse po načrtih agencije Inex turist, bo Čiovo kmalu postalo pomembno središče slovenskega delavskega turizma ob kaštelanski rivieri. V težnjah, da omogočimo delavcem cenen in prijeten dopust, so prizadevanja ljubljanskega Inex turista vsekakor vredna posnemanja.
-iv
VELIK INTERES ZA TEČAJ V POREČU
Od 19. do 28. septembra bo v Zeleni laguni pri Poreču tečaj 2a organizatorje rekreacije v de-lovnih kolektivih. Organizator, to so v prvi vrsti slovenski sindi-^ti, je prejel za tečaj že več kot 120 prijav. Po vsej verjet-flosti pa bo udeležba še večja, ^aj bo sprejemal organizator prijave vse do 19. septembra.
Odziv je presenetljivo dober, Posebno če upoštevamo, da bo ktošnje število tečajnikov Večje, kot vsa minula štiri leta. ^ed občinami, ki bodo poslale tia jesenski tečaj največ ljudi, so kavne (21!) - večina tečajnikov bo iz Železarne — dalje
Novo mesto (11), Ljubljana (28) itd. Žal pa nekatere občine še vedno stoje ob strani, kot da bi razpolagale že z dovolj velikim številom šolanih organizatorjev rekreacije. Omenjeni tečaj bo v Zeleni laguni, ki ima na voljo vse potrebne športne objekte, telovadnice, plavalne bazene, trim kabinete in drugo, kar je potrebno za uspešno organizacijo takega tečaja.
Te dni bodo organizirati tečaj za organizatorje rekreacije tudi v Mariboru. Občinski sindikalni svet je prejel že več kot 30 prijav.
S SAMOPRISPEVKOM DO ŠPORTNIH OBJEKTOV
LE 23 PRIJAV?
Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani je v letošnjem letu ponpvno razpisala višješolski študij za organizatorje športne rekreacije. Ob znanem kadrovskem primanjkljaju na ' področju športne rekreacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugod si šola kljub prostorskim in kadrovskim težavam prizadeva, da bi ta pri-manjldjaj kar se da zmanjšala.
Kljub perečemu pomanjkanju strokovnjakov na področju športne rekreacije se je za ta študij v letošnjem letu prijavilo do predvidenega roka le 23 kandidatov. Zato je pedagoško-znanstve-ni svet Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani sklenil podaljšati rok prijav do 10. oktobra 1975.
Še je torej čas, da odgovorni za telesnokultumo dejavnost v naših delovnih kolektivih in drugod omogočijo študij za organizatorje rekreacije večjemu številu ljudi, saj je vrzel na kadrovskem področju več kot občutna.
Ob sprejemanju letošnjega družbenoekonomskega načrta je kranjska občinska skupščina posvetila največ pozornosti problemom, ki jih je potrebno rešiti v prihodnjih letih. Ugotovila je, da izredno velike naložbe v gospodarske dejavnosti ter rast zaposlenih terjajo gradnjo vrste družbenih objektov, razen šolskih in varstvehih tudi športnorekreacijskih.
Zahtevo delovnih ljudi po novih športno-rekreacijskih centrih je bilo slišati na vseh zborih občanov, še posebno močne pa so bile zahteve ob sprejemanju letošnjega družbeno ekonomskega načrta občine. V kranjski občini v zadnjih desetih letih namreč niso zgradili niti enega športno-rekreacijskega objekta, z izjemo telovadnic in igrišč pri šolah. V programu izgradnje družbenih objektov do konca junija 1980 so zato v kranjski občini predvideti več športnorekreacijskih objektov, med njimi tudi umetno drsališče, po krajevnih skupnostih pa objekte za množično rekreacijo delavcev.
