97. številka. Ljubljana, v petek 28. aprila 1899. XXXII. leto. Uhaja vaak dan iv«ćtr, laimfti nedeljo in praznike, ter velja po polti projeman aa avatro-ogerake dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa fletrt leta ".4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40.kr Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delale toliko ve«, kolikor poStnina znafia. — Na naroCbe, brez istodobne vpofiiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. - Uredništvo in apravniStvoje na Kongresnem trgu St. 12 Dpravnistvu naj se blagovolijo poSiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Ožja volitev! Čast gospodje volilci prvega razreda! Pri današnji občinski volitvi iz prvega razreda ni dobila nobena lista kandidatov absolutne večina, in se mora vsled toga vršiti ožja volitev mej kandidatoma narodno stranke in mej kandidatoma nemške stranke. Ožja volitev bo jutri, v soboto, dne 29. aprila na istem kraju in ob istem času kakor danes. Apelujemo na vse narodne in svobodomiselne someščane, naj se jutrišnje ožje volitve polnoštevilno vdeleže. Kandidata narodne napredne stranke sta gospoda: dr. Karol vitez Bleivveis Trsleniški primarij In posestnik, Franc Grošelj trgovec in posestnik. Pričakovati je, da pride sleharni narodno in napredno misleči volilec na volišče, da čim sijajnejše dokaže, da Ljubljana ni samo napredna, nego tudi slovenska! V Ljubljani, dne 28. aprila 1890. Izvrševalni odbor narodne stranke. Hohenvvart. Iz javnega življenja naše državne polovice, v katerem so politični značaji precej redko sejani, izginila je jedna najmarkant-nejših osebnostij, katera je mogočno vpli- vala na ves notranjepolitični razvoj naše države in si v njeni zgodovini zagotovila trajen spomin. Umrl je politični rarlić, kateri je bil dve leti sem pokopan v gospodski zbornici, grof Karol Hohenwart, mož. kateri nam je četrtstoletja stal bližje, nego katerikoli avstrijski državnik, in za katerim so slovenski poslanci dolgo let hodili kakor za svojim vojskovodjo. V težavnih časih je prišel grof Hohenvvart na državno krmilo. Država je še bridko občutila udarec, ki jo je bil zadel pri Kraljevem gradcu, v tem ko je proti Franciji zmagujoča Nemčija zgradila svoje cesarstvo in si s tem zagotovila silno moč in veljavo v vsi osrednji Evropi. Tedaj so odločilni krogi spoznali, da zatiranje slovanskih narodov in teptanje zgodovinsko-političnih individualitet zamore provzročiti propad države, in spoznavajoč nevarnost, katera preti državi in vladarski hiši od naraščajočega nemškega šovinizma, so se odločili, da poskusijo spraviti v soglasje državne interese s pravicami posamičnih kraljestev in dežel in z zahtevami in pravicami slovanskih narodov. Hohenwart je prevzel to nalogo, in kako jo je mislil rešiti, to svedoči zgodovinski dokument, ki je znan z imenom fun • damentalnih člankov. Hohenvvart je poskusil postaviti državo na zdravo podlago in jo urediti na podlagi avtonomije kraljestev in dežel ter narodne ravnopravnosti. Ta poskus se mu ni posrečil. Razen Nemcev so se mu po uplivu grofa Beusta uprli tudi Madjari pod vodstvom grofa An-drassvja, uprla se mu je generaliteta, in Nemčija je poslala najljubšega cesarjevega prijatelja, saksonskega kralja, na Dunaj, da je vplival proti Hohenvvartu. Tem vplivom je Hohenvvart podlegel in je Še tisto leto odstopil. Le nekaj mesecev od februvarja do oktobra 1871. leta je trajalo vladanje Ho-henvvarta, a ta čas je zadostoval, da je postal Hohenvvart vodja tistih prizadevanj, katera merijo na preustroj državnopravne uredbe naše državne polovice. Vodstvo je prevzel, ko je bil L 1873. na Kranjskem izvoljen državnim poslancem. Hohenvvart je zbral okrog sebe konservativne nemške in razne slovanske poslance in ustanovil stranko, katera je z nastopom grofa Taaffea zadobila največji vpliv na vso notranjo politiko. Hohenvvart je bil načelnik „železnega obroča" in kot tak desna roka grofa Taaffea in najvplivnejši parlamentarec. Njegova beseda je bila mogočna, in to se je najbolje videlo tedaj, ko je radi volilne reforme pahnil Taaffea s sedeža rainisterskega predsednika in ustvaril koalicijsko ministerstvo, kar je bila največja njegova politična hiba. Ustanovitev koalicije je zadala tudi Hohenvvartovemu klubu smrtni udarec, in Hohenvvart se je, uvidevši, da so se njegove ideje deloma preživele, in da niso več primerne sedanji dobi, odločil da od stopi s političnega pozorišča. Razprav o volilni reformi za časa Badenija se ni več udeležil in pri novih volitvah ni več kan-didoval. Kmalu po teh volitvah je bil po-klif an v gospodsko zbornico in je s tem stopil v vrsto političnih mrličev. Zdaj je legel tudi v grob, in dasi je bil vse svoje življenje odločen sovražnik svobodne misli, katera je naša vodnica v vsem življenju, mu vender ne odrekamo priznanja, da si je tudi za naš mali narod pridobil nekaj zaslug, zaradi katerih mu ohranimo hvaležen spomin. Hohenvvart je bil odločen konservativec, zvest vodja klerikalizmu, in če ja ta danes velemogočen faktor v državi, se ima zato največ zahvaliti grofu Hohenvvartu. V narodnem oziru ni imel Hohenvvart pravega smisla za naše Želje in potrebe. Vedno je mislil, da nam je klerikalizem prva skrb, narodnostna vprašanja pa le postranska stvar, in po tem nazoru je tudi uravnaval svoje delovanje. In ob sebi je umevno, da njegov informator o slovenskih zadevah, pokojni Klun, ni čutil potrebe, pojasniti mu to zmoto, in tako se je zgodilo, da je Hohenvvart le redkokdaj, in še takrat le jako nerad, vložil za naše narodn zadeve svojo tehtno besedo. Nasproti pa se mu mora priznati, da tiste drobtinice, katere smo Slovenci dosegli za časa grofi Taaffea, so največ zasluga Hohenvvartova, in zaradi teh zaslug v izraz svoje hvaležnosti polagamo tudi mi cvetko na njegov grob. Deželni zbor kranjski. (XIII. seja dne 26. aprila.) (Konec) Specijalna debata o realčnem zakonu je bila polna zanimivih političnih momentov, o katerih se bo morda še kdaj govorilo. Najzanimivejša je bila pri razpravi o § 9 realčnega zakona, kateri določa obligatne in neobligatne učne predmete in mej slednjimi tudi hrvatski jezik. Deželni predsednik baron Hein seje izrekel proti določbi, da se kot prosti predmeti imajo učiti modeliranje, stenografija, hrvatski jezik itd, češ, da včasih zlasti na manjših zavodih ne bo dobiti učiteljev, in je priporočal določitev, da se dotični ne-obligatni predmeti smejo učiti. Posl. Lenarčič se je skliceval na določbo g 1 , da je namen realke, dajati občno omiko. Za nas, ki smo Slovani, spada znanje druzega slovanskega jezika mej pogoje občne omike. Načrt je v tem oziru deloma preskrbel, kar treba, ter mej neobligatne predmete uvrstil tudi hrvatski jezik. Ali s hrvatskim jezikom še ni to doseženo, kar je želeti, da se doseže. Potreba