NASLOV JUTRI PRISPE VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI! Leto XXXV. Št 21 Murska Sobota 2.junij 1983 CENA 13 DIN VESTNIK W°j de,ež k veličastnemu slavju ob dnevu mladosti v Beogradu Za na deseti strani 51”00 4'kjer so bivali med »njihovimi beograjskimi dnevi«, zapis Na dan - mladosti je bilo v Murski Soboti tradicionalno srečanje med gimnazijo iz Monoštra v Porabju na Madžarskem, Tekstilnim šolskim centrom iz Varaždina in Srednješolskim centrom tehniško pedagoške usmeritve-iz Murske Sobote. Zlasti je bilo tokrat v ospredju jubilejno —' petnajsto srečanje med Gimnazijo Vorošmartv Mihaly iz Monoštra in Srednješolskim centrom v Murski Soboti. Ravnatelja gimnazij sta ugodno ocenila dosedanje sodelovanje med obema šolama, na kulturnem, športnem in družabnem področju. Gre predvsem za povezovanje s slovenskim krožkom na gimnaziji v Monoštru, kije že doslej bilo zelo uspešno. Krožek v Monoštru postaja iz leta v leto bolj slovenski, razvija ne le lepšo slovensko besedo, temveč tudi prispeva pomemben delež pri nadaljnjem šolanju otrok slovenskih staršev, ki se po končanem študiju v Ljubljani ali na drugih slovenskih šolah vračajo nazaj v Porabje in vzgajajo mlade rodove v slovenskem jeziku. Gre torej za zgledno sodelovanje med dvema obmejnima srednjima šolama, ki sta to sodelovanje že ničkolikokrat potrdili z dobrimi sosedskimi odno- sem, ples mladih nog in folklorne skupine so napolnile Trg osvoboditve. Lepo je bilo tisto popoldne, ne le za mlade, ampak za vse. Občinstva je bilo, kot bi.si ga verjetno kulturni delavci občinske zveze kulturnih organizacij želeli še na drugih prireditvah. vp ključje, da so osnovni šoli dali ime Bratstvo in enotnost. »S tem ste nedvomno želeli tudi simbolično potrditi uresničevanje ustavnega načela o enakopravnosti ter bratstvu in enotnosti vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji. Prepričan pa sem, da ime šole ae bo ostalo le simbolika, ampak da se bo'znotraj in zunaj njenih zidov resnično negovalo in razvijalo pristno sožitje, sodelovanje in razumevanje med dvema narodoma.« Slovesnost se je nadaljevala s pestrim dvojezičnim kulturnim programom, ki so ga izvajali učenci prosenjakovske šole ter z Bajansenya in Gornjega Senika, nastopil pa je tudi oktet iz Prosenjakovce. Prepletali sta se slovenska in madžarska beseda in pesem, kot da bi bili eno. Predstavnica sindikatov Železne županije je podarila šoli več madžarskih knjig, na slavnostnj oder pa je stopila tudi ravnateljica osnovne šole Gornji Senik Erika Glanz, ki je dejala, da-tudi na njihovi šoli nameravajo uvesti dvojezični pouk, zato jim bodo še kako prav prišle naše izkušnje pri razvij anju dvojezičnega šolstva. K temu naj bi prispevala tudi odslej tradicionalna srečanja prosenjakovske in gomjeseniške šole. JOŽE GRAJ Podlesek državni prvak V soboto iti nedeljo je bilo v' Titovem Velesu 32. državno prvenstvo v rokoborbi v prosteni slogu. Udeležila sta se ga tudi dva soboška tekmovalca. Izreden uspeh je dosegel v kategoriji do 68 kilogramov Franc Podlesek, ki je premagal vso jugoslovansko elito in osvojil prvi naslov v republiki v tej športni panogi. Bojan Kous je bil v kategoriji do 90 kg peti. ; Praznovanje dneva mladosti Praznovanje letošnjega dneva mladosti so tokrat v občini Ljutomer postavili v Veržej, organizacijo pa prepustili učencem tamkajšnjega vzgojnoizobraževalnega zavoda in osnovne šole. In niso storili napak, kajti celotna proslava je bila organizirana tako, da bi si marsikje lahko jemali zgled po vrlih mladih Veržencih. Uvod je bil namenjen pozdravu mladih, ki so ta dan stopili med mladince in seveda gostom. Učenci šestih, sedmih in osmih razredov so pripravili program pesmi, plesa in besede. Slavnostna govornica je bila predsednica pomurskih borcev Milena Pirher. Predstavniki občinske konference ZSMS Ljutomer pa so slavnostno podelili izkaznice in značke ter nageljne tristotridese-tim novim mladincem. Po prisrčni proslavi pa so mladi še malo porajali na spoznavnem plesu na športnem igrišču v Veržeju. D. L. OB 15-LETNICI SODELOVANJA GIMNAZIJ MONOŠTER -MURSKA SOBOTA Pristno sodelovanje si, poglabljanjem kulturnih in športnih stikov, zbliževanjem in ljubeznijo do drugega naroda^ Vse te vrline so bile potrjene tudi na žadnjem srečanju v Murski Soboti. F. Maučec VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Nadvse smo veseli, da ste izbrali za vaš letošnji »VESTNIKOV VLAK« prav občino Kamnik, saj bomo tako dobili v goste zveste bralce uglednega glasila »VESTNIKA«. Prav posebej pa smo veseli tudi zato, ker bomo imeli tako priložnost številnim ljudem iz Pomurja pokazali lepote naše občine, pa tudi dosežke na gospodarskem, kulturnem in . družbenem področju sploh. TakSna srečanja so priložnost za boljše spoznavanje običajev in kulturne dediščine, za izmenjavo izkušenj pri delovanju delegatskega sistema. Srečanje naj omogoči še tesnejše in pestrejše sodelovanje, predvsem na področju gospodarstva, in postavi temelje tudi za izmenjavo znanja. Prepričani smo. da boste v našem kraju imeli priložnost videti mnogo novega in zanimivega, saj je mesto Kamnik pred leti praznovalo 750-letnico, odkar je bilo v spisih omenjeno kot mesto. Vsako preteklo obdobje je našemu mestu vtisnilo določen pečat, in tako prispevalo k bogati kulturni, gospodarski in družbeni dediščini Kamnika. Veseli bomo, če vam bomo mogli v kratkem času, ko boste na obisku, pokazati kar največ naših znamenitosti in dosežkov na vseh področjih. -Posebej pa smo ponosni, daje bil prvi začetek organiziranega oboroženega odpora v Kamniku v noči na 27. julij 1941, v kateri sta padla tudi prva borca na Slovenskem. Kamnik je znan tudi po svoji privlačni legi ob vznožju Kamni-ško-Savinjskih Alp, kar mu je prineslo slavo tudi kot enemu prvih turističnih krajev pri nas. Kamnik pa je bil znan tudi po zgodnjem narodnoprebujeval-nem gibanju pri naš. V Kamnik je naš predsednik republike tovariš Tito vedno rad zahajal. Nanj so ga vezali številni spomini, saj je že leta 1911 in 1912 delal kot mlad kovinarski delavec- v tovarni kovinskih izdelkov »TITAN«. V Kamniku se je vključil v napredno telovadno društvo »SOKOL«. Stanoval je na Per-ovem pri Beštru, v hiši, nedaleč od tovarne, na kateri je vzidana spominska plošča. Tovariš Tito je po osvoboditvi večkrat obiskal Kamnik, prvič že leta 1945 in 1946. Delavcem tovarne TITAN je najbolj v spominu obisk leta 1952, ko seje tovariš Tito srečal s svojimi nekdanjimi sodelavci: Viktorjem Šubicem, Alojzem Lambergar-jem in drugimi. V vsej dolgi zgodovini Kamnika je mnogo dogodkov, na katere smo Kamničani upravičeno po-nosni. Žal ni mogoče vsega strniti , v nekaj vrstic, zato ' se bomo potrudili, da vam bomo čimveč pokazali. Še enkrat vas pozdravljam in vam želim dobrodošlico v našem Kamniku. Predsednik OK SZDL Kamnik Anton FIŠER VOZNI RED VESTNiKOVI V SOBOTO 4. JUNIJA MURSKA SOBOTA EGA VIAKj Odhod iz M. Sobote 6.00 1 Prihod v M.Soboto 22.20 BELTINCI VERŽEJ 6.07 6,15 LJUTOMER 6.23 UUTOMER MESTO ŽEROVINCI IVAJNKOVCt PUŠENCI ORMOŽ VELIKA NEDELJA OSLUŠEVC1 MOŠKANJCI PTUJ 6.26 6.36 6.44 6.54 7.07 7.13 7.18 7.25 7.33 LJUBLJANA KAMNIK 104)7 11.00 1740 .NASLOV VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI! aktualno po svetu V Williamsburgu (ZDA) so se zbrali šefi držav ali vlad sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda. Beseda je predvsem o možnostih zagotavljanja pogojev za oživljanje svetovnega gospodarstva in krepitev medsebojnega zaupanja in sodelovanja. globus Opozorilo Združenim državam Grčija je opozorila ameriško vlado na resne posledice, če bodo ameriška letala še naprej kršila grški zračni prostor, kar jim je menda že prešlo v navado. Proti zadnjemu kršenju »atenskega zračnega območja za obveščanje«, skupaj s turškimi letali, je vlada v Atenah ostro protestirala in jih označila kot »zelo ostro politično vprašanje«. Do teh incidentov je že nekajkrat prišlo med kombiniranimi letalsko-pomorskimi manevri NATO v Egejskem morju, ki so se jih udeležile sile ZDA, Turčije in še nekaterih članic zahodne vojaške zveze. Grčija ne sodeluje in tudi ne bo sodelovala na nobenih manevrih atlantskega pakta vse dotlej, »dokler ne bodo rešeni pereči problemi v Egeju, ki jih že dolga leta s Turčijo ne more rešiti«. Odkar so pred dobrim letom in pol prevzeli oblast socialisti, je Grčija le konec minulega leta sodelovala na vojaških vajah. Zaradi spora z NATO je zadnji hip odpovedala svojo udeležbo na manevrih, s tem pa jim je odrekla tudi gostoljubje na svojem ozemlju. Premier Papandteu je na seji vlade izjavil, daje ameriški zračni incident »izredno resen zaradi usklajene ameriško-turške akcije«, hkrati pa pomeni kršenje mednarodnih sporazumov in grških suverenih pravic. Uradni vladni predstavnik je ameriškemu . veleposlaniku v Atenah dejal, da je »skupna akcija ameri-ško-turških letalskih sil politične narave in kaže, da Združene države Amerike podpirajo turške zahteve v Egeju«. Kot so sporočili po seji vlade, je ameriško kršenje grškega zračnega prostora politično še toliko bolj pomembno, ker ustvarja slabo ozračje na pogajanjih o vojaških oporiščih na grškem ozemlju. Vladni predstavnik je poudaril, da »scenarij manevrov« ne more biti niti izgovor niti opravičilo za kršenje grškega zračnega prostora, zato je ameriškemu veleposlaniku odgovoril: »Gospod Stearns ima pravico, da ameriško krivdo, če želi, prenese na atlantski pakt«. Kako po plenumu sovjetske partije? V pripravah na ideološki plenum sovjetske partije, ki naj bi bil med 13. in 15. junijem, se je v sovjetski javnosti po dveh mesecih ponovno pojavilo ime Konstantina Čemenka, člana politbiroja CK KPSZ, odgovornega za idejna vprašanja v partijskem aparatu in enega od nekdanjih najtesnejših sodelavcev pokojnega Leonida Brežnje-va. Osrednje partijsko glasilo Pravda je objavilo uradno recenzijo njegove najnovejše knjige »Utrjevanje Leninovega sloga v partijskem delu«. Kot meni večina moskovskih opazovalcev, so z recenzijo v Pravdi želeli v Kremlju predvsem demantirati nekatere glasove, češ da je prišlo v zadnjih mesecih v najvišjem sovjetskem partijskem vodstvu do »nesoglasij« in daje padel pri tem v »nemilost« predvsem Konstantin Čer-nenko. Vzrok za govorice je bila njegova nekajtedenska odsotnost iz javnega političnega življenja. Cemenko naj bi imel, na plenumu uvodni referat, na katerem bo temeljila razprava o zdajšnjih najpomembnejših ideoloških vprašanjih v sovjetski družbi in partiji. Indonezijski tisk o Titu »Tito je bil izjemen državnik in ena od največjih osebnosti 20. stoletja, ki je dala pomemben prispevek k razvoju človeštva. Bil je eden izmed ustanoviteljev in velikanov gibanja neuvrščenih, neutrudni zagovornik neblokovske usmeritve ter politike aktivnega in miroljubnega sožitja. Njegova močna osebnost je prišla^ do izraza zlasti v Havani, ko je preprečil, da bi gibanje preusmerili od njegovih izvirnih načel.« To je zapisal dnevnik Indonesia Times ob 91-letnici rojstva in 3. obletnici smrti Josipa Broza Tita. Čeprav Tita ni več, pa je njegove misli in dela čutiti v vsem svetu, zlasti v gibanju neuvrščenih. Njegove zamisli so nenehni vir navdiha za neuvrščeno Jugoslavijo ter vse jugoslovanske narode, ki nadaljujejo pot, kot jo je začrtal njihov veliki voditelj, pravi omenjeni dnevnik. List zatem opisuje življenjsko pot predsednika Tita in posebej opozarja na njegov odločni »ne« Stalinovemu poskusu omejiti jugoslovansko suverenost in samostojnost partije. Vse to je še okrepilo Titovo vero v neodvisnost in neuvrščeno politiko. Indonesia Times nato piše, daje Tito opazil nevarnosti, kijih prinašata centralizem in birokracija ter našel izhod v delavskem samoupravljanju. Dnevnik poudarja njegove zasluge za demokratizacijo družbe in oblikovanje novega koncepta splošne demokratizacije družbe in oblikovanje novega koncepta splošne ljudske obrambe. Članke ob 91-letnici rojstva in 3. obletnici smrti predsednika Tita so objavili tudi dnevniki Kompas, Indonesia Opsever, Berita Bauna, Berita Yudi in Satira Karya. V Moskvi z veliko pozornostjo spremljajo priprave na plenum, ki so se začele že v začetku leta, prav tako pa z velikim zanimanjem pričakujejo tudi dokumente, ki naj bi jih sprejeli na tokratnem zasedanju CK KPSZ. Skoraj gotovo je namreč, da bo najvišji vrh sprejel novo ideološko »postanovljenje« in da bodo vanj vključeni pogledi novega sovjetskega vodstva o vseh najpomembnejših političnih in ideoloških vprašanjih, ki zadevajo zdajšnjo sovjetsko družbo. Posebej še, ker se ve, da bo to po dvajsetih letih prvi čisti ideološki plenum, saj se je zadnjič nekaj podobnega zgodilo junija 1963, ko je bil na čelu sovjetske partije Nikita Hruščov. Ni sicer natančno znano, kako se bo ta dvajsetletna zgodovina sovjetske partije odrazila v pričakovanih partijskih sklepih, vendar pa mnogi mislijo, da bodo za glavno orientacijo rabile usmeritve, ki jih je v zadnjih mesecih na mnogih področjih dal Jurij Andropov. Pri tem je predvsem mišljen njegov članek ob 100-letnici Marxovega rojstva, kije izšel v marčevski številki partijskega teoretičnega glasila Komunist in v katerem je Andropov veliko bolj realno kot njegovi predhodniki opredelil možnosti sovjetskega gospodarskega in družbenega razvoja. Ni namreč nobenega dvoma, da so v zadnjih letih v Kremlju spoznali, da zgolj ideološke napovedi niso ravno velika pomoč družbenemu napredku in da so v mnogih primerih tudi kaj slaba uteha za nakopičene gospodarske težave. Najbrž je prav zaradi tega šef sovjetske partije tako kritično ocenil gospodarske razmere v državi in delovanje sovjetskega gospodarskega sistema, ki naj bi bil po njegovem mnenju na mnogih področjih premalo učinkovit. Zaradi tega v Moskvi opozarjajo, da bo junijski partijski plenum precej natančno pokazal, kaj je v tem trenutku sovjetska partija pripravljena storiti na ideološkem področju za to, da bi se začele stvari hitreje spreminjati na bolje. WASHINGTON Ameriški žarišču dogodkov N Moskvi vse češče trdijo, da se ženevska pogajanja dveh velesil o razorožitvi ne morejo premakniti z mrtve točke.. Za to krivijo predvsem Američane, ki nočejo niti malo popustiti. Bo končno obema velesilama le uspelo najti skupen jezik? Sovjetska javnost je vsak dan seznanjena z »velikimi odmevi«, na katere so v svetu naleteli sovjetski predlogi za razorožitev in odpravljanje nevarnosti, ki grozi svetu od nove vojne. Hkrati pa sovjetsko javnost tudi opozarjajo, da Združene države Amerike niti malo ne odstopajo od stališč, ki so jih zavzeli do Moskve že pred 28 meseci. Da ne bi bilo dilem, do katerih bi lahko prišlo na osnovi takšnih in drugačnih trditev, v Sovjetski zvezi pozorno komentirajo vsako izjavo Ronalda Reagana in njegovih sodelavcev, kakor tucn izjave njegovih nasprotnikov. Seveda vsi ti komentarji javnosti niso dostopni, tisti, ki pridejo v javnost, pa nemalokrat vzbujajo zaskrbljenost. Tako, recimo, v KDAJ IZHOD IZ SLEPE ULICE? Moskvi ocenjujejo, da se administracija v Washing-tonu, kakor tudi sam predsednik Reagan, nista niti zmenila za' nove predloge Jurija Andropova o evrora-ketah. Kot da za Američane ženevskih pogovorov sploh ne bi bilo. Na takšen odnos je bila Moskva vedno občutljiva/ zato tudi tokrat ne skriva razočaranja. Pravijo, da pomeni takšna politika blokiranje sovjetskih predlogov. K temu še dodajajo, da s takšnim odnosom Washington jasno dokazuje, da ne želi niti malo odstopiti s svojih prvotnih pozicij. Svoje predloge o zmanjšanju atomskega orožja* v Evropi smatra Sovjetska zveza za »edino rešitev« s tem, da bi se jih dalo še dopolniti, vendar jih v osnovi ne bi smdi spreminjati. Ker pa se ameriška administracija ne zmeni za te predloge, v Moskvi trdijo, da so ženevska pogajanja zašla v slepo ulico. Takšna trditev pa pomeni tudi zanikanje Reaganovih izjav, kije večkrat poudarjal, da verjame v pogajanja in da ni vse tako črno, kot to prikazujejo v Moskvi. Vendar pa v Sovjetski zvezi odločno trdijo, da tudi nadaljevanje ženevskih pogovorov ni prineslo nobenih sprememb. Tu se tudi često sklicujejo na izjave nekaterih Reaganov nasprotnikov na Zahodu, ki »v sovjetskih predlogih vidijo pot za izhod iz slepe ulice«. To poi pa zamegljujejo nekateri pokazatelji, med njimi tudi ta, da bo Zahodna Evropa že prihodnje leto dočakala z veliko večjim številom atomskih raket, kot jih ima danes. Zato tudi na obisk ameriškega obrambnega ministra v Bonnu gledajo kot na začetek razmeščanja 18 raket »pershing 2« v Zahodni Nemčiji. Če k temu dodamo še podatek, da v angleške baze že prihaja raketna oprema za »per-shinge«, potem, kot trdijo v Moskvi, ni pričakovati, da bi se Reagan prilagodil sovjetskim predlogom. Takšna trditev torej kaže, da so v Moskvi vseeno, pričakovali ameriško popuščanje, zato so tudi sami bili pripravljeni nekoliko popustiti. To je potrdil tudi sam Andropov, ko seje v 27 letih, odkar je na čelu sovjetske diplomacije, pred kratkim drugič srečal z novinarji. V Sovjetski zvezi pa tudi obsojajo ameriško/avnanie. saj šo Američani na nadaljevanje ženevskih pogovorov poslali »staro garnituro«, medtem ko je Sovjetska zveza svojo delegacijo »dopolnila«. Ob vsem tem pa je najbolj zaskrbljujoče to. da Moskva vse bolj trdi, da je polpžaj sedaj negotov ali pa celo kritičen. Za ženevske pogovore trdi, da je bil narejen korak nazaj, zdaj pa so obstali na mestu. Moskva pa pogajanja z Wa-shingtonom direktno pove zuje tudi z morebitnimi rezultati poskusov, da bi se na severu kontinenta in na Balkanu ustvarile brez-atomske cone. Skrbno spremlja vsako potezo grške vlade, kisi prizadeva, da bi se Balkanski polotok spremenil v brezatomsko cono, kar da slutiti, da polog Turčije nekje še obstajajo atomske baze. V Sovjetski zvezi poudarjajo, da tudi članice baršavskega pakta podpirajo ustvarjanje brezatomskih con v različnih delih sveta, vendar pa istočasno obtožujejo NATO in Združene države Amerike, ki se zoperstavljajo takšnim prizadevanjem. V vsakem primeru pa Moskva želi in si prizadeva, da bi se zaustavilo oboroževanje Zahodne Evrope, saj tako Sovjetom ne bi bilo treoa priti na dan z novim orožjem, za katerega pravijo, daje odgovor na 5/2 novih ameriških raket srednjega dosega. Ob vsem tem pa je treba še dodati, da tudi v svetu vse bolj prihajajo do izraza protesti zoper oboroževanje, uspehi teh protestov pa so vestnik STRAN 2 Nove povezave s potrošniki hrane aktualno doma Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljana bo letos pomurskim kmetijcem namenil 5-krat več sredstev kot v letu 1982 va ministrov zvezne vlade zvedeti Prav nič da bi na ben^^ 60 litrov vsakvr,7 Pr tega pa naj bi 100-lhrekinaR°PUSt dobil še zdaj £1 bon- Predlog v “str“n,h bojuje vnaprej reči, kako bonov VrH ,bencirlskih _____azmišljali ministri, Prež dela bo osebnega 1983 vsekakor pa položaj na trgu z naftnimi derivati ni rožnat. Prodajne organizacije sicer zatrjujejo, da imajo v skladiščih več kot 400 tisoč ton bencina, kar je dovolj za turistično sezono, vendar pa OGLEDALO TEONA OOTEDVrO 1EDVIV se potem utegne zastaviti vprašanje, kaj bo jeseni, kako bo s setvijo in podobno. Dejstvo je, da smo doslej načrpali in uvozili precej manj nafte kot predvideva letošnja bilanca. Po energetski bilanci bi morali načrpati 4,28 milijona ton nafte, vendar pa je mesečna proizvodnja povprečno za okoli 18 tisoč ton manjša. Edina možnost, da se poveča mesečna poraba bencina na vozilo in da se celo orno- Vrbas dobil Titovo ime Ob dnevu mladosti so mesto Vrbas preimenovali v Titov Vrbas. To je že osmo jugoslovansko mesto, ki nosi Titovo ime. Titovo Užice, Titograd, Titova Korenica, Titov Veles, Titov Drvar, Titovo Velenje, Titova Mitrovica in Titov Vrbas simbolizirajo usodno povezanost narodov in narodnosti Jugoslavije na Titovi revolucionarni poti. Slovesne seje občinske skupščine Vrbas so se udeležili predsednik predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije Jovan Dejanovič, predstavniki republike Srbije, predsednik pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine Slavko Veselinov, funkcionarji Vojvodine ter delegacija vojvodinskih občin. V Titovem Vrbasu so dogodek proslavili popoldne še z ljudskim rajanjem. OB TEDNU SOLIDARNOSTI Pomoč vsem potrebnim Natanko 20 let mineva, odkar so se usodno zatresla tla v Skopju in malone vsa makedonska prestolnica seje znašla v ruševinah. Natanko 20 let mineva, odkar se kali solidarnost in človečnost vseh in vsakogar pri nas, z globokimi koreninami v preteklosti. Natanko 30 let mineva, odkar je na Slovenskem vzniklo prostovoljno krvodajalstvo in 4. junij, dan krvodajalcev bo še ena spodbuda več, da nadaljujemo z dejavnostjo, ki je po množičnosti in organiziranosti brez primera v svetu. Govorica številk, ki pričajo o gmotni in siceršnji solidarnosti, je zgovorna, da bolj ne more biti. Tudi v Pomurju, kjer nam v minulih letih ni bilo prizanešeno z naravnimi ujmami, kakršne so zadele Apaško dolino, dele Goričkega in druga območja. Poziv: pomoč vsem najbolj potrebnim, je v tednu solidarnosti (od 1. do 7. junija) predvsem klic, ki bi še mu morali odzvati ne le v teh sedmih, marveč vseh 365 dneh v letu. Le v tem primeru bo dosegel namen. VII. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV SLOVENIJE POMURCI ČETRTI Zveza organizacij za tehnično kulturo iz Murske Sobote je skupaj z republiško organizacijo za tehnično kulturo pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota organizirala 7. srečanje mladih tehnikov Slovenije. To je prvič, daje bilo v Foto: A. AbraMm Mladi tehniki na letališču v Rakičanu O* Pomurju, republiško srečanje mladih tehnikov, na.katerem je sodelovalo okrog 350 učencev * osnovnih šol iz enajstih regij. Osrednji moto 7. srečanja mladih tehnikov Slovenije je bil »Mladi tehniki za kmetijstvo in energetiko«, s katerim so organizatorji hoteli poudariti pomen udejstvovanja, aktivnosti in ustvarjalnega dela učencev v agro-tehničnih, energetsko-ind-vacijskih in proizvodno usmerjenih krožkih kluba mladih tehnikov. Sicer pa je namen srečanja mladih tehnikov, da se med seboj spoznajo učenci, ki se v krožkih kluba udejstvujejo kot fotografi, modelarji, maketarji, fiziki, ener getiki, inovatorji, strojniki, agrotehniki, radioamaterji, konstruktorji in podobno. Izmenjava delovnih izkušenj ter možnosti za uveljavljanje znanja v nastopih, prikazih, razstavah in manifestacijah naj bi tudi prispevale k uveljavljanju delovne, proizvod ne, politične in samoupravljalske vzgoje. tehnično-produktivne ustvarjalnosti, popularizacije tehnike, poklicnega svetovanja in usmerjanja osnovnošolske mladine. Republiško srečanje pa je hkrati tudi sklepčna prireditev enoletne aktivnosti učencev osnovnih šol na tem področju. Na 7. srečanju mladih tehnikov Slovenije v Murski Soboti so imeli največ uspeha učenci iz gorenjske regije, ki So osvojili prvo mesto pred celjsko in ljubljansko regijo. Pomurska regija pa si s koroško deli četrto mesto. Srečanje mladih tehnikov Slovenije je lepo uspelo. F. Maučec Predstavniki sestavljene organizacije ABC POMURKA, ki oskrbuje ljubljanske potrošnike z okoli 20 odstotki svežega mesa, 18 odstotki mesnih izdelkov, 200 tonami masla letno, znatnimi količinami piščancev in znanim ementalcem in topljenimi siri prek lastne trgovske mreže, prodajaln Emone, Mercatorja in Name, so s slednjimi podpisali pogodbe o rednih dobavah prehrambenih proizvodov. Prav na osnovi pogodb o dobavah hrane pa samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljana daje sredstva za pospeševanje tiste proizvodnje v SOZD ABC POMURKA, ki jih ta agroživilski kompleks namenja oskrbi glavnega mesta. V letu 1982 je od omenjenga sklada pomursko SEZONI OB ROB RAZVODENELO IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje delegatov v murskosoboški občini v tej sezoni še vedno ni zaživelo, saj večino sprejetih programov niso uresničili, čeprav bi morali biti za njimi že okrog dve tretjini raznih izobraževalnih oblik. Doslej so opravili le izobraževanje za vodje delegacij, pa še tu je bil pičel odziv. Od skupnega števila 637 vabljenih vodij delegacij iz murskosoboške občine se je namreč seminarjev udeležilo komajda 36 odstotkov. Še najboljša je bila udeležba na seminarjih za zbor krajevnih skupnosti, kjer beležijo 58-odstotno navzočnost vodij delegacij, za zbor združenega dela jih je prišlo 49 odstotkov, za samoupravne interesne skupnosti iz krajevnih skupnosti pa je bila udeležba 43-od-stotna. To je kolikor toliko zadovoljiva udeležba, kar pa ne bi mogli reči za komajda 22-odstotno udeležbo vodij delegacij sisov v organizacijah združenega dela, čeprav se je zveza sindikatov še posebej zavzela. Takšna je ena izmed poglavitnih ugotovitev koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri občinski konferenci socialistične zveze v Murski Soboti. Očitno je, da interes za izobraževanje upada, kar je ob dejstvu, da sta bili udeležba in aktivnost delegatov še pred nekaj leti dokaj dobri, neprijetno presenečenje. Navzlic temu, da je treba vzroke za slabo udeležbo delegatov iskati tudi v lanskoletnih kadrovskih spremembah v vodstvu delavske univerze, ki je glavni organizator in izvajalec programa izobraževanja delegatov, in so se KONFERENCA POTROŠNIKOV Občinska konferenca SZDL in občinska konferenca svetov potrošnikov sta sklicali zbor potrošnikov, na katerem so razpravljali o vlogi in pomenu delovanja potrošniških svetov v krajevnih skupnostih ter o poročilu o preskrbi v občini. Izmenjali so tudi izkušnje o delovanju potrošniških svetov in se dogovorili o nadaljnjem delu. O njihovi vlogi smo že veliko pisali, zato naj Omenimo le to, da se pomena teh svetov v večini krajevnih skupnosti lendavske občine še vedno ne zavedajo dovolj. Aktiven je potrošniški svet v krajevni skupnosti Lendava, to pa seveda ni dovolj. Krajevne konference SZDL bodo bržčas morale ponovno v akcijo, da bo delovanje potrošniških svetov zaživelo. Glede preskrbe pa velja ugotovitev, da je le-ta sedaj boljša, pred trgovinami ni več gneče, dovolj pa je tudi nekaterih . najbolj potrebnih artiklov. Manjka le kave, ki je bila že velikokrat obljubljena, a je še vedno ni. Jani D. | KDO JE KRIV ZA POGIN RIB V ČRNCU? । Pogin rib v Črncu? | Čeprav gre le za kakih 150 kilogramov rib, ki so 22. maja I poginile v edinem, še dokaj čistem potoku v Pomurju, lendav-skem Črncu, ni da bi pripetljaj zamolčali. Še najmanj zato, ker je pred nami svetovni dan varstva okolja (5. junij), ko bi si morali vsi I po vrsti izprašati vest, koliko nam je sploh do snažne, nepotvo- tjene narave. Po mnenju lendavske kmetijske inšpektorice Dančeve in vodnogospodarskega inšpektorja iz Murske Sobote I Franca Kegla je pomor najbrž zakrivilo kakšno zaščitno sredstvo I za kmetijske namene, vendar še ni nič gotovega. Zanesljivi po- I datki bodo na voljo šele, ko bosta potrebne raziskave vzorcev vode in rib opravila mariborski zavod za zdravstveno varstvo in ljubljanski zavod za ribištvo. Dotlej pa bo treba še počakati. B. Žunec - J kmetijstvo dobilo 2 milijona dinarjev kot regres za nakup umetnih gnojil in za sofinanciranje pospeševalne službe. Pred dnevi so v Murski Soboti predstavniki več delovnih organizacij prede-lovalno-prehrambene industrije in kmetijskih zadrug s predstavniki občin mesta Ljubljana, podpisali SaS o usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnjo hrane, namenjene za preskrbo mesta Ljubljana. Sporazum so sklenili za čas do leta 1985 z namenom, da se uresničujejo programi intervencijskih ukrepov pri pospeševanju proizvodnje hrane v proizvodnih območjih zunaj ljubljanskih občin, kjer prav tako pridelujejo hrano za preskrbo našega glavnega mesta. V letošnjem letu se bo obseg intervencij razširil na nova pod- morali soočiti s problemom pomanjkanja predavateljev, pa so rezultati vendarle daleč pod pričakovanji. To je obenem povzročilo tudi organizacijsko-tehnične in finančne težave delavski univerzi, ki je v vsega devetih seminarjih lahko uresničila le 60 ur izobraževalnega programa. Ne moremo se znebiti občutka, da je svoje dodal tudi neustrezen odnos do dela delegacij, ki jih mnogokje še vedno ne štejejo za sestavni del samoupravljanja, ampak so velikokrat prepuščene same sebi. Če želimo, da bo delo delegacij dejansko zaživelo, bo očitno treba v tej smeri temeljiteje izobraževati tudi poslovodne organe, bolj pa se bodo morali angažirati tudi v osnovnih sindikalnih organizacijah in ostalih družbenopolitičnih organizacijah. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah ne kaže posebej odtegovati delavcev od proizvodnje, zato pa je treba temeljito proučiti najustreznejši čas za njihovo usposabljanje. To je tudi eden od sklepov seje koordinacijskega odbora, ki si bo prek predsedstva OK SZDL in delavske univerze prizadeval za dosledno izvedbo programa izobraževanja delegatov v prihodnjem obdobju. Pripravili bodo tudi širši seznam možnih predavateljev, da bi lahko na jesen izpopolnili predavateljski aktiv. Hkrati pa so sklenili, da bodo v najkrajšem času pripravili pregled nad vsemi oblikami izobraževanja v soboški občini. Milan Jerše ročja, tako bodo pomurski kme-tijci poleg regresa za mineralna gnojila in sofinanciranja pospeševalne službe deležni še premij za privez telet in povečanje staleža krav. Skratka, kmetijce v Pomurju sporazum pri interventnih ukrepih poslej izenačuje z večino oskrbovalcev mesta Ljubljana iz okolice Ljubljane, ki so doslej v primerjavi s pomurskimi kmetijci bili v privilegiranem položaju. V primeru, da bo ABC POMURKA izpolnila obveze pošiljanja dogovorjenih količin hrane Ljubljani, bodo Pomurkini proizvajalci deležni 10,226 milijonov interventnih sredstev, kar je petkrat več kot doslej. Boris Hegeduš Za dialog med družbo in cerkvijo Večjih sporov med samoupravno družbo in cerkvijo v Pomurju ta čas ni. Če pa že pride do njih — recimo ob gradnji cerkve v Radencih — jih skušajo zgladiti kar se da strpno in v obojestransko korist. Gre namreč za izredno kočljivo področje, kjer je mogoče kaj hitro zabresti v sek-tašenje ali celo potisniti verne v položaj drugorazrednih državljanov. Čeprav je v preteklosti bilo nekaj nesporazumov — zlasti v krajevni skupnosti Razkrižje v občini Ljutomer glede opravljanja verskih obredov v slovenskem oz. hrvaškem jeziku — ti jenjujejo. Kljub temu tu in tam še vzniknejo na dan; ob prej omenjenih gradnjah cerkvenih (kultnih) objektov nanje zadevajo pri uresničevanju določil zakona o pravnem položaju verskih skupnosti in uveljavljanju občinskih odlokov o pogrebnih slovesnostih. Za levi breg Mure, kjer je sestav verskih skupnosti sila raznolik (rimo-katoliki,' evangeličani in drugi), velja, da se je znatno povečalo število vlog občinskemu pravnemu organu — lani 84, letos že 73 — glede opravljanja najrazličnejših verskih obredov in pobiranja prostovoljnih prispevkov. Zabeležili so tudi dve pripombi na urbanistični načrt mesta M urska Sobota v zvezi s prostorom — pri dijaškem domu in v Čer-nelavcih — za izgradnjo cerkvenega objekta. ~ Na ponedeljkovem posvetu o delovanju in izkušnjah socialistične zveze pri urejanju odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, ki gaje po dogovoru z republiško konferenco pripravil medobčinski svet socialistične zveze za Pomurje v Ljutomeru — udeležil se ga je tudi član predsedstva RK SZDL Slovenije Franc Kimovec-Žiga — pa so spomnili na še nekatera druga dejstva in spoznanja. Tako se denimo veča število vernih prosvetnih -delavcev, podobno kot mladih, ki želijo obiskovati ali obiskujejo cerkvene obrede. Do manjših težav prihaja pri »usklajevanju umikov« med šolo in cerkvijo (šolski pouk in verouk). Nekatere nejasnosti se pojavljajo pri opravljanju cerkvenih in civilnih porok. Razpravljavci v Ljutomeru so bili skratka odkriti in konkretni, ves čas pa naglašali, da bi morali vsa ta, sicer zelo občutljiva vprašanja, tankočutno in sprotno razreševati, dosledno pa v okviru koordinacijskih odborov in komisij za verska vprašanja pri socialistični zvezi oz. občinskih skupščinah. V ta namen bi veljalo povsod, kjer so cerkveni objekti, ustanoviti delovna telesa, ki bi se ukva-ijala s to problematiko. Dograjevati in razvijati bi morali stike s podružnico slovenskega duhovniškega društva v Murski Soboti in tradicionalne novoletne sprejeme predstavnikov verskih skupnosti izrabiti za še kaj več kot zgolj vljudnostno izmenjavo mnenj o vremenu in letini. Predvsem pa bi morala na tem področju zaživeti sekcijski način delovanja in dialog, ki je med samoupravno družbo in cerkvijo še kako potreben. Branko Žunec STRAN 3 goči 100-litrski »dopustniški« bon je, da se pospeši črpanje domače in uvoz tuje nafte. Lahko reči, toda teže storiti. Črpanje domače nafte že nekaj časa zaradi znanih težav bolj ali manj nazaduje, medtem ko za uvoz s klirinškega področja zaradi šibkega deviznega priliva ni dovolj dolarjev. Zvezna vlada je naročila nadrobno študijo o zdajšnjih razmerah v zvezi z nafto. Karkoli bo že ta študija pokazala, odločitev glede nadaljnje usode bonov ne bo lahka. Po bilanci bi morali v prvem polletju s konvertibilnega področja uvoziti 2,28, s klirinškega pa 1,75 milijona ton surove nafte. Toda vse kaže, da bomo do konca junija s konvertibilnega področja dobili le 973 tisoč ton, medtem ko so možnosti, da bi na klirinškem trgu kupili 1.757 milijona ton. (PO DELU) Kakšna bo usoda bencinskih bonov? 