MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja tnaaečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / PoStnl čekovni račun SL 11.409 JUTRA 99 '■'im Ogromna žalna manifestacija v Mariboru :3* žalni sprevod po temnih ulicah - Spominsko zborovanje v dvorani Uniona najgloblje ljubezni In zvestobe izrazi V soboto zvečer se je obmejni Maribor na najveličastnejši način poklonil spominu velikega kralja. Žalno manifestacijo so priredile vse mariborske nacionalne organizacije pod okriljem Narodne obrane, ki je manifestacijo organizirala. Zbor manifestantov je bil na Trgu kralja Petra I., kjer so se takoj po 19. uri pričele zbirati ogromne množice Mariborčanov. Prav tako pa so bili na gosto zasedeni vsi pločniki, kjer se je pomikal sprevod, ki je krenil okoli 20. ure preko državnega mosta v mesto. Na čelu je korakala naša nacionalna mladina, vsa v žalnih trakovih, za njo pa so se vrstile nepregledne vrste članstva nacionalnih organizacij, kakor Sokoli, gasilci, vitezi N. O., Maistrovi borci, rezervni častniki, člani Jadranske straže, skavti, gozdovniki, člani »Boja«, Nanosa, Narodne strokovne zveze, Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, kolesarji, športni klubi, razna pevska, prosvetna, gospodarska in druga društva. V sprevodu so nosili nešteto prižganih ba-kelj. Kjer se je premikal sprevod, so pogasili vse cestne svetiljke in je bi! tako pogled na pomikajočo se maso v svitu bakelj nekaj nepopisno veličastnega. Sprevod se je pomikal v največji tišini skozi goste špalirje občinstva preko državnega mostu, po Gosposki, Slovenski, Aleksandrovi, preko Kolodvorske, Zrinjskega trga, Maistrove in Ciril-Mctodove ulice na Trg svobode in od tu po Aleksandrovi cesti, kjer je bil v unionski dvorani zbor vseh manifestantov. Računa se, da je v sprevodu korakalo vsega okoli 15.000 ljudi, enako število pa je tvorilo špalir. Ogromna unionska dvorana ni mogla sprejeti vseh manifestantov. Oni, ki niso dobili Kumanovu. Pretrpel je v celoti in do dna Golgoto albanskih gora, in ko je ves izčrpan in izmučen s svojimi prav tako onemoglimi vojaki prispel do morja in ko so ga hotele j ladje odpeljati kot prvega, je to odklonil, rekoč, da se bo ukrcal šele . tedaj, ko bo ukrcan zadnji njegovih vojakov. Nimamo primera take požrtvovalnosti in take srčne plemenitosti v vsej zgodovini. In ko je prišla srbska vojska na Krf, je brze- I javil francoski vladi, da Srbije ni več, pač pa še žive njeni vojaki, ki so pripravljeni iti takoj v novi boj in se žrtvovati za veliko idejo svobode. Preboj solunske fronte, ki je pospešil odločitev svetovne vojne, je bilo njegovo delo ; in delo njegove brezprimerne požrtvovalne in hrabre vojske, v kateri so sodelovali tudi naši dobrovoljci. V slavni bitki na Kajmak-čalanu, nad katerim je vzšlo solnce naše svobode, je bilo ustvarjeno naše zedinjenje. Ko so bili postavljeni mejniki novi državi, so se pričele nove težave v državi. Zgodovinarji ugotavljajo, da Slovani nimamo smisla za skupnost in edinstvo; naš umrli kralj je dokazal, da nimajo prav. Združil je v politično enoto in duhovno skupnost brate, ki jih je tisočletna zgodovina po zunanji sili in notranji razdvojenosti ločila. Zedinil pa ni samo svojih državljanov, dosegel je tudi spravo z našimi brati Bolgari in po pravici ga je zato imenovalo naše predstavništvo Viteškega kralja Zedinitelja. Predlagan je bil za Noblovo nagrado. Na ta viden način *bi mu naj bila izkazana najvišja čast, ki mu jo more dati svet. V Franciji, v zemlji naše velike zaveznice, bi naj bili kronani njegovi uspehi. Bližal se je vršili njegovo oporoko! Prosim vas zato, da dvignete tri prste desne roke in da govorite za menoj!« Širom dvorane se je dvignilo stotine mladih rok in v mogočnem zboru je prisegala naša omladina: »Ob mrtvaškem odru našega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja obljubljamo in prisegamo, da hočemo izvršiti njegovo oporoko: Čuvajte mi Jugoslavijo! in če treba, dati za to oporoko tudi svojo kri!« Polkovnik Putnikovič je še nato prikazal pokojnika kot prvega jugoslovanskega kralja, ki je moral pasti od zločinske roke prav v času, ko je bil na delu za našo lepšo bodočnost. Pozval je vse, da se izkažemo kot vredni sinovi te domovine in da ta največji udarec prenesemo s heroično mirnostjo, ki naj bo odlika plemenitega jugoslovanskega naroda. S tem je biia žalna manifestacija zaključena in vsa velika množica se je mirno razšla na svoje domove. Žalna ©oklonitev Solita in Zagreba PRETRESLJIV SPREJEM ZEMSKIH OSTANKOV VELIKEGA KRALJA V ŽALUJOČI DOMOVINI. mesta v dvorani, so se razvrstili na verandi j vrhuncu slave in uspehov. V duhu smo ga in širom Aleksandrove ceste. Oder v dvorani j spremljali, vozečega se na ponosni bojni je bil ves v cvetju in zelenju, med katerim je bil kraljev kip, ovit v črnino. Na oder so se postavili vsi zastavonoše z zastavami in ie bil tako pogled na oder nekaj veličast- nega in pretresujočega. Ko je stopil na oder g. dr. J a n č i č, je v dvorani zavladala smrtna tišina in je vsa množica sklonjenih glav poslušala govor. Besede govornika so rezale v srca in duše, zdaj pa zdaj se je začulo pritajeno ihtenje. Dr. Jančič je govoril: »Strašen je udarec, ki nas je zadel: hujše tias ni mogel. Darovati je moral svoje žiV' ladji »Dubrovniku« in gledali že v naprej triumfe sprejemov in prireditev, izraze spoštovanja in ljubezni, izraze avtoritete in spoštovanja ter občutili, da se v njegovi osebi dviga veljava nas vseh. Namesto triumfov, sprejemov in časti pa smo doživeli najhujši udarec. Naše pričakovanje in naše zmagoslavje se je izpremenilo v brezmejno, neutolažljivo žalost. Tragičnejšega tdrenutka, ko je bila mučeniška smrt našega vladarja, ni bilo usojeno doživeti nobenemu narodu. Toda zapustil nam je oporoko. »Čuvajte Jugoslavijo!