ÄcsSÄ® HsttM —
to® &ts Itta . rt- tet«
* $
K »O*— * S'— . 2 S0
- 1 —
■f|a&«f &vssfrl|«s---—
, t«k> , .	, 15*—
-p-'BMt m mzoem številke
**» tfs vftiarjev. * |
-ifeawäMi &1-V& I« «turavnilivos Maribor attca. s, — Telefon st. «s.
QTRA7A
Pw JSL « w X3L mmJI h liv
i «a a* «raša&&

MnođTlseii političen list za mtovmmkm ijtsdstw.
Z meümfMfrmm «o »or« *#*k <**» Äfe-SS* or«

«EfSSBl&ftK
'M^ja#w@jS@ amtrijelto
i»lii@ popoAlle.
Dunaj, dne 8. julija.
Rusko bojišče.
V	Karpatih samo zmerno artilerijsko delovanje in malenkostno delovanje poizvedovalnih čet
Pri Stanislavu je sovražnik svoje napade včeraj in danes zjutraj ponavljal z veliko vztrajnostjo. Po nekem slabejšem sunku, ki se je izjalovil, je proti 1 uri popoldne z močnimi četami napravil odločen sunek proti našim postojankam ob obeh ■straneh ceste Stanislav-Kalusz. Vsi napadi so se izjalovili vsled hrabrega zadržanja in izbornega skupnega delovanja orožja vseh vrst naše divizije iz Miškoica na Ogrskem. Sovražnik, ki je na nekaterih mestih vdrl v naše najprednejše jarke, je "bil v močnem protinapadu zopet vržen nazaj. Nadalje! napad v večernih urah je bil že vsled našega artilerijskega ognja izjalovljen. Istotako je bil tudi izjalovljen danes zjutraj podvzeti napad brez brez artilerijske priprave.
V	dolini Bistrice-Solotvinska blizu Hute je sovražnik tstotako napadal z močnejšimi četami. Hrabri šlezijski pešpolk cesar m kralj Franc Jožef I. štev. 1 je v žilavem boju obdržal v oblasti vse svoje postojanke.
Na glavnih napadalnih prostorih ni bilo nobenih večjih bojnih podvzetij izvzemši brezvspeš-ni sovražni sunek južnozahodno od Zborovega.
Italijansko južnovzhodno bojišče.
Položaj nespremenjen.
v Nemčiji.
mir;
Centrum in socialisti zahtevajo mir.
Politične razmere v Nemčiji so se nenadoma zaobrnile. V sobotni seji proračunskega odseka nemškega državnega zbora so socialni demokratje in katoliški centrum skupno napadli državnega kancdarja Betbmann IToltwega in njegovo politiko glede miru Zastopnik centroma, poslanec Erzberger je odločno zahteval, naj Nemčija predloži novo mirovno ponudbo, v kateri se naj ne zahteva nobenih pridobitev in nobenih vojnih odškodnin. Erzberger je svojo zahtevo- utemeljeval z notranjim položajem Nemčije, bojem P čolnov in možnostjo miru. Velik del prebivalstva v Nemčiji želi miru, ker ve, da boj P-čolnov ne bo prinesel zmage. Pristaši brezobzirnega bojevanja naj odnehajo in naj se stavi resen predlog za do-ego miru. Socialni demokratje pa zahtevajo, naj Nemčija takoj prične z nrrovnimi pogajanji in naj povdarja, da zahteva samo staro posestno stanje pred vojsko in nobei ih pridobitev. V proračunskem odseku, kjer je bil Bethmann-Hollweg osebno navzoč, je baje prišlo do zelo burnih prizorov. Odsek ima danes v pondeljek zopet sejo, v kateri se bo razprava o mirovni zahtevi nadaljevala. Nekatere vesti pravijo, da
Resno gibanje za mir.
Bern, dne 8. julija.
V Nemčiji so zadnje dni razširili na milijone letakov, na katerih je sledeče besedilo: »Pametni Nemci zavrzite pruski militarizem, ki tira našo domovino v pogibelj. Proč s tistimi, ki hočejo nadaljevati vojsko. Na resno delo za mir!«
Zmede na Kitajskem.
Peking, dne 7 julija.
Na Kitajskem je izbruhnila državljanska vojska. Republikanska afrnada nad 50.000 mož koraka proti Pekingu. Kilajski cesar se je odpovedal prestolu.
G@.¥©r
poslanca dr. Benk$Tica
v državni zbornici dne 3. julija.
vrnil iz Dunaja, sprejel kancelarja v poldrugo- j šno si misli vlada, ampak druga, in sicer tista, urni avdijenci	1 kateri smo dali izraza v svojem državnopravnem
Gotovo ie Hi ofnnn v Nemčiii z a h t e v a 1 u8ovora'(Pritrjevanje), ki smo ga vložili v prvi •]/’	' P	^	. v ,v. 1 zbornični seji. Ta naš državnopravni ugovor, to
po miru odločno v ospredje. Dve najmočnejši j jUg0S}0Vansk0 propagando ne bo noben vojaški
stranki v Nemčiji kličeta nemškim mogotcem: sodnik in noben vojaški orožnik spravil s sveta Končajte nesmiselno delo bojevanja, mislite na j (Pritrjevanje).
Te cesarske naredbe bodo, tako upamo, danes ali jutri izginile in se pogreznile, in s tem bo tudi končana doba muke, trpinčenja in sramotenja našega jugoslovanskega naroda. Tisoče in tisoče žrtev je zahtevala ta doba. L. 1914 se je priredil lov, kateri je bil naperjen proti vsakomur, ki je bil na slutu narodnega prepričanja (Posl. Spinčič: (Slovanskega prepričanja!) Slovanskonarodno je bilo toliko kot srbofilno, in jaz sem čital brezštevilo ovadb, v katerih je bila v dokaz podtaknjene veleizdaje samo navedeno, da je dotičhi narodnoslo-vanski fanatik in so ga torej mora smatrati za srbofila.
Kot »corpora debeti« je žandarmerija predložila s cirilico tiskane knjige in nedolžne prestave popolnoma nedolžnih ruskih ali srbskih pripovedk pisatelja Turgenjeva itd. Uradnike se je popolnoma hvez vzroka pošiljalo v pregnanstvo. Vojne in garnizijske ječe v Gradcu so se napolnjevale z nedolžnimi žrtvami. Oblasti so bile popolnoma brez moči; niti mezinca niso ganile proti tem sramotnim činom. Nasprotno, nedolžne žrtve so bile med transportom izpostavljene sramotenju poulične fa-kinaže (Pritrjevanje). In tedaj, gospodje moji, seje med nami in našimi drug jezik govorečimi sode-želani, kakor jih imenujemo, odprl, oziroma poglobil prepad, ki se bo težko dal premostiti. Na-glašam: te brezštevilne ovadbe, katere so se fabricirale v različnih fabrikah — jaz imam v mislih fabrike deriuncijantov — so prišle od naših drug jezik govorečih sodeželanov.
