=£=n Izhaja vaak dsn raaen »obot, nedelj in prasnikov. 1 Issue4jUily eseapt Satur4ays, • ftuiKiuyh and Ho)idayt. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški tn upravniikl prostori: 1667 South Lawodala Ava. • Offlea of Publlcatiem 8667 South Lawndaia A v«. Talaphona, Rockwall 4904 ETO—YEAR XXXII. Cena Uata ja 86.00 IfS^^i^JTE CHICAGO, IIX., PONDEUEK. 22. JANUARJA (JAN. 22). 1940 Subscription 86 00 Y»arly STEV.—NIJMHKK 15 Acoaptaace for mailing at apacial rata of poaUfa p rov i ded for in aaction 1108, Aet of Oct 3, 1817, authoriacd »n Jdna 14, 1818. Anglija vabi nevtralce, naj lapovedo vojno Nemčiji Švedski letalci pomagajo finskim bram bovcem v zasledovanju sovjetske armade 40,000 mož, ki beži proti ruski meji. Cez dvesto ruskih bombnikbv iiriičehih V sedmih tednih vojne. Uradna sovjetska časopisna agentura naznanila riisko zmago v bitki s Finci pri Ladoškem jezeru LONDON, 21. jan.—VVinston hurchiil, angleški mornarični linister, je sinoči v radiu indi-•ktno povabil Belgijo, Holandi->, Švico, Skandinavske in bal-umike države (Italijo je izpu« lil), naj se pridružijo Angliji i Franciji v vojni z Nemčijo za-idi avoje varnosti, svojih večjih Rodnosti in sa dosego hitre mage. Churchill je rekel, da e more biti dvoma o zmagi An-lije in Francije, ampak Hitler p trpi nevtralnih držav okoli ae-b in jih bo prej ali slej napadel, k to je bolje, da ae že zdaj pri-ružijo zaveznikom in uživajo iftčito angleške bojne mornari-► na morju ter pomagajo, da bo maga z združenimi močmi dojena že letos. KOPENHAGEN, 21. jan.— ukaj poročajo o radiogovoru iz loskve, v katerem je govornik finskem jeziku pozival Fince, aj vrnejo Rusiji "ukradene to-Dve in drugi bojni material, če e vrnejo, jim Rusija napove ojno . . Helsinki. Finska, 20. jan, Kurjeni švedski letalci pomaga«, konservativne stranke v zborni- Kanadski premier ožigosan v zbornici Očitki o zanemarjanju dolžnosti Toronto,Ont., Kanada, 30. jan. — Provinčna zltornica je formalno obsodila kanadsko vlado zaradi zanemarjanja vojnih dolžnosti in nesposobnosti. Resolucija, ki očita predsedniku vlade Kingu, da ni izpolni) pričakovanj ljudstva glede uspešne prosekucije vdjne, je bila sprejeta s 44 proti 10 glasovom. Resolucijo je predložil chell Hepburn, premier province Ontario. On je s tem postavil svojo politično pozicijo v nevar- cijo. ''Izjava, da King ni storil svoje dolžnosti napram deželi in ljudstvu, drži," je rekel Hepburn. Resolucijo so podprli vsi člani v okolij S al le i* iibssaicev je zapuatilo zbornico • fronti. in s tem so se izognili glasova- 9 Fincem v zasledovanju so-jetske armade 40,000 mož, ki eži proti ruaki meji. Ta se i nah Bvernl Tu objavljeno poročilo pravi, a so ^vedski letalci aktivni^, ne urno v okolišu Salle, temveč tu-i na ozemlju severno od Lado-kega jezera. Grupe švedskih rostovoljcev se borijo na stra-i finskih Čet na severnih fron-nh. Kakor Finci, so tudi Sve-i dobro opremljeni s smtičmi, »odernim orožjem in drugo o-iremo, poleg tega pa imajo svo-p poveljnike. Prostovoljci stal- 0 prihajajo na finske fronte te samo iz Švedske, temveč tudi t Norveške in Danske. Neuradna vest iz finskega vi-u se glasi, da sO> morali Rusi rago plačati invazijo finskega /.račja. V prvih sedmih tonih vojne so Finci uničili čez ve«to ruskih bombnikov. V item času so Rusi izgubili 434 nnkov in oklopnih avtomobilov, 89 težkih topov, 282 strojnic in Kromne količine streliva in rugega bojnega materiala. Vroče bitke so zdaj v teku na zemiju 50 milj južnozapadno d Salle, v bližini ruake meje. tUnki načrt glede preaekanja inske republike no tej fronti se e.izjalovil na vsej črti.. Finci talno napadajo ruske vojake, 1 se umikajo proti sovjetski noji. • Finski komunike, objavljen si-loči, pravi, da so finske čete •rejjnale Ruse s pozicij na /hodni fronti v bližini Iobile ruski oddelek 45 vojakov »» ad fronto na karelijski zemelj-ožini in sto drugih nad osta-imi kraji dežele. Vrgli so veli-»o Število bomb, ki pa ao ubile »am«f eno osebo in ranile štiri kuge. Moskva, 20. jan. — Glavni vulitaristični atan v Leningradu je v poročilu, katerega je ob-avils uradna aovjetska Časo-»iana agentura Taas, naznanil. U ao ruake čete uničile finski »»taljon v bitki pri Kitelu na se-•rni strani Ladoškega jezera, '"mčilo dostavlja, da so Finci u-^li velike izgube v bitkah z ci. Proti je glasovalo deset liberalcev, članov - Hepburnove lastne atranke. Ducat drugih Izvažala tobaka se % - ~ jeze na Anglijo Kongresniki iz južnih držav protestirajo VVashington, 20. jan. — Naznanilo, da je angleška vlada razglasila embargo~«a uvoz a-meriškega tobaka, je izzvalo o-stre proteste pri kongresni kih iz južnih držav, kjer pridelujejo tobak. Akcija je udarila iz-važalce tobaka, ker so izgubili tržišča v Angliji. Letna vrednost ameriškega tobaka, ki je Šel v Anglijo, je znašala f70,-000,000. Senator Harry F. Byrd, demokrat iz Virginije, je pozval državnega tajnika Hulla, naj intervenira v prilog pridelovalcem in izvažailcem tobaka, da dobijo nova tržišča. Harold D. Cooley, demokratski kongresnik iz Severne Karoline, je dejal, da je,angleški embargo težak ekonomski udarec pridelovalcem tobaka. V Londonu objavljena poro- Senator William E. Borah umrl r K ** Š&SSP9 «* pršijo, da jo bila angleška ako bo zbornica zavrgla resolu- „. * A/,__J„ ... _ nju. Predsednik kanadske vlade King je tudi liberalec. - (Jlani opozicije so očitali Kil)-gu, da je on odgovoren z« pomanjkljivo opremo kanadskih Čet in počasnost v izvajanju programa, da "Kanada postane učinkovita