Delavci v kranjski občini so o gradnji družbenih objektov sklepali ob koncu junija, njihovi
predstavniki pa so dogovor podpisali že v juliju. Obvezali so se, da bodo upoštevali poleg prispevka iz dohodka delovnih organizacij - še 1 % od čistih OD. Pri solidarnosti za gradnjo so soudeleženi tudi tisti delavci,
VELENJE
V	torek, 9. septembra 1975, se je v poznih večernih urah končalo nogometno prvenstvo Gorenja za leto 1975. V analnem srečanju sta se na velenjskem kotalkališču pomerili ekipi orodjarne in OSP in pred več kot 500 ljubitelji malega nogometa prikazali lepo in borbeno igro. Tekma, ki so jo odigrali pod žarometi, je prinesla znova zmagoslavje ekipi orodjarne, ki je osvojila lep prehodni pokal.
V	nogometnem prvenstu je tekmovalo 22 ekip v dveh ligah.
ki so zaposleni zunaj občine.
Izreden uspeh pri podpisu družbenega dogovora je potrdil, » da so delovni ljudje pripravljeni prispevati del svojih zaslužkov za izboljšanje družbenega standarda.
Skupaj je bilo odigranih več kot 125 tekem, prijavljenih pa je bilo več kot 250 tekmovalcev iz vseh TOZD in skupnih služb.
Rezultati končnih srečenj: Štedilniki: OSP II 3 : 0(1:0). Orodjarna: OSP I 2:1 (o: 1),
Uvrstitev ekip: 1. Orodjarna, 2. OSP L, 3 štedilniki, 4. OSP II. 5. Prini stroji, 6. Tehnološki oddelek, itd. Najboljši strelec prvenstva je bil Hrastnik (Štedilniki), ki je dosegel na vseh tekmah 22 zadetkov.
NOGOMETNO
PRVENSTVO
GORENJA
ŠPORTNA REKREACIJA V DELOVNIH KOLEKTIVIH - POTREBA IN STVARNOST
Akcijski načrt
Zapisali smo že, kako in kje bi bila organizirana služba za športno rekreacijo v tovarni, nismo pa še spregovorili o njeni vsebini, o programiranju in planiranju, o metodah dela, o načrtovanju sredstev, objektov in kadrov, o propagandi, dalje o analizi posameznih akcij in dela, o dokumentacijski službi, o raziskovalnem delu in drugih problemih.	,
Vse to organizator rekreacije zajame v akcijskem načrtu, ki predstavlja osnovo in izhodišče vsega dela. Zaradi lažje obravnave posameznih problemov razdelimo akcijski načrt na posamezne dele ali faze, ki si sledijo v logičnem zaporedju, v medsebojni soodvisnosti in povezanosti.
Ob snovanju in izdelavi akcijskega načrta posvetimo najprej pozornost njegovemu prvemu delu, to je analizi stanja Analiza stanja nam omogoči, da zberemo vse tiste potrebne in pomembne podatke, na osnovi katerih lahko planiramo in programiramo torišče športne rekreacije v delovni organizaciji. Omenili smo že, da se mora organizator športne rekreacije podrobno seznaniti z delom in življenjem v delovni skupnosti, spoznati delovni proces itd, zato tega v analizi stanja ne bomo posebej omenjali Organizator športne rekreacije svoja prizadevanja in interes najprej usmeri v subjekte delovnega procesa, to je, zbere podatke o delavcih. Pri tem gre najprej za podatke o številu, , starostni strukturi in spolu delavcev. Določeno število delavk ali delavcev v kolektivu kasneje v programu pogojuje tudi postavitev določene organizacijske sheme. Število delavcev je v posameznih TOZD, obratih ali oddelkih seveda različno, zato temu primemo tudi planiramo in programiramo.
Podatki o starosti delavk in delavcev omogočajo načrtovalcu, da lahko v polni meri upošteva biološke in fiziološke zakonitosti posameznih razojnih obdobij in da ustrezno organizira stalne rekreacijske skupine. Posebej evidentira delavke in delavce v delovnem kolektivu, saj je znano, da v mnogih organizacijah združenega dela žene in dekleta prevladujejo in je zato potrebno programirati športno rekreacijo zanje in ne le za manjšo skupino moških. Nasploh je potrebno športni rekreaciji žena in deklet posvetiti potrebno pozornost in skrb za delavke
— osnova dela
bi morala na tem področju biti v ospredju.