poznanja tujih jezikov je tako očitna, zlasti potreba znanja ruskega jezika, da se na Dunaju in drugod tehniki sami ruski uče, ker je ruski jezik svetovni jezik. Da se torej omogoči dijakom učenje še kacega druzega slovanskega jezika, ne samo hrvatskega, naj se mej neobligatne predmete sprejme sploh učenje kacega slovanskega jezika. Posl. Hribar se je izrekel proti stilizaciji Le.narČičevega predloga. Ako bi bil Lenarčič predlagal učenje ruskega jezika, LISTBK. Knjige „Slovenske Matice". I. Letopis „Slovenske Matice" za 1.1898. Matičin „Letopis" se je tekom let — primemo našim skromnim razmeram — pretvoril v letnik za objave izvirnih sloven -skih znanstvenih sestavkov. „Letopis" v ožjem pomenu besede završuje sicer vedno to knjigo, vender je njen nebistveni del. Prav bi bilo, ako ae ta, ki Še vedno zavzema krog 90 stranij, tiska z malimi Črkami in pri zaznameniku členov ne potrati toliko prostora; a tem bi ae njegov obseg prav lehko natianil na dveh polah, ter bi dve tretjini sedanjega njegovega obsega preostale za drugo gradivo. Tudi se naj knjiga prekrsti, n. pr. v „Zbornik". Prava tvrdka neverjetno mnogo upliva. Marljivi raziskovalec zgodovine ljubljanskega mesta, prof. V r h o v e c, nam podaje spis „ Meščanski špital". Poleg vse temeljitosti in strokovnosti zna pripovedovati tako mično in poljudno, da so njegovi spisi za izgled našim prijateljem. Podaje nam pa poleg zgodovine te meščanske ustanove tnd mnoge kulturno-zgodovinske podatke. Zelo zanimivi so oni o nekdajni Ipitalski cerkvi, ki as js leta 1881. prsmsnila v prodajal- nico. V nji ae je služila protestantska služba božja in torej je bila v ozki zvezi ne le z verskim, temveč tudi 8 alovstvenim preporodom alovenskega naroda. Ko se je zatrl protestantizem na Kranjskem, je postala zopet last katoličanov. — Morda je ta bivša cerkev znamenita tudi Še v drugem oziru. Moj pokojni ded mi je večkrat pripovedoval, da je Val. Vodnik kot upokojeni profesor redno maševal v tej cerkvi. Ker se je tedaj učil v trgovini v „Špitalskih ulicah", zdi se mi ta trditev zelo verjetna. Dr. Vid i c podaje spisek „o razmerju slovenskih Trubarjevih spisov k protestantskim hrvatskim knjigam". Najprvo podaje kratko sliko o protestanskem literarnem delovanju pri Jugoslovanih, potem pa dokazuje, da je običajno služila reformatorjem slovenska knjiga v predlogo za hrvatsko. Prof. Ivan S t e k 1 a s a, naš neumorni preiskovalec zgodovine turških bojev in ži-votopisec istodobnih slovenskih junakov, je letos podal spis „Ivan Turjaški, krajiški zapovednik". Želeli bi, da nam g. pisatelj na podlagi svojih bogatih študij in mnogih že priobčenih monografij poda kratko zgodovino te junaške dobe našega naroda. Taka knjiga bila bi velezanimiva v marši-kakem ozira. Upamo, da nam izpolni to željo I Želeli bi to tem bolj, ker bi bila primerna tudi za nemški prevod, tet dokaz, da je slovenski in hrvatski narod rešil Ev- ropo turških navalov, da je krvavel stoletja zato, da se je vzdržala nemška kultura, ki vidi v zaničevanem slovanstvu svojega največjega sovražnika. „Slovanski in besedoslovni paberki", nabral L. Pinta r, so znameniti doneski za izpoznavanje našega jezika. „Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje" je zelo umesten in zanimiv spis iz peresa, žal, prezgodaj umrlega J. Bernika. Predno se sme govoriti in pisati o tem prašanju — kar se dandanes le prepogosto godi z vso vihravostjo in površnostjo — treba je stvar natančno proučevati. Dober pomoček k temu je ta spis. Raz modroslovnega stališča nam rešuje žensko vprašanje v za te povsem ugodni smeri. Jeli to tudi raz praktično stališče primerno, o tem so pač mnenja različna. Vsekako naj se uglobe v to velezanimivo razpravo zlasti one pijonirke za žensko emancipacijo, ki ae pojavlja v „Slovenki" , kajti ta se priuče, kako imaju opravdati in podkrepiti avoje ideje. Morda se potem odvadijo svoje prazne, frazaste pisave! „Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je?", slove kratka razpravica prof. Vrbovca, ki završuje vrsto spisov letošnje knjige, in ki je znamenita za lokalno cerkveno zgodovino. Slovensko bibliografijo, obsegajoco vse .leta 1807. izšle slovenske tiskovine, je so- stavil prof. P eru še k. Ta spis je zanimiv, ker nam kaže povodenj glede našega Časopisja in bogoslovnih del, a sušo glede leposlovne in zlasti glede znanstvene literature. V Letopisu „Slovenske Matice" nam poroča E. Lah o društvenih sejah in računih. Imenik členov nam kaže, da šteje .Slovenska Matica" v vsem 6 častnih, 2u5 ustanovnih, 28LO letnih členov in 18 naročnikov, v vsem 3099 členov, za 219 več nego lani. Vendar je to število še neraz-merno nizko, in vsi rodoljubi naj delujejo na to, da se upiše čim večje število novih členov v ta naš prvi književni zavod za izobražence. II. „Elektrika, nje proizvajanje in uporaba". Spisal Ivan Šubic. To monumentalno delo, ki v slovenskem znanstvenem slovstvu nima para v svoji stroki, se s pričujočim drugim zvezkom završuje. Dočim se je bavil pisatelj v prvem zvezku z osnovnimi električnimi pojavi in a proizvajanjem električnih tokov, kaže nam avtor v tem zvezku tisočerno uporabo električne energije, zlasti pri obloč-nicah, žarnicah, raznih motorjih, pri telegrafiji, telefonu in mikrofonu. Ta snopič, ki je obširnejši od prvega, se ozira torej predvsem na praktično izkoriščanje elektrike ter je zategadelj ne le znanstveno teras* ljito, nego tudi za lajika jako zanimivo bi ga podpiral, ker je ruskemu jeziku odprto široko polje in ker je slovenskemu jeziku najbližji. Nevarno je pa reči, da naj se uči sploh kak slovanski jezik, nevarno radi tega, ker je vlada še vedno protivna razširjanju slovanske vzajemnosti Ni dvoma da bo vlada skušala ovirati učenje kacvga druzega slovanskega jezika, in to bi jej stilizacija Lenarčičevega predloga olajšala Ce bi — dejal je govornik — ne bil o tem prepričan že v naprej, prepričale bi me bile besede barona Heina, ki je izrazil mnenje, da ne bo dobiti učiteljev za hrvaščino. Znano je, da je sicer 50 0 0 naših profesorjev zmožnih hrvaščine popolnoma za poučevanje hrvaščine, a ker nimajo formalnega dokaza osposobljenosti, se lahko zgodi, da vlada ne bo dovolila, da uče hrvaščino. Ako se pa sprejme Lenarčiče v predlog, je prav gotovo, da ne bo vlada vpeljala nobenega slovanskega jezika. Govornik se je izrekel za odsekov predlog, češ, ako zna kdo hrvatski, se igraje in v najkrajšem Času lahko nauči vsacega druzega slovanskega jezika Deželni predsednik baron Hein je pojasnil, da se je izrekel samo proti imperativni določbi glede učenja označenih ne-obligatnih predmetov sploh, ker bi bilo za poučevanje modeliranja itd. časih, zlasti na eventuvalnih manjših zavodih, težko dobiti učnih močij. Za hrvaščino jih pač ne bo težko dobiti. Govornik