orožarna britskega imperija. Prodaja milijona buš-Ijev kanadske pšenice Rusiji, potencialni sovražnici imperija, je bila ožigosana, kakor tudi prodaja dveh ledolomcev, s pomočjo katerih bodo sovj^ti lahko držali svoja pristanišča ob Pacifiku odprta. Ta bodo služila kot baze sovražnim podmornicam. Hepburn je dejal, da je sam videl, ko so se morali kanadski letalci vežbati v mrazu *več stopinj pod ničlo bez zadostne obleke. Mnogo jih je zbolelo in morali ao jih odpeljati v bolnišnice. Za vse to je odgovorna vlada premierja Kinga, ker jim ni oskrbela primerne obleke in o-butve, ko so se prijavili za letalsko službo v armadi. vlada vprisiijena v oklic embar ga na uvoz ameriškega tobaka. Iz strategičnih in drugih razlogov bo morala uvažati tobak iz Turčije, kateri je nedavno dala posojilo v vsoti $168,000,000. Turčija bo plačala obresti in glavnico na posojilo s tobakom. Ena Izmed posledic angleškega embarga bo, da bo morala vTiula prevzeti 175,000,000 funtov tobaka, katerega bi imela kupiti Anglija in se zdaj nahaja v skladiščih. To zalogo je kupila od pridelovalcev tobaka federalna kreditna korporacija za vsoto $40,000,000. Ameriška vlada je sklenila nadaljnjo kupčijo z Anglijo, ki je prizadeta zaradi britskih vojnih aktivnosti. V l/>pdonu sq naznanili, da Velika Britanija ne bo pošiljala kavčuka Ameriki v zameno za bombaž v smislu v zadnjem poletju sklenjenega dogovora. Velika Britanija se je obvezala, da bo poslala Ameriki 82,000 ton kavčuka v zameno za 600,000 bal bombaža. Doslej je Amerika dobila Is tisoč ton kavčuka od Anglije za 160,000 bal bombaža. Amerika ni zadovoljna z angleškim pojasnilom VVashington, D. C., 20. jan.— Državni department se ni zadovoljil z angleškim pojasnilom na ivoj protest gledt oviranja in zasege ameriške pošte na mor ju po britskih bojnih ladjah. Angleška vlada pruvi v odgovoru na protest, da je preiskava poštnih vreč in odpiranje zape čatenih pisem, da ugotovi, ali U vsebujejo miliUristlčne informacije, upravičena. Izdajatelj komunističnega lista obsojen Toronto, Kanada, 20. jan. Douglas 8t*wart, izdajeUlj komunističnega tednika Ciarion, je bil obsojen na dve leti zapora na obtožbo, da je tiskal in razpečeval poročila v nasprotju regulacijami glede brambe. narodne o- Ruai na frontah v Kareliji. Isto-fsano ao sovjetski letalci upri zorili več ogiedniških poletov in bombardirali vojaške objekte Danska bo branila svojo neodvisnost Združitev političnih strank K open ga h en, Danska. 20. jan. — Nižja zbornica je aoglaano sprejela dekjaracijo, da bo Danska branila svojo neodvisnost in nevtralnost. Deklaracija je takoj dobila odmev na Norvežkem, kjer je premier Johan Nygaard-svold povedal parlamentu, da se bo država zaščitila proti more bitnemu napadu. n'L" . i Vse danske politične stranke ao podprle deklaracijo. To so atorile, da fiokažejb svetu, da no združene in da bodo podpirale vse skclje v Jnt*r%au o-brsmbe neodvisnosti in svobode dežele. Trije komunistični poslanci v zbornici ao ae pridružili ostalim strankam v odobritvi deklerscije. Španija in Francija y sklenili pogodbo Madrid, 20. jan. — ftpmaki zunanji minister in* francoski poslanik sta podpisala novo trgovinsko pogodbo. Francija bo kupovala v Bpsnijl železo, avi-ner. cirtk In živo areliro. ŠpaiH-ja ps v Franciji pšenico, avtomobile in kemikalije. — Smrt ga je pobrala v starosti 74 let # - 4 ] N VVashington, D. C., 20. jan. — Senator VVilliam E. Borah, republikanec Iz. Idahn. je sinoči podlegel krvotoku na možganih, ki ga je zadol zadnji torek, ko se je nahajgl v kopalnici svojega stanovanja. Tam ga je na-Sla na tleh njegova Žena. .. Bil je v nezavesti skoro ves čas in umrl je mirno in brez boločin v starosti 74 let. ; , Ob njegovi postelji, ko jš u-umrl, sta bili njegova- tajnica. Cora Rubin in bolničarka? JNje-gova žena je bila v sosednji sobi, v kater6 se je umaknila Iz-črpanu in izmučena eno uro prej. Vest o smrti slovitega senatorja se je hitro razširila v Wa-shingtonu. Med prvimi, ki sta izrazila sožalje vdovi, stn bila predsednik Rooaevelt in državni tajnik Cordell Hull. Senator Borah kot član senatnega odseka za zunanje zadeve se je večkrat zapletel v besedno bitko s Hullom v zadevah vodstva zunanje politike. On ja bil vodja grupe izolacloniatov in se dosledno ter odločno boril proti vmešavanju Amerike v evropske afere. Bil je Izboren govornik in v debatah neprekosljiv. Daai je v senatu reprezcntiral drŽavo z malim številom prebivalstva, je bil njegov vpliv velik v domaČih ln zunanjih zadevah. Zunanje ailejso morale U-pošte vat i njegov vpliv. V svoji dolgi .politični karieri se je boril proti trostom, monopolistom in vsem bizniškim kombinacijam, ki so skošale grma-diti profite na rač#trkon*umen-tov. Njegova zasluga je, du je senat zavrgel versajsko pogod-go, da Amerika ni stopilu v Ligo narodov In se pridružila svetovnemu razsodišču. Te stvari je on smatral za največje uspehe svoje kariere v kongresu, v katerem je bil 33 let. Borah Je bil rojen 29. junija 1. 1865 v Fairfieldu, 111., kot ain farmarja češkega porekla in Irske matere. Tam je preživel svoja mlada leta. Pohajal je srednjo šolo v Enfieldu, III., potem pa je odšel v Kanaas, kjer je študiral na državni univerzi *a odvetnika. Ko^je dokončal študije in- dobil diplomo, je odšel na zapad, v Boise, Idaho. Tam ae je pričela njegova politična kariera. Za senatorja je bil izvoljen L 1907 in vsa nadaljnja leta je ostal^v senatu. Borah je bil sicer republikanec, toda v politiki Je bil neodvlaen in je večkrat pobijal program svoje stranke, če se ni strinjal z njim. Odločno je podpiral progresivne načrte, akose Je prepričal, ds so pravični in ko-ristnl ljudstvu, dasi ni nikdsr izstopil iz republikanske stranka, čeprav ga Je U večkrat potisnila na jtran. Borah Je delal velike preglavice voditeljem vo-lilnih kampanj republlkanake stranke. Nikdar ae niao mogli zanesti nanj, da bo podpiral nji MOSKVA ODGOVORILA NA PROTEST ŠVEDSKE VLADE Oprmičba i n si a z i j e švedskega in norve* Škega ozračja OBRAMBNA ZVEZA SEVERNIH DR2AV Stockholm, Švedska. 