'a ministrov _, . od tedna LENDAVA — Predsedstvo občinskega komiteja ZKS je razpravljalo o poročilu o delu izvršnega sveta skupščine občine Lendava za minulo obdobje ter o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti na področju dvojezičnega poslovanja v državnih organih in samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Čeprav je bil dosežen na tem področju v zadnjih letih korak naprej, še vedno ni vse tako, kot je zapisano v predpisih in zakonih. Manjka predvsem sposobnega kadra, ki bi lahko posloval v obeh jezikih. Večina listin je sicer že dvojezičnih, toda to seveda še ni dovolj za uresničitev doslednega poslovanja. I MURSKA SOBOTA — Na skupni seji so se sestali vsi trije zbori soboške občinske skupščine. Poleg razprave o uresničevanju razvojnih usmeritev kmetijstva v občini, ki so mu posvetili osrednjo pozornost, so delegati sprejeli še družbeni dogovor o izgradnji in financiranju spominskega obeležja NOB na Vaneči ter razdelili sredstva za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1983. - MURSKA SOBOTA — O uresničevanju razvojnih usmeritev kmetijstva v občini Murska Sobota so spregovorili tudi člani predsedstva občinskega komiteja ZKS. Medtem ko so ugodno ocenili pripravljeno gradivo, so poudarili, da morajo komunisti dosežke in naloge na tem področju oceniti predvsem z idejnopolitičnega stališča. LENDAVA — Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov so razpravljali o delu in problematiki osnovne organizacije Integral TOZD Gostinstvo ter o problematiki socialnega varstva v občini. Predsedstvo je razpravljalo še o poročilu o delu izvršnega sveta za minulo enoletno obdobje. Gostinstvo je v zadnjih letih pridobilo nekaj novih objektov, vendar pa poslovanje še ni najboljše. S problematiko gospodarjenja se ukvarja tudi sindikalna osnovna organizacija, vendar se njeno delo pri odločitvah še premalo pozna. Kar se tiče problematike socialnega varstva v občini, ugotavljajo, da se nenehno slabša, zlasti zaradi popolne stagnacije zaposlovanja in pomanjkanja sredstev. MURSKA SOBOTA — Po daljšem premoru se je v Murski Soboti ponovno sestala regionalna komisija za oceno investicij pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Med množico predlaganih investicij jih je bilo največ s področja kmetijstva, komisija pa je dala zeleno luč vsem predloženim investicijam. LENDAVA — Mladina lendavske občine je slovesno proslavila dan mladosti. V osnovnih šolah so pripravili sprejeme pionirjev v mladinsko organizacijo, ob tem pa še obilico športnih srečanj in kulturnih prireditev. Učenci osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi pa so v goste sprejeli vrstnike iz pobratene šole v Monoštru na madžarskem in pripravili skupen kulturni program. Mladi iz obmejnih vasi v občini pa so se srečali z graničarji in se pomerili v športnih panogah. V počastitev dneva mladosti so v lendavski galeriji odprli še razstavo Likovni izraz v otroških delih, ki sta jo pripravila Zavod za kulturo Lendava in Kulturni center M. Sobota. V PRVEM ČETRTLETJU PIČLO ZAPOSLOVANJE {“GLOSA' OB DNEVU POMURSKIH PLANINCEV Proslavili desetletnico PD Mura Na prijaznem Jelovškovem bregu so pomurski planinci v nedeljo proslavili svoj dan, hkrati pa tudi nekatere pomembne jubileje, med drugim 10-letnico planinskega društva Mura iz Murske Sobote. O desetletnem delu PD Mura, ki je prvo tako društvo v-regiji, ki deluje v okviru delovne organizacije, je govorila predsednica Slavica Horvat. V kulturnem programu so sodelovali soboški pihalni orkester, recitatorji in mešani pevski zbor tovarne Mura. Planinsko društvo Mura, ki je tokrat proslavilo svoj jubilej — desetletnico delovanja, je od začetnih 100 povečalo število članov na 400. V času delovanja so izšolali 11 mladinskih vodnikov, enega planinskega vodnika in in-štruktoija varstva narave. Organizirali so dve planinski šoli in tako imajo že 37 strokovno usposobljenih planincev. Letno organizirajo do štiri predavanja, najbolj uspešni pa so pri organiziranju planinskih pohodov, saj jih vsako leto pripravijo tudi do 19 s skoraj tisoč udeleženci. Prek sto članov PD Mura vsako leto prepešači slovensko transverzalo, 16 od njih pa jo je že prehodilo do konca. Skrbno vzdržujejo svoj del pomurske poti, pred šestimi leti pa so bili organizatorji dneva slovenskih planincev v Gornjih Pe-trovcih. Izkazali so se tudi pri VETERINARSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA razpisuje' po sklepu Delavskega sveta 2 štipendiji za študij na Biotehnični fakulteti smer Veterina. Štipendija se podeljuje za šolsko leto 1983/84. Prijave pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Veterinarska postaja, Murska Sobota, Lendavska 23 a do tedna Z dneva pomurskih planincev na Jelovškovem bregu. Foto: A. Abraham zbiranju sredstev za Kredarico in doslej zbrali 140.000 dinarjev, še pred dopusti pa bodo eno soboto prostovoljno šivali posteljnino za dom na Kredarici, ki ga bodo odprli 10. septembra letos. Slavnostni govornik Peter Brunec je na slovesnosti predvsem podčrtal pomen planinstva v naši samoupravni družbi. Dejal je, da planinska organizacija ne le da vzgaja svoje člane v ljubezni do domovine in narave, temveč jih navaja na koristno preživljanje prostega časa. Planinci predvsem vcepljajo svojim mlajšim članom ---LENDAVA MREŽA SOL Skoraj dvomesečna javna razprava o študiji razvoja mreže šol in posegov v osnovnošolski prostor, ki je potekala v krajevnih skupnostih, se izteka. Na seji predsedstva občinske konference SZDL so obravnavali poročilo iz razprav v krajevnih skupnostih. Osnovna značilnost javnih razprav je v tem, da so občani in delovni ljudje tudi z lastnimi sredstvi pripravljeni pomagati pri naložbah v svojem kraju. Tako v Odrancih pravijo, da bi pri naložbi sodelovali s 15 od- Na osnovi četrtletnih podatkov še ni mogoče natančno sklepati o uresničevanju plana zaposlovanja v soboški občini, čeprav so znana določena razhajanja med občinsko resolucijo, v kateri je zapisana 2-odstotna rast, in plani organizacij združenega dela, kjer je predvidena 1,2-odstotna rast. V tem obdobju je bilo na novo zaposlenih le 16 delavcev, pri čemer je opazen bistven padec zaposlovanja na področju gospodarstva, zlasti na področju gradbeništva in v nekaterih drugih gospodarskih panogah. Sicer pa prvo četrtletje ni značilno za večje zaposlovanje, ampak bo potrebna podrobnejša analiza razmer na tem področju ob koncu letošnjega polletja. To je ena izmed poglavitnih ugotovitev s seje izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, na kateri so tudi pregledali analizo strukture nezaposlenih v soboški občini v letu 1983. V razpravi so omenili, daje bilo ob koncu februatja že 1259 iskalcev zaposlitve, kar je za blizu 30 Obisk hrvaških sindikalistov Med dvodnevnim obiskom v SR Sloveniji se je delegacija republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-pre-delovalne industrije mudila tudi v Pomuiju. V spremstvu predstavnikov slovenskega republiškega odbora, so najprej obiskali Mursko Soboto, kjer jih je predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Štefan Pintarič seznanil zlasti z organiziranostjo sindikata v soboški občini. Gostje s Hrvatske so si ogledali proizvodni proces v naj večjem pomurskem kolektivu — tovarni. tiste vrednote, na katere večkrat pozabljamo, te so: iskreno prijateljstvo in tovarištvo, nesebična pomoč do sočloveka, skromnost, pogum, vztrajnost in še nekatere druge. Še posebej skrbi planinska organizacija za krepitev in vzgojo mladine ter občanov za naloge splošne ljudske obrambe. Slavnostni govornik je z zadovoljstvom ugotovil, da se planinske vrste nenehno širijo in da trenutno v Pomuiju deluje 6 planinskih društev v vseh štirih občinah, ki vključujejo že blizu 2.000 članov. Feri Maučec stotki vrednosti, v Lendavi bi zbirali enkratni prispevek, v Turnišču so za 15-odstotno soudeležbo, v Kobilju za 10-odstotno itd. Pripravljenost je bila izražena povsod, to pa je zagotovilo, da bo večina predvidenih naložb do leta 1990 tudi uresničena. Po mnenju predsedstva OK SZDL je sedaj potrebno izdelati dokončni program razvoja mreže šol, ki ga naj verificira občinska skupščina. Jani D. odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Kot poseben problem v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah je prav gotovo 199 oseb ali 16' odstotkov tistih, ki so končali poklicno šolo. Še posebej zato, ker je med nezaposlenimi največ s poklici za kovinsko-predeloval-no industrijo, za katerimi pa je v občini precejšnje povpraševanje. S končano srednjo šolo je 144 iskalcev zaposlitve ali 11,5 odstotka vseh nezaposlenih, medtem ko število nezaposlenih s končano višjo in visoko šolo zaenkrat še ne predstavlja posebnega problema. Zaskrbljujoč je vsekakor podatek, da "e čakalna doba za zaposlitev podaljšuje, zlasti pri mladih delavcih, v strukturi nezaposlenih pa je že 314 ali 25 odstotkov takih delavcev, ki so brez slehernega vira za preživljanje. Ravno tem pa je zaposlitev najbolj potrebna, zato morajo v organizacijah združenega dela pri zaposlovanju novih delavcev upoštevati kot prednostni kriterij oblačil in perila Mura, nakar je stekel pogovor o samoupravni organiziranosti, poslovanju v lanskem letu in prvih treh mesecih letos. Sindikalne delavce iz sosednje republiške so zlasti zanimali problematika oskrbe s surovinami, izvozni rezultati, cene, osebni dohodki in podobno. Govor je bil tudi o dohodkovnem povezovanju ter združevanju dela in sredstev. V razgovoru pa so se dotaknili tudi vprašanja uresničevanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v letošnjem letu, kakor tudi organiziranosti, delovanja in vloge sindikata v delovni organizaciji. To je bila tudi tema pogovora članov delegacije hrvaških sindikatov med njihovim obiskom v Planiki TOZD Turnišče, kjer so si Prejšnji petek so se v Veržeju srečali predsedniki in tajniki krajevnih skupnosti občin Ljutomer in Celje, da bi v prijateljskem pogovoru izmenjali izkušnje o delovanju krajevnih skupnosti. Čeprav je prime-rjava skoraj nemogoča, saj je celjska občina tretja največja in najmočnejša v Sloveniji, ljutomerska pa se še vedno ubada z manjrazvitostjo, pa so predstavniki vendarle našli nekatere podobnosti v delovanju le-ten. V celjski občini imajo 25 KS, v Ljutomerski pa 12. Financiranje v obeh je organizirano iz treh virov: proračun, sredstva SIS in samoprispevek, le da v ljutomerski občini gre iz proračuna celih 5 odstotkov vseh sredstev v blagajne KS, v celjski pa precej manj. Tudi po samoprispevku se ločijo; v celjski občini imajo samoprispevek na nivoju občine, v ljutomerski pa ima skoraj vsaka KS svojega. Težave pa so podobne, saj finančnih sredstev ni nikoli dovolj, tudi referendumski programi so podobni. Nanašajo se na komunalo, oskrbo z vodo in drugo. Vsaka krajevna skupnost v Celju ima profesionalnega delavca, v ljutomerski pa ne. To je le nekaj ugotovitev iz srečanja dveh različnih občin. Kljub temu pa so ugotovili, da je izmenjava izkušenj lahko zelo koristna in sklenili, da bodo taka srečanja imeli tudi v bodoče. D. L. zlasti socialno stanje. Po drugi strani pa je ob koncu letošnjega aprila prejemalo denarno nadomestilo v času nezaposlenosti 48 upravičencev, 31 delavcev pa denarno pomoč. Ker višina denarnih prejemkov med nezaposlenostjo ne more biti nižja od zajamčenega osebnega dohodka, ki je v nekaterih gospodarskih dejavnostih enaka osebnemu dohodku zaposlenih delavcev, marsikateri niso posebej motivirani za ponovno zaposlitev. Dejstvo pa je, da socialno-ekonom-ski položaj večine nezaposlenih v soboški občini še ni tako kritičen, da bi bili pripravljeni sprejeti zaposlitev kjerkoli. V zvezi z določili družbenega dogovora pa bi v združenem delu morali vsaj ohraniti sedanje število zaposlovanja pripravnikov,, je bilo med drugim rečeno na seji soboškega izvršnega sveta, na kateri so tudi sprejeli spremembe samoupravnega sporazuma o dodelitvi murskosoboškega ribiškega okoliša, s čimer bodo odpravljene nekatere sporne meje. Milan Jerše „Papiro-\ k racijah \ »Za seje zborov je bilo I razmnoženih 89.920 izvo- J dov gradiv oziroma 3.145.000 strani, za organe skupščin in drugepajebilo razmnoženih 2.235 izvodov na 11.175 straneh, vso gradivo pa je bilo razmnoženo na skupno 3,156.175 straneh.« Dobesedno tole je zapisano v poročilu (od prvega aprila do zadnjega decembra lani) o izvedenih nalogah soboških strokovnih služb interesnih skupnosti. Črno na belem, osupljivo, a resnično. Pa naj še kdo reče, da v sisih niso produktivni. Za njih pač ne velja tista 0 - rmniriem in prav tako ogledali proizvodnjo. Namen enodnevnega obiska delegacije republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in us-njarsko-predelovalne industrije Hrvatske v Pomurju je bil predvsem v tem, da pregledajo dosedanje sodelovanje in opredelijo dolgoročne povezave v prihodnje. M. J. če nam p*' jiin se tega trda prej manj mar. Kaj birokra-dna so pota naše M jy cije, ki se vse ja ne »papirokracijo bomo sami pre 0. pniški s pap^ijmo vp(a’ štorom, st dovcH sati zgolj se tole prapor Na predvečer dneva mladosti so razvili kapelske osnovne šole. Za nekaj čez tristo pionirk in P tu(jj za radgonske občine je bilo to nepozabno doživetje^/'.menovaliP*’.yjS(ii rodove, pa obenem obveznost, saj so pionirski ° .^^igoletnein a* y izmed znanilcev upora na tem koščku domovine in osnor^jjjiii SKOJ Janko Jurkoviču-Jovi. Zato so se pionirji zavezali, da bodo s ponosom in ljubeznijo nosili njeg_rjljobit''e r®* pjv učenjem in delom nadaljevali njegovo delo in čuva P. prap°ra 'f in razvoja socialističnega samoupravljanja. Ob ra pravili še prisrčen kulturni program. paznik KS Veržej. P^nrk. PraznovaSe^11/ Veržeja tako slavnostno obelež žc™'™ iz GrIjJa P^10 v petek popoldne, kosospr^1 Ost apesko klet ter zdr-i ri 'da ^s°bot° so si skupno ogledali .^/j ercevega večera. Radenska, zvečer pa so se u' jevne skupnostj . e J° so se udeležili slavnostne seje sk P skun^- ^avnostna govormkben°P°,iMnih or8anizacij kra^se^i‘ a^P^ne KS, in ViR? a Sta blla MiIan Kemperle, ud^aV,Ia sedanji s^ren^pred^dnik KK SZDL. Go''O;Dp' ^"k.^pen Pobraten'. a^k‘ 'n P°dtični trenutek v Veržeju1 in m! 'Poznanja OF z tV °beb krajevnih skupnosti. Na * Miloš Nikolič iz Grli ^ronast'm znakom. Prejeli so jih: Milo e Grljanon. in yeržJa"a za aktivno delo pri utrjevanju ^nlec tz Veržeja zadlln Štefan D^° Fere°C ^ upnost Veržejje podel 1 področJu krajevne samouprave- k Ljutomera in delovnemn^V™^ tudi delovni organizaciji Uničevanju referenc ^ektivu Anica in Alojz Prelog za p° p Sosjje in pobratimi nanon pro8rama. Po slavnostni seji J^eta Veberiča V V " v Sel'šče na otvoritev razšla K°mšec, priznan sloven™1" Programu je sodeloval znika, ki je obenem °Perni pevec- Praznovanje kraje^jlil družabnim srečanjem^ vUd' zakIJu&k meseca narcis, pa * p.p v Veržeju. ČESA NAM MANJKA? Med stičnega kempa v Banovcih so nas novemu bazenu. Šli smo mimo tak oblečenih«. Že pogled na tolikšno občutke, kako se počutijo šele tisti, ki na te se umivajo ... Ker so banovske toplic® z ap«a 6 poraja vprašanje, česa nam manjka? STRAN 4 OBČINA LJUTOMER PRAZNUJE - OBČINA LJUTOMER PRAZNUJE - OBČINA LJUTOMER PRAZNUJE LES TRDIM DELOM - BREZSKRBNEJE V PRIHODNOST Nerazvitost ali manjrazvitost (kot se P. k Kmetijstvo problem občine Ljutomer, ki je še vedno ^m *1 intenzivnosti W strateška panoga se vrti v začaranem k pa dnlg0. povezovanja, neodločnosti. Zelje so eno, ur predelo- Tudi industrija je v začaranem krogu, ker j P' . surovin in volna ima težave zaradi neskladja med cenam jka občine končnih izdekov. Avse le ni tako črno. OdM. tudi Uutomer do letošnjega je viden Slovenske delegati na zadnji seji skupščine, saj bodo DO o(je|iii družbice in TOZD Bombažna tkalnica Ljutomer P °®‘itev pri. »ono priznanje občine Ljutomer za letošnje le • -e ob£ine ®anj ima v obeh primerih širše ozadje. Gre> za P manj Ljutomer navzven in za sovalganje razvitejši razvite. Bombažna tkalnica Ljutomer je nastala kot rezultat dogovora med takrat industrijsko nerazvito občino Ljutomer in MTT Maribor, čeprav še leta 1960, ko so bile zasajene prve lopate za zgraditev proizvodnega objekta, ni bilo dokumentov o skladnejšem regionalnem razvoju v SR Sloveniji. Za gradnjo objekta so združile sredstva delovne organizacije iz občine, večji del pa so opravili delovni ljudje Nova proizvodna hala v TOZD Bombažna tkalnica je rezultat sodelovanja med matično DO in tozdom. Boljše delovne razmere, več zaposlenih in večja proizvodnja pa so zagotovljeni. osnovni šoli v Križevcih kmalu začeli graditi. Izkušnje, ki so si jih v minulem letu pridobili v občini Ljutomer, bi lahko bile vodilo za delo v prihodnje. Kajti le trdo delo je porok, da bo pri-hodnjost manj trda, kot je sedanjost. ANICA Vaupotič d)-. Poleg industrije letu v občim Ljutomer razvilo tudi kmetijstvo. Obsežne agrarne operacije bodo pripomogle k še večjemu napredku kmetijstva, ki je čanes prioritetna panoga. Že sami kmetje ' so pričeli spoznavati Prednosti in pomembnosti melioracij, saj se po opravljenih igranih operacijah pridelek na melioriramh območjih zvišuje, več posejejo sladkorne pese, v*ji je stalež živine v hlevih . • • Menim, da bi ravno na področju kmetijstva s tako politiko "adaljevati. . JMva s morali (KS Radosla-- -jorina Ljutomer je pretežno ’WWijska, kar je tudi zelo očitno, minulem letu (pa seveda tudi ?Rj) je ravno na tem področju bil ^ejen velik napredek, predvsem vri nekaterih agrarnih operacijah, „ so melioracije in komasacije in nazadnje regulacije. Takšna — pospeševanje m ^?"2acija kmetijstva — Je kakor koristna predvsem za nas rta katerih leži velika ^ornost pri zagotavljanju Pa naj šibo ta pridelana na Wali N klevu. .. . “«ic (KS Veržej): te nstalhrt ° občino Ljutomer z « pomurskimi občinami , mo, a Srnjih nekaj letih opazi-vedno bolj zaostajamo, ^ttS. v ro^ustriji pa tudi v Xrnorai'1' Ptav na tem področju "in v kv narediti, pa ne sa- k Pomurja, temveč šir-totta",? republika bi morala ke podatek, da "a pred^?5^ dohodkih v občini dajem mestu v Sloveniji, SrL^oren. Viden ca 'e Postat04 Področju kmetijstva, k>o\j pomembna JUNIJ 1983 MIRKO Kolarič (KS Stročja vas): Občina Ljutomer se v zadnjem času otepa z velikimi gospodarskimi težavami. Delno je to posledica administrativnih ukrepov od zgoraj, delno pa lahko krivdo pripišemo sebi. Se vedno je premalo zavesti, da ie z dobrim delom lahko dosežemo boljše gospodarske rezultate. Premalo je narejenega tudi na področju dohodkovnega povezovanja znotraj in zunaj občine, če seveda izvzamemo nekatere. Prav te probleme pa imamo tudi v naši krajevni skupnosti, a jih z dobrim delom odpravljamo. MARIJA Belovič (KS Razkrižje): Delo skupščine in skupščinskih organov lahko ocenim kot pozitivno, saj vse poteka v skladu s programom dela in drugimi akti. Skrbi me pa gospodarski položaj občine nasploh, v glavnem pa razvoj kmetijstva. Neusklajenost cen odkupne živine v SR Sloveniji in Hrvaški ter premajhna kontrola sta vzrok za odtok sredstev v sosednjo republiko. Slabša založenost trgovin skrbi le posameznike, menim pa, da je to že tudi problem. Več pozornosti bo potrebno nameniti naraščanju cen in zmanjšanju OD, kar ima za posledico padec realnega življenjskega standarda. kvaliteto izdelkov. V letošnjem letu bodo tako lahko dosegli 200.000 dolarjev izvoza in istočasno zmanjšali uvoz. Ob rekonstrukciji tovarne pa so zgradili še čistilno napravo, ki je prva te vrste v SFR Jugoslaviji in bo v veliki meri odpravila onesnaževanje vode in zraka v mestu Ljutomer. Za modernizacijo Usnjame Ljutomer je delovna organizacija združila 100 milijonov dinarjev, in tako so v tem primeru dokazali izredno solidarnost in posluh za poslovnost. Družbeni priznanji TOZD Bombažna tkalnica in DO Konus Slovenske Konjice sta le potrditev odprtosti občine Ljutomer. Tretji takšen primer je sodelovanje z LTH Škofja Loka. Gre za združevanje sredstev Tovarne hladilne opreme, DO Mura Murska Sobota in Obrtne zadruge Ljutomer, ki jih vlagajo v drobno gospodarstvo. V nov tozd bo vloženih Tudi občinski referendumski program so pričeli uresničevati, saj bodo prizidek k FRANCKA Štuhec (KS Logarov-ci): trenutno je največji problem občine Ljutomer zaposlovanje. Že večkrat so se mi porajale misli, kako pomagati mlademu rodu. Pomembno nalogo bi morala imeti tu Zveza komunistov, saj se ne bi jsmelo dogajati, da mlad učitelj, ki pride v šolo, ni član ZK. Prednost pri zaposlovanju bi morali imeti štipendisti občine Ljutomer. Prizadevati bi si morali, da bi zaposlili naše domače delavce, kot to počnejo v drugih občinah. Se vedno pa namenjamo premalo pozornosti ostarelim občanom, starim nad 80 let, ki nimajo nobene podpore, oziroma ne prejemajo pokojnin. STANKO Sovec (KS Bučkovd): Razvoj občine v enoletnem obdobju je viden na vseh področjih, seveda na nekaterih bolj, na drugih pa manj. Zal je največji razvoj viden v samem centru — Ljutomeru. Kljub temu pa gre razvoj prepočasi. Vzrok bi lahko poiskali v nezainteresiranosti posameznih delegatov, posebno še tistih, ki so posebej odgovorni za razvoj posameznih predelov občine Ljutomer. Ena od rešitev bi bila tudi združevanje sredstev za investicije, pa naj gre za industrijo, ki bi morala več vlagati v nerazvita območja občine, ali pa za kmetijstvo. MANJA Kuhar (KS Ljutomer): Družbene dejavnosti v občini Ljutomer so naredile viden napredek, tako da menim, da je več problemov predvsem na področju gospodarstva. Prav na področju šolstva smo pred uresničitvijo prvega načrta v okviru občinskega referenduma: pred gradnjo prizidka k osnovni šoli v Križevcih. Uresničevali pa bomo tudi ostale naloge. V gospodarstvu pa bi morali pričeti z akcijo združevanja investicijskih sredstev OZD za takšne gospodarne naložbe, ki bi zagotovile več delovnih mest in mogoče še izboljšale industrijsko strukturo v občini Ljutomer. in občani občine Ljutomer prostovoljno. Največ so pri gradnji pomagale tiste mladinke, ki so se pozneje zaposlile prav v tej tkalnici. To je ena redkih tovarn, ki so jo zgradili delovni ljudje s prostovoljnim delom. Delovna organizacija MTT je tkalnico opremila in nudila Pri usposabljanju članov no-vega kolektiva precejšnjo strokovno pomoč. Z ustano- Skoraj v celoti prenovljena tovarna usnja v Ljutomeru z novo najsodobnejšo čistilno napravo bo odprta za občinski praznik. ALOJZ Jureš (KS Križevci): Poleg vsega ostalega lahko ocenjujemo razvoj krajevnih skupnosti zelo pozitivno. Čeprav moram reči, da so v krajevnih skupnostih večji del komunalne infrastrukture zgradili vaščani sami s samoprispevki. Tudi delegatski sistem se počasi utrjuje, kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so še vedno prisotne — od informiranja, da preobsežnih delegatskih materialov ... — V bodoče si bomo morali prizadevati, da bo vsa občina enako razvita, da ne bo več manj ali bolj razvitih krajevnih skupnosti, a to je dolgoročna naloga. vitvijo tkalnice je veliko žensk dobilo zaposlitev v domačem kraju. Času od 1972 do 78 sojo posodobili. Do 1978. leta je bila tkalnica organizirana kot obrat, takrat pa je postala samostojni TOZD. Leta 1982 je bila dograjena nova proizvodna hala, velika 2000 kvadratnih metrov. Z dozidavo in opremo se je povečala proizvodnja surovih tkanin za 13 odstotkov, na novo pa se je zaposlilo 22 delavk in delavcev. Drugi takšen primer je DO Konus Slovenske Konjice. Tudi ta kolektiv je v temeljno organizacijo v Ljutomeru vložil veliko sredstev. Rezultat tega je prenovljen TOZD, ki ga bodo odprli na občinski praznik. Z rekonstrukcijo proizvodnih prostorov in nabavo nove opreme so izboljšali delovne pogoje, uvedena je sodobna tehnologija, ki omogoča večjo storilnost in boljšo okrog 40 milijonov. Do konca tega leta se bo zaposlilo 40 novih delavcev. V njem bodo v glavnem izdelovali zelo iskane hladilne naprave. Vse to so razlogi, zaradi katerih program LTH štejejo med uspehe občine Ljutomer. Dva nova stanovanjska bloka v Postružnikovi ulici, nova stavba UJV in teritorialne obrambe pa so le še dopolnila k naštetemu. ZVONKA Sovič (KS Cven): Nova delegatska skupščina je sedaj stara eno leto, kljub temu pa se še vedno ubadamo z nekaterimi težavami: delegatski materiali so še vedno preobširni in preveč zahtevni, toda da se delegati v krajevnih skupnostih težko znajdejo in jih razumejo. Zaradi tega se prav ti zelo otepajo svoje delegatske funkcije in tako delegatski sistem ne more opravljati svoje temeljne funkcije. Tudi določena območja, v temeljnih delegacijah so premalo zastopana, saj nekatere kraje v naši delegaciji zastopa samo en delegat, druge pa več. Odločili smo se, da besedo prepustimo delegatom posameznih krajevnih skupnosti, naj sami ocenijo, kakšen je položaj občine Ljutomer pred bližajočim se 27. občinskim praznikom. Res je, da je trenutni gospodarski položaj zelo težak. Resje tudi, da še ne delamo tako, kot bi morali, in da pri tem ne bi bili krivi samo drugi. Delo in življenje v občini je zelo pestro. Zajeti bi morali prav vse: gospodarstvo, kmetijstvo, delegatski sistem, samoupravljanje, družbene dejavnosti, društva, kulturo, šport... DUŠAN LOPARNIK JANEZ Slokan (KS Železne dveri): Menim, da je v moji delegatski dobi bil razvoj občine dokaj zadovoljiv. Želim pa si, da bi tudi občina Ljutomer na svoj način nekako omogočala boljšo oskrbo prebivalstva in zavirala prenaglo rast cen. Pomanjkanje je predvsem pri krmilih za piščance in male pujske, kar onemogoča še tisti mali prihodek ali zmanjšuje družinski proračun posameznikom, ki se s tem ukvarjajo. Rešiti bi morali tudi problem oskrbe z vodo vsaj na tistin območjih, kjer je pomanjkanje naj večje. To pa je poleg nas delegatov tudi naloga vseh ostalih. STRAN 5 KAM GRE NAŠ ZASLUŽEK? Davčni vijak ne pozna usmiljenja: priklešči nas, kjer le more. Zanj ni važno, kdo ali kaj si, marveč koliko in kaj premoreš. Zakon o davkih občanov (Ur. list SRS, štev. 44/82), ki je začel veljati z letošnjim januarjem, je dal upravam za družbene prihodke pri skupščinah občin nekaj novih možnosti in načinov, da damo »bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega«. Vendar se ne kanimo spuščati v davčne uzance in odmere, saj bi bilo zaman obešati na velik zvon kaj bi bilo treba v davčni politiki spremeniti, dopolniti ali opustiti, marveč' bomo skušali razčleniti in pojasniti, kam gre naš zaslužek, ki se nam mesečno ali tedensko — komu tudi dnevno! — nabere v lastnem mošnjičku ali družinski blagajni. V ta namen bomo dali pod lupo poprečni zaslužek obrtnika, kmeta in delavca v letu 1982, čeprav gre za relativna razmerja in primerjave, ki jih moramo zato jemati s tem večjo rezervo in opreznostjo. BREMENA POPREČNO USPEŠNEGA OBRTNIKA Na upravi za družbene prihodke skupščine občine Gornja Radgona smo z bivšo direktorico Tilčko Strgaijevo in referentko za odmero davkov in prispevkov iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti Darinko Bodančevo »vzeli v precep« poprečno uspešnega obrtnika v letu 1982. Prva ugotovitev: višina davkov in prispevkov od dohodka iz gospodarskih, tj. obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo po dejanskem dohodku, je različna. Druga ugotovitev: obremenitve so odvisne od višine dohodka, ki ga doseže obrtnik v posameznem letu. Za primer nam je služil obrtnik, ki je v letu 1982 s tremi delavci ustvaril 2,800.000 dinarjev celotnega dohodka. Po odbitku stroškov je znašal njegov dohodek 1,100.000 dinarjev. Ta znesek pomeni osnovo, od katere se odmerijo davki in prispevki, in sicer se deli na bruto osebni dohodek, ugotovljen po družbenem dogovoru — v našem primeru znaša 390.000 dinarjev — in na presežek dohodka, ki je 660.000 dinarjev. Od bruto osebnega dohodka je moral plačati davke in prispevke podobno kot delavec v združenem delu, se pravi občinski in republiški davek iz osebnega dohodka ter prispevke za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, po stopnji 28,81 odstotkov oz. 112.360 dinaijev. Ob tem je moral poravnati še prispevke iz dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka v znesku 50.500 dinarjev. Ko smo od njegovega dohodka (1,100.000 din) odšteli bruto osebni dohodek (390.000 din) in prispevke (50.500 din), smo dobili presežek dohodka 660.000 dinaijev. Od tega plača obrtnik občinski davek iz obrtne dejavnosti po stopnji 55 odstotkov ali 363.000 dinarjev in ostale prispevke, ki j ih je treba poravnati iz dohodka^ v znesku 19.800 dinarjev. Ob vsem tem je obremenjen s članarino za združenje obrtnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije, prispevkom za financiranje SLO, krajevnim in občinskim samoprispevkom in s prispevkom za pomoč ostarelim obrtnikom po skupni stopnji 5,17 odstotkov ali 56.800 dinaijev. Po tem, ko smo mu »odtegnili« naštete družbene obveznosti, mu je ostalo 497.540 dinarjev, kar je za 90.540 dinarjev več, kakor je določen neobdavčljivi znesek dohodka. Predvidevali smo, da obrtnik lani ni imel vzdrževanih družinskih članov, zato smO morali njegov skupniJhsti dohodek v višini 497.540 dinaijev obdavčiti — gre za davek od skupnega dohodka občanov — za 12.240 dinarjev. Tako nam je slednjič le uspelo, da smo se skozi bolj ali manj razumljive davčne stopnje in odmere prikopali do skupne obremenitve poprečno uspešnega obrtnika v radgonski občini v letu 1982. Ta znaša 616.700 dinarjev ali drugače: od ustvarjenega dohodka 1,100.000 dinarjev mu je ostalo 483.300 dinarjev ali skoraj 44 odstotkov od ustvarjenega dohodka, ali še drugače: mesečno mu je obrt navrgla 40.275 dinarjev. DAJATVE SREDNJE VELIKE KMETIJE Brez posebnega »umovanja« smo z v. d. direktorja uprave za družbene prihodke skupščine občine Murska Sobota Srečkom . Grosmanom in referentom za odmero davka iz kmetijstva Francem Cifrom prišli do sklepa, da je pri srednje velikem kmečkem gospodarstvu (npr. pet hektar- Katastrski dohodek — osnova občinski davek solidarnostni prispevek ' prisp. za obrambo pred točo vodni prispevek krajevni samoprispevek občinski samoprispevek prisp. za zdr. zavarov. kmetov $ pavšalni znesek za zdr. zav. kmetov skupaj prisp. za starost, zavar. kmetov pavšalni znesek za star. zav. kmet, skupaj davki in prispevki skupaj „PLACE DOL -DAVKI GOR” V TOZD Perilo DO Mura načrtujejo novo investicijo jev zemlje različnih kategorij) katastrski dohodek znatno manjši od prispevkov, ki jih mora plačati lastnik kmetije. Kje sssso razlogi za takšno in tolikšno nesorazmerje? Poglaviten se nesporno skriva v dejstvu, da katastrski dohodek ne pomeni stvarno možnega dohodka kmetije, saj je bil nazadnje usklajevan v letu 1978, odtlej pa so se cene proizvodov v kmetijstvu bistveno spremenile. Čeprav ni mogoče poenostavljati ali posploševati, bomo najbrž blizu resnici, če trdimo, da srednje velika, pethektarska gorička kmetija z nekaj poljedelstva in živinoreje samo s prodajo mleka letno iztrži toliko, kolikor znaša katastrski dohodek. Sicer pa se bomo kasneje s številkami in odstotki prepričali, koliko je v vsem resnice. Še prej namreč velja jx>dčrtati, da so lahko obveznosti, ki jih ima kmet do družbenopolitičnih in interesnih skupnosti, nižje, to pa na račun olajšav, ki jih ima v tem primeru soboška občina in so predpisane z občinskim odlokom. Delimo jih na ekonomske — če na primer kmet vlaga v izgradnjo ali posodabljanje lastnih prostorskih in proizvodnih zmogljivosti — in socialne olajšave, ki zadevajo vzdrževanje za delo nezmožnih družinskih članov (otroci, kmetje-borci in stari nad 65 let). Toda te olajšave se nanašajo zgolj na občinski davek in ne na ostale obveznosti, kot so prispevki za zdravstveno, starostno zavarovanje in, drugo. Poglejmo, kaj se da razbrati iz lanskega katastrskega dohodka in dajatev pethektarske kmetije iz Bodo-nec na Goričkem! (Glej tabelo) Razlika med višino katastrskega dohodka in vseh davkov s prispevki precej zbode v oči, a je ne kaže jemati dobesedno. Vzrok je preprost: če bi jo, bi to ne pomenilo nič drugega kakor domnevo, da bi morala priti večina goričkih kmetij že zdavnaj na beraško palico. Ker se kaj takega ni zgodilo in ker smo že pojasnili, zakaj ne, dodajmo k razčlembi le še toliko, da je katastrski dohodek od kmetije do kmetije različen, da so ponekod razlike še večje ali se povsem izravnajo, nekaj pa je tudi primerov, da so davki in prispevki bistveno manjši od katastrskega dohodka. DAVKI IN PRISPEVKI DELAVCA Je že tako, da so delavci, kijimje zaslužek iz delovnega razmerja edini vir za preži- Stopnja 8 odst. 1 odst. 1,3 odst. 1,45 odst. 5 odst. 5 odst. 35,7 odst. 18,4 odst. Znesek 10.340,00 din 827,00 din 103,00 din 134,00 din 150,00 din 517,00 din 517,00 din 3.691,00 din 1.762,00 din 7.701,00 din 1.903,00 din 5.286,00 din 7.189,00 din 14.890,00 din vljanje, tudi najbolj dovzetni in občutljivi, če pride do kakršnihkoli večjih »Odtegljajev od plače«. Nekaj takega se je nazadnje primerilo januarja letos, ko ponekod — zlasti tam. kjer so bile plačilne kuverte »lažje« za tisoč in več dinaijev — zaposlenim ni šlo v račun, kam je šel zaslužen denar. Pa bi bilo zagotovo manj hude krvi, če bi se zganili sindikati, samoupravni organi in strokovne službe v organizacijah združenega dela ter jim na razumljiv način pojasnili, daje šlo več denatja za zdravstvo, otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo in zlasti za pokojninsko-invalidsko zavarovanje. Tudi v številkah bi se dalo vse to lepo povedati. prikazati in razčleniti, kolikšni deleži iz osebnega dohodka posameznika so namenjeni solidarnosti, samoprispevkom (krajevnim, občinskim in za gradnjo kirurškega bloka, torej regijskemu samoprispevku) in koliko je odmerjeno za davščine. Ko smo že pri davkih, se zdi prav spomniti na že omenjen novi zakon o davkih občanov, ki je le še dodatno zameglil že itak zamegljeno sliko davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev v združenem delu. Čeprav je hkrati res, da smo zakon decembra lani sprejeli po delegatski poti, kakor smo sprejemali resolucijo, družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, programe družbenih dejavnosti in letne načrte za lastna delovna (in življenjska) okolja, pa je še bolj res, daje v poplavi predpisov možnost vplivanja in soodločanja iz »baze« močno zožena, če ne kar omejena. A to je tema zase, kije ne želimo načenjati. Naš namen je, da dokažemo, kako se nam ob realnem zniževanju osebnih dohodkov zvišujejo davki in prispevki (pa naj bodo solidarnostni ali zakonsko določeni) ob hkratnem vrtoglavem naraščanju življenjskih stroškov ih s tem čedalje bolj šibki kupni moči. Ko smo v nekaterih organizacijah združenega dela — ljutomerskem MTT in Imgradu, Pomurskem tisku in IMP Panonija v Murski Soboti — zbirali podatke o nagrajevanju zaposlenih, so nam tudi postregli zdelitveaimi razmerji in primerjavami, ki so že same po sebi dovolj zgovorne. Tako je denimo več kot očitno, da se kvalificiranemu delavcu vedno ne splača presegati norme, saj mu je v bistvu odjedč davki in prispevki. Se razume, daje to manj občutno tam (na primer v Panoniji ali Pomurskem tisku), kjer je uspešnost poslovanja kolektiva neposredno vezana na nagrajevanje po delu in rezultatih dela zaposlenih. Možno je torej delavca zavarovati pred nenadnimi udari podražitev ali padcem standarda, kar pa je spet odvisno od narave dela in dejavnosti, v kateri dela. V ljutomerskem MTT delavkam, ki delajo v tretji izmeni in so matere-samohranilke, nočni dodatek v tolikšni meri dvigne poprečni osebni dohodek, da so prikrajšane za otroške dodatke. Kako je z delitvenimi razmeiji in obremenitvami tistih, ki ne dosegajo niti zajamčenega osebnega dohodka — ta je za zdaj še vedno 7390,00 din — in jih je v Pomurju par sto (številkaje zelo okvirna, saj s točno nihče ne razpolaga), pa tako ni, da bi razčlenjevali. Posebno obravnavo bi zaslužili davki in prispevki iz osebnih dohodkov in dohodka, ki jih morajo poravnati organizacije združenega dela. Spisek le-teh je predolg, da bi vse navedli, zato omenimo le nekatere najpomembnejše. Najprej gre za prispevke za interesne in družbenopolitične skupnosti, za odpravo posledic potresa v Črni gori, linanciranje zveze skupnosti otroškega varstva, občinske skupnosti otroškega varstva in za skupnost zdravstvenega varstva. Sledijo stanovanjski prispevki za gradnjo solidarnostnih stanovanj, za prenovo starih stanovanj, za stanovanjske potrebe v občini, za sklad skupne porabe in za stanovanjske potrebe v republiki. Slednjič so tu še prispevki za zdravstveno zavarovanje, za nesreče pri delu in poklicne bolezni, za zaposlovanje, za potrebe teritorialne obrambe in civilne zaščite, za požarno varnost, za komunalno in Cestno dejavnost, za starostno zavarovanje kmetov in za štipendiranje. VSEMU NA ROB ŽENSKE BLUZE ZA IZVOZ pametnonalagati sredstG skrbnogospoaanu^ zato uspehi ne ,.ovm organizaciji Mura dobro zavedajo, tržišča, še posebni mora slediti potrebam zadnji krizi že čuti ni; Vp za zahtevna tuja tržišča, kjer^ položaj izboljšal V *n Pričakovati je, da se bo v letuilW Prilagojena proižvorin^^H,^'10' kjer je sedanja tehnologija kloni na tujem trnu ni J' srajc, ugotavljajo, da s tem arti- v ženskih bluzah’in konkurenčni, zato vidijo prihodnost potrebno prilagoditi ahk'h ob,.ačil'b- Temu primemo je^ Proizvodnjo in v Muri so se odločili za investicijo v nove proizvodne prostore. Tako naj bi že v začetku julija začeli s širitvijo proizvodnih prostorov, s katerimi bodo pridobili 1.600 kvadratnih metrov novih prostorov, investicijska vrednost tega objekta pa znaša 40 milijonov dinarjev. 