se je potem jako ostro izrekel glede Lenarčičevega predloga, češ. da ruskemu jeziku nikakor ne more priznati tistega pomena, kakor posl. Lenarčič. Dejal je. da pozna mnogo jako omikanih Slovanov, kateri ruščine niso zmožni. Tudi v zbornici je nekaj tacih jako omikanih Slovanov. Ruščina nikakor ni potreben rekvizit omike in za nas v Avstriji, hvala Bogu, tudi še dolgo ne bo. Posl. Po vse je dejal, da seje upravni odsek odločil za hrvatski jezik, ker bode marsikateri Slovenec na jugu iskal kruha. Trditev, da se Slovenec hitro nauči hrvatskega uradovanja. je površna. Ravno Slovencem se očita, da ne uradujejo dobro hrvatski. Hrvatje ne puste svojega jezika tako mrcvariti, kakor se pri nas mrcvari slovenski jezik. Prav te dni je bila obelodanjena okrožnica, ki je prav gorostasna in pisana, tako da še smisla ni možno uganiti. Govornik je nasvetoval, naj se hrvaščina določi kot obligaten predmet, pri določitvi neobligatnih predmetov pa naj se stilizacija premeni tako, kakor želi vlada. Posl. Kalan je rekel, da mu je Le-narčičev predlog najbolj simpatičen, ker je ruski jezik svetovne važnosti v gospodarskem in trgovskem oziru. V 50 letih bosta ruski in angleški jezik jedina svetovna jezika, v katerih se bo vršil mejnarodni promet. Zato pa je moralo vsacega osupniti, da je vladni zastopnik s takimi besedami se izrekel proti ruskemu jeziku, da ga „Gott sei Dank" ni treba. Ruščina je jezik države, ki je v prijaznem razmerju z našo monarhijo, ki je vedno lojalno postopala proti Avstriji in prišla našemu vladarju v delo. Nismo strokovnjaki v veliki fizikalični vedi, smelo pa trdimo vendar-Ie, da je ustvaril gospod ravnatelj Subic z „ Elektriko" veleznamenito znanstveno knjigo, ki dela njemu in naši „Matici" največjo čast. Morda je bil pisatelj ponekod preveč temeljit in v nekaterih poglavjih preobširen; morda bi bilo možno v jednem samem, zato pa obširnejšem zvezku vso to velikan sko tvarino za naše razmere in potrebe vendarle dodobra obdelati; morda si je želela pretežna večina „Matičnih" členov mesto tega zvezka kako splošnejše zanimajočo in tudi potrebnejšo knjigo! Morda, pravimo; toda dejstvo ostane, da je Šubičeva „Elektrika" resno delo resnega znanstvenika, ki je rešil pretežko nalogo vsestransko izborno. Največjo zaslugo si je pridobil pisatelj z ustvarjenjem in porabo slovenskih tehničnih terminov. Morda se mu niso posrečili vsi, ali večina se gotovo udomači tudi v praksi. To knjigo, ki se odlikuje tudi s posebno lepim papirjem in tiskom,*) krasi 253 podob slik in škic; vse so jako čiste, pregledne in praktične. Toplo želimo, da ostane gospod ravnatelj Šubic poslej stalni sotrud-nik mej znanstvenimi pisatelji „Slovenske Matice", kajti njegov slog je prikupen in lahak, njegov jezik domač in način njego* vega razlaganja razumljiv in zanimajoč. *) Natisnil je knjigo Drag. Hribar v Celju usodepolnem trenotkn na pomoč. Zate pa nikdar ne smemo dopustiti, da se z vladne strani tako govori o drŽavi, ki ima za nas ugodno preteklost za zaboj. Ruščina se povsod uči Zakaj ae pa uči v vojaških akademijah, ako je .Gtott sei Dank" ni treba? Ako ae z vladne strani tako govori, potem je dolžnost narodnih zastopnikov, da se proti tema oglase. Govornik je potem po-vdarjal potrebe skupnosti mej Slovenci in Hrvati, omenjal shod na Trsatu in končal z resolucijo, s katero je zahteval, naj se na ljubljanske realke višjih razredih po 2 uri na teden, mesto po 1 uro, poučuje — veronauk. Poročevalec Šubic se je proti Lenar-šičevem predlogu izrekel iz praktičnih in oportunitetnih razlogov, na kar je bil sprejet prej navedeni Povšetov predlog. Proti Kalanovi resoluciji se je oglasil posl. dr. Tavčar, ki je rekel, da po vladni izjavi je načrt realčnega zakona mrtvorojeno dete. To ve tudi Kalan, a vzlic temu skuša varovati svoj interes in narediti kak dobiček. Morda bo njegov predlog jedino, kar od te debate ostane. Če se sprejme resolucija, izreče s tem dež. zbor, da je pouk v veronauku nezadosten, in vlada bo tej pritožbi več ali manj ugodila Načrt realčnega zakona je nekaj ne stalnega, resolucija pa nekaj stalnega, in zato naj se odkloni. Posl. Kalan je trdil, da 1 ura na teden ne zadostuje za veronauk na višji realki, češ, da je veronauk podlaga vsemu, ter je apeliral na slovenske liberalce, naj glasujejo ž njim. In ni apeliral zastonj, kajti za njegovo resolucijo so glasovali tudi nekateri liberalci, vsled česar je bila sprejeta. Pri razpravi o §-u 10., ki obseza določbe o učnem jeziku, je deželni predsednik ponovil svojo izjavo, da zahteva učna uprava, naj se njej prepusti določitev učnega jezika in priporočal, naj se določi obligatorno učenje obeh deželnih jezikov za vse učence. V razpravo so posegli poslanci L e -narčič, Povše, ki je izrekel nado, da se zakon odobri, Hribar, ki je dejal, da je baron Hein predaleč segel, če je izjavil da se zakon ne odobri, ko je vender zakono-dajstvo o realkah prepuščeno deželnim zborom. Poročevalec posl. Š u b i c je opozoril, da vlada, ki se danes zavzema za določitev obligatornega učenja obeh deželnih jezikov, se sama ne drži tega principa in ga v Ljubljani, v lastni hiši ni uveljavila, dasi je to samo od nje odvisno. Zbornica je sprejela § 10. tako, kakor ga je nasvetoval odsek. Pri §-u 11., ki govori o učenju raznih jezikov, se je zopet unela jako dolga razprava, v katero so posegli različni govorniki. Izid te debate je bil, da se je na predlog posl Povšeta vender določilo obligatorno učenje obeh deželnih jezikov. Razprava o ostalih §ih je bila zgolj formalna, pri zadnjem paragrafu pa je v imenu nemških poslancev izjavil dr. Schaffer, da se njegova stranka ni udeležila specijalne debate, ker je zanjo nasve-tovani načrt zakona neprejemljiv, ker pa so nekateri govorniki napravili ekskurs na polje zunanje politike in razvijali nazore, s katerimi se nemški poslanci ne strinjajo, ker so dalje nemški poslanci zvesti zagovorniki veljavne ustave in sedanjih državnopravnih razmer v državi ter se posebno s Kalanovimi izvajanji o združenju Slovencev in Hrvatov ne morejo strinjati, zato odločno ugovarjajo tem izvajanjem. S tem je bila specijalna debata končana in je bila na to zaključena seja. V LJubljani, 28. aprila, K položaju. Z Dunaja se poroča „Narodnim Listom", da govore vsa znamenja, da so zelo resne stvari ali že sklenjene ali pa se pripravljajo. Dokaz temu je, da so bili pri cesarju zapored grof Thun, grof Goluchowski in grof Bvlandt, ter da so se vršile vzlic odsotnosti ministrov Witteka in Ruberja v poslednjih dneh tri minister-ske konference. »Nar. Listy14 govore zopet o eventuvalnosti, da se izdado nove jezikovne naredbe s § 14. ter pišejo: Mi smo svarili in opominjali, in ce naših besed ne poslušajo, so konsekvsnoe za nas jasne. Dvomimo pa, da bi stališče, katero bodo •morali potem zavzeti češki poslanci in saški narod, pripomogli k pomirjenju sedanjih žalostnih razmer. Nasprotno, prepričani smo, da se razmere le pooštre* in poslabšajo in da bodo trajale tako dolgo, da pride na krmilo vlade državnik, U ae zapustili nadela: Jednake pravice, jednake dolžnosti, is ki bo imel vedno močno roko, kadar bo treba braniti pravo. Avstrije ia Kltsjske. Ogerski ministrski predsednik, pl. Szell je odgovoril predvčerajšnim na interpelacijo, ali namerava res Avstrija vzeti kos Kitajske v najem, da se zunanji minister doslej a to idejo ni bavil, ter da ne namerava najeti nobene kitajske Inke. Sicer pa rešijo to vprašanje — je dejal Szčll — trgovski avstro-ogerski krogi. Go)ucho\vski čaka torej, da začno najprej trgovinski krogi, potem se loti šele sam Tedaj prav narobe kakor v drugih državah! Afera Coghlan. Vlada Zjedinjenih držav je že porav nala z Nemčijo mučno afčro, katero je zagrešil na nekem banketu gostobesedin kapitan Coghlan, ki je povedal, kako je teroriziral admiral Dewey nemškega admirala pred Manilo. Kapitan Coghlan je izjavil, da so poročali časopisi nepopolno o njegovem govoru, kajti Coghlan baje ni izrekel nikake žalitve o nemški zastavi, ter da globoko obžaluje, da so se njegove besede toli napačno tolmačile. Coghlan dobi ukor, in s tem bo afera rešena. Dnevne vesti V Ljubljani. 28. aprila — Občinska volitev iz I. rszrsds. Pri današnji volitvi iz I. razreda ni nobena stranka dosegla absolutne večine in bo vsled tega ožja volitev. Udeležba pri volitvi je bila uprav velikanska. Od 575 volilcev jih je prišlo na volišče 468 in je torej absolutna večina znašala 235. Te večine ni dosegla nobena Usta. Kandidata narodne stranke sta dobila: dr. vitez Bleiweis-Trsteniški 225, Grošelj 222 glasov; kandidata nemške stranke sta dobila: Baumgarter 149, D z i m s k i 146 glasov; kandidata klerikalne stranke sta dobila: dr. Šu-steršič 97, Pollak 94 glasov. Kandidatoma narodne stranke, ki sta dobila prav znatno večino, manjka torej 10, oziroma 13 glasov do absolutne veČine in bo vsled tega jutri ožja volitev mej slovenskimi naprednimi in mej nemškimi kandidati. Poživljamo vse napredne slovenske volilce, naj se jutri polnoštev ilno udeleže ožje volitve, da se volilna bitka častno zaključi. — t Karol Kette je bil včeraj z vso zasluženo Častjo pokopan. Sprevod, ki seje pomikal s Poljanskega trga po Poljanski in Resljevi cesti k sv. Krištofu, je bil uprav nepregledno dolg. Udeležili so se ga: gosp. župan Hribar, deželni poslanec ravnatelj Šubic,predsednik „SlovenskeMatice", nadzornik Fr. Leveč, predsednik .Pisateljskega društva", prof. Peru še k, uredniki „ L jubljanskegaZvon a",„Slovenskoga Naroda", „Učiteljskoga Tovariša", „Slovenca", ravnatelji in profesorji srednješolskih zavodov, mnogo učiteljev, potem dolga vrsta na rodnih gospej in gospođicin, na čelu jim gospe dr. Ta v čar j eva in dr. vitez Đleiweisova, veliko število priprav-nikaric in pripravnikov, večja deputacija semeniščnikov in ogromno število gimnazijcev. Pred krsto so nosili dijaki venec s trobojnim trakom akaderaič-nega društva „Triglava" in venec ljubljanskih gimnazijcev, na beli krsti pa sta ležala venca prijatelja in sorodnikov. Zbora pripravnikov in gimnazijcev sta zapela skupno troje Zalostink, pred hišo, v cerkvi in ob gomili. Na grobu pa je govoril s poetiškim zanosom prekrasne besede pesnik E. Gangl, in njegov govor je napravil največji vtisk: vse je plakalo. Ako nam bo le možno, objavimo ta izborni nagrobni govor doslovno. Pogrebno opravilo je izvršil župnik pri sv. Petru, g. Malenšek z asistenco. Ves pokop je pričal, da je imel blagi pokojnik izredno število prijateljev in čestilk, ter da se ljubljansko občinstvo zaveda, da je izgubilo v Ketteju mladeniča izvanrednih talentov, ki bi donašali slovenskemu narodu stoteren sad. Zbrane poezije Ketteja, katere izda narodni založnik L. Sohwentner, pa dokažejo vsem Slovencem, da Je bil Kette pesnik, ki stoji v vrsti naših literarnih prvakov. — Elizabetna otroška bolslisica. Jutri, 39. t m ob 4. uri pop. vršil se bode v novi mestni d vo r a n i občni zbor pokroviteljic, isUnovnikev m dtabrotnakov tega zavoda. — „Društvo voiteljsv ki sošskia pri-Jateljev" aa okraj okolice bobljaneke « 8e detem v Šiški, ima dne 4. maja t. I. ob 10. uri dopoldne v .Narodastn domu" avoj prvi shod. Vsporsd: 1 Pozdrav sklicatelja. 2. Prečitanje od visoke c. kr. deželne vlade z dne 29. listopada 1806. št. 581? potrjenih društvenih pravil. 3. Volitev in konatitu iranje odbora. 4. Priatop k .Zavesi" in volitev delegatov v XI. skupščino .Zaveze' 6. Določitev kraja in dneva prihodnjega zborovanja. — K temu shodu vabi vse učiteljstvo in šolske prijatelje iz okolice, najuljudnejše Osnovalni odbor. — Iz občine turjaške se nam piše: Znani dopisnik v št. 94. .Slovenca" z dne 25. t. m, ki je o naših zadevah pisal pod naslovom „Iz občine turjaške" — kateri dopisnik se sam smatra za naslednika sedanjega župana, skuša z onim dopisom preprečiti nameravano razdelitev občine turjaške, in to le zato, ker on je sedaj res bolj v sredi občine, po razdelitvi pa bi ostal bolj na kraji. To pa njegovi želji nikakor ne ustreza, zato ga je glas o razdelitvi občine naglo zdramil, da je čiato zmešan. Mož trdi v svojem dopisu med drugim: .Večje razburjenje je nastalo med ljudstvom, ko se je izvedelo, da se namerava sedanja občina Turjak, ki obsega štiri kat. občine, razdeliti v dve samostojni občini, in sicer tako, da bi kat. občina Turjak in kat obč. Vel. Osolnik tvorili samostojno občino z imenom Turjak, kat. občina Selo in kat. občina Krvava peč pa zopet zase svojo občino z imeno Rob". Iz tega dopisa je razvidno, da ostane kat. občina Vel. Osolnik pri sedanji stari občini turjaški, kakor je tudi lansko leto občinski odbor v seji z veliko večino sklenil in kakor se tudi namerava razdeliti. V ravno tistem dopisu trdi pa dopisnik: .Zato je splošna želja, naj bi se, če bi se že imela razdeliti občina turjaška, kat. občina Vel. Osolnik pridržala pri sedanjem županstvu, kamor spada po svoji naravni legi, ne pa priklopila k nameravani novi občini z imenom Turjak". Tukaj se ne dela vasi Vel. Osilnik nobene krivice, ker itak ostane pri sedanji stari občini turjaški, tudi ni videti nobenega razburjenja med ljudstvom, pač pa splošno veselje in želja, da se občina razdeli. Ako pomislimo, da je sedanja občina turjaška tako razpro-strena in velika, da je 4 ure od enega kraja do druzega in koli krat, da mora iti bodisi kmet ali rokodelec do župana, do katerega ima 2 do 3 ure hoda, je lahko umeti, zakaj želi ljudstvo razdelitev. Kaj dostikrat se tudi primeri, da župana ni doma ali da nima dotične tiskovine, kar se pri sedanjem županu prav dostikrat zgodi, da se mora iti po eno stvar po dvakrat ali celo trikrat. Ali