20. jan. — Sovjetska Rusija se je opravičila glede, invšzije švedskega in norveškega ozračja,. Opravičilo Jfe odgovor na protest, ki .ga je poslala švedska vlada Moskvi potem, ko so ruski letalci napadli švedaki otok Kallaka v Botniškejn zalivu z bombami. Moakovaki odgovor zanika bombardiranje otoka, priznava pa, da sta dva bombnika, ki sta se izgubila v aneženem vihat ju, letela nad otokom. Ruska nota, izročena švedskemu poslaniku v Moskvi, obžaluje incident. - Sovjetaka vlada se je opravičila tudi pri Norveški, ker so ruski letalci prekoračili mejo ln pluli nad norveškim ozemljem. Pozorišče invazije je bilo nad . Nov grob v Chicagu Chicago. Dne 19. t. m. je na naslovu 1700 So. Loomis st. umrla Rosie Sever (Hresh), do- ma iz Velikih UŠČ. V Chicagu je pred leti imela gontilno. V Ameriki je bila 37 let in tu zapušča nečakinjo. Bila je naročnica Prosvete in pred leti Članica društva Nade SNPJ. ,) ... Hišs mu je ^rprela VVaukegan, III. ~ bne 18. januarja zvečer, ko4 je pritiskal mraz pod ničlo, je open j, ki je uničil protestantovsko cerkev, užgal še dve hiši v soseščini 1n ena od teh je bila last rojaka Ja-' kobtt Nagodeta. Podrobnosti o nesreči še niao snune. Nov grob v Jolietu Joliet. — Zadnje dni je tu u-mrl Julij 'Sked«j, * tar 24 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše in dva brata. Nov grob v starem kraju Homer Clty, Pa. — Mary Mo-dic v tej naaelbini je prejela ža-loatno vest, da Je v Rakeku na Notranjskem dne 11. decembra 1939 umrla njena mati,' Ivana Ivančič, rojena Kolar na Planini pri Rakeku in stara 79 let. Bila je dobra in akrbna gospodinja ter ljubeča in vzgledna HH mati. V Ameriki zapušča sina Svvanvickom n Vaggett«»n. ObaU^ha v Lorainu, a, In ome- mesti ležita ob švedsko-norveški meji. Gibanje na Švedskem'in Norveškem, da obe državi nudita večjo pomoč finski "republiki, du bo lahko odbijala ruake na-pude, je v razmahu. Zdai je v teku agitacija, za ustanovitev obrambne lige Škandinavskih držav. Te ae zuvedajo, da bi porazu Finske sledilo sovjetsko prodiranje v severne države. Štirje kontigenti prostovoljec iz fiveiske, Norveške In Danske ao odpotovali na Finsko, kjer se bodo borili s finski ml četami proti Stgllnovlm ar madam. Richard Sundler. blv šf-švedski zunanji minister, In Frederick Strom, vodja Vedskih socialistov, sta se izrekla za formiranje obrambne lige škandinavskih-držav, Handler je prej naglašal, da taka liga nI potrebna, zdaj pa je revidiral avoje a tal išče. Dejal jo, da škandinavske države nočejo vojne s sovjetsko Rusijo, toda v tem momentu nihče ne ve, ali se bi rusku armada, če bi zmagala na Finskem, potem ustavila ob švedsko-finski meji. "Finska se bi bila najbrže izognila vojni, ako bi škandinavake države že imele obrambno ligo," je dejal. "Taka liga je najboljša garanj cl ji« neodvisnosti In svobode teh .^ržav. fte je čaa, da popravimo svojo nupilko. Organizirati in zbrati moramo vsi« naše sile v gradnji močne arniudiv mornarice in letalstva. Ameriška pomoč finskim beguncem Helsinki, Finska, 20. Jan. — Ameriške organizacije, ki zbi rajo sklad za finske begunce, so Že poslale $600,000 centralnemu pomožnemu finsK*mu odbo- ru, kateremu načeluje bivši fin hovo platformo in predsedniške ^ prHtf|or Aimo K. Cajsndar, kandidate, ki ao bili zbrani na odtair kupuje obleke in obutev konvencijah njegoVs atrsnke. Senat ga bo pogrešal kot Izvrstnega govornika in apoaobnega politika. Nobenega ni, ki bi v tem momentu zavzel njegovo meato. Ameriški narod Je Izgubil velikega zagovornika svo- ^imAn-m delu Finske, jih. pravic In prijatelja a smrtjo senatorja Boraha. na domačih in švedskih trgih za (inske begunce, ki ao morali za pustiti mesta lil se umakniti i varnejše kraje. Okrog pol ml lljona oseb ae je umaknilo Iz meat v vojnih conah v kraje v Domače vesti njeno hčor v Homer Cltyjtu Ps., v starem kraju pa sina Antona ln hčer Ivanko Bombač v Rakeku ter hčer Tončko Jeleučič v Starem trgu pri lxižu. Clevelandske novice Cleveland. Dne 17. Jan, Je umrla Mary Mlač, roj. Stopa r, stara 62 let In doma is Iobit pri delu v premogovniku, bolnišnici. Nahaja se v AGITACIJA ZA PRELOM Z RUSIJO OBNOVLJENA Nedoslednost RooseveU tove politike r - ožigosana POMOČ FINSKI REPUBLIKI VVashington, D. C., 20. Jan. -Zdaj, ko je skoro gotovo, da bo predlog glede noaojlla Finski v vsoti $60,00111(00 is sklada fe-deralne korporaclje za rekonstrukcijo financ pokopan, je nastala opozicija v senatu proti nadaljnji moralni in materialni podpori, katero prejema komunistična Rusija od Roosoveltovo administracije. -Senator Arthur H. Vandenberg, republikanec Is Mlchlgana, je ponovno 8ahteval prelom diplomatlčnlh odnošajev s sovjetsko Rusijo. On trdi, da Je sovjet«ka vlada prelomila obljube. katere Je dala Rooaevel-tu I, 1933, ko Je Amerika priznala Stalinov režim. Senator John T. Townaand je okrcal politiko Rooseveltove administracije glede kupovanja zlata po ceni $35 sa unčo. Omenil J s, da Ima Rualja, ki je latr 19H8 produclrala zlata v vrednosti $184,000,000, največje koristi od Rooseveltove politike. Townsend Je zahteval takojšnjo ustavitev kupovanja ruskega zlata In lzjsvilt da. se Amerika bori na obeh straneh tlv^h različnih vojn. Amerika je pomagala Kitajski s kreditom $25,-000,000 na anl atrani, na drugi strani pa Japonakl, kateri šs vodno prodaja staro želssja, ga* solin in drugi bojni material, ki ga rabi v vojnj s Kitajsko. Finska Je že dobila poaojllo $10,-000,000 v Ameriki, prograjn kupovanja ruskega zlata pa omogoča ameriško financiranje Stalinove vojne proti finaki republiki. Rusija še vednujobiva baker in druge vojne potrebščine v Združenih državah. Vse to dokazuje nedoalednost politike Rooaeveltova administracije. Vandenberg j« |M»zval Roose-velta, naj pojasni kongresu, ali se sovjetska vlada drži obligacij, katere je dala takrat, ko ja Muksim Lit vi nov, tedanji zunanji komlaar, podpisal dogovor s njim, kateremu Je sledilo priznanje Rusije. Litvlnov Je obljubil, da Rusija ne bo vodila prevratne In revolucionarna pro-pagamle v Ameriki in plačala dolg v vsoti 000,000, kaU-resa je naredila v Ameriki ca-rlstična Rusija. Vandenberg Je dejal, da Je Amerika atorila veliko napako, ko je priznala Stalinov režim, Caa je že, da popravi to napako s pretrganjem diplomatlčnlh stikov z Moskvo. Upravitelj ruske firme ustreljen Moskva, 20. lan. — Prva «m rt na obaodba v zvezi z obrav- Poljski ujetniki gradijo ceste v Nemčiji - Berlin, 20. jan. — Nemčija Je mobilizirals armado SI0,0W poljskih ujetnikov za gradnjo ceat bi dela ha kmetijah. Dru nevarni proti kopta-valcem živil gj poljaki ujetniki, ki ae nahaja bila Izrečena v Tajiku po jajo v taboriščih. le»do tudi mo ročilu, ki je MUf tu objavljeno, rall opravljati različnit dela.. V Upravitelj neke trgovake firme bližnjriMd^ičrioNti Ist doapelo v v «»menjet»em mestu je b*! ob«»- Nemčijo nadsljnjlti JOO.OfJff fr-jen na amrt fn ustreljen, dva jetnikov, ki ao zdaj še v |s»M-njegova U»variša trn aU bila ob>| "kih krajlh. kl ao prišli r*olboU z voditelji Ameriške delavske fsderselje v intereau p<»ravnava^ apora■■% rt* o i kom' It« *oae v e| t oi n. O čem ata^tah ttrganlzlranega delavstva. prosveta the knu<;htknmkm GLASILO IN LASTNINA HMIVrNSBt NANOUNK POUPOKNK JKDNOTK Organ W mm4 pmhhikmt bf Mmim N*ImmmI Nmm4M IlwM> N«rtrf«iM m feiruie** 4iU" lltM Chtraml tu K«u4o iim u M M«. II M m '»trt tete. m Ou«m* M .« c*te tete. 41 71 «« i^l tete; u . . ■ -"'-T ' autecrM* « fmim( tur lW llnttcd Stetea ChUmso) ta4 UMN §4 ttC prr jiw, CUai« Ckrru $1M |wr r*r. Ml« (miium Mh r««. ' Cm oglasu* IN d««w»org. BiA.^.t.i i< WWlljii. Naate* m »m. Ur Im Mili i Itetea PBOTVETA NIT« Ameriška "nevtralnost" Glasovi Prosveta je ob izbruhu evropalce vojne pred več ko štirimi meseci odprto |>ovedaia, d« je vsaka resrrtčmi nevtralnost Amerike nemogoča, kajti Američani spričo te" vojne ne bodo nevtralni. Zapisali smo, da ogromna večina Američanov—več ko 90'/ —bo %a |K»raz Hitlerja in njegovega nacizma, ki je začel to vojno, ko mu je Stalin dal odvezo s svoje strani, ostali pa bodo v večjem delu na tihem želeli zmago Hitlerju in njegovim zaveznikom, kdorkoli ie so. N Obenem smo zapisali, da uredništvo Pros veli tudi ne more biti nevtralno ob tej vojni; vsaka hlinjena nevtralnost v tem primeru bi bila z naše strani največja hinavščirta, bila bi pa tudi kršitev konvenčnih sklepov SNPJ. Clevelandska resolucija, ki je začrtala smernic« Prosveti, izrecno postavlja Prosveto na stran DEMOKRATIČNO usmerjenih delavskih gibanj, vsako pravo demokratično delavsko gibanje je pa proti diktatorjem vsake barve, j« proti vsakemu totalitarizmu. Demokratično delavstva Evrope, kjerkoli se še prosto giblje — v Angliji, Franciji, Švici, Belgiji, Holandijijn v Skandinavskih državah — je v tej vojni na strani Anglije in Francije in z vsemi svojimi silami deluje za poraz Hitlerja In njegovih zaveznikov. To velja v glavnem za socialistične stranke in unije v vseh naštetih deželah. ln demokratični delavci Amerike — pred vsem pa demokratični socialisti, ki le od nekdaj naglašajo demokracijo ne le kot svoje bojevno sredstvo, jmč pa tudi za svoj cilj —- naj bodo spričo tega vpijočega dejstva resnično nevtralni? Nemogoče! Predsednik Koosevelt je sapi jaiudaril v svoji pro-klamaciji "nevtralnosti'.' ob izbruhu vojne v Evropi, da v svojem k^u ti«* more biti nihče nevtralen. 8ltuaclja v teh štirih meaecih je sijajno potrdila nflše stališče. Vilic naravnost divjaškemu odporu izolaclonistov je bil "nevtralnostni" zakon amendiran tako kot je hotel Koosevelt — da bosta Anglija in Francija lahko neovirano dobavljali bojni material iz Združenih držav. Ta jzprememba je bila omogočena pod pritiskom ogromne večine Američanov, ki nočejo biti nevtralni, ki hočejo, da bo nacijska Nemčija poražena! Ameriško javno mnenje se je v tem oziru ie večkrat ugotovilo in to mnenje vsak čas brljp norce iz ameriške uradne "nevtralnosti", katere v resnici nikjer nI.' Danes je pred nami nov primer — in teh primerov bo še več, če bo vojna v Evropi dolgo trajala — ko gre za pomoč finski republiki. Kljub uradni "nevtralnosti0 je Amerika pet-indevetdesetodstotno na strani Finske, ln ne samo v besedah Jn čutenju, tudi v dejanju. To kaiejo denarni pris|ievki — ln nikar ne Mislite. da prispevajo za Fince sami bogatini; tudi delavci in farmarji prisjievuio. Vsakdo, komur ni demokracija samo na jeziku in xa paradi rad prlaprva v ta namen. * . Američani pa hočejo dati Fincem še več. ltadi bi jih direktno zalotili z bojnim materialom, (»osebno z letali, katerih Finski najbolj