Nadalje so zanimivi podatki o poklicih, ki jih opravljajo delavke in delavci, oziroma podroben vpogled v delovna mesta, ki so zajeta v delovni organizaciji.
To je potrebno zaradi kasnejšega programiranja posebnih rekreativnih odmorov v toku proizvodnega procesa, oziroma v času enega dela 30-minutnega odmora Vsebina takih odmorov naj bi bila posebej izbrana in v nasprotju z naravo dela To problematiko bomo bolj podrobno obdelali kasneje.
V	svojem programu ne moremo in ne smemo zanemariti mnenj, stališč in interesov delavk in delavcev na torišču športne rekreacije. Zato največkrat v razgovorih (intervju) ali z anketnim vprašalnikom ugotavljamo, kakšen odnos imajo delavke in delavci do posameznih akcij, špormo-rekreacijskih aktivnostih, oziroma do celotnega dela nasploh Dalje nas zanima česa si želijo, kaj pogrešajo, s čim so nezadovoljni itd Vse te koristne informacije ovrednotimo in jih vnesemo v program.
K analizi stanja prav tako štejejo podatki o psihofizičnih sposobnostih zaposlenih in o njihovih delovnih sposobnostih V delovnem programu to koristno uporabimo pri doziranju ali stopnji obremenitve pri posameznih športno-rekreativnih dejavnostih, še posebej pri urah rekreiranja Nadvse koristni so tudi podatki o zdravstvenem stanju delavcev. Kot je znano, ukvarjanje s športno-rekreativnimi aktivnostmi lahko bistveno izboljša zdravstveno stanje posameznika, v tem pa se kaže tudi tesna povezanost športne rekreacije in medicine v organizaciji združenega dela.
V	analizi stanja potem opišemo še čas dela delavcev, zberemo podatke o nočnem in izmenskem delu in oddaljenost njihovih domov od torame ter o času, ki ga porabijo za pot na delo. Tem dodamo še podatke o okolju in kraju, kjer delavci živijo in s tem v grobem zaključimo analizo stanja.
V	prvem delu te analize smo torej posebno pozornost posvetili delavkam in delavcem, v drugem pa bomo govorili še o drugih pomembnih podatkih, ki spadajo k analizi stanja
HERMAN BERČIČ
Na VII. ŠIG Jugoslavije sorekli:
LOJZE CEPUŠ, predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije:
„Danes, ko na eni strani iščemo vedno nove poti in možnosti, kako nuditi našim delavcem čimveč za njihov materialni, duševni in telesni razvoj, bijemo na drugi strani neizprosen boj za stabilizacijo našega gospodarstva. Eno kot drugo je tesno povezano z našim delom, našimi hotenji, disciplino in odgovornostjo pred našimi delavci, pred širšo družbo in nami samimi. Skratka, še vedno se borimo za boljši jutrišnji dan, borimo pa se tudi, da obdržimo to, kar danes že imamo. Naša tradicionalna športna srečanja so za nas in našo socialistično družbo izredno koristna investicija v človeka, saj tu krepimo samega sebe pa tudi obrambno moč naše države ..
FRANC BERGINC, predsednik organizacijskega komiteja SlGJ - 1975.