« so bile poslednje besede. Ob lienjc naš viteški in ljudski vladar, Nj. Vel. j mrtvaškem odru zaobljubljamo in prisegamo, kralj Aleksander 1. Zgubili smo njega, ki nam jc vladal z občudovanja vredno modrostjo. za knezi pred 1100 leti. Z osebnim jjmašt- j udeležbo na današnji žalni manifestaciji ste v°m in viteško požrtvovalnostjo, tvegajoč dali Izraza svojemu spoštovanju in ljubezni Sv°ie življenje, se je odlikoval pri slavnem 1 do umrlega kralja. Obljubite mi, da boste iz- SPLIT, 15. oktobra. Sprejema trupla blagopokojnega kralja Aleksandra I. se je udeležilo včeraj okoli 100.000 ljudi. Ljudstvo se je začelo zbirati že ob 4. uri zjutraj, ob 5. uri so zavzele prostor vojaške čete, do 6. pa so prispeli h katafalku Nj. Vis. knez Arzen, maršal dvora general Dimitrijevič in ostali člani suite, številni ministri, senatorji, poslanci in drugi. Kmalu po 6. uri so zadoneli prvi topovski streli v pozdrav vračajočemu se mrtvemu vladarju. Z zvonikov vseh cerkva se je pa oglasilo turobno zvonenje. Vse vojno brodovje naše, angleško, francosko in drugo je oddajalo ves čas prihoda častne strele. »Dubrovnik« je pristal v pristanišču točno ob 6.10. Na krov so se podali Nj. Vis. knez Arzen in drugi dostojanstveniki, nakar so se opravile uradne formalnosti. Krsto so prenesli na pomol naši mornariški častniki in so jo ob 7. uri položili na katafalk v pristanišču. Cerkvene obrede je opravil najprej dalmatinski episkop Irinej Djordjevič. Med vsem tem so letali nad pristaniščem aeroplani in metali na katafalk cvetje. Ob 7.20 je opravil blagoslovitev splitsko-makarski škof dr. Bonefačič. Nato so se polagali vinci in izrekala sožalja Nj. Vis. knezu Arzenu. Sledil je mimohod ogromnih ljudskih množic. Mimohod je bil končan šele ob 10. uri. Zbrani Sokoli in dostojanstveniki so potem dvignili krsto na ramena in jo prenesli na kolodvor, kjer je četa naših in francoskih mornarjev oddala zadnjo častno salvo. Episkop Irinej je opravil tudi tu še poseben obred. Nato je zapustil vlak postajo in se odpeljal proti Zagrebu. Ž njim so potovali tudi Nj. Vis. knez Arzen, maršal dvora, vojni odposlanci, ministri in drugi dostojanstveniki ZAGREB, 15. oktobra. Dvorni vlak, ki je vozil zemske ostanke blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je prispel s poldrugourno zamu do v Zagreb, in sicer šele ob četrt na 12. Pred kolodvorom se je zbrala večtisočglava množica vse do Hice, napolnila je vse prihode h kolodvoru in računajo, da je bilo zbranih nad 50.000 ljudi. Na peronu državnega kolodvora so se med tem zbrali odličniki, ge-neraliteta, deputacije itd. Ves kolodvor na peronski strani in dvorska čakalnica sta bila odeta v črnino. Ob progi so tvorili hrvatski kmetje in vojaki špalir z gorečimi plamenicami. Ko se* je prikazal vlak na savskem mostu, so ga pozdravile sokolske fan- fare, iz vseh cerkvenih stolpov so zadoneli zvonovi in zamolklo so grmeli topovi v zadnji pozdrav kraljevskega Zagreba svojemu vladarju. Vlak je privozil v največji tišini na postajo. Ob sviranju državne himne so odprli vagon, krsto je dvignilo deset generalov in odličnih meščanov ter jo preneslo v dvorsko čakalnico. V popolni tišini se je slišalo samo ihtenje prisotnih. Po slovesni blagoslovitvi, ki sta jo opravila metropolit Dcsitej za pravoslavno in nadškof dr. Bauer za katoliško cerkev, so se poklonili najprej zbrani predstavniki najvišjih oblasti, nato pa nepregledne množice ljudstva. Defile ljudstva je trajal celo noč in še danes dopoldan, tako da so morali krsto prenesti na trg pred kolodvorom. Le tako so omogočili večjim množicam izkazovanje časti pokojnemu kralju. Dvorni vlak s krsto pokojnega kralja se je pomaknil danes ob 1. uri s postaje proti Beogradu. Po vsej progi bodo poleg vojaštva tvorili špalir tudi kmetje v narodnih nošah. Raymond Poi*car* umrl PARIZ, 15. oktobra. Davi ob 3.30 je po kratki bolezni nenadoma umrl bivši državni predsednik in bivši ministrski predsednik Francije Raymond Poincare. REKONSTRUKCIJA FRANCOSKE VLADE. PARIZ, 15. oktobra. V soboto zvečer se je na seji francoske vlade določil za naslednika umorjenega Barthouja dosedanji minister za kolonije Laval. Notranje ministrstvo je po odstopu Sarrautja prevzel Marchandeau, ministrstvo za kolonije pa Louis Rollan. Po seji je odstopil tudi pravosodni minister Cheron, V M a r i S o r u, dne 15. X. 1934. umi—m—m 11» iit i' ■ 11 mi innnrn Dnevne vesti Identiteta marseilleskega atentatoma KELEMEN JE LADA GEORGIJEV-KR NOZEMSKI. IZPOVEDBE ARETIRA- S skupnimi napori se je doslej posrečilo ugotoviti, da je bil dozdevni Kele-meti, sodeč po fotografijah, znani terorist Lada Georgijev-Krnozemski iz Kamenice v Rodopi planini v južni Bolgariji. Leta 1920. je bil v Bolgariji obsojen in zaprt zaradi umora Hadži Dimova, pozneje pa je zaradi umora Kumanova pobegnil Iz Bolgarije. Dalje je bil šofer Vanče Mi-hajlova, leta 1932. je definitivno zapustil Bolgarijo kot pomočnik Kirila Frangova, zastopnika makedonstvujočih v Budimpešti, kateremu je postal naposled naslednik. Sodeloval je v Pavelič-Perčece- vi banditski organizaciji kot inštruktor za metanje bomb, polaganje peklenskih stro- GEORGIJEV-KR NOZEMSKI. NIH SOKRIVCEV. jev in organiziranja atentatorskih napadov. V nadaljnji preiskavi sodelujejo složno naše in bolgarske oblasti. Po poročilih iz Pariza sta tudi Novak-Pospišil in Betieš-Rajkič sedaj priznala, da sta bila v zvezi z atentatorjem in izdala tudi vse ostalo. Oba sta povedala, da sta bila v taborišču Janka-Pusta na Madžarskem, kjer se zbirajo ljudje Paveliča in Perčeca. Oporišča atentatorjev so bila v Curihu in Ložanu, kjer so prejeli denar in vse potrebno. V Švico so potovali z rednimi madžarskimi potnimi listi, tam so pa dobili ponarejene češkoslovaške. Doslej je bilo aretiranih tudi še več drugih pomočnikov. Nova sporočila odbora za pogrebne