10 milijonov dinarjev za to investicijo je zagotovil TOZD Perilo, 30 milijonov dinarjev pa bodo združile ostale temeljne organizacije Mure, razen ljutomerske, kjer prav tako načrtujejo novo investicijo. Če bo teklo vse po načrtih, bodo že v začetku oktobra v novih prostorih začeli s priučevanjem, proizvodnja pa bo stekla z novim letom. Od te investicije^^ veliko obetajo, saJinjc. pre. dobno urejeni . jn p0. urejeni prikrojev ^po- večani šivalnici dobilo slitev sto novih dela a proizvodne zm<^^ bodo vplivale tudi apove. tate gospodarjeruaduk(ivn0St dujejo.dasebop .j0 po- v celotnem tozdu večala za 3 odst0.t e. za 14 odstotkov in C dek za G’60^ jaboM3 pa je treba dodati, d račun te invjsUCiJ Perilo povečal P Ro ženskih bluz za |Oti nj' sov. ki jih bodo v ce KoVJj menili za izvoz. v PREMISLEK Kam naložiti J v zadnjih t^^nar? MoaS, !SX5,W“’pS ranju novih naložb znVnnier se ude,ežba banlLpZa Selil10 alne osnove dela na%°d?rstvo za razširitev svoi^S v kam — razenj b’ sev Pomurju morali dogo^' usmerjati ta denar^e2n,h Pan°9uh kmetijstva na^j, glede združevala ^dvsem bi bi,° koristno dogo^ # taksne naložbe ki srea^ev, ki očitno niso vanje nakopičenih v naive^i meri vključujejo v raz P Cen,h gospodarskih težav. PRESKRBA V OBČINI GORNJA RADčO^A Ekonomisti so nam dobrohotno in no-kroviteljsko hkrati svetovali, naj se razčlembe lotimo na »živih« in ne »statističnih« primerih, saj bi tako prišli do otipljivejših in predvsem stvamejših pokazateljev. To prav gotovo drži, vendar nam je za zdaj šlo bolj za to, da se dodobra razgledamo, kam sploh gre naš zaslužek. Ni pa izključeno, da se ne bi kaj kmalu lotili tudi »živih« primerov. izvršni svet sKupscine oouuv v jo posebej še z osnovnimi življenskimi a stj in £ ugodna. To pa je rezultat dobre organi pretep uSkWe trgovcev s proizvodnjo. Le občasno, siedica n potrošniki pogrešali meso, kar pa je bita p cenovnih razmerij. udi Tej oceni so se pridružili na zadnjijei'^jpi,& ference potrošniških svetov v tej PornXlem °b^daM nekaterih krajevnih skupnostih v ptet 0 ]S ’premia aktivni in tudi uspešni. Strinjali so se z o 0 ze*? LlagjL i oskrba s premogom, ki je pred kurilno ’ zaslu?' diXn razrešena v zadovoljstvo občanov najve LpginiW? radgonskih trgovcev v premogovnike. Z o jobljeni^eC tako uspeli zagotoviti precejšen delež ° . občim , v c premoga. Kot drugod pa so imeli tudi glavic z dobavo naftnih derivatov, s P j:eIn v * jesenskih poljskih opravil in kurilnim sezone- ... mimi Vendar jim je uspelo z ostalimi izvrs' z v ° efi- občin zagotoviti nujne količine plins' $ oskrbo kmetijcev za spomladansko se trenutno primanjkuje določena vrsta r ^rObnn ° alov (vodovodni in elektro material) slaba izbira pa je tudi med artikli be p |(i ataiko . . Pred pragom glavne turistične sezo raZlične, papf vedi, da bodo lahko ponudili tuJce®jiajO’PaaobrafrtrX. zagotovili nemoteno oskrbo. Kot ug°ta L pOv ° v osnovni pogoj za zadovoljivo oskrbo < eZaH° v$eii vp ranost trgovcev in njihova kakovostna P^jjaHJ cijski verigi s proizvajalci in sprotno o P BRANKO ŽUNEC STRAN 8 Pomanjkanje kakovosti medobčinska revija gj zborov nekak vrh eSN83 ustvarjanja v 2 T °bdobJu na ob-tamrečd dmUrja’ potem mo’ nizek zbor osn ’ mladtnski pevski krdeli i? m e ?ole Edvard je Sobote. k> k°nkurence vno^t0pd Zunaj "a rePubli velika drugl sejiJe koprom isarsko, možno pa ’(hli.^tŠnip^e in neka; e?no občinsko dvorano in sejno sobo 'M “N V POtnurskpSt°prdc’ Prav ta neznatna razdalja (in C* P?'°rBaniz^ Pa sili v razmislek, ali se kNXi nrg?nXiiNnN m°gl> uskladiti. Če so podva-WXvnXane hi \dokaJ redkih) kulturnih prireditev, Mdi iehi v nas; ]P?4naY'jala pri sklicevanju sej. Dovolj azPolovljenptUn’ zaradi malomarnosti pa res ne tb MLADOST IN PLES Kulturni koledar V občini Lendava so dan mladosti proslavili na centralni proslavi, ki je bila v nedeljo pred osnovno šolo Vlaj Lajos v Genterovcih. Sledila ji je 17. občinska revija folklornih skupin. Na proslavi, ki je potekala v slovenskem in madžarskem jeziku je uvodoma govoril predsednik občinske konference mladih Vlado Bratkovič, ki je poudaril vlogo mladih in njihovo prizadevnost. Ob tej priložnosti so podelili priznanje občinske konference zveze socialistične mladine Lendava. Prejeli so jih: Jože Sečkar, Maja Franc, Valerija Gyoha, Bojan Devetak, Cecilija Ščap, Verica Nešovič in Suzana Petkovič ter osnovni organizaciji ZSMS Planika iz Turnišča in Dobrovnika ter občinska zveza tabornikov. Zveza kulturnih organizacij pa je letos pred osnovno šolo v Genterovcih organizirala že 17. občinsko folklorno revijo mladinskih in odraslih folklornih skupin. Pri organizaciji so poleg šole sodelovala tamkajšnja kulturna društva. Na letošnji folklorni reviji je sodelovalo 17 skupin, ki so zaplesale slovenske in madžarske plese. Ni manjkalo tudi številnih spremljevalnih godcev, ki so pripomogli, da so plesalci, kar se je le dalo, vrteli svoje pete. Omenimo še to, da so domačini pripravili zanimivo razstavo izdelkov nekdanjih obrtnikov in ročne izdelke. Domačinka Elizabeta Ritlop je veselo poganjala svoj kolovrat, na katerem so izdelovali prejo za domače platno, iz katerega so sešite narodne noše. Tekst in foto: Štefan Prša KO ZAIGRAJO AMATERJI IGRA JANEZ Z VISOKEGA Danes vse redkeje najdemo kulturne zanesenjake, ki bi se žrtvovali za ljubiteljsko kul- PREDSTAVLJAMO VAM NAGRAJENCE MANJA MIKL Kulturno društvo v Križevcih je eno najaktivnejših v občini Ljutomer. Delno gre zasluga za to Manji Miki, učiteljici na osnovni šoli v Križevcih, kulturni delavki in članici več odborov v društvu in občinski zvezi kulturnih organizacij. Prav zato jo je kulturno društvo Križevci predlagalo za priznanje, ki ga vsako leto podeljuje ZKO občine najaktivnejšim delavcem na področju kulture. Manja Miki se je že zgodaj srečala s kulturo. To delo jo je tako pritegnilo, da je skoraj ves svoj prosti čas žrtvovala zanj. Prav poučevanje na šoli pa je bistveno, saj lahko že zgodaj — v šoli — mladini da osnovne kulturne napotke, jih usmerja in vodi. Manja Mild se tega dobro zaveda in tako tudi dela. Vendar pa se kot kulturnica srečuje s težavami. Prostori kulturnega društva so neustrezni, ni denarja, predvsem za knjižnico, šolsko in vaško. Kajti ravno knjiga je najboljši pripomoček za vzgojo in delo z mladimi. Kako rešiti vse te težave, najbolj skrbi Manjo Miki. In za njeno aktivno delo je priznanje kar logična posledica, čeprav ji otroški ,,Hvala!” nakoncu predstave največ pomeni. Družbeno priznanje pa še povečuje čut odgovornosti, istočasno pa obvezuje za stalno angažiranost na področju kulture, ne sicer tiste vrhunske, ampak kulture, ki zadovoljuje potrebe preprostega človeka. S tem pa opravlja še pomembnejše poslanstvo. D. L. turo. Toda na Stari gori pri Vidmu ob Ščavnici seje zbrala skupina 15 igralcev in uprizorila igro domačinke Marije Rantaša iz Bolehnečic: J anez z Visokega. Igra je prvič predstavljena na odru v njej avtorica tudi igra in je obenem tudi režiserka. Dramska skupina deluje v okviru gasilskega društva Stara gora in je kljub temu, da nima svoje dvorane, zelo aktivna. O uprizoritvi in delu skupine smo se pogovarjali s članom upravnega odbora kulturne sekcije Edvardom Sedmakom, ki prav tako nastopa v igri. Dobili smo ga na delovnem mestu v Gorenje-Elra-du. kjer je tudi aktiven na kulturnem področju. »Letos pozimi smo se mladi in ostali člani dramske sekcije gasilskega društva Stara gora dogovorili o predstavitvi igre, ki jo je napisala Marija Rantaša. Igraje zelo dolga, saj ima 6 dejanj in traja skoraj štiri ure. V njej nastopa 15 oseb, s tem da se glavna oseba Janez z Visokega pojavlja dvakrat; prvič kot otrok in pozneje kot odrasla oseba. Prvič smo zaigrali 20. marca na odru videmske kulturne dvorane, kajti lastne na Stari gori nimamo. Predstavo si je ogledalo 450 gledalcev in smo bili z obiskom zelo zadovoljni. Prav ta obisk pa nam je dal polet, da smo se pojavili tudi na drugih odrih. Igrali smo še v Berkovcih. Bučkovcih. na Negovi, Kapeli, v Zbigovcih, Spodnji Ščavnici, Cerkvenja TEDNA KULTURE LETOS NE BO! Čeprav so zaporedne številke obetale kontinuiteto poletnih kulturnih prireditev, le-teh letos ne bo. Vsaj v taki obliki ne, kot so bili trije: 1. soboški teden ljubiteljske kulture, 2. soboški teden kulture in lanskoletne Tretje poletne kulturne prireditve. Po besedah tajnice zveze kulturnih organizacij v Murski Soboti Grete Škerget je glavni razlog v premajhnem zanimanju občinstva, ker prireditve na idiličnem prizorišču — grajskem dvorišču — niso bile dobro obiskane. Seveda je odvisno katere, saj ugotovitev, da je bilo v času prireditev več ljudi v Zvezdinem gostišču pod kostanji, kot na grajskem dvorišču, ne kaže posploševati. Povpraševanje je tudi v kulturi odvisno od ppnudbe! Ta bl naj bila pestrejša na jesen, ko bodo za poletni kulturni teden namenjena sredstva uporabljena za gostovanja. Upajmo, da pravšnja in bomo lahko potešili žejo po poletni kulturni suši v času, ko padec življenjskega standarda in drag benzin na bone onemogočata »skoke« v kulturnejša središča, kot je pomursko. bb ku, Benediktu in Sovjaku. Na vseh predstavah smo bili lepo sprejeti, saj si je doslej igro ogledalo okoli 1500 gledalcev. Rad pa bi pohvalil igralce, ki so v ta namen žrtvovali veliko prostega časa. V igri nastopa več kot tričetrt mladih, ki še nikoli niso nastopali na odru.Najstarejšajestara66Iet — to je avtorica Marija Rantaša, nekaj pa jih je tudi petdesetletnikov, ki so že večkrat, seveda v preteklosti, nastopali na amaterskih odrih. Našega igranja'še ni konec, saj nas še vedno vabijo, vabila pa prihajajo tudi za ponovitve na odrih, kjer smo že igrali. Kakšne podpore od kulturnih organizacij v občini nismo imeli, deležni smo bili le graje. Očitali so nam, daje igra staromodna, če je to res, zakaj pa je zanjo toliko zanimanja. Ljudem moraš ponuditi, kar jih zanima, in mi smo zadeli,« je dejal naš sogovornik Edvard Sedmak. Želja kulturnikov s Stare gore paje, da bi zaigrali tudi v svojem lastnem kraju. Že nekaj let izključno z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom gradijo vaško-gasilski dom, v katerem bo našla svoj prostor tudi kulturna skupina. Ko bo dvorana nared, bodo zaigrali tudi pred domačim občinstvom in se jim tako oddolžili za' darovani dinar in delo, ,ki so ga prostovoljno opravili pri postavitvi doma. Računajo, da ga bodo letos spravili pod streho. Ludvik Kramberger ČETRTEK, 2. JUNIJA LJUTOMER — V domu kulture bo ob 20. uri skupen koncert dekliškega zbora domače in gimnazije iz Ostrova na Poljskem. Oba. omenjena zbora bosta sodelovala tudi na republiški reviji zborov v Celju. SOBOTA, 4. JUNIJA LJUTOMER — V počastitev občinskega praznika ljutomerske občine bo ob 20. uri premiera gledališkega dela KREATURE. Po literarni 'predlogi dr. Bratka Krefta in v režiji Rajka Stuparja bodo vedno aktualni tekst uprizorili udeleženci Pomurskega gledališkega studia. Produkcija bo v domu kulture. SREDA 8. JUNIJA RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 15. uri nastop mladinskega pevskega zbora iz sosednje Avstrije. Ob 20. uri pa bo v isti dvorani koncert moškega pevskega zbora Swaty iz Maribora. razstave LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled razstava najmlajših pod naslovom Likovni izraz v otroških delih. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela učencev osnovnih šol iz občine Gornja Radgona. SELIŠČI — V galeriji Domačija Lojzeta Veberiča so na ogled dela likovnikov iz soboške občine, združenih v društvu LIKOS, ki slavi dvajsetletnico delovanja. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so Karolina Kolmanič SANJE O ZLATIH GUMBIH (Mladinska knjiga), Anton Skaza LJUBITELJSKO KLETARSTVO (založba Obzorja) in Sami Bindari PALAČA (Pomurska zalgžba). Kinematografi Kino SVOBODA Gornja Radgona bo v petek, 3. junija ob 20. uri in v nedeljo, 5. maja ob 20. uri predvajal švedsko-angleško dramo MISTER MONTENEGRO (ali SVINJE IN BISERI) jugoslovanskega režiserja Dušana Ma-kavejeva. Omenjeni režiser že dalj časa živi in ustvaija na tujem, ta film pa je že v času snemanja izzval obilo polemik, tako, da si ga kaže ogledati in o njem ustvariti svojo sodbo. Film Mister Montenegro bodo predvajali tudi v Radencih in Apačah: v znanem zdraviliškem kraju danes (v četrtek) ob 20.'uri, ob istem času pa bodo Svinje in biseri na sporedu tudi to soboto v Apačah. 1983 STRAN 7 VEUKA POLANA r ZNAMENJU PRIHODNJE SLOVESNOSTI Vroč pomladni dan. Polanske ulice so skorajda prazne. Tudi v trgovini in bifeju ni veliko ljudi. Povsem drugače pa je na poljih in travnikih: sezona spomladanskih del je na višku. Tudi pesem kosilnic se že sliši. Zahvaljujoč slogi, ki vlada med Velikopolančani, so marsikaj postorili: imajo močno električno napetost, vodovod, razkošno ulično razsvetljavo, novo šolo ... Tudi na snažnost naselja veliko dajo, kljub temu pa so še nekatere domačije, kjer bi morali pogosteje vzeti v roke brezovo metlo in pomesti dvorišče. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jožko Tompa je pohvalil »svoje« občane. Dejal je, da pripravljenosti za delo ne manjka, prav tako pa tudi ne za sestanke; delegatski sistem se je že dokaj uveljavil in udeležba na sejah je več kot 80-odstotna. Polanski delegati aktivno sodelujejo v občinski skupščini in skupščinah interesnih skupnostih. Velika Polana je zdaj v znamenju priprav na septembrske slovesnosti. Tedaj bodo namreč gasilcem izročili Jožko Tompa, predsednik sveta krajevne skupnosti Polana kombi IMV, za katerega so prav te dni vplačali tretjino sredstev (ostalo SIS za požarno varnost). To vozilo bo tudi neke vrste »nagrada« gasilcem ob njihovi 60-letnici. Ta jubilej bodo nadvse slovesno proslavili. V Polani pa bo slovesno tudi, ker bo predvidoma na prostem premiera filma Strici so mi povedali. Kot je znano, gre za film, posnet po Kranjčevi knjigi z istim naslovom. Hkrati bo tudi slovesnost ob pisateljevi 75-letnici rojstva. »V Veliki Polani so nove hiše, stroji in sodobno poljedelsko orodje... povsem spremenili podobo kraja, način življenja in dela. Tako je v vasi ostala le še ena s slamo krita hiša, pa še to bodo kmalu podrli. Da bi zanamcem ohranili vsaj nekaj predmetov, smo se odločili, da bomo v stari šoli v eni izmed nekdanjih učilnic uredili neke vrste muzej. Te dni bomo začeli zbirati stare predmete. Upam, da jih bomo nekaj še našli. Zbirko kanimo odpreti prav tako v dneh praznovanja krajevnega praznika,« je povedal sogovornik Jožko Tompa. Po vsem tem, kar ste pre-brali, morda slutite, da Polan-čanom prav nič ne manjka, da so rešili vse probleme. Pa temu ni tako! Radi bi uredili kanalizacijo. Ker pa je naselje na nizkem terenu, voda ne bi kar tako odtekala, potrebne bi bile torej naprave za prečrpavanje, kar pa je seveda predrago in trenutno ne morejo zbrati dovolj denarja. Gradnja kanalizacije torej ostaja še naprej le želja (in potreba). Drug, skorajda nerešljiv problem, pa sta stara šola in »zadružni« dom. Na obeh objektih sta dotrajali strešni konstrukciji pa tudi streha pušča. Občasno so ju prekrili, vendar ni kaj prida pomagalo. Potreba je torej temeljita obnova, denarja zanjo pa ni. Vsaj zadružni dom bi morali čimprej urediti, sicer bo škoda še večja, morda se bo celo zgodila nesreča. Napušč nad pločnikom bo vsak čas treščil na tla. Velikopolančani so 1947. leta ta dom zgradili s prostovoljnim delom. Morda bi kazalo razmisliti, da bi ga zdaj, po 36 letih, na enak način (in z veliko manj dela) obnovili. Ni pa slab tudi predlog, naj bi se povezali s trgovskim podjetjem, ki bi v spodnjih prostorih zadružne dvorane uredilo samopostrežnico. V tem primeru bi morali vstaviti v zadružni dom še en strop in bi potemtakem bila dvorana v nadstropju. Ideja, kije ne kaže kar tako zavreči, posebej še ne, ker bi taka izvedba pripomogla k rešitvi problema trgovine in zadružnega doma. V Polani se še kako zavedajo, da tudi v prihodnje ne bo šlo brez zbiranja samoprispevka. Aprila prihodnje leto bodo spet glasovali. S tedaj zbranim denarjem bodo med drugim tudi zgradili novo mrliško vežo. Tudi na razširitev telefonije mislijo. Sedanji kabel bo omogočil, ko bodo uredili centralo v Črenšovcih, še 25 priključkov. Dobili naj bi jih tudi v Brezovici in Mali Polani — vasema, ki spadata h krajevni skupnosti Polana. Glede na to, kar so si zastavili postoriti pred praznikom krajevne skupnosti, in na prihodnje naloge, se zdi, da bodo imeli v tej vasi veliko bolj vroče mesece, kot pa jih bo prineslo vreme. Pa nič zato; volje do dela jim k sreči ne manjka. Š. SOBOČAN Pomurska kmetica—mati । (še) ni izenačena । V Pomurju, ki ga imenujemo tudi žitnica Slovenije in je nasploh najmočnejše kmetijsko območje v republiki, kmetice — matere še vedno ne morejo koristiti pravice do porodniškega dopusta, ker kmetijske zadruge niso med podpisnicami samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta. Da je temu tako, je razlogov več, med njimi je osrednji ta, da je pri nas združenih kmetov veliko, potencialnih mater med združenimi kmeticami pa malo in bi tako bilo obveznosti več kot ugodnosti, čeprav mesečni prispevek 75, 38 dinarjev, kar je na leto 904,56 dinarjev, ni velika obremenitev za posamezno kmetijo. Pri tem pa je še vedno malce nejasen status združenih kmetic v praksi, saj so Več dajatev kot ugodnosti? »V kmetijski zadrugi Panonka smo o tem samoupravnem sporazumu večkrat razpravljali na sejah zadružnih svetov temeljnih zadružnih organizacij in tudi na zborih članov po vaseh. V razpravah seje izkristaliziral predlog, da s sporazumom o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta ne gremo na referendum, ker smo menili, da ga kmetje ne bodo sprejeli, saj se jim ta oblika sporazuma ne zdi primerna,« je dejal Jože Ti-vadar.Verjetno bi bilo bolj demokratično, da bi se do omenjenega sporazuma kmetje opredeljevali sami, čeprav bi podpis pomenil dodatno firtančno obremenitev, in je vprašanje, če bi referendum uspel. Posebej, ker je v Panonko združenih okoli 6600 kmetov oziroma članov kmetijske zadruge in je njihova starost nad 35 let, starejši kmetje pa ne pričakujejo ugodnosti iz omenjenega sporazuma. Izvzeti so tudi kmetje, ki so stari nad 60 let. Nadomestilo, ki bi ga prejemala kmetica — porodnica, mesečno znaša 7390 di-naijev in je enakovredno zajamčenemu mesečnemu osebnemu dohodku oziroma minimalnemu življenjskemu Pravica do porodniške Pravica do porodniškega dopusta je pravica iz dela, ki si jo združeni kmetje zagotovijo v skupnosti otroškega varstva Slovenije po enakih načelih kot veljajo za delavce in druge delovne ljudi. Z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta (to je od 6. marca 1982 dalje) je kmečka proizvajalka —združena kmetica, ki pričakuje porod, rodi ter neguje in varuje otroka, pridobila enake pravice, kot jih ima delavka v združenem delu. To je načelno določilo sporazuma in pomeni, da lahko to pravico izrabi edino kmečka proizvajalka, ki ima status združene kmetice, ali drugače povedano: kmečka proizvajalka, ki trajneje združuje delo, sredstva, oziroma zemljišča v kmetijski ali drugi organ izaciji. . Pravico do porodniškega dopusta imajo samo združene kmetice, tega statusa pa nima vsaka kmečka žena. Iz tega sledi, da do porodniškega dopusta ni upravičena kmečka žena, ki statusa nima, pa čeprav ga ima njen mož. Prav tako pa te pravice ne morejo koristiti vse združene kmetice, ki trajneje združujejo delo, sredstva, oziroma zemljišča v kmetijskih zadrugah ali drugih organizacijah, ampak le tiste, katerih zadruge, v katere so združene, so pristopile k samoupravnemu sporazumu. določila, ki jih izpostavljamo v okvirčkih, eno, praksa in delo, predvsem preštevanje dni porodniškega dopusta na kmetijah pa drugo. O najbolj perečih vprašanjih, ki se nanašajo na temo uresničevanja pravice do porodniškega dopusta pomurskih kmetic, smo se pogovarjali z Jožetom Tivadarjem, sekretarjem najmočnejše kmetijske zadruge v Pomurju — Panonke in strokovno sodelavko občinske skupnosti otroškega varstva v Murski Soboti Marijo Kerčmar. Izhodiščno vprašanje je bilo: Zakaj kmetijska zadruga Panonka ni med podpisniki omenjenega sporazuma, po katerem bi bile kmetice — matere izenačene z delavkami — materami kar se tiče nadomestila za čas porodniškega dopusta in koriščenja le-tega Strokovna sodelavka občinske skupnosti otroškega varstva Marija Kerčmar in sekretar kmetijske zadruge Pa-nonka Jože Tivadar pred mikrofonom v uredništvu Vestnika in radia Murska Sobota. Foto: A. Abraham strošku na delavca. Bojazen, da bi ga prejemalo premalo združenih kmetic, je ob ilustrativnem podatku, da bi ga na primer v Prosenjakovcih, kjer je 295 članov kmetijske zadruge, koristila le ena kmetica, upravičena. »Kar pa ne pomeni, da večina kmetov ne pozdravlja izenačitev kmečke matere z materjo — delavko v času porodniškega dopusta,« je poudaril sekretar Panonke in dejal, da v okviru kmetijske zadruge iščejo ustreznejšo obliko od omenjenega samoupravnega sporazuma. Kakšna naj bi bila le-ta, je preuranjeno govoriti, čeprav številka, da je v Sloveniji med stotimi kmetijskimi zadrugami le 36 podpisnic, izkazuje previdnost kmetov, posebej tam, kjer jih je združenih veliko, tako kot v Pomurju. Poleg tega pa je osnovna nejasnost, ki zavira pristop k samoupravnemu sporazumu, tudi status združene kmetice. Združena kmetica — porodnica Na vprašanje, ali imajo vse kmetice pravico do koriščenja porodniškega dopusta, je strokovna sodelavka občinske skupnosti otroškega varstva v Murski Soboti. odgovorila, da v smislu določil omenjenega sporazuma ima pravico do njega vsaka kmečka proizvajalka, ki ima status združene kmetice. Le-to pridobi tudi na podlagi združevanja dela, torej ni pogoj, daje lastnica sredstev' oziroma zemljišča. Porodniški dopust je izvirna pravica matere — združene kmetice, kar pomeni, da oče — združeni kmet te pravice ne pridobi, pač pa enako kot oče — delavec lahko izrabi porodniški dopust potem, ko je materi poteklo 105 dni porodniškega dopusta in če sta se Čas porodniške Po samoupravnem sporazumu o Prav'ca^e do P0^' združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pm jeiavka OP niškega dopusta je združena kmetica prav tako ko dni Pre.tM čena do porodniškega dopusta 28 dni oziroma pop'y3h čakovanim porodom in do 105 dni dopusta po P°r izrabe j2 105 dni se združena kmetica odloči o obliki nad*.'I gdsoW jo bo izrabila porodniški dopust 141 dni v obliki po na da dela ali pa bo delala 21 ur na teden oziroma‘j km^^ dvanajstega meseca otrokove starosti. Ce zdru prizao guje m varuje dvojčke, več živorojenih otrok IW* porodi otroka, ima enako kot delavka pravico do daljsey dopusta. f0 poPeSpa Porodniški dopust je izvirna pravica ma®!ne prid°b\jel^ združeni kmet — oče otroka — izvirno te Pravl^,gopur> enako kot oče — delavec lahko izrabiporodnis rodi je materi — združeni kmetici poteklo 105 dn P" pusta, če se seveda starša tako sporazumeta- seveda starša tako dogovorila. Pravico do porodniškega dopusta imajo samo združene kmetice, tega statusa pa nima vsaka kmečka žena. Torej iz tega sledi, da do dopusta ni upravičena vsaka kmetica, čeprav ima status združenega kmeta njen mož. Katera kmetica je združena, je torej nadvse pomembno vprašanje. »Po zakon u o združevanj u kmetov je status združenega kmeta in tako tudi kmetice jasen, v praksi pa pri tem nastaja vrsta problemov, ker določene pojme razume j vsak po svoje«, je opozoril J Jože Tivadar in pojasnil: »Dejansko je zbruK^ -kmetica tista, ki s kmetijsko | zadrugo ali temeljno zadružno organizacijo podpiše g pogod bo o dolgoročni sku- I Pni proizvodnji in z njo J trajneje sodeluje. Bistvo je v tem. da se ta I samoupravni sporazum ozi- J roma pogodba podpiše, ni pa nujno, da je podpisnik i tudi lastnik kmetije oziroma I zemljišča.« SLAVICA djšjneC; kmetica iz» pri Kmetice ostal^-kega koriščenju PO^estila dopusta m nadom zanj kmetijo letn' z e dru velik, je pa veliko Ženih kmetov kori-kmetic, ki bi ,®"*s8in0' stile ug°dnO^raZuma ° upravnega spo3 n0Stih pravicah in obvezo | Združenih kmetov v z av. z uresničevanjem P ce do porodniskeB je pusta. Prav ‘^adih veliko, Predve?mkj zdrti-žensk s kmetuj in žujejo da,°zagotovljen° imajo tam zag na> # porodniško. ..yjnl0 >z ključno od^ne porod dno nima ur®,eživimo 1,3 niške, čeprav z ob najbolj kmet sk močju Slovenije- Teoretično p0: uresničevanje pra« tofej rodniškega /Sice ' I tudi pomurske kn^ drug«^’ I jo, v praks« P;-J izmeti«"’4 I saj je združeni Prav pa bi bilo, | matere lahko P prvih m® j. jim najm ajsini J cih po rojstvu, 2J I mladek to se k^P * | no. Eden od kora vanju Pl?b'® dopusta | porodniškega oravica*1 I obveznostih zu Ker hko, ^orav^ijanJ3^ pokaže čas, P imele «r J Je vnih PS STRAN 8 kmetijska panorama 1 Rastlinska hranila । * in izbira I Pridelki v poljedelstvu, tudFvrtičkarji 1 so sev zadnjih letih uročno povečali.je - pridelujemo vse več in kakovos J v jeto večja 1 na zelenjadnih trgih pri nas izbi B j pestrejša. rast mnogo več Kulturne rastline ponudi zemlja- 1 rastlinskih hranil, kot jim Jih lahko P u -ih nekajkrat B I gnojenjem smo pri nas v zadnjih d^ • povečali pridelek v rastlinski pr°i bogatijo na Vsa« B tudi za okrasne rastline. Najpome Anik, vodik, k 1 rastline potrebujejo za rast in razv n. Magnezij, l^ik. fosfor, žveplo, hahj kalcijm^drugbDelimo mangan,cmk,baker,bor,molibdem^ ki -lb rastlin Jih na makroelemente, to j e elem mikroelemente, -J I''zemajo iz tal v večjih količinah, i breznjihnenu J B rastline potrebujejo zelo malo, vendar ore B I uspevati. „ predvsem makro- Z rudninskimi gnojili d?dala^ne^e glede potreb pR B elemente: dušik, fosfor in kahj. Rastlin r^/Alkujejo, zato B Posameznih makroelementih m° obstaja harmonij I moramo to upoštevati. Pravimo, da .:no harmonično medrastlinskimihranilioziromameds J trebujejo 1 razmerje rastlinskih hranil. Nekatere katere več fos- B I ^a primer veliko kalija, druge dušika, lorja. einojil p°sa" Vrtičkarjem je delo glede odmer janlaipravo kom- B |meznim rastlinam olajšala industr 3 .finska hranila B 1 pleksnih gnojil. Ta gnojila vsebujejo ^a potrebe po- ustreznem medsebojnem razmerju g ujfki, l°rei ^a^ -^meznih rastlin. Poleg tega so v zrna p^ejo m J'h |*ana. kar zelo olajša delo, ker se ne sp 1 ahko enakomerno trosimo po ^^R'icio rastline pol £ , usPešno rast in razvoj potre J J makro m m rastlinskih hranil, to J razmerjm »e -1 v pravilnem medse j moramo to J 1 nn °bo’ zrak’ v»do in toploto. ^mo ustrezne rastne 1 ^Praviti m oskrbovati, da rt^^^aodajati humus s ^a moramo rahljati, jim kimi ter šotnim Sn°jem, kompostom m org 1 & oph m zatirati plevel. , 7a oskrbo tal z £ * w $a?danes imamo vse možnos §ana in granu- * ST' ki dob'm° ofnPso posebej prirejena 1 m Posamezne skupine rastlin P raZmerju. Z 1 ^ejo dušik, kalij, fosforv^^bimo tla z or- 1 ' humusnimi gnojili lahk°^osiv zadnjih Rti širota^uovmi. Sola in šotna gnojila - f ako šote ne P°t v rastlinsko proizvo JI • kjer nl vec h£a>jo več le v mestih in na pR^"'e ravnanje s 1 šotnih gn$a' temveč tudi na dezeLdemker kopicij0 vU? gojili enostavno, uspeh pa 1 , Bao kg rastlinskih g I hraniu" Is P°Tahimo letno skupaj okI°|zvftim svetom se g 1 ,s 1 ^utlh?* embalaži (3,5,50 kg). gnojilu- to g 1Rkaluev,?,?a ki je prisoten v kal J u &nojilnih g To upoštevamo pri sesU J ^anulirana g ' Stojha ? pripravimo za takšne rastline g^ fosforne I hompnnlez kahjevega klorida. Tudi top J ‘ nejcatera m 1 Mejila v ]e zel° Pomembna, zato vsebjej raslUne so g 1 uhčuth; J?1111 'oshira v topni obliki. M g .^element g Potrebe? na Pomanjkanje bora, ki je ko &n0- 2? ?e'° majhnih količinah. tresemo . |huravian'° ustrezno količino bora. ker g tazdelhi po 112^ ne m0Tem° en r^ojiltri^ -n Pozimi je primeren čas, da ? bg^adnega ?evja ora^’ v katerem upoštevamo P ,-mO |e inten- fchvnoj$ bičevja in vinske trte. Danes sd , tudi starim | ^ta^ece Plantažne sorte,vendar mommo u kzado-g 1 voljfm Zatrto gnojiti, če hočemo, da bo pridete . h Shiino 'e??0 metrov sadovnjaka ali vlP^branega tajila200 d0 250 hg specialnega 8"^merjem hranil- nitrofoskal z medsebojn bora in g 1 ?^ne?^'k'fosf°r-kahj 7:14.18 in z dodatk« g fcrvje 0£v razmerju 1:1. Ker sta vinska -in ne vsebuje I^lijav ??llva na klorid, navedeno gnoji w I Ja obhki klorida, temveč kot kalijev sulfat g '"hra.d??1'V. drevju in vinski trti gnojimo ze njca |v Slubinosn°Jdo jesensko deževje raztopi in - ^topOm — l^zi/tmj v območje korenin. Še pred "^daj 1 'SP°rnla(ii ah’tignojiloglobokovtleh,dagal' d dana g Pnčno rastline koristiti. I n^hovau č ° čeie m£do padavin, ne pncnc> p d-arskf 1 I v'hofosUjCe 'mamo le nekaj dreves, kupim - J Q.te_ g \ V^upa aV Plastičnih vrečkah po 3 ah 5 g- 3 do 5 \ I dojila leta°lrehuje eno samo d-evo v rod B 1 ŠV^hnveea^' 'n.P0'eti dodamo sadnemu drevju še n B Shorn a^°lda z borom, hXTdeluje 1 1 I Vi’hstja ??a?°.tekoče gnojilo ?OL1 AR- • l0 \ I p deciij. P°rabljamo ga v zelo nizki konce asdin. l ?Sebno vimv1 htrov, da ne poškodujen f-‘‘kon.. g 1 h Sacije f?v a -naie v vročini občutljiva na v J §e * ' ° h n 'aJla' Ce jeseni potrosimo okoli :eseni, ne bo izostal. C e nismo uspeh gnojiti jč- B Pusneguvsozimo. Združevanje sredstev za klavnico Konec prejšnjega tedna so v Murski Soboti podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnotehničnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev, po katerem bodo v delovni organizaciji Agromerkur v okviru SOZD ABC Pomurka skupaj s sovlagatelji združili sredstva za perutninsko klavnico. Poleg nekaterih delovnih organizacij v okviru sestavljene organizacije bodo sredstva za klavnico prispevali še porabniki perutninskega mesa, ki si bodo tako zagotovili nemoteno oskrbo, delovni organizaciji Agromerkur pa nadaljnji razvoj tovrstne proizvodnje. Predračunska vrednost rekonstruirane klavnice znaša 185,8 milijona dinarjev, 60 odstotkov sredstev so zagotovili sovlagatelji, 40 odstotkov pa bo bančnih sredstev. Delovna organizacija Agromerkur za to investicijo zagotavlja 28 milijonov dinarjev lastnih sredstev, 37 milijonov dinarjev bo prispevala sestavljena organizacija iz združenih sredstev, sovlagatelji — Delikatesa Ljubljana, Napredek Domžale, Intervencijski sklad za oskrbo mesta Maribor, Projektivni biro Murska Sobota, Radenska, Prvi junij Trbovlje, KZ Ljutomer—Križevci, DO Zunanja trgovina, Potrošnik Murska Sobota, Mesna industrija in rezervni sklad občine Murska Sobota — pa bodo zagotovili okrog46 milijonov dinarjev. Z novo klavnico si v tej delovni organizaciji veliko obetajo, saj bodo v njen lahko zaklali 6 milijonov brojlerjev, kar predstavlj a 7.800 ton mesa letno, z uvedbo nove tehnologije pri vzreji brojlerjev pa Začasna rešitev v sanaciji kafilerije Kaže, da kljub nekajletnim prizadevanjem, da bi zgradili novo slovensko kafilerijo v Zlatoličju, do realizacije tega projekta v tem srednjeročnem obdobju ne bo prišlo. Zataknilo se je predvsem pri zagotovitvi sredstev, saj je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah težko izločiti 730 milijonov dinarjev za gradnjo tega objekta, ki bi sicer rešil problem klavniških odpadkov v Sloveniji. Na zadnjem sestanku predstavnikov gospodarskih zbornic iz severovzhodne Slovenije je zato obveljal predlog, naj bi na tem območju zgradili dve kafileriji; eno za območje Pomurja in drugo za območje Podravja, Ker pa do novogradnje v Murski Soboti še ne bo prišlo tako kmalu, so se hkrati tudi dogovorili, da pristopijo k sanaciji obstoječe kafilerije. Sedanji objekt, ki je bil zgrajen leta 1965, ne more več zadovoljiti potreb, ki so nastale s povečanim obsegom klanja, ne ustreza pa tudi ekološkim zahtevam. Sedanja kafilerija lahko predela dvnevno 15 ton klavniških odpadkov, ker pa znašajo dnevne razpoložljive količine surovin kar 40 ton, se pojavlja predvsem problem zakopa tistih odpadkov, ki jih sedaj ni moč predelati. V delovni organizaciji Mesna industrija so zato pristopili k sanaciji obstoječe kafilerije, izvedli pa jo bodo v dveh etapah. Z dokončanjem prve etape se sicer zmogljivosti kafilerije ne bodo povečale, pač pa bodo z njo odpravili predvsem ekološki problem obrata, ki je v mestu in okolici prisoten že nekaj let. Po prvih predračunih naj bi znašala vrednost sanacije prve faze nekaj čez 49 milijonov dinarjev, ker pa je v zadnjem času prišlo do nekaterih podražitev, bo vrednost teh del veljala 65 milijonov di-naijev. Poleg investitorja — delovne organizacije Mesna industrija — ki je zagotovil 20 odstotkov potrebnih sredstev, bodo 20 odstotkov potrebnih sredstev prispevali še sovlagatelji v okviru SOZD ABC Pomurka, 20 odstotkov bo zagotovil sozd iz združenih sredstev, razliko pa banka s kreditom. S sanacijo prve faze naj bi končali v drugi polovici letošnjega leta, že zdaj pa razmišljajo o sanaciji druge faze, ki bo prispevala k povečanju proizvodnih zmogljivosti, v celoti pa se bo spremenil tudi tehnološki postopek in bo tako odpravljen škodljiv vpliv na podtalnico. Po končani sanaciji kafilerije v Murski Soboti se bo sedanja proizvodnja obrata povečala od 1.100 ton kostne moke na 3.000 ton kostne moke letno, proizvodnja tehnične masti pa od 650 na 1.800 ton letno, predelali pa bodo lahko 20.000 ton klavniških odpadkov. Celotna sanacija pa je zastavljena tako, da bodo lahko po dograditvi nove kafilerije celotno opremo prenesli v nove prostore. L. Kovač Povabilo k sodelovanju V prizadevanjih, da bi bila Kmetijska panorama čim bolj pestra, predvsem pa zanimiva, vabimo k sodelovanju tudi bralce. Sporočite nam svoje predloge in želje, o čem naj bi pisali, prav tako pa pričakujemo tudi vaša vprašanja, na katera bodo odgovarjali kmetijski strokovnjaki. bodo tudi intenzivneje izkoristili sedanjih 53 tisoč kvadratnih metrov vzrejnih površin v Pomurju. Seveda pa bodo kapacitete nove klavnice omogočile tudi razširitev v lastni in kooperacijski reji brojlerjev. Sedanja zmogljivost klavnice namreč tega ne tudi zagotovitev in normalizacijo oskrbe z brojlerskim mesom na daljši rok. Predvsem bo zagotovljena oskrba sovlagateljem in poslovnim partnerjem, ki združujejo sredstva in devize ter dobavljajo koruzo, nova klavnica pa bo registrirana tudi za iz- Sedanje zmogljivosti klavnice, kije bila zgrajena pred 12 leti, ne zadovoljujejo več vseh potreb, zato se morajo posluževati klanja v nekaterih hrvaških klavnicah. Z novo klavnico bo problem rešen, saj bo v njej moč zaklati 3 tisoč piščancev v uri. dovoljuje in se poslužujejo uslug za klanje na Hrvaškem. Kot je ob podpisu, samoupravnega sporazuma poudaril direktor delovne organizacije Koloman Cigiit, pomeni nova klavnica hkrati voz. Zlasti slednje je še posebej pomembno, saj si morajo z izvozom mesa v prihodnje sami zagotoviti večji del deviznih sredstev, ki so eden izmed pogojev za stabilnejšo proizvodnjo. L. Kovač Proti herbicidom in škodljivcem Sušno obdobje, kije trajalo od spomladanske setve dalje, je povzročilo težave pri kmetijski proizvodnji, in to zaradi slabega delovanja herbicidov ter pojavov bolezni in škodljivcev. , Koruzne posevke, kjer rastlinice še niso vzkalile, škro- fteSKSSSK ST"“ w '° “ Kier ie koruza vzklila, uoorabimo atrapin in mapin proti širokolistnim plevelom, proti večini plevelov pa uporabimo hkrati lasso in atrapin. Proti slaku in osatu uporabimo de-herban A, ko je koruza visoka od 15 do 20 cm po priloženih navodilih. Sovke (črvi temno sive barve) v posevkih pese in koruze zatiramo s pripravki dipterex, talkord in basudin. Škropimo pozno zvečer po priloženih navodilih ali po navodilih strokovne službe. Žitni strgač (kot pijavke čmo-zelene barve) posebno Siodo povzročajo na jarih žitih, kot so oves in ječmen, pa tudi na ozimni pšenici. Ob močnem pojavu škropimo s sredstvi: lebaycid, ekalux ali dipterex po priloženih navodilih. Kmetijska pospeševalna služba Delo v mesecu juniju V SADOVNJAKU Dva ali tri tedne po prvem škropljenju sadnega drevja škropimo drugič proti jabolčnemu zavijaču, kaparju in škrlupu. Pri precepljenem sadnem drevju naravnavamo mladike v pravilno rast, šibke in pregoste prikrajšamo ali odstranimo. Odstranjujemo vodene poganjke na deblih in vejah. Rodnemu drevju pomagamo k rasti in razvoju plodov v suši z zalivanjem, ob dežju pa z gnojnico. V tem letnem obdobju je kajpak najvažnejše opravilo škropljenje. Sadnih škodljivcev je v tem času veliko, poleg teh pa je veliko raznih bolezni, ki s škodljivci vred uničijo letno najmanj tretjino sadne letine. Najhujši škodljivci, ki naredijo največ škode, so: ameriški kapar, jabočni zavijač ali črv. cvetožer, zimski pedic in vse vrste navadnih kaparjev. Najhujše bolezni pa so škrlup, monilija in plesen. V VINOGRADU Vez v juniju je zelo važno opravilo, zato moramo to delo opraviti pravočasno. Če nismo gnojili z dušičnimi gnojili že v maju, bomo to opravili v tem mesecu. Sicer pa redno škropimo po navodilih peronosporne službe. NA VRTU x Na vrtu je pletev, okopavanje in osipavanje najvažnejše delo, ob suši pa zalivamo. Sejemo še seme letnih solat, endivije, ponovno pese, kolerabic in korenja. Izpraznjene grede prekopljemo, po potrebi pognojimo in zasadimo z ohrovtom, rdečim zeljem, poznimi cvetačami in listnim ohrovtom. Paradižniku odstranjujemo zalistnike, da bo pridelek obilnejši. Privezujemo poganjke in prvič škropimo proti paležu. Kumaram odščipnemo vršičke nad petim listom, da nastavijo več zarodka. Zatiramo razne škodljivce, ki se pojavijo na rastlinah. Uspešno jih uničujemo z zapraševanjem. Na lepotnem delu vrta sadimo in presajamo razne letne cvetlice, sejemo seme dvoletnih turških nageljnov, marjetic, mačeh i. dr. Odcvele grme lippvke, japonske kutine, vajgelije: obrežemo in razredčimo, vrtnice pa okuliramo, Proti plesni na vrtnicah prašimo ob sončnem vremenu. Sobne rastline postavimo na prosto, da se okrepe. A H STRAN 9 SREDNJEŠOLCI IZ MURSKE SOBOTE NA OSREDNJI MANIFESTACIJI OB DNEVU MLADOSTI V BEOGRADU SRCA MLADIH JUGOSLAVIJE BILA KOT ENO »Vam, mladim polagam na srce: dajte, storite vse, da bo naša socialistična skupnost trdna, da bo med narodi vladala ljubezen, da se bo razvijalo sodelovanje med ljudmi. Na vas je prav ta obveza!« To je Titova misel namenjena jugoslovanski mladini, ki ostaja aktualna, kot da bi jo s slavnostne tribune stadiona JLA v Beogradu izrekel letošnjega 25. maja. Njegovo delo prepleta na stotine takšnih sporočil, iz katerih bomo še dolgo črpali ideje za poti v prihodnost, iskali rešitve za najtežje probleme. .. Titova sporočila presegajo čas sedanjosti, v njih je vizija naše prihodnosti, je bilo tudi sporočilo letošnje osrednje manifestacije jugoslovanske mlade generacije na dan mladosti v 'našem glavnem mestu — Titova bo naša prihodnost, so rekli v en glas. Na stadionu JLA jim je z zanosnim »Druže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo«. petdesettisočglava množica ljudi, zbrana iz vseh koncev naše domovine, gromko pritrdila. Med to množico je bito tudi čez slo mladih iz Pomurja. Še več —_ 210 srednješolcev iz Murske So- • bote je letos predstavljalo Slovenijo med okrog šest tisoč nastopajočimi iz vseh naših republik in pokrajin. Jugoslavija v malem je bila to: na igrišču, na tribunah, na beograjskih ulicah. Iz nje je vihrala mladost, radost, sreča pa ponos in globoko spoštovanje, ko se je nepretrgana kolona vila proti hiši cvetja na Dedinju. Beograd je kol vsakič v maju postal za kakšno leto mlajši, njegovo široko srce, ki je ponujalo toplo dobrodošlico vsem, je hitreje zadihalo. Povsod že dopoldne gneča, skupine mladih na ulici, ki jih spremlja pesem, v tisoče zastav odete Terazije, povsod prijazna beseda in prijateljski stisk roke — takšno je bito, v najbolj skopih besedah rečeno, naše glavno mesto letošnjega 25. maja. Mitja Ribičič: »Mislim, da prireditev jugoslovanske mladine ob dnevu mladosti moramo ohraniti. Nekoliko pa bi kazalo spremeniti in dopolniti vsebino pro: grama štafete mladosti.. . krajevne skupnosti Huni- Prav v slednji smo skuPf. mladimi iz Niša preživeli ner, zabni večer. Za to gre Prvi vrsti zahvala domačinom, še posebej " trudni mladini iz te skupnosti. Širokosrčni, maN V naših srcih. Še »začinili« P / Sa fantje Pomladnega vetr*^ / To Jso le utrinki / festivalskih dni, ki so % / udeležence prehitro mm nl / Pa so se vračali dom ' p / sleherni konec Jugosla J / nih src. Ne le 2ara^dj vno- / Poznanstev, temveč zar / vičnega prepričanj«-«^ / In vsi so bil' kbub nrnaznf / slovesu od Trebinja- P f^jih / domačinov, mladm w veseb- / jugoslovanskih ^jnladiiP: / Kajti takšna je Listič« / ustvarjalna v Titovi s / samoupravni skupof^jenj«13 / v našem avtobusu j one--. / skoraj do Gornje K prij«^ / Vmes, ob obujanju' m / spominov, pašo m‘sse bod proti Prištini. ^LjnjeJ^ / ponovno srečah Pr,ylade P« I STRAN 10 VE! Sklenjene še trdnejše vezi turistični utrinek a LENDAVSKE OBČINE Gostje prihajajo z vzhoda Mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi je bil ob našem obisku nekam pust. Je to posledica depožita wuoma neusklajenih predpisov v maloobmejnem prometu? Prav gotovo. Tedaj, ko uhodna\™la^ ,a Priprta, tedaj, ko si ob vsakem izhodu lahko vzel s seboj 1.500 dinarjev ... je bil z naše strani pravi na-”»• Zdaj, vsaj zdi se tako, pa je narobe: veliko več Madžarov prihaja k nam, kot pa gre Jugoslovanov v to sosednjo dcžavo. fl WIXT gostje prihajajo z VZHODA — Čez prehod v Dolgi vasi pa seveda ne potujejo le sosedje, ampak tudi Cehi, Poljaki in drugi gostje z vzhoda. Predstavnik ob-bnejnih organov nam je zatrdil, da bo na prehodu poslej vsak dan bolj živo; prve ,,lastovke” z vzoda so že prispele. So neke vrste znanilci, da bo prišla tudi jata, torej turisti, ki žele preživeti dopust na Jadranu v predsezoni. Pač zato, ker so cene veliko nižje kot pa v juliju in avgustu. Obiskovalec, ki pride z mad-farske strani na mejni prehod v Oolgi vasi, si ne more ustvariti M'o ugodnega vtisa o nas! Moti ga stavba carinske službe in obojne milice, saj se ta objekt nikakor ne more kosati s sodobnim objektom na drugi strani meje. Tedi bližnji kiosk, kjer sta mesnica in ,,bife”, nam ne more biti v ponos; je sila s skromen in tudi gostinska ponudba ni zado-v°l)iya. Prodajajo sicer vino, pi-,0’ žgane in brezalkoholne pija-kar je v redu, ni pa v redu, ™ od ,, jedil” dobiš le ribje onsefve, mesni ,,doručak” in , Upamo, da bodo pri "egralu še ob pravem času Poznali, da imajo na mejnem Ptehodu ne le neizkoriščeno "tožnost za večji prihodek, am-... kot „edini” nosilec go- skrt dejavnosti dolžni po- oeti za pestrejšo ponudbo tudi na naibližji obmejni točki. nekaj je, kar bode v oči na jnem prehodu v Dolgi vasi. ? "Poslovna” stavba Trans-a- Gre za star objekt, ki ni-2 “^ga pročelja. Človeka čudi, da so inšpekcijske službe izdale (?) uporabno dovoljenje, ob tem pa niso zahtevale temeljite ureditve stavbe, za kar sicer upravičeno vztrajajo pri drugih strankah. Tak objekt naredi na goste sila slab vtis. Kdo bo sprožil uradni postopek, da bo upravljalec čimprej, predvsem pa pred večjim valom turistov, uredil to stavbo? Časa ni na pretek. Poročilo z mejnega prehoda v Dolgi vasi pa lahko sklenemo s pohvalo. Opazovali smo mejno osebje (cariniki in miličniki) in si o njem ustvarili dobro mnenje. Ne le prijazen odnos do tedaj sicer redkih potnikov, ampak tudi to, da so govorili v jeziku potnikov, torej tudi madžarski, čeprav — domnevamo — vsi niso take narodnosti, potrjuje prej zapisano trditev. Jezika se je torej bilo treba naučiti. MESTO POD GORICAMI Gost z vzhoda se kmalu pripelje v prvo večje mestece — Lendavo. Pot ga vodi po Partizanski, nato pa še po Kolodvorski ulici. V krajevni skupnosti Lendava nam je njen tajnik Aleksander Sankovič zatrdil, da si prav posebej prizadevajo, da bi ti ulici imeli kar najlepšo podobo. To sta ulici, ki ipiata največ starih zgradb, zlasti Partizanska. Pred leti so sicer ob visokem državniškem obisku temeljito obnovili pročelja, tudi zdaj jih večina kaže urejen videz, so pa seveda tudi hiše, ki kar vpijejo po ureditvi. Da bo ta trditev bolj konkretna, naj posebej izpostavimo stavbo, kjer je bila prej kemična čistilnica . . . Na Kolodvorski ulici, ki so jo pred kratkim na nekaj mestih prekopali, v zemljo pa bodo letos menda še enkrat polagali telefonski kabel proti Indipu, bo treba čimprej urediti parcelo pred delavnicami tehniške srednje šole. Prerašča jo namreč visoka trava. Na drugi strani ceste, kjer grade novo avtobusno postajo, pa zaenkrat podobe ne morejo spremeniti, ker pač gre za gradbišče. Bo pa treba poskrbeti za večjo čistočo na prostoru pred enoto Cestnega podjetja. Nekoliko dalje, kjer je veliko skladišče Univerzala, so že dokazali, da je z dobro voljo moč spremeniti okolje. Na boljše seveda! Gostje z vzhoda, ki imajo za končni cilj Jadransko morje, so torej tranzitni potniki in se v Lendavi ustavijo le za krajši čas: počitek, nakup osnovnih živil. Ponudba v Mercatorjevih oz. Univerzalovih trgovinah je menda kar obsežna (kave seveda ni). V Lendavi pa je tudi precej gostinskih lokalov. Izredno velika pridobitev je nov hotel B kategorije, ki ima pokriti bazen. Še vedno pa je aktualno tudi kopališče v Petišovcih. Obiskovalcev je več kot dovolj. Neposredno ob Lendavi pa so znamenite gorice. Po njihovih pobočjih je marsikatera cesta že asfaltirana. Torej so vinske kleti zelo približane turistom. Žal pa niso odprte! Lahko se voziš ali hodiš gor in dol, nobena klet ni ,,uradno” odprta, torej skoraj ni možnosti, da bo turist vstopil v klet in pokusil vino iz soda. Sicer pa, odkar vinogradniki na veliko prodajajo grozdje, je marsikatera klet prazna. To pa je klavrna usluga turizmu v goricah. Turist, ki pride z vzhoda, nikjer ob cesti ne opazi kakega reklamnega sporočila, ki bi vabilo v gorice. Zdi se, da vinogradniki in kletarji ta prostor pod soncem ljubosumno čuvajo zase in za svoje najbližje tovariše. To pa, gledano širše, seveda ni prav. TURIZEM DAJE PREMALO Ni naš namen, da bi predstavljali vse znamenitosti, ki so v LENDAVA — Pogled na Partizansko ulico, po kateri poteka tudi magistralna cesta. Po tej ulici prihajajo številni gostje z vzhoda. Foto: Š. S. občini Lendava in utegnejo turista zanimati. S tem zapisom želimo le opozoriti na odpravo ne--katerih (že naštetih) pomanjkljivosti. V prizadevanja za boljšo turistično in gostinsko ponudbo se moramo vključiti prav vsi, kajti ne sme nam biti vseeno, kakšna je podoba naših mest, vasi ... Ob tem, ko smo postavili veliko novih hiš. ne bi smeli pozabiti tudi na vaške trate, pa tudi na obcestne jarke oziroma bankine. Nekoč so se v vasi kar prepirali,. kdo si bo ,,priboril” služnostno pravico za pašo ob cesti, zdaj pa redko najdeš koga, ki bi hotel nabrusiti koso in travo pokositi brezplačno. Za ureditev obcestnih jarkov pa morajo skrbeti tudi vzdrževalci magistralne, regionalne in občinskih cest. Le-ti namreč pokose površine, ki so v višini ceste (to store s kosilnico) zanemarijo j>a travo v jarkih. Tako je često tudi na območju med mejnim prehodom v Dolgi vasi in Lendavo . . . Včasih je še tako majhna pomanjkljivost usodna in odvrne gosta od obiska, naredi nanj slab vtis . . . Večja prizadevnost, novi poslovni prijemi ... ne smejo biti tuji tudi gostincem, na katerih je še vedno največje breme, res pa je, da imajo tudi največ koristi. Tudi ribiška društva se morajo aktivneje vključevati v turistična prizadevanja, oživeti pa je treba tudi turistična društva. Tam, kjer jih še ni, naj bi jih čimprej ustanovili. Saj ne rečemo, da v lendavski občini na področju turizma in gostinstva ni veliko narejenega. Uspehov ni moč prezreti. Prezreti pa ne smemo tudi pomnajklji-vosti, še zlasti pa ne tistih, na katere gost, ki prestopi mejo, najprej naleti. Ne smemo biti brezbrižni, potruditi se je treba in biti dober gostitelj. Naši kraji, v tem primeru območje lendavske občine, ne smejo biti le odskočna deska, ampak je treba gosta zadržati kar najdlje v mestecu in krajih ob mejah. Tedaj bo turizem dajal več. Štefan Sobočan TEU IIII OTON I LJUTOMER n.sol.o. I En Nilu In Ud 69240 LJUTOMER,PREŠERNOVA C. 40 TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER b o. TEL.: (069) 81-035, 81-615,81-625,81-635,81-645,TELEX: 35Ž63 YU TSL.Ž.P. LJUTOMER 'JSTRoj iz Ljutomera tQča kmetovalcem nove prikolice, eno-dvoosne. Nove pru • omogočajo prepeljati 'atetiaia In pridelkov v Mn času In z enakimi Vsekakor pa je te’ 'na uporabnost In po-'a nosilnost. PRIKOLICA tip ETK 410, nosilnosti 4100 kg Funkcijske prednosti so v naslednjem: — izdelani in vgrajeni so poviški stranic, povečana prostornina — poviški stranic se po potrebi lahko demontirajo — odpiranje zadnje stranice s poviškom je navzgor — stranski poviški se odpirajo navzgor, stranica pa navzdol,tako se izsipani material ne strese pred kolesa stranic — stranice so tesnjene za prevoz žitaric v rinfuzi. DOBITE V PRODAJNEM ODDELKU PROIZVA- * ^AC|jq TRGOVSKIH ORGANIZACIJAH S KMETIJSKO MEHA- PRIKOLICA tip DDK 400, nosilnost 4000 kg Tehnične izboljšave so v vgrajenih kvalitetnejših materialih in v dogradnji priključkov: vlečne kljuke, zračne in elektroinstalacije za vleko naslednje prikolice. GARANCIJSKI ROK JE 12 MESECEV! IZREDNE UGODNOSTI NAKUPAL odstot^^^^ Ljutomer nudi 15 odstotni popust za prikolice in 20 Plačilo opravite na osnovi predračuna TEHNOSTROJA v Ljubljanski deviznn' popust za trosilce hlevskega gnoja pri plačilu z dinarji banki, ekspozitura v Ljutomeru. nega porekla. Za tako plačane izdelke garantiramo takojšnjo izdobavo! 1983 STRAN 11 Vikend hišica v zdravilišču v Moravcih POČITNICE V MORAVSKIH TOPLICAH (MAJ — OKTOBER) Moravci, kraj v severovzhodni Sloveniji nedaleč od Murske Sobote, so znani širom Jugoslavije po izvirih termomineralne vode s temperaturo 62° do 72° Celzija. V zdravilišču smo se specializirali za zdravljenje revmatičnih in degenerativnih obolenj lokomotornega aparata, stanja po operativnih posegih in poškodbah, bolezni in ginekoloških obolenj. Za tiste goste, ki svojega dopusta ne žele preživeti na morju, temveč želijo obnoviti svoje psihofizične sposobnosti v mirnem in slikovitem okolju, daleč od vsakodnevnega hrupa in onesnaženega zraka, smo v Moravskih toplicah pripravili 10 in 14-dnevne počitnice po ugodnih cenah: 10-dnevne počitnice z namestitvijo v 1/2 sobi v: — hotelu Termal B kat. ---vikend naselju (v bungalovih) — leseni hišici — zasebnih sobah 9.000,00 7.600,00 5.600,00 5.600,00 din na din na din na din na osebo osebo osebo osebo V teh cenah je vključeno 10 polnih penzionov, neomejeno kopanje v bazenih s mineralno in navadno vodo, 1 pregled pri zdraviliškem zdravniku. NA NAVEDENE CENE DAJEMO ŠE 10% POPUSTA! OTROCI OD 7,—10. LETA STAROSTIPA DOBIJO 30% POPUSTA! termo- 14-dnevne počitnice z namestitvijo v 1/2 sobi v: — hotelu Terma! B kat. — vikend naselju (v bungalovih) — leseni hišici — zasebnih sobah 12.600,00 din 10.640,00 din 7.840,00 din 7.840,00 din na na na na osebo osebo osebo osebo Cene vključujejo 14 polnih penzionov, neomejeno kopanje v bazenih s termomineralno in navadno vodo, 1 pregled pri zdraviliškem zdravniku. NA NAVEDENE CENE DAJEMO ŠE 10% OTROCI OD 7.—10. LETA STAROSTI PA POPUSTA IN 15. DAN BIVANJA GRATIS! DOBIJO 30% POPUSTA! V času počitnic lahko gostje uporabljajo rekreacijske objekte v bližini hotela, si izposodijo kolesa za kolesarjenje po Pomurju in na ta način pridobijo zlato, srebrno ali bronasto značko Radenske, poskusijo ribiško srečo v bližnjem ribniku, preživijo dan na turistični kmetiji itd. Moravske toplice pa so tudi Izhodišče za izlete v bližnjo in daljno okolico z ogledi kulturno-zgodovinskih in turističnih znamenitosti (Plečnikova cerkev, lončarji v Filovcih, ogledi vinskih kleti z degustacijami in podobno). Možnosti za izpolnitev prostega časa in zabave vam pri nas ne bo manjkalo, zato ne oklevajte In se odločite za počitnice v Moravskih toplicah. — Prosti čas izkoristite za kopanje v Moravskih toplicah — Sindikalnim organizacijam nudimo 10% popust — Novitete v gostinski ponudbi za sezono 83: — v letni restavraciji glasba vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo — ob sobotah in nedeljah specialitete na žaru (odojek in jagnje) — Iz drugega na tretji julij MORAVSKA NOČ s pečenim volom na žaru — Kopališke usluge: — obnovljeno kopališče (v pokritem bazenu podvodna masaža) — pravkar obnovljen okrogli bazen — na voljo štirje bazeni s termalno vodo (eden pokrit) in eden z navadno vodo — stalna zdraviliška služba in fizioterapija Use informacije: te!.: (069) 72-210 Naslov: Moravske toplice, 69221 MARTJANCI Teleks: 35275 MORTO YU ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU vsem občanom, delovnim kolektivom organizacij in ustanov ljutomerske občine in jim želimo se mnogo delovnih uspehov v vseh delovnih okoljih! SKUPŠČINA OBČINE IN IZVRŠNI Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca ZSMS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV TOZD USNJARNA LJUTOMER Kemijska in usnjarska predelovalna industrija n. sol. °-Slovenske Konjice, Jugoslavija 2lic' Svinjsko usnje za usnjeno konfekcijo in čevljarsko debelinah in barvah /SKRENE CEST/Th OBČNE LJUTOMER! STRAN 12 KEmiJSKA LETNA TRADICIJA Prvi kilogrami črnega smodnika so bili v Ka ^zvna feiani leta 1852. Prav na tej osnovi se je K 'ružbenem delovna organizacija, ki jo po bruto P™ občini. Naša de-proizvodu uvrščamo med večje v,kaI?n :UBOSlovanski trg 'ovna organizacija dela različne izdelke j (jetavnikov ™ za izvoz, ki je v tem času eden najpomem J samostoj-m temeljev napredka naše samoupravne n°sti in neuvrščenosti. . , mt nrizadevajo Delavci kamniške smodnišnice si ze ^^acijo dela, za boljše delovne razmčre za učinkovitejs g j0_ za večjo varnost pri delu in ugodnejše po .avi:e so naša sedanji uspehi in naš delež pri napredku . g koralna obveza za bodoče delo. -t:rl tozd ka- t . V okviru Kemijske industrije Kamnik so štiri tenh proizvodni program je naslednji: T°ŽDKAMNIKTIT — gospodarska razstreliva — aluminijski prah in aluminijske pas T ~ Ponosna skladišča za razstrelivo 'Ozd namenska proizvodnja — črni smodnik ~ vžigalna vrvica , . • ,nf. sredstva in — vadbena in šolsko minskoeksp o SredstvazaCZinSLO .... . ~~ Prižigala in sredstva za injiciranje visok». m natiskane, barvaste m prozorne U^D VZDRŽEVANJE . . . embalaže ~~ proizvodnja žaganega lesa m izd — proizvodnja energije 1n - Prevoz blaga in oseb v cestnem druge storitve kovinsko predelov INDUSTRIJA VESTNIKOVI BRALCI BODO OBISKALI TOZD KAMNIK Iz obrata Kemijske industrije Kamnik, tozd Kamnik. Izdelovanje plastičnih vrečk za potrebe tovarne Mura iz Murske Sobote. Začetek predelave umetnih snovi v Kemijski industriji Kamnik sega že v prvo povojni) desetletje. Prva uporabljena umetna snov je bil PVC, s katerim smo plastificirali oziroma izolirali zunanjo površino vžigalne vrvice. Namen tega je bil izboljšati zaščito higroskopne vžigalne vrvice proti vlagi in s tem izboljšati kakovost ter povečati, varnost minerskih del na vlažnih in mokrih zemljiščih. Potrebe delovne organizacije po sodobnejših in boljših embalažnih materialih, ki jih KIK na leto porabi samo, za osnovno pakiranje okrog 150 ton, so vodili k odločitvi, da za svoje potrebe prične sama izdelovati plastično folijsko embalažo, ki so jo tedaj v Jugoslaviji proizvajali še v zelo skromnih količinah in jena trgu tako rekočnibilo možno dobiti. Zaradi teh potreb in dotrajanosti starega stroja za plastificiranje vžigalne Vrvice je bil leta 1962 kupljen nov. Univerzalna izvedba naprave ter zadostna zmogljivost je omogočila. da smo poleg plastificiranja vžigalne vrvice pričeli izdelovati folijsko embalažo iz visokotlačnega polietilena. To leto lahko obeležimo kot začetek načrtnega razvoja predelave umetnih snovi v KIK. Da bi poskrbeli za nove prostorske razvojne možnosti obrata, smo leta 1969 odkupili bivšo tovarno kovanega orodja v Šmarci in jo preuredili. Transformatorska postaja je zagotavljala električno energijo, obrat pa je že bil priključen na vodovodno omrežje. Poleg na-štetega.so bili na voljo skladiščni in pomožni prostori. Leta 1970 se je ves obrat za predelavo umetnih snovi preselil v preurejene prostore, kjer je še danes. Obenem je bila kupljena tudi nova oprema, kije omogočala v večji meri zagotoviti potrebe tržnih razmer. Zgrajena je bila hala za tiskanje in končno konfekcioniranje izdelkov. Leta 1974 je bila kupljena linija za proizvodnjo ploskih folij, na kateri v pretežni meri predelujemo polipropilen, ki ga upo- ; rahljajo predvsem v tekstilni industriji. Predelovalne zmogljivosti smo povečali na 2300 ton izdelkov na leto. Predelujemo ves tehnološki odpadek (okoli 150 ton na leto), ki nastaja ob zagonu, ustavitvah ali zastojih proizvodnje ter drugih tehnoloških potreb. KAMNIK kemijska industrija K AM NIK 61240 KAMNIK, Fužine 9 Telefon: (061) 831 011 Brzojav: KAMNIK - KAMNIK n.sol.o. Telex: 31-264 YU Kamnik, poštni predal: 65 Največja tovarna pogrebne opreme MENINA 1952-1982 Menina kamnik Telex: 31 708 dekane J ' SeJe razvila ski 1v ia.',skc obrtne Cn krs?e' ZdaJ Hlet^dela R snnabl oziro-s %je 4 toVa.„. er hrastovine h emčijo. °^koSt° n^^eroma novcih knu Za^tevneje ^strijsv tako ‘me-ntai^’ jman-Mor f°rme ali n> ger' .Pravij0 J °blike, Mj s J^rimi P°Znavalci, ^efrinja nekatera *jo n° >n obljL ^'niško Posebnimi ^NlJA 1983 tovarna pogrebne opreme V EVROPI Po podatkih, s katerimi razpolagajo v Menini v Šmarci pri Kamniku, v naši državi dnevno potrebujejo okoli 600 krst, od katerih jih 32 odstotkov izdelajo v tej tovarni. Da gre zares za največjega tovrstnega izdelovalca ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi na vsej naši celini, pove podatek, da drugi proizvajalci pogrebne opreme v Evropi nareke največ 30.000 krst letno, v Menini pa več kot enkrat toliko ali 65.000. orodji vtiskujejo v svež les ali krst in druge pogrebne jo ročno rezljajo iz suhega ‘opreme za poslednje slovo' lesa. Skratka gre-za izredno ......................... - zahtevno in . potrpežljivo delo, čeprav pri njem prevladuje industrijska izdelava. Vsaka delovna faza je preračunana na minute, če ne skoraj do sekunde. Menina ima pod svojo moderno streho tudi razse-žen razstavni prostor, eno najbolj nenavadnih stalnih ražstav pri nas, na kateri si obiskovalec lahko ogleda najmanj kakih 30 različnih od človeka. Menina bo letos dve tretjini svojega izvoza v vrednosti 10 milijonov dinarjev realizirala z belgijskimi kupci, preostali izvoz (5 milijonov dinarjev), ki je pogodbeno že sklenjen, pa bo realizirala z italijanskimi in zahodnonemškimi kupci. Če je lani Menina realizirala izdelavo v vrednosti 327 milijonov dinarjev, letošnji plan predvideva realizacijo v višini 435 milijonov dinarjev. . . . ; Najcenejša krsta, izdelana v Menini, stane 5.116 dinarjev (maloprodajnacena). najdražja pa23.368dinarjev, medtem ko v izvozu krste v povprečju dosegajo ceno 12.000 dinarjev, kar je, kakor pravijo v tovarni, komaj lastna cena, ki jo pokrivajo z izvozno stimulacijo. STRAN 13 MEBLO salon meblo MARIBOR heroja bračiča 1 tel. (062) 24-490 Nudimo vam: SISTEMSKO POHIŠTVO SPALNICE SEDEŽNE GARNITURE STILNO POHIŠTVO JOGI VZMETNICE POSTELJE KOSOVNO POHIŠTVO SVETLOBNA TELESA Poseben 15% popust za plačilo z dinarji deviznega porekla in oprostitev plačila temeljnega prometnega davka Brez konzervansov OSVEŽILNA DIETETIČNA BREZALKOHOLNA Radenska TITAN 61240 KAMNIK JUGOSLAVIJA TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA n.sol.o. fitinge črne in pocinkane _*ralnega ogrevanja gentile za enocevni sistem centrain s ' Mesoreznice in kavne mline ' «lhke iz temper litine . in cilindrične orOizvodno po ’ Miutawioe in obešanke ,„ode xa ^ko pr sMučarske vezi Tyrolia m drug P njo. STRAN 15 sport V LJUTOMERU PROSLAVILI OSEMDESETLETNICO TELESNOVZGOJNEGA DRUŠTVA Na prenovljenem asfaltnem igrišču pri domu Partizan v Ljutomeru je bila preteklo soboto slovesnost, na kateri so proslavili 80-letnico TVD Partizan s slavnostno akademijo. Prikazali so telovadne vaje, aerobiko, judo in ritmične vaje, nastopila je plesna skupina, zaigrali pa so še odbojko. V pirostorih srednje šole družboslovne usmeritve pa so pripravili razstavo pod naslovom OD SOKOLA DO PARTIZANA DANES, ki so si jo obiskovalci ogledali z velikim zanimanjem. Na slovesnosti je govoril predsednik društva Partizan Ljut^her Ivo Lašič, Začetke organiziranega telesnovzgojnega delovanja v Ljutomeru je takole orisal: „V letošnjem letu mineva 80 let, odkar se je v Ljutomeru porodila misel, da bi organizirano delovali na športnem področju. Tako bi takratnega človeka, slovenskega kmeta in delavca vsestransko krepili, ga telesno in duhovno vzgajali v prebujenega in naprednega narodnjaka. Realizacijo teh svojih zamisli so videli v lastnem Sortnem društvu, zato so na pobudo ljutomerskega zdravnika dr. Karla Chloupka 15. avgusta 1903 ustanovili telovadno društvo ,,Murski Sokol”, Chloupek pa je bil njegov prvi predsednik in starosta. Podstarosta je bil dr.Grossman, blagajnik Anton Mišja st., tajnik Franc Šnejser in načelnik Anton Mišja ml. Društvo se je hitro utrdilo, telovadili pa so v slovenski šoli. Organizirali so tudi izlete v bližnje in oddaljene kraje, ki so bili zelo pomembni tudi zaradi širjenja nacionalne zavesti in slovenske kulture med takratnim prebivalstvom. Leta 1907 so se udeležili vse-sokolskega zleta v Pragi, kjer so slovenski telovadci med 145 vrstami zasedli 7. mesto, kar je bil velik uspeh. Pomembno za ustanovitev ,.Murskega Sokola” v Ljutomeru je tudi dejstvo, da se je rojevalo v obdobju, ko je naš narod ječal pod škornjem avstro-ogrske monarhije in hrepenel po svobodi. Prav zato je bila ustanovitev telovadnega društva za takratne čase pogumno dejanje, zato so Ljutomerčani na ta svetel trenutek tudi ponosni. Čeprav se je društvo borilo s finančnimi težavami, je bilo ves čas zelo aktivno. Tudi takrat, ko so bile njihove prošnje za denarno pomoč pri takratnih oblasteh zavrnjene, češ, kmečki sinovi in hčere naj bodo z vilami in metlo v hlevu pri živini, so z ljubeznijo do slovenskega naroda in domače besede premagovali težave in vztrajno nadaljevali svoje poslanstvo,” je poudaril slavnostni govornik. To pomembno delo, ki ga je opravil,.Murski Sokol”, danes uspešno nadaljuje TVD Partizan Ljutomer. Ves čas delovanja se je zavedal odgovornega poslanstva, da je telesna kultura v samoupravni socialistični družbi del družbenega procesa, ki krepi in oblikuje delovnega človeka in povečuje delovno storilnost. Zato so v Ljutomeru odločeni, da gredo po tej poti. KOLESARSTVO Rekord Bertalaniča in Ciguta Prosto nedeljo so kolesarji Pomurja iz Beltinec izkoristili za preverjanje sposobnosti in pripravljenosti za letošnjo sezono. Treba pa je reči, da najpomembnejše dirke tekmovalce še čakajo, saj bo v mesecu juliju posamično in ekipno državno prvenstvo ter državno prvenstvo na pisti. Poleg tega pa bo seveda še republiško prvenstvo. Od 55 registriranih kolesarjev se je testa udeležilo 25, kar pa ni zmanjšalo zanimivosti' kronometra. Doseženi rezultati so pokazali, da solidni rezultati, ki so jih pomurski kolesarji dosegli na začetku letošnje sezone, niso bili naključni, temveč plod trdega in vztrajnega dela. Na kronometru je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov. Posebej velja omeniti KONJENIŠTVO Zmagala Alba MS Slavič < Na mariborskem hipodtumu so bde konjske dirke, na katerih so nastopih tudi ljutomerski kasači in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Največ uspeha je imela družina Marka Slaviča iz Ključarovec, ki je zmagala v vseh vožnjah, kjer so nastopili. Prijetno je presenetila AJha MS z Markom Slavičem ml., ki je zmagala v četrtem teku krožne dirke za prvenstvo Slovenije pred Lerom (Janžekovič, Veržej) in Dimitrijo (Marko Slavič st.), Nevin MS (Pušenjak, Ljutomer) je bil peti. Po štirih tekih krožne dirke za prvenstvo Slovenije vodi Fanta s 25 točkami pred Lerom 20, Albo MS in Dimitrijo MS, ki imajo po 17 točk, Fegrino s 15 točkami. Od ostalih kasaških dirk vejja omeniti zmago Rebeke (Puhar, Ljutomer) pred Fireto (Seršen, Veržej) v dirki od 3 do 12-letnih kasačev na 1800 m, zmago Liljane (Jureš) med dvoletniki in Dimitrije MS na 1600 m. nov pionirski rekord Ciguta, ki je skoraj za eno minuto izboljšal lanskoletni rekord Mihaliča. V absolutni konkurenci pa sta tri leta star rekord Kapuna izboljšala kar dva tekmovalca, in to Bertalanič in Titan. Tudi boljši časi Berdena, Ceha, Holerja, Štiblarja in drugih tekmovalcev kažejo, da se forma izboljšuje. Rezultati: 1. Bertalanič (45 km/h), 2. Titan, 3. Berden, 4. Holer, 5. Štiblar. Posamezne kategorije: člani: 1. Holer, 2. Štiblar, 3. Pelc; st. mladinci: 1. Bertalanič, 2. Titan, 3. Babič; ml. mladinci: 1. Berden, 2. Ceh, 3. Horvat; Pionirji A: 1. Cigut, 2. Vzjak, 3. Serec; Pi-B: 1. Sooš, 2. Gjergjek, 3. Zrinski in Pi—C: 1. Hajdinjak, 2. Sooš. športno arustvo Lipovci je pripravilo I. memorial v hokeju na travi, na katerem so sodelovale ekipe: Lipovec, Čepinec, Pomurja, Maribora in Svobode iz Ljubljane. Številni gledalci so videli zanimive tekme. Rezultati: Lipovci—Svoboda 2:0, Pomurje—IC Ma- 30-LETNICA SD BORIS KIDRIČ ZMAGALA SD MURA Strelska družina Boris Kidrič pri UNZ Murska Sobota je najstarejša strelska družina v občini, letos pa praznuje 30-letnico delovanja. V počastitev obletnice in dneva varnosti so na strelišču v jurski Soboti organizirali tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Udeležilo se ga je rekordno število družin, sodelovalo pa je kar 21 ekip in 5 posameznikov. V ekip- STRELSTVO MURA IN HORVAT V soboto je občinska strelska zveza na strelišču ob kanalu v Murski Soboti organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško, na katerem je sodelovalo 10 ekip in 5 posameznikov. Prvo mesto v ekipni konkurenci je osvojila strelska družina MURA iz Murske Sobote s 1353 krogi pred strelsko družino PANONIJA iz Murske Sobote, ki je zadela 1037 krogov, strelska družina Koloman Flisar iz Tišine pa je zasedla tretje mesto s 713 krogi. Med posamezniki je najboljše streljal Mirko HORVAT (Mura, 478 krogov) drugi ie bil Karel Turner (Noršinci, 471 krogov) in tretji Vlado Horvat (Panonija, 468 krogov.) Na tekmovanju so normo za republiško prvenstvo dosegli: Mirko HORVAT, Mura, Karel TURNER, Noršinci, ter mladinec Janko KUZMA, član strelske družine GRANIČAR s Cankove s 444 zadetimi krogi. S. Abraham JUDO Sobočani najboljši Judo sekcija Partizana iz Murske Sobote je bila organizator tretjega in hkrati zadnjega pozivnega turnirja za mlajše mladince Pomurja in Medžimurja. Udeležilo se ga je 45 tekmovalcev. Po treh turnirjih je vrstni red naslednji: do 47 kg: 1. Prinčič (Lj), 2. Fileš (Cak), 3. Duh in Perš (MS); do 53 kg. 1. Vrdjuka (MS), 2. Kulčar (Le), 3. Koler (MS) in Lebar (Lj); do 57 kg: 1. Petkovič (Le), 2. Jarni (Le), 3. Slana (Lj) in Hajdinjak (Le); do 62 kg: 1. Meničanin (MS), 2. Krajačič (Le), 3. Šarkezi in Ficko (MS); nad 62 kg: 1. Horvat (MS), 2. Legen (MS), 3. Peras (Cak) in Muršič (MS). Ekipno: 1. Murska Sobota 23 točk, 2. Lendava 15, 3. Ljutomer 7 in 4. Čakovec 2 točki. O. S. Klubsko prvenstvo Soboški Partizan je pripravil klubsko tekmovanje v judu za mlajše pionirje, katerega se je udeležilo 23 tekmovalcev. Rezultati — do 30_ kg: 1. Kavčič, 2. Albert, 3. A. Škalič in P. Škalič; do 35 kg: 1. Rituper, 2. Stoti, 3. Pucko; do 40 kg: 1. Erveš, 2. Šadl, 3. Rituper in nad 40 kg: 1. Berden, 2. Režonja, 3. Roškar in Slamar. O. Š. KAJAKAŠTVO Lep uspeh Krožanov Na reki Krki je bilo medklubsko tekmovanje v spustu, ki ga je organiziral KK Kostanjevica. Udeležili so se ga tudi člani BD Mura iz Kroga in se odlično odrezali, saj so osvojili kar tri prva mesta. V konkurenci članov jev spustu K-l zmagal Varga, v konkurenci C-2 pa Cinč—Titan. Med mladinci pa je v K-l osvojil prvo mesto Karas. SNL Le točka za Nafto V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je lendavska Nafta v srečanjuz Rudarjem iz Titovega Velenja iztržila eno točko. Srečanje se je končalo z 1:1. Gol za Nafto je dosegel Hozjan. Soboška Mura pa je izgubila v Ljubljani. Premagal jo je vodeči Slovan s 4:1. Gol za Muro je dosegel Ferencek. V tekmovanju druge slovenske nogometne lige so Brežice premagale Ljutomer s 6:4. ribor 6:0, Lipovci—Čepinci 4:3, Svoboda—Maribor 3:1 in Pomuije—Lipovci 6:4. Vrstni red: L Pomurje (MS), 2. Lipovci, 3. Čepinci, 4. Svoboda (Ljubljana), 5. Ivan Cankar Maribor. Najboljši strelec je bil Čarni (Pom) s 4 goli, najboljši vratar Lipovšek (Sv) in najboljši igralec Mesarič (Lip). nem seštevku je slavil SD MURA z 243, krogi, druga je bila ekipa upokojenih del. UNZ, Panonija pa je zasedla tretje mesto z 216 krogi. Najboljši na tekmovanju in najbolj delovni v SD Boris Kidrič so dobili priznanja, Alojz Sturm, Rudi Drole in Jože Šenčur pa so dobili zlate puščice. S. Abraham NOGOMET Olimpija v Bakovcih V četrtek, 2. junija 1983, ob 17.00 uri bo v Bakovcih prijateljska nogometna tekma med slovenskim prvoligašem Olimpijo iz Ljubljane in reprezentanco pomurske nogometne lige. Olimpija, ki ima izredno dobre odnose z nogometnim klubom Bakovci, bo nastopila v popolni postavi. Selektor reprezentance pomurske nogometne lige je trener Beltinke Ivo Maučec. SRL Zmagala Polana V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski ženski rokometni ligi je Polana premagala ekipo Fužinarja z Raven z 18:15. Strelke za Polano: Horvat 7, Vugrinec 3, Virag 3, L. Laslo 2 ter E. Laslo, Kavaš in Kociper po enega. Že pred tekmo pa je vodeči Itas iz Kočevja premagal Radgono s 33:26. PNL Rezultati —19. kolo Tešanovci—Hotiza 2:0 Tišina—Radgona 1:0 Crenšovci—Lipa 2:3 . Petišovci—Bakovci 1:0 Turnišče—Veržej 3:2 Dobrovnik—Beltinka 1:2 I.MNL M. Sobota Rezultati — 14. kola Puconci—Carda 2:5 Rakičan—Rogašovci 4:1 Šalovci—Bogojina 2:3 Dokležovje—Apače 2:3 I. ONL Lendava Rezultati — 13. kolo Panonija—Nafta 7:4 Mostje—Borba 4:1 Mladost—Olimpija 2:1 Nedelica—Bistrica prel. II. MNL M. Sobota Rezultati —14. kolo Romah—Grad 3:4 Melinci—Vrelec 3:3 Ižakovci—Pušča 4:0 Bratonci—Gančani 1:3 ^ROKOBORBA — DRŽAVNO PRVENSTVO Podlesek državni prvak V Titovem Velenju je bilo državno člansko prvenstvo v rokoborbi, na katerem je dosegel lep uspeh član rokoborskega kluba Pomurje iz Murske Sobote Franc k ’ sek. V kategoriji do 68 kg je osvojil prvo mesto, potenl . je v finalu premagal Tanevskega iz Bitole ter tako osvoj naslov državnega prvaka. Tako je Podlesek še enkra potrdil, daje v odlični formi, s tem pa pridobil tudi zaupanje zveznega kapetana, ki ga je že pred državnim prvenstvom določil za nastop na nekaterih pomembnih mednarodni ^tekmovanjih. __, NAMIZNI TENIS SOBOČANI Rekordna udeležba, kvalitetne igre in veliko presenečenj so značilnosti tradicionalnega že 14. odprtega pionirskega prvenstva „MURSKE SOBOTE”, ki je zbralo 180 tekmovalcev iz 24 klubov, iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Od kvalitetnih tekmovalcev so manjkali le Primorac ter igralci Sente, zato so dobre igre in uvrstitve Sobočanov toliko pomembnejše in dokaz, da ta generacija nekaj pomeni tudi v ju goslovanskem merilu. V ekipni konkurenci, kjer nastopilo 78 ekip, so se kar uvrstile med osmerico, kjer je tri je zlasti pomembna zmaga tretje ekipe nad favoriziranim Bagatom s 3:1. V četrtfinalu je prva ekipa v postavi Benko in Kuzma premagala Petovio s 3:0 in v polfinalu Vesno iz Zaloga s 3:1 ter v finalu izgubila z republiškimi prvaki ekipo Fužinarja po veliki borbi z 1:3. Druga ekipa je izgubila po veliki borbi s Kočevjem z 2:3, pri čemer je Benkovič premagal oba igralca Kočevja. V posamezni konkurenci pionirjev je nastopilo 175 igralcev in tudi tu so Sobočani zabeležili velik uspeh, saj so se kar trije najboljšo osmerico. V je Benko premagal Beograda z 2:0, v klubskega tovariša uvrstili med četrtfinalu Šariča iz polfinalu PREVISOK PORAZ . V predzadnjem kolu MRLZ sp Sobočani gost' > saj niso U’P ekipo Bagata iz Zadra ter proti pričakovanju izgU ’^ doni osvojiti niti partije. Čeprav se je pet partij končalo no ie razo^nf^jnskin1 ne moremo pohvaliti za posebno dobro igro, P05®^1!?.!^ z rnim-hP red-nik, od domačih pa je še najbolje igral Močan. j^pfcem državnim reprezentantom Karlovičem ter pionirskim Soh3® g y no kvalitetna ekipa, kateri se pozna, da trenira X®3k° _ zveZno ® in se bo prihodnje sezono skoraj zanesljivo uvrstila v p ^al^' zadnjem kolu igrajo Sobočani v Bjelovaru s Partizano • oraC o;2, Rezultati: SOBOTA—BAGAT 0:9 (Močan—prinioraC nik—Amižič 1:2; Kovač—Karlovič 0:2; Zalazm ^jovič 0*' . Močan—Karlovič 1:2; Kovač—Amižič 1:2; Zalaznik—* M-v' vač—Primorac 1:2; Močan-Amižič 1:2. Murska Sobota šestič zmagovalka »j* Blizu 150 upravnih delavcev iz vseh štirih pomu .. Najve le1® je v M. Soboti sodelovalo na tradicionalnih športnih g , priti0® so imeli gostitelji, ki so bili uspešni v sedmih panog bodo športne igre v Gornji Radgoni. Rezultati: er> 3. MOŠKI: kegljanje: 1. M. Sobota, 2. Ljmo 3 streljanje z zračno puško: 1. 1. M. Sobota, 2. G- 3. ra fj" posamično: 1. Jauk 166, 2. Bačič (oba M. Sobo 1 Radg00*’««’’’*2? Radgona) 161 krogov; odbojka: 1. M. Sobota, 2. rjut0,n®21hoti|' tomer; mali nogomet: 1. M. Sobota, 2. Lendava, • ^j. s® tenis: 1. Lendava, 2. Ljutomer, 3. G. Radgona m , G. Radgona, 3. Lendava. „ „ nadgonB’ J,' ŽENSKE: kegljanje: 1. M. Sobota, 2 G. 3. G-J(,)lj streljanje z zračno puško: 1. M. Sobota, 2. Le""» M go . posamično: 1. Bagari 164, 2. Mikola 155, 3. Vido jgva. krogov; odbojka: 1. Ljutomer 2. M. Sobota, 3- „ rnjg Ra"8 18 red: 1. Murska Sobota 32 točk, 2. Lendava 21, 3- Ljutomer 18 točk. ROKOBORBA . Podlesek in Kous pe® V Zagrebu je bilo državno prvenstvo članov v rokoborbi, katerega se je udeležilo tudi 6 rokoborcev iz Slovenije, med njimi 4 iz Murske Sobote: Franc Podlesek v kategoriji do 68 kg, Bojan Kous v kategoriji do 100 kg, Edi Vogrinec v kategoriji do 48 kg in Jože Kranjc v kategoriji do 52 kg. Izkazala sta se Podlesek in Kous, ki sta v svojih kategorijah osvojila peti mesti. Boljšo uvrstitev bi si zaslužil Podlesek, ki se je odločno boril, žal pa so ga oškodovali Tretja medalja V Zagrebu je bilo državno pionirsko Pryel,stj nj>,n'Jj so se udeležili tudi tr(je Sobočani. Najboljši m®(0 v .. pi*1’’j nec, ki je v kategoriji do 55 kg osvojil drugo m $ (u5en> J( tekanj1'' ja medalja za tega mladega borca. Do finala ptetn^jgii k p. nasprotnike in le v borbi za prvo mesto ga J«ekicar'° Kragujevca. Odlično sta se borila tudi Mila11 sta osvojila peto in šesto mesto. USPEŠNI Benkoviča prav tak j porbi z finalu izgubil po renrezen®!; državnim pionirski osvoju torn Jamškom z 1^- jebilW; odlično 2. mesto. OdWn J di Robi Benkovič, KiJ RHadanOvi-dva favorizirana igra finaju Si-ča iz Bagata ter v z 2:0 i» rovino iz Fužinarja oba je osvojil odlično 3. uspeh * doslej njegov največJi, 0 pionirski konkurenci, r .grfl p zelo dobro in hor y se Je zasluži še Ivan vstoP* uvrstil med osmeri veiiki borb' polfinale izgubil pov 1 Komacem iz K°&,.LrStil najboljših 16 se je ^itek- F med 32 pa S. Unge % mlajših pionirjih J ^jitvij dosegel Mirko Ung y polfi^ 3. mesta, potem ko je ZagteW izgubil z zmagovalcem Uspe Karkovičem (Rude^ z p d pomeni tudi uvr Fridrih3 , najboljšo osmerico ter h k Gerendaja med naj . je treba uP0Št®X’’kvalitet’ konkurenca r^^^boljši, kar J so nastopih vsi n J pohvalo imamo v JugoslaviJ. zasluži tudi organi zadoVoljst SOBOTA, ki i® J zahtevno ^ vseh odlično izpdJ3I » movanje, saj so igr3» mizah. STRAN 16 vestnik HOKEJ NA TRAVI Prvi memorial Milana Forjana Monika TUJEC POVOZIL OTROKA V prejšnjem tednu se je na območju Pomurja zgodilo nekoliko več prometnih nesreč kot sedem dni prej. Občane je zlasti razburila vožnja avstrijskega državljana 32-le-tnega Franca Jožefa Mencin-Barja iz Laafelda pri Rad-kersburgu. 24. maja ob 12. uri se jo peljal z osebnim avtom z neprimerno hitrostjo iz središča Murske Sobote proti Čer-nelavcem. Ko je pripeljal v neposredno bližino osnovne We Dane Šumenjak, vožnje n’ prilagodil vremenskim razmeram, stanju v prometu, ni pa upošteval tudi znaka . »otroci na cesti«, zato je na prehodu za pešce s prednjim delom avta zadel dve deklici, ki sta prišli z voznikove leve smeri. Hudo sta poškodovani 107letna M. H. iz Murske Sobote in 10-letna H. K. iz Moravec, obe učenki 3. b razreda. Prav tako 24. maja se je pripetila prometna nesreča v Beltincih. Vzrok naj bi bila vinjenost in izsiljevanje prednosti. Iz Murske Sobote proti Odrancem se je peljal z osebnim avtom Stanislav Ternariz Beltinec. Ko je pripeljal do križišča Panonske in Mladinske ulice, se mu je približal traktor, ki ga je vozil Jože Sobočan iz Lipe. Traktorist je menda zapelj al preveč na levo in tako avtomobilistu zaprl pot. Ternar se je hotel nesreči izogniti, zato je zavil na levo, nato pa spet na desno. Ob traktorista sicer ni trčil, je pa zadel ob vogal trgovine. Škode je za 80 tisočakov. 24. maja-se je nekaj minut po 23. uri Konrad Pisnik iz Fikšinec peljal skozi Mursko Soboto. V ulici Štefana Ko vača pred križiščem Kocljeve in Kardoševe ulice in pred prehodom za pešce mu je z desne strani skočil pred osebni avto Mijo Tuka iz Lužina, BiH. Ob tem je z obema rokama udaril po vetrobranskem steklu in ga razbil. 25. maja ob 11.10 uri se je zgodila prometna nesreča na magistralni cesti M. Sobota —Radenci. Vzrok: neprimerna hitrost in prehitevanje na neustreznem mestu. V Pe-tanjcih je na vozišču, ki je označeno s polno črto, nem ška državljanka Elizabet Jager, hotela prehiteti 10-letno kolesarko M. K. s Petanjec. Ko je bila vzporedno z njo, je kolesarka zavila na levi vozni pas, to je hitro storila tudi Ja-gerjeva, vendar nesreče ni uspela preprečiti. Hudo poškodovano deklico so odpeljali v bolnico. Jože ŠtefanecizTropovec se je 27. maja peljal iz Radenec proti Radgoni. Pri odcepu ceste v Beračevo je vozilo za trenutek ustavil, da bi varno zavil na levo. Kljub temu pa je prišlo do nesreče. Nasproti je namreč pripeljal Slavko Raduha iz Melov, ki zaradi zgrešenega stekla ni videl Ra-duhovega vozila in je tako izsilil prednost. 29. maja se je pripetila nesreča v Lipi. Skozi to vas seje peljal z osebnim avtom Jože Glavač iz Turnišča. Z desne stranske ceste seje pripeljal s kolesom Alojz Marič iz Tur-, nišča, kije zadel ob avto. Š.S. Nova generacija* peči Predstavljamo vam novo generacijo peči, ki so izdelane na osnovi bogatih izkušenj in vaših potreb. Peči za centralno ogrevanje: STANDARD, STANDARD S, SPECIAL, SPECIAL S, CENTRAL SPECIAL 24. Peči za centralno etažno ogrevanje: CENTRAL 23, CENTRAL 17K. Trajno žarna peč za ogrevanje enega prostora: MAGMA TOBI 7. PODJETJE ZA KOMUNALNO GRADNJO, VZDRŽEVANJE IN OPRAVLJANJE USLUG „KOMGRAD" LJUTOMER GLAVNI TRG 13 po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODJA NABAVE IN PRODAJE 2. PRIPRAVNIKA ZA DOLOČEN ČAS K točki 1.: višja šola komercialne smeri ali VK trgovski delavec in 10 let delovnih izkušenj K točki 2.: strojni inženir ali gradbeni tehnik Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov „Komgrad" Ljutomer — za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Kaj pričakujete od vašega sistema za ogrevanje? Naši izdelki vam zagotavljajo odlične izkoristke, možnost dograjevanja sistema, izredno kvaliteto, velik izbor in lep izgled. Sistem centralnega ogrevanja lahko dopolnite z našim solarnim bojlerjem za ogrevanje sanitarne vode SAT 301 ali SAT 302. Peč za centralno ogrevanje pe& CENTRAL SPECIAL 24 predstavlja modifikacijo Za etažno centralno ogrevanje in jo odlikujejo majhne dimenzije in velik kurilni učinek. Etažno centralno ali °^revjanje lahko odlično rešite s pečjo CENTRAL 23 s Pečjo CENTRAL 17K na kateri lahko tudi kuhate. Zaupajte nam. 120-letna tradicija in sodobna proizvodnja vam , zagotavljata kvaliteto, ki jo iščete. Pišite nam za podrobnejša pojasnila. ABC POMURKA ŽIVINOREJSKO VETER. ZAVOD ZA POMURJE MURSKA SOBOTA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJA STROJNEGA PARKA Pogoj: KV avtomehanik 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku objave. ZIV TAM OVARNA vozil in toplotne tehnike BORIS KIDRIČ n.sol.o. MARIBOR 1963-1983 ____ Leningrajska 27 ^z^neracijo, ki varčuje! SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE LENDAVA RAZPISUJE dela in naloge tajnika skupnosti za varstvo pred požarom in tajnika Občinske gasilske zveze Lendava z dopolnjevanjem administrativnih del poveljnika občinske gasilske zveze Lendava. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo višješolsko izobrazbo smeri varstva pri delu, varstva pred požarom, končano pravno ali upravno šolo — da imajo 3 leta delovnih izkušenj na področju požarnega varstva. Kandidati naj vložijo pismene prijave s potrebnimi dokazili v roku 15 dni, od dneva objave na naslov: Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, Lendava, Partizanska ulica 48. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka objave. 'L 40prlekija Obrtna zadruga PRLEKIJA združuje obrtnike gradbeno-obrtnih, tekstilnih, elektroinštalacijskih, vodovodnih, mizarskih, ključavničarskih, pleskarskih, steklarskih in drugih strok. Ob 10-letnem uspešnem delovanju se cenjenim strankam priporočajo z izdelki in storitvami svojih članov kooperantov. 69240 Qutomar pratomova 7 telefon 069 81*028. 81-204 Vsem občanom iskrene čestitke ob prazniku občine Ljutomer / ^^-^J^JA 1983 STRAN 17 gorenje^tedi Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov, n. sol. o. 69250 GORNJA RADGONA, Partizanska 3 Razpisuje v skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in Pravilnikom o štipendiranju za šolsko leto 1983/84 naslednje KADROVSKE ŠTIPENDIJE 1. visoke šolč — dipl. ing. elektrotehnike — smer telekomunikacije, VII — dipl, ekonomist — smer planiranje in organizacija, VII 2. višje šole — ing. elektrotehnike, VI — ing. strojništva, VI 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija — ing. strojništva — energetska smer (področje toplotne tehnike), VI 1 štipendija 3. srednje usmerjeno izobra- zevanje — elektrikar — elektronik, IV — elektrotehnik — elektronik, V — obdelovalec kovin, IV — strojni tehnik, V 4 štipendije 2 štipendiji 3 štipendije 2 štipendiji Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na obrazcu DZS 8,40 — Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic. K prijavi je potrebno priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih; — potrdilo o vpisu v šolo; — mnenje 00 ZSMS o družbenopolitični angažiranosti kandidata. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Prijave sprejema kadrovska služba Gorenje — Elrad, Gornja Radgona, Partizanska cesta 3. palomaj sladkogorska ABC Pomurka Živinorejsko veter, zavod za Pomurje Murska Sobota razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO za mandatno dobo 4 let Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba iz kmetijske ali veterinarske stroke; - delovne izkušnje v stroki najmanj 5 let; — moralno-politična neoporečnost; — da izdelajo osnovni koncept programa razvoja DO. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o 'zP°'n^a vanju razpisnih pogojev v 20 dneh po objavi razpis«i naslov: ABC Pomurka, Živinorejsko veterinarski zavo Pomurje, Murska Sobota z oznako „za razpisno komi sijo". I . Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v roku 10 po izbiri. no-L€jnA TRADICIJA robčki serviete INVALIDSKA DELAVNICA p. o. - MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA - TITOVA UL. 5 V IZDELAVI PAPIRJEV brisače toaletni papirji higienski vložki vikend krožniki POROK ZA K VA LITCTO! podstavki redniki mape DELAVSKI SVET DO RAZPISUJE DELA direktorja do Poleg splošnih pogojev mora kandidat na osnovi dolO ' Statuta DO, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo pedagoške, Pra.v j ali ekonomske smeri in 5 odnosno 10 let delovnih izku — da je predložil program razvoja delovne organiacije - da ima izkušnje pri delu z invalidi na področju uspo Ijanja — da je moralno politično neoporečen. Direktor se imenuje za razdobje 4 let. Dri- Kandidati za razpisna dela in naloge naj pošljejo P'srr,erTbiavi jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh P° na naslov: g Invalidska delavnica ,,Solidarnost" Murska Sobota, Titov — za razpisno komisijo. . po 0 izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 10 dne opravljeni izbiri. Razpisna komisija v TOZD Osnovna šola Prežihov Voranc, Bistrica 110 sladkogorska Za nas iz Sladkogorske lahko rečemo, da smo že od nekdaj. Vsekakor segajo naši začetki že v prejšnje stoletje. Takrat smo bili majhni, danes se pa ponosni hvalimo, da sodimo med najsodobnejše in največje proizvajalce higienskih papirjev v svetu. Pri nas je najti ovojne papirje, sivo in belo lepenko, papirne krožnike, rednike, fascikle in še kaj. Delamo seveda tisto, kar ljudje želijo in od nas pričakujejo. To so tudi papirne plenice za otroke, higienski vložki za žene, za vse pa mehki toaletni papirji, papirne brisače, žepni robčki, serviete... Potrudili smo se. Za vpojnost, mehkobo, nežnost in lepoto. Pri izdelkih Paloma. razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA za dobo 4 let. Nastop dela s 15. avgustom 1983. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje: — učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona • o šoli, — šolski svetovalni delavec, ki ima ustrezno višjo ali pedagoško izobrazbo. . ti še Delavec iz prvega odstavka mora izpoinje Pogoje; ~ da ima najmanj ctr^kovni izPit, sv/ien*"’ strokovnem izoitu et de,ovnih izkušenj po opre > ~ da ima aktiven inV V29°jno ~ izobraževalnem de u, g, zovanja združeni d°z'tiven odnos do tradicij n gp/oh ter do interesov 3 - !n do družbenih interesov P j __ obrambe, družbene samozaščite in vselj da bo ^svohm^ 'n strokovne sposobnosti, l trov in naloa tem Prispeval k uresničeva J I Kandidati se Jne ionizacije. na / ™s'ov: Razpisna°kom-i0 v 15 dneh od °b>a*ehlv / Bistrica, Sr. Bis™^^ °SnWna 50,3 PreŽih°V bodo obveščeni v 30 dneh od poteka razpis / Elektromontaža in svetila 62519 Poljčane - Slovenija 20 let uspešnega V teh letih se je delovna organizacija EMI iz Poljčan uveljavila na tržišču kot vodilni proizvajalec dekorativne razsvetljave. V zadnjih dveh letih smo razvili vrsto novih proizvodov za opremljanje objektov, ki po kvaliteti in obliki ne zaostajajo za svetovno proizvodnjo. EMI iz Poljčan je tudi uspešen izvoznik svojih izdelkov, saj z njihovimi svetlobnimi telesi radi opremljajo svoje prostore na Švedskem, Saudski Arabiji, Libiji, Belgiji, Sovjetski zvezi in drugod. e Vabljeni v prostore industrijske trgovine EMI v izde^ kupujete in izbirate med široko ponudbo svetil m oSI proizvodnega programa Eiektrokovine iz Maribora. . sObO Trgovina je odprta vsak dan od 8.30 do 16.00, razen 8.00 do 12.00. . 18 LESNINA proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol. J ijana - TOZD tovarna pohištva MIZARSTVO n. sub. o. Ljutomer, Prešernova 31 Razpisuje Po sklepu začasnega kolegijskega organa prosta dela oz. na-°9o s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: I« vodja tehničnega sektorja še ^$9 splošnih poqoiev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje; 9 da imajo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo lesne smeri da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki '*rani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. andidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju službo'''1 p°9°iev na zgornji naslov z oznako „za kadrovsko kadrovsko p_l dn0' v Katerem se morajo kandidati prijaviti, je Kneva objave. zbira bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po ^ranju prijav. 2Polago je dvosobno kadrovsko stanovanje. 8 dni od končanem KMETIJSKA zemljiška SKUPNOST občine LJUTOMER objavlja dela in naloge Ojnika >1. Pomurski zdravstveni center Murska Sobota razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi individualnega poslovodnega organa Kandidat za razpisana dela in naioge mora, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko izobrazbo medicinske, farmacevtske, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti, — da se zavzema za samoupravljanje, — da je moralno in politično neoporečen. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center Murska Sobota z oznako ,,za razpisno komisijo". Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 2emljiške skupnosti občine Ljutomer za 5-urni delav- SGP KONSTRUKTOR MARIBOR n. sol. o., TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE MURSKA SOBOTA, n. sol. o., ŠTEFANA KOVAČA 10 V skladu z določili Statuta TOZD delavski svet RAZPISUJE naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: a) — vodja planskoanalitskega sektorja b) — vodja komercialnega sektorja c) — vodja tehničnoproizvodnega sektorja Za delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je lahko imenovan delavec, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: a) — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj b) — visoka ali višja izobrazba gradbene smeri — 4 leta delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit c) — visoka ali višja izobrazba gradbene smeri — 4 leta delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit Delavci morajo z dosedanjim delom dokazati sposobnost za uspešno delo. Imeti morajo moralno-politične kvalitete. Imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je za dobo 4 let. Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je potrebno poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov SGP Konstruktor Maribor TOZD gradbeništvo Pomurje Murska Sobota, Štefana Kovača 10, s pripisom „za razpisno komisijo". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa. P°0°ji za zasedbo: ' Wa a)i višja ŠQlska izobrazba agronomske smeri da kandidat 5 let delovnih izkušenj v samostojnen Povijanju nalog na področju kmetijstva naj vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogo-v 15 dneh na naslov: Kmetijska zemljiška skup bcine Ljutomer, Ormoška c. 3/11. bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka objav-3a roka razpisa. kovinska in elektroindustrija p.o. %bot° "r^ONMA", kovinska in elektroindustrija, Mur- proda " ’’ ob 9. uri na javni licitaciji naslednja osnovna 1. uni o ?očnjr«'n? stružnica, stari tip 4 .Rosna Za kotno upogibanje 2 m fpg^mj Biser ft ^^ktrnrr'^^r^m za galvansko cinkanje brez podatkov ' %n? ?r bmz podatkov motorjem za galvansko cinkanje 9'ed jp . %ine.pec bo Cena: 20.000 25.000 500 500 500 5.000 1.000 1.000 5.000 en dan pred licitacijo in na dan licitacije, moral plačati še prometni davek od zneska uporabnike, ceste R 367 na odseku Cl^ Moravci, da bo. le-ta Sj ^Pravila mostu od 3». maja od 5.urei do < 24. ure. prOmet bo potekal po obvoz ^oršince. %nizobr . raževalnega zavoda Veržej 1.%ti doma. 5. žaiOnu o o!J° lzP°lnjevati pogoje po: 31% o j vnj š°li. z motbraŽevaniu 'n usposabljanju otrok in mlado-'n na|Oq n)arT1i vedenja in osebnosti. ^žp1, ostala6ri%e se opravljajo s polovičnim delovnim °bV6Za se dopolnjuje z vzgojnoizo- ° ^Polni?16'10''9'1’ za dobo 4 let. %riVna razmVan*U po9°iev pošljite komisiji za medseboj-%i/ati bodo ria .naikasneje v 15 dneh po objavi razpisa. 0 izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi Si«, 2 —-— %^*,JA 1983 STRAN 19 16 izbranih knjig HUMA/MNM Pustolovsko čtivo za urice počitka in oddiha. Tokrat v priročnejši izdaji — v večih trdo vezanih knjižicah formata 12x20 cm •Jemljite jih s seboj na izlete in počitnice • Sledite napetim dogodivščinam slavnih westmanov po odljudnih planjavah in gorovjih Severne in Južne Amerike* To so knjige za staro in mlado — prav tako pu-vlačne kot pred desetletji • Letos poleti bo sonce sijalo do 21. ure in za branje ne boste potrebovali luči VINETOU, šest knjig, skupaj 1369 strani OLD SUREHAND, štiri knjige, skupaj 855 strani V KORDILJERAH, dve knjigi, skupaj 370 strani 423 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU, dve knjigi, sKup^j strani •, OB RIO DE LA PLATI, dve knjigi, skupaj 408 strani Cena 5.100 din — tudi 10 obrokov , po 510 din založba mladinska * ^knjiga deta^n^^ne knt'9e Pa tudi ostala knjižna lahko kn2?rama za,°žbe Mladinska knjiga v sobSff ? a Prodaini stojnici v Kamniku, čas BOLJ ZDRAVI, VEŠČI, BOLJ ZADOVOLJNI S ŠTIRIMI NOVIMI PRIROČNIKI ZA VSE ŠTIRI LETNE CASE MLADINSKA KN J»6A nil>Kliik4ui knjigi CLWCIE zž/ AMIIZIKAXJE Dr. MIROSLAV ZEI DAVID LONGMAN CAROLINE MACKINLEY, MIKE RICKETTS NEGA SOBNIH RASTLIN Barvne slike in risane ilustracije nazorno kažejo, kako ravnamo z vsako posamezno rastlino, ki jih je v knjigi zbranih več kot 90. Vsaki od njih sta posvečeni kar dve strani povečanega formata. V uvodnem delu so opisane zgodovina, lastnosti in nega rastlin. 196 strani, barvne slike in risani prikazi, cena 1.620 din. ZDRAVO ŽIVLJENJE Priročnik odgovarja na vprašanja, kako si ohranimo zdravje in telesno sposobnost v vseh življenjskih obdobjih. Telesni ustroj, prehrana, zunanji vplivi, najrazličnejše vaje, nega telesa in druga strokovna področja so obdelana na način, da hitro najdete pot do sebe in svojih potreb. 207 strani velikega formata, barvni in črno-beli prikazi in slike, cena 1.545 din. VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE Knjiga prinaša navodila za najpreprostejše, najzanesljivejše in najprimernejše načine shranjevanja hrane in njeno uporabo. Posebno poglavje je posvečeno pripravi domačih vin in piva ter takšnih nenavadnih pijač, kot sta višnjev liker ali »portovec«. 255 strani, barvne in črno-bele ilustracije, cena 1.300 din. MORSKI RIBJI TRG Priročnik vsebuje uvodno pojasnilo o ribah in ribolovu, potem pa obsežno obravnava vsako posamezno vrsto rib glede značilnosti, okolja, lova, okusnosti in podobnosti z drugimi vrstami. Lada Zei je dodala še poglavje Iz rok v usta, kjer je govor o čiščenju, pripravi, zamrzovanju in še marsičem — seveda samo morskih rib. Tudi raki in školjke niso izvzeti. 175 strani, vezava v umetno usnje, barvne slike, cena 740 din. v Obogatite svoj vsakdan Naša priročniška literatura se je sP^L^je množila za štiri zanimiva dela. v®mOčjo skupno, da se boste z njihovo P^jguiU lahko posvetili predvsem sebi: J0|ja. počutju, prehrani, lepoti bivalnega o Posebej bi radi opozorili na vsesu vsa-uporaben priročnik, ki bo zanimiv *.or5|d kega ljubitelja ribjega mesa. To je t ribji trg, knjiga, ki se ukvarja predv ribo kot okusno in zdravo hrano. sVet Kadar Česa ne veste, vprašate za bo5te prijatelja. Z najnovejšimi priročniki s pridobili še štiri zveste svetovalce, bodo v trajno in zanesljivo pomoč. Predstavljene knjige pa tudi ostala N^jjga dela iz programa založbe MladinsK njgu, lahko kupite na prodajni stojnici v k tra|anJa v soboto 4. junija letos, ves cas kulturno-zabavne prireditve. STRAN 20 Radijski in televizijski spored od 3. do 9. junija PETEK SOBOTR N E DEU R PONEDELJEK . TOREK SREDR ČETRTEK Radio JNRSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA . RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA j RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 1830 ° W 3- junija, čestitkami. aJl®pse želje s P0*™, 19-00 u® sporeda. 17.00 (telefon: 21-232) 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 4. junija, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v 16.30 Po domače, “Santa NiPV Z8°dovina, krana-a^P ?aj’ Risanka, Skalnadovol-i’ iz°-J&nevX r,e.P°rtaža; Ve- PomM Z1n(do 12-30) 'Iranu; v, a’ '2-40 Jazz na baWa—t deVioL M°endo j^nška risi ’ 8°0Tarzan, gornik ir an lerija’18 25 Mleko-1. 19 2^Tnka’ 1920‘ W 19 v 2 Tv 111 radio v30 Tv aZrno do zrna, 19 4nT?nik’ 10 55 200(iD°pagandna Seji, am°° *ockfordovi W 2o^nrinka nadalje-21^ 20 55 7r°pagandna k'5 Nočni v Ca'° tedna- Tislji W mreže. tMnahroSdž-lvali’ izo' t dna glashdaj?’ 18 45 19-30 Tv ^C’ 20.45°7KoncertMire nk an,a- 21 nn Feb^ka pa-i^-dokn0 Našlh dsoč 21-50 3o?entarna °d- (dn*^9 v Pur et Ulmskega ^30) P lju: Igrani film &*'a3/4N,nte!: EP “FlavijJ'4'mesto (če TV LJUBLJANA Ki Nna “levnlL • 8.00 Poročila, 8.05 Ciciban, dober dan: Ciciban plava— 1. del, 8.20 Sedem stopnic do glasbe: Klepetava želva, 8.35 Tarzan, ameriška risana serija, 9.00 Učitelj, otroška nadaljevanka TV Beograd, 9.30 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija, 9.55 Tretje obdobje: Mislimo na staranje, 10.30 Dolgo iskanje: Romunska rešitev, angleška dok. serija, 11.20 Poročila (do 11.25), 16.55 Poročila, 17.00 Beograd: PJ v rokometu CZ: Metaloplastika, prenos, v odmoru premor, 18.25 Galaktika, ameriška nadaljevanka, 19.10 risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Gospa, ki izginja, ameriški film, 21.35 Propagandna oddaja, 21.40 Ljubljana ’83, — Slovenska popularna glasba, 22.40 Poročila madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Posebna oddaja — Predstavljamo bratske občine iz socialistične republike Hrvaške in Socialistične republike Slovenije, 15.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 6. junija, 17.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — S popevkami po svetu, 17.00 — Aktualno v torek, 7. junija, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 8. junija, 18.30 —- Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 9. junija, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA Oddajniki II. Tv mreže: 16.50 Zmajeve otroške igre, 17.50 Rubežniki, ponovitev nadaljevanke, 19:00 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan: CZ, 20.30 Nantes: Finale EP v košarki — za 1. /2. mesto (slov. kom. EVR, v odmoru Propagandna oddaja, 22.05 Poročila, 22.10 Športna sobota, 22.30 Dokumentarna serij a (do 23.15) 9.05 Poročila. 9.10 Živ žav, otroška matineja. 9.55 H. Krvavac: Valter brani Sarajevo, nadaljevanka. 10.40 625, oddaja za stik z gledalci. 11.00 Festival mladinskih pevskih zborov Celje ’83, prenos množičnega koncerta. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 15.25 Osijek: PJ v nogometu Osijek:Olimpija, prenos Zagreb; v odmoru športna poročila in propagandna oddaja. 17.15 Poročila. 17.20Zvonec, knjiga in sveča (del. nasl.), ameriški film. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. M. Car-Ž. Mitrovič: Savamala, nadaljevanka TV Beograd. 20.40 Propagandna oddaja. 20.45 Alpe-Jadran, informativna oddaja. 21.15 Športni pregled. 21.45 Poročila. . . . Beograd: 6. zasedanje UNCTAD-a, prenos slovesne otvoritve Beograd. 17.20 Poročila. 17.25 Učitelj, otroška nadaljevanka TV Beograd. 17.55 Turizem — možnost in priložnost, izobraževalna serija. 18.25 Obzornik. 18.45 Mladi za mlade. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 F. Forstnerič: Ljubstava, daleč in v blatu — gledališka predstava SNG Maribor. 20.45 Spoznano-neznano, oddaja o znanosti. 21.40 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Eričijada, lutkovna serija. 18.00 Miti in legende. 18.15 Prometna vzgoja. 18.45 Glasbena oddaja. 19.00 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 M. Šolohov: Tihi Jon, sovjetska nadaljevanka. 22.05 Ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.50). Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA TV ZAGREB (do 1 fill '’^Kron-i 5 rV kole-«iS^"'ka^ ob- 1930nOn’ 1935 va?laktika Dnevnik, NnV^Pina’ v^50 Zaba~ WiC215(^ 21-35 P°r°čila G°St urednik, TV ZAGREB 12.00). 15.30 Ogrlica za mojo drago, gruzijski. film. 17.15 Nedeljsko popoldne. 19.00 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Jazz na ekranu. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka (do 22.00). Prvi program 17.40 Poročila, 17.45 Eriči- jada, 18.15 nika 18.45 18.00 Miti in legende, TV koledar, 18.25 Kro-bjelovarskih občin, Mladi za mlade, 19.15 TV ZAGREB Prvi program 16.15 Sedem TV dni, 16.45 Poročila, 16.50 TV koledar, 17.00 Rokomet: Crvena zvezda—Metaloplastika, 18.30 Mali koncert, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Jahali so na Zahod (film), 21.25 Dnevnik, 21.40 Most generacij, 23.10 Poročila. Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ne (drama), 21.05 Izbrani trenutek, 21.10 Meridi-jani, 21.40 En avtor, en film, 21.55 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaplešimo kolo, 14.30 Človekova glasba, 15.30 Ogrlica za mojo drago (film), 17.15 Nedeljsko popoldne, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Savamala (dramska serija), 20.45 Pred srečanjem UNCTAD, 21.15 Športni pregled, 21.45 Dnevnik, 22.05 Morje, ljudje, obale. TV AVSTRIJA $4' n ^Z^^^^.OSTV Tri^-^eodh*1^070 V0lj0 4 A Sihki’ 19 308aT' 19.00 JA) vA^ri , J čas v sliki a’1’-z cnadaljevank-ri’ OtU . ' 420 Nočni čorgonec Spiska Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Avstrija v sliki. 11.00 Družinski magacin, 11.30 Igramo na frulico, 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija. 14.25 Srce St.-Paulija (film), 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Igra in zabava, 17.55 Spanček Zaspan-ček 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekdo bo zmagal, 22.05 Burke in skeči. 22.50 Šport. 23.00 Ples TV AVSTRIJA Prvi program 10.00 Religija, 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja, 15.00 Osamljena puma (film), 16.30 Mojster Eder. 16.55 Nadaljevanje ne sledi, 17.40 Čelade, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Živali in človek, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pastorale Tatra (TV film). 21.40 Ingeborg Bachman v Italiji, 22.05 Sport Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Violette in Francois (film), 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci.pec, 17.25 Prometna vzgoja. 17.30 Medvedki so prosti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Alpe-jadran (magacin), 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek, 21.00 Ali ste vedeli?, 21.05 Nero Wolfe, 21.55 Večerni šport Drugi program 17.40 Šport, 18.00 18.30 Laprentovi. 19.30 Vidiki, Čas v sliki, 20.15 Roots (TV filmi. 21.05 Odkod so prišli Turki?, 21.50 10 pred 10, 2Ž.20 Čudežni otroci (film). TV MADŽARSKA ; TV MADŽARSKA Vaš prijate! 16-25 Kfe 18-00 n/V* stariT “lume, %s0^rkinnevnik JŠeDod 16 8.25 Za otroke. 10.25 Ponovitve: Voltaire; M. Sardou show. 14.40 Direndaj. 15.25 Himalaja. 16.15 Dan prosvetnih delavcev. 16.55 Madžarske pokrajine. 17.35 Peščena ura. 18.20 Parabola. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Večer med čarovniki, avstrijski film. 20.55 Rocco in njegovi bratje, italijansko-francoski film (Viscon’1). 23.40 TV dnevnik. 9.00 Spored za otroke. 14.30 Filmski festival Miškolc. 15.35 Nedeljska glasba. 16.25 Priporočamo naše sporede. 16.50 Imel bom govor. 17.25 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Mici z ostrigami, glasbena komedija. 21.40 Umetnina ledna; Trije kralji. 21.50 Poklic: Igralka; Hilda Gobbi. VESTNIK TV MADŽARSKA Ni sporeda 17.35 Poročila. 17.40 Sedem stopnic do glasbe: Plašček za Barbaro. 18.00 Španski balet Maria Rosa — 3. oddaja. 18.25 Celjski obzornik. 18.40 Pisani svet. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka. 21.15 Aktualno. 22.00 V znamenju. 17.30 Poročila. 17.35 Ciciban, dober dan: Ciciban plava — 2. del. 17.55 Trije zlati (Festival MPZ Celje 81). 18.25 Severnoprimorski obzornik. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.20Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Sansa, poljski film. 21.30 Kulturne diagonale. 22.15 V znamenju. 17.50 Poročila. 17.55 Živali v gibanju, zadnji del poljudnoznanstvene serije. 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Obramba ih samozaščita. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Francoski šanson s Catherine Ribeiro. 21.40 Dolgo iskanje: Vprašanje ravnovesja, angleška dokumentarna serija. 22.30 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Zmajeve otroške igre, prenos slovesne otvoritve. 18.45 Rock koncert. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mali koncert. 20.10 Luksemburg: Nogomet ZRNJugoslavija, prenos EVR, (slov, kom.); v odmo- ru . . 22.00 Zagrebška panorama (do 22.15). TV ZAGREB Prvi program 17.10 Poročila, 17.15 TV koledar, 17.35 Kronika osijeških občin, 17.45 Zmajeve otroške igre, 18.45 Rock koncert, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 V žarišču, 20.50 Srečno novo leto (film), 22.10 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Sreči iz St. Paulija (film), 12.05 Burleska. 12.15 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Teleobjektiv, 21.00 Soseda (TV film), 22.40 Žrcalne slike. Drugi program 17.45 Šport, 18.00 Usmeritev, 18.30 Laurentovi, 19.30 Čas v sliki 20.15 Dunajske anekdote in glasba, 21.05 Dallas, 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 8.25 in 13.55 Šolska TV. 16.05 Mladiči. 11. del. 16.15 Kratek film. 16.30 Soba z lepim razgledom. nadaljevanka. 17.20 Šah mat. 17.45 Mojstrske arije. 18.25 Kronika Južnega Alfolda. Studio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vražji deček, nadaljevanka o Voltaireovem življenju. 21.00 Studio 83, kulturni tednik. 22.00 Namenjam. 22.40 TV dnevnik. /o ljubljanska banka Pomurska banka Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Arabela, otroška nadaljevanka. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Obarvana svetloba. 22.00 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Priština o kulturi (do 22.30). OPOMBA: 17.55—19.45 Padova: Nogomet — kvalifikacije za olimpiado Itali-ja:Jugoslavija. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Modro kot pisano, otroška nanizanka. 18.15 Znanost. 18.45 Zabavno glasbena oddaja. 19.3C TV dnevnik. 20.00 Kino oko: tema: Četniki — igrani film. 22.30 Zagrebška panorama (do 22.45). TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 17.40 Poročila, 17.45 Arabela, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika gospiških občin, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavnoglasbena oddaja, 21.05 Revolucija, ki teče, 21.50 Dnevnik. Prvi program 17.40 Poročila, 17.45 Sinje kot pisano, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Velo misto (dramska serija), 22.30 Dnevnik. TV AVSTRIJA /© jubljanska banka Pomurska banka Prvi program TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.35 Srečni konec na At-terškem jezeru (film), 12.00 Moja najljubša zgodba. 12.15 Teleobjektiv. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lov, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Ljubi oče, 18,30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Velika ljubezen mojega življenja (film). Drugi program 17.45 Šport, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Laurentovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kultura v sredo, 21.05 Glasbena scena 83, 21.5010 pred 10,22.20 Umetnine /© ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.05 Šolska TV. 8.25 Ponovitve: Delta; Nemirna ljubezen; Charles Aznavour show. 10.50 Svizci, kratek film. 16.00 Filmski festival Miškolc. 17.05 Studio Szeged. 17.35 Naš vrt, naše dvorišče; 18.00 Tri družine, SZ 1983. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Atomsko izsiljevanje, TV igra. 21.10 Igralec F. Horvath. 21.45 Kronika. 22.45 TV dnevnik. Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski strah (film), 11.50Dolzorožjem, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec. 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00, TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Najboljši dan (film), 22.10 Zabavna oddaja, 23.00 Večerni šport Drugi program 17.45 Šport, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Laurentovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrija 11,21.5010 pred 10,22.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 8.05 in 14.35 Šolska TV. 16.25 Mladiči, pon. 16.40 Vemeove sanje in resničnost. 17.20 TV ogledalo. 17.35 Telešport. 18.05 Upokojeni direktor. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Največji človek na svetu, ameriški film. 20.55 Umetnina tedna; Bela Kondor: Padec. 21.00 Ozadje vesti, pogledi. mnenja. 21.50 Stravinski: Pulcinela. 22.25 TV dnevnik. e Tyh < \ žfea: ?deusz k ° Tn drzeJ vK 5 TVi^S’^^nt anes- TV KOPER TV KOPER TV KOPER TV KOPER TV KOPER 18.00 TVD novice, 18.05 Film — ponovitev, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Sobota... v družini — nasveti za dom in družino, 20.30 Mladi policaji — serijski film, 21.15 1,2, 3,-rock, 21.30 TVD danes, 21.45 Nogomet: Beograd: Partizan — Crvena Zvezda,22.45 Vroče zgodbe ... za strastne Švedinje — celovečerni film Igrajo: Elle Fenech, Karl Dali — režija: Franz J. Gottlieb 17.00 Nogomet: Osjek: Osjek — Olimpija. 18.30 Vaterpolo: Rijeka: Primorje — Pošk, 19.30 Stičišče — tednik TV Dnevnika. 19.45 Mladi policaji — serijski film, 20.30 Večno tvoja — celovečerni film — Igrajo: Loretta Young, David Niven — režija: Tay Garnett, 21.55, Sedem dni, 22.10 Richard Strauss: Dori Chichotte op. 35, Igra Berlinski Filharmonični Orkester — dirigira: Herbert von Karjan 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskemjeziku / Videote-leks, 17.00 Odprta meja — Oddaj? v slovenskem jeziku / Videoteleks, 17.20 TVD novice in športni pregled. 17.35 TV šola. 18.00 Film -- ponovitev, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — Oddaja v .živo, 20.30 Salut, Champion — serijski film, 21.15 Turistični vodič —V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 21.30 TVD danes. 21.45 Film — ponovitev. 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 17.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 17.40 TVD novice, 17.35 TV šola, 18.00 Salut, Champion — serijski film, 19.00 Obzorja, 19.30 TVD stičišče, 19,45 Z nami pred kamero — Oddaja v živo, 20.10 Nogomet: Luxemburg: Jugoslavija — ZRN, 22.00 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija, 22.15 TVD danes, 22.30 V naročju smrti — dokumentarna oddaja TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 17.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks; 17.30 TVD novice, 17.45 TV šola, 18.00 Film — ponovitev, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — Oddaja v živo, 20.30 Nogomet: Italija — Jugoslavija, 22.15 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom — Jugoslavija, 22.30 TVD danes, 22.45 Obiskovalci — serijski fillm — III. del 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videote-leks, 17.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 17.30 TVD novice, 17.35 TV šola, 19.00 Obiskovalci — serijski film — III. del, 19.00 Lignano international show, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami pred kamero — Oddaja v živo. 20.30 Visoki pritisk — glasbena oddaja, 21.30 Obzorja, 22.00 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompas-om Ju, goslavija, 22.15 TVD, danes, 22.30 Žena s pokrajino — TV drama i^lJA1983 STRAN 21 prodam ŠKODO 100 S, letnik 1972, neregistrirano, v voznem stanju, po zelo ugodni ceni prodam. Oglasite se po telefonu 81-155 ali 81-158. In-218 PUHALNIK TAJFUN PRODAM ali zamenjam za drugi tip. Slavica Lah, Libanja 2, p. Ivanjkovci. In-220 KVALITETNO ORNO VINO Z BRAJD, francoska in druge črnine, prodam. Večja količina cena 20,00 din za 1. Alojz Holc, Žerovinci 27, p. Ljutomer. In-219 BELO VINO (10001) po ugodni ceni prodam. Marta Rižnar, Globoka 22, p. Ljutomer. In-217 MOPED AVTOMATIC 3 M, dobro ohranjen, ugodno prodam. Branko Skuhala, Ključarovci 38/A, p. Križevci pri Ljutomeru. In-216 ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do oktobra, prodam. Ogled v Ljutomeru-železnini, telefon 069 81-068. In-215 NEDOGRAJENO ENODRUŽINSKO HlSO (10 x 11 m) v bližini Gornje Radgone ugodno prodam. Informacije: Elizabeta Jančar, Ruppertstr. 14, 8000 Mtlnchen 2, Deutschland ali po telefonu 089 775283 — po 18. uri. M-1866 BREJO SVINJO PRODAM. Trnje 158, p. Črenšovci. M-1934 TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Tišina 58. M-1935 OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, registriran do maja 1984, prodam. Lipovci 200. M-1937 MOPED APN 4 PRODAM. Stanjevci 4, p. Petrovci. M-1938 ŽITNI KOMBAJN, delovna širina 200 cm, tip MDL, z mercedesovim motorjem in stiskalnico prodam. Salamenci 15, p. Puconci. M-1939 ŽETVENI KOMBAJN KLAS, 3-brazdne pluge in silažni kombajn prodam. Štefan Maučec, Gančani 78, telefon (069) 71-023. M-1941 ŽLEBOVE PRODAM. Poredoš, Miklošičeva 12, Murska Sobota. M-1942 VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH (Benec), 14 arov, prodam. Informacije gostilna Maučec, Gančani. M-1943 TAM 6500KASONAR PRODAM. Skakovci 17. M-1944 MOTORNO KOLO ENS PRETIŠ, starejši tip, v voznem stanju, dobro ohranjen, prodam. Turnišče 76. M-1945 BREJI KRAVO IN TELICO PRODAM. Franc Rantaša, Rihtarovci 13, p. Radenci. M-1946 RENAULT 10, registriran do aprila 1984. dobro ohranjen, ugodno prodam. Rogan, Nuskdva 58, telefon v večernih urah 76-623. M-1947 ENOREDNI KOMBAJN SIP* ZA KORUZO PRODAM, šalovci 3, telefon 78-408. M-1948 KOSO ZA TRAKTOR STEYR, nov tip, in motorno žago STIHL prodam. Kodila, Pečarovci 48. M-1949 MALE PUJSKE PRODAM. Satahovci 11. M-1950 MOPED na tri prestave in z rezervnimi deli prodam. Štefan Barbarič, Lončarovci 14, p. Križevci v Prekmurju. M-1951 AVTO ŠKODA 110 LS, letnik 1976, registriran do novembra 1983, naprodaj. Ogled možen po 16. uri. Anton Godina, Rakičan, Lendavska 7. M-1952 W. S. P. STEREO AVTORADIO, »kaseter avtorevers,« 2x10 W z zvočnikom in kompletno podvozje s platišči za avtomobilsko pri koli ep. nosilnost 600 kg, prodam. Žgane, Bratov Pihlar 1, Ljutomer. M-1957 JERMENICO ZA TRAKTOR STEYR, 18 KS, in FORD 12 M za rezervne dele ter novo pločevino za FORD 12 M prodam. Bohinec, Cven 51, p. Ljutomer. In-221 avtoklepar^ iv o-a vtoličarst vo ravnal na niiza-komora zaščita vozil-vlečna služba VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač. Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva m uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 m 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din. polletna 235.00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.100.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630.00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13.00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. MOPED AVTOMATIK POCENI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1940 MZ 250 TS-1, letnik 1980, prevoženih 5.000 km, prodam. Jože Ivančič. Cven 8, p. Ljutomer. In-223 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem na 15 arh v Bu-čečovcih št. 38, ob asfaltni cesti (med Ljutomerom in Radenci) prodam. Informacije v Bučečov-cih 37/A, p. Križevci pri Ljutomeru. In-222 VALJČNI MLIN NA ELEKTRIČNI POGON, stanovanjsko in gospodarsko poslopje z 1 ha zemlje blizu jezera na Grabah pri Ljutomeru prodam ali dam v na-’ jem. Kmetovalci lahko kupijo še 3 ha obdelovalne zemlje in 4 ha zemlje. Informacije dobite v dopoldanskem času pri Šadlu, telefon (069) 81-027. M-1958 CAMP PRIKOLICO 350, za štiri osebe, znamke KASABLANKA, belgijske izdelave, prodam za 80.000,00 din. Ogled pri Kohku, Dolnja Bistrica 71, p. Črenšovci. M-1959 ZASTAVO 1300 PRODAM. Telefon 24-736.'M-1976 KOŠNJO TRAVE PRODAM. Kutoš, Selo 74. M-1977 MOPED ELEKTRONIK 90 PRODAM. Podlesek, Tomšičeva 8/A. M-1977a DOMAČE VINO, 2001, prodam. Oglasite se v soboto ali v nedeljo: Zupančičeva 14, Murska Sobota. M-1978 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Cvetka Zelko, Stara 3, M. SOBOTA. M-1979 moja GRAFIČNE STORITVE FOTOKOPIRANJE-RAZMNOŽEVANJESITOTISK MAJDA KURBUS TRATE 2.69250 G. RADGONA V upravni stavbi Pomurskega sejma v Gornji Radgoni telefon: 069/74-815 NALEpK£ GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1953 ZASTAVO lOl PRODAM. Ludvik Nemec, Krog n. h., telefon 22-866. M-1956 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1962 PLUGE ZA TRAKTOR FERGUSON, skoraj nove, prodam: Gomilice 83/A, p. Turnišče. M-1964 MOTOR ZA FERGUSON 35, 4-cilindrski, koso in dve teleti prodam. Krajna 20, p. Tišina. M-1965 NSU 1200, letnik 1972, prodam. Karel Grabar, Hodoš 70. M-1966 KOŠNJO SENA IN OTAVE PRODAM. Franc Celec, Pečarovci 11L P- Mačkovci. M-1969 HRASTOVE-PLOHE, suhe, debeline 5 in 8 cm, prodam. Bora-čeva 27, p. Radenci. M-1970 STREŠNO OPEKO BOBOVEC s slemenjaki, rabljeno, poceni prodam. Kous, Grajska 18, Murska Sobota, telefon 22-128. M-1972 GOZD z mešanim drevjem, pri glavni cesti, 2 ha ali manj, prodam. Banko, Dankovci 20, p. Mačkovci. M-1972 ŠIVALNI STROJ BAG AT, dobro ohranjen, prodam. Čena 5.000 din. Naslov v upravi lista. M-1973 KOŠNJO TRAVE V ŠALA-MENCIH PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1975 KRAVO, staro pet let, brejo prodam. Dolnja Bistrica 153 M-1960 TELEVIZOR ISKRA črrio-beli, dobro ohranjen, ugodno prodam. Podlesek, Predanovci 19. M-1980 SPAČKA PRODAM. Huber, Brezovci 65/A. M-1981 HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje ob asfaltni cesti na Pertoči prodam. Interesenti se naj oglasijo v Večeslavcih^6. M-1982 ZASTAVO lOl UGODNO PRODAM. Kučan, Križevci 78 v Prekmurju. M-1983 KOŠNJO TRAVE V SELU PRODAM. Selo 87. M-1984 POČITNICE ZA VSAK ŽEP — 7-dnevne počitnice v MEDULINU in PULI — brez prevoza od 3.360 dalje — s prevozom — posebni vlak od 3.680 dalje PRIJAVE MURSKA SOBOTA, Titova 1, telefon 21-189 KORUZO IN VINO PRODAM. Trstenjakova 38. M-1993 ŠKODO 120 LS, letnik 1979. prodam. Ciril Metodova 62, Murska Sobota, telefon 22-292. M-1994 STARO LESENO HIŠO ZA RUŠENJE PRODAM. Evgen Zakoč, Ivanovci 15. M-1995 AMI-8, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Informacije po telefonu 73-589 v večernih urah. M-1996 NSU 1000 PRODAM PO DELIH. Sebeborci 15. M-1988 LEPE SADIKE »TRSEKOV«, PO ZELO UGODNI CENI, PRODAM. Markišavci 36/B. M-1990 AVTO 126P,letnik I979prodam. Branko Kurbus, Panonska L Gornja Radgona. M-1991 CO2 VARILCI APARAT VAR-MIG 200, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1998 ŠKODO 120 L, letnik 1979, z malo prevoženih ki ŠKODO 120 L, letnik 1979, z malo prevoženimi kilometri, prodam. Štefanec, Murska Sobota, Prekmurske čete 12 (Tomšičevo naselje), telefon 21-041. Informacije po 16. uri, v nedeljo pa ves dan. M-FŠ SAMONAKLADALKO 22, škropilnico, 420 1, krožne brane, pluge za ferguson in kosilnico dubrava prodam. Lukač, M. Bakovci 86. M-1997 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI PRODAM. Čerpnjak, Stara 3, telefon 23-076. Informacije po 19. uri. M-1999 < OPEL KADET, prevoženih 90.000 km, registriran do aprila 1984, prodam. Telefon 21-584 od 8. do 15. ure. M-2000 KONJA IN ŽETVENO NAPRAVO ZA BCS PRODAM. Domanjševci 40. M-200I KRAVO in TAM 6500, paletni sistem, prodam. Naslov v upravi lista. M-2002 MALE PUJSKE PRODAM, Nemčavci 29. M-2003 ZASTAVO 750 PRODAM. Ja-blanovec, Cankarjevo naselje 27, Murska Sobota. M-2004 OSEBNI AVTO KADET B, registriran do konca junija 1983 in koso za ferguson 35, prodam. Informacije: Stefan Šiftar, Zorana Velnatja 28, Murska Sobota — v popoldanskem času, telefon 22-587. M-2005 KORUZO V ZRNJU PRODAM, Šafarsko 51. p. Ljutonler. M-2006 KOMBAJN MASSEY FERGUSON, tovorni avto MERCEDES BENZ in traktor LANC DEERE PRODAM. Gornji Slaveči 65. M-2007 KORUZO PRODAM ali zamenjam za pšenico. Ferenčič, M. Črnci 13. M-2008 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 48. M-1985 OJAČEVALEC URAGAN, 100 W, skoraj nov, in zastavo 750, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Nedelica 122. M-2009 MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 7, p. Tišina. M-2010 KOŠNJO LEPE TRAVE in drva ugodno prodam. Brezovci 40, p. Puconci. M2012 DVA TRAKTORJA STEYR (28 in 15 KS) prodam. Informacije: Vadarci 35, p. Bodonci. M-2014 TELICO, brejo sedem mesecev, MERCEDES 200 S in 220 D za dele ter koso za DEUTZ prodam. Murski Petrovci 2. M-2016 SPAČEK, letnik 1968, prodam. Krpič, Staneta Rozmana 2, Murska Sobota, telefon 24-188. M-2017 LADO 1600, letnik november 1979, prodam. Čena 220.000,00 din. Ogled vsak dan. Toplak, Lendavska cesta 17/A, Murska Sobota. M-2018 WARTBURG KARAVAN, letnik november 1978, ohranjen, ugodno prodam. Pečarovci 70, p. Mačkovci. M-2019 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Kocljeva 6, blok, stanovanje 12, M. Sobota. M-2020 STROJ ZA SAJENJE KROMPIRJA PO UGODNI CENI PRODAM. Miran Ferš, Loma-noše 36, p. G. Radgona. M-OP ENOOSNI PRIKLOP ZAMENJAM ža pogonsko jermenico ali prodam za angleški ferguson 135. Sever Ludvik, Borejci 29. M-MM MZ 175, v voznem stanju, po ugodni ceni prodam. Danilo Vogrinec, Zg. Kamenščak, p. Ljutomer. In-225 ZASTAVO 750, registrirano do septembra, prodam. Feliks Ver-bošt, Lokavci 25, p. Sp. Ivanjci. M- Žalujoči: žena Cecilija, sinova Ivo in Branko ter hčerki Nada in Jožica z Srce trpi in joče, , moža, očeta m dedk pozabiti nam ni . - V SPOMIN 26. maja so minila tri boleča leta, odkar je neusmiljena letu starosti pretrgala nit življenja NEJOKAJTEOB LE TIHO K NJEMU SPOMNIT ESE, IN VEČNI MIR M J ZAHVALA Nepričakovano nas je v 55. letu starosti za?^c mož, oče, tast, stari oče, brat m Zoltan Olps „ iz Križevec v Prekmu J 0 znance««’cveV^ Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in veflcein j v težkih tren utkih priskočili na pomoč, sočustvovali z nami, mu daro • ob> ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnj £a pogfe Posebna zahvala dr. Kiršnerju za zdravniško pomoč, g. duhovnik gasilce’ pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Hartju Vsem še enkrat — iskrena hvala! Križevci, 22. maja 1983 i” M -Zlatko $ Žalujoči: žena Marija, hčerka Matjana z družino, Jolanka, sin Ernest z družino Janezu Nemcu iz Krapja • seboub^*'41 Ti si za vedno odšel od nas, nam pa povzročil bolečino in odprl globoko rano. jati solze- a rana nikoli zacelila. Rože na tvojem grobu naj ti povedo, kar ne morejo p bu Iskrena zahvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate sveče na njegov e ZAHVALA stilna5^’ V 73. letu starosti nas je po težki bolezni zapus in nepozabni moz Janez Matjašec nam v tež5 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ^^^li, trenutkih nudili kakršnokoli pomoč, darovali vence in šopke ter sj^sU cenili našega dragega pokojnika. Posebna zahvala zdravniku dr. joVilne^eS požrtvovalno pomoč pokojniku in župniku Jožefu Bernadu za obred m p Lendava, Dolgovaške gorice, M. Sobota, Zagreb, 13.5. 1??3 Žalujoča žena Elizabeta in ostalo sorodstvo PRIDITE NA TRADICIONALNO VELIKO TOMBOLO V KROGU v nedeljo, 12. junija 1983 ob 14.00 Čaka vas osebni avtomobil zastava 850,100 tisoč dinarjev v gotovini in še veliko drugih lepih dobitkov VABI VAS BRODARSKO DRUŠTVO MURA KRM sobe MOTOR ZA GS CITROEN, 1015 ccm, kupim. Gubič, telefon od 7. do 15. ure: 74-831, interna 209. M-1954 KOSILNICO BCS z novejšo žetveno napravo kupi ZDOMEC. Martin- Fujs, Vidonci 150, p. Grad. M-1967 OPREMLJENO SOBO j Naslov v upravi hsta 0 s neopremljeno so stareji, uporabo kuhinje j lista- ženski. Naslov v P M-2015 razno DEKLE ZA POMOČ V KUHINJI IŠČEM. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Pristavec, Polje 18, Bohinjska Bistrica, telefon 064 76-356. M-1933 DEKLE za varstvo dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu iščemo. OD zelo dober. Janez Pleško, Rožna dolina, Cesta IV. 36, p. Ljubljana. M-1992 NUDIM sreW fizike in matematik^ 7/A. šole. Čerpnjak, vesc M-1974 , , Veld >z OBVESTILO! Janez vse za- Janhove št. sebnike in P®dJe^ y posojd. poravnaval račun bi bremenih mojo z n janez Velel iz Janhove st. Velel. M-OP STRAN 22 Spet pomlad je prišla, 1 " nas ve? n‘kdar ne b°š pozdravil. Vsaka naša solza bo tvoj grob hladila. H dokler črna zemlja tudi nas ne bo zakrila. R v spomin I 23. maja je minilo sedem let. odkar nas je tragično za vedno zapustil najdražji sin in brat Milan Lucu iz Doline Ti s Za vedno odšel od nas, nam pa povzročil bolečine in odprl globoko rano. Bolečina se bo ublažila, a rana se ne bo nikoli zacelila. Črna zemlja te je pokrila, bolečina naša srca napolnila. .. V SPOMIN 2. junija minevajo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, sin, zet in brat Janez Fujs iz Šalovec Vesel in skromen, kot si bil, si odšel tja, kjer ni trpljenja in ne bolečine. Ostal nam je spomin na tvoje dobro srce in ljubezen do nas, zato te ne bomo nikoli pozabili. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. Žalujoči: VSI TVOJI Žalujoči, oče, mania, sestra Iboljka z možem, Blanko in Brankom ter bratranci Že leto dni te zemlja krije. v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš V SPOMIN junija mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Ana Pucko iz Lipe J se zavedamo krute resnice, da te ne bo nikoli več med nami, a v naših srcih živiš in boš živela do konca naših dni. Žalujoči: hčerka Katarina z družino V sončnem zatonu so se zaprle tvoje oči, a v srcu ostala bo bolečina do konca naših dni. V SPOMIN 5. junija minevajo štiri leta žalovanja, odkar je tragično ugasnilo mlado življenje Anice Jakič roj. Korpič iz Čepinec Našo ljubezen do tebe draga Anica lahko izkazujemo samo s cvetjem na tvojem preranem grobu. Iz večnega spanja te ne prikličejo niti solze niti naša bolečina. Zahvaljujemo se vsem, kiji prinašate cvetje in na njenem grobu prižigate sveče. ŽALUJOČI: VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in sestre Terezije Železen roj. Pavel iz Puževec Sveisk>zahvar . Venceincvetje ajujemo vsem, ki ste drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali ^oč v najte^k” *zrek^ sožalje. Posebna zahvala družinam a Kuzmič in Temlin za nesebično odpete m trenutk‘h- Prisrčna zahvala tudi duhovniku za pogrebni obred, pevcem za zalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat—iskrena hvala! žaluin». Puževci, 14. maja 1983 C|: Sin Štefan « “n z ženo Karolino in hčerkico Linco, sin Franc, vnukinja Majda z družino in brat Koloman z družino Po daljši in težki bolezni nas je v 20. letu starosti zapustila naša draga hčerka in sestra ZAHVALA Micka Korpič iz Čepinec J^eno Se . .trenutkih p?10 vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in. znancem, ki so nam v al1 ob strani, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, prerani grob naše frisrčna h Micke pa zasuli s cvetjem. besetf^11 Za Pogreb'Snerju *n medicinskim sestram iz Petrovec za pomoč v času njene bolezni, '^dinskiOreni °bre(b pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za ganljive poslovilne 8 nizaciji, športnemu in gasilskemu društvu pa za njihovo požrtvovalno delo. Žalujoči; mama, sestra Anica ter bratje Štefan, Anton in Vili ZAHVALA V 66. letu nas je po krajši in hudi bolezni 3. maja 1983 za vedno zapustila Frančiška Mes iz Bakovec Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma in internega oddelka soboške bolnišnice, ki so se borili za njeno življenje in ji lajšali bolečine. Iskrena hvala sorodnikom in sosedom, ki soji v času bolezni stali ob strani, nam pa v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Prisrčno se zahvaljujemo g. župniku za ganljivo slovo in pogrebni obred ter pevskemu zboru za odpete žalostinke. Hvala tudi predstavniku KS Bakovci za besede ob slovesu, vsem darovalcem vencev in cvetja, pa tudi vsem, ki so pospremili našo drago pokojnico k poslednjemu počitku. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Žalujoči: mož Anton in otroci z družinami To kar smo na tem svetu najbolj ljubili, smo za vedno izgubili. ZAHVALA Boleča je resnica, da nas je v 80. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in ljuba stara mama Cecilija Santavec iz Poznanovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Mačkovci za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! ZAHVALA M Ob tragični smrti našega ljubega moža, očeta, dedija, brata, tasta in strica Antona Benka iz Korovec 14 n° '^ekli^Pyirenutk^^ 'n znancem, posebno še sosedom, ki so nam ?risrč ' Je’ darovali St-? Pomoč-ter vsem, ki so sočustvovali z nami, nam pismeno ali 'ndru^ z9hvaia ,tevilno cvetje in vence ter ga v velikem številu pospremili na zadnji ^’ličniOrg^n°.^e’ostalim gasilcem. LD Cankova in ostalim lovcem. KS Cankova ciji G P Temelj Cankova, društvu upokojencev, vsem govornikom in Posebn u pevcem. a zahvala g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: VSI NJEGOVI Žalujoči otroci z družinami Ne boš več hodil po gozdovih zelenih,. ne boš več nabiral sadežev rumenih, ne boš več slišal ptičjega petja, ne boš več videl pomladnega cvetja . . . ZAHVALA 16. maja nas je v 52. letu starosti nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče in sin Evgen Cmor iz Moravec Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ABC »POMURKA« MI TOZD Predelava in HKS Panonka. Posebna zahvala GD Moravci ter vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, mu darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo za pomoč družinam Vrečič. Moreč. Makoter in Čipot iz Moravec. Najlepša zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, govornikoma tov. Makoterju in Kuharju ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Terezija, sin Evgen z ženo Šariko, hčerka Jolanka z možem Štefanom, mama Karolina, vnuki Matejka, Dejan in Kristjan ter ostalo sorodstvo STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev VEŠČICA g Otroški dom v Baški obnavljajo Letoviški dom Daneta Sumenjaka v Baški na otoku Krku je za pomurske otroke izredno velikega pomena, saj v tem domu vsako leto letuje lepo število otrok, zlasti takih, ki so letovanja najbolj potrebni. Ker pa je potrebno dom nenehno vzdrževati, za kar pa je bilo vselej premalo denarja, so se pred dvema letoma do-S govorili, da bodo združevali sredstva. Pred tem je namreč dajala I sredstva za vzdrževanje le Skupnost otroškega varstva-Murska So- bota. Lani pa je prispevala sredstva tudi izobraževalna skupnost Murska Sobota, letos pa tudi Skupnost otroškega varstva Gornja Radgona. Tako se je zbralo okrog 2,100.000 dinarjev. Zato so se odločili, da bodo postopno obnovili dom. Tokrat so se odločili, da bodo prekrili streho, uredili sanitarije, popravili parket, obnovili BOGOJINA Nova asfaltna prevleka V Bogojini so te dni končali z asfaltiranjem cest. Na okrog tisoč metrov že asfaltiranih cest so namreč potegnili fino asfaltno prevleko, kar je stalo blizu 1,360.000 dinarjev. Sredstva je prispevala krajevna skupnost Bogojina. V kratkem pa bodo začeli urejati še ostale neasfaltirane ceste, medtem ko imajo v srednjeročnem programu asfaltiranje še preostalih makadamskih cest. F. M. Vodovod in Brskal je po spominu, obračal liste zapisnikov, medtem pa končno ugotovil, da so vodovod v Veščici pri Murski Soboti napeljali v kuhinjo. Skupaj s TKS pa bodo nabavili tudi nekaj opreme za — izvajanje telesne vzgoje za šolo v naravi. V otroškem domu Daneta Sumenjaka v Baški bo letos letova- lo okrog 2.200 otrok, od tega čez tisoč otrok v okviru šole v nara- " vi. Iz soboške občine bo 540 otrok, od tega 90 predšolskih in ok-Irog 25 otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini. Poleg tega 9 pa bodo otroci letovali tudi v mednarodnem taboru v sosednji 1 Madžarski ter v Ingolstadtu v ZR Nemčiji. V zamenjavo pa bodo 9 otroci omenjenih držav in Avstrije letovali v Baški. Cene so v pri- merjavi z lanskimi višje za 20 odstotkov, kar pomeni, da stane le-R tovanje 3.360 dinarjev. K stroškom bodo starši prispevali glede na 9 svoje ekonomske možnosti, kar bo ugotovila krajevna skupnost, Išola ali vrtec. Polno ceno bodo plačali starši, katerih dohodek na družinskega člana presega 9.280 dinarjev. V kolikor pa starši žara- I di težjih ekonomskih razmer ne bi mogli kriti stroškov, bodo E oproščeni plačila. Sredstva za letovanje bo zagotavljala Skupnost otroškega varstva in starši, kakor tudi skupnosti socialnega var- stva, izobraževanja, telesne kulture in zdravstvene skupnosti. F. M. 9 Poimenovanje šole V okviru praznika krajevne skupnosti Radenci minulo soboto je slavila tudi tamkajšnja osnovna šola. Učenci so razvili pionirski prapor, šola pa bo poslej nosila ime po borcu Ivanu Nemcu-Vojku, domačinu iz Dragotinec. B. Ž; foto: Manko. LENDAVA — LJUTOMER RADENCI KRAJEVNI PRAZNIK Krajani Radenec so v soboto slovesno počastili že tradicionalni praznik krajevne skupnosti. Iz obsežnega prireditvenega programa velja omeniti sprejem delegacije iz pobratene krajevne skupnosti Josip Kefeček iz Dobrave pri Zagrebu, razvitje pionirskega prapora — svoj dan so imeli tudi učenci tamkajšnje osnovne šole — in nastop upokojenskih pevskih zborov severovzhodne Slovenije. Popoldne so se krajani s pobratimi iz zagrebške Dobrave srečali na družabnem srečanju. Ob 28. maju, dnevu krajevne skupnosti Radenci, so se Radenčani spomnili na prvi obisk predsednika Tita v Pomurju in se razgledali po doseženem. B. Ž. 36 domačij že pred štirinajstimi leti. Podpise in nato denar so zbirali od hiše do hiše. Ponekod se je zatikalo, pa so le uspeli, tudi veliko prostovoljnega dela so opravili. Tako je bilo takrat, pravi predsednik vaškega odbora v Veščici Anton Bac, ki je zdaj pobudnik razširitve vodovodnega omrežja. Možnosti so, le pri zagotavljanju denarja bo potrebna doslednost. ,,Na željo vaščanov, ki živijo ob zbiralnica nov odločili, da bo vaška skupnost napeljala vodovod tudi v ta predel. Vsaj deset interesentov mora biti in takoj morajo plačati stari milijon. Ostale stroške bomo poračunali ob koncu gradnje. Polovico bo zagotovila vaška skupnost, ostalo pa bodo morali prispevati posamezniki, ki bodo krili tudi stroške napeljav od glavnega voda do svojega priključka. Podpisi so če zbrani, zato bomo lahko kmalu začeli z de-lom, ’ ’ pravi predsednik Anton Bac En problem v Veščici bo torej očitno kmalu rešen, saj kakšnih drugih zadržkov ni. Vodovodno zajetje so pred dvema letoma uredit Po sanitarnih predpisih, pa W®, črpalko so zamenjali. Kaj pa drugi načrti? Radi biimeH svojo zbiralnico mleka, to so poudarili že na več sestankih, vasi je namreč nad trideset kmetovalcev, ki od jutranje in večerne molže prodajo tudi nad 600 litin’' mleka, žal pa ga morajo vozlt!y zbiralnico v Cernelavce. Koliko W stala ureditev zbiralnice, že vedo -28 starih milijonov. Kje vzeti do nar, tudi s tem problemom sen moral spoprijeti vaški odbor sk rPaj s tovarno mlečnega PVU . proizvajalci. Menijo, da bi buM primernejši prostor za zbiralnico^ prizidku ob vaškem zvoniku, urediti ga bo treba. . Pa še nekaj: vsaj do jeseni nil izpraznili dvorano v vaškem g skem domu, kjer je zdaj trgu glavni cesti, smo se na zboru obča- Mladi teritorialci vadijo Občinski štao za teritorialno obrambo v Lendavi je skupaj z občinsko konferenco ZSMS tudi letos pripravil vojaško strokovno usposabljanje mladih teritorialcev prostovoljcev. V centru za urjenje, ki so ga uredili pred dvema letoma v Petišovcih ob stadionu, bodo mladinci in mladinke na štiridnevnem urjenju spoznali vojaške veščine, pripravljajo pa tudi pestro kulturno in športno aktivnost. Mladi teritorialci se bodo po urjenju lažje vključevali v aktivnosti na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Letos se ga udeležuje približno 40 mladih, večina iz krajevnih skupnosti. V ljutomerski občini so končali prvo letošnje usposabljanje v obramb-no-vzgojnem centru v Veržeju. Mladinci prostovoljci so spoznavali obrambne predmete, orožje in naš družbenopolitični sistem. V sredo, na Dan mladosti, pa so se slovesno zaobljubili. Slovesna zaobljuba je bila na športnem igrišču Osnovne šole Veržej, mlade pa je pozdravil tudi predstavnik štaba teritorialnih enot Alojz Novak in jim tudi podelil izkaznice teritorialcev prostovoljcev. lani D. foto: D. L. LENDAVA Premalo razvita trgovina Uspešni kovinarji Na 7. delovno-proizvodnem tekmovanju ki je od petka do nedelje potekalo na Jesenicah, 50 odreza1'*’ več kol 300 tekmovalcev iz vse republike nadvse do zJenk? tLi kovinarji iz soboške občine. Najboljši med njim* J je v disciP1^. vač, zaposlen v IMP TOZD Blisk v Murski Soboti, » z ja uVrsru TIK varjenje zasedel odlično drugo mesto in se n jC večin na tekmovanje jugoslovanskih kovinarjev. Razen A 12. i” ostalih tekmovalcev iz soboške občine uvrstila m * kovin’” ’ g stom, kar je gotovo lep uspeh. To velja tudi za len stnigarle* 7 I saj so med varilci zasedli 6. in 8. mesto, v konkur Pred dnevi so nam ga, novi-naijem, pokazali, od včeraj pa se je v njem začela — tadi uradno — sezona. Okrogel štirinajst metrov širok bazen s termalno vodo, okrog njega pa prostori za taborjenje, tuši, sanitarije ... Na seji izvršnega sveta skupščine občine v Lendavi so med drugim spregovorili o uresničevanju sklepov skupščine o razvoju trgovine. Ta temeljna oskrbovalna dejavnost je v lendavski občini premalo razvita Število prodajaln se v zadnjih letih ni povečalo, pa tudi velikost prodajnih prostorov ni ustrezna. V zadnjih dveh letih so zgradili le nekaj skladiščnih prostorov, lani pa tudi centralno skladišče v Lendavi, kjer imajo shranjene občinske blagovne rezerve. V sedanjem srednjeroč- nem planu razvoja so trgovci načrtovali gradnjo trgovin v Veliki Polani, na Hotizi, v Dobrovniku in Turnišču, vendar bo gradnja odvisna predvsem od investicijskih sredstev, teh pa je v sedanjem trenutku zelo malo. Izvršni svet se je zavzel tudi za urejanje preskrbe na tistih področjih, kjer družbeni sektor ne načrtuje gradnje prodajaln. Uredili bi jih lahko zasebniki, ki bi bili pripravljeni sovlagati v manjše lokale, kjer bi se občani preskrbovali z najnujnejšimi potrebščinami. Jani D. NATURISTIČNI KAMP Skratka, solidno urejen prostor za počitek pod milim nebom in brez obleke seveda. To je naš prvi naturistični kamp. Je iz razvojnih poglavij Radenske, zato se te prve dni počutijo rahlo nelagodno. O tem ne dvomimo. saj gre za novost y pomurski turistični ponudbi in za »močno ogrožanje mirnega življenja moralistov«. Naturizem si je pri nas že dodobra utrl pot: To je dejstvo, ki ga ni moč ovreči. Čeprav Tu je — okrogel, topel... in za tujce. Bazen seveda. sumimo Pomurje, da ni. napredno prav na tem področju, pd je vsekakor več ljubiteljev naturiz-ma kot bi bilo' pričakovati. In vsi ti so z navdušenjem sprejemali in spremljali vesti o prvem naturističnem kampu z bazenom pri nas, točneje v Banovcih. Po vzoru avstrijskih tovrstnih kampov so se v Radenski odločili za bolj »moralni« režim prvega pomurskega naturističnega kampa. Na žalost je ta koncept zelo nedodelan, saj ne loči organiziranih naturistov od kopalcev, ki bi morebiti (ob svoji naturistični nevzgojenosti) hodili tjakaj iz prav določenih »nizkotnih« nagibov. Ob tem pa so očitno v Radenski pozabili, da vsaj v letošnji sezoni ne bodo mogli na ta način moralizirati, kajti ograja, ki so jo postavili za zaščito ljubiteljev naturizma bolj odkriva, kot pa zakriva pogled na prostor, kjer je lociran kamp. Res je, da je nova pridobitev Radenske v prvi vrsti namenjena tujcem, z deviznimi denarnicami, ki bodo za nekaj dni tam postavili svoj šotor ali prikolico in se predali pomurskemu soncu ter morebiti zraven naročili polpenzion ali mogoče še celo celega. In če bo prostor bodo v ta dobro varovani prostor spustili še kakega kopalca seveda ž obvezno sokopalko zraven. Kakorkoli že — verjetno bodo v Radenski morali malo premisliti a je ta »pomuralizem« na mestu ali ne. Dušan Lopamik Foto: J. Š. Plešejo, pojejo v pros®”! Mladi gornjeseniški plesalci so z nastopon1 navdušili številne obiskovalce. (Foto: J. G.) Na osnovni šoli Gornji Senik, ki jo obiskuje okrog 150 učencev, je v tem šolskem letu začela delovati slovenska folklorna skupina. To je vsekakor razveseljiva ugotovitev, saj se tako učenci poleg plesov učijo tudi peti slovenske pesmi in vse to spodbuja tudi narodno zavest, kar je pri mladih Porabcih še kako potrebno. bo iz teh zdaj še ml^ °OrnJeseniških plesalcev kdaj nastala tudi odrasla folkloro* skupma? Na t0 vprasanjeJe ^enkrat še težjco odgovorita Morda pa se bodo nekateO Priključili k slovenski W Morni skupini v Sakalovcih,^ Peluje že več deset let in oO ravno v zadnjem času pr ceJšnje probleme s plesalci Skupino mladih plesalcev vodi učiteljica gornjeseniške osemletke Margita Majer,, prve izkušnje in napotke za delo pa so si pridobili lansko noletie na folklorni koloniii v Preddvoru v Sloveniji. Zdaj že kar dobro plešejo, kar so pokazali tudi na srečanju z učenci dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih, kjer je nastal naš posnetek, sicer pa so nekajkrat nastopili že tudi v domačem kraju. STRAN 24 Masa pozornost v vsakem vagonu bo predstavnik Ves'jložnostne Pujsaga. Vsi potniki bodo dobili brezolačno Pr nkrat značke in še lepo darilo Vestnika, kaj - to pa l še skrivnost. nnaledu na lepo Ob poslušanju prijetne glasbe in p h ob 3.43. uri. slovensko pokrajino, bomo pripotovali J fantov iz V Celju bo vstopilo na naš vlak ^^ne noše.Tobo Kamnika. Oblečeni bodo v gorenjske narooi bodo Pivo srečanje z gostoljubnim Kamnikom. zg|ednice, delili prospekte Kamnika in bodo prodaj značke in spominke. studiu v Med vožnjo do Kamnika bomo v ra J povratku. vlaku izvedli prvi del srečolova. Drugi de w & dobijo 9nili gneči, ki je doslej obstajala ob takih p nvorani bo več časa za zabavo. Kaj bomo videli v Kamnika? Med našim obiskom v Kamniku ne bodo delale vse tovarne. Ogledali si bomo naslednje: Stol, Menino, Titan, Utok, Eksperimentalno tkalnico, Svit, Trival-DE Modelit in Kemično industrijo Kamnik. Nekatere skupine si bodo ogledale še mestni muzej, galerijo in znamenito Sadni-karjevo zbirko. Kdo bo kam šel, bo izvedel od svojih vodičev. Organizacije združenega dela v Kamniku so se posebej potrudile, da bi vam bilo pri njih prijetno. Večina skupin se bo odpeljala z avtobusi na izlete v Kamniško Bistrico, arboretum Volčji potok, na letališče Brnik in drugam. Kosilo, kulturni program, zabava in nakupi Ob 13.30 uri se bomo vsi zbrali v športni bali. Prosimo '^s, da skupine zasedejo vsak sedež po vrsti, kot bodo 5^^® v dvorano. Takoj ob 13.30 uri bodo pričeli gostinci nr»^b Prihodu skupin v dvorano bo pričel igrati narod-ansambel Bratov Krt iz Zg. Strani. V skupim e Pet veselih fantov in pevka. Obljubili so nam, da se boste ko naplesali do mile volje. . ... per.nLhum°r bosta poskrbela naš humorist Jože Ritu-K ,n Franček Pestotnik iz Kamnika. Gorenjske Sledila 2 zaplesala folklorna skupina Kamniška Bistrica. posvetitj°zd<^pr?sene®enia' ^imvcc časa pa ze m0 tokrat ha|oT?^at b0 Poskrbljeno tudi za nakupe. Pred športno - * njej, če bo vreme slabo) boste lahko kupih *” spominke, izdelke tovarne Svilanit, knjige e itd. Pri stojnici se boste lahko odžejali s rivoščili še specialitete na žaru. Iz Murske Sobote bo odpeljal VESTNIKOV VLAK v Kamnik, v soboto 4. junija ob 6. uri zjutraj. Vsak potnik je dobil kartonček, ki ga naj nosi na vidnem mestu. Na zadnji strani te vozovnice so napisane tri pomembne številke. V zgornjem desnem kotu je vaša zaporedna številka, ki jo boste potrebovali pri srečolovu. Pri črki V je napisana številka našega vagona. Številka pri črki A pomeni avtobus v katerega morate vstopiti na železniški postaji v Kamniku. Pet skupin ne bo imelo v začetku avtobusa in se bodo te priključile kamniškim vodičem, ki bodo nosili na količkih njihove številke in bodo čakali poleg avtobusov na železniški postaji v Kamniku. Opisani kartonček je tega dne vaša osebna izkaznica in ga boste potrebovali tudi pri kosilu. Prosimo vas, da ostanete na svojih sedežih vsaj do Ptuja, da bodo dobili vsi potniki svoja mesta. In tudi sicer vam svetujemo, da se čimmanj gibljete po vlaku, da ne bo nepotrebne gneče, kar med tisoč potniki lahko nastane. Celoten vlak bo ozvočen, saj bona njem tudi letos delovala posebna radijska postaja. Vlak bo sestavljen iz petnajstih vagonov. V sredini kompozicije bo službeni vajgon, v katerem bodo radio, zdravstveno osebje in predstavniki Vestnika. Zraven bo bife. Številno strežno osebje bo krožilo po celotnem vlaku in bo prodajalo jedila in pijače. Sprejem v Kamniku Vlak bo pripeljal v Kamnikob 11. uri. izstopili bomo na tovorni železniški postaji, ker na končni železniški postaji ni prostora za avtobuse. Po prihodu takoj zapustite vlak. Potniki iz zadnjega dela vlaka izstopite iz vagona št. 8, ker bo drugače izstop zelo težaven, saj tam ni perona. Vsi se bomo zbrali pred železniško postajo, kjer nas bodo pozdravili kamniška godba in Kamničani v narodnih nošah. Sledil bo pozdravni govor predsednika Občinske konference SZDL Kamnik tov. Toneta Fišerja. Takoj po pozdravu se napotite v avtobus, ki bo imel na vidnem mestu številko, ki jo imate napisano na vozovnici pod črko A. Tisti, ki imajo pod črko A številke 14,15,17,19 ali 20, naj se napotijo h kamniškim vodičem, ki bodo nosili te številke na količkih. Kamniške vodiče bodo imele tudi skupine v avtobusih. Povratek S tovorne železniške postaje v Kamniku bo odpeljal vlak proti Murski Soboti ob 17.40. uri. Na železniško postajo bomo odšli postopoma peš, ker ni daleč. Na vlaku bo spet veselo. Sodelovali boste lahko v programu radia z duhovitostmi in izvedli bomo tudi drugi del srečelova, V Mursko Soboto bomo prispeli ob 22.20 uri. Želimo vam srečno vožnjo! ŽEUMO VAM SREČK® VOŽNJO * STRAN 25 po naših &01AH ZVEZNA ŠTAFETA TUDI V TURNIŠČU V nedeljo, 15. maja, smo se krajani krajevne skupnosti Turnišče zbrali ob 13. uri, da bi sprejeli štafetno palico — simbol bratstva in enotnosti, simbol naše odločnosti, da bomo nadaljevali Titovo pot. Prihod štafetne palice smo nestrpno pričakovali. Ko smo zagledali spremljevalce — pionirje, športnike, tabornike, mladince — je vse utihnilo in nosilka štafete — mladinka iz TOZD ,,Planika” Turnišče je povedala, da smo štafetno palico prejeli od mladincev iz Genterovec. Po prisrčnem sprejemu smo nadaljevali s kulturnim programom. Zvezna štafeta mladosti pa je nadaljevala pot s trdno zaobljubo, da bomo Titovo delo nadaljevali in ne bomo dovolili razbijanja najdragocenejših dosežkov, kot so svoboda, enakopravnost, edinost, bratstvo ... Milena REŽONJA, 7. b OŠ ,,Štefan Kovač”, Turnišče Paul Busson 28 »Grbavec" je kriknil. »Dve glavi, dve otroški glavi.. .-Čeprav ga je brat podpiral, se je onesvestil in zgrudil. Pomočnik me je nebogljeno pogledal, izpljunil kri in zajecljal: »Dragi gospod, dovolj je; usmilite se ...« Bogato sem obdaril zaklinjalca. Bedni shujšani obraz je pomočniku za trenutek zažarel od veselja, potem pa je ponudil nagrado onemoglemu bratu in vzkliknil: »Poglej Evzebij, kar poglej!« Obzirno je položil drgetajoče bratovo telo na tla in mi pokazal izhod. "Tokrat ga je hudo zdelalo!« je pojasnil. »Daniseže v .Ali je gospod zadovoljen ?« Polastilo se me je sočutje do obeh. IZpresunjeno srce se mi je izlila svetla luč upanja. Sivega in deževnega jutra sem stopal v prebujajoče se mesto. S 32. NOVA SLED ZA EVLIJEM Precej časa sem mirno živel v spominu na srečne dni. Življenje sem sklenil zaključiti v neznatnem kraju. Nekega dne pa je nastal pred pekarno zame pomenljiv hrup. Pek je pred številnimi radovedneži dolžil tujega obrtnega pomočnika, ki je nameraval kupiti kruha, da je slepar s ponarejenim denarjem. Ubogi fant, ki so mu bile znane grozovite kazni za takšen prestopek, je kar se da odločno branil svojo kožo. Ko me je videl prihajati, je zakričal: »Gospod, pomagajte mi. Postavite se zame!« Ker so me v okolici poznali zaradi nekaterih dobrih del, ki sem z njimi pomagal marsikateremu prebivalcu zlasti še otrokom, so me spoštovali, se mi umaknili in predlagali: »Prav! Naj kar gospod baron odloči, če je plačal fant z zlatnikom ali z ničvrednim kovancem a..« Ogledal sem si zlatnik, kakršnih sem še pet ohranil od zaklada, najdenega v grajskih razvalinah. Bil je turški cekin. Zavita znamenja na njem so se zdela ne le peku, ampak tudi ostalim ljudem krlžkraž brez smisla, tako da so prezrli težo zlata. Turški zlatnik so smatrali za igralni novec, fanta pa za sleparja. Razložil sem, za kaj gre. Stehtali smo novec na pekovi zlatarski tehtnici in ga zaradi večje varnosti še preizkusili na kamnu. Ubogi popotnik je dobil od peka poleg kruha še nekaj srebrnikov in bakrencev. Pobaral sem ga, kje je prejel ta, v tej pokrajini gotovo silno redek zlatnik. Njegov odgovor mi je sežgal doslej tiho življenje in mi porušil s toliko muke priborjeni mir. Povedal mi je, da mu je poklonil zlatnik nedaleč odtod tujec, ki mu je naročil, naj gre v mesto, kjer bo izvedel za vse ostalo. , Ko se je že opotekal po cesti, se mu je približal lep moški Moja prva dvojka Hodila sem v prvi razred. Bilo je pri uri matematike. Pisali smo kontrolno nalogo. Doma se nisem dovolj učila in zato sem prišla v šolo vsa prestrašena. Tovarišica nam je razdelila liste. Nisem dosti vedela. Drugi dan sem komaj čakala uro matematike. Ko sem dobila kontrolko, sem se zelo ustrašila. Na listu je bila napisana dvojka. Doma nisem bila tepena, le učiti sem še morala. Sedaj se zmeraj bojim, kaj bo na listu. DARJA MARKOJIH, 4 raz. OŠ ODRANCI KDO JE KRIV? Kdo je kriv, da v svetu divjajo vojne, da od lakote umirajo otroci, da vlada brezposelnost . . . VSAKE 4 SEKUNDE NA SVETU NEKDO UMRE ZARADI LAKOTE. NA LETO 50 MILIJONOV: VELESILE PORABIJO ZA OBOROŽEVANJE 600 MILIJARD, DOLARJEV. ODSTOTEK OD TE VSOTE BI ZADOSTOVAL ZA KMETIJSTVO NA SVETU . . . Odgovor je le eden: ČLOVEK. Človek je najbolj razvito bitje na svetu. Izumil je mnogo koristnih stvari, vendar je naravo naučil tudi, kako mora sovražiti in ubijati. Velesile tekmujejo med sabo, katera bo močnejša, bolj oborožena. Nihče pa ne vpraša, kakšne bodo posledice. Veliko je na svetu še ,,slepih” ljudi, ki se ne zavedajo, da ta pot vodi v prepad. Možnosti ni mnogo, pravzaprav samo dve: takoj ustaviti nesmiselno oboroževalno tekmo ali pa postati,,mrtev planet.” KDO JE KRIV!? STEFAN RECEK, 8. a OŠ Puconci Mladost moje mame Večkrat, ko nam starši pripovedujejo kaj o svoji mladosti, nam postane hudo, saj vemo, da se kar precej razlikuje od naše. Mama mi je pripovedovala, da je bilo v družini osem otrok. V službo je hodil samo oče in prinašal domov skromno plačilo, kar pa je bilo veliko premalo za 10-člansko družino. Zato niso imeli takih oblek, kot jih imamo danes, ko se vsak oblači po najnovejši modi. Večkrat so nosili obleke eden od drugega, deklica od fanta ali fant od deklice. Včasih so dobili kaj od RK. Niso imeli toliko sladkarij in vsega, kar imamo danes. Televizije taktat še poznali niso. Ko so bili bolni, so dobili največ pomarančo . . . Veliko so morali delati, a so kljub temu bili pridni v šoli in so se dobro učili. Čeprav so nosili zakrpane obleke, pa so bili vedno čisti. Prvo spalno srajco je dobila mama, ko je obiskovala že 5. razred OŠ. V srednji šoli je dobila dva stara tisočaka štipendije in si je še nekaj privarčevala ter si kaj kupila. Čeprav so bili revni in ji starši niso mogli ničesar dati, jih ima še vedno zelo rada in rada gre domov. Srečna je, ker je zdrava in ima zdaj vsega dovolj, česar ji je v mladosti manjkalo. Zato pa želi vse tisto, česar niso mogli dati njej, nuditi nam, svojim otrokom. Andrejka Prša, 8. raz. OŠ Bučkovci Moj dedek je bil čevljar Že v stari Jugoslaviji, ko je bila še vojna, je dedka veselilo čevljarsko delo. Vsak dan je hodil k svojemu sosedu, ki je to delo opravljal in tam pazljivo opazoval njegovo delo ter kdaj pa kdaj tudi kaj pomagal. Sosedu se je to zdelo zanimivo, zato ga je še sam nekaj naučil. Ker je dedku delo šlo od rok, ga je njegov oče kot vajenec zaposlil v čevljarski tovarni v Zagrebu. Tam je to delo opravljal nekaj let. Bil je zelo do- s črno brado in črno ruto, ovito okrog čela. Ker ga je prosil za milodar, ga je od tujca tudi dobil. Vprašal sem ga, če je nosil meniško haljo. Fant pa se je spominjal le črne rute, ovite okrog čela in leoih temnih dobrotnikovih oči. čeprav se je pozneje ra tujim gospodom ozrl, ga na dolgi ravni cesti ni. več videl. Sporočilo in gotovost, da skrivnostnik iz Jutrovega ne more biti oddaljen več kot tri dni potovanja od mesta, sta me toliko razburila, da sem že naslednjega dne naročil posebni poštni voz. Hotel sem ga čim preje zaslediti, mu pogledati iz oči v oči in prejeti odgovor na vsa vprašanja, 'ki sem jih nosil v sebi številna leta svojega življenja. Med zbiranjem potnine sem odkril tudi turške cekine. Toda kako presenečen sem ugotovil, da imam namesto petih cekinov le še štiri. Brskal sem po spominu. Ničesar se nisem domislil. Nova zagonetka je ostala nerazvozlana. Naslednjega dne sem se že vozi! v kočiji in se po izmenjavi konj pripeljal v veliki gozd, čez katerega je držala cesta do one jase, blizu katere je prejel pošteni obrtnik svoj zlatnik. Ko je izven vasi zatrobil voznik na rog veselo skladbo Lovec iz Kurpfalza, se je zlomilo kolo. Nesrečni muzikant ie s toliko silo treščil s svojega sedla, da se je vzdihovaje komaj pobral in mi kislega obraza povedal, da si mora najprej obvezati ranjeno ramo, če hoče še držati za vajeti. Pripomnil je, da bo počitek koristil tudi padlemu rujavčku, ki se je pobil na kolenu, saj bo morala ostati kočija sredi poti zaradi popravila. Neodločen sem stal sredi mladih vaških zijal poleg pokvarjenega voza. Pristopila pa je ženica in mi dejala: »Ker ste bili napovedani, je prenočišče za vas že pripravljeno. Prigrizek in prenočišče pa sta zagotovljena tudi kočijažu. Za konja je odrejen prostor v hlevu častitega gospoda.« Takemu sprejemu sem se zelo čudil. Vprašal sem, kdo me je napovedal. Dopušča! sem pomoto. Omenil sem, da je v vasi gotovo kakšna gostilna, v kateri bi se dalo za silo prenočevati.« »Ne, gospod«, je nadaljevala ženica in šla pred menoj, da bi mi pokazala pot. »V vasi ni gostilne. Uglednitujci, ki se pri nas ustavijo, bivajo navadno v župnišču, ki je prostrano in ima dovolj opremljenih sob. Gospod pa je bil častitemu župniku prav posebej napovedan in priporočen. Vem samo še to, da mi je gospod župnik, ki se mudi sedaj pri nekem umirajočem bolniku, naročil, naj oprezujem po cesti in pazim, da napovedanega gosta ne zgrešim.« Med tem smo prispeli k lepi zgradbi poleg cerkve. Skozi vrata, nad katerimi so poleg verige visele ogromne kosti izumrle živali, sem stopil v vežo, tlakovano s sivo opeko, iz nje pa v obokano, belo obarvano sobo, sredi katere je stala velika miza z usnjenimi naslonjači. Na knjižni polici ob steni sem opazil Paracelzova dela. Na stojalih sem uzrl nagačene ptice izredno redkih vrst, ki jih samo priložnostno dobimo iz tujine, razne rudnine in okamenela egipčanska žitna zrna. Na preprosti pisalni mizi pri oknu je ležal z zeleno patino prevlečen kipec žene, ki je držala v naročju otroka in predstavljala po mojem odrešenikovo mater. Nad črno pobarvanim molilnikorn je viselo ber vajenec, zato so ga poslali na prakso na • Tam ni bil dolgo. Po prihodu domov je« samostojen čevljar. Zanj ni vedelo mnogo lju > je bila takrat vojna in tega dela ne bi smel op J Po vojni je odprl obrt. Za pomoč si je naje močnike. Z razvojem čevljarske industrije J va obrt čedalje bolj zaostajala. Zopet J prenehati s svojim delom. Ker pa tam okt g čevljarja, je dobil dovoljenje, da sme s J opravljati še naprej. Popravljal je čedj , to Vsi ljudje so galmeli radi, saj je vs^“” t0 je marši-gel. Zelo rad se je pogovarjal z ljudmi, za I kdo, ki je kdaj prinesel čevlje ali prišel ponje, posedel z njim. kogani Cevjjar je bil vse do svoje a®™' ®., ,ak0 |epo več, nimamo čevljarja, ki bi znal če lj popraviti, kot jih je znal on. Mirjana KOSALEC, ’• t®' COŠ„JOŽEHEDŽCT”« Jo poznale' Je pisatelj. Znanstvenik ali "»«’*•* kar, kipar...? je srednje velikosti, 0^ telo je bolj močno, vedno vedno lepo počesani. To slovenskega in nemškega jezila na n« osnovni šoli, to je tovarišica in pisatelji Karolina Kohnanič. Doma je v Murski Soboti. Že dolgo p ucuje na naši šoli. Zvesto plče katerih obširno opisuje svojo mladoP mladost njenih sovrstnikov. njeni knjigi Sence na belih listih s rebrna ptica. Kadar smo pri uri jetika, nam od razlagi vedno pove šno anekdoto. S tem nas prih^*"® slušanju. Pripoveduje nam tudi»» knjigah, ki jih ravnokar piše In izšle. Pripoveduje nam o svojih dožW® na potovanjih, kajti veliko 0«-.^ osnovne šole v okolici Murske Sohow„ PO vseh krajih Slovenije, kjer . pripoveduje o svojem delu. Z nami . uri dobro razlaga snov in razume v mladih letih. Z njo se radi po9<>vW w ne samo o učni snovi, marveč tu • _gIII žavah v mladosti, ker nas razume m rada pomaga z nasveti. ', Knjiga je naša najljubša tako pravi star pregovor. Mi Pf,’9feiijco nosni, da Imamo učiteljico — P’® na naši šoli, ki je napisala in bonaPad3 se mnogo knjig, ki bodo privlačile m -Sandra Skledami prevedel*. . Vladirmf . svet obliti6 ^0 razpeto, s Katerega je blago zrlo na grešni» ^z0 šenikovo. Ko je čez nekaj časa ženica del s prija* medeninasto svetilko, ki je prijetno razsvetlila rumenkasto lučjo, je vstopil župnik. „kraza ie zr J,no Visokorasel mož sivih las in zdravega ^ep?2^ metno m zamišljeno. Vljudno mi je ponudil spreje^ :e pogledal ter me prosil, naj bom tako mj bo P°2 ^ol njegovo povabilo — k večerji. Dodal /e, da vejeli za Jj razložil zagonetko v zvezi z okolnostjo, da^oza za r prihod. Hitro so poskrbeli za kočijaža, popr kovaču, konja pa so odpeljali v hlev. . jz0, Z večerjo so nama postregli za pogrnjen' grebajaj nama prekajene šunke v smetani. Zraven ^ej6? r brusnično vino. Ko sva použila preprosto ve / ’ prosil, naj mu dovolim, da si prižge pipo- . s j, nOst Priznati moram, da me je kljub notranie menljivo n pl^ sem navadno zr! na dogodke kot na oesp name^va' Jjafl' zelo zanimalo, kako je duhovnik izvede! ki V u Pjgod^' Povedal sem mu svoje ime in mu označils P^bni a°jovati'. Seveda sem ga tudi prosil, naj mi razlozi p , pbpoVe , yelp Puhnil je oblak modrikastega dima m z .,ngga. PfeP-»Zgodilo se mi je zares nekaj oenav ja dnevi sem kakor ponavadi šel po vas Ki izprehodom zmolil svoj brevir. Ugledal s, L}f0 poz8 ig/po! silno presenetili. Osemdesetletnico spmk-a:n0 n°s,nOvide svoji starosti in šibkosti je ob tisti uri ob' Ao zglos gaoP': butaro, čez dan nabrane suhljadi. Vselei i pz šibko ženico, ki se je morala opotekati po jp v pl'N Neredko sem naročil mladeniču, ki se je prP I paj8 odnese ubožici butaro do doma. Tokra P ye z0 jZ^ običajnega tovora. Vzravnano stopajočsii8 P°T^ vnost pomlajena ob spremljevalcu, ki netljivez prostovoljno naprtil breme. Mož je bil Pre Nosilje namreč ...« vratu Pa legel 5 »Rujavkasto haljo, črn turban, °--ai(Ovanla 5 verižico--------« sem mu drhte od priC ,uieV^: sedQ------------. iPdalPa3ie^ Župnik me je brez začudenja P°P e nraviP; ^seb^raZ ' "Tako se čudež delno razblini. Dele ^zadelP vZe ijal je čudno, da se po tuji šegi oblečeni mo v^.C# niti ženici niti krojaškemu vajencu, K Lek ip I'^oreF'^nP vzhodnjaka starkino breme na ročni vo azda « F°2a d domov. Prepričal sem se, da sploh nis n ^ije čeve vzhodnjaške zunanjosti. Okolnos , s t ’ poi povedal vaš današnji prihod, pa si mz s.j- osV I ofe očitno poznate, odnosno da ste mu g°v tavli^'^gp^^ 1 ' Duhovniku sem kar najbolj vneto 23^eSede' njenim možem nisem nikoli spregovoriI 0, ga iz daljave že večkrat videl. Majali, Župnik me je debelo pogledal in prinw STRAN 26 - S ČLOVEKOM MORAMO BITI PREVIDNI! IMA UČINKOVITO OROŽJE. INSEKTICID FLOK UČINKOVITO UNIČUJE VES MRČES. ZLATOROG MARIBOR STRAN 27 topleje in ceneje TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLIN00DP0RN0 OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO TO- MO- Dl D€NIT KEMIČNA INDUSTRIJA, n.sol.o. MEDVOD* Telefon:061/611 106 Telex: 31 365YU Do"” Problemi, ki jih rešuje TO- MO- DI: Uporaben je za vse vrste kuriv! To je najnovejša konstrukcija dimnikaster-mičnim efektom ogrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo ogrevanih zidov in zraka. S tem je zmanjšana kondenzacija vodnih par dimnih plinov na izhodu dimnika na minimum. Odpornost Samotnih cevi pred kislino in ognjem nam zagotavlja, da takrat, ko se pojavi žveplena in žveplasta kislina, ostane dimnik nepoškodovan. * Minimalna vleka je popolnoma zagotovljena s tem, da je dimnik dodatno ogrevan ž lastnimi dimnimi plini po vsej svoji površini. Cevi so medsebojno povezane po vsej višini. S tem dosežemo, da zaradi dinamičnih in termičnih udarcev ne pride do negativnega pojava sekundarnega zraka. Na podlagi odgovarjajočih tabel in praktičnih izkušenj TO-MO-DI lahko uporabljamo kot zbirni dimnik do 12 priključkov pa en dimnik. Mineralne vrvi na robovih rebrastih cevi omogočajo, da se cev dimnika termično premika v vertikalni in horizontalni smeri. Enostavnost pri montaži TO-MO-DI omogoča, da dimnik lahko gradijo tudi amaterji. Priključni element za kotel ali peč. Krovna plošča je širša za širino fasadne opeke in odkapnega roba Mineralna ali steklena volna, s katero pri zadnji šamotni cevi zapremo zračne komore Zadnji zunanji blok, pri katerem se šamotna cev popolnoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgornjega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov tako, da jo centrično pritisnejo rebra šamotnih cevi Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika Žične sponke ali mehka žica, s katero cevi med seboj zvežemo Konzolna plošča je za širino fasadne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju. Notranja šamotna cev. katera se med seboj po višini v utor na utor veže s samotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno žično sponko. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika. i Odbojni blok. Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika. Prvi zunanji plašč. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča. UPORABLJA SE ZA PEČI IN KOTLE OD 4000 DO 8000000 kCal/h. PROIZVAJAMO Gradimo, svetujemo, projektiramo v nrogramu TO-MO-DI dimnike premera: 13,5,16,20,25,30,35,40,45,50,55,60,65,70,80 in 90 cm. Vse vrste opeke cevne opeke za vlivne sisteme v železarnah, proizvodov iz šamota in elektrošamota. IZ BOGATEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: - žične in plastične mreže - tesnilni material - Tesnit - filtre za zrak, olje in gorivo - absolutne zračne filtre — vrečke za sesalnike prahu - sintetične smole - mase za stiskanje — odpreskov - servisne pladnje - tehnične laminate - elektroizolacijski material - antene iz kompozitivnih materialov - gumbe, zaponke in okrasne izdelke iz poliestra in drugih materialov - sintetična lepila - tekočo plastiko, polirne in brusne paste - avtokozmetiko - predelovanje plastičnih mes v gotove izdelke (poliesterski laminati za gradbeništvo, industrijo in široko potrošnjo) GRADIMO Vse vrste industrijskih peči s šamotno oblogo za termoelektrarne, cementarne, apname, vse vrste tunelskih, komornih peči in kotlov. PRODAJA KZ—Kmetovalec Ljutomer, trgovina Ključarovci, Jeklotehna M. Sobota, Potrošnik M. Sobota, Metalka Ptuj, Lesnina Maribor. Informacije in nasveti: Montažno indu^-strijsko podjetje, Opekarska 13, Ljubljana tel.: 061/212-011,218-347 telex: 31 420 YUKIP D€Nlt KEMIČNA INDUSTRIJA, n.sol.o-Telefon: 061/611106 Telex: 31 3® STRAN 28 varčevanje z energijo -varčevanje z denarjem ne zgodi se vsak dan Težave priseljencev Primer mladega madžarskega violinista, ki je pred odhodom v obljubljeno deželo Avstralijo z odliko končal študij violine na konservatoriju, potem pa je tam šele po enem letu natakarskih izkušenj dobil priložnost, da nadomesti nenadno obolelega znanega violinista (zgodilo seje v sydneyskem hotelu Budapest) še daleč ni edini. Kot pišejo avstralski časniki, dela v sydneyskih restavracijah več visokokvalificiranih glasbenikov, pretežno iz vzhodne Evrope, kot v vseh orkestrih v tem mestu skijpaj. Podobno je z drugimi poklici. Zdravniki, ki si niso našli zaposlitve, delajo kot težaki, inženirji kot obrtniški delavci, medicinske sestre kot snažilke . . .Od 15 milijonov Avstralcev je 7 milijonov zaposlenih in 850.000 brezposelnih. Med njimi je največ priseljencev iz Jugoslavije, Grčije in Turčije. Najhuje se godi Arabcem: baje je našla zaposlitev le polovica tistih, ki so prišli v Avstralijo iskat delo. Brezposelni nimajo veliko upanja, da se bo stanje obrnilo na bolje. Vladaje že sporočila, da se program priseljevanja ne bo spremenil: torej ostane omejitev na 150.000 priseljencev letno. Največjih pride po »programu kvalificirane delovne sile« in »programu za združevanje družin«. čne ladje »Setia Budi«, v kateri je umrlo 36 ljudi, se nadaljuje črna kronika preštevilnih nesreč v indonezijskih vodah. Vzrok je tudi tokrat; kot ponavadi, malomarnost. Kapitan Masrani je zaspal, njegov pomočnik Jamaahu pa tudi ni bil popolnoma buden, ko se je ladja nevarno približala skalni obali. V zadnjem hipu je kapitanov pomočnik obrnil krmilo, toda tako nespametno, da se je ladja drugje smo prebrali Adolph plgoud" Z letalom ie lzve<,el leta 1913 francoski pilot xxx Po starem običaju poglavarja, ko nastopi vladanje, v plemenu Batongota v zahodni Afriki podaniki šest dni za-povrstjo pokajo za ušesa; vsak dan po sto zaušnic mora prenesti ubogi vladar. xxx Uredništvo nemške ilustrirane revije »Štern« je leta 1979 dobilo pismo nekega (resnično) raztresenega bralca, ki je pisal, da so pred nekaj meseci objavili nek sila zanimiv članek, vendar ni vedel ne naslova ne strani, na kateri je bil članek objavljen, lepo pa je uredništvo prosil, naj mu pošljejo tisto številko revije. XXX Dokazano je, da smeh ugodno vpliva na prebavo. Torej po vsakem kosilu nekaj dobrih vicev! SREČNEJŠI — Zaradi žensk sem skoraj ob vse premoženje. — Jaz pa ob pamet in to iz podobnih razlogov. —' Očitno ti je bila sreča bolj naklonjena ... O SPANJU IN SANJAH Živali prespijo dve tretjini dneva. Prav tako otroci do vrača v prvo fazo m se bliža šestih mesecev starosti. Kasneje se potreba po spanju čedalje spet koncu spanja. Kleitman bolj manjša, tako da spi odrasel človek le 8 ur na dan. Seveda ne spijo vsi ljudje enako dolgo. Po statistiki spi odrasel človek povprečno od 6 do 9 ur. Na splošno spijo ženske nekoliko dalj časa kot moški. Spanje intelektualca traja v mladosti nad normalo, v starosti pa pod normalo. Ali je postelja trda ali mehka, je postranska stvar. Človek spi najbolje na ležišču. ki ga je vajen. Kdaj gre človek spat, je vseeno, glavno je. da se drži gotovega reda.'Da bi zgodnje večerno spanje zaleglo dvakratno, ne drži. Tako trdi ameriški zdravnik ruskega porekla Nathaniel Kleitman. Po Kleitmanovem mnenju je nespečnost v največ primerih posledica strahu pred njo. Sicer pa meni, da nespečnost ni nekaj nevarnega. V fazi globokega spanja človeknikdarnesanja. Sanja samo brž ko zaspi, največ pa, ko se iz globokega spanja PO STRAŽARSKO je tudi ugotovil, da približno 70odst. vidi sanjske prizore v barvah. Navadno se začnejo prve sanje, brž ko preneha globoko spanje, trajajo pa samo nekaj minut. Druge sanje si sledijo v presledkih in so čedalje daljše. Zadnje sanje so najdaljše in trajajo navadno celo uro. Doslej je vladalo mnenje, da se ljudje, ki sanjajo, ne spočijejo in se počutijo zjutraj’ utrujene. Kleitman trdi ravno nasprotno. - Stoj! Kdo gre? — Svati vendar. — Nevesta naprej, ostali STOJ! ČISTILKA BLAGAJNIKU — Kaj mi še vedno ne zaupate? — Odkod vam ta misel? Kaj ne vidite, da puščam ključe od blagajne na pisalni mizi? - — To že, samo nobeden ni pravi... v si*; ROBOTI ZA TEŽKA DELA Laponska vladaje podprla načrt za razvoj robotov, ki naj bi delali v težavnih okoliščinah, na primer v jedrskih reaktorjih. Ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo (MITI) je namenilo 140.000 dolarjev za svoj prvi projekt v neposredni zvezi z roboti. Povezalo se je s podjetji, ki bodo sodelovala pri delu, z laboratoriji, univerzami in raziskovalnimi inštituti pa tudi z zasebniki. zbiralnik vode „ Po starem islamskem izročilu ve za stoto Alahovo ime eno samo bitje na svetu -velblod. Ta nenavadna žival je sicer vsem poznana, če drugače ne, vsaj po svoji podobi, vendar je kljub temu polna neznank in skrivnosti. Človeka- spremlja že od davnih časov. Strokovnjaki si danes niso edini, ali na svetu sploh še kje živi divja kamela. Nekaj časa so mislili, da čreda divjih Velblodov živi A odročnih predelih Kitajske, tudi v Iranu so našli nekaj divjih čred, vendar se je izkazalo, da gre za podivjane domače živali, ne pa ppve divje kamele. In ker ni divjega prednika današnjih kamel, je težko pojasniti tudi vprašanje, zakaj' imajo nekatere kamele eno grbo, druge pa dve. Da ne gre za dvoje različnih vrst, dokazuje dejstvo, da se enogrbe in dvogrbe kamele med seboj panj0' njihovi potomci pa so plodm in imajo normalno svoj & rod. Najbrž je'človeku v s,vt preteklosti uspelo ustvariti ti dve vrsti živali. . .. Slovita kamelja grba mm drugega kot zaloga maščov Kadar je žival zdrava m dobro hranjena, ima mo® grbo in stoji pokonci, kadarp Roboti za delo v skrajno nevarnih okoliščinah bodo nadzorovali in vzdrževali jedrske centrale, raziskovali morsko dno, vesolje ... V tovarnah bodo veseli, če bodo najnevarnejša dela opravljali stroji. Ne pozabijo, daje na primer pri gradnji central umrlo precej ljudi. Japonska zveza za industrijske robote meni, da bo država leta 1985 potrebovala za dobrih 53 milijonov dolarjev nadzorovalnih in vzdrževalnih robotov. Lani sta se Toshiba in Hitachi povezala s šestimi drugimi podjetji in dvema jedrskima centralama in skupaj so prispevali 33,6 milijona dolarjev za razvoj robotov, ki naj bi nadzorovali težko industrijo.' Mitsubishi že ima robota za čiščenje morske vode, ki jo dovajajo v centralo. Ista zveza tudi'sodi. da bodo do leta 1985 potrebovali za- 4.2 milijona dolarjev robotov za kopanje mineralov na morskem dnu (najprej se mora seveda svet dogovoriti zapravila o izrabljanju morskega dna), do leta 1990 pa za 35,9 milijona dolarjev. Pri gradnji nizkih stavb naj bi do istega leta potrebovali za 23 milijonov dolarjev robotov. Največ pajih bodo potrebovali pri skladiščenju in transportu: do leta 1990 za 35,9 milijona dolarjev. < » : gelniku. Lastnik kamele mm -vrvasto uzdo in z boso peto; njegova roka Iahk° sloni na okrasnem tnro' SKROMNOST — Vem, da bi bila Marica vesela, če bi bil jaz sto metrov pod zemljo. — Niti ne. Skromna je in želja po taki globini nima. V to sem prepričana ... SLABA VOLJA — Zakaj si bila včeraj tako slabe volje, ko sem v družbi povedal, da td bom poljubil? — Zato, ker si povedal, poljubil me pa nisi. „RUMENA MAMA” ODPOVEDALA Nedavna usmrtitev Johna Louisa Evansa, ki ga je porota spoznala za krivega brezdušnega umora in ga je pred šestimi leti sodišče obsodilo na smrt, je dvignila precej prahu med nasprotniki smrtne kazni. Usmrtitev na električnem stolu je bila namreč zelo mučna. Izvršitev smrtne kazni so za 30 novinarjev prenašali po .zaprtem televizijskem sistemu v kaznilnici Holman blizu Atmora v zvezni ameriški državi Alabami. Tako je mučna usmrtitev imela dovolj prič. Obsojenca so posadili na električni stol, ki ga nazivajo »Rumena mama«. Na obrito glavo so mu pritrdili obroč z elektrodami, prav tako okoli zapestij in gležnjev. Nato so spustili skozenj 1.900 voltov električne napetosti za pol minute. Dim in para sta še pokadila z obsojenčeve glave in z elektrode na levi nogi. Vendar Evans še ni bil mrtev. Sledil je še en električni sunek, ki je prav tako trajal pol minute. In tudi po drugem sunku zdravniki niso mogli ugotoviti smrti. Potrebenje bil se tretji polmi-nutni električni sunek, da je bil obsojenec mrtev. To je bila že šesta izvršitev smrtne kazni v ZDA po letu 1977. pred tem deset let najhujše kazni niso izvrševali. RAZLIČNE TEŽAVE — Vselej ko pijem kavo ne motenj — Pri meni pa je narobe: ko spim RAČUNICA — Koliko vas je v razredu? < — S tovarišico 33. — Torej brez tovarišice 32. — Ne. Ko gre tovarišica iz boleha in je sestradana, seji grba stanjša in pobesi. V kamela ne shranjuje vode, kot kroži zgodba. Nenavadni hranilnik ima v želodcu. 1 katerem ima okoli 800 zbiral n,h prekatov. Z zalogo vod tn drugih tekočin, kijih zbere v zbiralniku, lahko brez težim Preživi teden dni. ne da zaužila kapljico vode. Žival je za človeka izjemi uporabna. Je kot »puščavi ladja«, zelo trpežna in h‘,r: Dokaz: pred leti je Arabec prejezdil na kam D$ kilometrov od Aleks d rij e do Kaira v 12 ur,abČ,,ie se življenjski vek kam konča, jo lahko pojedo, k ustrojijo in uporabijo zar Učne namene, njeno m uporabijo za zelo čisljt c cenjene ščetke in čopi^ r tudi za tkanje toplih od J drugih tkanin. .. irnS- Beduini. tako pravijo. > jo kamele za vse. kar p bujejo. samo poročijo s njimi. Pijejo njeno m umivajo se z njenim. jn njene iztrebke bramg r posušijo za gorivo. njeni senci, in ka da r J se sila, kamelo ubijejo^ napijejo vode ‘z želodca. . iorej. & Nič čudnega nI .nOime-Beduini svojo domov" nujejo »mati kamele • STRAN 30 vsakogar nekaj g umAV DUH V ZDRAVEM TELESU B iMinimalni program । razgibate vse sklepe, posebej še Brb‘®nvau proti trdoti v 1 1 tezanje, pretegovanje in podobno. To s -bijivosti okončin sklepih, vaje za ohranjevanje normalne g J — | in hrbtenice. To priporočilo I Na nogah bodite vsaj dve uri na d - p dan g I Je zlasti pomembno za tiste, ki se samo vozijo sedijo, tako pri delu kakor tudi v prostem času. nUi - | Vsak dan vzdignite kaj težkega, da v/disnili z I mišično napetost (tonus). Predmet, ki ste g g I rokami do višine prsi, držite najmanj 5 se • mjnute Med hojo pospešite korak in hodite naI frekvenca | kar najhitreje. Hitra hoja, pri katen se p minuto, je I srčnega utripanja na približno 120 utnpo g • Potrebna za krepitev srca. , . • kalorij. To Vsak dan porabite z gibanjem najmanj। morali kar | Priporočilo je na prvi pogled zahtevno, J urc I eno uro igrati namizni tenis ali na pnmer P marveč B - dejansko pa ne gre za eno samo gibalno dej Gospodinja — | za vsoto celotne fizične aktivnosti čez ves d ' nakupe za B I tei zahtevi že s tem, da opravi potre | družino in pospravi trisobno stanovanje. ko ;e tudi Ker je sleherno delo bolj ali manj eno s a oravilno dr-| gospodinji potrebna gimnastika — predvsem P ni. I v°’„za gibljivost v sklepih in za krepitev ,,mi i bujnih B |ka ’ okrog pasu (da ne bo dobila ?hlapnih Wbus . miSic). Kakor vsem ljudem, tako je tudi P srca. B po,r“v- i, ki pomeni vajo za krepitev src g AVTOMOBILIZEM PRED DOPUSTOM Prva pomoč v avtomobilu Da bi vsak voznik motornega vozila lahko dal najnujnejšo prvo pomoč poškodovancem v morebitni prometni nezgodi, mora imeti tudi najnujnejše pripomočke. Te vsebuje škatla za prvo pomoč, ki je obvezni del opreme vsakega avtomobila. V škatli so tudi kratka navodila o uporabi pripomočkov, ki jih vsebuje. V avtomobilski škatli za prvo pomoč so: dva prva povoja, dva kaliko povoja, dva zavitka sterilne gaze, pet zavitkov sterilnih kompres iz gaze, pet zavitkov obližev, dva omota lepilnega obliža, ena trikotna ruta, deset varnostnih sponk, britvica za paranje obleke in poli-vinilska vrečka. Ta oprema rabi za obvezovanje ran in opeklin ter za zaustavljanje krvavitve. Zasilno pa se da z njo imobilizirati tudi poškodovano zgornjo okončino. Junij je že počitniški mesec. Morda boste vse poletje ostali doma, morda se boste popeljali po najkrajši poti do morja ali kam drugam. Dopustniška potepanja so prijetna reč, dokler je vse po vaši volji. Če pa se kaj zatakne, se zaradi skvarjenih nekaj dni zdi, da ste si uničili vse poletje. Torej se velja za pot, posebno daljšo, temeljito pripraviti. In če boste potovali z avtomobilom, morate začeti prav pri njem. Preglejte, če so vsi potrebni ,,papirji”, predvsem pa vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje in zelena karta (če nameravate na tuje) dovolj dolgo veljavni. Seveda isto velja tudi za vaše osebne listine, predvsem pa za potni list. sola dobre vožnje Ozrite se na števec s kilometri in izračunajte, kako je s servisnim pregledom, prepustiti kilometrov kilometrov Bolje je avtomobil mehanikom tisoč prej kot pa dva tisoč pozneje. Poskrbite tu- Izberite vsaj približno smer poti, da boste vedeli, kaj vas čaka: pekoča vročina, razbeljen asfalt ali morda prašna makadamska cesta. Ceste izbirajte zmogljivostim svojega vozila (in sebe) primerno, v vsakem primera pa morajo imeti gume vsaj še 4-milimetrski profil, brez dodatnih poškodb. Vse to velja tudi za rezervno gumo. Oglejte si tabelo najvišjih dovoljenih pritiskov za vaše gume. Takšna tabela je ponavadi v tovarniški knjižici. Na dopustni- e Samopris. Pevek HMZakonip vnit£ skupno^® ^hteva PlačanegaHBučkovci obrem^P^a, s8 . dodatnega Me ?njeno tako v katerim je to, i^p.°«linjstvok^,081313 tud> Slavenii]e ^stavno t0,?lede na bočilo V*115«6 SR -X ^^erkovd skupnosti %ovOr. vskladu z n°s^' Mh^3 • Ustavnega skupit S^diza k ne velja ^'^beu^vci. pnajeVno skuP-° objavi te goditi SxUpn<»t B?xua pa mora R dodatnk°Vci sa®a s%vl£ Satn°pSvV0 uvedbi Sodijo riOvenijePkhPstavnem "^ko^^mopris^ di, da bodo vozilo tudi ustrezno podmazali, če je to potrebno. Preden začnete polniti kovčke, zložite v prtljažnik (poleg, tistega, kar tam že mora biti) še vlečno vrv, nadomestni klinasti jermen, vsaj najnujnejše orodje, priročen gasilni aparat in posodo za rezervno gorivo. .Če vam bo prtljaga zastirala pogled skozi sredinsko vzvratno ogledalo, kupite in pričvrstite še desno zunanje ogledalo. Prtljago zlagajte v avtomobil tako, da bodo najtežji kosi najbliže osi ali tik nad njo. Tudi težo na strehi (ta naj ne preseže 50 kilogramov) prištejte k skupni teži vozila, pri čemer morate seveda upoštevati tudi potnike. Teleskopski blažilniki bodo ob polno obloženem avtu potili ,.krvavi pot”. To morate vedeti vnaprej in jih pravočasno preskusiti oziroma po potrebi zamenjati. Tudi, če je bil avtomobil včeraj pri mehanikih, to še ne pomeni, da je brez napak. Poskusite pretikati in medtem kontrolirajte hod pedala za sklopko; poženite motor do višjih vrtljajev in prisluhnite, če ventili niso morda preglasni. Sklonite se pod avto in preglejte, če je izpušna cev cela. Zapeljite avto na suho površino in čez nekaj ur poglejte, če morda kaj ne teče iz njega. Ni potovanja brez avtomobilske karte. Če je stara dve ali več let, jo vrzite med star papir in kupite novo. Izberite takšno, _ki vam bo pokazala tudi manjše in slabše ceste. Vedeti pa morate, da sama karta še ni dovolj. Kako se bere, se naučite že doma, ne šele na cesti. ‘US* zma in za večje mozaike je zelo OB NASTOPU SLUŽBE — Tovariš Trnovnik, zanima me še to, če ste poročeni. — Še ne, naredil pa bom vse, kar mi boste ukazali. RAZOČARANA »Pomisli, že dvakrat sem med kopanjem kričala, da se utapljam. Izvlekli so me na obali, noben dedec pa se ni spomnil na umetno dihanje.. NAREDIMO SI OBESEK Izdelava predmetov iz najrazličnejših semen in drugih suhih rastlinskih delov ni težka. Potrebujete le spretnost in nekaj najnujnejših pripomočkov. Z majhno spodbudo vam želimo pomagati. V domači shrambi, kuhinji in med semenjem boste odkrili presenetljivo lepa zrna in rastlinske oblike. Uporabno je skoraj vse: makova zma, riž, nageljnove Žbice, sončnično seme, raznobarvna koruzna zrna, poprova zrna ali brinove jagode, najrazličnejši fižol, soja, grah, bučnice vseh velikosti in oblik, kumina in janež. . . Za izdelek potrebujemo primerno veliko in natančno oblikovano podlago. To izdelamo iz tanjšega lesonita, vezane plošče ali iz dovolj trde lepenke. Pri tem nismo omejeni le na dekorativne obeske, temveč se lahko lotimo tudi večjih motivov, ki jih namesto slike obesimo na steno. Svojevrstna podlaga so lahko odsluženi krožniki, pladnji ali skodele, ki jih delno ali po vsej površini umetelno oblepimo z izbranim semenjem. Komu je to všeč, lahko naravne odtenke polepša (?) z zlato ali srebrno bronzo. Ko v posodicah razvrstimo vsa pripravljena in sortirana semena, se lotimo lepljenja. Za manjše predmete so najboljša hitro delujoča univerzalna lepila, kakršno je oho. Za večje motive potrebujemo več lepila, ki ne sme biti predrago. Uporabljamo lahko belo mizarsko lepilo. Za debela primerna podlaga navadni steklarski kit, ki sicer otrdi šele čez čas, toda dobro drži. Lepilo oziroma kit moramo vedno izbrati tako, da se hkrati dobro prilega izbrani podlagi in semenju. Pri razvrščanju semen si pomagamo s pinceto. Priporočljivo je, da pred začetkom lepljenja skiciramo razpored osnovnih oblik. Zelo zanimive učinke dosežemo z večplastnim nanašanjem različnega semenja. Za osnovo namažemo večjo površino z lepilom in na lepljivo ploskev vsujemo obilico drobnega semena, na primer maka. Ko se to posuši, na izbranih mestih nalepimo kontrastno oblikovano seme, na primer Ječmen ali riž, v tretjo plast pa lahko nanesemo še debelejša barvita zrna v skladnem odtenku. Končen izdelek previdno polakiramo s prozornim lakom, ki je lahko bleščeč ali mat. S čopičem naj lakirajo bolj spretni, drugi pa s pršilom, lahko tudi z lakom za lase. MMS Avto ria nožni pogon Spet imamo priložnost videti novo vozilo, ki je pravi MED ZIDARJEMA - Kaj delaš zdaj, Miško? — Nič. — Prav. Ko boš končal s tem, bomo za danes ključili. vzor varčnosti. Ne potrebuje ne nafte ne bencina, poganjajo pa ga — noge! Izumili so ga študentje iz ameriškega mesta Cincinatija in tako umno speljali prenos moči, da doseže nenavadni avto kar 75 kilometrov na uro. Avto s pedali se imenuje Pegaz. Iznajdljivi študentje si obetajo veliko privržencev. ških poteh je vozilo močno obteženo, torej velja to pri polnjenju gum upoštevati. Če vaše vozilo nima samodejnega nastavljanja nivoja (kot na primer pri citroenih), poskrbite, da bodo žarometi pravilno nastavljeni. se za se in NA GOSTIN- IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA 1983 Risba- pfcipis SKEM VRTU — Malo nagni naprej me zakrij. — Koga bojiš? — Tam četrto mizo sedi eden od pikolovcev iz našega oddelka in če me bo videl med delovnim časom na gostinskem vrtu, potem bo joj... — Ne, ne. Raje ga uščipni s pogledi, če tudi zanj velja delovni čas! P°d današnjo karikaturo do junija 1983 na naslov. a 69000 M- Sobota ““lojene podpise honoriramo, ““'te pripisati točnega naslova. JOJ, JOJ, JOJ! — Sinek, sinek, nobenega veselja mi nisi naredil odkar si na svetu. — Kaj pa prej, očka? sestavil Marko Napast višji oficirski čin vitezov služabnik nevarno mesto v gorah filmska igralka Turner filmska igralka Gardner vaja, trening sredozemska okrasna rastlina povodenj delo, ’ posel * - osuševanje zemljišč z jarki srbski pesnik (Vasko) Ben Nevis del telesa slavilna pesem, hvalnica otok v Aleutih doba me zozoika veliko vodno plovilo pripadnice davnih Italijanov speciali teta iz iker kalij tir odstop starejši nemški politik spevoigra z lažjo vsebino Prešernova rojstna vas Anton Vratuša ženski glas biblij- ski očak igralka McGraw Anita Ekberg ženska, ki igra vrsta zdravniške cevke REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: zastava, alergen, pianist, Ran, tla, AN, ukor, vsota, Laba, TV, J, invar, instant, vek, dan, kritika, AV, Omar. -e /ce-ze^o-^ STRAN 31 Predstavljena na NOVOSADSKEM KMETI JSKO-ŽIVILSKEM SEJMU KVALITETNA PALETA TAUSOVIH PIV Z VEČJO 13% VSEBINO EKSTRAKTA V OSNOVNI SLAP* STRAN 32 mcnnif ubadate BLU I It IH OBJAVE Leto XVin z Murska Sobota, dne 2. junija 1983 Št.: 15 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 139. Odredba o pristojbinah za stroške poslovanja veterinar-sko-higienske službe v občini Murska Sobota 140. Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Murska Sobota 141. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Ljutomer za naselje Babinci, Norsinci, Spodnji Kamenščak in mesto Ljutomer.. 142. Valorizacija meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč v mestu Murska Sobota 143. Popravek VALORIZACIJE stroškov za pripravo inopremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v Mestu Murska Sobota. 139. Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter odloka o spremembah odloka in dopolnitvah odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinar-sko-htgienske službe (Ur, objave pom, občin št. 24/82) je izvršni svet občine Murska Sobota na seji dne 24.5. 1983. sprejel ODREDBO o pristojbinah za stroške poslovanja veterinariko-higlenike službe v občini Murska Sobota. 1, CL S to odredbo se določijo pristojbine za stroške poslovanja veteri-narsko-higienske službe iz 5, člena Odloka o organizaeiji ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur, objave pom, občin, št, 2. čl, Stroške za poslovanje veterinarsko-higienske službe plačujejo lastniki živali s pristojbino, ki jo plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval in to: — za goveda in konje 120 kg 26,00 — za teleta in žrebeta do 120 kg 13,00 — za prašiče do 50 kg 11,00 — za perutnino po komadu 0,08 — za čebelje panje 2,00 3. čl. Ta odredba začenja veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 322-16-8 Datum: 24. 5. 1983 PREDSEDNIK IS Pavel PONGRAC 140. Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS. št. 18/77) in (2/78) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 24. 5. 1983 sprejel ODREDBO O PRISTOJBINAH ZA VETERINARSKO SANITARNE PREGLEDE IN DOVOLJENJA V OBČINI MURSKA SOBOTA 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja iz 49. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., in 39. čl. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77). 2. člen Za veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju, se plača naslednja pristojbina: din 1, za kamionske in vagonske pošiljke , 470,00 2. za pošiljke v kombiju 190,00 3. za kosovne pošiljke; ~ kopitarjev m odraslega goveda od komada 130,00 — telet od komada 47,00 prašičev in drobnice od komada 47,00 — žive perutnine za vsakih začetnih 50 komadov 55,00 — za ribe, rake in polže od kg 1,70 — za meso kopitarjev, parkljarjev, perutnine in mesne izdelke od kg 1,70 — za vsako čebeljo družino 12,00 Kadar doseže obračun pristojbine po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino po kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna injplača za kamionsko, oz. vagonsko pošiljko. Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja ali razkladanja, mora tisti, ki je pregled naročil plačati še zamudnino v Višini 350,00 din (tristopetdeset din) za vsako začetno uro čakanja. Pristojbine za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali, mesa, mleka, jajc in drugih živil živalskega izvora, se plačuje naslednja pristojbina: 1. Za stalni veterinarsko sanitarni pregled (nadzor) klavnih živali, mesa in mesnih izdelkov v proizvodnji ABC Pomurka, Mesna'industrija v M. Soboti se določi mesečna pavšalna pristojbina, ki znaša 498.267,40 Določen pavšalni znesek pristojbine se po potrebi lahko spreminja na podlagi posebnega dogovora, ki ga sklene Izvršni svet, uporabnik in izvajalec veterinarsko sanitarnih pregledov.' Sprememba pavšalnega zneska pristojbine je dovoljena največ 1-krat letno. 2. Za veterinarsko sanitarni pregled mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke ter jajc pri predelavi v jajčne izdelke. 100 (sto) litrov obdelanega ali v mlečne proizvode predelanega mleka 2,56 0,20 84,00 8,50 66,00 4,80 420,00 84,00 1,60 1,80 0,36 i Za veterinarsko sanitarni pregled perutnine pred zakolom, perutninskega mesa tn izdelkov v proizvodnji od komada perutnine 4. Za veterinarsko sanitarne preglede: A) divjačine pred odpremo ali vskladiSčenje: — divji prašiči s trihinoskopiranjem po komadu — divjih zajcev po komadu — pregled srnjadi in jelenjadi po komadu — pregled divje perjadi po komadu — za kosovne pošiljke lovskih turistov do 20 komadov male divjadi ali 1 komad velike divjadi — za vsakih začetih nadaljnjih 20 komadov male divjadi ali 1 komad velike divjadi B) živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov ter drugih proizvodov na sejmih, tržnicah, v gostinskih in drugih obratih: — odojkov in perutnine (zaklanih) na kg — mlečnih izdelkov po kg — za jajca po komadu — pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostiščih, na prireditvah, v hladilnicah in obrtni predelavi mesa ter za druge preglede, ki jih ta odredba posebej ne omenja, se plača pristojbina za vsako začeto uro 372 4. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja opremljajo v klavnice ter za živali, zaklane v sili, se plača pristojbina za komad 50,00 5. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi • izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za komad 120,00 6. člen Pristojbine iz 3. člena te Odredbe zajemajo pregled živali pri razkladanju, pred zakolom, pregled mesa po zakolu, surovin pred predelavo, izdelke ter njih pakiranje in nakladanje, če se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu. 7. člen Določeni zneski pristojbine vsebujejo tudi 15 odstotni prispevek v republiški sklad za zdravstveno varstvo živine, za katere preglede je tako določeno v veljavnih predpisih ter vse druge stroške, ki so nastali pri obveznem veterinarsko-sanitar-nem pregledu. 8. člen Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa organa, ki pregled opravlja, se pristojbina poveča za 50 odstotkov. Posebne stroške, zamudnino in delo izven rednega delovnega časa, si obračuna neposredno pooblaščena veterinarska organizacija, kije pregled opravila pri organizaciji združenega dela ali pri občanu, kije pregled zahteval. 9. člen Pristojbine se plačujejo takoj po opravljenem pregledu, oziroma ob izdaji dovoljenja, napotnice ali potrdila, lahko pa se obračunajo tudi mesečno. Plačane pristojbine se odvedejo na zbirni račun pri SDK št. 51900-840-035-3182 republiške takse za promet s parklarji in kopitarji. Plačane pristojbine za izdajo dovoljenja za promet z mlekom (5. člen) pa se odvedejo na zbirni račun pri SDK št. 51900-940-035-31915) za zdravstveno varstvo živali proračuna občine M. Sobota. 10. člen Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Z dnem veljavnosti te odredbe preneha veljati prejšnja odredba o pristojbinah za veterinarsko' sanitarne preglede in dovoljenja v ol>tinl M . Soboti &m, St. 23 v. dne 11/5-198.1'). Številka: 322-15/83-8 Datum: 24. 5. 1983 PREDSEDNIK IS Pavel PONGRAC 141. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanj a (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73), na podlagi 33. člena statuta krajevne skupnosti Ljutomer ter sklepa zbora občanov je skupščina krajevne skupnosti Ljutomer na seji dne 31. 5. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Ljutomer za naselja Babinci, Noršinci, Spodnji Kamenščak in mesto Ljutomer. 1. člen Za območje krajevne skupnosti Ljutomer se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za obdobje petih let in to za čas od 1. 7. 1983 do 30. 6. 1988. 2. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v mestu Ljutomer za: a) Modernizacijo mestnih ulic in ulic v Kidričevem naselju, ureditev kanalizacije v ulici Bratov Pihlar, ureditev pokopališča in parkirnega prostora pri pokopališču, sofinanciranje oskrbe vode v mestu Ljutomer, sofinanciranje nabave gasilske opreme za gasilsko društvo, izgradnja garderob v letnem kopališču, sofinanciranje izgradnje primarnega telefonskega omrežja in kanalizacije, sofinanciranje stroškov izvedbe referendumskega programa ter ureditev stare tržnice in obračališč. Predračunska vrednost del znaš^ 23.000.000.00 din. Naloge referendumskega programa so vsklajene s srednjeročnim planom KS za obdobje 1981 — 1985. b) V naselju Babinci za navoz gramoza na makadamske ceste in ureditev bankin ter popravilo poškodovanega asfalta, čiščenje cestnih in drugih odvodnih jarkov, obnova vaške kapele ter sofinanciranje nabave opreme za gasilsko društvo. Predračunska vrednost del znaša 1.250.000.00 din. Naloge referendumskega programa so vsklajene s srednjeročnim planom KS za obdobje 1981-1985. c) V naselju Noršinci za modernizacijo ceste v novem naselju, izgradnjo vodohrama za požarno vodo, adaptacijo gasilskega doma in vaške kapele, ureditev odtočnih jarkov in gramoziranje vaških cest, sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje in daljnovoda. Predračunska vrednost del znaša 1.420.000.00 din. Naloge referendumskega programa so vsklajene s srednjeročnim planom KS za obdobje 1981 — 1985. d)'V naselju Spodnji Kamenščak za modernizacijo vaških cest, izgradnjo javne razsvetljave, izgradnjo primarnega telefonskega omrežja ter sofinanciranje nabave opreme za gasilsko društvo. Predračunska vrednost del znaša 2.200.000.00 din. Naloge referendumskega programa so vsklajene s srednjeročnim planom KS za obdobje. 1981 — 1985. 3. člen I. Krajevni samoprispevek za mesto Ljutomer bi znašal: — 1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, — 9 % iz katastrskega dohodka, — 1,5 % iz osebnih dohodkov obrtnikov, — 1,5 % od pokojnin, — 1,5 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini. Poseben prispevek bodo plačali lastniki individualnih hiš in stanovanj, obrtnih prostorov v tistih ulicah in okoljih, kisejih bo komunalno urejalo. Spodnja meja tega zneska bo 15.000.00 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka. umi vi imin g Jiinixaan vt nivuia STRAN 34 VESTNIK. 2. JUNIJA 1983 so ovxo^textax\X, VX X^vo^V^^Q vz. .-tlena xakcnia. o samopiispevku. IL Krajevni samoprispevek za naseije ftabinei Y>i zna^aY. a) v denarju; — 1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, — 9 % iz katastrskega dohodka, — 1,5 % iz osebnih dohodkov obrtnikov, — 1,5 % od pokojnin, — 1,5 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini. b) v delu: — za lastnike traktorjev z do 4 ha zemljišč en prevoz gramoza na krajevne ceste letno, — za lastnike traktorjev z nad 4 ha zemljišč dva prevoza gramoza na krajevne ceste letno, — dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — en prevoz gramoza 300.000 din, — en delovni dan 500.00 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. Ill. Krajevni samoprispevek za naselje Noršinci bi znašal: a) v denarju: — 1,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, — 9 % iz katasterskega dohodka, — 1,5 % iz osebnih dohodkov obrtnikov, — 1,5 % od pokojnin, — 1,5 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto, za zaposlene v tujini. b) v delu: — za lastnike traktorjev z do 4 ha zemljišč en prevoz gramoza na krajevne ceste letno, — za lastnike traktorjev z nad 4 ha zemljišč dva prevoza gramoza na krajevne ceste letno, . — dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — en prevoz gramoza 300.00 din, — en delovni dan 500.00 din. c) Poseben prispevek bodo plačali lastniki hiš in obrtnih prostorov v novem naselju, ki se jim bodo asfaltirale maka-' damske ceste, ta prispevek znaša: — po zaposlenem 10.000.00 din, — nosilec obrti 20.000.00 din. Višina prispevka je enaka za celo petletno obdobje. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani^ ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. IV. Krajevni samoprispevek za naselje Spodnji Kamenščak bi znašal: a) v denarju: — 1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, — 9 % iz katastrskega dohodka, — 1,5 % iz osebnih dohodkov obrtnikov, — 1,5 % od pokojnin, — 1,5 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini. b) Gospodarji gospodarstev letno prispevajo za ureditev vaških cest in odtočnih jarkov 500.00 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednosmeizpolnjenega samoprispevka pod točko b. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. 4. člen Referendum bo v nedeljo, dne 19. junija 1983. Glasovanje bo na običajnih glasovalnih mestih od 7. do 19. ure. Glasovanje vodi volilna komisija krajevne skupnosti Ljutomer in volilni odbori na glasovalnih mestih, ki so dolžni postopati po določilih zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja ter zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. opravlja scevVvAjtNrw. sKavacsu vfce, Vem eTVmv \emo porota skup^čvrn. k-tajcMwi skuvnosVc. 6. č\exv Pravico glasovanja na Te?erew5umu ostani, ki so vpisani v volilni imenik in občani,ki ’še nimajo volilne pravice, ' so pa v delovnem razmerju. Volilni upravičenci glasujejo neposredno in tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino: A KRAJEVNA SKUPNOST LJUTOMER t GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 19. junija 1983 o uvedbi samoprispevka za mesto Ljutomer za modernizacijo mestnih ulic in ulic v Kidričevem naselju, ureditev pokopališča in parkirnega prostora, sofinanciranje oskrbe vode, nabava gasilske opreme, izgradnjo garderob v letnem kopališču, izgradnjo primarnega telefonskega omrežja, sofinanciranje stroškov izvedbe referendumskega programa, ureditev stare tržnice in obračališč, za obdobje petih let od 1.7. 1983 do 30.6.1988, ki bo znašal: — Višina krajevnega samoprispevka v denarju je ista kot je navedena v 3. členu tega sklepa. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. KRAJEVNA SKUPNOST LJUTOMER GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 19. junija 1983 o uvedbi samoprispevka za naselje Babinci za navoz gramoza na makadamske ceste in ureditev bankin ter popravilo asfalta, čiščenje cestnih in drugih odvodnih jarkov, obnova vaške kapele ter sofinanciranje nabave opreme za gasilsko društvo, za obdobje petih let od 1.7. 1983 do 30. 6. 1988, ki bo znašal: — Višina krajevnega samoprispevka v denarju in delu je ista kot je navedena v 3. členu tega sklepa. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10, člena zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI« če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. KRAJEVNA SKUPNOST LJUTOMER GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 19. junija 1983 o uvedbi samoprispevka za naselje Noršinci za modernizacijo cest v novem naselju, izgradnjo .vodohrama za požarno vodo, adaptacijo gasilskega doma in vaške kapele, ureditev odtočnih jarkov m gramoziranje vaških cest ter sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje in daljnovoda, za obdobje petih let od 1.7. 1983 do 30. 6. 1988, ki bo znašal: « — Višina krajevnega samoprispevka v denarju in delu je ista kot je navedena v 3. členu tega sklepa. Svet krajevne skupnostij'epristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. KRAJEVNA SKUPNOST LJUTOMER v mestu Murska Sobota (Ur. objave It. 8/79 bi 11/82) valorizira na podlagi podatkov povečanja gradbenih strdkov objavljenih v statističnih informacijah Zavoda SR Slovenije za statistiko na dan 1. 1O. 1982 znašajo: A. STROŠKI PRIPRA VB STA VBNIH ZEMLJIŠČ 1. Pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic se plača prispevek za izdelavo zazidalnih in urbanističnih načrtov ter prostorskega plana v višini 25,56 din/kv. m stavbnega zemljišča, 2. Pri gradnji trgovskih in gostinskih objektov ter drugih poslovnih prostorov se plača prispevek za izdelavo zazidalnih načrtov in ur-, banističnih načrtov ter prostorskega plana in sorazmerni delež stroškov za rušenje objektov in pridobitve zemljišča za komunalne objekte (ceste in drugo) v Murski Soboti v višini 137,66 din/kv m stavbnega zemljišča. Poleg tega nosijo investitorji vse stroške eventualnega rušenja objektov in stroške druge priprave na konkretnem zemljišču. GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 19. junija 1983 o uvedbi samoprispevka za naselje Spodnji Kamenščak za modernizacijo vaških cest, izgradnjo javne razsvetljave, izgradnjo primarnega telefonskega omrežja ter sofinanciranje nabave opreme za gasilsko društvo, za obdobje petih let od 1. 7. 1983 do 30. 6. 1988, ki bo znašal: — Višina krajevnega samoprispevka v denarju je ista kot je navedena v 3. členu tega sklepa. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost samoprispevka za ureditev vaških cest in odtočnih jarkov. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če sesirinjazuvedbosamoprispevka.oziromabesedo»PROTl«.če se ne strinja z uvedbo samoprispevka, 7, člen Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti Ljutomer na osnovi izida referenduma in se objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma. 8. člen Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Ljutomer. 9. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.> Številka: 105/83 Datum: 31.5. 1983 Predsednik skupščine KS LJUTOMER Anton KAPUN 1. r. 142. Na podlagi 4. odstavka 13. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin št. 31/78) je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota na seji, dne 22. 4. 1983 sprejela VALORIZACIJO meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota 1. Stroški priprave in opreme zemljišča določeni z merili za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo B. ŠTROSKI opreme 1. Pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic se plača prispevek — sorazmerni delež komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v višini 80 %. Od tega odpade na: — kanalizacijo 344,02 din/kv. m — vodovod 262,06 din/kv. m — električno omrežje 60,21 din/kv. m — ceste 476,21 din/kv. m — telefonsko omrežje 72,98 din/kv. m SKUPAJ: 1.215,48 din/kv. m 2. Pri gradnji trgovskih in gostinskih objektov ter drugih poslovnih prostorov se plača prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča v celoti. — kanalizacijo — vodovod — električno omrežje — telefonsko omrežje — ceste SKUPAJ: 430,01 din/kv. m 327,57 din/kv. m 75,27 din/kv. m 91,23 din/kv, m 595,25 din/kv. m 1.519,33 din/kv, m 2. Navedeni stroški za pripravo in opremo stavbnih zemljišč se začnejo uporabljati naslednji dan po objavi. Predsednik skupščine SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota: VIKTOR VREClC 1. r. 143. POPRAVEK VALORIZACIJE stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega’standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota 1. Stroški priprave in opreme zemljišča določeni s sklepom o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovnjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin št. 10/81 in št. 11/82) valoriziram na osnovi podatkov povečanja gradbenih stroškov objavljenih v statističnih informacijah Zavoda SR Slovenije za statistiko na dan 1. 10.1982 znašajo: — za 1 kv. m koristne stanovanjske površine . 3.578,13 din — za 1 kv. m koristne.poslovne neto površine 5.984,72 din 2. Navedeni stroški priprave in opreme zemljišča začnejo veljati naslednji dan po objavi. Predsednik skupščine SIS za cestno in komunalno dejavnost občine VIKTOR VREClC 1. r. 33 VESTNIK, 2. JUNIJA 1983 marčna • udobna - sodobna KUPITE JIH LAHKO V POSLOVALNICI LIP BLED MURSKA SOBOTA Cvetkova ulica Kombinat lesne industrije logatec POMEN MAGNEZIJA ZA NAŠE ZDRAVJE Delovanje magnezija v našem telesu je izredno mnogostran-sko: skrbi za pravilno razgradnjo sladkorjev in maščob. Brez magnezija ni mogoča gradnja be- ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA L .«• Ji Mhm$*«5% m u 41« «a \ Sli ffcš » » « to*') < ' ZOSMiUUl MM KONTRAINDIKACIJE MINERALNA VODA DONAT Mg _________ prečuje tudi nastajanje Ledvičnih kamnov. starejše. NA DAN PRIPOROČAMO KOZAREC DONATA Mg! ^viln et .^diciitF3^? ^*at'na je eno najbolj znanih v Evropi. Več In’neralna vVJ . ' za zdravje označuje dvoje: znamenita, ^Nat’ Sai se učin l a'n zn?no zdraviliško mesto. Oboje je tesno ^Poliu* ki ek don?a >n po svetu priznane mineralne vode §tajers, Je z gj|)an J P° količini magnezija (1218 mg) edinstvena, Oj)^1 Eriči. Sredl mirne in prijazne doline med gozdnatimi k plitkimi $r> lenoba dravdna voda pridrla iz osrčja zemlje, je zraslo € in j! । z novim h naselje. Zdravilišče Rogaška Slatina ^^-J^tegorije te om ^ava skupno kar 1600 postelj v hotelih A, ®°le7^~~~~— c'°na|np ^a’ disfani*!? °!’olenjih , ln funk- želodca faS‘ja-patija ga«lnjdvanajs-nalni ^^^dčnj^^^uodeno-nS' dU°de-^P'astikhP0 Va8ato-,i:ah-resekcijah želodca (totalna, subtotalna, Billorth), stomalni ulkus, ana-stomozitis, erozivni in hemora-- gični gastritis, krna, šivni granulom? histološko dokazan fa-stritis s težavami, funkcionalne gastropatije, hiperspekrecija, kronični duodenalni ulkus v in--tervalu. Bolezni ozkega in širokega črevesa: malidegistija in malab-sorbcija z znatno izgubo teže, eksudativne gastroenteropatije, divertikuloza črevesja z zaprtjem, Kronova bolezen in ulce-rozni kolitis, stanja po resekcijah ozkega ali širokega črevesja, trdovratna kronična obstipacija, iritabilni kolon, proktološka obolenja. Vse vnete in funkcionalne motnje gastrointestinalnega trakta, ki so v zvezi z novotvorbami ali so mehaničnega izvora. Obolenja jeter, žolčnika in pankreasa: stanja po akutnem hepatitisu A, B in C, stanja po toksičnih ali medimentakoznih okvarah jeter, staatoza jeter, kompenzirana jetrna ciroza, kronični holecistitis, diskinezije žolčnih izvodil, stanja po operativnih posegih na žolčniku, žolčnih izvodilih, jetrih in trebušni slinavki. Bolezni metabolizma: komplikacije sladkorne bolezni, kombinacija diabetisa z drugimi obolenji, urična dieteza z in brez komplikacij, stanja po odstranitvi malignomov, prekomerna teža (nad 10 kg nad idealno težo), kronično zaprtje. Prirodna mineralna voda iz Rogaške Slatine je voda z največjo koncentracijo magnezija v Evropi: 1218 Mg/1, toda v primerjavi z ostalimi mineralnimi vodami z najmanjšo koncentracijo soli na svetu. Magnezij regulira celotni mišični in živčni sistem in več kot 200 biološko vitalnih funkcij v organizmu. Vsakdanja človekova potreba po magneziju znaša od 300 do 500 mg, kolikor ga je v 3 del DON ATA Mg. O učinkovitosti DON ATA Mg se lahko prepriča vsak ob zdravljenju naslednjih bolezni: prevelika stopnja kisline v želodcu, neredna prebava, posledice alkoholizma in pri odpravljanju odvečnih kalorij. DONAT Mg je koristen za ljudi vseh starosti, posebno pa za KAKŠNE so BOLEZNI. PRI KATERIH UGOTAVLJAMO POMANKANJE MAGNEZIJA? Predvsem primanjkuje magnezija pri sladkorni bolezni, srčnem infarktu, srčni slabosti, pri motnjah srčnega ritma, dalj časa trajajoči digitalizaciji, pri kroničnem alkoho Ijakovin, zelo važno je njegovo delovanje zoper poapnenje ožilja, zmanjšuje količino kalcija, holesterola, zavira strjevanje krvi pri trombozi, zmanjšuje židkost krvi in zvišuje nasičenost rdečih krvničk s kisikom. Nad 250 encimov v našem telesu potrebuje magnezij-za svoje učinkovito delovanje. Poleg tega vpliva magnezij na živčne končiče kot kurare ali kinin. Ker zmanjšuje količino kalcija, pre lizmu, alkoholiškem srcu, pri deliriju in pri kroničnih obolenjih jeter, trebušne slinavke in črevesja. PITJE DONATA Mg NE KORISTI LE BOLNIKOM, TEMVEČ TUDI ZDRAVIM Dokazano je, da ob stresih, duševnih konfliktnih situacijah, prenapetosti, prenapetem in utrudljivem delu, ob situacijah, ki jim nismo kos (menažerska bolezen) pride do hitrega padca magnezija v serumu. Po 50. letu starosti pa se postopoma veča količina kalcija v krvi, zmanjšuje pa količina magnezija. LJUDEM, SAJ NIKOLI TOČNO NE VEMO, KOLIKO KA-KEGA ELEMENTA MANJKA TELESU. VABLJENI V ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA! STRAN 35 za končno obdelavo NIVELAN tankoslojni ometi za montažne hiše HIDROZAN masa za vodotesnost tal, zidov in stropov k vaše hiše „VIADUR izravnalne mase za betonske pode VILAPLAN izravnalne mdse za strop in steno NIVEDUR vodoodporna lepila za keramične ploščice KAMNIK VEZUR montažni hidrovezni cement BARVIT za barvanje notranjih zidov — sten IZDELUJE frotir brisače AVI I A IZ" Pokrivno premazno sredstvo na osnovi alki-I *imz\|“L.rAI\ dnih smol za zaščito kovin in lesa ANTIKOROZIVNI PREMAZI ZA KOVINE IN BETON: frotir piasce modne kravate KOROCINK P, E, S in T. KOROPLAST, KORO-AL 400 C EPOKTIT DES, TERAPOKS, VERNIT EDC rute PROIZVODNI PROGRAM sistem predelnih sten »LJUTOM ER" sistem nadstrešnic za avtobusne postaje lahke montažne plošče za gradbeništvo kiosk sistem K-67 jadralne deske papirnato satovje šale industrija montažnih gradbenih materialov 69240 LJUTOMER Ormoška 46 telefon: 069/81-414 STRAN 36