manjka. Iz tega razloga so novodealskt demokratje predloftili načrte za (Kisojilo, s katerim naj si finska republika nabavi v Združenih državah najnujnejše bojne potrebščine. Izolacionisti so seveda proti temu posojilu. Približno iati ljudje, ki ao preteklo jeaen fanatično pobijali preklic emlmrgar*o zdaj lovijo za vee mogoče tehnične bilke nevtralnostnega zakona — tistega .zakona, katerrga v,srcu sle-''hcrnl Američan vsak dan trikrat prekrši! — da bi preprečili posojilo Finski, posojilo, Cigar vsota je miterna z ozirom na ameriško bo-gaatvo. Zanltniy«) je to. da izolacijaka Loleten ne pozna razlik med žrtvami in — kakor koze — napade reakcionarja in progfoaivca enako. Vendar je med izolacioniati ena akupnoat, katera jih teano veže in ta je totalna brezbrižnost za zunanji svet. Ves zunanji svet se lahko pogrešite že jutri, če m! hoče, samo da Amerika oatkne. kakršnaje! (Kazumrse, da atalinovci so tu izključfiil; atalinovci tudi nasprotujejo < v/*akl pompli Finski, toda it drugega razloga. Oni podpirajo Stalinov režim in hočejo, da Stalin uniči svobodno in demokratično flncko republik«. ) Stalinovo razbojništvo je nakopalo Kuaijj veliko aovraštVo Amerike, daai ruski narod ne saaluži tega, kajti ruaki narod nI odgovoren zi1 Stalinove zločine. Večina ruakega naroda i Ms ? sadajl keteal) iz naselbin Tu in ono iz mrtro)ndv. Cleveland.*— Pred par tedni sem čital med domačimi novicami v Prosveti in tudi drugje, du , e umrl Joaeph Zorko, stara, na->redna in poštena korenina iz West Nevvtona. Pa. Skoraj nisem mogel verjeti in prečital sem tisto novifco ie enkrat in še enkrat. Pri tem sem obstal in se poglobil v človeško usodo. Br Zorkotp a^m poznal Že dolgo let. Prvič sem ga.osebno spoznal, ko sem bjl leta 1917 na dolgem potovanju in prvič obiskal njegovo naselbino, slišal in čital pa sem o Jožetu že prej večkrat. Ko sem prišel v njegovo naselbino in vprašat jio njem, mi je rekel neki deček v angleščini, če hočem videti "Big Joe-va*. Pritrdil sem, nakar me je peljal do njegove hiše. Jože je jI I doma. Ko je odprl vratu, sem se malo prestrašil, kajti ugledal sem pravegu velikana, visokega, širokoplečega in močnega možu. Njemu sem bil že prej pisal, da-si ga nisem j>oznul. Zastopniki ali popotniki smo navadno tako delali, da smo enemu ali drugemu glavnemu odborniku SNPJ ali SSPZ prej pisali, da pride-, jno. Takm moral malo počakati, pila bova lahko pa takoj. In pila sva dobro vilice, potem pa večerjala prav po mojem najboljšem oku su. Po večerji pa ftajd že na dogovorjene obiske. Sla sva okoli rojakov, katerih je bilo takrat mnogo v West Newtonu. . In tako sem tam ostal na mojem prvem obisku te naselbine tri dnt fn prav dobro opravil. Ves Čas sem spal, jedel in pil pri Jožetovi družini. Ko sem pri odhodu vprašal za račun, sta Jože in njegova žena rekla, da nič ne siišita in da bosta moj račun napisala na led. Zraven je Jože še pripomnil, kadar me pot še nanese v to ftaseibino, naj se ustavim pri njih. On me je še pripravljen sprejeti in iti z menoj okrog ljudi na- agitacijo, ker sem zmeren in uljuden. - Tak je bil moj prvi obisk pri pokojnem Jožetu Zorko tu v Weat Newtonu. Torej umrl je mož vztrajnosti, mol zavednosti, mož poštenjak, mož, ki ga bo naselbina težko (»ogrožala, tako tudi njih (lovski zbor Savica. Kot je moj kolega in zastopnik Prosvete Anton Zidanšek zapisal, Je Jož* 1 k1) tnko lepo. da bi ga poslušal in poslušal. Bil je blaga in dobra duša. Blag mu spomin, njegovim sorodnikom pa moje iskreno sožalje! Pred par dnevi sem čital Prosveti nov ico 1/ La Salla, III da se tam nahajata v bolnišnici br. Fenkol In rojak Frank Seti-na, oba moja stara prijatelja. Ko sem se zadnjič, nahajal v La Sallu v družbi več Clevelandca-nov in mnogo drugih bratov iu sester SNPJ na veliki proslavi jednotinega dneva, smo se med drugimi zopet sešli tudi z omenjenima, s Fenkolom In Setrnom ter z njih družinami. One dni sem pri Setinovih tudi stanoval. No, takrat sta bila oba zdrava. Upam, da tudi sedaj ne bo hude- in drugod. Za vse Je prtpra-'nje so menda povzročila spolov i-jm | la, k\ m bik na do- boii ven, tudi za tovarno. In to nfc-Kot sodnik se je po-atavii Frank česen, ki n}ii taka vloga zelo pristbja (kot Franku Tauctikrjti v Chlcagti). Franca Bennoto je predstavljal Anton Prime in se kot zaljubljenec dobro zadržal. Tudi Francka, Hana in drufci so svoje vloge dobro izvršili. , Udeležba in uspeh predstav* v splošnem je bil zadovoljiv. Ves dan od ranega^™ je deževalo in pihala je prava kraška kaj vidna, rte pa* pri ženski. Ali se sploh izfMača toliko slhcha? sem si rekel. Na moje začudenje sem videl, da so ženske 1J opazovale tiste "pohujšljiv^" so-he nego moški. Tak je pač svet. ■« Potem sta sledila plea in zaliva pozno v noč. Mislim, da je drUStvo nekaj napravilo za svojo blagajno. Koliko, mi nI zna-dd. To poročilo je sicer pozno, toda je bolje ko ntt. Naj oihenim, da namerava-bufja, da se takega viharja še|j0 v Wisconsinu odpoklicati se- nc spominjam razen na Krasu. In eno uro pred pričetkom igre se je dež vljl z vso silo. Gotov sem, da nam je to škodovalo vsaj ga ln da stari grči, korenini in »em, ua nam e 10 »auuov««, koprivi, ne ^Jbeia. Mttfa *** ^Ijudi, ki b. drugače pri«! Ura prijatelja Fenkol in ftetina, sprejmite rtioje iskrene pozdra-l željo, da popolnoma -okre- ve vatar Ko ae prihodnjič zopet vidimo, se bomo pa zopet veselo pogovorili. ZivelU Tudi v našem Clevelandu nesreča in smrt ne počivata. Vaak dan poročajo riaii-lokalni slovenski listi o smrti tega In onega. Takih