LETO XVI
ŠTEVILKA 16/17 (529)
VELENJE, 25. APRILA 1980
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
CENA 5 dinarjev
YU ISSN 0350-5561
l.maj
Vsem rdeč nagelj svobode
I Prvi maj — praznik dela, tožnik človekovega ustvarjanja. njegove sreče in svobode!
To je praznik spominov in zmag. praznik ponosa in želja. iJaše samozavesti in smelega ■pogleda v prihodnost. Ponosni smo. ko nehote pogledamo prehojeno pot in samozavestni, ko zremo v prihodnost. Na Itjpoti.kismojo prehodili, da pes živimo v enkratni sku-losti narodov in narodnosti »upravne Jugoslavije, ne loremo mimo preteklosti. In ■Sa dolžnost je. da izrazimo iriznanje tistim generacijam preteklosti, ki so zvesto slu-ile ciljem revolucije, da se z Iglobjo hvaležnostjo spo-nnimo vseh tistih revoluciio-Irjev. ki so z nageljni v umbnicah praznovali 1. maj I časih, ko človek še ni bil [svoboden. Ti časi so bili in [nam morajo biti spomin in [opomin ter hkrati vera v prihodnost. Žrtve za svobodno [praznovanje 1. maja so bile [velike. Pogumno so železničarji organizirali stavko za boljšijutri. prepričani v zmago in svoboden rdeč nagelj so padli številni sinovi naše domovine. Danes ponosni praznujemo delovno zmago in prav je. da se tudi v naši dolini ispomnimo vseh tistih, katerih trud je vtkan v hitrejši razvoj našega kraja in bogatejši razvoj vseh nas. Napredek našega kraja in celotne naše domovine kaže na to. da je bila prehojena pot prava, sajje bila to pot partija in Titova pot. to je bila pot samoupravljanja in socialistične demokracije. Oblikovali smo nove družbene odnose in utr-lili položaj delovnega člove-;akotproizvajalca in občana, »polnjevali smo celoten noupravni sistem kot na-rišji temelj samoupravne in ■socialistične demokacije. da bidelovni ljudje lažje odločali o svojih potrebah, da bi v se bolj obvladovali pogoje in |jzultate dela in življenja, vladaljni razvoj pa zahteva še jitrejše in uspešnejše reševa-njegospodarskih problemov, učinkovitejše in plodnejše delo. odgovornejše razpola-anjezdružbenimi sredstvi in Dgastvi. To pa terja tudi izvoj višje kulture, znan-Ivene ustvarjalnosti in izo-faževanja kot življenskih otreb delovni h ljudi. Ki) na-rtiijemo boljše delo in večjo
produktivnost, bi se morali še bolj kot doslej zavedati, daje znanje tisto, na katerem temelji napredek družbe. Brez. znanja in sodobne tehnologije. ni napredka, znanjeje tisto, ki danes bogati vse razvite družbe. Tega so se zavedali naši občani, ko so se ponovno odločili, da z novim samoprispevkom uresničujejo hitrejšo rast in napredek naše skupnosti. da poskrbijo zlasti za hitrejši razvoj otroškega varstva in za boljše pogoje dela v vzgoji in izobraževanju. Taka odločitev je posledica visoke zav esti naših delovnih ljudi, ki so že velikokrat dokazali, da se znajo odrekati za skupne cilje. To pa je porok za naš nadaljni razvoj kraja in celotne skupnosti.
Ko si bomo letos pred praznikom dela ponovno stisnili dlani, iskreno želim, da bi imeli tudi v prihodnje dovolj moči in volje za uspešno premagovanje vseh ovir in težav, zlasti tistih, za katere smo se odločili, da jih bomo v prihodnje opravili. Razplesti bomo morali vozel prevelike porabe, premajhne produktivne sposobnosti gospodarstva. pretiranih investicijskih ambicij, rasti cen in zunanje trgovinskega primanjkljaja. Nevarnost za svetovni mir se povečuje, to vpliva na varnost vsake in tudi naše države. Vendar tudi tokrat ne smemo biti malodušni. saj vemo od kod smo krenili, obogateni smo z delom in izkušnjami, delavski razred Jugoslavije ima danes jasno perspektivo za jutrišnji dan. Na izkušnjah preteklosti gradimo prihodnost. samoupravno zreli premagujemo težave, ki jih prinaša ta čas m odnosi v svetu. Prepričani v svojo moč in ustvarjalne sposobnosti po-jdimo enotni k novim delovnim zmagam za srečo delovnega človeka. Naj združeni interesi delavcev in občanov zaživ ijo kol vodilo vseh prizadevanj in odsevajo usklajenost v razvojnih načrtih in porabi celotnega družbenega bogastva.
Ta maj bodimo z našo toplo mislijo pri tovarišu Titu — človeku, ki je vse svoje delo pos\ etil temu.daje naš človek svoboden in naj se uresniči njegova vizija, da bi si vsi ljudje na tem planetu lahko pripeli rdeč nagelj svobode!
Cveta Pušnik
Kljub močnemu sneženju je bila nedelja nadvse praznična
V nedeljo v Velenju
Slovesen sprejem štafete mladosti
Na poti po Sloveniji bo štafeta mladosti v nedeljo popoldan prispela v našo občino. Prvi jo bodo pozdravili prebivalci Šmartnega ob Paki in bližnje okolice. Na prireditveni prostor pri spomeniku v Šmartnem ob Paki bo štafeta prispela ob 18. uri. Mladi iz te krajevne skupnosti bodo ob tej priložnosti pripravili kulturni program. Od tu ho štafeta nadaljevala pot v Topolšico ter v Šoštanj, kjer ji bodo pripravili svečan sprejem na trgu svobode. Mladi bodo štafetno palico prinesli v Šoštanj ob 18. uri 40 minut.
Osrednja slovesnost pa bo ob prihodu štafete mladosti v Velenju. Na Titov trg v Velenju jo bodo prinesli ob 19. uri. Mladi bodo prebrali pozdravni govor našemu dragemu tovarišu Titu, v kulturnem programu pa bodo sodelovali velenjska godba na pihala in mladi pevci z osnovne šole Anton Aškerc. Ker bo štafeta prespala v Velenju, bo ta večer še posebej slovesen. V nadaljevanju bodo namreč na Titovem trgu in Prežihovi ploščadi nastopali zabavni ansambli, folklorne skupine, citraši in tamburaši.
Možen bo tudi ogled štafetne palice in razstave »Mladi v Velenju« v zgradbi družbenopolitičnih organizacij.
S Titovega trga bo štafeta odšla prihodnji dan ob 6. uri 40 minut, naši mladinci pa jo bodo ponesli do Stranic, kjer jo bodo izročili mladim iz občine Slovenske Konjice.
Potrdili visoko zavest in solidarnost
NAŠ VEČINSKI ZA
Za nami je pomemben dan — 20. april, ko smo znova z velikim in obkroženim ZA potrdili, da živimo s hotenji in težavami vsak v svoji krajevni skupnosti, saj smo se spet, tokrat že tretjič, odločili, da tudi sami v obliki krajevnih samoprispevkov pomagamo pri razreševanju naših skupnih potreb. Kar 95 odstotkov vseh volilnih upravičencev je prišlo v nedeljo na to naše ljudsko glasovanje in 76,5 odstotkov jih je glasovalo ZA. Tolikšna udeležba na referendumu in večinska odločitev za še uspešnejši razvoj naših krajevnih skupnostih in občine kot celote najbolje potrjujeta, da so se v krajevnih skupnostih dobro pripravili na razpis tretjega samoprispevka in da so bili programi dobro izbrani in upoštevane želje večine krajanov.
Na referendumsko nedeljo so se v vseh krajih naše občine nadvse skrbno pripravili. Praz-
ničnega razpoloženja ni mogel pokvariti niti sneg, ki je zgoraj zjutraj začel naletavati. Med prvimi, ki so v nedeljo vstali, so bili poleg članov volilnih odborov oziroma komisij gotovo godbeniki velenjske rudarske godbe ter godbe Zarja iz Šoštanja, saj se je že pred peto uro iz njihovih instrumentov razlegala budnica po vsej dolini. Godbeniki so obiskali vse krajevne skupnosti. Skorajda povsod so poskrbeli še za dodatno razpoloženje. Delavske in borbene pesmi z gramofonov smo lahko slišali skorajda na vseh voliščih, marsikje pa je na glasovalnih mestih pozdravil krajane domači harmonikar. Seveda so bila glasovalna mesta, vseh je bilo 67, nadvse lepo okrašena, vsa v zastavah in v cvetju ter z raznimi napisi na stenah. Ponekod so postavili tudi visoke mlaje. Znova so se izkazali krajani Konovega, saj so postavili kar tri 37-metrske.
Čeprav naj bi bila volišča uradno odprta šele ob šesti uri pa so krajani prišli marsikje na glasovanje že veliko prej. Zelo zgodni so bili v krajevni skupnosti Šalek—Gorica, kjer se lahko sedaj pohvalijo z zelo dobro organizacijo. Pripravili so kar 14 glasovalnih mest. Volišča so bila v vsakem stanovanjskem bloku. Na enem glasovalnem mestu pa je že do pol sedme ure zjutraj glasovalo 95 odstotkov upravičencev. Čeprav je v okoliških krajevnih skupnostih zapadlo razmeroma veliko snega, pa to krajane ni motilo in so kljub temu zgodaj pohiteli na volišča.
Skratka, v nedeljo, 20. aprila smo znova pokazali visoko zavest za reševanje naših skupnih nalog. Seveda si moramo sedaj prizadevati, da bomo sprejete programe čimbolj dosledno uresničili in se tudi pri tem obnašali kar najbolj ustalitve-no. Podrobnejše izide o glasovanju objavljamo na 2. strani.
V ponedeljek svečana seja
Trinajst srebrnih znakov sindikata
Člani občinskega sindikalnega sv eta se bodo tudi letos v dneh pred delavskim prazni-
ečanje
i Pred dnevi so se v Velenju iestali člani odbora aktivistov svobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja. Spre-pvorili so o pripravah na 6. Kanje, ki bo 6. septembra v lokovici ter o postavitvi spominskega obležja v tem kraju IStanetu licu—Krištofu, ki je ppadelv Lokoviei 15.julija leta 1944.
Mane lic—Krištof je bil tloma iz Ribnice na Dolenj-
0 pripravah
skem. med vojno pa je bi! sekretar okrožnega komiteja K P Slov enije šaleško-mislinj-skega okrožja, od 8. maja leta 1944 pa do svoje smrti pa tudi sekretar okrožnega odbora osvobodilne fronte.
Na željo nekdanjih Krištofov ih sotovarišev bo spominsko obeležje predstavljala skala, ki jo bodo pripeljali iz njegovega rojstnega kraja.
obeležje pa bo visoko približno meter in pol.
Na seji so imenovali odbor za pripravo srečanja. Odbor bo vodil predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga, odbor za postavitev spominskega obležja Stanetu licu—Krištofu pa Jože Tekavc. podpredsednik velenjske borčevske organizacije.
kom prvim majem sešli na sv ečano sejo. Seja bo v ponedeljek. 28. aprila v prostorih velenjske knjižnice, na njej pa bodo podelili ludi letošnje srebrne znake sindikatov in priznanja ter nagrade najuspešnejšim racionalizatorjem.
Srebrne znake bodo' letos dobili naslednji sindikalni delavci in osnovne organizacije zveze sindikatov: Ferdinand Atelšek, Gorenje TGO-I OZD hladilna tehnika. Vinko Herodiš Gorenje TGO-tozd Štedilniki. Anka Me-lanšek Gorenje TGO-tozd Pralna tehnika. EdO Uranjek Elektrostrojna oprema — tozd Elektroobrati Ljubo
Supič Vegrad-tozd Gradnje. Mira Videčnik Vzgojno izobraževalni zavod-osnovna šola Anton Aškerc. Janez
Pukl občinski sindikalni svet \ elenje. Peter Krapež Služba družbenega knjigovodstva Velenje. Jože Krk Rudnik l ignita Velenje-tozd Mehanizacije. Anton Pust Elektrostrojna oprema-tozd Strojni obrati. Vegrad-osnovna organizacija DOM 101, konferenca osnovnih organizacij RLV-tozd Mehanizacije in osnovna organizacija sindikata Savinjsko šaleškega zdravstvenega doma.
Svečano sejo članov občinskega sindikalnega sveta bodo z nastopom obogatili tudi učenci glasbene šole Velenje in otroški zbor z osnovne šole Miha Pintar Toledo.
Dobitnike srebrnih znakov sindikatov ter najuspešnejše racionalizacije bomo predstavili v prihodnji številki NČ.
Velenje ob dnevu 0F
Deset srebrnih priznanj
Osrednja proslava ob dnevu Osvobodilne ffonte slovenskega naroda bo v Šaleški dolini danes popoldne ob 18. uri v domu kulture Velenje. V koncertnem delu bodo nastopili dekliški pevski zbor gimnazije Velenje in mladinski pevski zbor s celjske gimnazije. Vmes bodo podelili tudi letošnja srebrna priznanja osvobodilne fronte.
IA priznanja bodo letos \ naši občini prejelo osem posameznikov in dve društvi. Dobili jih bodo: Anica Podlesnik in Peter Krapež iz Velenja. Ivan Golob iz krajevne skupnosti Skorno-Florjan. Majda Naglost Konovo. Drago Tratnik Stara vas. Jurij Pogorelčnik Staro Velenje. Stane Prašnikar Šmartno ob Paki ter gasilski društvi Gaberke in Šalek. lek.
Mozirje
V splet prireditev ob Dnevu OF in mednarodnemu prazniku dela v Gornji Sav injski dolini bo sodila ludi svečanost, ki jo bodo v Mozirju pripravili 30. aprila. Na njej bodo slovesno podelili letošnja Priznanja OF in Srebrne znake sindikatov. Priznanje OF bodo letos v mozirski občini prejeli: JOŽICA PURNAT. JANI Z ŽAGAR. IV1CA KOZOVINC. ANKA ( FPL AK. JOŽE CEL1N-ŠFK. ALOJZ PLAZN1K. MARTINA ČOP. JURIJ KLADMK in Osnovna šola Frana Kocbeka iz Gornjega grada.
Srebrne znake sindikatov bosta prejela OLGA \RSNIk in FRANC Š'l Ki LIC.
Zapise o mozirskih nagrajencih bomo objavili v prihodnji številki Našega časa. velenjsko pa predstav Ijamo na 9. strani.
		
Iz akcijskega programa		Seja medobčinskega sveta ZKS Celje
Še večja odgovornost
Pri izvajanju vseh nalog bo treba terjati večjo odgovornost delegatov zborov občinske skupščine— Nujna doslednost pri izvajanju ukrepov
Člani občinske konference SZDL Velenje so na skupni seji z delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje v sredo, 18. aprila sprejeli program akcijske usmeritve za boljše gospodarjenje v občini. S pripombami dopoljnjen program bodo dali v obravnavo tudi vsem krajevnim konferencam oziroma kasneje tudi zborom občinske skupščine.
Pobuda tovariša Tita za boljše gospodarjenje in nadaljnjo krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja je na vseh ravneh v Šaleški dolini doživela veliko podporo. K izvajanju te akcije smo pristopili enotno in usklajeno, predvsem pa odgovorno. Vendar je treba v vseh tistih sredinah, kjer te naloge vendarle še niso sprejeli za svojo, storiti vse, da jih v to usmerimo, kot so dejali na seji. Kajti sedanji gospodarski položaj narekuje vsem, da s sprejemom in izvajanjem različnih ukrepov in odločno družbeno akcijo storimo vse za izboljšanje nastalega stanja. Zavedati se moramo namreč, da mora aktivnost slehernega dejavnika prispevati h krepitvi samoupravnega položaja delavcev v združenem delu, kot tudi h krepitvi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in skupnih dohodkovnih koristi v gospodarjenju in v družbeni reprodukciji.
Zato morajo biti naša prizadevanja usmerjena v boj za uresničitev ustavnih načel v vsej naši gospodarski in družbeni praksi, v omejitev vseh oblik porabe v okviru razpoložljivega dohodka, se zavzemali za izboljšanje našega položaja v mednarodni menjavi in seveda storiti vse za dosledno izvajanje politike dogovorjene z republiko in občinsko resolucijo in pri tem vztrajati na osebni in kolektivni odgovornosti za izvajanje sprejetih stališč.
Socialistična zveza je kot fronta vseh subjektivnih sil z zvezo
komunistov na čelu odgovorna, kot je poudarjeno v akcijskem programu, da mobilizira vse delovne ljudi in občane v boj proti vsem oblikam razsipavanja družbenih sredstev, proti širjenju administrativnega aparata in režijskega osebja povsod tam, kjer leto ne prispeva k povečanju dohodka ali smotrnejši organizaciji dela, proti neplodnemu sestan-karstvu, svečanim manifestacijam, ki veliko stanejo, proti delitvi osebnih dohodkov, ki ne temeljijo na delovnih rezultatih. Akcijski program nadalje poudarja, da je treba uveljaviti takšen razpored delovnega časa v javnih službah, ki bo prispeval k zmanjšanju prisotnosti delavcev z dela in obenem zagotavljal čimboljše nudenje uslug. Razne sprejemne in druge pisarne morajo zato prilagoditi svoj delovni čas potrebam in prostemu času delovnih ljudi. Seveda si morajo tudi delo organizirati tako, da bi odpravili dolge čakalne vrste.