svečanosti v Beogradu Društva, ki imajo društvene zastave, morejo poslati k pogrebu v Beograd tudi svoje zastave. Zaradi pričakovanega velikega navala naj bi v Beograd ne šla z zastavo več ko dva zastopnika. Na razna vprašanja se pojasnjuje, da se delegacije prijavljajo direktno odboru za pogreb v Beogradu, ki mu je tudi javiti, da pride društveno zastopstvo z zastavo. Banski opravi, odnosno banovinskemu odboru za žalne svečanosti naj se ne pošiljajo prijave, pač pa je potrebno, da se vse delegacije prijavijo do danes zvečer železniški postaji, kjer nameravajo stopiti na vlak in obenem sporočiti, s katerim vlakom se bodo peljale. Člani banovinskega sveta draške banev^"'^ noneso v Beograd in polože na grob blagopo-kojnega vitežkega kralja žaro s slovensko zemljo, ki bo nabrana po vseh okrajih dravske banovine. Ker je napovedana izredno velika udeležba pri pogrebu, bo, brez dvoma preskrba s hrano in prenočiščem v Beogradu zelo otežkočena, zato naj udeleženci vzamejo s seboj nainuj-nejša jedila in odeje! Žalovanje na občini. Mestni župan g. dr. Lipold je izdal okrožnico: Odrejam, da se todi mestni uradi v svojem poslovanju priključijo vidnemu izrazu žalovanja ter da naj bodo vsi uradni odpravki mestnega [»glavarstva črno obrobljeni. Širina črnega obrobka na papirju in na kuverti naj znaša točno 1 cm. Z nabavo črnoobrobljenili tiskovin za vse mestne urade se poveri vodja glavne mestne pisarne. Obenem odrejam, da tudi mestni uslužbenci nosijo ves čas globoke žalosti, to je do 21. novembra 1934., črno ovratnico in črn trak na levem rokavu. Objave za potovanje v Beograd k pogrebnim svečanostim vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja se dobe pri mestnem poglavarstvu, soba št. 6, in sicer med uradnimi urami od 8. do 13. in od 14. do 16. ure. Posebnega vlaka v Beograd ne bo. »Ptiitnik« v Mariboru nam sporoča, da je prometno ministrstvo dovolilo četrtinsko vožnjo na vseh vlakih za Beograd. Vsi oni, ki nameravajo k pogrebnim svečanostim našega vitežkega kralja Aleksandra I. Zediniteija, imajo od danes do vštevši sobote četrtinsko vožnjo. Vsak udeleženec naj vzame s seboj legitimacijo. Vozni listki se dobe od danes naprej pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Vsem šolskim vodstvom v dravski banovini. Prosvetni oddelek banske, uprave razglaša naslednje v zvezi z odredbami žalnih svečanosti za blago-pokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I.: Na dati pogreba, v četrtek 18. t. m., imajo vsi šolski zavodi žalne službe božje, katerih se udeleže vsi učenci z vsem učiteljstvom. Pri službah božjih bodo primerni nagovori. Javnim komemoracijam, ki bodo istega dne popoldne po cerkvenem zvonenju ob pol 15. uri — po možnosti na prostem — prisostvuje v. : šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. V četrtek 18. t. m. ni pouka. Mestno poglavarstvo opozarja osebe, ki nameravajo prodajati za praznik Vseh svetnikov na trgu vence in umetne cve-ticc, na določbo S 23 obrtnega zakona, po katerem smejo prodajati umetne cvetice in vence iz naravnih cvetic samo oni, ki imajo za to rokodelsko obrt potrebno pooblastilo. Onim, ki nimajo obrtnega pooblastila, prodaja vencev in umetnih cvetic ni dovoljena in se bo pr> t« kršilcem tega razglasa postopalo po obrtnem zakonu. Angleška jadralna letalska zveza (The British Gliding Association Ltd., London) izraža o priliki tragične smrti kralja Ale letalske šole najgloblje sožalje ter vsem jugoslovanskim jadralnim letalcem. Omenjena zveza se zanima za naš pokret in vodja mariborskih jadralnih letalcev inž. Boris Cijan, ki je prejel od omenjene zveze izraze globokih simpatij, je poslal na njih željo podatke in fotografije o jugoslovanskem jadralnem letalstvu za ofi-cielni organ »The Sailpiane & Glider«. Komemoracija Zveze Maistrovih borcev za blagopokojnim kraljem Aleksandrom. Zveza Maistrovih borcev je pre teklo soboto zvečer po končani ginljivi manifestaciji narodnih društev v sprevo du in v unionski dvorani priredila za svoje člane v Narodnem domu posebno komemoracijo. Ob izredno veliki udeležbi ie predsednik g. prof. Dolar v primernih besedah dal izraza neizmerni žalosti, kj io občutijo borci generala Maistra, biv šega častnega adjutanta tragično preminulega kralja Aleksandra, obenem pa vdani ljubezni do njegovega naslednika kralja Petra II. Sklenjena je bila žalna brzojavka na dvorni maršalat. Pogrebnih svečanosti v Beogradu se misli udeležiti 15 članov. Žalna seja strelskega okrožja. Včeraj ob 17. uri je imelo strelsko okrožje Narodnem domu žalno sejo v spomin tragične smrti blagopokojnega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Žalni govor je imel predsednik strelskega okrožja g. polkovnik Božidar Putnikovič, ki je v globoko zasnovanem govoru orisal ne-venljive zasluge pokojnega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Predsednik je v svojem govoru zlasti naglasil veliko bol, ki jo občutijo vsi državljani po vsej Jugoslaviji ob hipni izgubi ljubljenega, neustrašnega kralja Aleksandra I. Vsi navzoči so se v nemi žalosti dvignili, zaklicali velikemu pokojniku trikratni »Slava!« ter je bil v znak viso kega spoštovanja našega milega vladar ja in globoke žalosti nad neutešljivo gubo odrejen enominutni molk. Pred sednik je nato pozval navzoče, naj vzkliknejo tudi našemu novemu vladar ju Nj. Vel. kralju Petru II.. nakar je za ključi! žalno sejo. Združenje pekovskih mojstrov v Ma rlboru je imelo v nedeljo ob 10. uri svojih prostorih žalno zborovanje, kate rega so se udeležili mestni in okoliški pekovski mojstri. Žalni govor je ime predsednik združenja g. Jakob Koren, ki je v ginljivih besedah orisal velezaslužno vladanje pokojnega vitežkega kralja Alc ksandra I. Zedinitelja; ob koncu seje spomnil zadnjih pokojnikovih besed »Cu da ostanemo zvesti tej zapuščini svojega velikega kralja, da ohranimo neokrnjeno ustvaritev kralja Aleksandra I. našo lepo in veliko Jugoslavijo. Nato je prosil navzoče, da se oddolže spominu blagopokojnega s trikratnimi »Slava!