naznanil je vsak dan po dvoje, troje pa tudi štiri. In to samo med tukajšnjimi Slovenci. Vzrok teh smrti je redkokdaj starost, ampak razne bolezni, pred vsemi pa sta dve: rak, Še hujše pa 'kosi mrtvoud ali otr-pelost srca. Ta bolezen je najhujša morilka ljudi po svetu v splošnem. Vse preiskave zdravnikov ne pomagajo nič. Poleg teh dveh morilk je še sušica in vse tri gredo svojo pot nemoteno naprej. Žrtve so ogromne. Med številnimi drugimt-^je pred par dnevi tukaj umrl sa srčno kapjo po Ameriki splošno poznan rojak Rudolf Perdan, star 67, član petih društev (ne SNPJ). Bil je v mnogih krajih poznan, ker je bil pred mnogimi leti potovalni zastopnik Glasa Svobode in je prepotoval mnogo zapadnih držav. Zadnjih 20 let je vodil grocerijsko trgovino in mesnico. Bit Je pred več leti glavni tajnik ln nadtornik JSKJ. Zapušča žalujočo soprogo, sina in hčer, ki je tudi dobro izvež-bana pevka. Pokojni se je veliko udejstvo-val že 34 let pri Sokolih in je bil ob svoji smrti njihov starosta. Bil je civilno, pokopan ob ogromni udeležbi. sorodnikov, prijateljev in članstva tistih društev, h katerim je spadal. l«p vzgled vsem tistim katoliškim zagri-zencem, ki pravijo ali mislijo, da civilni pogrebi niso lepi ali po menljivi. Vsa čast pokojnemu in njegovi družini, ki so se tako trdno odločili za civilen pogrebr Družini in preoatalim moje so* žal je! V nedeljo, 14. januarja, smo pa opazovali igro "Kralj na Be-tajnovi", katero je priredilo dramsko društvo Anton Verov šek v SNI) na St. Clairju v ko-rist Cankarjeve ustanove. Igra je bila imenitno podana. Režiser je bil naš inteligentni predsednik CU Louis Kaferte. . Naslovno in glavno vlogo je ime izkušen igralec John Steblaj, k je bil..popoln v vsem. 2upnika je predstavljal Jože Godec, prav kot ustvarjen za to, samo preveč isdelane roke je imel. Rad ga je pil in tudi po dekletih j« rad pogledal. Je dobro držal t morilcem, goljufom in prevarantom Kantonom in ga krepko sa-govarjal. Krnca. je predstavljal John Zaje dobro. Milan Medve-Aek, član gl. odbora SNPJ, je predstavljal njegovega sina. Ne pretiravam, če spet rečem, da je na predstavo. No, kdor resno mišli, tudi pride in se ne ustraši vsake stvari! Ako bi se ustrašili vsake male ali pa tudi neko-iko večje nezgode, kam pa pridemo! Naprej, naprej! kot je dejal Kanton. Toda ne po krivičnih in nepoštenih potih, ampak po poštenih in pravičnih! Tukaj po velikih tovarnah, kjer so pred nekaj meseci opo-slili v.eč novih delavcev, so'jtti sedaj pri&li odpuščati. Kaj to pomeni? Nič dobrega. A kapi- danjega governerja Juliusa Hei-a, kateremu očitaj* neapaapb-nost. Na delu so progresivoi. Za odpoklic gOVerjierja bo treba 0-krog 200,000 podpisov volilcev. Ako dobijo dovolj podpisov, pride v aprilu do glasovanja in mislim, da bo šel Heil jJb gobe. S to akcijo so motyli čakati, ker po postavi Wisconsina sa governerja ne more odpoklicati v prvem letu službe. V kratkem bodo začeli krožiti peticije in u-pam, da jih bodo rojaki podpi-sali._ Julius Heil je po rodu Ne^ mec in je prišel v Ameriko s svojimi starši, ko mu je bilo dve leti. On je milijonar in velik re-akclonar. Elektrarskemu trustu alistični listi' o tem prav nič ne je zmahjšal davke skoraj za dva pišejo. Anton Jaiikovich, 147. O vojnih poiočilih Sharon, Pa.-JDovolj imam časa, da poslušam radio in berem Časopise, Posebno zadnji mesec so tekmovali vsi listi in vse ra-diupostaje, kdo bo bolj udrihai po sovjetski Rusiji. Posebno katoliški listi in duhovni so se kot zarotill proti Jožetu Stalinu; izjema je samo Jurij Trunk, ki še nekaj drži s Stalinom. Od prvega do zadnjega decembra sem slišal takole: Finski bojevniki so danes vrgli tretjo rusko armado naaaj na rusko ozemlje in na driigih frontah stoje nepremično kakor zid napram vsem ruskiih naskokom. Ruske izgube tekoin 80 dni bojevanja, do 81. dec., znašajo najmanj 100,000 mrtvih in petkrat toliko ranjenih. Poleg te ga so jim Finci uitičili najmanj 860 tankov in okrog 300 letal. Pri vseh teh izgubah*pa ne morejo Rusi pokazati.najmanjšega uspeha. Vse važnejše finske linije stoje še nepremagane, Čeprav se danes še nemore soditi, koliko časa bodo vzdržale,- . Tako čitamp in slišimo vsak danja jtoročila. Zopet čltam, da so Finci naklestilt Ruse, da se kar kadi. Finci so prodrli 26 do 60 milj 'v rusko ozemlje. In tako daljo. Kakor je razvidno iz t*h poročil, bodo Finei, ki šfcejejo štiri milijone, kmalu pobili 180 milijonov .Rusov. Zadnji pa da so do aedaj ubili komaj dve stari ženici in še te po naključju. Veste, pesek metati v oči gre samo do svoje meje. Mogoče bo kdo rekel: kakršna poročila dobimo, taka priobčimo, ker ne moremo poslati svojega poročevalca na Finsko. Jack Yert, 262. milijona. Njegovo geslo je: "Soak the poor." John Pugel. . " G l a* n farme Sheklon, Wla.