niso to težave za ljudstvo in stroški? Mislimo, da ne pretiravamo, ako razmere v naši občini primerjamo nekdanjim razmeram v Bosni. Kar se tiče združenja občin in župniških cerkva, žali Bog še ne bomo kmalu prišli do tega, da bi se županije in fare vjemale, kajti občina turjaška ima 52 vasi pod seboj in te so pod tri fare razdeljene. Najbolj smešno je pa, ker dopisnik nekako tako govori, kakor da bi moral biti župan vedno v onem kotu, kakor sedaj. Saj z razdelitvijo občine vender ni določeno, kje bode potem župan. Prav lahko je ravno na Vel. Osil-niku, saj je vas precej velika, večja kot Dolšake, potem bi bil še bliže župan kot je sedaj. Slavni deželni zbor se uljudno prosi, da se blagovoli o tem prepričati in da našej želji vstreže, da se občina turjaška prej ko mogoče razdeli po vloženem načrtu. — Iz Železniško okolice se nam piše: V sobotni številki .SI. Naroda" je bila notica, da je politična oblast zaprla pivnico konsumnega društva v Železnikih, — kar je bilo že zdavno potrebno. Danes naj omenim oziroma poročam, da ima v bližnji Češenoi takozvana gospodarska zadruga že več ko leto dni svojo gostilno, v kateri toči vino in žganje udom in neudom — rekel bi skoraj noč in dan. Da se pošteno toči, znači to, da plačujejo na meseo skoraj več užitninskega davka, kakor 4 do 5 drugih najboljših oštirjev. Tudi to kato liska oštarija (osrecevatejjioa ljudstva) nima postavnega dovoljenja (koncesije) za gostilno — ali vender se še ni prepovedala. Tukaj na pogleda ii ae qi sreeai za to ne politična oblast, ne žandarmerija in ne županstvo Ako ubogi kmetic ▼ hribih skuha % doma pridelanega sadja par litrov Žganja _ in ako slučajno kak frakelček nemo- gredocsmn Človeku proda — takoj je naznanjen m mora romati v škofjoloko ali v Kranj- Politična oblast je stroga Mož mora plačati kazen 5 do 10 gld. brez izgovora, ne da bi ae stvar natančno preiskala Tukaj tem poštenjakom — .k on a n lam" jim pravijo — je pa dovoljeno vse. Končno fie omenim, da se v ti pobožni oštariji vkljnb lepim napisom na steni tudi prav pošteno kvarta ter popiva in kriči včasih pozno v noč. Pred pnatom se je tudi plesalo brez licenca. Toliko v znanje, da bo občinstvo izvedelo, v kako veliko dobroto in korist ljudstvu je konsumno društvo v češenci. Da bi se le naš kmet enkrat spametoval in tem osrečo vatel jem ljudstva hrbet pokazal! N. — Triumf celjske sodrge. Iz Celja se nam piše: Dne 20. t. m. je bila glavna obravnava zoper Oecbsa in tovariše, zarad nesramnih napadov na slovenske goste povodom pevske slavnosti dne 14. in 15. avgusta 1898. Obtoženi so bili: Viljem Oechs, neštevilnokrat obsojeni slavljenec Nemcev, zloglasna oseba skoz in skoz. Bruno Dula sedaj v Lubecku, Janez Sager, krtačar v Celju, Albert ftiha, človek brez posebnega posla, Franc Petz, solicitator dr Stepisch-negga, Viljem Peichtman, učenec na meščanski šoli v Celju, Friderik Zangger, jurist, Herman Zangger, medicineo in nekov Herman Deu iz Postojine. — Obravnava, kakor že preiskava, je karakteristična za celjske razmere. Preiskavo je vodil velik Nemec pred Bogom, svetniški tajnik, Rihard Markhl. Že pri začetku preiskave nastale so težkoče. Markhl imel je pomisleke zoper uvodno preiskavo, in svetniška zbornica tudi. Šele nadsodišče je na pritožbo državnega pravd-ništva ukrenilo preiskavo. Post discrimina rerum je bilo preiskave konec in je prišlo do obtožbe zoper omenjene junake. Vsi so vložili ugovor, katerega je pa višje sodišče graško zavrnilo. Obravnavo je vodil deželnega sodišča svetnik, celjski Nemec Reitter. Skazalo se je — v največje presenečenje tistih, ki so videli slavna dela Oechsa dne 14. in 15. avgusta v Celju, da so vsi obtoženci z Oechsom vred sama jagnjeta, nedolžni kakor angeljčki. Kakor ste že poročali, bili so vsi obtoženci oproščeni. — Ta obsodba, ki je v najširših krogih vzbudila veliko senzacijo, bo celjski fakinaži, katera je bila ves čas sem nekamo poparjena, spet obudila nemški pogum. No, pa prepričani smo, da bodo cestni gospodje celjski že še doživeli zasluženi polom, kajti vrč gre tako dolgo k studencu, dokler se pošteno raz bije. — Iz Celja se nam piše: .Čevljar baron", burko s petjem in godbo v 3 de-anjih uprizori v drugič .Celjsko pevsko društvo' v nedeljo dne 30. aprila v veliki dvorani .Narodnega doma" na korist kat. podpornemu društvu oziroma dekliški šoli Iz posebne prijaznosti svira pri predstavi slavni čitalniški orkester pod vodstvom g, A. Mude. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina. Sedeži 1 in 2 vrste 1 gld., 3—7 vrste 70 kr., 8—16 vrste 50 kr. Se deži na balkonu 60 kr. Stojišča 30 kr. Di jaki in redni udje delavskega podpornega društva 20 kr. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri tvrdki Dragotina Hribarja. Z ozirom na dobrodelni namen se p repi a Čila hvaležno vsprejemajo. * Velik dobrotnik Slovakov. Letos je umrl odvetnik Jan. Martinka ter zapu stil vse svoje imetje, 72.000 gld. .Slovaški Matioi", da napravi šole in druge kulturne zavode za Slovake. Madjarsko sodišče je izjavilo, da se dedščina ne sme izplačati, ker slovaški narod ni pravna oseba, in ker bi se dedščina rabila v .panslavistične" No. .Matica" je s pritožbo proti taj famozni sodbi imela vspeh ter dobi vso' imenovano dedščino. Madjari zato grozno besn<5. * Junaško požrtvovalno dekle. V bolnici v Volsku v Rusiji je bil bolan 19 let star mladenič, ki je trpel vsled velike rane Zdravniki so izjavili, da se ozdravi rana le, če se prišije preko nje kos zdrave človeške koše. Tedaj se je ponudila bolniška postrežnioa Justina Bobiš, da ji izrečejo kos kože. In res, zdravnik je izrezal dekletu z desnega ramena; bolnik pa je res ozdravil Županstvo Je izreklo dekletu zahvalo. * Eksplosljs kemično tovarna. Iz FUadelftjs se brzojavka, da se je 25. t. m. v Flerssi kemični tovarni vžgal bencin, vsled česar je nastala eksplozija, katera je uni-čisa vas poslopja V tovarni je bik) 400 delavk, od katerih je veliko nevarno ranjenih, nekaj jih je tudi mrtvih ; tudi dva moža pogrešajo, dva so pa našli mrtva. Poslopja, ki atoje blizu to vame, so vsa prav zelo poškodovana. * Alimentacijo s 14 leti! Te dni je bil obsojen pred c vilnim sodiščem Leopol-dovega mesta na Dunaju 14 let star deček — ali mladenič? — da plačuje alimentacijo 4 gld. na mesec. Dečka je zapeljala neka malovredna ženska, potem pa počakala, da je potekel za njen delikt obrok zastaranja. Potem šele je tožila svojega , ljubimca" in posiliočeta. * Ženska osvete. V državi Ohio, v rojstnem mestu Mac Kinleva, se je vršila te dni obravnava proti gospej Ani George, ki je ustrelila svojega bogatega ljubimca Saxtona, brata Mac Kinlevevega. Zagovornik morilke je dokazoval, da je gospa George nesrečna žrtva neznačajnega pohot, -neža. Ana George je bila do 26. leta soproga nekega