„V prijetno dolžnost mi je, da v imenu organizacijskega odbora in našega gradbenega podjetja Ingrad pozdravim vse nastopajoče tekmovalke in tekmovalce gradbenih podjetij Jugoslavije od Skopja do Anhovega. Srečanja gradbincev Jugoslavije in njihova športna in proizvodna tekmovanja postajajo tako trdna, vez med bratskimi republikami, da si vsi teh srečanj iskreno' želimo ...“
IVAN KRAMAR, predsednik . Občinskega sindikalnega sveta Celje:
„Celje ni znano samo po svoji delavski tradiciji, saj je prav v tem mestu pred 25 leti vznikla pobuda za organizacijo prvih športnih iger gradbenih delavcev. Tako je peščica požrtvovalnih športnikov v tedanjem gradbenem podjetju Beton, to je v današnjem Ingradu, pričela s široko akcijo, da bi postale športne igre gradbenih delavcev čim bolj znane in množične. Kljub obilici dela pri obnovi naše domovine so dobile športne igre gradbincev vse večji razmah. Tako so iz medobčinskih prerasle v republiške in končno pred šestimi leti v zvezne igre ...“
~ JOVAN NIKINOVIČ, predsednik Zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije:
..Letošnje športne igre in proizvodna tekmovanja prirejamo v jubilejnem letu, ko proslavljamo zmago nad fašizmom in 25 let samoupravljanja v naši domovini. Rezultati, ki smo jih dosegli, so veliki in zelo pomembni za naš vsestranski razvoj. Gradbeni delavci Jugoslavije so ponosni na svoj doprinos k skupnim naporom za krepitev delavskega razreda in rast naše socialistične družbe. Šport in rekreacija, telesna kultura in proizvodna tekmovanja predstavljajo le del nalog, s katerimi se intenzivno ukvarja naša organizacija. Zvezne športne igre in proizvodna tekmovanja predstavljajo končno manifestacijo bogate in široke športne aktivnosti naših gradbenih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Predstavljajo tudi koristen pregled množične športne aktivnosti, v kateri sodeluje na deset tisoče naših delavcev . ..“
IVICA BEZLAJ, sekretar organizacijske^ komiteja SlGJ - 1975:
„Letos so v Sloveniji že druge j športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije. Organizatorji velikega športnega srečanja bomo zelo zadovoljni, če bodo igre pripomogle, da bo vez med gradbinci Jugoslavije še tesnejša, saj je geslo naših iger „šport - pri-jateljstvo“! Kako poteka letošnje športno srečanje? Kljub veliki udeležbi natančno po določenem urniku, brez zastojev, praktično brez problemov. Skoda le, da nam nagaja slabo vreme. Ce bi sijalo sonce, bi bilo vse skupaj še toliko lepše . ..“

V CEUU SO BILE VII. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV JUGOSLAVIJE
LOVORIKA
SLOVENSKIM
Športnikom
Imenitna organizacija in zadovoljni
SrPi
udeleženci
.

Pod pokroviteljstvom Loj- _ KOT NA NAJVEČJIH zeta Cepuša, predsednika Re- ŠPORTNIH PRIREDITVAH publiškega odbora sindikata Svečana otvoritev ŠIGJ — 75 gradbenih delavcev Slovenije, so je bila v petek v jutranjih urah bile konec minulega tedna v ' pred muzejem NOB. Tu so se
Bogata ..zgodovina" športnega društva Ingrad v vitrinah . ..
DOBER ZAČETEK - DOBER KONEC!
Vse je torej potekalo v najlepšem redu, vsi skupaj pa bi bili še toliko bolj zadovoljni, če bi vreme še nekoliko bolj prizanašalo nastopajočim. Številna tekmovanja so se namreč od-dvijala na prostem, med drugim so se na prostem pomerili tudi gradbinci, ki so prišli v Celje na proizvodno tekmovanje, zato občasno deževje ni bilo niti najmanj dobrodošlo.
Kljub vsemu:	uspešnemu
začetku je sledil tudi uspešen
konec. Naslednji dan so bila na sporedu še zadnja tekmovanja in zgodaj popoldan so tekmovalci že vedeli, kaj so si „prislu-žili“. Slovesna razglasitev rezultatov je bila šele v večernih urah v prostorih Narodnega doma, kjer so najuspešnejši • tekmovalci prejeli tudi zaslužena priznanja. Tako kot se spodobi, je svečanemu za-Idjučku sledilo družabno srečanje udeležencev velikega tovariškega športnega srečanja.