Da bi tudi konkretno prišli do vidnih rezultatov, naj bi v vseh organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih v letošnjem letu vsak v svoji sredini zmanjšali materialni stroške za 1 — 2 odstotka. Možnosti za uresničitev je seveda veliko: s smotrnejšo izbiro in izkoriščenjem tehnologije, z zmanjševanjem izmeta, boljšim vzdrževanjem strojev, boljšo organizacijo dela, s pospeševanjem inovacijskega dela, z varčevanjem toplotne in električne energije porabe vode, z večjo kvaliteto proizvodov ipd. Predvsem pa moramo prenehati z nabavljanjem luksuzne in druge nepotrebne opreme.
Skrb slehernega zaposlenega mora postati tudi prizadevanje za čimvečjo delovno produktivnost in čim boljše izkoriščanje izkoriščanje delovnega časa. Zato morajo v vseh organizacijah združenega dela dosledno uresničiti delitev po rezultatih dela oziroma uveljaviti takšna merila nagrajevanja, ki bodo delavce spodbujala za proizvodno delo, ne pa k razmišljanju, kako po čim krajši poti priti med pisarniške
delavce oziroma v strokovne službe.
Tudi z zaposlovanjem v skladu z resolucijsko stopnjo lahko ogromno prispevamo k boljšemu gospodarjenju. V prihodnje bo treba pri zaposlovanju nameniti več pozornosti zdravniškim pregledom pred sprejemi na delo, dosledno uveljaviti zahtevo, da ne bomo več zaposlovali v režijskih sl ižbah in na raznih tako imenovani namišljenih delovnih mestih. Na prste pa bo treba stopiti tudi lenuhom. Na vsakem delovnem mestu, pa naj bi bil delavec z ustreznimi delovnimi spo-sobnostimi. Nadalje je treba doseči takšen sistem razporejanja dopustov, ki bo zagotavljal nemoten proces skozi vso leto, in da bi sedanji visoki bolniški stalež znižali vsaj za 2 odstotka.
Celotno investicijsko politiko je treba uskladiti z resolucijskimi načeli in seveda vlagati v nove naložbe le toliko kot nam dopuščajo lastne dohodkovne zmožnosti. Med drugim pa je treba tudi uveljaviti sočasnost načrtovanja med vsemi temeljnimi nosilci — organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostimi in interesnimi skupnostimi. Ob vseh teh navedenih oblikah za boljše gospodarjenje je še vrsta drugih prav tako pomembnih. Poleg pospeševanja inovacijske dejavnosti in njenega usmerjenja v nove programe, lahko k varčevanju prispevamo tudi s tem, da ne hodimo na razne sestanke, zlasti izven občine, s svojim vozilom, v krajevnih skupnostih lahko preko hišnih svetov speljemo akcijo, da se opravijo okvare na vodovodnih napravah v stanovanjih ter tako preprečimo nepotrebno potrato vode, enako velja za varčevanje s toplotno energijo, Z ustreznejšim pakiranjem in razdeljevanjem živil, zlasti kruha, moramo preprečiti, da se v bodoče ne bo zavrglo toliko kruha vstran kot sedaj itd.
Oblik varčevanja je izredno veliko, na vseh nas pa je velika odgovornost da postanejo, del našega vsakodnevnega življenja.
Delo in naloge sindikatov
Zdaj zavihati rokave
Prejšnjo sredo so se na volilni seji zbrali člani občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Mozirje. Najprej so se lotili obravnave rezultatov gospodarjenja v minulem letu in pri tem ugotovili, da so naravnost zaskrbljujoči. Delovni uspehi so namreč najslabši v celjski regiji in zaostajajo tudi za republiškim povprečjem. Precejšnjo mero krivde velja zvaliti na nedokončane naložbe. Načrtovali so jih namreč za 220 milijonov dinarjev, uresničili pa le za 50 in še to na račun nakupov opreme in strojev. Nič kaj razveseljiv ni podatek, da so kazalci najnižji prav pri osnovni gospodarski panogi, v lesni industriji, saj se je zmanjšal tudi njen delež turizma in gostinstva. Zanimivo je, da se je povečal delež kmetijstva in gozdarstva, čeprav se na obeh področjih otepajo z velikimi težavami.
Gospodarska- rast torej ni dosegla niti stopnje rasti inflacije, uresničeni niso bili izvozni načrti, porast družbenega proizvoda je neznaten, zaradi nespoštovanja resolucijskih izhodišč je poraba naraščala hitreje kot dohodek, akumulativna sposobnost gospodarstva se je zmanjšala in so za razširjeno reprodukcijo namenili za 10 odstotkov sredstev manj kot leta 1978, manjša je seveda likvidnost gospodarstva, zaskrbljujoče pa je tudi področje zaposlovanja, saj se je število zaposlenih na podlagi delovnih ur v gospodarstvu povečalo za 2 odstotka, v negospodarstvu pa kar za 5. Odveč je torej poudarjati, da je resnično napočil čas za prehod od besed k dejanjem — ukrepi so opredeljeni dovolj natančno.
Na to področje se nujno navezuje področje načrtovanja, ki so ga člani občinskega sveta obravnavali v drugi točki. Poglobljeno so se pogovorili o pomenu načrtovanja sploh in o dejavnosti na tem področju v Gornji Savinjski dolini. Smernice in izhodišča so v večini sredin že sprejeli, kasnijo le samoupravne interesne skupnosti, na
podlagi novega rokovnika pa so že prešli v obdobje usklajevanja. Problemov pri snovanju bodočega razvoja seveda ne manjka. Prednostna naloga je prostorsko načrtovanje, ki je za mozirsko občino izjemnega pomena, pa kljub temu že leta nedorečeno. Urediti bi morali vsa neskladja glede lesne surovine in zagotoviti višjo stopnjo predelave. Izvoz in prodaja surovine in polizdelkov je hudo kratkoročna rešitev, ki se že sedaj otepa. Ze leta govorimo o turizmu kot drugi gospodarski panogi v mozirski občini, ponudba pa je iz leta v leto slabša in tudi otipljivih razvojnih načrtov ni na vidiku. Tudi nekatere druge naloge pri načrtovanju so jasne in predvsem pomembne. Delavce bi morali osvestiti v tem smislu, da je proces načrtovanja danes bistveno spremenjen in da so prav delavci njegov odločilni dejavnik. Resnično zaostriti bi morali tudi odgovornost poslovodnih in drugih organov na tem področju.
V nadaljevanju seje so člani občinskega sveta ZSS Mozirje prav tako kritično ovrednotili delo sindikalne organizacije v preteklih dveh letih. Pogovorili so se o delegatskem sistemu, o obveščanju delavcev, ocenili so opravljene občne zbore in konference po osnovnih organizacijah, razpravljali so o življenskih pogojih delavcev in največ časa namenili uresničevanju določil zakona o združenem delu. Ugotovili so, da so kljub nekaterim slabostim v minulem obdobju dosegli kakovosten premik v nadaljnjem razvoju in poglabljanju samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosov.
Pri uresničevanju pravic in dolžnosti delavcev so največ postorili na področju samoupravnega organiziranja. Danes so v mozirski občini skladno z zakonom o združenem delu organizirane vse delovne organizacije, razen ene delovne enote, kjer pa priprave na reorganizacijo že tečejo. Manj uspešni
Na volilni seji so člani občinskega sveta ZSS Mozirje potrdili spremenjeno sestavo sveta in predsedstva, izvolili pa so tudi novo vodstvo. Funkciji predsednika in podpredsednika sveta bosta poslej neprofesionalno opravljala ANDREJ KRANJC in JOŽE ČASL sekretar občinskega sveta pa bo FRANJO GERDINA!
Regijski dosežki podobni republiškim
V Celju je bila pred dnevi XIII. razširjena seja medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije Celje, na kateri so obravnavali politično oceno gospodarskih gibanj in stabilizacijskih naporov v letu 1979 ter določili nadaljnje naloge komunistov v zvezi s tem.
Gospodarski dosežki celjske regije v preteklem letu se gibljejo na približno enaki ravni kot rezultati celotne republike. Tako je celotni prihodek v regiji pora-stel. podobno kot v republiki (v nekaterih občinah je ta porast višji, v nekaterih pa nižji od republiškega povprečja), dohodek pa je zli slovenskim povpreč-
jem zaostal za dve indeksni točki, l udi čisti dohodek je rastel v razmerju z republiško stopnjo v občini Velenje je v primerjavi z letom 1978 višji za 26. v Mozirju pa za 18 odstotkov), prav tako kot akumulacija. V nekaterih občinah celjske regije pa je akumulacijska sposobnost zaostala za regijskim in republiškim povprečjem, med drugim tudi v gospodarstvu velenjske in mozirske občine. Zaostaja tudi rast sredstev za reprodukcijo. Za 30 odstotkov pa so se povečali trajni viri za poslovna sredstva. Ugodne rezultate smo v celjski regiji lani dosegli v izvoznih prizadevanjih. saj se je udeležba celjske regije v republiškem izvozu po-
večala na 20 odstotkov. V razpr vi o gospodarskih rezultatih ce ske regije v letu 1979 pa sočla medobčinskega sveta ZKS.Cel posebej podrčtali problem pov čevanja izgub, lani so izgube regiji dosegle vredni 110.000.000 dinarjev, z največji primanjkljajem pa so poslovali štorski tovarni traktorjev, v ! varni litine prav tako v štorsk železarni, v delovni organii Lik Savinja in v Celjski mei industriji. Naloga vseh zatorejjl da si na slehernem koraku; doslednim uresničevanjem ust litvenih ukrepov prizadevamo) izboljšanje gospodarskih dose kov. so med drugim povdarili; seji.
Naš referendum
Tako smo glasoval
so bili pri vodenju akcije nagrajevanja po rezultatih dela. Strokovne službe v posameznih sredinah so vsekakor storile veliko premalo, najpogostejše pomanjkljivosti na področju delitve osebnih dohodkov pa so: nezadostno upoštevanje pogojev dela, nestimulativno nagrajevanje strokovnih kadrov in prav tako kvalificiranih delavcev, zlasti v primerjavi z delovnimi mesti administrativno-tehničnega značaja. V vseh aktih manjkajo tudi druge oblike stimulacije kot so kakovost dela, varčevanje z materiali, energijo in podobno.
Dokaj uspešne so bile razprave o zaključnih računih, saj so bile skoraj v vseh sredinah dovolj kritične, da so odkrile slabosti in pomankljivosti. Na takšni podlagi so lahko pripravili tudi akcijske programe, katerih uresničitev naj bi odpravila slabosti in bistveno izboljšala gospodarjenje.
Stabilizacijski programi so bili dobro zastavljeni, žal pa ne opredeljujejo v dovolj veliki meri odgovornosti za njihovo uresničitev. Prav v to smer bodo sindikati usmerili dokajšen del svojih moči.
Razprava je navrgla še velikokritičnih ugotovitev in napotkov za boljše bodoče delo, zdaj je treba le zavihati rokave in odgovorno ter dosledno uresničevati sprejete ukrepe in načrte. V preteklosti večkrat' ni bilo tako, tokrat pa bi moralo biti. J. P.
	vpisanih	glasovalo %	glasovalo ZA /o	glasovalo PR
KS BEVCE	148	148 — 100	123 - 83.1	22 - 14,8
BELE VODE	176	176 — 100	145 — 82	26 — 14,7
CIRKOVCE	163	163 — 100	139 — 85,3	24 - 14,7
GORENJE	617	614 — 99.5	514 — 83.7	90 — 14,6
LOKOVICA	462	456 — 98.7	?85 - 83,3	70 — 15,5
DRUŽMIRJE-				
GABERKE	587	579 — 98,6	497 — 84.6	80— 13,6
KAVČE—				
PODKRAJ	541	541 — 100	446 — 82.4	95 — 17,5
PLEŠIVEC	258	255 — 98.8	226 - 87.6	29 — 11,2
PAKA	351	351 — 100	277 — 79	74 — 21
RAVNE	647	613 — 94,7	478 — 73,8	128 — 19,8
SKORNO-				
FLOR.IAN	608	576 — 95.0	428 — 70,6	144 — 23,7
ŠENTILJ	571	566 — 99.1	390 — 68,3	172 — 31
ŠMARTNO OB				
PAKI	1148	1106 - 96,3	928 - 80.8	164— 14,5
ŠOŠTANJ	2462	2245 — <91,1	1685 — 68.4	546 — 22,1
ŠKALE	693	674 - 97.2	584 - 84.3	88— 12,7
TOPOLŠ1CA	808	808 — 100	678 — 83.9	127- 15,7
ZAVODNJE	235	227 — 96,6	174 — 74,1	53 — 22,5
KONOVO	698	694 — 99,4	578 - 83.9	111 — 15,9
PES JE	920	872 - 94.8	705 — 76,6	160— 17,4
STARO VELENJE	750	725 — 96.7	627 — 83.6	97 — 12,9
STARA VAS	597	583 - 97.6	523 - 89.7	54-9
VELENJE—				
ŠMARTNO	1219	1130 — 92,7	888 — 72.8	234 — 19,2
ŠALEK-				
GOR1CA	2408	2358 — 97,9	1955 — 82.8	358 — 14,8
VELENJE—				
LEVI BREG	2965	2946 — 99.3	2260 — 76.2	661 — 22,3
VELENJE—				
DESNI BREG	5182	4701 — 90.7	3618 — 69,8	1067 — 20,8
SKUPAJ:
25.214 24.110 — 95.0
19291 — 76,5
4674 — 18,5
Kritično o svojem delu
V Šoštanju je bila prejšnji teden letna konferenca občinske zveze rezervnih vojaških starešin Velenje. Na konferenci so prisotni spregovorili o delu občinske konference ZRVS Velenje v minulem enoletnem obdobju, sprejeli so plan dela do konca letošnjega leta in za prve mesece prihodnjega leta, potrdili dopolnjena prvila ZRVS in izvolili novo predsedstvo.
Največ pozornosti so na konferenci namenili opravljenemu delu v preteklem enoletnem obdobju. Kritično so obravnavali nekoliko preslabo povezanost z bazo. premajhen vpliv pri kadrovanju v vojaške šole. preslabo notranje informiranje in še vedno nerešeno vprašanje strelišča na Trebeliškem. Tem pomembnim vprašanjem bodo vso pozornost namenili v prihodnjem enoletnem obdooju in jih skušali z ustrezno akcijo tudi odpraviti.
Seveda so prisotni na konferenci spregovorili tudi o uspehih. Ti niso majhni in
pričajo, da so bili člani občinske ZRVS stalno aktivni in so se uspešno udeleževali tako akcij v občinskem kot republiškem merilu. Dosegali so odlične rezultate na različnih tekmovanjih, ki so se jih udeleževali. s svojim sodelovanjem in znanjem pa so prispevali pomemben delež tudi v uspehu nekaterih drugih akcij kot so bili obrambni dnevi po šolah, tekmovanje 30 let obrambne vzgoje mladine. pohod po poteh XIV. divizije, kurirčkova pošta in drugo.
Zelo negativno pa je bila na seji ocenjena nedisciplina nekaterih posameznikov, ki se ne udeležujejo predavanj in izpitov ter ne izpolnjujejo znanja pridobljene) v vojaških šolah.
Izobraževunie za naslednje enoletno obdobje so razdelili na več tem. ki obsegajo idejno-politično in marksistično izobraževanje, splošno vojaško in samozaščitno usposabljanje, taktično tehnični /bor ter izpite. Načrtujejo seveda tudi druge akcije.
»NAŠ ČAS«, glasilo SZD izdaja Center za informiran propagando in založništvo V lenje. p. o. Velenje, Foitova I »NAŠ ČAS« je bil ustanovlij l.maja 1965;do l.januarjal97 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot K dnik pa izhaja »NAŠČAS«odl marca 1973 naprej.
Uredništvo: Marjan Lipovš« (Direktor in glavni urednik) Stane Vovk (odgovorni ure dnik). Jože Krainc. Janez Ple snik. Boris Zakošek, Mira Zl košek ter Vlado Besednjak (<* iikovanje).
Izhaja ob petkih — Uredn štvo in uprava 63320 Velenje, Foitova 10. poštni predal 8 telefoni (063) 850-087,850-311 850- 317- Brzojavni naslov: 1» formativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda dinarjev, letna naročninami dinarjev (za inozemstvo 420di narjev).
Žiro račun Dri SDK, podru /niča Velenje 52800- 603-38482 Gratična priprava in tisk; C GP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov i fotografij ne vračamo.