—Tukaj so ljudje že mislili, da letos ne bomo imeli sime, vsaj tako je izgledalo do božiča. Zdaj pa smo Imeli ie tri snežene viharje in ga nosi od vseh strani tako, da je veselje. Padlo ga je že od 8 do 10 palcev, a koliko ga bo še naneslo, ne vemo. Imamo tudi nekkj točk pod ničlo. . ' No, pa pustimo zimo, ker to Milan dober igralec, mlad, into- je .nekaj naravnega v srednjem Iil—Imam dosti časa. Dela nimam že več let, ker so me gospod Amerikan-ski postavili za ruskega boljše-vika, a žena pa pravi, da sem postopač. No, nekdo mora biti tudi doma. Žena me včasih Mki-ka", a jaz sem tiho, samo da imam kaj hrane, dasi mi pijača včasih bolj diši. Pravkar sem s strehe spravil sneg, da mi hiše ne poruši. Do božiča smo imeli lepo vreme, da ga ne bomo pozabili, zda^pa že en teden stalna sneži in piše ostra burja. Snega je že za par čevljev in če se ne motim, ga bomo imeli veliko. Tisti, kf ima jo majhne hiše, ga bodo morali odmetavati, da se v snegu ne po-greznejo. No, pa tudi jaz, ki i-mam večjo hišo, moram paziti, da me ne zasuje. Sicer pa bi ne bilo škode, ker srm že star. Citateljem Pr>svete priporočam, naj podpirajo svoj list, ker vas poučavo in brani pred sovražniki in izk>riščevalci. ♦Prinaša tudi dosti novic in vsake sorte slike. Mer « kar srce veseli, ker je Rrosevelt imenova Franka Murphyja za vrhovnega sodnika. On je bil za govemer jg v Michiganu in je ^delavcem dosti pomagal, ko so bili na štrajku. Ko so prišle volitve,Je bil poražen, nakar ga je Roose-velt poklical v Wa4hington in ga postavil za justičfiega tajnika. Zdaj pa je postal sodnik in bo lahko še toolHiksal one, ki imajo velike trebuhe. Kar se tiče dela, se počasi rine naprej. Zdaj delajo na 2 »ihta, a ne vem kako dolgo bo trajalo. Dela pa ni mogoče dobiti iu je dosti mladih fantov brezposelnih. r Ali vidite, kaj se godi v Evropi? 3,800,000 Fincev pa fiksa 180 milijonov Rusov. To se m dopade, zakaj pa ne puste malih narodov v miru in te reveže preganjajo. Jaz bi rad videl da bi šel ves Balkan ven in na klestil Mussota. Ampak Stalina jo treba najprvo, ker on ni civilizirali Ce kaj ugovarjaš, te takoj postavi ob zid in te ustrele. To nI nobena civilizacija. In 011 pošilja na fronto tudi take, k niso še nikdar puške videli, potem pa naj so revel brani. In če ae ne znajo protektirati, pa pride za njimi tajna policija, ki jih z bajoneti suva naprej. Ali je to civilizacija? Kaj pa Anglija in Francija? severozapadu. Društvo 237 SNPJ je'imelo svojo veselico 19. novembra 1939, na katero sem bil tudi jaz povabljen kot gost. Nisem član SNPJ; imam pa pri nji vec driflino. Kar se tiče udeležbe, je bilo vse zasedeno. Predvajan« so bile tudi. jednotine slike iz starega kraia, katerim so vsi pašno sledili. Nekatčre so Tudi Hitlerji bi trebalo spravit re mi dopadle. druge so bile pa * P°tK potem pa bi bil mir. Jsz ITctettfne. tako da si težko zapo- mislim, da se bo ita spomlad pe-. padel, kaj ao predstavljale. Me- Ifodllo. Vsi vragovi se bodo ni je bila najbližja slika Trsta, *k»P*i »pravili in videli boste Nker sem dema približno 40 ki- trpinčenje in vojno kot Je lcmetrov južncvihodno od Trsta. ie ni videl. Po Evropi se bo namrtt iz Kosez pri Ilirslti Bis- »rlsH tako kadilo kakor da je sod-trici ns Notranjskem. Ti kraji ni dan. Moje mnetije je, da Hit-SO sedaj ped MuiioHniJom. j^r nn»ra-paati. zakaj AngHja in Imel sem priliko opazovati .Francija kontrolirata morje In tudi tukaj rojeno mladino in A- ** boata sestradali, pa ne Hft-meilčane, ki so tudi pridno sie- lerja, nego uboge revtt*; trpeli <11 It stikam. Najboljši vtis. vsaj najbolj otroci in ženake pa najbolj so ae tattfcnali ta tisti* Drugih novic ne vem, vem pa, dve nohi it Parise. Takoj so se ds sneg lepo pada (n se J« spra-[lahihltali. ko sta ae pokasalh de vil v pravdo revolucijo, s katem AUan s H*v*nnrf rUr*i u vk ia___! P0^«' P^soren, čemu tak noče prenehat Oatajatn vaš na- Ženska enakopravnost (Nadaljevanje in konec) Sola je dala ženskam toliko znanja, da ao ^ okusile in dobile apetit. Tedaj so ga hotel, ' več. Bilo je kakor z delavci, ki so se iz radovednosti pridruževali izobraževalnim društvom in se je radovednost razvila v nenasitno žejo |,„ znanju. Zahteva je postajala močnejša in j,-pridobila toliko sile, da je odpor moral odnehati "Kaprice!" So dejali ip se tolažili s tem, du na-poslpd ne bo tako hudo, če bo Ženska poznala nekaj več zgodovine—saj se je tudi Viečina mu. ških naučila dovolj za izpite, pa ne, da bi rabili nauke, ki jih daje; če jih zanimajo reke v Afriki in fcore v Aziji, pa naj jih študirajo, saj s tem znanjerti ne bodo mogel zavladati nad moškimi Odprti ho jim torej gimnažijč in liceje, izprva lepo Točene od moških dijakov, da ne bo pohujšanja, a ko so začeli računati, so tu pa tam polagoma spoznali, da je skupna šola vendar cenejša. Ampak skupne ali ločene šole—tiste, ki šle ja le zaradi ugleda so ostale neumne kakor njih enaki moški tovariši, one, ki so jih pa smatrale res za učilišča, so pa—tudi kakor fantje__ spoznale, da je vse, kar tam~dobe, premalo in so hotele več. Naučni ministri, rektorji in dekani, poslanci in senatorji so majali z glavami in ponavljali tisto neumrjoče in prazno vprašanje, kam da pride svet; branili so se in brskali po vsesh kupil! obrabljenih pregovorov, dati • našli kaj več argumentof za pobijanje takih neumestnih in radikalnih zahtev, toda polagoma so morali odlagati puške in ženskam, so se začele odpirali visoke šole, pravo, medicina, filozofija, celo tehnika. Mnogim damam se je tedaj zdelo, da je boj dokončan. Druge so pa gledale nekoliko bojj globoko. Videle so, da se šolska vrata, ne nizka ne visoka niso odpirala kar g&ma od sebe, tudi tedaj ne, ko je bil ženski glas že zelo močan; odprla jih je politika in priznati je bilo treba celo, da so za napredek, za pravice rijfhoveg-u spola glasovali—moški. Brez teh zaveznikov— za Čudo večinoma nepopularnih, neljubih "mero-dajnim krogom" bi bil uspeh nemogoč. In marsikatera ženska glava je šele tedaj začela ra;-mišljati o pravem pomenu politike in njenega najvažnejšega sredstva—volilne pravice. Tu pa so bili predsodki Še močnejši kot na polju izobrazbe, zakaj tu je vse bolj očitno šlo za moč. Zato so bili tudi boji za to pravico vie strastnejši, srditejši, pogostoma naravnoHt strupeni. Ampak