Mi takrat kljub težkemu času nismo bili brez-j delni, a civilne kakor vojaške oblasti so bile glu-j he. Spominjati hočem na besedo, katera je v tistem j težkem času padla proti meni iz ust tedanjega vo-I jaškega poveljnika v Gradcu. Rekel je, ne da bi j natančno poznal vsebine posameznih ovadb in ali I so ovadbe utemeljene ali ne: »Vsakdo, kdor se za i te ljudi zavzema, je v mojih očeh ravnotako sumljiv.« (Čujte! Čujte!) Če so takrat na vseh mestih vladali taki nazori, se ni čuditi, da so žandarji in •tako divjali in da so brezobzirno besneli proti vsemu, kar se je imenovalo slovensko ali hrvatsko. Te ovadbe so bile, kakor se je kmalu dokazalo, utemeljene popolnoma na pesek. Obsodbe, katere so se i'.vršile na podlagi teh ovadb, lahko takorekoč preštejemo na prste ene roke. Z ozirom na utemeljevanje hočem se omejiti samo ne slučaj Hohenwarter. Enakih slučajev utemeljevanja, kakor jih je navedla »Arbeiter-Zeitung«, se je pri- nas več zgodilo. Preiskave pa so bile ustavljene, ovadeni so bili izpuščeni na prosto, a kar je ostalo, je usedlina jeze in dvoma nad državo, in to bo ostalo, če se zbornica ne bo ojunačila ter ne bo tem žrtvam dala popolnega zadoščenja in ne bo popravila napravljene škode. (Medklici.)
(Konec prihodnjič.)
Visoka zbornica ! Danes smo pod vtisom Najvišjega čina milosti in smatramo za svojo dolžnost, s tega mesta izjaviti, da se pridružujemo zahvali našemu vladarju, ki je odprl vrata ječ. (Bravo!) V Najvišjem sklepu pa. je tudi rešilna beseda, plemenita beseda, katera, kakor mislim, do danes v vsi ustavni dobi še ni bila izrečena. To je beseda o politiki spravljivosti (Bravo!).
Mi Jugoslovani smo in bomo delali vedno to politiko, toda prizori, ki smo jih doživeli ob začetku današnje seje, niso takšni, da bi nam olajšali to pot. (Zelo resnično!)
Nekaj let pred izbruhom svetovne vojske je nek nemškonacionalni poslanec v štajerskem deželnem zboru izrekel te-le besede: »Kdo nam jamči, da ne stopimo v resnem trenotku — mislil je izbruh vojske — ko prekoračimo Dravo, v sovraž- i njžj, uradniki no deželo?« S temi besedami je cikal na »jugo- i j slovansko propagando«. Te besede so dokaz za jj I ovaduštvo, katero cvete pri naših drngojezičnih so- j I deželanih ter jim je takorekoč prešlo v meso in j kri. Prepričanje, ki se zrcali v teh besedah, je bi-j lo tudi prepričanje tedanjih merodajnih činiteljev, j katerim je bila duša jugoslovanskega naroda vedno j tuja. Čudno je, da vlada zdaj po treh letih svetov-j ne vojske v svojem utemeljevanju vladne predloge, j s katerim hoče olepšati in zakriti svoje ustavno-1 lomne naredbe, še vedno vstraja pri mnenju, da j na jugu države obstoja državi nevarna jugoslovan-■ ska propaganda, katera škili čez meje.
Saj takoj vidimo, če vzamemo to utemelje-! valno poročilo v roke, da je kar napolnjeno stra-j hu pred izdajstvom, pred državno sovražnostjo na j jugu naše monarhije. Vlada je izdajo teh cesarskih I naredb v prvi vrsti oprla na to svoje mnenje.
Danes so že skoro tri leta svetovne vojske za ! nami. Na celem jugu je ta tri leta v zaledju vla-! dal nebeški mir. Naši polki so se skozi tri leta
Grafenauer!mhmmdh

sta z ozirom na izjavo katoliškega centroma f slavno borili ter celi dve leti držijo soško fronto.
in socialnih demokratov odstopila državni tajnik dr. Helfferich in mornariški minister pl. Capelle; nekatere vesti celo naglašajo, da bo menda odstopil celo kancelar Bethmann-Hollweg. Cesar Viljem je v nedeljo, dne 8. julija, ko se je
Dunajska „ Arbeiter Zeitung“ priobčuje daljši članek, v katerem prinaša natančne podatke, kako se je obsodilo slovenskega poslanca Graji Zgodovina njihove slave je združena z imeni Pia- jj fenauerja.
s va, Podgora, Grmada. In kljun temu se je vlada j Sodišče c. in kr. 10. armadnega poveljstva i predrznila, da se danes po triletni vojski pri ute- .	,	•	, •
* 1 v	„ P ,	i,-	•	, , „ ne po glavni razpravi, ki se ie vršna cme zb.