Za »NAŠČAS«sepomnen Sekretariata za informacije d vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421- 1 /72d 8. februarja 1974 ne plačuje ti meljnega davka od promet proizvodov.
j
vilka 16 - 25. aprila 1980
i\53
Ljubo Supič
V Velenju smo srečni
Mesto Velenje in celotna Šaleška dolina dosegata v adnjih letih vse hitrejši razvoj. K temu ie pripomogel ler razmah industrije, za kar Nimajo zasluge tudi delavci iz diugih republik. 2e pred leti so Bieli prihajati v Velenje in se »vključili v združeno delo, pa udi v izgradnjo našega mesta, {nogi so sprejeli Velenje za ■je in se enako navezali sanj, kot na rojstni kraj. Eden takšnih naših občanov je tudi LJUBO SUPIČ, ki je žel v Velenje pred približno rajsetimi leti. „Res je bilo v lietku težko," je pripovedo-tal, „saj je normalno, da ima Bovek težave, ko se znajde v povsem novem okolju, kjer ikogar ne pozna in mu je prav we tuje. Mnogi hitro obupajo se vrnejo, jaz pa sem ijal in bilo je vedno boljše, val sem nove ljudi, med pridobival prijatelje, se :val v razne akcije in kar :o sem se tu počutil kot a."
ijprej se je Ljubo zaposlil strojnik pri Vegradu. je moral opraviti vse lifikacijske tečaje. Delal je številnih gradbiščih po ilaviji, precej časa tudi v ibu. Tam je spoznal ko, s katero se je poročil jo pripeljal v Velenje, ka je končala gimnazijo se zaposlila v delavnici ektronske industrije Niš. Ljubo je imel delo, ki ga je pravljal, sicer zelo rad, idar pa je bila ves čas v Km prisotna želja po dodatnem izobraževanju. Prav aradi tega se je tudi vpisal na »nomsko šolo v Slovenj itadcu, in jo uspešno končal. Vsel sem bil zame resnično ttlovelikega uspeha," je dejal: .Vendar pa sem šele takrat tačutil izredno veliko željo po vpisu na visoko šolo. Prej sem tem samo sanjal, sedaj pa
t
Ljubo Supič
sem imel tudi to možnost. Sploh nisem odlašal. V Vegradu, kjer sem zaposlen vse od prihoda v Velenje, imajo za nadaljnje šolanje veliko razumevanje. Vpisal sem se na visoko šolo za organizacijo dela in prvo stopnjo že zaključil. Želja po izobraževanju pa je še vedno prisotna, zaradi tega sem se vpisal tudi na drugo stopnjo, ki jo sedaj obiskujem."
Ljubo Supič lahko trdi, da je v Velenju uspel, da je v tem mestu dosegel vse tisto, kar si je v mladosti želel. Vendar pa so bile to takrat le želje, ki pa jih ni bilo mogoče uresničiti. Prav zaradi tega je tako zelo navezan na to mesto. Vodi službo za materialno poslovanje pri Vegradu in
pravi, da mu delo ugaja. ,,V Vegradu rad delam, tu sem začel pravzaprav kot nekvalificiran delavec, upam, pa da bom kmalu delavec z visoko izobrazbo. Ko bom imel diplomo druge stopnje, bodo moji življenjski cilji uresničeni."
Ljubova žena Biserka pa stoji možu ves čas ob strani. Imata dva otroka, petletno Majo in dveletnega Duška. Otroka gotovo zahtevata veliko časa zase. Ker Supičeva nista uspela najti ustreznega varstva, sta se odločila, da bo ostala Biserka nekaj časa doma. Tako je doma že približno dve leti, ostala pa bo še kakšno leto, potem pa bo tudi deček že toliko velik, da bo lahko obiskoval vzgojno varstveni zavod."
Prav ženi se moram zahvaliti, da sem uspešno opravil srednjo šolo in prvo stopnjo visoke. Upam, da bo imela tudi v bodoče toliko razumevanja kot doslej in da mi bo uspelo končati tudi drugo stopnjo. Otrokom se veliko razdaje. Tudi sam se rad ukvarjam z njima, vendar mi za to preostaja premalo časa," je dodal, je dodal.
Poleg tega, da izredno študira, prizadevno dela v krajevni skupnosti Velenje Center desni breg, kot predsednik skupščine. O tem je takole pripovedoval: ,,Takoj, ko sem prišel v Velenje, sem si prizadeval, da bi se enakovredno vključil v tukajšnje življenje. V tistem času so v Velenju veliko delali in imel sem priložnost, da sem tudi sam sodeloval pri udarniškem delu. Lahko trdim, da z njim nisem nikoli prekinil. Dobro sem poznal probleme in načrte naše krajevne skupnosti, poleg tega pa me delo veseli, zato sem bil počaščen, da so me krajani izbrali za predsednika skupščine in sem to dolžnost, kljub precejšnji obremenitvi, sprejel."
Ljubo Supič se je v Velenju dobro znašel, to pa lahko trdi tudi za ženo ^Biserko, ki je sicer ob našem obisku ni bilo doma. Z otrokoma je odšla za nekaj dni na obisk k staršem v Zagreb. Radi gredo tako v Zagreb, kjer je doma ona in v Gatsko, kjer je doma Ljubo. Vendar pa pravijo, da jim kar hitro postane dolgčas za njihovim Velenjem in vrnejo se domov.
Družina Supičevih je v Velenju torej srečna. V tem mestu so se jim uresničile največje želje in, kot pravi Ljubo, bodo tukaj tudi ostali. Njihov dom pa je tako topel in prijeten, da ga ne bi zapustili.
Mira Zakošek
Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS
Povečana odgovornost
do prihodnosti - odraz spoštovanja do Tita in njegovega dela
. i
Ze več kol tri mesece se na.še misli s posebno toplino in ljubeznijo dvigajo do tovariša Tita. ki bojuje težak boj s hudo boleznijo. Toda tudi tu naša ljubezen in želja :a ozdravitev niso samo besede. zakaj predobro se zavedamo. da svoje spoštovanje do Tita in do njegovega dela. ki mora živeti z novimi pokolenji še dolgo po njem, lahko izrazimo samo z dejanji. s povečano odgovornostjo do prihodnosti socialistične. samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.
Takšen odnos do Tita pa pomeni tudi odgovornost do nas samih, do prihodnosti naših narodov, za kar je dal Tito največ, kar je mogel dati.
Prav dobro so nam še v spominu Titove besede na enajstem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ko je med drugim dejal:
»Nekateri naši ljudje___
preprosto govorijo: samo, da bi ostalo tako, kakor je zdaj. In ne le, da bo ostalo tako, ampak bo zmeraj bolje. In mora biti bolje ...«
t novo in boljše, s trdnim delom in odgovornostjo, z zaupanjem vase in v prihodnost — to naj bo zagotovilo. ki naj spremlja naše pozdra ve in želje za tovariša Tita! Hvaležni smo mu. ker nas je oborožil s pomembnimi spoznanji in sredstvi, ki nam zagotavljajo nove uspehe in zmage v prihodnosti. Našega dolga mu ne vračamo le z besedami, kajti predobro se zavedamo, da je mogoče meriti vrednost naših besed, naših sklepov, naših resolucij le z dejanji, z rezultati našega boja za samoupravljanje in znotraj njega za stabilno gospodarstvo, za učinkovito družbeno organizacijo. To je preizkušnja današnjega in jutrišnjega dne! Že zdvanaj smo se odločili, da bomo gradili socializem v dejanju, ne t' deklaracijah. S te poti ne bomo nikdar skrenili, kajti velika prihodnost socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije je še pred nami.
(Besede ob 60. letnici železničarkse stavke v Ljubljani)
Veliki uspeh mladega kiparja Alojza Jerčiča
II
Krik iz teme"
I Pred nedavnim so v Gorenju l novinarski konferenci pred-Inili samoukega kiparja jza Jerčiča, ki v svojih narskih plastikah iz varje-železa kaže človeštvu ko občuteno odtujevanje eka in njegovo apokalip-samouničevanje. Kipar jzJerčič je prvi jugoslovan-umetnik, katerega delo tik iz teme" bo julija 1980
našlo svoje trajno mesto v svetovno znanem muzeju Hakone na Japonskem.
V teh dneh končuje dela na gigantski plastiki, ki je nastajala v tozd Orodjarna v Gorenju. Pri izdelavi tega velikega dela, ki bo v končni podobi visoko kar 7 metrov, so pomagale kot sopokrovitelji temeljne organizacije v Gorenju, pa tudi
jzJerčič, rojen leta 1948 na Muti. Pot gaje vodila po številnih jih, deželah.
občinska konferenca SZDL Velenje, ESO, Vegrad, Termoelektrarna in drugi.
Pot samoraslega kiparja Alojza Jerčiča se je pričela na Muti, kjer je kot delavec v livarni in kovačiji začel uresničevati svojo veliko željo po upodabljanju železa. Odšel je iz rojstne Mute v Trebinje, kjer je končal prvo večje javno delo — plastiko Puškomitraljezca. Potem je odšel na delo v Zvezno republiko Nemčijo, kjer je ustvaril vrsto velikih in manjših plastik. Z izkušnjami se je vrnil v Muto, kjer je ob otvoritvi nove tovarne male kmetijske mehanizacije postavil dve veliki plastiki kovača in livarja. Leta 1973 se preseli v Velenje, ob delu v Gorenju pa mu omogočajo tudi kiparjenje. Potem, ko je končal veliko plastiko legendarnega borca Pohorskega bataljona Alfonza Sarha za osnovno šolo XIV. divizije, je znova odšel v tujino. Pot ga je popeljala v daljno Japonsko. Tam je pripravil dela za dve veliki razstavi v Tokiju in Osaki. Ob razstavi je profesor umetnostne univerze v Tokiju Ichiro Haryu zapisal:
,,Njegova tehnika temelji na tradicionalni metodi varjenja, kjer se železo ob uporabi električnega varjenja topi kakor bron. Skrbno tri železne kaplje na osn< iokler se ne prikažejo nje podobe — v jamičasti	valovitega
Plastika, ki je uspela na natečaju muzeja svetovne umetnosti na Japonskem. Z devetimi glasovi si deli tretje mesto z dvema japonskima kiparjema.
železa, z odličnim smislom za prostornino. Čeprav njegove tehnike niso edinstvene, prese-
neča celo strokovnjake same pravcati napor in energija, ki je pri tem zahtevana. V zadnjih
desetih letih seje spoprijemal z istimi materiali ter je delal na ponavljajoči temi tako, da rezultati prikazujejo človeški izraz, kakor da ga želi izraziti umetnikova vztrajnost sama. Te izraze je mogoče povezovati s tistimi na žrtvah atomske bombe. Koža je zgrbančena kot brezčasni lik, obrazi izgledajo kot da pripadajo nekim skrivnostnim insektom, telesa so zvita v silhuetni obliki.
Reakcija tistih, ki gledajo njegovo delo, je občutek strahu in celo šoka. Po lastni razlagi izražajo njegove plastike resnične izraze zatiranih ljudi, ki jih izkoriščajo tisti, ki imajo moč, poudarjajo pa tudi nepopustljiv boj zatiranih... Obtožuje današnjo civilizacijo in hladno vojno, ki vsebuje sama v sebi nevarne elemente potencialne nuklearne vojne... S svojo plastiko izziva Alojz Jer-čič nas, Japonce..."
Takšne so kritike japonskega profesorja. Toda Alojz Jerčič je vztrajen. Z veliko pomočjo Gorenja, še posebej tozda Orodjarna, sedaj končuje to delo, ki bo sprejeto v muzeju umetnosti na Japonskem. S svojim delom je že prišel v najožji izbor 170 umetnikov z vsega sveta. Trije avtorji so dobili najvišje število glasov — devet, med njimi pa je tudi delo ,,Krik iz teme" Alojza Jerčiča. Pot priznanja je bila dolga. Moral je na Japonsko.
4iv=
Iz muzeja Velenje Piše: prof. Jože Hudales
Življenje in delo rudarjev v Pesju med dvema vojnama

Varstvo grobišč in grobov
Ohraniti trajen spomin
Grobišča in grobovi borcev in drugih žrtev narodnoosvobodilne borbe in revolucije spadajo na področje posebnega družbenega varstva. Urejati in vzdrževati jih moramo tako, da padlim in v vojni umrlim borcem izkažemo pravo mero spoštovanja ter ohranimo trajen in viden spomin na njihove žrtve. Naša samoupravna socialistična družba kaže s tem odnos do narodnoosvobodilnega boja in revolucije, s tem pa skrbi tudi za objekte, ki so za našo zgodovino še posebej pomembni. To področje v naši republiki podrobno opredeljuje zakon o grobiščih in grobovih borcev iz leta 1978.
Urejanja obsežnega spleta nalog, ki jih narekujejo določila tega zakona, so se v Gornji Savinjski dolini korenito lotili. Vse naloge nameravajo odpraviti celovito in pravočasno zato so delo zastavili še posebej temeljito. Najprej so v lanskem letu in s pomočjo krajevnih organizacij ZB NOV popisali vsa grobišča in grobove in na podlagi tega izdelali podrobno opredeljen in ovrednoten program vzdrževanja grobišč za letošnje leto.
Pri popisovanju so naleteli na prenekatero težavo. Predvsem so se popisovalci srečevali s problemom pomanjkanja potrebnih podatkov. Kljub vsemu so opravili obsežno delo in pripravili preglede za vsako krajevno skupnost posebej. Ugotovili so, da je v mozirski občini skupno 41 grobišč, 132 grobov, 4 kenotafi, 3 grobnice in ena kostnica. Skupno sta v njih pokopana 702 borca, vendar, žal, za mnoge še danes nimajo podatkov. Med pokopanimi borci so tudi trije narodni heroji. Milka Kerin počiva v skupni grobnici na Ljubnem, Vera Slander in Dušan Kraigher — Jug pa sta bila sprva pokopana na Dobrovljah, kasneje pa so ju prepeljali v skupno grobnico v Celje.
V uresničevanje nalog, ki jih terja vzdrževanje in varstvo grobišč, se bodo morali vključiti vsi dejavniki mozirske občine. Med nje vsekakor sodijo družbeno-politične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in drugi. S popisom so opravili seveda šele prvo nalogo, na podlagi tega so že izdelali program dela za letošnje leto, morali pa bodo urediti še zemljiško pravne zadeve, ki v številnih primerih niso rešene.
Se ena pomembna naloga jih čaka. Pripravljajo namreč samoupravne sporazume s posameznimi dejavniki in na podlagi tega bodo posamezna grobišča in grobove izročili v oskrbo, varstvo in vzdrževanje posameznim dejavnikom.
J. P.
Domovi rudarjev
Največja želja vsakega rudarja in njegovo družine je bila postavitev svojega lastnega doma. Slabe plače in krizna situacija v premogovniku je le redkim omogočila izpolniti to željo. V letih do leta 1930 pa se je to le posrečilo osmim družinam, seveda ob velikem samoodpovedovanju. Pri vseh osmih družinah so možje oziroma očetje že nekaj let garali v premogovniku in varčevali, vsi pa so na svojem delovnem mestu že napredovali v kopača. Trem je gradnjo hiše omogočil tudi poceni material (opeka iz podrtega rudniškega ,,hausa" leta 1927), enemu je pomagala hčerka, ki je bila ,,dobro poročena v Beogradu", ostalim pa so s stavbnim materialom pomagali starši — kmetje. Vsem so večkrat priskočili na pomoč ,,kamerati" z delovnega mesta in sosedje.
Ostali prebivalci kolonije so živeli v stanovanjih, ki jim jih je dodelil rudnik. S tem so imeli svoje stanovanjske probleme za silo rešene, čeprav so bila stanovanja za večje družine (in te so bile v večini) odločno premajhna. Razen v ,,novi hausi", kjer je bilo nekaj večjih stanovanj (dvosobnih s skoraj 80 kv. m) za uslužbence, so vsi ostali ,,knapi" živeli v stanovanjih, ki so obsegala le kuhinjo in večjo ali manjšo spalnico. Vse družine so imele še pravico do souporabe barake, ki so bile namenjene za hlevčke in drvarnice vseh prebivalcev ,,hause". Prebivalci kolonije so imeli tudi skupno pralnico z dvema kotloma, skupno kopalnico pa so imeli samo v ,,novi hausi". Skupna je bila tudi velika peč za peko kruha in peciva.
Leta 1936 je rudnik v vsa stanovanja napeljal vodo (zbiralnik stoji še danes) še pred tem pa so zgradili v Pesju tudi transformatorsko postajo in napeljali elektriko v rudniške hiše. Elektriko so uporabljali le za razsvetljavo, ker za drage električne aparate ni bilo denarja. Z radiom so se v Pesju seznanili pri Detičku, ki je radio kupil že takoj potem, ko so po hišah napeljali električne žice.
Le dopolnilno delo Vseh članov družine je skromni družinski proračun iz meseca v mesec toliko dvignilo, da so si ohranili golo življenje. Otroci so tako popoldne hodili delat k Detičku, kjer so lahko dobili od 4 do 6 din. Zbijali so zaboje za pomaranče, pazili na ogenj v sušilnicah za les, zlagali deske itd. Se nadaljuje
Rudarji ob „šali" pred letom 1918
Krajevna skupnost Nazarje
Premalo storitvene obrti
Nazarje so industrijsko središče Gornje Savinjske doline zato je razumljivo, da se načrti Lesne industrije Gorenje Glin, Gozdnega gospodarstva Nazarje in temeljne organizacije združenega dela Gorenje Mali gospodinjski aparati tesno prepletajo s srednjeročnim načrtom nazarske krajevne skupnosti. Tudi v prihodnjih letih bodo to nosilci gospodarske dejavnosti in bodo v veliki meri vplivali na uspešnost uresničevanja razvojnih smernic te skupnosti.