tudi tu so se dosegli uspehi. Pri tem so ženske, zmagovite, pozabile na nekaj važnega. Čuditi še pa ni, zakaj na milijone moških je prav tako prezrlo dejstvo, da Je to, kar se pridobi, treba tudi ohraniti in v neštetih slučajih pomeni to—braniti. Dokler ni pridobljena pozicija utrjena, ni misliti na daljši napredek. Položaj žena v Italiji, v. Nemčiji in po deželah, ki so odvisne od njih, je žalosten dokaz za to resnico. Kar je mogoče tam, je mogoče povsod, kjer straže napredka zaspe ali pa zapuste svoje postojanke. Z zmago ni no ben boj dokončan. NazadnjaŠtvo se morda skrije, ampak v svojih skritih kotih preži na priliko in če se mu ta prikaže, ne pozna nobene obzirnosti. Nesrečna Španija je učiteljica; saj je zmagala, mirno, z glasovnicami in z zakonom in reakcija se je skrila in j e čakala na šVOj dan in na zaveznike. Ženske imajo volilno pravico, ampak zavedati se morajo, da je to le sredstvo za zavarovanje tega, kar so dosegle in za pridobitev pravic, katerih še nimajo. Volilno pravico je treba rabiti —in treba jo je rabiti prav. ™" Tukaj pa srečajo ženske nekaj drugega kot "ženske pravice." * V zgodovini ženskega gibanja je bila neka plat, o kateri kroničarji teh bojev prav maio govore^ki pa je za ogromno večino žena najbolj važna. Navadno se označuje za cilj žen-«kih bojev njih enakopravnost z moškimi. Vprašanje pa je: S katerimi moškimi? Gospa Du Pont—katera koli izmed njih—bi nas grdo pogledala, če -bi ji ponudili enake pravice s katerim koli delavcem njenega moim in gospa Ro-ckefellerjeva ne bi marala pravic, ki jih uiiva kak profesor na vseučilišču, katero dobiva podpore od njenega moža. PeJavka v tovarni in pisarica v. banki bi morda radi-imeli enake pravice s svojima šefoma, toda kako na jih dosežeta? - Ko se je z nastopom stroja začela razvijati industrija io izpodrivati malo obrt, so kapitalisti na svoj način začeli reševati žensko vprašanje v svojem področju. Spoznali so, da so ženske že v starih časih izdelovale platno in šivale srajce in obleke; zakaj ^ bi mogle opfavljati ' (Dalje na S. strani.) r . K Pred dvajgetimi leti __(Iz Prosvete, 22. Januarja 1920)"- Domače vesti. V Mineralu, Kans., je nmrls 28-letna Annie Brezovar, rojena v Ameriki ^ Delavtkc vesti. V East Chicagu, Ihd., *> bili ubiti trije delavqi. - S h inozemstva. Predsednik Wilson je prejel reški kompromis, s katerim pa ni zadovoljen, kar se ne ujema z njegovim nairtom rM* primorskega vprašanja. - Sovjetski Rusija- Ker je civilna vojn« v HTusiji do malega že kofiiaha, Je Leninova vlada odpravila smrtno kazen. (Datf* la prva kolona.) nI NIKDAR prostovoljno glfcaovala ^a turo. *V Ruityr j« 180 milijonov ljudi, toda os papirju izvaja diktaturo manj ko dva. ttiIij4-na komunistov, v resnici Jo p« Itvaja sam a svojo ot>oi o*eno klike. « • • FfcOSVttA « sfovice Angleži bombardi rajo nemške baze Sest parnikov potopljenih : Slovenije IL1JONAK IZ LJUBLJANE JPUJE V NOVEM MESTU SE IN PODJETJA Novo mesto, 13. decembra.— ijazna Dolenjska, še posebno Novo mesto, sta deležna raz-i visokih obiskov, med njimi fli takih, ki si jih ljudje nič j ne žele. Vajeni smo že raz-i pustolovskih tipov, ki prič-nastopati predvsem pri nežni spolu, potem pa tak? dalje, ura navada je, da se taki ljud-izdajftjo m različne veljake, to seveda vleče. Tako so-njas »vojim obiskom osrečili razni ini inženirji, medieinei, oficir-podjetniki, trgovci, umetniki, i drugi strani pa so prišla v &o prijazno metropolo na leganje razna lepa dekleta, Lile, Tončke in Mure. Vse nas je obiskalo, samo obiska kakega lijonarja še nismo bili delež-Ta pa je osrečil naše mesto svojim pohelom pred dnevi. Mož si je T>o-svojem prihodu ^o ogledal mesto z vseh stra-l Predvsem mu je ugajala lega zdravo podnebje. Tako se je vdušil, da je sklenil svoje Ikoletno letovanje na' Bledu, anjski gori in Kranju opusti-in poslej prihajati le v Novo Isto. Spričp te svoje odločitve je pričel zanimati za nakup imerne vile. Spraševal je levo desno. Marsikatera mu je bi: j všeč, ng žalost pa nobena ni it naprodaj. Voljan je bil plati tudi dvojno kupnino. Kaj je n njemu za denar, saj je no-pri sebi hranilno knjižico ibijanske Mestne" firSfiTlTlice, se je glasila na bajno vsotico 110,000 din. Takih podjetnih Btpv pri nas vedno primanj-je. Ker z vilami ni bilo nič, sklenil, da si kupi parcelo v 0 prijaznem in fazglednem Edu, onkraj Krke, v Ragovem \u. Tu je sklenil zgraditi raz-»iio vilo, pa tudi cesto bi bil 1 izpeljaiti od svoje vile tja Krki do samega mostu. Vse bilo v uačrtti. Tifttf to, da bo I kapital na razpolago kakemu vomcškemu podjetniku v svr- povečanja obrata. 'Tujec je . tem pokazal tudi obilo soci-ega čuta, posebno do delav-r, ki naj bi dobili pri njego-n podjetju stalno zaposlenjr. svoj idealni načrt se je od-il naš magnat že na Bledu, ki i pa ni prav nič pogodu zaradi ►velike mondenosti, kakor pra-V Kranju dejajo škandalo-i hrup stroji tovarn in njego-nu zdravju škoduje sajast n, ki sprija čisti gorski zrak. /se bi se še nekako dobro iz-[lo in Novo mesto bi imelo >ga milijonarja več, da ga mož ««m tako nesrečno polomil, jec je med drugim obiskal tur razne lokale. Naenkrat miTje ila gotovina in hočeš nočeš, stopil do nekega gospoda, da > posodi za dan, dva na knji-i> z milijonskim vložkom ma-kost—nekaj jurčkov. Doma-. kfje tujca poznal samo na-ezno kot bogataša, mu je fz besedi odrinil za prvo silo taj »totakov. Mislil si je, 5e fnagnatu denar pošel in prišel Protiunijske sile i ■ ■.. j,—_ i • •" . . se združujejo Ofenziva avtnih magnatov V Detroitu