« klici. Za tem se je predsednik g. Jakob Koren poklonil novemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II., kateremu so navzoči zaklicali trikratni »Živio!« Na po žalnem zborovanju se vršeči upravni seji se je zaključilo, da odpošlje združenje deputacijo na pogrebne svečanosti v Beograd, da s tem javno dokaže svoje patriotično čuvstvo-vanje. Gasilska župa Maribor, levi breg, je imela v petek žalno sejo za pokojnim Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. Obolelega predsednika župe g. Srečka Krajnca je astopal član uprave g. dr. Jančič, ki je lepim in globoko zasnovanim spominskim govorom orisal nevenljivo delo in mučeniško smrt pokojnega nepozabnega vladarja. Svoj govor je zaključil s pozivom k zvestobi novemu kralju Petru II. Sožalne brzojavke so bile odposlane mar-šalatu dvora in ministrskemu predsedstvu. Nanos je komemolral smrt Nj. Vel. kralja. Društvo »Nanos« je na svojem sestanku v sredo počastilo spomin Nj. Vel. ralja. Sestanek je otvoril predsednik M. Kralj ob veliki navzočnosti članstva ter podal kratko poročilo o tragični smrti našega ljubljenega vladarja. Pozval je navzoče k 2-minutnemu molku, nato so se pa navzoči poklonili manom Nj. Vel. trikratnim vzklikom »Slava!« Predsednik je podal nato besedo tajniku društva, ■ci je v daljšem govoru orisa! dogodek in ivljenje velikega pokojnika. S ponovnimi klici »Slava Aleksandru I.!« ter »Živel kralj Peter II.!« so se navzoči zopet poklonili velikemu pokojniku in njegovemu nasledniku. Zdravniško društvo je imelo v soboto zvečer žalno sejo za blagopokojnim vladarjem kraljem Aleksandrom I. Zedini teljem. Sejo, ki so se je v globoki žalosti udeležili vsi člani vodstva, je vodil predsednik primarij dr. Černič. V žalnem govoru je orisal pokojnega kralja kot po-bornika miru in spoštovanja med narodi, i je padel ne na kakem zemljelačnem pohodu, marveč od zahrbtne krogle morilca v trenutku, ko je polagal temelje za mir med evropskimi narodi. Žalna seja je bila zaključena z vzkliki: »Siava!« in svečano zaobljubo zvestobe kralju Petru II. Odposlana je bila sožalna brzojav-ca maršalatu dvora. Odbor Češkega kluba v Mariboru je imel v petek 12. t. m. zvečer v Narodnem domu žalno sejo v spomin tragične smrti blagopokojnega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Predsednik g. F. Bureš je v globoko zasnovanem nagovoru naglasil nevenljive zasluge tega velikega slovanskega kralja, katerega nenadomestljivo izgubo občutimo mi Če-hoslovaki v isti meri. kakor bratje Jugoslovani. Angleški krožek je imel včeraj dopoldne v »Vesni« pod predsedstvom g. dr. Toplaka žalno seio za pokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom 1. Poslana je bila tudi sožalna brzojavka maršalatu dvora. Društvo prltetellev pravne fakultete v Liiihliani je imelo dne 13. oktobra t. žalno sejo v spomin mučeniške smrti bla-gopokpjnega vitežkega kralia Aleksandra 1. Zedinitelja. Društvo je sklenilo udeležiti se pogreba po treh odposlancih. Odposlali sta se sožalni brzojavki predsedniku ministrskega sveta in ministru dvo- Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol čaše naravne »Franz Josefove grenčice«, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in pospeši kri. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ksandra I. vodstvu mariborske jadralno- vajte Jugoslavijo!« in pozval navzoče ra. Pevsko društvo »Jadran« bo imelo ju tri v torek 16. t. m. ob 19.30 uri v mali dvorani Narodnega doma žalno sejo, katere se naj udeleže vsi člani. Klub slovenskih kolesarjev iti motociklistov »Perun« bo imel v sredo 17. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu žalno sejo. Članstvo se vabi. da se seje polnoštev ii-no udeleži! Okrožni odbor obrtniških združeni v Mariboru prosi vsa združenja, da se po možnosti udeleže po svojih zastopnikih pogrebnih svečanosti v Beogradu in se v ta namen takoj prijavijo imena zastopnikov. Želeti je, da bi bilo obrtništvo s severne meje čim številnejše zastopano pri pogrebu našega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vse potrebne informacije daje pisarna Okrožnega odbora v Vetrinjski oi«lioi 11-1« tel. 26-55. ŽALNO ZBOROVANJE MARIBORSKIH ŽEN v počastitev spomina nepozabnega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelia, velikega voditelja Jugoslovanskega naroda bo danes v ponedeljek 15. t. m. ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. Vabimo vse naše ženstvo! Strahovit udarec usode naj nas vse združi! — Žensko društvo. Pomočniški odbor Združenja trgovcev sklicuje za ponedeljek žalno sejo. Udeležba obvezna! Zgodovinsko društvo in Muzejsko društvo v Mariboru vabita vse svoje člane na skupno žalno sejo za pokojnim kraljem Aleksandrom I., ki bo v torek 16. t. m. ob 18. uri v čitalnici Študijske knjižnice. Dijaštvo mariborskih srednjih in meščanskih šol priredi v torek, dne 16. t. m. ob 16. uri v dvorani pivovarne »Union« žalno zborovanje za pok. kraljem Aleksandrom I. s sledečim sporedom: 1. Govor: Biografija kralja. 2. Govor: Osebnost kralja. 3. Deklamacija. 4. Žalno petje. 5. Govor: Kralj in mladina. 6. Pre-čitanje brzojavk. 7. Državna himna. 8. Skupen odhod v četverostopih po Aleksandrovi cesti mimo kavarne »Astoria« in realne gimnazije v novi park k spominski plošče »Majske deklaracije«, kjer se petje ponovi, 1-minutni molk, nato razhod. Organizacijo vodi odbor, ki ga tvorijo po en učitelj in en dijak vsake omenjenih šol pod predsedstvom prof. Stanka Sile. Rcditeljstvo oskrbijo dijaki-skavti. Dijaštvo bo v dvorani ločeno po spolu: dijaki spodaj v dvorani, dijakinje na galeriji. Želja zastopnikov dijaštva je, naj bo prihod na zborovanje spontan — ne pa v vrstah, preje organiziranih s strani šolskih zavodov. Nov grob. Včeraj je umrla po kratki bolezni Leopoldina Kačerjeva, žena nrad-nika državnih železnic. Pogreb bo jutr1 v torek 16. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti. Studenci, Krekova ulica 2 na pokopališče v Studencih. Naj počiva v miru! Ostalim žalujočim naše iskreno so/.a^e! Proti izkoriščevalcem narodne žalosti. Opaža se, da se v teli dneh, ko je povpraševanje po predmetih, ki so v zvezi z narodno žalostjo, zelo veliko, po nekaterih trgovinah s takimi predmeti zahtevajo pretirane cene. Banska uprava je zato izdala strogo odredbo, da se vsako izkoriščanje prepreči in da se izkoriščevalci kaznujejo. Prebivalstvo se vabi. da vse primere izkoriščanja prijavi upravi policije. Nočno lekarniško službo ima ta teden Minafikova mestna lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. Odgoditev sejmov. Po naročilu ministrstva za trgovino se vsi sejmi, ki bi morali biti v četrtek 17. t. m., prelože na dan, ki ga bo banska uprava naknadno določila. Licitacija zaplenjenega blaga. V skladišču mariborske glavne carinarnice bo jutri v torek 16. t. m. ob 10. uri dražba zaplenjenega blaga. Na licitaciji bodo prodali tudi luksuzni avto in več jedilnega pribora. Plesna šola Pomočniškega odbora Združenja trgovcev ustavi do nadaljnjega vaje. — Odbor. Žalni pisarniški in konceptnl papir ter kuverte s črnini robom za urade pri tvrdki Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 15 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 11 stopinj C na ničlo; barometer je kazal pri 14.3 stopinjah 726, reduciran na ničlo pa 724.2; relativna vlaga 84. Vreme je tiho in jasno. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. __________________ _ Spominjajte te CMD Beg iz kaznilnice preko nedolžne krvi pod vešala VELIKI KAZENSKI SENAT MARIBORSKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA JE OBSODIL ZLOGLASNE ROPARJE IN MORILCE LAKNERJA, PANČURJA IN LOMBARJA. PRETRESLJIVA KAZENSKA RAZPRAVA V MOŠKI KAZNILNICI. KRI PAZNIKA PETRINA MAŠČEVANA. Krvav boj za svobodo. Ko so potihnili koraki službujočega paznika in ko je legla na mračne hodnike samotnega oddelka božja tišina, je naglo utripalo Laknerjevo zverinsko, srce. Težko sta dihala in še težje čakala tudi Pančur in. Lombar. Nekaj minut po paznikovem odhodu, bilo je to okrog 16. ure, je Lakner oprezno odprl vrata svoje celice in ključavnica se je vdala brez večjega ropota. Lakner je bil prost! Vzel je s seboj izvijač, obrisačo in kamen. Prekoračil je mostovž na hodniku in se kakor duh pojavil pred Pančurjevo celico. V njegovih rokah je začrtal izvijač in vijaki pri ključavnici na Pančur-jevi celici so bili odviti. Pančur je bil prost! Krepko sta si stisnila roke. Nekaj je še Lakner zašepetal Pančurju in skrila sta se v stranišče, kjer sta zavozljala kamen v obrisačo. Dobro sta vedela, da morata hiteti, ker je prihajala kontrola. Slišala sta težke paznikove stopinje. Pri-hajal je paznik Ivan Petrin. Vestno kakor vselej, je otipal ključavnice na prvih celicah in srce mu je zastalo, ko je opazil, da je Pančurjeva celica odprta in da Pančurja ni. V teni trenutku pa sta planila iz stranišča človeški pošasti, bila sta to Lakner in Pančur. Lakner je zgrabil paznika Petrina za vrat, Pančur pa je zavihtel nad njegovo glavo težek kamen. zavit v obrisačo ter ga pobil na tla. Udarci so bili tako silni, da sc je paznik Petrin že pri prvem zgrudil in omedlel. Kaznjenci so slišali stokanje in smrtne vzdihe ter nato pridtišne besede: »Udari še enkrat!« Bolestni vzdihi do smrti pobitega paznika Petrina so potihnili, slišalo se je le še hropenje umirajočega. Lakner in Pančur, morilca, sta imela le še toliko časa, da sta iztrgala iz Petrinovih rok kiju*- i - -iTn-TTr-fr-f—>~TflTirMi če, ki jih je krčevito držal. S ključi je Pančur odklenil še Lombarjevo celico in tako so bili vsi trije prosti. Toda kratka je bila njih prostost. Pazniki so slišali smrtne udarce, padec na tla in žvenket ključev. Ko je Lombar uvidel, da je načrt izjalovljen, ker sta se pojavila pred njim narednik Butolen in paznik Jurca, se je takoj umiril in se pričel hliniti ter zaklical: »Enega so ubili!« Narednik Butolen in paznik Jurca sta Lombarja takoj pograbila in zaprla v najbližjo celico. Med tem pa so prihiteli na kraj groznega dogodka alarmirani pazniki. Tudi Pančur je uvidel, da z zlato prostostjo ne bo nič. Kakor bi se nič ne zgodilo, se je podal v svojo celico in tam mirno sedel na stol. Lakner pa se ni hotel vdati. Umirajočemu pazniku Petrinu je izmaknil sabljo in skočil na betonsko ograjo hodnika ter se postavil paznikom v bran. Kakor besen je mahalz golo sabljo naokrog, dokler ni omahni! na ograji in strmoglavil v globino .pritličja, kjer je obležal na trdih tleh — lažje poškodovan. Pred operacijo je še umirajoči paznik Petrin, ko se je za hip osvestil, povedal, da iga je udaril Lakner. To pa je tudi vse, kar je mogel Petrin izdati o groznem dogodku, preden je izdihnil kot žrtev svojega težkega in odgovornega poklica. RAZPRAVA IN OBSODBA. Razprava je trajala danes do 13. ure in bomo o njenem poteku poročali obširno jutri. Oh 13.15 uri je pa bila razglašena sodba: Lakner in Pančur se obsodita na smrt na vešalih. L a m-barju, ki sedi že v dosmrtn! ječi. se pa trajno odtegnejo vsi priboljški, Lakner in Lamber sta kazen, sprejela. Pančur se bo pa še pritožil. Žalna se>a ptujskega mestnega sveta Za mračnimi in debelimi zidovi mariborske državne kaznilnice je danes dopoldne sodil in obsodil veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča pod predsedstvom okrožnega sodnika g. dr. Tombaka zverinske morilce Laknerja, Pančurja in Lombarja, ki so letos 4. julija na okruten način umorili paznika Ivana Petrina, da bi si na ta