In kdo se je v Celju najbolje odrezal? Nismo bili kaj dosti presenečeni, ko smo zvedeli za uradne rezultate. Na najvišjo stopničko so se namreč povzpeli zastopniki slovenskih gradbenih podjetij. Osvojili so 49 točk in s tem pustili za seboj svoje tovariše iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Črne gore.
Dolgoletno delo, letos so namreč slavili slovenski gradbinci že četrt stoletja svojih organiziranih športnih srečanj, se je torej znova obrestovalo.
A. Ulaga.
Moštvo Salonita iz Anhovega tudi to pot v odbojki ni imelo pravega tekmeca.. .
Celju VII. športne igre in II. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Jugoslavije. Športne igre so organizirali prekaljeni športniki celjskega industrijskega gradbenega podjetja Ingrad, medtem ko so za proizvodno tekmovanje poskrbeli delavci Gradbenega obrtnega podjetja Obnova Celje.
Številne udeležence srečanja gradbenih delavcev Jugoslavije, vsega skupaj jih je bflo blizu 600, od tega 445 aktivnih tekmovalcev, je pozdravilo mesto ob Savinji v zastavah, transparentih in bujnem poletnem zelenju. Na vsakem koraku je bilo videti prisrčne dobrodošlice gostom iz vseh naših republik, povsod je bilo čutiti iskreno skrb organizatorjev, da bi odnesli udeleženci tovariškega srečanja kar najlepše spomine iz našega Celja.
Prepričan' sem, tako kot mnogi drugi, ki so se tako ali drugače udeležili srečanja gradbenih delavcev Jugoslavije, da trud prizadevnih organizatorjev ni bil zaman, da so se vloženi napori in neprespane noči lepo obrestovale.
zbrali vsi nastopajoči in številni ugledni gosti, kot so bili Dušan Bogdanovič — podpredsednik zveze sindikatov Jugoslavije, Jovan Nikinovič — predsednik zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, Lojze Cepuš — predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Janez Hambrož -predsednik odbora za šport in rekreacijo zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, itd., itd.
Po svečanosti in pozdravnih govorih so startali tekmovalci. Zenske so pričele meriti svoje, moči v namiznem tenisu in v streljanju, moški pa v malem nogometu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Tekmovanja so potekala na lepo urejenih športnih objektih Ingrada in celjske Posebne šde ter na stadionu Glazija, ki je bil le nekaj deset metrov od „centra“ vsega dogajanja.
Brez pretiravanja bi lahko zapisali, da je bilo za vse poskrbljeno kot na največjih športnih prireditvah. Vse službe so bile kos svojemu delu, zato smo bili sproti seznanjeni z vsemi rezultati in spl dr vsemi „dogajanji“ na igriščih.
V namiznem tenisu so zmagale tekmovalke Juventa iz Zagreba ..
Letos so se slovenski gradbinci srečali že na svojih XXV. letnih športnih igrah in na njihovo pobudo so bile pred šestimi leti v Sloveniji prve zvezne športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije. Kar je res, je res: dolgdetna tradicija, požrtvovalnost, veselje do športa in redno delo..., vse to se danes športnikom v slovenskih
gradbenih delovnih organizacijah lepo obrestuje. Zato jim tudi zmage v skupni uvrstitvi na VII. ŠIG Jugoslavije, ki so bile pred tednom dni v Celju, mhče ni mogel vzeti iz rok. Na posnetku: slovenski gradbinci za točke na Kodeljevem v Ljubljani...
(Foto: A. Ul.)
DLL. 'VV S K A ENOTNOST
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List Je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor in glavni urednik VOJKO ČERNELČ, odgovorni urednik BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Naročninski oddelek — komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, telefon 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din. Naročnina je četrtletna 37,50 din — polletna 75,00 din — in letna 150,00 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »ljudska pravica«, Ljubljana.