Kljub svoji vlogi pa Nazarje pestijo mnoge pomanjkljivosti. Slaba je pobudba trgovske mreže, zato nameravajo v prihodnjem obdobju izboljšati preskrbo s sadjem in zelenjavo ter povečati izbiro blaga za široko potrošnjo. Močno šepa tudi gostinstvo in gradnja novih zmogljivosti bi bila prav tako nujna. Se vsaj z eno težavo se v tej krajevni skupnosti srečujejo. Pospešiti bo namreč treba razvoj obrti, predvsem seveda storitvene. Potrebovali bi delavnice za tehnične preglede, za avtomehanične in vodoinsta-laterske storitve, pa brivske in še bi lahko naštevali.
Skladno z razvojem gospodarstva se bo povečevalo tudi število prebivalcev. Istočasno s težnjami po višji stopnji zaposlenosti bodo morali v Nazarjah pospešiti gradnjo družbenih stanovanj, z urejenim prostorskim načrtovanjem pa bodo morali povečati tudi število zasebnih gradenj. Seveda niso pozabili na okoliška naselja in bodo skušali s pomočjo širših družbenih ukrepov zmanjšati stopnjo upadanja prebivalstva na teh področjih.
Pri tem bodo morali preprečiti samovoljo in neustrezno izrabo prostora, pogoj zato pa je seveda urejena urbanistična dokumentacija za vsa naselja v krajevni skupnosti. Kmetijske površine je treba nujno zaščititi in gradnje usmerjati na manj koristen svet, z načrtovanjem zazidalnih površin pa ohraniti in obnoviti kmetijske in gozdne površine. Na to področje se vključuje še varstvo narave in okolja. Odpraviti bodo morali divja odlagališča smeti in odpadkov in zagotoviti urejen odvoz smeti tudi težje dostopnim predelom.
Nalog tudi sicer ne manjka. Dokončno nameravajo posodobiti
krajevne ceste in zagotoviti večjo mero prometne varnosti. Zato bodo poskrbeli za boljše oznake na cestah, v Nazarjah bi morali zgraditi pločnik in urediti avtobusno postajo, čakalnice pa postaviti še v Kokarjah, Pustem polju in v Lačji vasi. Poskrbeti nameravajo za javno razsvetljavo, urediti zelenice, nujna bi bila razširitev pokopališča in izgradnja mrliške vežice, najbolj pa si seveda želijo, da bi čimprej zgradili kanalizacijo s priljučkom na čistilne naprave.
Prav tako manjka telefonskih priljučkov saj so vsa naselja izven Nazarij brez njih, v Nazarjah pa čutijo potrebo po javni telefonski govorilnici.
Precej zahtevnih nalog so zapisali tudi pri načrtovanju nalog na negospodarskem področju. Želijo si telovadnice ob šoli, glede na potrebe bo treba razširiti zmogljivosti otroškega vrtca in zgraditi igrišča ob njem, prav tako pa bi radi razširili športna igrišča v Nazarjah in Kokarjah. Nalog je torej obilo in njihova uresničitev bo terjala zvrhano mero zagnanosti in delovne vneme.
J. P.
Številka 16 — 25. aprila 1980\
Nogomet
Le točka
Domači igralci so razočarali z igro, ki so jo prikazali proti nogometašem Istre. Se bolj kot s tem pa smo bili presenečeni z na trenutke pregrobo igro in nenehnim prigovarjanjem sodniku, zaradi česar je bil izključen Mišetič, rumena kartona pa sta dobila Numan-spahič in Serbo.
Zaradi zapadlega snega je bilo srečanje zelo težko, saj je bilo igrišče povsem razmočeno. Igralci so zato zelo težko kontrolirali žogo, težave s sojenjem pa je imel tudi sodnik. Čeprav se igralci z nekaterimi njegovimi odločitvami niso strinjali, pa bi se morali znati obvladovati oziroma brzdati živce. Zal, so tudi na tem srečanju pozabili, da s tem škodujejo le samemu sebi. Reči pa je treba, da so si v pomladanskem delu prvenstva nabrali že veliko rumenih kartonov in če upoštevamo še nenehne poškodbe, potem ni čudno, da na domačem terenu še niso zaigrali tako kot je bilo pričakovati, saj tudi na niti enem srečanju niso nastopili v popolni postavi.
Gostje so se presenetljivo dobro znašli na zasneženem igrišču. Pričakovali smo nasprotno. V 41. minuti so celo povedli. To je bil hiter nasprotni napad dveh njihovih igralcev in domačemu vratarju Puraču ni preostalo drugega kot da zapusti svoja vrata in se vrže nasprotniku pod noge. Zoga je odšla v kot, po katerem je Simeu-novič—levi branilec gostov zatresel mrežo. Do odmora se nato ni
zgodilo nič presenetljivega.
V	nadaljevanju so domači igralci zaigrali na vse ali nič. Ze v prvi minuti nadaljevanja je imel Dubovina zelo lepo priložnost za izenačenje. Vratar gostov Božič se mu je vrgel pod noge, vendar je zaradi spolzkega igrišča zgrešil žogo. Dubovina te edine ,,napake" gostujočega vratarja ni pričakoval in priložnost je bila izgubljena. V 62. minuti so igralci Rudarja le izenačili in to po strelu iz 11-metrovke, ki jo je izvajal Glišič.
V	zadnjem delu drugega polčasa so domači nogometaši spet pokazali, da znajo zaigrati vsaj borbeno. Toda več kot dve žogi v okvir nasprotnikovih vrat niso dosegli.
Tako so izgubili dragoceno točko, podobno kot v prvem spomladanskem kolu proti Dinama iz Vinkovcev in zapravili neodločen rezultat z gostovanja preteklo nedeljo v Subotici. V naslednjem kolu gostujejo igralci v Bugojnem. (sv)
Popravili slab vtis
Nogometaši Šmartnega so po nepričakovanem porazu s kranjskim Triglavom na domačem igrišču, preteklo nedeljo spet razveselili svoje privržence s prepričljivo zmago. V zelo težkih vremenskih razmerah so na igrišču v Šmartnem ob Paki premagali ekipo Drave iz Ptuja z rezultatom 3:1 (2:0). Kljub povsem neprimernim pogojem za igro, so Šmarčani prikazali dopad-ljiv nogomet in si že v prvih minutah pripravili nekaj lepih priložnosti. V 31. minuti so domači kronali terensko premoč s prvim zadetkom, ki ga je iz težke-
ga položaja s prostim strelofflj
dosegel A. Omladič. V zadnji minuti prvega dela igre pa je bij Meh najprisebnejši v gneči pr( vrati Drave in povišal rezultat na 2:0. Tudi v nadaljevanju so s« i gostje iz Ptuja morali nepresti braniti in le redko so z nenev nimi napadi ogrožali domači vratarja. V tem delu se je igra i več odvijala na polovici gostov in »J 71. minuti so domači nogomet dosegli še tretji zadetek. Strelec j bil Prašnikar s prostega strela. Sesti minut pred koncem srečanja so napadalci Drave izkoristili napa domačih branilcev in zmanjSi rezultat na 3:1. V predtekmi so j mladinci Šmartnega prema mladinsko ekipo Drave z 4:2. i
Rokomet
Nekaj minut pred koncem srečanja je mrežo gostov rešila leva vratnica. (sv)
Komaj rešilej točko
v srečanju z ljubljansko Olim-j pijo so rokometašice Velenja prikazale eno od svojih najsla iger in so se morale zadovoljiti k z ; neodločenim rezultatom 13113.; Igralke so bile verjetno pomembnosti srečanja psihiG obremenjene, kar je tudi glavj razlog, da so igrale zelo nezbra Zlasti so grešile pri podajah, saj so| nekajkrat ,,podarile" žog gostjam.
Ekipi sta se ves čas sre menjavali v vodstvu. Sredi prv^ dela igre so domače rokomet! vodile za dva zadetka (4:2), ven so gostje izenačile in pet pred koncem prvega polil povedle z rezultatom 4:6. fl zadnjih minutah prvega polčasa pi j so se Velenjčanke razigrale dosegle zaporedoma štiri zadetke.
V nadaljevanju igre so don igralke spet zaigrale slabo in go so najprej izenačile rezultat, pri-J bližno pet minut pred koncem i so celo vodile z rezultatom 10M3 Svoj dvanajsti zadetek so igralkej Olimpije dosegle celo z igri manj. V zadnjih minutah sreč so se Velenjčanke le zbrale in do-j segle tri zadetke zapored W zadnjega Slavica Golič 29 sekufl pred koncem srečanja, in se iti poraza.
Za dobro igro je treba pohval le Bovhovo in morda vrati Kmetičevo, medtem ko so vse ] ostale igrale slabo.
Zadetke za Velenje so dos< sestri Golič po 3, Jan, 2, Bovha4 j in Omerovič 1.
Ob 21. aprilu — obletnici ustanovitve O F in 1. maju — prazniku dela iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje
kk&iM I
gorenjetfg® gorenjep gorenjem gorenjetgs
DELAVCI GORENJA ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM
IN OBČANOM VELENJA OB DNEVU OF IN MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA - 1. MAJU.
Angela Uča kar
1. maj je naš delavski praznik. Letos ga bom preživela precej dopustniško. Največ časa bom namenila svoji družini.
Vesela sem, da smo dosegli tudi delavci določen napredek. Naša družba nam je omogočila, da se enakovredno vključujemo v vse tokove družbenega življenja Vsi delavci moramo skrbeti za napredek in prav je, da imamo svoj praznik. Moja največja želja ob delavskem prazniku pa je, da bi ga prav vsi praznovali v miru.
Ivan Sevčnikar
— delavec v tozdu Pralna tehnika
Mednarodni praznik delavcev 1. maj je praznik vseh nas. V razvoju družbenega življenja si je tudi delavce ustvaril določen položaj. Vsi smo enakopravni, skupaj se odločamo in dogovarjamo.
1. maj bom letos preživel na letovanju v Rovinju. Vsem svojim sodelavcem želim prijetno praznovanje, delovni organizaciji pa še hitrejši razvoj.
Barica Jurič
— delavka v tozdu Pralna tehnika
1. maj, praznik dela bom preživela delavno. Vesela sem, da smo tudi delavci dosegli določene pravice. Spremenil se je družbeni razvoj, položaj delavca pa tudi mnogo izboljšal. S pravicami smo dobili dolžnosti, ki pa jih moramo zvesto izpolnjevati.
Želim si, da bi prav vsi delavci na svetu dostojno proslavili svoj praznik.
gorenje
31®
gorenjeip gorenje
si®
gorenje
so
TOZD GRADNJA VELENJE
TOZD VEMONT VELENJE
TOZD LESNA ŠOŠTANJ
TOZD ZAKLJUČNA DELA VELENJE
TOZD INDUSTRIJA OSTREŠIJ »GRADBENIK« LJUBNO
TOZD KERAMIČARSTVO ŠOŠTANJ
TOZD MEHANIZACIJA VELENJE
TOZD PROJEKTIVNI BIRO VELENJE
INŽENIRING
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
čestita vsem poslovnim partnerjem ter delovnim ljudem za 27. april -in 1. maj — praznik vseh delovnih ljudi.
- obletnico ustanovitve OF
Vrtec Leveč — celična gradnja DOM 101
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje JDO ESO
Elnktrostrojna oprema n. sol. o., Preloge p. Velenje 63320 Velenje
REK Elektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
TOZD Strojni obrati TOZD Elektro obrati TOZD Vodovodno-toplovodni obrati TOZD Krovsko-ključavničarski obrati Delovna skupnost skupnih služb
velenjska plastika n sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410 komerciala 851 017 računovodstvo 881 011 telex
33570 veplas velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom Velenja čestitamo za 27. april in l.maj—praznik dela
Vsem delovnim ljudem in občanom, članom delovnega kolektiva in vsem poslovnim partnerjem čestitamo za 1. maj — mednarodni praznik vseh delovnih ljudi in 27: april — obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda.
tozd Integral n.sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410
PROIZVODNI PROGRAM
—	čelade za motoriste
—	navijalci za rolete
—	natron in perforirani papir
—	kovinska in plastična galanterija
—	storitve sitotiska in ekonomska propaganda
PROIZVODNI PROGRAM
—	izdelava vseh vrst gumbov in zaponk
—	izdelki iz armiranega poliestra
—	kadi in drugi pripomočki za podvodno masažo
tozd Galip n.sub.o. 63320 velenje. celjska cesta telefon (063) 850 138. 850 410
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
GRADIŠ LJUBLJANA TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE
čestita vsem občanom in delovnim ljudem za obletnico ustanovitve OF — 27. april in delavski praznik — 1. maj!
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE
tvilka 16 - 25. aprila 1980
DELAVCI
TERMOELEKTRARN ŠOŠTANJ
TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ I
TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ II
TOZD VZDRŽEVANJE
TOZD INVESTICIJSKI INŽENIRING
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENA PREHRANA
Za 27. april-obletnico ustanovitve OF in 1. maj — praznik dela, iskreno čestitamo delavcem sestavljenih organizacij združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje in združena elektrogospodarska podjetja ter vsem našim delovnim ljudem in občanom!
i\5 7

Rudnik lignita
Velenje
V prizadevanju, da bi nakopali kar največ lignita in tako zadostili potrebam naše skupnosti po tem energetskem viru, dosegamo tudi letos pomembne proizvodne dosežke!
Vsem delovnim ljudem v občini Velenje
čestitamo
za praznik dela — 1. maj in obletnico ustanovitve O F— 27. april.
Popotnik, kije priromal v Zalesje, je povsod videl vesele in zadovoljne obraze, radujoče se življenja in njegovega čara. Izražali so ga z veselimi pesmimi poskočnimi plesi pod selskimi lipami. In vendar tudi Zaleščani niso bili povsem srečni...
Kakor nevidna težka mora je viselo nad njimi sporočilo o sovražni pošasti, jezerskem pozoju, kije bil zaprt nekje globoko, globoko pod jezerom. Vhod do njegove podzemeljske ječe so kazali požiralniki v Hudi luknji, ga čestokrat odpirali in ob usodnih dneh tudi odprli... Tako je pričala z veliko gotovostjo prastara jezerčanska bajka, ki so jo pripovedovale v dolgih zimskih večerih sivolase babice drzno zročim dečkom in plašnookim deklicam. Tudi med odraslimi se je omenjala od časa do časa s pritajeno skrbjo na pogumnih obrazih...
Soteska, vodeča v Hudo luknjo, je bila vsem kraj groze. V njeni bližnji okolici ni bilo nobenega sela, le posamezne kmetije so si poiskale njiv in pašnikov visoko nad njenimi navpično stoječimi stenami. Potdo Hudeluknjeje bila dolga in brodovom nevarna. Na severno-vzhodnem koncu Zalesja se je jezero docela zožilo in segalo kot mirno tekoča rečica skoro dve uri daleč med orjaškimi področji Stropnice. Dobrača in Kozjaka. Tem trem velikanom so sledili drugi hribi, dokler niso velikanske pečine zaprle jezeru nadaljnje poti. Ob tem pečevju seje jezero začenjalo. Že od daleč seje čulo silovito grmenje slapov, kijih je bruhal iz sebe vodonosni požiralnik. Bela koprenasta megla se je kadila od njih in plavala nad razburkanim vodovjem: globoko spodaj se je v besnih krogih vrtinčilo in vrelo kakor v čudovitem kamnitem kotlu. Voda ni prihajala samo iz enega požiralnika, delečega se na tri srebrnolase slapove, nego tudi iz drugega, bolj skritega, butajočega s silnimi sunki vodo od spodaj navzgorfkot bister potoček je pritekal izpod sivega Pohorja, se spočetkoma vil biserni kači enako po zeleni dolinici, se ulil potem med divje nakopičeno kamenje, se gnetel med silnimi skalami, ki so zadrževale njegov brzi tek. si pod njimi izjedel razvijugano podzemeljsko pot in po dolgih bojih med kamenitimi ovinki pri-hrumel v Hudi luknji na svetli dan. Tu seje njegova kristalno-
čista planinska voda brez prestanka kuhala in brez prenehanja vrela, a samo zamolklo grgranje je kazalo, kje se preriva podvodni dotok. Časih je vrgel velike kose belkastega kamenja kvišku: tedaj je v globočini zapelo, kakor da je udaril kdo ob jekleno ploščo.jned skalnimi stenami pa so se lovili prečudno izobličeni jeki. Šum voda. ki so jih požiralniki noč in dan dovajali v jezero, je bil neverjetno močan in je prevpil glasne klice ljudi. Kdor pa je prišel v njihovo razpenjeno oblast, ni mogel in ni več utegnil upati v rešitev: izginil je hipoma in brez sledu v strahovitem vodnem mlinu.