način priborili pot v zlato svobodo. Zaradi raznih okolščina je bila razprava v moški kaznil niči, kjer so si sodniki tudi lažje predočili dogodek na kraju zločina. Prostore šole mladinskega kazenskega oddelka so primerno uredili in je bil dovoljen vstop k razpravi, za katero je bilo veliko zanimanje, le juristom in novinarjem ter onim osebam, ki jim je upravnik kaznilnice dal posebno dovoljenje. Nežnemu spolu je bil vstop sploh prepovedan. Lakner, Pančur, Lombar. Vsi trije so nevarni tipi in skrajno škodljivi človeški družbi. Ivan Lakner je bil rojen l. maja 1911. v Nevljah, je bil po poklicu delavec in ni imel nobenega premoženja ter je bil že večkrat kaznovan. V juniju leta 1931. ga je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo na 20 let težke ječe zaradi zločinstva razboj-ništva, ker je v februarju istega leta ni zverinski način umoril in oropal župnika Kušarja v Mengšu. Stanko Pančur, po poklicu delavec je bil rojen 7. marca 1910. na Jesenicah. Že v mladih letih se je izgubil Pančur v življenju ter se je pregrešil zoper razne hude paragrafe in ga je lani v oktobru ljubljansko okrožno sodišče obsodilo zaradi zločina tatvine in razbojništva na 10 l£t težke ječe. Josip Lombar, ki je bil po poklicu zasebni uradnik in oženjen, je bil rojen 31. marca 1900 v Zgornji Šiški. Po grehih Lombar nič ne zaostaja za Laknerjem in Pančurjem, saj ima na vesti nečloveški umor in rop krošnjarja Vojnikoviča ter je bil zaradi tega lani v marcu obsojeni tpred ljubljanskim okrožnim sodiščem na dosmrtno težko ječo. Kraj, kamor le redko posije žarek upanja. Samotni zapori so v mariborski moški kaznilnici nameščeni v posebnem bloku, ki je zgrajen po panoptičnem principu. Ta blok leži na jugu celokupnega zazidanega kompleksa. Panoptikum tvorijo centrala in dvoje kril v kotu 45 stopinj. V njih presedavajo kazen zločinci težkega in najtežjega kalibra. Vsak trakt pa Ima svojega poveljnika, ki ima nadzorstvo nad vsemi kaznjenci. Službo opravljajo pazniki izmenično. Kaznjenci vstajajo zjutraj takoj po 5. uri. Kmalu po danem znamenju pregleda njihove celice paznik, ki mora skrbeti tudi za to. da so celice vedno v redu in čiste. Nato se na vratih celic odprejo okenca, skozi katera d0be zajutrek. Nekoliko pred 7. uro gredo kaznjenci na jutrnji izprehod na dvorišče. Tu se sprehajajo pod nadzorstvom v krogu po eden drug za drugim v razdalji petih korakov. Sprehod traja eno uro. Po sprehodu se podajo v poslopje in se postavijo pred vrata svojih celic, ki jih paznik vsakokrat skrbno zapre. Med 11. hi 12. uro dobe kaznjenci kosilo. Ob pni 2. pa gredo zopet na izprehod. Vsaka celica ima svojo številko. Lakner je presedeval kazen v celici št. 58, Pančur v št. 55, Lombar pa v celici št. 63. Vsi trije so bili zaprti v jugozahodnem traktu samotnih zaporov v drugem nadstropju. Laknerjeva in Lom-barjeva celica sta bili v desnem delu trakta in so ju ločile štiri celice. Pančurjeva celica pa je bila nasproti Laknerjeve, tako, da sta se lahko v ugodnih prilikah videla in spregovorila tudi kako besedo. Brezuspešni poskusi. Lakner. Pančur in Lombar so se seznanili že v preiskovalnih zaporih ljubljanskega okrožnega sodišča. Skrajno drzni, kakor so po svoji naravi, so vsi trije že večkrat na razne načine poskusal pobegniti iz zaporov na svobodo. Najboij podjeten med njimi je bil Lakner. Kmalu po prihodu v mariborsko moško kaznilnico se je nekega popoldneva skril na dvorišču v smetišče, od koder je nameraval ponoči pobegniti. Nekaj mesecev pozneje je iztaknil nekje ponarejen ključ in z njim odprl svojo celico. V noč na 7. IV. pred dvema letoma pa je izropal desko na vratih svoje celice, da bi lahko odprl zapahe. Zelo drzen je bil tudi njegov četrti poizkus. Ko je bil zaposlen nekaj časa v krojaški delavnici, je nekega dne prinesel s seboj kamen, s ka-I te rim je hotel pobiti delovodio in notem pobegniti. Vse drugače si je skušal pomagati na svobodo Lombar. Prigovarjal je Laknerja, naj bi prevzel njegov greh in kazen, da bi na ta način dosegel obnovo procesa. Ob neki priliki, ko Lakner ni hotel nič o tem slišati, pa je vendar pravil svojim tovarišem, da bi bilo dobro ubiti paznika, mu odvzeti ključe, odpreti z njim celice in tako pobegniti. Pančur pa ni koval sam nobenih načrtov. Za beg se je pripravil le. kolikor ga je navdušil Lakner. Pazniki so slutili. Načrti, ki jih kujejo kaznjenci za zamreženimi okni v samotnih celicah, ne ostanejo po navadi prikriti paznikom. Življenje kaznjencev je zelo tovariško in pomagajo drug drugemu, kakor pač morejo. Toda tudi to njihovo tovarištvo rodi zavist, iz katere izdajajo pozneje drug drugega. Tako niso bili paznikom mariborske kaznilnice prikriti tudi načrti, ki so jih kovali Lakner, Lombar in drugi. Pazniki so že dalj časa slutili, da se nekaj pripravlja. Zapahi na kaknerje- vi celici so bili sicer dvojni, in nikdo ni računal, da bi bil prav Lakner tisti, ki si je skušal preko krvi, prelite nad paznikom, pripraviti pot v svobodo. Že dalj časa se je med kaznjenci samotnega oddelka šušljalo o nekem komplotu, vendar pa pazniki niso prav vedeli, kako in \aj. Peklenski načrt pa je izdelal Lakner sam. Že poprej se je sporazumel s Pančurjem in Lombarjem. Tudi so pri Lombarju letos v maju našli pazniki listek, na katerem je bilo napisano: »Lombar, hodi pripravljen! Udarimo! Pridemo po tebe, če si za to. Te pozdravljajo ta težki!