Ureditev okolice gradu Goričane
Spominski park
Grad Goričane pri Medvodah sodi skupaj z vrtom v našo kulturno dediščino in je spo-menik prve kategorije ter kot muzej hrani dragocene zbirke: eksponate muzeja neevrop-skih kultur in pričevanja v zvezi s pokrajinsko konferenco KPJ za Slovenijo, ki je bila sep-tembra 1934 prav tu. Ravno zaradi funkcije muzeja se |e pojavil interes, da bi obzidni vrt uredili v spominski park.
Da bi podali čim ustreznejši predlog ureditve parka. je bila narejena na Biotehniški fakulteti — smer Urejanje krajine — diplomska naloga. V okviru te naloge je bila pregledana ohra-njena dokumentacija o zgodovinskem razvoju in analizirano sedanje stanje. Pri iskanju mož-nosti ureditve se je bilo treba opreti na nasled-nja izhodišča:
—  vrt ob gradu mora biti dostopen obisko-vaicem, torej je potrebno omogočiti čimlažji prehod od gradu do vrta
—  poudariti je treba percepcijsko kvaliteto, ki je v duhu baroka zasnovana na glavni osi. Prav ohranjanje ideje osi naj bi bilo vodilo pri oblikovanju, saj ureditev vrta sloni na povezavi z gradom, ki je predstavnik arhitekture baroka na Slovenskem
—  pozicija vrta v odnosu na grad zahteva osno simetrično zasnovo.
Iz predhodnih analiz prvotnega stanja vrta in ohranjene dokumentacije je bilo razvidno, da je oblikovalsko in umetnostno-zgodovinsko najbolj utemeljena ureditev po vzoru Attemso-vega vrta iz 18. stoletja.
Opis predlagane ureditve vrta
Obravnavano območje je razdeljeno na tri s topografijo pogojene enote in sicer:
1)  Parterni ravni del, ki ga omejuje kamnita zidana ograja
2)  Brežina neposredno pred dvorcem, ki je zasnovana v terasah
3)  Del, ki je najvišji in strateško dominira, to je plato, kjer stoji dvorec.
V prvi fazi ureditve so bila opravljena dela v partemem delu. Ta je oblikovan v slogu poz-norenesančnegatipa vrta. Razdeljen je na štiri oblikovalsko zaključene in med seboj iden-tične enote. To delitev pogojujejo trije vhodi in sicer glavni, v smeri poudarjene osi, na spod-njem koncu parcele ter oba stranska s severne in južne strani. Neposredno ob zidani ograji, ki je poudarjena s striženo živo mejo iz tise (taxus baccata), so oblikovane niše, kar pred-tavlja element renesančnega obvladovanja prostora s striženo vegetacijo. V kvadratnih nišah so klopi, namenjene obiskovalcem vrta. Osrednji del je namenjen sprehajanju. Vsak izmed štirih delov, ki zapolnjujejo osrednji pro-stor v vrtu, je obdan z drevoredom iz gabra (carpinus betulus), kar prispeva k integraciji zasnove ob večkratnem členjenju posameznih delov. Kareji so zasnovani v zrcalni simetriji glede na osrednjo os, ki je neposredno nave-zana na dvorec. To predstavlja močan baro-čen element v sicer renesančno oblikovani parcelaciji. Vsak od štirih karejev je členjen po enakem principu, kot ga vidimo pri osnovni de-litvi vrta. Prvotno so bili kareji zapolnjeni z ve-getacijo, dodatna členitev, utemeljena s funk-cijo vrta odprtega tipa, pa omogoča obiskoval-cem muzeja dodatno gibanje v prostoru. Osrednji akcent v tem delu vrta je vodnjak na stičišču štirih glavnih poti. Predstavlja vizualno obogatitev pogleda v osrednji osi od glavnega vhoda do dvorca.
Darja Marinček krajinski arhitekt
Predvldoma bo imel park ob gradu Gorlčane taki« videz: prl uredltvl parka J« prl za-količenju sodeloval ZIL, tozd Urbanlzem tor ini. Franc Rlhtarilč iz Giposs Inienlrlnga, ne-posredno pri Izvajanju del pa Mlro Kramar Iz Standard operative. Uredltev parka Je di-plomska naloga Dar|e Marlnček na Blotehnliki fakultetl, smer Urejanje krajlne, pod men-torstvom prof. Dusana Ogrina.