Tako je ostalo tod vse pusto in osamljeno. Ljudje so se bali nevarne soteske, se je izogibali in si pripovedovali premnoge bajke o njej. Huda luknjajepomenjala vhod v podzemeljsko ječo pozojevo. Kadar se je oglašal, je divjala vsa okolica v brezumnem plesu in grmenje togotnih slapov je zlokobno odmevalo v mirno Zalesje. Ojačeno po stoterih jekih. družbečih se mu med njegovim jadrnim poletom, je zbujalo tiho grozo v srcih pred-strašenih jezerčanov in drzno izzivalo Velesov sveti hram, kije v neminljivi lepoti kraljeval jezerskim valovom•••
»Veles. Veles! Ščiti in čuvaj nam črede!«
Jezero seje bleščalo, kakor bi bilo pozlačeno, v prodirajoči« jutranji zarji, ki se je prelivala čez vzhodne hribove. Visoke grebene oddaljenih planin pa je oblil rdečkast sijaj, prepletan z dolgimi, svetlo iskrečimi se žarki. Na obalah seje zbudila vesela pomladanska pesem: pričeli so jo na njivah, pokritih s srebr-nospredeno meglo, najprej drobni škrjančki, za njimi pa vse poljane, zeleni gaji in temni gozdovi.
Pesmi prebujene prirode se je kmalu pridružil spev pobožnih jezerčanov. ki so pluli na svojih lahkih gibčnih brodovih od vseh strani proti Velesovemu hribu, da proslave tam največji in najljubši zaleščanski praznik — Velesovo slavje. Bog Velesje bil zaščitnik Zalesja, obenem pa neutrudljiv čuvaj mnogoštevilnih čred. pasočih se na planinskih pašnikih. Mnogolične bajke so pripovedovale čudovite, nepojmljive stvari o njem in njegovi čudapolni pastirski palici, s katero je bil nekoč pred davnimi časi ukrotil počastnega jezerskega pozoja. Zaleščan-skim pastirjem se je rad prikazoval in zavzemal pri tem vse mogoče podobe; bogato je nagradil dobre, a neizmerno strogo kaznoval hudobne med njimi. Njegov sloves je bil velik. Čeprav ni bil največji slovenski bog. so Zaleščani vendar njemu edinem sezidali lep. toda neprostoren hram, ki je gledal v svoji sne-žnobeli obleki preko zelenobojnega jezera, videl večino zale-ščanskih domačij in pozdravljal po godzovih skrite domove. Jezerčan gaje mogel videti, kadarkoli gaje hotel in kadarkoli ga
Gustav Šilih
Nekoč je bilo
jezero...
(Dolinska bajka)
je potreboval, in se priporočati v stiskah in zadregah njegovi pomoči.
Prelepi majnik mu je bil posvečen: na deseti dan v tem divnem mesecu so praznovali Zaleščani njegovo slavje, na katerem ni smelo manjkati nobenega jezerčana. Le tisti, ki so jih nujna opravila, bolezen ali onemoglost vezali na dom. so z žalostjo v srcih ostali v selih in spremljali z očmi okretne brodove; gledali, s kako brzino so rezali svetlo obžarjeno jezersko gladino, ustvarjajoč neprestano nove Luči in lučee na pljuskajoči!) udarih. Kadarkoli so udarila Lesena vesla po vodi. so se zasvetila, kakor bi se Kresali bliski od njih.
Brodovi so prihajali od juga in sever, od zapada in iztoka. Vozili so večinoma v široko razvrščenih skupinah pod vodstvom samih starejšin. ki so stali na sprednjih, najlepše iztesanih, pogosto krasno izrezljanih vozilih, razsipno okrašenih s svežim pomladanskim cvetjem.
Pod Velesovim hribom so jih na kamenitem, tu in tam v skalo vsekanem pristanišču pričakovali Žiličiči iz Podgorja, upravniki svetega hrama, in jih radostno pozdravljali. Na dolgem. ograjenem sprednjem delu je stal sivolasi in belobradi starejšina Branislav. krog njega pa seje vil zbor cvetočih devojk. ki so neprestano trosile cele grmade dišečega cvetja na došlece. Z razigranimi vriski so se bližali okrašeni brodovi drug za drugim romarskemu pristanišču, kjer so se postavili v dolgo ravno vrsto. Mladi veslači so jih privezali k debelim okroglim stebrom, zabitim v zemljo tik ob jezerski obali, ljudstvo pa je izstopilo in se hrumeč navalilo na neprostorno obrežje. Posamezniki so se glasno pozdravljali, krepko rokovali in se zapletali v dolge pogovore. Devojke so se pridružile dekliškemu krogu, deca pa je drvela z razposajenim krikom a navkreber, se lovila in se pretepavala. Gruče so prihajale večje in večje, selozaselom je priplulo do hriba, šum in trušč sta naraščala, od tukaj in tam seje začulo brenkanje pljunk. lutenj in drugih godal, pastirska svirel je zasvirala in naglo utihnila: med devojkami seje oglasila razigrana pomladanska pesem, spočetkoma čisto na rahlo in zadrževano, postajala vedno glasnejša in močnejša, dokler je ni z žarečimi obrazi zapela vsa zaleščanska mladina.
Starejšine so se zbirali okrog župana Dobrogoja. ki seje bil ustavil ob jezeru, star. velik in čestitljiv. Dolga bela brada, segajoča prav do pasu. mu je krasila nagubani, trdo izklesani obraz. Oblečen je bil v široko, do gležnjev segajočo haljo iz domače raševine. preko nje pa je pogrnil snežnobel plašč, sešit iz mehkih ovčjih kožic. V desni roki je držal palico, bogato kovano s sreborm: znamenje županske oblasti.
»Dobro jutro ti dal Svarog!« so ga pozdravljali zadružni poglavarji, nazdravljali drug drugemu in se jeli razgovarjati z resno premišljujočimi obrazi.
»Vse Zadruge so že došle. ne li?« je vprašal Dobrogoj in pogledal po pristanišču, kjer seje v pestrih skupinah gnetla in prerivala množica.
Starejšine so se ozrli.
»Jaroslavičev še ni!« je javil odprto zroči. modri Svemisel, starejšina Gostišičev iz Prelogov.
»Pri Besih, kaj se že spet obotavejajo in nas pustijo čakati? Vedno zamujajo, pa imajo premeriti enako dolgo pot kakor mi iz Zaleska.« seje razjezil starejšina Stranimir. visokorasel, primeroma mlad mož. mrkega lica in silne telesne moči.
Rdečelični in trebušasti Trebibor, starejšina Dragovaničev s Plešivca. ga je pogledal po strani in se zasmejal.
»Ni ti po volji. Stranimire. da prihajajo kasneje kakor ti s( svojimi. Ali pomisli. Stranimire. njim zašije sonce dokaj prej kakor tvojemu zapuščenemu Zalesku: zato se jim zdi vsakokrat prezgodaj za odhod. Ej, Ljutimir vam je počasen, ali kadar se odpravi, ga ne bi zadržal niti sam pozoj slabega imena . . .«
Branislavje pokazal z roko proti iztoku, kjer je gorel v jezeru zlat požar.
»Ne hudujte se prezgodaj, starejšine! Vidim jih! Pravkar so zavili mimo otoka. Preden pripravijo naši mladeniči potrebne žgalne darove, bodo pribrodili do hriba.«
Dobrogoj sije zasenčil oči.
»Prihajajo, resnično prihajajo!«
Iz neprevelike daljave se je razlegalo veselo petje in udarjalo zdaj z večjo, zdaj z manjšo močjo na ušesa, zamrlo za hip in se spet oglasilo s podvojeno silo. Kakih dvajset do trideset majhnih brodov seje zibalo na svetlozelenih valovih, ki jih je kodral lahen severni veter. Sonce seje bilo popolnoma dvignilo nad Gorico in se zmagoslavno vozilo po čistem modrem nebu. Dolga bleščeča j črta je tekla po jezerski sredini in se vijugala sem in tja. pokoreča ' se.izpremenljivim zapovedim jutranjega vetriča, kijez nežnimi koraki plesal nad vodo. vdajajočo se njegovemu lahnemu pri-' tisku. Pomladna pesem rajajoče mladine seje združila s pesmijo drobnih pevcev na vejah in vrhovih in z enoličnim spevom črnih murnov, skritih med visokimi bilkami, v eno sam o zmagoslavno izpoved srčnega v eselja in pomladanskih radosti. Brodovi, ki so še vedno pluli na iztočni jezerski strani, so odgovarjali, očarani! jeki pa so nosili poedine močnejše glasove z bliskovito brzino m zraku, poleteli z njimi tja do same divje soteske v Hudi luknji,} porogali seji in z veselimi skoki odbežali nazaj k Velesovemu hribu.	J
Zaleščanski starejšine so gledali pojočo mladino z zadovoljnimi obrazi in srečnimi očmi.
»Dobro nam hočejo bogovi, dobro nam hoče Veles,« je povzel Dobrogoj in sedel na ploščat kamen, vzidan v oporo močno nagnjeni zemlji ob pristanišču. »Nobene nesreče pri čredah, mir na jezeru. Dobro nam hoče Veles!«
»Bogovi.so nam milostni«.jepokimal Branislav. »Ej,dobra je tvoja misel. Dobrogoj. da si sedel. Hoj, devojke, prinesite starejšinam stolic!«
Zlatolasa Rada. mlada in lepa Branislavova hčerka, je jadrno prihitela in zardela vzkliknila: »Joj nam. kako smo glupe!«
Naglo je odbrzela z nekaterimi tovarišicami proti ribiški koči. na koncu ograje prislonjeni k obrežju.
»Čakajte, čakajte!« jih je klical Trebibor nazaj. »Ni po-trebno. ni potrebno! Poležemo po travi. In brodovi Jaroslavičev | bodo itak v nekaj trenutkih pri nas.«
Ostali starejšine so pritrdili.
»Res. nepotrebno delo! Kmalu odidemo vsi v sveti hram. Ne hodite, devojke!«
Branislav jih je pozval nazaj.
»Kakor je vaša misel, možje! Rad bi vam nekoliko po-; stregel. Ne zamerite siromaštvu zadruge!«
»Postrežeš nam. postrežeš!« seje namuznil veseljak Trebibor. »Nikar ne misli, da se nas danes tako kmalu iznebiš.. Visoka čast. visoki gostje, visoka postrežba! Vse. kar premore zadruga, vse nam položiš na mizo. Ne bo vam Veles zastonj množil pred!«
»Kaj jih tebi in tvoji zadrugi ne množi da bi te volkovi oblajali?« ga je odrezal Svemisel. »Katera zadruga ima več drobnice. Dragovaniči ali Žiličiči?«
»Kdo pa pravi, da jih ne? Ampak da imamo mi na Plešivcu Velesov hram v oskrbi, to bi gledali, kako gostijo bi vam pri-; pravili! Tri dni in tri noči bi se cedilo čistega medu in mastnih pečenk, a četrti dan bi se šele začela prava veselica . ..«
»Tudi pri nas boš zadovoljen!« seje nasmehnil srebrnolasi Branislav in mu prijazno pokimal. Imel je rad vedročelega Dragovaniča.
»Kdo pa pravi, da ne bom?« je odvrnil Trebibor in ga pomežikujoč z očmi prijel zaroko. »Vem. da bom nad vse mere zadovoljen, ali izpodbuda hasne vsekdar, je rekel volko je planil med speče.ovce . ..«
Pogovor se je prevrgel na volkove, rise in druge zveri, s katerimi so se Zaleščani kaj pogosto srečevali, zlasti Dragovaniči in Hotimiriči. bivajoči v neposredni bližini velikih gozdov, j
Vedo resni Stranimir je s temno zvenečim glasom pripovedoval o svojem poslednjem boju z zavratnim risom, ki gaje moral izbojevati pred nedavnim časom na Dobraču.
(se nadaljuje)
VELIKA POLOMIJA
Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj
145......Res je bilo v tem veliko resnice. V dolini, le pol dneva hoda
od taborišča odpadnikov, je bilo medtem zelo živahno. Terensko vozilo majorja Nikoliča in njegovih spremljevalcev seje ustavilo pred občinsko zgradbo sredi, na videz, mirne vasi. Spuščal seje večer in za zagrnjenimi okni v pisarni so zagorele luči. Zraven strojepiske v kotu in velikega zemljevida nad pisalno mizo je bilo v sobi še nekaj mož, unilormirancev in civilistov.
146. Ko sta vstopila major in kapetan so se vsi postavili v pozor. »Brez pozdravljanja, fantje«, je rekel preprosto major. »Zdajle za kaj takega ni časa«. Izvlekel je specialko in neke papirje iz torbice in sedel za pisalno mizo. Okrog mize so se zgrnili vsi, ki so bili takrat v sobi. Major jim je na kratko razložil načrt akcije. Vsi so razumljivo sledili pripovedi, si tu in tam kaj zapisali in tudi povprašali. Potem pa so poročali o položaju posameznih enot. Major je bil zadovoljen.
147. »Tovariši«, je dejal, »zdaj bo šlo zares. Za neposredno likvidac bande smo odredili manjšo, a izurjeno enoto. Ti, Jože, ji boš neposrc. poveljeval.« Staremu mačku je bilo videti ponos na obrazu, čeprav seje zavedal nevarne naloge. »Ostali boste poskrbeli za zavorovanje in predvsem pazili, da nihče ne uide. Še to fantje, grizli bodo, rečem vam, grizel pes in hujši od diveizanta v pasti!...«
L_
F-——---—---—---
Številka 16 - 25. aprila 1980	VSfediŠČU pOZOmOSti	l\59
Anica Podiesnik
prejema
srebrno priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda za dolgoletno delo na področju Kjojemladih generacij. Že več kot tri desetletja odgovorno in zavzeto opravlja naporen in družbeno pomemben poklic učiteljice. V svojem dolgoletnem delu z mladimi jim je privzgojila ljubezen do domovine, svobode, miru in še fcti spoštovanje do pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Opravljala je številne izvenšolske Obveznosti, vodila krožek tradicij NOB, planinski krožek in številne drage. Mlade je naučila pravilno vrednotiti naše najtežje zgodo-tinsko obdobje, pridobitve »ctalistične revolucije in jih uvajala v delo na vseh področjih družbenega življenja in dela. V povojnih letih je tovarišica Podlesnikova sodelovala v akcijah la obnovo porušene domovine. Bila je aktivna družbenopolitična delavka in še vedno z vso vnemo »deluje v organih in komisijah pri družbenopolitičnih organizacijah obfine Velenje. Vodi tudi mladinski odsek planinskega društva.
Stane Prašnikar
prejema
srebrno priznanje osvobodilne tate slovenskega naroda za dolgoletno družbenopolitično delo »krajevni skupnosti Šmartno ob Paki.
Že od leta 1945 je aktiven družbe nopolitični delavec. Bil je sekretar SKOJ, predsednik občine in kasneje tudi sekretar osnovne organizacije ZKJ v Gornjem gradu.
S svojim požrtvovalnim in iktivističnim delom v krajevni skupnosti bil je sekretar krajevne konference SZDL.
S svojim požrtvovalnim in iktivističnim delom v krajevni (hipnosti Šmartno ob Paki je veliko pripomogel k razvoju tega kraja. Več let je opravljal funkcijo predsednika krajevne skupnosti, bil je sekretar krajevne konference SZDL.
Sedaj je predsednik skupščine krajevne skupnosti in član številnih dniitev in družbenih organizacij. Z opravljanjem najodgovornejših nalog v krajevni skupnosti je ' veliko prispeval k razvoju krajevne samouprave in k družbe-i »političnemu delu pritegnil številne krajane.
Srebrna priznanja O F
Zaradi njene prizadevnosti in doslednosti pri opravljanju zadolžitev ji je bila zaupana tudi odgovorna funkcija delegata družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje in skupščine socialistične republike Slovenije. Pri družbenopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije je član odbora za kmetijstvo in je za svoje delo v tem odboru prejela posebno pohvalo. Vse dolžnosti opravlja z veliko mero odgovornosti in njena vloga v družbenopolitičnem življenju v krajevni skupnosti in občini je zelo pomembna.
Gasilsko društvo Šalek
prejema srebrno priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda za izredno aktivno delo na področju požarne varnosti.
Gasilsko društvo Salek so ustanovili leta 1933. Aktivnost društva se ne omejjije samo na področje požarne varnosti, ampak uspešno sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti. S takšnim sodelovanjem in posebej požrtvovalnim delom so bili doseženi vidni uspehi v društvu samem in na drugih področjih dela krajevne skupnosti. Zgradili so nov gasilski dom, ki je odprt vsem družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti.
Društvo aktivno deluje tudi na področju športa, saj so na gasil-sko-športnih tekmovanjih dosegli številne uspehe. Društvu je uspelo zlasti pri mladih razviti čut do ohranjanja pridobitev socialistične revolucije. Delo društva je izredno pomembno predvsem z vidika var-nostno-obrambnih priprav, saj so njegovi člani svojo izurjenost in pripravljenost pokazali ob elementarnih nesrečah.
Društvo vsako leto prireja tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Šaleške doline, ki se ga udeležujejo gasilci iz vse Slovenije in na takšen način popularizira to pomembno dejavnost.
Peter Krapež
prejema srebrno priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda za vsestransko aktivnost na vseh področjih življenja in dela v občini Velenje.
Je aktiven družbenopolitični delavec. Njegova aktivnost se odraža v vseh družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih interesih skupnostih, v društvih in družbenih organizacijah.
Vseskozi je bil predsednik taborniških društev, sedaj pa je predsednik občinske zveze tabornikov.
Ze več let precej svojega prostega časa posveča delovanju civilne zaščite. Zato mu je poverjena zahtevna in odgovorna funkcija poveljnika občinskega štaba civilne zaščite.
Drugo mandatno obdobje je predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje in njegovo delo na tem področju se odraža v popestritvi kulturnega življenja v občini.
Je predsednik kluba samouprav-ljalcev, ki je zadnje čase posvetil posebno pozornost družbenopolitičnemu izobraževanju delavcev v združenem delu.
Opravlja tudi funkcijo podpredsednika občinskega sveta ZSS Velenje. Je član najrazličnejših komisij in delovnih teles pri organih DPO in DPS in tudi prizadevni član predsedstva občinske konference SZDL Velenje.
Kljub temu, da tudi na svojem delovnem mestu opravlja zahtevno in družbeno pomembno delo, je vedno pripravljen sodelovati na vseh področjih družbenega delovanja.
Drago Tratnik
prejema srebrno priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda za dolgoletno aktivistično delo v
socialistični zvezi delovnega ljudstva.
Ze dolga leta aktivno sodeluje v vseh akcijah, ki jih načrtuje socialistična zveza in jih uspešno izpeljuje v posameznih krajevnih skupnostih. Vsi ga poznamo po njegovi pristnosti na terenu, neizčrpni volji, s katero se loteva reševanja težav v krajevnih skupnostih. Pri OK SZDL je dolgoletni mentor krajevnih skupnosti.
Številne funkcije je opravljal tudi v krajevni skupnosti Stara vas, kjer živi. Bil je vsestransko prizadeven in si je prizadeval delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti.
Pri svojem delu na terenu si je pridobil številne izkušnje in je s svojimi nasveti in dejanji pripomogel razširiti marsikatero težavo v krajevnih skupnostih in občini Velenje, zlasti s področja komunalne problematike.
Stane Sevčnikar
prejema srebrno priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda za prizadevnost in aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti Konovo in občine Velenje.
Ze kot mladinka se je aktivno vključila v družbenopolitično delo. V socialistični zvezi delovnega ljdustva sljudstva dela že dvajset let.
Je aktivistka v krajevni skupnosti Konovo in njena prizadevanja se prav gotovo odražajo v hitrem razvoju ter delovanju te krajevne skupnosti.
Je članica predsedstva občinske konference SZDL Velenje in predsednica	sveta	za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi.
Na delovnem mestu vodje tozd Kmetijstvo si preko svojih delovnih dolžnosti prizadeva za razvoj kmetijstva in kooperantskih odnosov v velenjski občini. Ze več let je članica skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti in njena prizadevnost se odraža v pospešenem razvoju kmetijstva in družbenoekonomskih odnosov na vasi.
Gasilsko društvo Gaberke
Prejema srebrno priznanje OF slovenskega naroda ob petdeset-le-tnici obstoja in delovanja za napredno politično aktivnost, za poživljanje družabnega in kulturnega življenja v krajevni skupnosti Družmirje-Gaberke.
Gasilsko društvo Gaberke so ustanovili leta 1930. V vseh letih svojega delovanja je bilo nosilec družabnega in kulturnega življenja v kraju.
V društvu je že pred vojno in po njej delovala prosvetna sekcija, ki je bila pobudnik in nosilec
kulturnega življenja v tej vasi. Po osvoboditvi je več kot dve desetletji to dejavnost dopolnjeval gasilski pevski zbor.
V društvu so se vse do ustanovitve zbirali napredni, svobodomiselni krajani, predvojni komunisti. Pred vojno je bil poveljnik društva Anton Mlinar, na-prednjak in komunist. Vse to je vplivalo, da se je veliko število članov društva udeležilo NOB, tako da je delovanje društva med vojno popolnoma prenehalo.
Po osvoboditvi je društvo ponovno oživelo in poleg svoje osnovne dejavnosti razvijalo predvsem kulturno-prosvetno in družbenopolitično aktivnost. Prav tako se je aktivno vključevalo v delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v krajevni skupnosti Družmirje-Gaberke.
Gasilsko društvo Gaberke je s svojim naprednim delom na področju požarnovarnostne dejavnosti, vključevanjem v družbenopolitično aktivnost, s sodelovanjem v udarniških akcijah, s kulturnoprosvetno in družabno dejavnostjo v kraju, veliko prispevalo k razvoju demokratičnosti in humanih odnosov med krajani in k napredku kraja samega.
Jurij Pogorelčnik
prejema srebrno priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda za družbenopolitično in aktivistično delo v krajevni skupnosti in občini Velenje.
Je udeleženec NOB in med njo sprejet v zvezo komunistov. Po končani vojni je sprva opravljal vojaške, kasneje pa številne družbenopolitične funkcije. Bil je tajnik občine Šoštanj do leta 1955.
Po letu 1955 je bil upravnik doma počitka na Herbersteinu v Velenju.
Veliko truda in prizadevanj je vložil v razvoj krajevne skupnosti Plešivec. Kot član sveta krajevne skupnosti je sodeloval pri mnogih delovnih akcijah krajanov Ple-šivca, bil je organizator in pobudnik družbenopolitičnega dela v krajevni skupnosti. S svojim vzgledom in prizadevnostjo je odločilno pripomogel k izpeljavi porriembnih nalog v krajevni skupnosti.
Je član številnih društev, tajnik gasilskega društva. Vključuje se tudi v delo samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem skupnosti socialnega skrbstva.
Majda Naglost
Prejema srebrno priznanje OF slovenskega naroda za aktivistično delo na vseh področjih v krajevnih skupnosti Podkraj-Kavče in pri organiziranju kmečkega prebivalstva.
Večina delovanja tovariša Staneta SEVČNIKARJA je bila usmerjena k kmečkemu prebivalstvu. Ze leta 1944 je bil predsednik OF na vasi. Po vojni je bil večkrat član občinskega odbora OF, referent za komunalna vprašanja in kmetijstvo v krajevni skupnosti, bil je soustanovitelj in dolgoletni predsednik kmetijske zadruge, organizator kmetijskih razstav, član ,,kmečke komisije za hmeljarstvo v Žalcu", član Kmetijske zbornice za isto področje. Bil je organizator številnih tečajev za hmeljarstvo.
V svoji hiši je kmalu po vojni ustanovil knjižnico; vrata njegovega doma so bila vedno odprta aktivistom krajevne skupnosti, mladini. V njegovi hiši so bila tudi volišča. Dolga leta je bil predsednik krajevne skupnosti, predsednik KO ZZB NOV.
Veliko si je prizadeval za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev krajanov, sodeloval je v odboru za elektrifikacijo in v odborih za izgradnjo cest v krajevni skupnosti Podkraj-Kavče. Zaradi bolezni je moral po letu 1970 svojo aktivnost omejiti, vendar še vedno rad pomaga krajanom z nasveti, saj si je v svojem bogatem družbenopolitičnem delu pridobil mnogo izkušenj.
prejema srebrno priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda za družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Skorno-Florjan.
Svoje družbenopolitično delo je začel kot član prvih delavskih
svetov in član sindikalnih vodstev. V tozdu, kjer je zaposlen, še vedno opravlja številne funkcije, je delegat delavskega sveta skupščine občine Velenje.
Ze pred dvanajstimi leti se je vključil tudi v delo krajevne samouprave. V krajevni skupnosti ni bilo akcije, v kateri ne bi bil sodeloval. Izkušnje samoupravljal-ca v združenem delu je uspešno prenesel na svoje družbenopolitično delo v krajevni skupnosti. Bil je član sveta krajevne skupnosti, podpredsednik odbora za SLO, in DS, vodja civilne zaščite, sodnik-porotnik in vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti SO Velenje.
Tudi sedaj še opravlja številne funkcije v krajevni skupnosti. Je član skupščine krajevne skupnosti, član sveta krajevne skupnosti in vodja združene delegacije za samoupravne interesne skupnosti.
Vse te številne funkcije izpričujejo, da je zaupane naloge vestno opravljal in si pri krajanih pridobil ugled in spoštovanje.
Številka 16 - 25. aprila l
Staršem, delovnim ljudem in občanom velenjske občine čestitamo ob prazniku dela — 1. maju!
Učenci in delavci vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje
—	TOZD osnovna šola Anton Aškerc, Velenje
—	TOZD osnovna šola Biba Roeck, Šoštanj
—	TOZD osnovna šola bratov Letonje, Šmartno ob Paki
—	TOZD osnovna šola Gustav Šilih, Velenje
—	TOZD osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh, Šoštanj
—	TOZD osnovna šola Miha Pintar-Toledo, Velenje
—	TOZD osnovna šola Veljko Vlahovič, Velenje
—	TOZD osnovna šola XIV. divizije, Velenje
—	Delovna skupnost skupnih služb
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Vsem delovnim ljudem in občanom v občini Velenje, vsem poslovnim partnerjem iskreno čestitamo za 27. april in 1. maj — praznik dela!
Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš
VELENJE
šaleška 19a
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej pa še stanovalcem v družbenem stanovanjskem fondu iskreno čestitamo za 27. april in 1. maj — praznik dela.
t
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO Avto park p. o., Velenje 63320 Velenje Koroška 64
AVTOPARK VELENJE
Vsem članom delovnega kolektiva, vsem upokojencem DO Avtopark Velenje in njihovim družinam ter vsem delovnim ljudem in občanom Velenja iskreno čestitamo za 27. april in 1. maj — praznik dela.
gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
GOSTINSTVO VELENJE
Delavci Gostinstva Velenje čestitajo vsem občanom za praznik dela 1. maj!
MAJSKI PROGRAM BOGATEJŠI ZA VEČ NOVOSTI!
V lovskem prostoru hotela PAKA (ločenem od restavracije) bo glasba, vstopnina 60 din, cene brez dodatkov. Prav tako se boste lahko ob glasbi razvedrili v restavraciji Jezero in Ka juhovem domu v Šoštanju.
NOVO!
-	BOSANSKA KUHINJA - Gostilna ,,Pri stari pošti", od 17. do 22. ure.
-	VRTLJIVI RAŽENJ na vrtu restavracije Jezero od sredine maja naprej.
-	SOBOTNE VEČERJE, NEDELJSKA KOSILA za prijet nejši vikend.
HOTEL PAKA, RESTAVRACIJA JEZERO, KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ!
PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE p. o.
»TOPLOVOD« VELENJE
Velenje, Koroška cesta 3a
Vsem delovnim ljudem čestitamo za obletnico ustanovitve OF — 27. april in delavski praznik 1. maj.
TRGOVSKO PODJETJE „VII\IO' Šmartno ob Paki
Vsem poslovnim partnerjem, vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo za 27. april in 1. maj — mednarodni praznik dela.
MLADINSKA KNJIGA TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE KNJIGARNA VELENJE
Delovnim ljudem, občanom velenjske občine in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob I. maju — prazniku dela!
REK Plastika
n. sol. o., Velenje
Čestitamo za 27. april — obletnico ustanovitve OF in delavski praznik — 1. maj!
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA


PRODAJALNA VELENJE
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za 27. april — obletnico ustanovitve OF in 1. maj — praznik dela!
REK Elektrofilterski elementi
p. o., Družmirje, p. Šoštanj
čestita ob 21. aprilu — prazniku OF in 1. maju — mednarodnem delavskem prazniku vsem delovnim ljudem In občanom občine Velenje.
/H
nama
TRGOVSKO PODJETJE
LJU B L J A N A
Veleblagovnica Velenje
•O
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za obletnico ustanovitve OF — 27. april in mednarodni delavski praznik — 1. maj.
Priporočamo se za obisk in nakup!
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Velenje	i
iskreno čestita vsem ustanoviteljem ter vsem delovnim ljudem In občanom občine Velenje in Mozirje za 21. april — obletnico ustanovitve O F in 1. maj — mednarodni delavski praznik
Združene zdravstvene organizacije Velenje
Delavci združenih zdravstvenih organizacij
o
TOZD Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje
TOZD Bolnišnica - zdravilišče Topolšica
TOZD Zobozdravstvo Delovna skupnost skupnih služb ^
čestitajo delovnim ljudem ob 27. aprilu — obletnici ustanovitve O F in 1. maju — mednarodnem prazniku delovnih ljudi ter želijo mnogo uspehov in delovnih zmag!
evilka 16 - 25. aprila 1980
l\=11
Tozd za PTT Promet Velenje
Za obletnico ustanovitve OF— 27. april ter delavski praznik L maj, čestitamo delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje, posebej pa še koristni-kom PTT storitev!
Čestitkam delovnim iudem in občanom za april — 39. letnico ustanovitve Osvobodilne mte slovenskega naro-ter 1. maj — mednarodni delavski praznik (pridružuje tudi
Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje z uredništvi
NAŠEGA ČASA in RADIA VELENJE
Zahvala
Združene zdravstvene or-cije Velenje — TOZD lišnica — zdravilišče To-oEicasezahvaljuje tovarišici JUJILESJAK iz Velenja, anSkovo selo 17, za poda-tjeae obveznice cestnega po-sjilavvrednosti 3.703.45 din.
Iskrena hvala za zgledno gesto!
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD, n. sub. o, Velenje
se ponovno razpisujejo prosta dela in naloge
vodje delovne skupnih služb
Gorenje SOZD. n. sub., Velenje
skupnosti
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri. 10 let delovne dobe. od tega vsaj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih.
2.	da so moralno in politično neoporečni,
3.	da njihovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji DSSS kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti.
Kandidat bo izbran za opravljanje del in nalog vodje DSSS Gorenje SOZD za dobo 4 let.
Prijavi je treba priložiti dokazila o izobrazbi, delovnih izkušnjah in potrdilo o nekaznovanju.
Pismene prijave s prilogami je treba poslati v 15 dneh od dneva objave tega razpisa na naslov:
CiORENJE SOZD. n. sub., Velenje, Celjska 5/a, z oznako RAZPIS DEL IN NALOG VODJE DSSS GORENJE SOZD.
Prijave brez prilog in nepravočasne prijave se ne bodo obravnavale.
Kandidati bodo obveščeni o izidu v 60 dneh po poteku roka za vložitev prijav.

ljubljanska banka
Splošna banka Celje-
V PRID OBČANOV
V letu 1980 je L8 - SBC spremenila vrsto pravilnikov - vse pa v prid občanov. Tokrat naj omenimo tri bistvene spremembe oziroma novosti ter seveda ugodnosti.
LB pomaga pri vseh trenutnih težavah obrtnikom in jim zato nudi kratkoročne kredite za plačilo davka, za osebne dohodke, za repromaterial, za najrazličnejše prispevke in članarine. Več o možnostih in pogojih je razvidno iz PRAVILNIKA O KRATKOROČNIH KREDITIH OBRTNIKOM ZA OBRATNA SREDSTVA.
Znesek kredita je odvisen seveda od kreditne sposobnosti in bonitete obrtnika. Kreditna sposobnost obrtnika pa se ugotavlja glede na: opravljeni promet v preteklem letu in višino stroškov. Boniteta obrtnika pa se ugotavlja glede na promet na žiro računu in pravočasno poravnanje obveznosti. Najvišji možni znesek kredita določi izvršilni odbor LB in znaša po novem pravilniku 500.000 dinarjev. Rok za odplačilo kredita pa je največ 12 mesecev, število obrokov določi banka sporazumno z obrtnikom ob upoštevanju vrste njegove dejavnosti.
Tudi v PRAVILNIKU O POSOJILIH OBČANOM ZA POSPEŠEVANJE DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA NA PODLAGI VEZAVE DOMAČE ALI TUJE VALUTE je prišlo do sprememb, in sicer je LB na željo obrtnikov zvišala najvišji znesek posojila, ki znaša sedaj 800.000 din. LB daje po tem pravilniku posojila za:
1.	pospeševanje kmetijske dejavnosti;
2.	pospeševanje obrtne in gostinske dejavno^ sti ter za
3.	opravljanje svobodnega poklica. Najkrajša doba vezave po tem pravilniku je 3 leta, najdaljša doba pa je odvisna od namena posojila in znaša 12 oziroma 6 let. Banka obračunava od vezanih sredstev obresti po 7,5% letni obrestni meri v domači ali tuji valuti. Obrestna mera za posojila je 11% letno. Če se občan odpove obrestim na vezana sredstva je obrestna mera za posojilo 5% letno. Občan lahko dvigne med pogodbeno določeno dobo vezave pripisane obresti.
Še več novosti pa vsebuje PRAVILNIK ZA ODOBRAVANJE KREDITOV Zm OSNOVNA SREDSTVA SAMOSTOJNIM OBRTNIKOM, kjer ni več vezave partnerstva z LB - SBC na čas (poprej najmanj 6 mesecev). LB daje po tem pravilniku posojila za: gradnjo, adaptacijo ali nakup poslovnih prostorov, za nakup domače opreme, za plačilo carine in stroškov uvoza pri nakupu uvožene opreme, za nakup rabljene opreme od gospodarskih organizacij.
Odslej lahko po tem pravilniku lastno udeležbo za obrtnike v višini 30%, v celoti ali delno plača Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov Slovenije. V ta namen sklene LB s Skladom posebno pogodbo, s katero se določi končni korist-nik sredstev sklada in pogoji koriščenje teh sredstev.
Najvišji znesek posojila je 800.000 dinarjev. Banka obračunava od vezanih sredstev obresti po 7,5% obrestni meri v domači ali tuji valuti. Obrestna mera za posojilo pa je odvisna od dejavnosti obrtnika, LB ima glede na dejavnost investitorja diferencirano obrestno mero.
8% za storitveno obrt, 10% za proizvodno obrt, 11% za prevozništvo in buldožerstvo. Če pa se obrtnik odpove obrestim na vezana sredstva, je obrestna mera za posojilo: 4% za storitveno obrt, 5% za proizvodno obrt in 6% za prevozništvo in buldožerstvo.
Tudi glede dokumentacije naj povemo, da je na željo poslovnih sodelavcev LB povsod skrčena na minimum. Pri zavarovanju kredita LB opušča menico kot instrument zavarovanja, odslej porok s podpisom poroštvene izjave prevzema obvezo do posojilo jemalca. Banka lahko izplača do 30% odobrenega zneska posojila v gotovini, če obrtnik z računi dokaže, da je kupil gradbeni material ali je plačal storitve fizičnim osebam, ki niso registrirane za opravljanje obrtne dejavnosti.
Toliko na kratko o spremembah pravilnikov L8 v tem letu, na željo in v priči občanov. Več informacij pa lahko dobita vselej v poslovnih enotah LB - splošne banke Celje.
SOZD REK Rudarsko elektroenergetski kombinat
n. o. sol. o., Velenje 63320 Velenje Rudarska 6
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
n. o. sol. o., Velenje
Kadrovsko-splošno področje
Razpisuje za šolsko leto 1980/81 naslednje
kadrovske štipendije
DO RUDNIK LIGNITA VELENJE
1.	Na visokih šolah:
—	rudarska fakulteta, 4 štipendije
—	elektro fakulteta jaki tok, 1 štipendija
—	strojna fakulteta. 2 štipendiji
—	gradbena fakulteta nizke gradnje. 1 štipendija
—	ekonomska fakulteta. 2 štipendiji
—	pravna fakulteta. 2 štipendiji
—	FSPN — politolog, 1 štipendija
—	novinar, 1 štipendija
2.	Na višjih šolah:
—	elektro jaki tok. 1 štipendija
—	elektro šibki tok, 1 štipendija
—	strojna, 2 štipendiji
3.	Na srednjih šolah:
—	rudarska, 5 štipendij
—	elektro jaki tok. 5 štipendij
—	elektro šibki tok, 2 štipendiji
—	strojna. 6 štipendij
—	gradbena, 2 štipendiji
—	ekonomska, 2 štipendiji
—	upravno-administrativna. 1 štipendija
4.	Potrebe po učencih v gospodarstvu:
—	elektrikar jaki tok, 20 štipendij
—	ključavničar, 25 štipendij
—	tesar, 3 štipendije -zidar, 10 štipendij
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ 1. Na visokih šolah:
—	elektro šibki tok — industrijska elektronika, 1 štipendija -elektrojaki tok — elektroenergetika, 1 štipendija
—	strojna — energetik, 2 štipendiji
—	gradbena — nizke gradnje. 1 štipendija
—	fizika — izgorevanje ekologija, 1 štipendija
—	ekonomija — planiranje, 2 štipendiji
—	FSPN — psiholog — industrijska psihologija, 1 štipendija
2.	Na višjih šolah:
—	elektrojaki — energetik, 1 štipendija
—	elektro šibki — elektronik. 1 štipendija
—	strojna — varjenje, energetik 2 štipendiji
—	gradbena — nizke gradnje. 1 štipendija
—	ekonomija — planiranje, 1 štipendija
3.	Na srednjih šolah:
—	elektro jaki — proizvodnja, prenos, razdeljevanje 1 štipendija
—	elektro šibki — industrijska elektronika, 1 štipendija
—	strojna — energetik, 1 štipendija
—	gradbena — nizke gradnje, 1 štipendija
—	ekonomska — komerciala. 2 štipendiji
—	kemijska — analitična in fizikalna kemija, 2 štipendiji
4.	Učenci v gospodarstvu:
—	kovinarji — strojno ključav. 6 štipendij
—	elektrikar — obratni el., 5 štipendij
—	strugar, 1 štipendija
—	vodoinstalater, 1 štipendija
—	zidarji. 3 štipendije
—	tesarji. 4 štipendije
DO ELEKTRO STROJNA OPREMA
1.	Na visokih šolah:
—	elektro šibki — industrijska elektronika. 1 štipendija
—	strojna — energetika, 1 štipendija
2.	Na višjih šolah:
—	elektro šibki — industrijska elektronika. 1 štipendija
3.	Na srednjih šolah: Ob delu:
—	elektro — energetika. 2 štipendiji
4.	Učenci v gospodarstvu:
—	ključavničar. 15 štipendij
—	strugar. 6 štipendij
—	rezkalec. 6 štipendij
—	klepar. 5 štipendij
—	vodovodni instalater. 5 štipendij
—	monter centralne kurjave, 5 štipendij
—	monter klima naprav. 2 štipendiji
—	elektro instalater. 6 štipendij
—	elektrikar — obratovni. 2 štipendiji
—	clektromehanik. 1 štipendija
—	mehanik TT naprav, 1 štipendija
—	monter PTT linij. 2 štipendiji
DO PLASTIKA
1.	Na visokih šolah:
—	strojna fakulteta, 2 štipendiji
2.	Na višjih šolah: Ob delu:
—	elektro šibki tok. 1 štipendija
—	strojna — tehnolog, 1 štipendija
—	konstrukcija, 1 štipendija
3.	Na srednjih šolah:
—	elektro šibki tok, 1 štipendija
4.	Učenci v gospodarstvu:
—	elektro šibki tok. 2 štipendiji
—	ključavničar, 2 štipendiji
—	rezkalec, 3 štipendije
—	strugar. 2 štipendiji
—	orodjar, 3 štipendije
—	brusilec, 2 štipendiji
—	varilec. 1 štipendija
DO AVTOPARK
1.	Na višjih šolah: Ob delu:
—	ekonomska, 1 štipendija
2.	Učenci v gospodarstvu:
—	avtomehanik. 7 štipendij Ob delu:
—	za poklicno specializacijo, 4 štipendije
—	za voznike D kategorije, 10 štipendij
DO TISKARNA 1. Učenci v gospodarstvu:
—	5 ofset tiskar. 1 štipendija
—	5 knjigovez. 1 štipendija
—	reprofotograf, 1 štipendija
—	fotostavec. 1 štipendija
—	knjigotiskar. 1 štipendija
DS DRUŽBENI STANDARD
1.	Na višjih šolah: Ob delu:
—	hotelirska šola. I štipendija
2.	Učenci v gospodarstvu:
—	natakar. 3 štipendije
DS AOP
1.	Na visokih šolah: Ob delu:
—	računalništvo. 1 štipendija
2.	Na višjih šolah: Ob delu:
—	računalništvo. 3 štipendije
DSSS SOZD REK VELENJE
1.	Na visokih šolah:
—	biolog — ekologija, 1 štipendija
—	elektrojaki tok. 1 štipendija
—	strojna. 1 štipendija
—	ekonomska. 1 štipendija
—	gradbena. 1 štipendija
—	pravo. 2 štipendiji
2.	Na višjih šolah:
—	upravna. 1 štipendija
—	ekonomska. 1 štipendija
3.	na srednjih šolah:
—	ekonomska, 2 štipendiji
—	upravno-administrativna. 2 štipendiji
Opomba: Za študij ob delu se lahko prijavijo samo delavci REK-a.
Kandidati za kadrovske štipendije naj oddajo vlogo na obrazcu DZ 1.65 do 31. maja 1980.
Prijave sprejema kadrovska služba REK Velenje. Rudarska 6
—	oddelek za izobraževanja.
12i\i2
Številka 16 — 25. aprila 1i
ZDRUŽENE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE VELENJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
RAZPISUJE
za nadomestilo izvršiteljev prosta dela in naloge
1.	štiri ekonomske tehnike
—	referenta gotovinskega in blagajniškega poslovanja;
—	fakturista zdravstvenih storitev;
—	strojno knjiženje;
—	priprava podatkov za obračun OD.
2.	administrativnega tehnika
—	administrativno-tajniška opravila. Pogoji:
pod 1: srednja ekonomska šola pod 2: srednja administrativna šola.
Izvršitelji združijo delo za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Stanovanja ni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: Združene zdravstvene organizacije Velenje, DSSS, Velenje, Vodnikova 1, v 15 dneh po objavi.
RUDARSKI SOLSKI CEL
VE LEN J
r.!te:f.)»« aubtldlarn* odgm .
J ti C. O S L A V I
v»!*.-i», Prellhovt 3. telefnr.
Kadrovsko — socialni sektor
Na podlagi 22. čl. 7ZDR (Ur. list SRS 24/77) 50 čl. statuta delovne skupnosti skupnih služb, sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb z dne 8. 4. 1980 in sklepa razpisne komisije pri DSSS objavljamo
RAZPIS
za opravljanje del oziroma delovnih nalog individualnega poslovodnega organa
VODJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
(ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za zasedbo imeti še: "
—	končano visoko strokovno izobrazbo;
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog;
—	sposobnost vodenja, organiziranja in koordiniranja del in nalog ter pogoj;
—	da so družbeno-politično aktivni in da uveljavljajo načela samoupravljanja in socialistične morale
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, mandatna doba pa je 4 leta. Osebni dohodek se določa v zvezi s sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sklada skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov DSSS.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo v kadrovsko socialni sektor Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova št. 3, v roku 15 dni po objavi, z oznako »RAZPIS — DSSS«.
TOZD ZA PTT PROMET VELENJE, n. sub. o.f
Komisija za delovna razmerja
objavlja DELA IN NALOGE
VODJE GOSPODARSKE SLUŽBE TOZD
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri z 2 oz. 4 leti delovnih izkušenj,
—	družbeno-politično angažiranost.
UPRAVNIKA PTT ENOTE VELENJE
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
—	dokončana višja ptt šola,
—	pet let delovnih izkušenj v ptt dejavnosti,
—	družbeno-politično angažiranost.
Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni od objave.
O odločitvi komisije bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: TOZD ZA PTT PROMET VELENJE, Veljka Via hoviča 40.
Koledar
Petek. 25. april — Marko Sobota. 26. april — Zdeslav Nedelja. 27. april — Ustanov. OF
Ponedeljek. 28. april — Vito Torek. 29. april — Katarina Sreda. 30. april — Robert ČetOek. I. maj — Praznik Dela
Petek. 2. maj — Boris Sobota. 3. maj — Filip Nedelja. 4. maj — Florjan Ponedeljek. 5. maj — Angel Torek. 6. maj — Judita Sreda. 7. maj — Gizela Četrtek. 8. maj — Dan Rd. križa
Dežurstva
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE IN ŠOŠTANJ
od 25. 4. do 1. 5. 1980 Ivo Zagožen, dipl. vet.. Velenje. Vrnjačke Banje 7
od 2. 5. do 8. 5._ 1980 Peter Rihtarič. dipl. vet.. Šoštanj. Prešernov trg 7 — telefon 881-143
ZOBOZDRAVNIKI	V
ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
26. 4. do 27. 4. 1980 dr. Aleksander URŠIČ. Kidričeva 3: Velenje
I. 5. in 2. 5. 1980 dr. Miloš Ležaič. Prešernova 9/b. Velenje
3. 5. in 4. 5. 1980 dr. Teodor Gorogranc. Jenkova 25. Velenje
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE i 25. 4. 1980 dr. Kopitar (dnevni). dr. Žuber (nočni)
26.	4. 1980 dr. Kralj (dežurni) dr. Pustovrh (pom. dežurni)
27.	4. 1980 dr. Kralj (dežurni), dr. Pustovrh (pom. dežurni)
28.4. 1980 dr. Lešnik (dnevni), dr. Hribar (nočni)
29.	4. 1980 dr. Natek (dnevni), dr. Popovič (nočni)
30.	4. 1980 dr. Seher (dnevni), dr. Seher (nočni)
1.	5. 1980 dr. Seher (dežurni), dr. Vrečko-Ležaič (pom. dežurni)
2.	5. 1980 dr. Seher (dežurni), dr. Vrečko-Ležaič (pom. dežurni)
3.	5. 1980 dr. Kunej (dežurni), dr. Natek (pom dežurni)
4.	5. 1980 dr. Kunej (dnevni), dr. Natek (nočni)
5.	5. 1980 dr. Popovič (dnevni), dr. Lečnik (nočni)
V spomin
Frančiški
Skejič
V torek. 15. aprila je ponovno zaplapolala črna zastava na drogu v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Naznanjala je kruto vest. Frančiška Skejič je po hudi bolezni omahnila v smrt. Neizmerno hrabro in z. velikim samoza-tajevanjem je prenašala zahrbtno in neozdravljivo bolezen in do zadnjega ni mogla verjeti, da se bo morala tako zgodaj za vselej posloviti od življenja.
Komaj je minilo šest mesecev odkar nas je v tozdu Gostinska enota prizadela izguba naše sodelavke Fanike. žeje kruta usoda za vedno ločila od nas Frančiško. Ne bo nas več bodrila s svojo vedrino in prizadevnostjo. s katero je vedno bogatilo delovno vzdušje.
Rodila se je 14. februarja leta 1941 v Ravnah nad Šoštanjem. Z 18 leti seje zaposlila v Topolšici. V TCiO Gorenje seje zaposlila leta 1966 kot blagajničarka v obratu družbene prehrane. Bila je vestna in marljiva delavka.
Topli dom je naenkrat ostal prazen in hladen, ker ga ne bo več grela njena ljubezen, kije izžarevala iz vsake njene kretnje, besede in dejanja. Mož. 4-letna hčerka in 15-letni sin so ostali brez svojega najdražjega. brez. skrbne soproge in čuteče matere.
Frančiška je vse do prerane smrti izžarevala moč in resnično voljo do življenja.
Po prestanem trpljenju se je po hudi bolezni Frančiški prekinila nit življenja in ustavilo se je zlato srce. omahnile so pridne roke plemeniti ženi. mamici in naši sodelavki.
Sodelavke in sodelavci tozda (iostinska enota
UGODNO PRODAM ojačevalec ,,Urgan"/120 W, še v garanciji skupaj z mikrofonom in stojalom. Informacije na tel. 850-030 int. (Supovec)
PRODAM R—4, katreo. Naslov Skarlovnik, Škale 23, Velenje ZASTAVO 101 — S prodam. Letnik 1978 za gotovino. Telefon popoldan 881-349 OPRAVIČUJEM se tov. Mileni Medved, blagajničarki v Era—Tržnica za nepremišljene besede pri vračanju denarja. — L. Tam še
ODDAM sobo v najem. Naslov v uredništvu.
AVTOMATSKI fotoaparat ,,Praktica" EE—2 še v garanciji poceni prodam. Milan Matko, Topolšica 15.
MOSKVIC—1979 prodam takoj. Informacije po telefonu 063-850-088 do 13. ure, ali na naslov Žagar, UI. 3. julija 9, Pesje, Velenje
MOZAIK PARKET — hrastov in šivalni stroj Bagat-Sonja/515 poceni prodam. Informacije na tel. 851-405 ali 851-978.
30. 4.— sreda: ob 18. in 20. uri ALER RF.TUR — POTNIKI — domača drama: režija: Dragoslav Mihajlovič. igrata: D. Janičijevič. Milena Dravič
I. 5. — filmske predstave ni!
KINO DOM LENJE
KULTURE VE-
28. 4. — ponedeljek: ob 20. uri OSVAJANJE SVOBODE — domači vojni film. filmsko gledališče
KINO ŠOŠTANJ
26.	4. — sobota: ob 19.30 UPOČASNJENO GIBANJE — domača drama
27.	4. — nedelja: ob 17.30 in 19.30 uri ALER RETUR — POTNIKI — domači vojni film
28.	4. — ponedeljek: ob 19.30 VANESA — nemška drama
30. 4. — sreda: ob 19.30 OSVAJANJE SVOBODE — domači vojni film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
25.4, — petek: ob20. uri ALER RETUR — POTNIKI — domači vojni film
Tesna zrnat
V	d erbiju 3 kola slovenske mlai ske rokometne lige-vzhod je ekijj Šoštanja tesno premagala moštvo C Ija z rezultatom 12:11 (3:7).
Celo tekmo je močno deževalo,l so bili pogoji za igro zelo težki.Za& tekmeje pripadal gostom, kisof kar s 6:0.
V	nadaljevanju srečanja so do rokometaši zaigrali mnogo bolje. V< minuti so izenačili rezultat na 11:11, zadnji minuti so dosegli domači ločilni gol in ločki sta ostali v? Pri domači ekipi sta bila najb Korelc in Knez.
Za Šoštanj so dosegli zadeU rele 5. Jerala 2. Podgoršek, Špegel in Vrečar 1.
V	3 kolu prvenstva v II. slotll rokometni ligi so rokpmetaši Šaf izgubili srečanje z moštvom On rezultatom 25:27 (14:16).
B. Vol
29. 4. — lorek: ob 20. uri NESA — nemška drama
VA-
v vsako
vdolini
kino
REDNI KINO VELENJE
25. 4. — petek: ob 18. in 20. uri VANESA — nemška drama: režija: frank Hubert: igrata: Olivia Pascal. Anthonv Diffrin
26.4. — sobota: ob 16.. 18. in 20. uri VANESA — nemška drama
27.	4. — nedelja: ob 16.. 18. in 20. uri OSVAJANJE SVOBODE — domači vojni film
28.	4. — ponedeljek: ob 18. in 20. uri NESREČA NA LINIJI 401 — ameriški: režija: Barrv Shear: igrata: William Shatner. l.orraine Garrv
29.	4.— torek: ob 18. in 20. uri
NESREČA NA LINIJI 401 —
ameriški
Poslednji pozdrav ženi in mamici
Frančiški Skejič
rojeni VETERNIK
Mož ANTE, sin TONKO in hči MARIJA
SPOMIN
Pred enim letom. 28. aprila, seje na cesti izteklo tragično mlado življenje moža. atija in sina
Maksa Stropnika
iz Braslovč
Zvončki oznanjajo pomlad, a nam vsem bridko spoznanje, da te ni in bolečo resnico, da te nikoli vež
ne bo. Naše misli so vedno pri tebi. Vsem. ki sle ga pospremili na zadnji poti v tako lepem številu in zasuli njegov grobscvetjem.se iskrenol
zahvaljujem.
Žalujoča žena Anica, hčerkica Klavdija in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in starega očeta
FrancaPajerja
se najlepše zahv aljujemo sosedom, družini Korošec. Mihu Oblu. rudarski godbi, govor-1 nikom tov. Zlodeju. tov. Tovorniku in Mihu Valenciju za poslovilne besede.
Hvala duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala!
Neutolažljivi: žena Ivanka, hčerke Marta z družino in Irena ter sestra Mara z družino.

ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše ljube žene in mamice j
Fanike Skejič
rojene VETERNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste drago pokojnico tako številno spremljali na njeni*
zadnji poti. darovali vence in prelep« cvetje, ter izrazili globoko sožalje. Posebno zahvalo dolgujemo njenim sodelavkam, katere so njej in družini posvetile vsoj
pozornost in ji v njenih težkih trenutkih pomagale. Zahvaljujemo se godbi, pevcem, govornikom ter župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi Tonkovemu razredniku in njegovim sošolcem. Hvala prim. dr.J
Fijavžu za razumevanje. Še enkrat hvala vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči mož ANTE. sin TONKO in hči MARIJA.
Paket rezervne hrane „danes in jutri 84
##
Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo aosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, ker sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del človekovih in samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbeno-politič-ni skupnosti glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili.
Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom
»DANES IN JUTRI 84«,
saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane v izjemnih situacijah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB, in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek-delavec in občan, edini ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije.
Prav zaradi tega je prehrana prebivalstva bistven element v republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec.
Vsebina paketa rezervne hrane
»DANES IN JUTRI 84«
omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini po 3 obroke za 7 dni — 7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg.
Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe po kalorični plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55% beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov.
Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj
leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala.
Cena paketa je 1.320,00 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen.
ua bi delovnim ljudem in občanom poenostavili nakup paketa
»DANES IN JUTRI 84«
sta zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega plačevanja paketa.
Tako bo zveza sindikatov, kot najširši družbenopolitični dejavnik delovnih ljudi, konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki temeljni organizaciji bodo evidentirale kupce in poskrbele
za brezobrestno plačevanje (4 obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsa ostala posojila pri izplačilu osebnih dohodkov.
Drugi način pa je direktno naročilo in plačilo pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni.
Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno tozd Slovenj Gradec, Francetova 17, tel. 062/841-551, ali HP Kolinska oddelek Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel. 061/24—614.
Namen paketa je torej predvsem ustvariti potrebne zaloge hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bi zagotovo nastoDile težave pri preskrbi s hrano in ko bi bil prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bi bil v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedbo nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil.
SRAR
<£) PLIBERK
SUPERMARKET NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM VAM NUDI OD 25.4. DO 3. 5.
K"
I PARADIŽNIK
17
ŠIP
(BENCO 11 kakao soog	80 MEHČALEC AE ^ • za perilo 41 MvT
RAMA™. 10! margarina IM(	»0 DODOMAT45kg CA 1 novi pralni prašek ti V
BUČNO 11' olje 21 11	M PENEČA i A 80 • KOPEL 21 19«
ANANASOV M j kom pot / v kolobarjih idz Vi	M LUX MILO 1kom. V«
ORANŽNI 90 SOK 2l fcU	80 FENJAL AR • FLUID t steki. »ur
FOTOALBUM AQ samolepljiv £Sf	FA 1780 r DEODORANT idz. II«
BIC VŽIGALNIK m plinski ikom. | (	10 GLEM VITAL 1A 80 i lak za lase 1dz. Ivt j
OREHOVA JEDRCA "g
79 r
ALVORADA
kavadamocca
1/2 kg
49.-
JACOBS
mocca KAVA 1kg
79.-
BRASIL
KAVA no
79.-
INESCAFE
200 g
89 r
ZGORAJ NAVEDENE CENE VELJAJO V ŠILINGIH DINARJE MENJAMO PO NAJUGODNEJŠEM TEČAJU
Naši praznični dnevi
Petek — 25. aprila 1980:	ob 19.15 uri:
MLADOST V MOJI DOMO-	— sprejem štafete mladosti na
VINI — likovno ustvarjanje	Titovem trgu v Velenju, mladine osnovnih šol občine
Velenje	PONEDELJEK - 28. APRI-
Ob 18. uri:	LA ob 17. uri
—	osrednja proslava ob dnevu	— svečana seja občinskega OE Slovenskega naroda v kultur-	sveta ZSS Velenje v knjižnici nem domu Velenje	Velenje
—	podelitev priznanj OE	5 podelitev srebrnih znakov
—	koncert mešanega mladin-	ZSS
skega pevskega zbora gimnazije	— podelitev priznanj in na-
Celje in dekliškega pevskega	grad najuspešnejšim racionaliza-
zbora gimnazije Velenje.	tonem
TOREK - 29. APRILA 1980
SOBOTA — 26. APRILA	ob 16. uri:
1980 ob 16. uri:	— turnir ženskih kip v odbojki
—	turnir v malem nogometu	v telovadnici osnovne šole v med ekipami OZD na rokomet-	Topolšiei
nem igrišču v Šoštanju	SREDA 30. APRILA 1980 ob
ob 17. uri	19.30 uri:
—	zaključek republiške prire-	— povorka / baklami po Jitve »TITO—REVOLUCI-	ulicah Velenja, kanonada in JA— MIR« v kulturnem domu	kresovi ob 20. uri
Velenje	— srečanje delovnih ljudi
in občanov na Titovem trgu v
Nedelja — 27. aprila 1980 med	Velenju. V programu sodelujejo:
7. in 9. uro:	rudarska godbif Velenje, godba
Nedelja — 27.	Zarja Šoštanj, mešani pevski
/bor Svobode i/. Šoštanja, recita-
NEDELJA — 27. APRILA	torji amaterskega gledališča Ve-
1980 med 7. in 9. uro:	lenje. skupina PEPEL IN KRI
—	začetek TRI M pohoda na
Paški Kozjak iz Šaleka. -	ČETRTEK 1. maja 1980:
ob 9. uri	— budnica
—	turnir v balinanju za pre-	— tovariško srečanje na Pa-hodni pokal 1. maja na balinišču	škem Kozjaku
pri klubu upokojencev Velenje.	— izleti v okoliške kraje
Mladi za praznik dela
Bogat splet prireditev
Mladi v Gornji Savinjski dolini se zavzeto pripravljajo na slavje ob bližnjih praznikih. Osrednjo pozornost so namenili pripravam na štafeto mladosti. Letos bodo pripravili dve lokalni štafeti. Prva bo krenila iz Okrešlja, odtod jo bodo kot vsako leto ponesli mozirski planinci, na svoji poti po dolini pa se bo najprej ustavila pri vojakih v Logarski dolini. Mladi nosilci jo bodo nato ponesli do Solšave, Luč, Ljubnega in Rečice ob Savinji do Elkroja kjer bo prenočila. Druga štafetna palica bo krenila iz Nove Štifte in bo obiskala Gornji grad, Bočno, Šmartno ob Dreti, ustavila pa se bo v organizaciji združenega dela Gore-nje-Glin v Nazarjah. V soboto popoldne bodo na nazarskem športnem igrišču sprejeli obe štafetni palici in ob tej priliki pripravili priložnostno slovesnost z bogatim kulturnim programom in športnimi srečanji. Sprejema se bodo udeležili tudi številni taborniki, ki bodo v Nazarjah ob tem času sklenili prvi del svojega vsakoletnega prvomajskega pohoda po obeh dolinah. Štafetni palici bosta prenočili v njihovem taboru. V nedeljo
popoldne ob 17.35 bodo mladinke in mladinci mozirske obSine v Letušu sprejeli zvezno štafeto. Ponesli jo bodo do Mozirja kjer bodo pred poslopjem občinske skupščine pripravili svečan sprejem, ob 18.10 pa jo bodo v Šmartnem ob Paki predali vrstnikom velenjske občine.
To seveda ne bo vsa aktivnost ob bližnjih praznikih. Na predvečer praznika dela bodo po vsej Gornji Savinjski dolini zagoreli kresovi, v prazničnih dneh bodo mladi v velikem številu obiskali razstavo o življenju in delu Edvarda Kardelja v Slovenj Gradcu, taborniki bodo krenili na dvodnevni pohod po Savinjski in Zadrečki dolini, mladi v Nazarjah pa se bodo tudi letos pomerili v 24-urnem nogometnem maratonu. Igrati bodo pričeli 30. aprila ob 18. uri in bodo pred začetkom pripravili proslavo posvečeno Dnevu OF in 1. maju. Seveda ne smemo pozabiti, da bodo mladi v sodelovanju z ostalimi dejavniki po vseh krajih mozirske občine pripravili številne proslave in priložnostne slovesnosti, športna srečanja in podobne prireditve.
J. P.
Izvršni svet SO Mozirje
0 gospodarjenju
in
zaposlovanju
V četrtek dopoldne je v Mozirju zasedal izvršni svet občinske skupščine. Člani sveta so pregledali poslovanje* na področju gospodarstva in negospodarstva občine Mozirje v lanskem letu, primerjali so dosežke z letom poprej in se pogovorili o uresničevanju resolucije za letošnje leto. Poglobljeno so razpravljali tudi o analizi zaposlovanja v
preteklih letih in ocenili načrte za letos. V nadaljevanju seje so se seznanili še s poročilom o poteku akcije vzdrževanja grobišč in grobov borcev NOV in s programom vzdrževanja v letošnjem letu. obravnavali pa so tudi poročilo o delu velenjske enote celjskega temeljnega sodišča ter poročilo o delu višjega javnega tožilstva v Celju v lanskem letu.
Miličniki so zapisali
Kršili so javni red in mir
Dne. 16. apriiaje okoli 23. ureje v hotelu Paka v Velenju razgrajal in razbijal steklovino S. R. ker ni hotel upoštevati opozoril strežnega osebja, so morali posredovati delavci milice. Zagovarjati pa se bo moral pred sodnikom za prekrške.
16. aprila okoli 21. ure je v hotelu Paka razgrajal, razbijal ter se hotel pretepati močno vinjen S. Z. Po večkratnem opozarjanju strelnega osebja so morali posredo-
vati delavci milice, ki so ga priprli in na postaji milice zadržali do istreznitve. Za storjeno dejanje pa se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
V soboto. 19. apriiaje okoli 23. ure prišlo do pretepa v hotelu Paka med močno vinjenimi B. E., E. M. ter B. H. Pri pretepu sta se težje telesno poškodovala B. H. in E. M. Vsi trije pa se bodo morali zaradi kršenja javnega miru in reda zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
TRADICIONALNI
27.4.1980
ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE VELENJE
POHOD
oo šaleški planinski poti ŠALEK-PAŠKI KOZJAK
,Pot pod noge - krepimo srce"
Start Šalek //
V Velenju bo republiško tekmovanje
Občinski konferenci ZSMS Velenje je pripadla čast, da organizira republiško kviz tekmovanje Tito, revolucija, mir na temo 30 let socialističnega samoupravljanja. Kviz bo jutri, 26. aprila. Sprejem udeležencev bo v prostorih knjižnice in galerije Velenje, pismeni del tekmovanja bodo tekmovalci opravili v prostorih nove šole rudarskega šolskega centra, zakjučna prireditev pa bo v kulturnem domu Velenje. Tekmovanja se bodo udeležili mladi iz dvanajstih regij Slovenije. Na zaključno tekmovanje ob 17. uri v kulturnem domu v Velenju so vabljeni vsi občani. Za popestritev tekmovalnega dela bodo posrkbele kulturno umetniške skupine, ki so sodelovale na prireditvi Naša beseda 80, ob koncu pa bodo razglasili tudi rezultate tekmovanja.
Prireditve
Nocoj ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra »Ivan Napo-tnik« Velenje harmonikarski večer na katerem bodo sodelovali učenci Glasbene šole Velenje.
V galeriji Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje je odprta razstava slik in grafik Jožeta Horvata Jakija ob njegovi 50-le-tnici. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure. v soboto od 9. do 13. ure.
Naročnikom in bralcem
Zaradi prvomajskih praznikov bo izšla prihodnja, 18. štev ilka tednika Naš čas v petek, 9. maja 1980.
Uredništvo in uprava
Šmarski šolarji so se nredstavili z gledališkim delom Jazbec, ne
jezi se.
Kviz Tito, revolucija, mir
Pretekli teden so v galeriji knjižnice kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje odprli razstavo del Jožeta Horvata-Jakija ob njegovi 50-letnici. Razstavljenih je 30 grafik in 20 olj. Ob otvoritvi razstave je spregovoril Zoran Kržiš-nik, direktor moderne galerije iz Ljubljane, kulturni program pa so pripravili učenci glas-
bene šole Velenje. Slovesno otvoritve razstave so se udeležili tudi Stane Dolanc, Mitja Rotov-nik in Emil Roje.
Pred tem so na sprejemu pri predsedniku skupščine občine Velenje Franju Korunu predstavili tudi Jakijevo Monografijo.
0K ZKS Mozirje
Programska
volilna seja
V ponedeljek. 28. aprila bo v Mozirju programska volilna seja občinske konference zveze komunistov Slovenije Mozirje. Na seji bodo najprej obravnavali poročilo o delu občinske organizacije zveze komunistov in njenih organov v preteklem obdobju ter nato še oceno sedanjih družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer v občini Mozirje. Na ponedeljkovi jeji bodo izvolili tudi predsednika, sekretarja in nove člane občinske konference ZKS Mozirje, pripravili akcijske naloge in sprejeli prihodnje delovne usmeritve.
Naša beseda 80
Vse večja kakovostna rast
V domu učencev rudarskega šolskega centra Velenje je bila preteklo soboto sklepna občinska prireditev Naša beseda 80. Tudi letošnje 6. srečanje sta organizirala odbor za klubsko dejavnost pri občinski zvezi kulturnih organizacij ter občinska konference ZSMS Velenje.
Na dvanajstih kulturnih večerih. ki so se v marcu in aprilu zvrstili v Šentilju. Skornem. Paki. Šmartnem ob Paki. Šoštanju. Topolšiei in v Velenju je nastopilo več kot 200 mladih u ustvarjalcev.
Tudi letošnja kulturna akcija mladih, katere namen je spodbujati in predstavljati njihovo ustvarjalnost na glasbenem, gledališkem. likovnem, literarnem, plesnem in filmskem področju je znova potrdilo spoznanje, da doživlja kulturna ustvarjalnost mladih v Šaleški dolini vedno večjo in kakovostno rast. vendar ne le oblikovno in izrazno, ampak
tudi vsebinsko.
S svojimi nastopi so mladi znova dokazali, da se pravo in resnično kulturno življenje ne rodi samo v sprejemanju najrazličnejših oblik kulturnih vrednot, ampak predvsem v ustvarjanju in v posredovanju njihovega dragocenega sporočila drugim.
»Sadovi našega dela so danes zbrani pred vami.« je dejal na sklepni prireditvi predsednik odbora za klubsko dejavnost Vlado Donaj. »Z vso toplino in iskrenostjo jih poklanjamo najdražjemu prijatelju mladih—tovarišu Titu. štafeti mladosti, dnevu osvobodilne fronte in mednarodnemu delavskemu prazniku.«
Na sklepni prireditvi so se predstavili člani gledališkega krožka KD Oskar Hudales iz osnovne šole Bratov Letonje Šmartno ob Paki. skupina za izrazni ples pri velenjski glasbeni šoli. člani-recitatorji KUD Ivan
Cankar gimnazije Velenje. Članica tega društva Vesna Serger je zapela pesem ameriške pevke Joan Baez Nepričakovani dar, predstavili pa so se še tri skupine plesnega kljuba Velenje in člani kinokluba Gorenje.
Na področni prireditvi Naša beseda 80. ki bo danes in jutri v
Polzeli, bodo našo občino predstavljali: mladi z osnovne šole Šmartno ob Paki. gimnazijka Vesna Serder, slikarja amaterja Peter Matko in Andrej Krevzel, člani kinokluba Gorenje, z dvema filmoma ter skupina za izrazni ples O. Š. Miha Pintar — Toledo Velenje.
m*.			
i. ,1			
y	t,		
	v		
ncimtiv
Ljubim mladost je bil naslov recitala, ki so ga recitirali člani K UD Ivan Cankar, članice skupine za izrazni ples pa so verze izrazile v plesu.