« Lakner in Pančur sta se domenila, da bosta paznika ubila. Lakner bo oblekel njegovo uniformo, s ključi pa bo osvobodil še nekatere svoje tovariše, ki bodo skupno pobegnili. Lakner na delu. V smeteh je Lakner neznano kdaj iztaknil kos pločevine, ki mu je služila kot izvijač, s katerim je odvil vijake na oknu. Ko je šel nekaj dni pozneje in ko je skrbno skril odvite tri vijake, na sprehod, je s paznikovim dovoljenjem vzel s seboj odejo z izgovorom, da bi jo rad očistil prahu. Ob zidu je stepal odejo in neopaženo zavil v njo težek kamen, ki ga je vzel s seboj v celico, kjer ga je skril v posteljo. Naslednjega dne je ob ugodni priliki pokazal kamen tudi Pančurju. Oba, Lakner in Pančur, sta bila trdno prepričana, da jima bo načrt uspel. Kritičnega dne 4. julija pa je Lakner odvil s svojim zasilnim odvijačem kos železa pri okencu na vratih in ga izbrusil tako, da je bil podoben močnemu izvijaču. Laknerjev prvi izvijač je bil namreč prešibek, da bi mogel uresničiti svoj načrt. Železo je Lakner zbrusil na radiatorju centralne kurjave v svoji celici, Njegovi sosedje so slišali, kako je Lakner brusil, niso pa tega povedali paznikom. Na popoldanskem sprehodu je Lakner obvestil Lombarja, da je vse pripravljeno. Vzel je s seboj izvijač in one tri vijake, ki jih je odvil na oknu. Ko so po sprehodu, kakor po navadi, čakali kaznjenci pred vrati svojih celic, da jih paznik zapre, je Lakner naglo in spretno odvil vijake na ključavnici svoje celice in jih nadomestil z onimi tremi tanjšimi, da bi paznik tega ne opazil. Službujoči paznik je zaprl Laknerjevo celico nič hudega sluteč. V četrtek, dne 11. t. m. se ic vršila žalna seja mestnega sveta. Ta seja jc bila obenem žalna manifestacija mesta Ptuja. Posvetovalna dvorana na mestnem magistratu se je spremenila v žalno dvorano; mestni svetniki so sc zbrali polnoštevilno v črnili oblekah. Galerija, kakor tudi Florjanski trg pred magistratom, pa sta bila polna občinstva v praznični in žalni obleki. Ob 17. uri je otvoril župan g. Jerše žalno sejo ter med drugim izvajal sledeče: »Našega ljubljenega kralja Aleksan dra I. ni več. Ni je strašnejše novice, ki bi zadela naše srce, kakor je bilo sporočilo o tragični smrti našega vladarja. S strašnim udarcem je usoda posegla v raz voj našega javnega in državnega življenja. Strahotna vest o smrti vladarja Jugoslavije je pretresla srca vseh državljanov. Kralj Aleksander se je smrtno zadet zgrudil v svečanem trenutku, ko je kot poslanec bratstva in miru stopil na tla najzvestejše svoje zaveznice, velike Francije. Zgodila se je ta velika tragedija, ko smo Jugoslovani in Francozi hoteli pred svetom manifestirati zvestobo veliki ideji miru in vstrajr.ega napora za konsolidacijo Evrope. Vsem, ki ljubijo na neizmernih žrtvah ustanovljeno Jugoslavijo, in vsem, ki se zavedajo, da je pravkar padla največja žrtev za njo, vsem stiska srce in mrači čelo bridka bolest. Naša bolest je tem večja, ker je vladar Jugoslavije postal žrtev najostud nejšega izdajstva; padel je od strelov podlih razdiralcev. V najvišji službi svoje domovine, svojega težko preizkušenega naroda je padel kakor junak na bojnem polju. Ni več njega, ki nam je prinesel svobodo, o kateri je sanjal naš rod tisočletja. Njegovo življenje je bilo velika žrtev. Ni ga zlomil vihar albanskih gora, ne napor svetovne vojne. Niso ga uklonile težave, s katerimi je gradil naš državni dom in smrt ga ni mogla dohiteti drugje, kot v triumfu dela. Gotovo je, da bo smrt tako velikega vladarja in državnika pustila svojo veliko sled za seboj, da bo ostala neizpolnjena praznina. Zdaj se je njegovo veliko delo markantno zarisalo v vse državno in mednarodno življenje. V teh žalostnih dneh bodo naša srca stopila še bližje drugo k drugemu. Kralj, ki nas je družil v življenju s svojo močno voljo, nas druži mrtev v sočutju skupne nesreče. Ko v neizmerni togi žalujemo ob mrtvaškem odru nesmrtnega kralja Aleksandra I., se opirajo naše oči in ljubeče želje v njegovega prvorojenega sina, ki v tako mladih letih prevzema nase težko dolžnost kralja Jugoslavije. Mi Slovenci presunjeni sočuvstvujemo s premilo kraljico, materjo mladega kralja Petra 11., njeno rodbino in vso visoko kraljevsko hišo. Slava nesmrtnemu vladarju junaku! Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Peter II. in ves kraljevski dom!« Govor so poslušali vsi navzoči stoje ter zakliknili ob zaključku trikrat »Slava!« Nato se je na predlog predsednika mestne občine odposlala naslednja brzojavka: »Maršalat dvora Veličanstva kralja, Beograd: Klanjajoč se spominu našega ljubljenega kralja Aleksandra I. prosim, da predložite na najvišjem mestu izraze globokega sožalja in neomajne zvestobe prebivalstva mesta Ptuja. — Predsednik mestne občine Ptuj: Ladislav Jerše.« Nato se je izvršila zaprisega ptujskega občinskega sveta novemu kralju Petru II. Po žalni seji mestnega sveta sc je vršila žalna seja ptujskega trgovskega gre-mija, ki jo je otvoril in vodil predsednik g. Franc Lenart, ki je med drugim izvajal sledeče: »Kakor vam je znano, je zadela ves jugoslovanski narod najstrašnejša nesreča. Podla roka nam je usmrtila na najogabnejši način našega preljub ljenega kralja Aleksandra I., ki nam jc bil najdražje, kar smo imeli. Kaj je bla-gopokojni kralj Aleksander I. storil do* brega in koristnega za jugoslovanski rod, mi ni treba posebej omeniti. Saj je bil zgraditelj naše lepe domovine in naš osvoboditelj. Bil nam je oče, bil nam |e brat, zato nas tembolj boli naša bridka izguba. In ta izguba je tem občutljivejša, ker je nenadomestljiva. Zgubili smo kralja Aleksandra I. v službi svojega jugoslovanskega naroda, katerega je tako iskreno ljubil. Slava največjemu ju-* goslovanskemu mučeniškemu vladarju kralju Aleksandru L! Obenem naj živi naš kralj Peter II.!« Nato se je odposlala na r.ajvišje mesto sožalna in vdanostna brzojavka. Davica. V ptujski okolici se je pojavila zopet davica. Za to nevarno kužno boleznijo je v ptujski bolnišnici Jdo vedno in povsod tudi pod ceno lastnega življenja izpolnjevali oporoko kralja Aleksandra I. Žalni svečanosti mariborskega Sokola so prisostvovali tudi vsi zastopniki civilnih in vojaškili oblasti. Manifestacija je bila zaključena ti>ho in so se Sokoli v naj večjem miru in disciplini razšli. uradne slavnostne kroje s florom na levem rokavu. 