tesarja. Pred 13 leti pa jo je videl prvikrat Saxton ter jo pridobil zase. Obljubil je, da jo bode vzel za ženo, toda imel jo je le za ljubico. Ko se je je naveličal, jo je zapodil iz svoje hiše. Ona pa se je vračala k njemu, toda črez malo Časa jo je Saxton zopet zavrgel. Končno je poskrbel, da ji je bilo policijsko prepovedano prestopiti prag ljubimčeve hiše Gospa George je zabredla v največjo bedo in končno je sklenila maščevati se In res, nekega dne je ustrelila ljubimca, ko se je peljal mimo nje na kolesu Državni pravilnik je dokazoval, da je morilka navadna pustolovka, ki je je hotela le dobro živeti. Občinstvo simpatizira z gospo in njena ječa je podobna boudoirji kake kneginje. Darovi in cvetlice ji dohajajo vsak dan Glavna priča, neka gospa, ni prišla k obravnavi, zato se ni mogla završiti- V Ameriki se za ta proces jako zanimajo. Telefonična in brzojavna poročila. Nerodnim volilcem. Novo mesto 28. aprila. Izid ožje volitve bodi tak ali tak — premagan je največji vrag. Poražen je klerikalni zmaj in „sprava" pokopana za vekomaj. Živela bela Ljubljana in nje zavedni volilci! Novomeščani. Hohenvvart f. Dunaj 28. aprila dopoldne. Danes popoldne ob 2. uri bo pogreb grofa Karol a Hohenvvarta. Praga 28. aprila dopoldne. V češkem deželnem zboru se je vršila izredno slovesna izjava žalovanja, katere so se vde-ležili vsi Členi v žalnih oblekah. Višji deželni maršal knez Lobkowitz je naznanil prvikrat oficijalno smrt grofa Hohenwarta ter sporočil, da priredi češko plemstvo v ponedeljek svečan requiem, h kateremu so povabljeni vsi deželni poslanci. Potem je obširno govoril o neprecenljivih zaslugah pokojnika za vso državo in za češko kraljestvo še posebej. Šele bodočnost bode razkrila zasluge Hohenwarta pri najvažnejših pridobitvah države tekom zadnjih decenije v in pri neumornem potezanju za češke interese. Noben državnik ni izkazal Čehom toliko ljubezni in pravičnosti, dasi ni bil sin češke zemlje. Mi, ki smo ga poznali, mu ohranimo neumrljivo ljubezen in spoštovanje, naši potomci pa se bodo tudi zavedali, kako velikega prijatelja je izgubila s Hohemvartom domovina Zategadelj pa se nadejam, da ne bode manjkal v ponedeljek pri svečanem requiemu noben za stopnik češkega naroda Poslanci so poslušali stoje ves govor ter prekinjali govornika z opetovanimi ,Vybornč!" -klici in s ploskanjem. Praga 28. aprila dopoludne. V občinskem svetu se je vršila slovesna seja, pri kateri je govoril župan dr. Podlipnv 0 Hohenvvartu. Občinski svetniki so v žalnih oblekah stoje poslušali ves govor. S pokojnikom je izgubila Praga svojega najodlič-nejsega častnega občana, zato obžaluje naj-globokejše njegovo prezgodnjo smrt Spomin naj ostane zapisan v srcih vseh Čehoslovanov s neizbrisnimi črkami. Re-skript od 12. decembra 1871 je spomenik „aere perennius". S tem reskripbom ss js snova priznalo državno pravo češkega kraljestva Dasi so šle pozneje poti Hohenvvarta in Cehov vsaksebi, ga bodo Čehi vendarle večno častili. Do zadnjega diha je polnilo pokojnikovo srce plemenito stremljenje, da se izvrši za vse avstrijske narode absolntna jednakopravnost, da se uveljavijo historična prava. Hohenwart je bil mož dejanja, bil je moder državnik, značajen politik in čist značaj. Večna mu slava! Občinski svetniki so opetovano izrazili svoje somišljenstvo in sklenili, da se odpošlje na Dunaj deputacija treh členov z županom na čelu. Odposlala se je tudi sožalna brzojavka ter obesila na hi storični hiši magistrata velika črna zastava. Sklenilo pa je tudi, da se bode imenoval po Hohenvvartu jeden največjih praških trgov. Dunaj 28 aprila dopoludne. Včeraj so kondolirali Hohen\vartovi družini še poslednji členi cesarske hiše. Grof Thun je prišel osebno izreč svoje sožalje. Dospelo je že ogromno število vencev raznih ob lastev, ministerstev, strank, klubov, društev, mest i n posameznikov. Češka prosto-miselna stranka je položila venec s krva-vorudečim trakom. Pogreb grofa Hohenvvarta. Dunaj 28. aprila. Mej velikansko vdeležbo se je vršil ob 2. uri popoldne pogreb Hohen\varta. V Štefanski cerkvi so bili veliki oltar in dva stranska oltarja črno zaviti in okrašeni z grbom grofovske rodbine Hohenwartov. Že pred 2. uro so se zbrali členi gospodske zbornice s podpredsednikom , členi državnega zbora s predsednikom, mej temi so bili tudi poslanci Šuklje, Peric in Stojan, zastopniki veleposestništva, zastopniki Češkega dež. kluba, deputacija češkega državnozborskega kluba, deputacija mesta Prage s županom Podlipnim in dr. Še pred d vem se je pripeljal cesar s svojim generalnim adjutan-tom grofom Paarom in dvema krilnima adjutantoma. Cesarja sta pozdravila pri velikih vratih Hohemvartova dva sinova. Deset minut po 2. uri so pripeljali v cerkev krsto, na kateri so bili venci soproge in rodbine. Za krsto sta šli sinahi; vdova se pogreba ni v deležila. S cesarjem so šli vsi ministri razen Kallava, nato avstr. ministri, razen Witteka in Ruberja, ki sta v Dalmaciji; ogerske ministre je zastopal minister a latere grof Szechenv. Potem so sledili načelniki raznih državnozborskih klubov, vsi členi najvišjega računskega dvora, nižje-avstrijski namestnik Kielmannsegg, bivši trgovinski minister Glanz, deželni maršal nižjeavstrijski Gudenus, dedni princ Sch\var-zenberg, oba Plenerja, Sterneck, mnogo generalov in častnikov. Ko je bila krsta blagoslovljena, je cesar odšel. V spremstvu velikega števila vozov z venci se je odpeljal mrtvaški voz s krsto v Hiitteldorf. — Govori se, da se postavi Hohemvartov spomenik v atriju državne zbornice, škandal v nižjeavstrijskem deželnem zboru. Dunaj 28. aprila. Famozni poslanec Schneider, ki je v preganjanju in zasledovanju Židov uprav blazen, je izzval danes v deželnem zboru tolik škandal, da se je morala seja suspendirati. Radi brzojavke, v kateri je sporočal neki tukajšen antisemitski list, da je bil morilec dveh žensk v Polni Žid, je bil dotični list konfisciran. Posl. Schneider je hotel radi te konfiskacije interpelirati in prečitati dotično brz oj a v ko. Deželni maršal pa Čitanja brzojavke ni dovolil, češ, da mu je Schneider izročil svojo interpelacijo šele neposredno v trenot ku, predno je začel govoriti. Schneider je kričal, da cenzure deželno-zborskih interpelacij ne trpi. Deželni maršal pozove na to Schneiderja, naj bo miren. Schneider: .Da, židje so sami morilci!" Deželni maršal ga pozove k redu. Schneider: .Radoveden sem, ali se bodo dali sodniki zopet podkupiti, kakor so se dali ministri!" Deželni maršal pozove Schneiderja še dvakrat k redu. toda Schneider i e kričal in skakal na svojem stolu toliko časa, da se je morala seja suspendirati. Pogajanja z Italijani. D unaj 28. t m. dop. Iz Inomostase poroča, da so imeli nemški in italijanski poslanci minolo nedeljo sejo, na kateri se je sprejel predlog Italijanov, naj ae reformira pred vsem deželni red, ter se ustanovi italijanska in nemška kurija Straža ustrelila človska. D unaj 28. aprila. Pred palačo Karla Ludo vika js ustrelila ondi stoječa straža na vrtu delujočega vrtnarja. Nsdvojvods Fran Ferdinand. Dunaj 28. aprila Nadvojvoda Frana Ferdinanda je imenoval cesar generalom konjeništva. Ekapedicija na juini tečaj. Dunaj 28. aprila .Geographische Gesellschaft" je dobila velezanimivih in važnih sporočil o vspehih belgijske ekspedicije na južni tečaj. Jezikovni zakon. Krakov 28. t. m. dop. .Reforma" poroča, da skliče vlada takoj po zaključenju deželnih zborov izvrševal ni odbor desnice ter mu predloži jezikovni zakon. Narodno gospodarstvo. — Posojilnica na Slapu pri Vipavi je imela v pretečenem 1899. letu 169 755 gld. 93 kr. prometa Zadruga šteje 373 zadružnikov, kateri imajo v deležih 2972 gld. Hranilnih vlog vložilo se je v letu 1898 v skupnem znesku 47 033 gld. 01 kr., vzdignilo pa 35 242 gld., tedaj več vložilo 11.791 gld. 01 kr.; kapitalizovane obresti za 1. 1898 znašajo 2L»82 gld. 34 kr. ; hranilne vloge 1. 1897 pa so znašale 77.788 gld. 73 kr, torej je stanje hranilnih vlog 92 562 gld. 8 kr. Posojil se je v 1. 1898 izplačalo 42.891 gld. 49 kr., vrnilo pa 15.360 gld. 81 kr., tedaj več posodilo 27 360 gld. 81 kr, posojila koncem 1. 1897 so znašala 91.191 gld. 56 kr. in torej skupno stanje koncem 1897.1. 118 722 gld. 24 kr. Račun dobička in zgube izkaže 978 gld. 12 kr čistega dobiska. Pri občnem zboru dne 29 marca t. L bili so soglasno izvoljeni v načelstvo i Alojzij Punčuh, ljudski učitelj na Slapu (načelnik); Alojzij Ferjan-čič, župan na Slapu (načelnika namestnik); Fran Bratovž, trgovec v Vipavi; Ivan To-mažič, posestnik v Sanaboru; Josip Volk, posestnik iz Erzelja; Fran Štokelj, posestnik iz Planine; Anton Volk, posestnik iz Slapa. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Ivan Nosan. c. kr. deželnosodni svetnik v Vipavi (predsednik); Anton Hrovatin, župan v Vipavi (podpredsednik); Anton Prhavec, gostilničar in posestnik v Vipavi; Ivan Premru. trgovec in posestnik v Št Vidu; Anton Gvardijančič, grajščinski oskrbnik na Slapu. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) Stari gospod je bil sam — sam s svojimi mislimi. Njegovo dušno stanje je bilo nepopisno. Je-li bil slep, da si je v tem svetu krivice, zamogel ohraniti svojo sveto vero v pravičnost? Ni se li tu odprl prepad, tako grozen, tako poguben, kakor je vse strašno vkup, kar je moral v svoji službi doživeti? Dan za dnevom videl je tisoč vrst hudodelstev. Kar le morejo človeška prsa zakriti podlosti in hudobije — njemu se je razodelo, kolikorkrat je sedel na sodnem stolu. In vender vsi, vsi, ki so stali pred njim, bodisi hinavsko ali surovo in trmasto, skesani ali poživinjeni — vsi so kazali pogum ? Kdor skoči raz okno z zavestjo, da si bržkone ude polomi, kdor mora računati s kaznijo — ne zasluži li, da se ga bolje, milejše sodi, ko onega, ki izvrši sleparstvo le zato, ker ve, da se mu ni treba kazni bati? V resnici, nahajajo se hudodelci, ki pravico zasmehujejo, vede\ da se jim ni treba bati one. Hudoben biti, — to je največjo zločinstvo! In tak malovrednež, tak oborožen hudodelec v njegovi rodovini! Ni bil Henrik, z ječo kaznovan zet, boljši, boljši? On, ki je storil vse, da osreči svojo ženo, on ki si je toli prizadeval in kojega celo življenje je bil kes? In ta zakon je on, oče, šiloma pretrgal, je iz mlade, cvetoče Žene naredil pretožno vdovo, iz nedolžnega otroka siroto ! Je-li bilo to prav ? Ne bi h bilo boljše, da bi ločil Asto od svojega moža — tega elegantnega lopova? Groza ga je prešla: tudi ta zakon je bil nemogoč! In nehote bila mu je podoba Henri-kova pred očmi. Pošteni jasni pogled, modro a vender samosvestno vedenje njegovo, njegova ljubeznjivost do žene in otroka, njegova zadovoljnost z malim. Kakor ae je tudi njegova sodniška vest temu protivila, srce ga je vleklo h kaznjencu! Ni vedel koliko časa je sedel tako, se jeze" na svojo kratkovidnost. Potem js vzel denar iz blagajnice, ga del v zavitek ter sel k svojima hčerama. Hotel ga je Rosi dati za Asto. Njegova notranjost je siosr temu nasprotovala. Bilo je nemora- lično prisilstvu se udati. Potrt si je rekel: Tudi zdaj zmaga formalna pravica nad pravico srca nad moralo! (Dalje prih) Darila Družbi SV, Cirila In Matoda v LJubljani ao poslali Slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 40 gld. — G. Oton Bajer, blagajnik posojilnice, B gld. — Goap. Alojzij Jenko, kontrolor posojilnice B gld. — Ia nabiralnika v A. Svetinuvi gostilni v Žirovnici 2 gld. 40 kr. — Slavnu upravniStvo „Mira" po V. Legatu v Celovcu zbirko 230 gld 73 kr. — G Bor ovsCak od dražbe razglednic v .Narodnem domu" v Barkov-ljah HO kr. — Slavna okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji 60 gld. — Gosp. Martin Kocbek, c. kr notar v Marenbergu, 10 gld. za Solo na Muti, in sicer so darovali gg. Franjo Hrastelj, župnik v v Ribnici, 5 gld., ter Jurij Žmavc, AvpuStin Hecel, Andrej Keček in Jotip Somrek skupaj 5 gld. — Slavna posojilnica v Zagorju ob Savi 10 gld. — CKM Kranjua Šmid na GaSteju pri Kranju iz nabiralnika 5 gld. — G. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu na Štajerskem, 3 gld., nabrane na godovanju g. župana Franca Teklarja, in l gld. 25 kr. kot dar dulskih igrak-ev za najnovejšo slovensko obmejno trdnjavo, z željo, da bi se te trdnjave spominjali dobičkarji tudi drugod. — Č. g, Alojzij ArzenSek. župnik v Trbonjah, za mutsko So lo, B gld.. in sicer so darovali po 1 gld. gg. : Avg. Hecel, dekan mareberški, Andrej Keček, provizor na Muti, Martin Kocbek, notar v Marenbergu, Anton Klobučar, uradnik pri marenberški posojilnici, in nabiratelj ArzenSek. — Č. g. Jožef Cerjak, vikar v Mariboru, je poslal za Solo na Muti 50 gld., od katerih je nabral 17 gld. v prijateljski družbi in 33 gld. povodom zborovanja obeh mariborskih podružnic. — Čast velikodušnim rojakom, ki so začeli žrtvovati lepe darove za ustanovitev šole na Muti ' Živeli nasledniki' Blagaj niStvo družbe s V. Cirila in Metoda v Lj u b 1 j an i. Poslano*j gospodu Belcu v št. Vidu pri Ljubljani. Z ozirom na trditve g. Belca, da je bil njegov učenec, ki seje ubil, kleparski učenec, in da je iz lastne neprevidnosti padel s strehe, izjavljam, da to ni res, ker se ta učenec ni učil kleparskega, marveč ključarskega obrta. Gospod Belec pravi, da ima pogodbo, da se pri njem učenec uči treh obrtov: ključar-skega. kleparskega in kovaškega obrta. Ako to ni res, kaj pošlja klučars kega učenca h kleparskemu delu na cerkev' Sicer pa lep mojster, ki svojega ponesrečenega učenca niti ne pogleda, ter ga pusti ležativ pesku, kakor psa. —d—. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (807) Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo - za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. StekleniČica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (20—17) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj'* 31. L,eiifttelt-ia v IJuhlJaiit. Meteorologično poročilo. Vi*in» nad murjem 306-'i m. Srednji sraunt tlak 736'0 mm. Stanje «1 C Čas opa- baro- i m Veti ovi Nebo IS * < zovanja metra Ig lit v mm 27. 9. zvečer 732 1 8 4 ar. jug J dež :H. 7. zjutraj 735'4 81 si. jug oblačno , 2. popol. 7355 15'3 si. jvzhod skoro obi. « Srednja včerajšnja temperatura 85°, nor-male: 116". ZD-vm-s-JslKeL *boxza dne" 28 aprila 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 41 0. . Ogerska zlata renta 4',. . . . Ogerska kronska renta 4° „ . . Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice....... London v ista . ...... Nemfiki drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ US/T Vse vrednostna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Selanburgove ulice 3. Srečke na mesečna obroka po 2, 3, 5—10 gld. K jO gld. 80 kr. 100 „ 36 n 119 , 70 100 , 45 n 119 , 80 n 97 . 80 • 920 „ — • 356 , 50 t 120 „ 42' '% • 68 , 02' a n 11 n 78 ■1 9 n 50 44 „ 40 n 5 . 68 Izvod iz voznega reda vetjevea. mi i. al Is ajassjaaaa jat. kal TrSSS. Ob 18. ori 6 m. po moti oaobai vlak V Trkat, Beljak, Cloaae, FnuuanafMt«, Ljabao; Saa lahtkal Aoaaa, Salnograd; Saa K1«B-B*iflin« v 8tayr, ▼ Uae, aa Dunaj via Aawtattea. — Ob 7. ari B bi. ejatraj oaobai vlak v Trbii. Poctabal, Beljak, Celovaa, Fraa-santfMt«, Ljabao, Daaaj; eaa Btlatkal v Bthisgrad ; eaa AaMtatteo aa Daaaj. — Ob 11. ari BO av AovoMas oaobai vlak v Trbil, Pontakel, Beljak, Caktvee, Ljjabno, SsUtbaL Daaaj. — 0» 4. ari 2 popoladaa oaobni vlak v Trbil, Boli.k, Calovae, Ljubno; «ea Salsthal v Solnoarad, Lcnd-G»st«in, Zeli ob jezera, Inonost, B rečene, Canh, Oenevo, Pariš, toa Klota ■ Reifliag v Sterr, Line, Badejrrica, Plasnj, Marijine vara, Bab, Francovs vare, Karlov« vara, Prago, Lipeko, Da naj via Amatettao. — Praga v Slava meaSe Ia v KoSavja. Osobni vlaki: Ob 6. uri B4 nu. »jatraj, ob 1. ari OB m. popoladne, ob S. uri BS ■. sveSer. — Prisad a> Ljubljaao j. k. Praga Ia Tretta. Ob 6. uri 46. m. «j titraj oaobai vlak a Dunaja via Am-btetten. iz Liptkega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PUnja, Budejevic, Solno grada, Linca, Stejr.i, Aoaaaea, Ljub na, Celovca, Beljaka, Franzentfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne opobni vlak z Dunaja via Amstettea, Karlovih varov. rieba, Marijinih varov, Plinja, Budajevic, Solnograda Linca, St«;ra, Pariza, Oeneve, Canha, Breaeaca, I no mosta, Zella ob jezeru, Lend ■ Oaateina, Ljabna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri »7 m. popoludne oaobni vlak x Dunaja, Ljubim, Selztbala, Beljaka, Celovca, Franzensteste, Pontabla. — Ob S*, ari S m. zve-Sat osobni vlak ■ Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga la aTovega atesta ia KoSavja. Osobni vlaki: Ob 8. ari Jl m. zjutraj, ob 'J. uri 32 m. populudue in ob S. uri 43 m. zvečer. — Odhod la LJubljane d. k t Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob t. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. — Prihod v Ldabljaao d. k. ia Kaaaalka Ob 6. uri 56 m. zjutraj ob 11. o m. dopoladue, ob 6. uri 10 m. (1) Posredovalnica stanovanj in služeb r Gospodske ulice it, 6 (796> priporoča reč navadnih la boljlih hlllaj, perfektnih t svetlanm likanji, iivanjl, urnih in čednih v pospravljanji aob, tudi aa aaoaj nekaj almpatičnih deklet aa vaško vrstna dala, močnih la adravl.h ■ spričevali aa LJubljano, porabljlvlh aa vsako dalo. Voč nago SO vnanjlh alatab aaanamovaath, posebno aa kuharice k 1 do 9 osebama, podpornica gospodinji, doaesalee, hotelski alaga itd. itd. Potalaa tukaj. F Odlikovan na razstavah : Velike MeSirice, Holeiov, Profttejev, Prerovo, Tiinov, H um pole. j Potrebna in koristna darila za _vsako priliko?_ Češki krsčanakl apeoljalni saved sa platno t Svoji k evo|iui: Viljem V. Vejmaii j izdelovalec platnenega, pavolnatega in da-mastnega blaga ▼ Proatejevem na Moravi priporoma leeftn«* tkielne Iselt'lbe nm roko po zmernih cenah in najboljši kako* J vosti : eeloalalnesedomaee In h»i,>no pltktno vseh Sirokosti in tlnoBti, pliatsio an pliehte do i\ cm., dnann«t«> t gradle, namizne prte in blago, obrisacf, servijete, bel.- in barvane za H, 12 in 24 oseb, otiraće, Elatnen in pavolnat kanefas, robce, bele in | arvane, platnene, pavoloate in svilnate, inlet in angin za sipke, oksford, krizet. obleeul pmliit aeflr in Aotako blnao an damske obleke. plMtum: pavolnata, rnaka, za žimnice, slamnike, ztstore itd , j trilhe, Sifon, floridas, kreton, pike, barbent, satin, brilantin itd., itd. Ugodna darila 1953—45) VjST in potrsbs is gospodinjstvo. LiiNtiii ljsMralo«la priznano zdravilo in krepilo za bolnike jo v aalogi trgovine (81—97) 2CT6i66aXsm*>a; pri „Zlsstaraajsa>S Za spomlad | priporoča m AVG.AGNOLA i Ljubljana, Dunajska cesta 9 poleg „Figovca" avojo l>04fato satilofffO) steklenine, porcelana, zrcal, šip itd. posebno pa (808—13) oprav mm gostilne v mestu in na deželi. Vrčki, kozarci in steklenice po zelo nizkih oenah. Največje skladišče raznega semena ia sicer velikanske paea 60tem nemške, stajereke, inkamat, tur-ks in trsvniska detelje, raznih vrat pea-nsga semens, splošno znano kot najbolja krma za ti vino; travnega ssmens sa suhe, mokre, peščena in glinovite travnike; velika isbera ssmsns ss sslsto, kumare, peter-iilj, zeleno, slsdki grah, fifol in vae druge vrate semens zs zel en jed.. — Proseč mnogobrojnoga poseta (331-20) Peter Lassnik. MARIJINA KOPEL J poleg Pral otvorila ae bode v pondeljek 1. maja Naročila na kopanje banjah se v lesenih in tudi kamnitih vsprejemajo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje (797-D Josipina Ziakowsky. pridejo! Dvajset oseb, moških, ženskih in otrok iz (7772) Sudana. K Blagovolite naročiti jedno steklenico za poskušnjo. H| a 9 M n o a M O O a e e* a o a o »o o u cd d o o > o a S k prve hrvatske trgovine z vinom in žganjem r steklenicah na debelo is na drobno v Ljubljani Stari trg št. 30-32. Najboljša in zajamčeno pristna naravna namizna in desertna vina v steklenicah in buteljkah; izborno žganje: slivovica, tropinovec, droženka i. t. d. bodo vselej po nizkih, kakovosti primernih cenah na razpolago. Pri naročilih po šest in več steklenic se pošlje brezplačno na dom. Vloga sa steklenice 10 kr. (795-1) VeleBpoBtovanjom Prva hrvatska trgovina z vinom in žganjem y Ljubljani, Stari trg št. 30-32. Glavna zaloga: na Glincah, v Piavčevi hiši. X e < o 1 0 m n o o« a 0 o a t+ e £ 0 0 aa- O o H 0 •d o a r 0 a« o i Blagovolite naročiti jedno steklenico za posnušnjo. Isdsjatelj ia odgovorni urednik: Josip NollL Lastnina ia tisk »Narodne Tiskata*1. 87 95209