t melievamu svojega kršenja ustave sklicuje na tako- jJ f °	„ l	P
I zvano jugoslovansko propagando. Da, gospodje moji, j ma)a	v st- Mobora, spoznalo jianca
I je jugoslovanska propaganda, pa ne takšna, kakr- ' Grafenauer krivim, da se je a) 1. 1010 neke
dni, katerih ni mogoče natančneje določiti, v gostilni Jožefa Lederitsch v Dulah, torej javno, nasproti le-temu opetovano izrazil, da je Rusija velika država in ima več žita, pri čemer sicer ni naravnost rekel, da bodp Rusi zmagali, ampak je govoril sem in tja tako, da je imenovana priča, dasi ne more podati natančnejšega besedila njegovih izjav, dobila vtis, da bi bilo obtožencu ljubše, ako bi zmagala Rusija,
poleti 1915 je nekega dne, katerega ni mogoče natančnejše odločiti, v kuhinji župnišča v Brdu ob navzočnosti župnika Sturma, sestre Lucije Sturm in Marije Pipp, torej pred več ljudmi, z besedami nasproti Mariji 'Pipp, ki je hotela za svojega padlega brata plačati sv. mašo: „Matevž (brat) ni mrtev, bil je razborit človek, ni bil tako neumen, da bi se tam boril, sam je šel na ono stran in bi bil neumen, če bi zopet semkaj prišel, tam je boljši nego tukaj zemlja in dol“ — poizkušal hujskati k zaničevanju proti enotni državni zvezi monarhije; b) januarja 1916 v kuhinji gostilne Ane Lederitsch v Brdu nasproti Julijani Platzer in Ernestini Lederitsch, torej javno in pred več ljudmi z besedami: „Kaj zato, če ima katera (tukajšno dekle) Rusa, naj ga le ima, če ga ima rada, da je le brhek fant. Zaprli jo bodo, eno, drugo	in	tretjo, toda	izpustili	jih bodo
zopet, ker	jih	potrebujemo	za delo“	— pozi-
val,	vnemal ali skušal zapeljati k nepokorščini, uporu ali odporu proti odredbi javne oblasti, in sicer naredba poveljstva jugozapadne fronte z dne 12. novembra 1915 tičoča se prepovedi občevanja civilnih oseb z vojnimi ujetniki. S tem je izvršil zločin motenja javnega miru po § 66 a) in	b)	kaz. zak. in	se zato	v smislu
§ 65 kaz.	zak. oz. § 3. zakona z	dne 15.
novembra 1867 obsodi na pet let težke ječe, poostrene s 24urnim samotnim zaporom vsak mesec tekom cele kazenske dobe, pri čemer se mu v smislu §§ 56. a) kaz. zak. od 14. marca 1916 tekoči preiskovalni zapor vračuna v kazen.“
„Arbeiter Zeitung“ pristavlja:	„Mož je
torej izvršil zločin hujskanja k zaničevanju proti enotni državni zvezi (§ 65 a), ker je rekel, da je Rusija velika država in ima več žita“ ! Sicer „ni naravnost rekel, da bodo Rusi zmagali (o tem, da bi bil rekel, da želi, da bi Rusi zmagali, ni nobenega govora); ampak „govoril je tako tja in sem“, da je gostilničar, čeprav ne ve, kaj je Grafenauer rekel, „dobil vtis, da bi bilo obtožencu ljubše, če bi Rusija zmagala“. Vojno sodišče torej ne ve, kdaj se je zlo-
LISTEK.
Obisk v kmetskem muzeju.
(Konec.)
Zelo poučni so predmeti iz področja kmetske industrije, zlasti preja, kolarstvo, sedlarstvo, lončarstvo. Na ozemlju št. lambertske gospoščine je bila do razpusta samostana pod Jožefom II. 400 let stara lončarska zadruga med krneti. Na lončarskih posodah in drugi opravi najdemo pogostoma prav enake oblike kakor na prazgodovinskih izkopinah. Precejšnja je zbirka stenskih slik na steklo, g. pater me je tudi tu opozoril na slovenski in germanski tip. Slovenske slike, najbrž iz Kranjskega, imajo podlago in polje žolčkaste barve, nemške rdečo ali drugo barvo in so iz Tirolskega.
Na steni sem videl viseti par zanimivih starih znank — čutar. Iz radovednosti sem vprašal, kako ondotni ljudje imenujejo to stvar v svojem narečju. »Čutra«, mi je odgovoril pater in pristavil, da je ime najbrž slovenskega izvora. Seveda, sem odgovoril, to je naša, oziroma hrvaška čutura ali po muropoljskem »džiirč«. Zraven je stal naš »štuc« ali nemški Stozi.
Kaj zanimiv je oddelek »kmečka medicina in lekarna«. O tem bi se dalo tudi pri nas mnogokaj
čin izvršil („neke dni, katerih ni mogoče natančnejše določiti“ !), ne ve, v čem je obstojal (kajti edina priča ne more niti povedati, kaj je obtoženec rekel); a zadostovalo je, da je gospod Lederitsch „dobil vtis“. O tem, da-li Je tu res šlo za kaznivo dejanje, v tem slučaju pravzaprav ni razsojalo sodišče, marveč gostilničar. Kajti njegov „vtis ni samo dokaz, marveč celi dejanski položaj.
Drugo zločinsko dejanje obstoja v tem, da je Grafenauer zopet „nekega dne, ki se ne da natančnejše določiti“ (na tem, da se čas nikoli ne more natančno določiti, se vidi izvor procesa:	čisto gotovo ovaduštvo), v farovški ku-
hinji neki ženski (citirano iz razlogov razsodbe), „neki revni ženski, katere mož in brat sta bila padla, kot edino tolažbo rekel: „Tvoj brat ni mrtev, bil je razborit človek, on je šel sam tjakaj in bi bil neumen, če bi zopet prišel, tam je zemlja in svet boljši nego tu.“ Morda neumna tolažba, toda kje naj bi bilo tu hujskanje k sovraštvu ali zaničevanju proti enotni državni zvezi! Morda je mogoče to, ako hočemo približno opazko v farovški kuhinji velezaglavno preiskovati, smatrati za odobravanje nenravnega ali kaznivega dejanja („bil je razborit človek“); toda povzdigniti to v zločin motenja javnega miru, kaj takega more priti na um pač le vojnemu sodišču.
Potem je mož, le pomislimo, pozival, vnemal, skušal zapeljati k nepokorščini, uporu, odporu. Človeka spreleti krnja polt. Nepokorščina, upor, odpor, to mora biti vendar nekaj strašnega. In kaj se je zgodilo ? Mož je v neki kuhinji nasproti dvema ženskama napravil opazko, „nič zato, če ima kako dekle Rusa, naj ga le ima“. Gotovo ne posebno okusna opazka, toda kje naj tu tiči zločin? „Zločin“ je, da. je z besedami pozival in vnemal k uporu in odporu proti prepovedi občevanja civilnih oseb z vojnimi ujetniki! Ne vemo, kakšno kazen določa naredba poveljstva jugozapadne fronte z dne
12.	novembra 1915 za prestopek prepovedi, vemo pa, da poveljstvo tu sploh nima ničesar prepovedovati; prepovedi za državljane morejo dajati samo grajanske oblasti. Dalje vemo, da so drugod te prepovedi izdale politične oblasti, in sicer temeljem patenta z dne 11. aprila 1854 in da je najvišja kazen za prestopek te prepovedi 14dnevni zapor. Torej, kdor prepoved prekrši, se more kaznovati s 14dnevnim zaporom, kdor pa prestopke odobrava, dobi pet let ječe. Modrost in pravičnost vojnega sodišča!“
zbrati in napisati. Tu imamo vsakovrstne maže za razne bolezni, zdravilne rastline, recepte, potem medicinsko čarovniške predmete od poročnih bolečin do smrti človekove, pri čemur se da opaziti, da se v nekaterih rečeh št. lambertska okolica popolnoma vjerna z našimi kraji, v drugih pa imamo mi Slovenci svoja posebna »vraštva«.
Zbirka starih kmetskih ljubavnih pisem tudi ni brez pomena za ljudsko psihologijo in bi se dala sedaj v vojni menda povsod znatno pomnožiti. Rodbinski arhiv iz hiše nekega učitelja nam kaže, kako bi naj rodovine skrbno čuvale svoje spominke in starine.
Na potu iz Št. Lamberta sem se nalašč ustavil v Gradcu, da si s svežimi vtiski malega muzeja o-gledairu narodopisno zbirko deželnega muzeja. Tik pred vojno se je začel in med vojno natihoma razvil deželni narodopisni muzej, ki bi se lahko tudi imenoval »kmečki«, ker nam kaže, kako je ravno kmečki stan nositelj in varih narodne osebujnosti in kulture.
Nameščen je ta muzej v nekdanjem kapucinskem samostanu pri Pavlovih vratih pod Schloß-bergom. Pozna se mu, da je v začetnem Stadiju, a vendar je že sedaj zanimiv in poučen. Razdeljen je na Gornje, Srednje, Spodnje Štajersko, a slednji del ima razen stik le malo kaj. V nekem oddelku je razpostavljeno tudi kmečko berivo, seveda samo
Avstrijski državni zbor.»
Seja, 6. julija.
Na dnevnem redu zbornice je bilo poročilo ustavnega in justičnega odseka o cesarski naredbi o odpravi porotnih sodišč in o začasnem podre-jenju civilnih oseb pod vojaška sodišča, nadalje zakonska predloga glede zavarovanja delavcev proti nezgodam in končno vprašanje o ljudski prehrani.
Kot prvi je govoril češki poslanec Udržal. Odločno je zavračal predbacivanje o takozvanih nezanesljivih polkih. O tej zadevi bi morali poklicani činitelji točko za točko uradno in določno poročati. Dokler pa ne bo prišlo do uradnih dokazil, tako dolgo se Cehi ne morejo baviti z zadevo, zakaj Čehi bodo prišli s protidokazi in tudi v tem boju ne bodo podlegli. Češki politiki so bili, med drugimi Palacky, ki so vselej poudarjali geslo: »Naš program je Avstrija«. V bodočnosti se bodo morali poravnati in zediniti vsi avstrijski narodi. Do častnega miru bo prišlo le tedaj, ako se poprej ustvari pravična Avstrija. To je vselej bila zahteva Čehov, to je bil vselej začetek in konec vse češke politike. Zoper duha časa, ki je zavladal, tudi Nemci ne bodo mogli ničesar opraviti, tudi oni bodo morali slediti mogočnemu toku časa, ki vse zravnava in ki na narodnostnem polju v bodoče ne bo trpel nobenih predpravic.
Za njim je govoril socialdemokraški poslanec Schiegl, ki je navedel ukaz vrhovnega armadnega poveljstva z dne 11. junija 1915, v katerem je bilo vojaškim sodnikom zaukazano, da morajo brezpogojno obsojati. Zahteva, naj ta ukaz brezpogojno izgine iz sodnih dvoran. Ko je še sklepčno govoril poročevalec dr. Ofner, je državna zbornica enoglasno odrekla po odsekovem poročilu potrditev cesarskim naredbam o odpravi porotnih sodišč in -o podrejenju nevojaških oseb vojaškim sodiščem. Potem je bila po kratki razpravi, v kateri je govoril tudi poslanec Gostinčar, sprejeta zakonska predloga glede zavarovanja delavcev proti nezgodam, in sicer v drugem in tretjem branju.
Pričela se je nato razprava o vprašanjih ljudske prehrane. O tem predmetu je med številnimi govorniki govoril poslanec Brenčič, ki je razpravljal o pomanjkanju, ki se je že tudi naselila med kmečkim prebivalstvom. Vlada mora uvideti, da je pravično, če kmetje zahtevajo v Avstriji za svoje pridelke iste cene ko na Ogrskem. Izjavil je tudi, da bi bila namera urada za ljudsko prehrano, da bi se zasegla vsa letošnja žetev, mnogo bolj kvar-Ijiva kakor koristna. V imenu agrarcev svari vlado, da v tej zadevi vlada ne gre predaleč. Poslanec Dulibič je zahteval, da se za prehrano prebivalstva v Istri in Dalmaciji stori vse potrebno, da ljudje ne bodo gladu umirali. Poslanec Abram je rekel, da se z bajoneti ne bo moglo še dalje pritiskati k tlom bedo in pomanjkanje nižjih ljudskih slojev. V sobotni seji se nadaljuje razprava o ljudski prehrani.
Seja, dne 7. julija.
V današnji seji je zbornica razpravljala o
nemške tiskovine; tuj obiskovalec bo mislil, da so Slovenci na Štajerskem ali sami analfabetje ali pa jih sploh ni.
Iz svojega »muzejskega potovanja« sem prinesel domov trdno prepričanje, da je poseben narodopisni muzej za štajerske Slovence živa kulturna potreba in dolžnost. Motivi, s katerimi se predstojnik graškega narodopisnega muzeja g. dr. V. Geramb obrača na svoje rojake-Nemce in utemeljuje tak muzej, veljajo še v podvojeni meri za nas. On pravi (Das neue steir. Volkskunde-Museum str. 2): Po vojni se moramo veliko več,-veliko globlje in z veliko večjo ljubeznijo pečati s staro, domačo, samoniklo kulturo našega ljudstva; spoznati treba ljudsko dušo do dna.
V celoti našega celokupnega »narodnega« delovanja smo imeli štajerski Slovenci doslej sploh premalo zmisla za višje kulturno, idealno delo; veliko smo politikovali, veliko se kregali in tarnali, še več pili v »blagor domovine«, našo zgodovino, sledove našega prava, dušo našega ljudstva in bogatstvo naše zemlje so morali tujci študirati!
Deželni narodopisni muzej nikakor ne dela nepotrebnega našega slovenskega muzeja. Na Dunaju je velikanski državni narodopisni muzej, pa zato deželni muzeji niso nepotrebni, v Gradcu je deželni muzej, a zato št. lambertski okrajni muzej ni postal nepotreben. Spodnještajerskega narodopis-
vprašanju glede ljudske prehrane. Kot prvi je govori! o predmetu minister za ljudsko prehrano, generalni major Höfer, ki je odgovarjal na razne tozadevne interpelacije in vprašanja v prejšnji seji. K predmetu so govorili poslanci Niedrist, Wichtl, dr. Renner in še več drugih. Prihodnja seja v torek, dne 10. julija.
Odseki.
V pododseku za državne uslužbence se je vršila razprava o zvišanju draginjskih doklad državnim uslužbencem; razprava se še bo nadaljevala’ Vlada je izjavija, da ne more dovoliti tako visokih draginjskih doklad, kakor jih zahteva Nationalverband. V pododseku finančnega odseka se je nadaljevala podrobna razprava o davku na vojne dobičke. V ustavnem odseku se je vršila razprava o preustroju avstrijske ustave. V ta namen bi se naj ustvaril državni svet, ki bi bil sestavljen iz 20—25 članov in ki bi sestojal iz politikov, članov vseh zbornic, zastopnikov znanosti, industrije in kmetijstva. Nemci se izrekajo večinoma zoper ustanovitev državnega sveta. Za ustanovitev državnega sveta sta se med drugim izrekla nemški profesor in državnik, poslanec dr. Redlich in dvorni svetnik dr. Lammasch; poslednji je bil v posebni avdijenci v tej zadevi sprejet od cesarja.
Predlogi in Interpelacije.
Poslanec dr. Verstovšek je stavil v seji dne 4. t. m. nujni predlog, da država z deželo sezida cesto, katero je neurje razdrlo lansko leto med Muto in Soboto. Prizadete so hudo občine: Sobota, Pernice, Sv. Primož, Sv. Jernej, Gortina in Muta. Nadalje je interpeliral .'domobranskega ministra glede vojaške cenzure. Do čim te zadržujejo često važna, celo gospodarska pisma, prepustijo najgrše dopisnice in zlobne napade zlasti na duhovništvo. Interpeliral je tudi notranjega ministra radi čudnih razmer pri namestniji v Gradcu in raznih okrajnih glavarstvih. Pritožil se je zlasti radi tega, ker ne rešujejo uradi raznih važnih aktov.
Dne 5. julija je poslanec dr. Verstovšek in-terpefiral ministra za ljudsko prehrano radi pokvarjenih živil na Štajerskem. Namestništvo je namreč dobilo dva vagona fižola in dva vagona graha z Ogrskega; vlačili pa so jih po železnicah tako dolgo, da se je pokvarilo vse skupaj.
Poslanec Pišek predlaga, da se za bodoče leto kmetu pusti zadosti semena, pridelkov za domačo uporabo v večji meri kot dosedaj in da vlada preskrbi za po suši opustošene travnike pravočasno sepren in umetnih gnojil po znižani ceni ter pri rekviziciji pusti za vprego pri kmetskem delu potrebno živino.
Poslanec Brenčič interpelira domobranskega ministra radi oprostitev mladih ljudij po trgih in mestih Spodnjega Stajerja.
Poslanec dr. Verstovšek je bil v sredo, dne 4. julija, osebno pri ministru za prehrano eksc. Höferju in pri ministru za javna dela eksc. Hom-manu in ju prosil, da pomagata kolikor mogoče s prehrano za slovenjegraško glavarstvo. Zlasti v šoštanjskem okraju je mnogo tovarn, in tako je prišlo, da so okraji, kateri so že bili poprej pri-
nega muzeja si nikakor ne mislimo kot konkurenčnega podjetja nasproti deželnemu muzeju, ampak kot spopolnitev v prid narodopisni vedi. Ali ni sramota za nas, da se drugojezični deželani morajo brigati za našo narodno individualnost, katerim je včasi naravnost nemogoče prodreti v dušo in nrav slovenskega ljudstva, mi pa se sami za sebe ne brigamo in godemo staro nezmiselno pesem, da Slovenci nimamo svoje kulture ne zgodovine, do-čim nam Nemec sam s prstom kaže v svojem muzeju: to-le je vaše, slovensko!
Upamo torej, da se bo naše občinstvo odzvalo akciji, ki jo misli v tem oziru razviti »Zgodovinsko društvo«. Pred vsem pa se mora odpomoči pomanjkanju primernega prostora. Mnogokaj še imamo, kar bi bilo v čast vsakemu muzeju, a kam hočemo djati?
Če leto za letom izvržemo milijone tujim žgan-jarnam in pivovarnam, si pač lahko oskrbimo tudi prostor za muzej, ki je ponos vsakega kulturnega naroda. Če nas je krvavi vojni čas kaj izučil, otresimo se frazarskega, krčmarskega narodnjaštva, osebnih prepirov in bojev, ter se lotimo narodnjaštva znanj a i n dela !	K.
morani uvažati živež, popolnoma brez hrane tudi pri kmetih, zlasti ker je vedno manjša produkcija.	* * *
V proračunskem odseku je dne 5. julija notranji minister grof Toggenburg zatrjeval, da ga srce boli, da je bilo začetkom vojske in med vojsko toliko docela nedolžnih ljudi preganjanih. Posl. dr. Korošec je odgovoril, da je sicer lepo, ako gospoda ministra srce boli, zahtevamo pa le od njega, da varuje in spoštuje zakon. Nato je dokazal na podlagi avtentičnih poročil, kako se je pričelo preganjanje slovenske duhovščine na Koroškem in kako je deželni predsednik povabil k sebi škofovega kancelarja dr. Qu tta, ki ga je nagovarjal, naj mu pripomore pri takem poslu, češ, da bi tako olajšal novemu škofu položaj nasproti Slovencem. Ako so v takih krogih kovali take načrte, ni čudo, da so imeli denuncijanti lahko delo; osebno sovraštvo in narodno nasprotstvo je igralo pač prvo vlogo! Omenjal je slučaje pisatelja in župnika Meškota in župnika Ražuna v Št. Jakobu, ki so ga hoteli odstraniti, da bi uničili slovensko šolo. Govoril je dalje o preganjanju Slovencev na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem med vojno in zahteval, naj se enkrat že konča in vsem krivično preganjanim da primerna odškodnina. Odpravijo naj se pa tudi vse posledice, ki jih mota čutiti n. pr. učiteljstvo pri dokladah, uradništvo pri avanziranjü, duhovščina pri kompetencah, in vsi oni pa, ki so pri vojakih, vsled zlovestne označbe »p. u.« (politično neza nesljiv). Ta označba se mora takoj odpraviti. Dalje je še omenil, kako se zdaj germanizuje na Primorskem. Na Volovskem so ustanovili nemško gimnazijo za neznatno število otrok nemških uradnikov;' istočasno pa so morali uničiti . hrvatsko gimnazijo na ta način, da so konfinovali ravnatelja in profesorje. Zahteval je odškodnino za vse one, ki šo bili internirani in konfinovani.
Naši poslane! za kmeta.
Dunaj, dne 4. julija.
V	važnih gospodarskih vprašanjih so danes posredovali poslanci dr. J a n k o v i č, Roška r, Pišek in Brenčič iz Štajerske," Demšar iz Kranjske in S p i n č i č iz Istre pod vodstvom klubovega načelnika dr. Korošca pri vodji poljedelskega ministrstva. Pridružili so se jim tudi štirje štajerski krščansko-socijalni nemški poslanci.
V	zadnjih dnevih določeni kupovalci sena za razne okraje zahtevajo od kmetskih posestnikov 50°/o od one množine sena, kar so ga oddali lani erarju. Taka zahteva je nesmiselna, ker mnogo posestnikov vsled dolgotrajne suše niti nima toliko sena in bi morali živinorejo popolnoma opustiti. Poslanci so zahtevali preklic te zahteve, ugotovitev pridelanega sena in še le potem določitev, koliko sena naj posestniki oddajo, če imajo več, kot rabijo za svojo lastno živino.
Za aprovizacijo Gradca, drugih mest in indu-strijalnih središč se nakupuje tudi hrvaška ali o-grska živina ob štajerski meji. Čeprav je ta pre-mnogokrat slabša od naše, takozvane buše, se vendar plačuje mnogo višje in sicer po 4 K do 6 K 20 v, da celo do 6 K 80 v, med tem, ko se za štajersko živino najvišja cena 3 K 50 v skoro v nobenem slučaju ne izplačuje. Poslanci so zahtevali, da se te razmere, ki ljudstvo razburjajo in živinorejcem silno škodujejo, odstranijo in se cene izjednačijo.
Povod nadaljnih pritožb je silno stroga, pre-mnogokrat nasilna rekvizicija mleka v posameznih okrajih. Mnogi kmetje nimajo zabele, a celo kopo stradajočih otrok, vendar morajo vse mleko oddati. Posebno se to vrši v rogaškem in šmarskem okraju, kjer je prebivalstvo relativno najbolj siromaško. Povrh se mleko radi nesnažnega spravljanja in shranjevanja prepogostokrat skazi in se v Rogaški Slatini ž njim krmijo svinje. To je nezaslišano! Poslanci so zahtevali, da se rekvizicija mleka izvede jednakomerno po vseh okrajih, da posamezni okraji ne trpe preveč, da se naj rekvizicija vrši pravično ter se naj vpoštevajo opravičene pritožbe.
Pritožili so se tudi radi surovega in neusmiljenega nastopanja posameznih uradnikov, katere se naj poduči, da morajo v občevanju s kmetskim ljudstvom se kazati ljubeznjive, človekoljubne . in pravične.
Zahtevala se- je višja cena za krompir, poravnanje stroškov vožnje do mesta in upoštevanje posledic letošnje suše pri rekviriranju žita. Žita se je manj pridelalo, kQt se je pričakovalo in kot so prve komisije pri pregledovanju polja mislile.
Konečno so poslanci zahtevali pojasnila, v kake svrhe se bo uporabil fond takozvane »ogrske diference?« Dobili so zadovoljiv odgovor, da se bo po vojski porabil v svrho povzdige živinoreje.
Tudi v vseh ostalih zadevah je g. vodja ministrstva obljubil, da bo vse potrebne korake storil v smislu izraženih zahtev.
Dunaj, 6. julija. Govornik govori najpoprej v slovenskem jeziku. Nadaljujoč v nemškem jeziku, razpravlja o nameravanem načinu letošnjega rekviriranja. Če vlada misli na to, da bi kmetu pridelovalcu letošnje žito takoj vse rekvirirala, kakor se je ravno od raznih strani omenjalo, bo pri kmetu, kateri j-e do sedaj vse križe in težave mirno prenašal, zadela na hud odpor.
Ostali doma vendar nimajo časa, da bi se vsak dan tako nastavljali, kakor sedaj mora mestno' prebivalstvo, da bi čakali na vsakdanji kruh. To bi bila za potrpežljivost pri kmetskih ljudeh prevelika preizkušnja.
Govornik graja, da namestnija v Gradcu nastavlja pri raznih glavarstvih na Spodnjem Štajerskem razne žitne komisarje kakor tudi razne živinske nakupovalce, kateri so za vse drugo zmožni in porabni, samo za tisto ne, za kar so nastavljeni. Glavno pa je to, da so narodni renegati, ki zdaj trobijo v nemškonacionalni rog.
Posamezno omenja, da je v Mariboru nastavljen nek Seidler. v Ljutomeru nek celjski priseljenec Wanko, v Ptuju pa nek židov Reich, kateri povsod posebno oblastno nastopa, porabljajoč vojake z nasajenimi bajoneti. Navede slučaj, kako je lansko leto pri rekviriranju koruze na kolodvoru v Ptuju pustil v blato skladati neizluščeno koruzo, čeravno je nek župan komisarja okr. glav. dr. Stefana opozoril, da to vendar ne gre, ker se s tem dela veliko škode. Nato je dr. Stefan izjavil dotič-nemu županu, da za to vso odgovornost prevzame žid Reich.
V mariborskem okraju je nastavljen nek čevljar kot živinski nakupovalec, kateri se na šila in kopita menda bolje razume, kakor na nakupovanje živine. V šoštanjskem okraju je nastavljen nek trgovec, ki je prišel na kant, kateri še nikdar v svojem življenju niti enega živinčeta ni imel v svoji lasti in se s tako kupčijo ni pečal.
Omenja nadalje, da se je lani v mescu maju na Slovenskem Štajerskem 1500 komadov in 1000 komadov na Srednjem Štajerskem več vzelo, kakor bi šlo po ključu, na Gornjem Štajerskem pa 500 komadov manj. Pritožuje se, zakaj se rekviri-rajo eno leto stare telice ali voli in tudi breje krave, kar je protipostavno. Nadalje omenja kruto postopanje na bojnem polju pri raznih živinskih zalogah in da so poveljniki navadno ljudje, kateri niti pojma nimajo, kako se naj z živino postopa. V mestu Zločoy je bil poveljnik nek židovski odvetnik iz Budimpešte.
Opozarja tudi vlado na cene, katere se konje-rejcem plačujejo za konje; cene so veliko prenizke, ker potem kmet niti za 2000 K ne more dobiti živali. Konje-dirkače naj se za vojaške potrebe odvzame, ker luksus konjskih dirk sedaj ni na mestu.
Protestira proti nameri vlade zaradi rekviriranja sena, katerega bi radi vzeli do 50!!/o lanskega pridelka.
Na bojiščih
Bitka v Galiciji se je dne 6. julija razvila, tudi na prostor južno od Dnj estra pri Stanislavu, v Karpatih, v Bukovini in v moldavskem gorovju. V petek dne 6. julija je bil krvav dan posebne vrste od Volinije do Jabloniškega prelaza v Karpatih so se navalili Rusi na številnih mestih z ogromno silo na naše postojanke. Pol milijona Rusov je napadalo noč in dan. Med Zborovim in Brzezany je obležalo pred našimi postojankami nad 18.000 mrtvih Rusov. Rusi so kljub silnemu naporu le neznatno napredovali pri prelazu
\
Jablonica, kjer se vrše boji že na obeh straneh prelaza. V južni Bukovini sö naši pri Kirlibabi vrgli sovražnika nekoliko nazaj. V moldavskem gorovju so dne 5. julija tudi Rumuni poskušali svojo bojno srečo, a so 'že po prvih spopadih obnemogli. Rusko armadno vodstvo si je izbralo tri cilje sedanje ofenzive: proti Lvovu, pri Jablonici na gornjo Ogrsko in pri Kirlibabi na severno Sedmograško. Dosedaj se se ti ruski cilji niti približno niso uresničili. — Ruskim armadam poveljujejo generalni poročnik Aleksij Gutor v Galiciji, general Klembovski je prevzel poveljništvo se-verozapadne fronte, general Ščerhačev pa poveljstvo rusko-rumunske fronte.
Na italijanskem bojišču mir. Na obeh straneh se vrše priprave za bližnje boje.
Na francoskem bojišču hudi artilerijski boji v Flandriji in v Champagni ter močni francoski napadi na nemške postojanke na črti Cornillet— Hochberg—Cerny, ki so pa bili brezvspešni.
Argentini j a proti Nemčiji,
lz Rotterdama se poroča, da je argentinska vlada poslala Nemčiji ultimat, v katerem izjavlja da bo prekinila vse zveze z Nemčijo, ako ista ne bo popravila po P-čolnih napravljene škode. Nemčija se tudi mora zavezati, da P-čolni ne 6odo več potapljali argentinskih ladij.
Spopad med P*čolni in ameriškimi ladjami,
Iz Vašingtona se uradno poroča, da so nemški P-čolni dvakrat napadli ameriške prevozne ladje. Prvi napad se je izvršil na Oceanu v noči dne 22. junija. Opazilo se je najmanj pet torpednih strelov. Ameriški torpedni lovci so pri napadu u-porabljali »Crencean«-granate, katere razpočijo še le pod vodo. V enem slučaju so se po razpoku take granate opazili razbiti deli P-čoIna, znamenje, da je bil nemški P-čoln dobro zadet in potopljen.
Politične vesti.
Proti preganjanju koroških Slovencev. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je vložil dne 6. julija 86 strani obsegajočo interpelacijo na celotno ministrstvo zaradi pregajanj koroških Slovencev med vojsko. Natančno našteva vse podrobnosti strašnega preganjanja in trpljenja koroških Slovencev od začetka vojske do današnjega j dne.	j
Poslanec Grafenauer na svobodi. Koroški slo- j venski poslanec Grafenauer je dospel dne 6. julija j v spremstvu župnika Sturma, ki je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe in je bil z Grafenauerjem \ vred zaprt (v Möllersdorfu, v Jugoslovanski klub j na Dunaju. Oba narodna mučenika sta bila spre- t jeta prav prisrčno. Grafenauer je opisoval poslan- j cem razmere v kaznilnici. Iz Dunaja se poda j Grafenauer z župnikom Sturmom v svoj domači j
kraj-	. -	|gf . H
Dr. Kramar, Metollcky in Vojna. V ^etek, dne I
6.	julija popoldne sta dospela pomiloščena češka j poslanca Netclicky in Vojna v državni zbor. kjer j so ju tovariši sprejeli z veliko prisrčnostjo. Zaprta f sta bila v ogrski trdnjavi Komora, kjer sta že do- \ bila vojaško potovalno listino za svoji vojaški kr- \ deli, kamor morata oditi kot črnovojniška intante- jj rista. Poslanec dr. Kramar bo baje odpuščen v | bližnjih dneh.
Gradčani so se naveličali vladnega komisarja, j V Gradcu že nad dve leti nimajo ne župana in j ne občinskega zastopa, ker ga je vlada radi do- j mačega prepira razpustila. Županske posle vodi j vladni komisar dr. Underrain. Mestni gospodarski j odbor je te dni poslal deželnemu odboru in na- f mestniji vlogo, v kateri izraža željo, naj se raz- : pišejo nove volitve za občinski zastop. Med stran- j kami se bo baje dosegel volilni sporazum.	j
Čehoslovanska brigada pri Zborovu. Češka j Zveza avstrijskega državnega zbora je dobila dne l
6.	julija od uradne strani poročilo, da češkoslo j vanska brigada, o kateri so izza bitke pri Zboro- j vu, dne 1. julija nemški Listi .toliko in s takim za- ? bavljanjem in zgražanjem poročali, ni sestavljena j iz Čehov, ki so se prej vojskovali na avstrijski j
strani, pa potem prešli k sovražniku ali pa so v j ruskem vjetništvu, marveč iz Čehov in Slovakov, kateri so že pred vojsko stalno prebivali v Rusiji in' so si tam pridobili rusko državljanstvo.
Značilna interpelacija v ogrskem državnem zboru. V ogrski poslanski zbornici je poslanec Julij Madarassy Beck stavil dne 5. julija nujno interpelacijo, v kateri obžaluje, da je avstrijski parlament postal zopet nedelaven in da je v Avstriji \ zopet dobilo slovanstvo moč nad nemštvom. Do- I godki, ki se sedaj odigravajo v Avstriji, vedno bolj kažejo, da prehaja premoč od Nemcev na Slovane. Ti pojavi vzbujajo nevarnost, ki vodi prej ali slej k t r i a 1 i z m u ali federalizmu.
Tedenske novice.
Cesarica Žita in goriški begunci. Goriški deželni glavar dr. Faidutt je bil dne 6. julija spre-' jet od cesarice Zite v avdijenci. Opis ;! ji je položaj goriških beguncev. Cesarica je s posebno pozornostjo vzela poročilo na znanje. Iz njenih izjav je bilo posneti, da je o žalostnem begunskem položaju dobro poučena. Cesarica je zagotovila dr. Faiduttija, da se bo vedno zavzemala za usodo beguncev in bo skušala lajšati gorje, ki jih je zadelo.
Jugoslovanski klub za begunce. Iz Dunaja se poroča: Jugoslovanski klub je storil vse potrebno, da se po možnosti olajša usoda slovenskih in hrvatskih beguncev.
Jubilej solnograškega nadškofa dr. Kaltnerja. Solnograški knezonadškof dr. Kaltner je praznoval dne 5. t. m. 401etnico, ko je postal doktor.
Odlikovan slovenski vojni kurat. Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belo-rdečem traku z j meči je dobil vojni kurat 26. strel. p. Ivan Bcgo- » vič pri prost, strel. bat. Maribor št. IV.
Kurat v mariborski kaznilnici. Vodja pravosodnega ministrstva je prestavil kurata moške kaznilnice v Gradiški g. Franca Tomsig (začasno v Gradcu) v moško kaznilnico v Maribor.
Metropobt Sceptycki. Finski list »Karjab« poroča iz Kijeva: Začasna vlada je imenovala metropolita Sceptvckega za metropolita unijatov v Kijevu in Galiciji.
Zrelostni izpit na ženskem učiteljišču čč. šolskih sester v Mariboru se je vršil od 3. do 5, t. m. Udeležilo se ga je 25 gojenk IV. letnika, 17 Slovenk in 8 Nemk. Izpit je prestalo vseh 25 kandidatinj, 9 izmed njih z odliko. Med temi je 5 Slovenk: gospodične. Lojzka Arnečič, Ludmila Kregau, Pavla Rogina, Helena Vauhnik in Ivanka Žužek.
„Slovenska Matica" oživljena. Vlada je 1. 1915
ustavila delovanje slovenskega književnega društva »Slov. Matica«. Ministrstvo je sedaj svojo odredbo preklicalo in odredilo, da se Matici vrne vse njeno premoženje.
Ženske — porotniki. Justični odsek državnega zbora je dne 6.-julija razpravljal o predlogu poslanca dr. Ofnerja, da se naj v bodoče tudi ženske pripustijo k poroti kot sodnice. Predlog je bil kljub odgovarjanju vodje justičnega ministrstva sprejet s 7 proti 6 glasovom. Predlog še pride v zbornico. Če bo sprejet in potrjen, bomo imeli v bodoče v Avstriji tudi ženske porotnike.
/ Gibanje mariborskih železničarjev. V petek, dne 6. julija opoldne so železničarji v delavnicah južne železnice na Koroškem kolodvoru ustavili delo. Kmalu nato so se pričela pogajanja med delavci in zastopniki delodajalcev. Glede dobave ovsenega, pšena in mesa je namestnija obljubila, da bo storila vse, kolikor je mogoče, da bodo železničarji dobili ta živila. Glede zahteve po višji temeljni plači in akordni plači, kakoršno imajo dunajski železničarji, ni prišlo do konečne rešitve. Rešitev teh zahtev se je odložila. Železničarjem je torej obljubljeno več ovsenega pšena in nekaj več mesa. Kmalu po 4 uri se je delo zopet pričelo. //
Grozdna plesnoba se pokazuje. Vinogradniki iz Slov. goric se pritožujejo, da se je v visokih legah pojavil oidium v prav obilni meri.
100.000 nedelj. Računar, ki ima dovolj časa za tako delo, je izračunal, da je včerajšnja nedelja (dne 8. julija) bila po krščanskem štetju 100.000 nedelja.
Nemškemu kancelsrju ukradena »nulerca«. Be-rolinski poslanik grof Wedel je na gospodarskem posvetu v Budimpešti dobil od budimpeštanskega župana Barczvja vrečo najfinejše moke-nulerce za nemškega kancelarja Bethmann-Hollwega. Na potu iz Budimpešte v Berolin pa je nek neznanec na železnici moko z vrečo vred ukradel in bo namesto Bethman-Holiwega pekel iz nje fine potice.
Saški kralj pride na Dunaj. Obisku cesarja Viljema na dunajskem dvoru bo v kratkem sledil obisk saškega kralja.
Grški kralj se ženi. Listi poročajo, da se je sedanji grški kralj Aleksander zaročil z neko angleško princezinjo.
Samoumor zaradi pomanjkanja tobaka. V Ka-posvaru na Ogrskem si je kmet Štefan Vardar pognal kroglo v glavo in bil pri priči mrtev. Predno je izvršil samomor, je rekel okolici, da ne more več živeti, ker nima nič tobaka.
Dopisi,
Marii or. Kdor bi rad delal vino iz vrtnega grozdičja (ribizla), naj se obrne na mestni prehranjevalni urad na Rotovškem trgu (poročevalec nadučitelj Höltschl). V istem uradu se bodo sprejemale tudi prijave za sladkor za vkuhav-anje sadja.
Na Majmje dovolilo Njegovega ces. ^ in kralj, apostolskega Veličanstva
32. c. Ir. državna loterija
za vojaške dobrodelne namene*
T« i©t@rife W denmim vsebuje 2046 dobitkov v gotovim v skupnem znesku 625.660 kron,
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron. |
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
26« julija 1917« Cena sreflte 4 hreesa«
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-strasse 5, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških nradih, menjalnicah itd. Načrti za knpee srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
lir. gćnerslne ravnateljstvo sa đrlavu© loterije 1 j {©ddeitEt z* dsiirodein© loterije).	.Ü - J j
Gospodična
išče sobo in kuhinjo meblirano, erentuelno celo oskrbo in sicer i okolici Maribora, Celja ali Zidanega mosta. Ponudbe pod „Ne predrago“ na uprevništvo lista,
poltena feiiharlsa
se sprejme kot samostojna gospodinja b rodbini brez otrok. Zeli se starojSe med 30—40 leti. Po-nudbe na uprsTniStvo lista.
En par konj
za težko vprego kepi, Matiji Obran, Maribor, Fischergassf štev. 9.
nuna
mm
Sfeireaei,
Naročajte
la rnzširjajt*
Stražo!
Izdajatelj in zaiožnik: Konsorcn „Straža.“	Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
(Tisk tiskarne sv.- Cirila v Mariboru.