2. Da se morajo pogreba udeležiti vsi članski prapori (društveni in četni). 3. Da mora vsak delegat(inja) imeti s seboj člansko sokolsko legitimacijo s sliko. 4. Da mora imeti vsak dele-gat(inja) zadevno »Uverenje«, ki ga podpišejo starosta, tajnik in načelnik (pri če-tnh še uveriti nri mat. društvu) in overjeno z žigom. 5. Vsak naj vzame s seboj kočo in rjuho. 6. Potuje se naj v civilu, kovčeg za kroj in najnujnejše mora biti čim manjši. Pri odhodu se kupi polovična vozovnica, ki služi za povratek (ne rabi se za vožnjo posebnih leg.). 8. Na potovanju v Beograd se morate pokoravati odredbam potnega vodstva. Čuvajmo Jugoslavijo! — Zdravo! — Uprava Sokolske župe, Maribor. Sokol Marlbor-Matica. Delegacija Sokola Maribor-Matica odpotuje v Beograd v sredo ponoči z brzovlakom ob 2.58 uri. Zbirališče v Beograda bo v četrtek ob 6. tiri zjutraj na vežbališču Sokola Beograd II. športne organizacije v največji potrtosti in žalosti klanjajo manom vitežkega kralja Aleksandra l. Zedinitelja, velikega zaščitnika jugoslovanskega športa, izražajoč najgloblje sočustvovanje visokemu kraljevskemu domu z zagotovilom vedne vdanosti in neomajne zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. Dr. Fran Sta-mol, Miloš Gnus.« Po končanih nagovorih so navzoči zaklicali večno slavo pokojnemu kralju in »Živel kralj Peter II.!« Sklenjeno je bilo dalje, da delegira vsak klub, oziroma organizacija k pogrebnim svečanostim v Beogradu po enega delegata. Prijave sprejema predsedstvo Tu-ring-kfuba, Aleksandrova cesta 35 (Put-nik), telefon 21-22, ki vodi obenem delegacijo. Cigani iščejo svojo prad< movino Še nikomur se ni posrečilo točno ugotoviti izvora ciganske rase. Najbolj je razširjeno naziranje, da izvirajo cigani iz Indije. Samo nekaterim ciganom se je posrečilo asimilirati se tako, da se ne razlikujejo od drugih ljudi niti po zunanjosti niti po načinu življenja. Večina ciganov se pa klati vse življenje po svetu. Mnoge države, zlasti v Evropi, se živo zanimajo za ciganski problem. Storjeni so bili že najrazličnejši poskusi, da bi pripravili cigane do tega, da bi se trajno naselili. Zlasti Romunija si je na vse načine prizadevala navezati svoje cigane na zemljo, toda vse to je bilo zaman. Cigani dosledno odklanjajo prizadevanje civiliziranih držav; o tem, da bi se traj- no naselili med civiliziranimi ljudmi, nočejo ničesar slišati. Nedavno so razne organizacije, ki hočejo izboljšati življenje ciganov v Angliji, Poljski, Italiji in v Ameriki, na skupni seji sklenile poslati strokovno komisijo v Indijo, kjer je med rekama Ind ir. Ganges prvotna domovina ciganov. V delej gaciji so Američan Frank Felow, Romun Jakob Kurky, cigan Lazurica ter po en Anglež in en Poljak, ki pa še nista imenovana. Komisija krene najprej v pokrajino Zgripstzi, kjer je baje tekla zibelka ciganske/ rase. Tam se sestane z učenjakom prof. Valdijem Kanjo, ki obvlada sanskrt. Kanja je v službi mesta Kalkute, pa je dobil dopust. Z njegovo pomočjo upajo najti bodisi v budhističnih hramih, ali v brahmanskih. samostanih vire, ki bi pojasnili življenje starih nomadov omenjene pokrajine. Zaenkrat je znano samo, da so se cigari izselili v Evropo in Egipt, ko sta jili pregnala mongolska kneza Tamerlan in Džingiskan. Komisija obišče tudi pokrajino Malabor, kjer prebivalci še zdaj govore ciganskemu podoben jezik. Podatki, ki jih bo zbrala ta komisija, bodo služili za podlago obširnega dela, v katerem se bo obravnavalo od vseh strani vprašanje ciganov. Ne samo izvor ciganov, temveč tudi njihov jezik in zgodovina se nam bosta prikazala v čisto drugačni luči. Cigan Lazurica živi stalno v Bukarešti kot primaš ciganske godbe. Nedavno je izjavil novinarjem: »Boste videli, da bodo tudi cigani našli svojo Palestino.« Šport Športne organizacije so imele v soboto 13. t. m. pri »Orlu« skupno žalno sejo v počastitev spomina blagopokojnega vladarja-mučenika. Žalni govor je imel gospod Ošlak, predsednik SK Svobode, ki je v globoko zasnovanem govoru slavil izredne in nevenljive zasluge ter uspehe blagopokojnega vitežkega kralja za ustvaritev močne Jugoslavije in za ohranitev tako potrebnega svetovnega miru ter orisal njegovo veliko skrb za razvoj našega narodnega športa. Maršalatu dvora je bila odposlana sledeča brzojavka: »Na žalni seji se vse mariborske Razno GRAJSKA KLET. Dospelo novo dalmatinsko vino, 10 Din. Čez ulico ;< Din. 4306 SLIKE ZA LEGITIMACIJE znižane cene. Foto Japelj 4299 Prodam PRISTNE KRANJSKE KLOBASE dnevno sveže, :w>pet i ‘‘dno na zalogi Dri: 2 Andctie, Gosposka ul. 20. 4304 SEMENSKO PŠENICO rž in ječmen dobite Dri Kmetijski družbi Maribor, Telefon št. 2083 4256 JABOLKA oddaja na drobno po nizkih cenah Kmetijska družba Skladišče Maribor. Telefon St. 2083. 4255 Hrano PAR ABONENTOV sprejmemo na dobro domačo hrano. Din 300—400- Frančiškanska 21, pritličje. 4260 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, ozir. mati, staia mati itd., gospa 'faEer Leoooldlna. »aovit Koder. roi. Rebenklauber v nedeljo, dne 14. oktobra 1934 ob pol 3. uri po kratki mučni bolezni v 63, letu svoje dobe boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 16. oktobra 1934 ob 16. uri iz hiše žalosti, Stu ienci, Dr. Krekova 2, na 'iokopališže v Studencih. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 17. oktobra 1934 ob 7. uri v cerkvi pri v. Jožefu v Stui encih. Maribor, dne 15. oktobra 1934. Kaier Franc, uradnik drž. žel v pok., soprog. Potnik Franc, ofic. drž. žel., sin ter vsi ostali sorodniki. Bra* posebnega obvestita. - Mestni pogrebni zavod v Mariboru. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik ’' Hjatel;- 1,1 urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. STANKO DETELA v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik