V Trstu, v tetrtek 17. avgusta 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVII
j rt J j J, izvzamS! pondeijek, vsak dan ijutratAlr AaUkega St 20, I. nadstropje. Dopisi naj "R"^ pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrač^E b itefan Ood I d s. — Lastnik tiskarna Edinost T sufa za mesec L 7. —, 3 mesece L i9 50, pol k Za teozecDKva atcsečno 4 lire vsfc — Tcleioo
a ur »4 ujfmM Nek vik Irana -1 ta odgVronl nrednfk
9 Edinost Nr
32. —, In Cito let . iftvj ia npra< «
st. 193 rrniH tfn» t jititiij^mfjga^a a is«
EDINOST
- P»amezne Številke v Trstu In okoUci po 20 stotlnk. — Oglasi se raCunah * ■rakosti eae kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent mm t niče, io zahvale, poslanica In vabila po L 1- —, oglasi denarnih aavodo* mm po L X — Mali oglas! po X st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi auotniu in reklamacije se pošiljajo IzkJafao upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Fraa&ika Asiikega Itev. 20, L ešAskopfr. — Telefan uredništva u uprave 11-47.
Po poročilu inženirja Fflrsta
Čim sc je raznesel glas o poškodbi vojaškega spomenika na Krnu, so bili naši nasprotniki z mesta gotovi s svojo sodbo: Slovenci so cskrunali spomenik, Slovenci > so izvršili barbaričen čin vandalizma, oskrunili spomenik, postavljen padlim; iunakem, globoko užalili italijansko vojsko: in s tem krvavo zadeli italijanski narod j do globin njegove duše. Tako je završalo1 ili zagrmelo P° v scm gozdu italijanskegaj časopisja tu v Julijski Krajini in v j kraliestvu.
Kar je sledilo potem in se ponavljalo j skozi par tednov, je bilo strašno za vse j naše ljudstvo v Julijski Krajini, za vse: naše pleme, posebne pa za naše rojake v; Gorah, a najhujše za one pod Kraottl.j Prišli so nad nas dnevi najhujšega mora-; ličnega trpljenja: dnevi krvavega žaljenja, j poniževanja in besnih klicev po maščevanju ^a pretrezni zločin, ki ga pa naše .ljudstvo- ni zagrešilo, ali pa vsaj ne morej biti odgovorno zanj v svoji skupnosti- Mi j smo takoj izjavili, (da takega zločina ni moglo zagrešiti naše ljudstvo s svojo blago naravo, s svojim živim zmislom za potrebo mirnega sožitia, za mir in red, za zakoni-j tost. Če bi se bil tudi — smo naglasali —! kak slovenski človek tako dalez izpozabil, mora bili to le kak pokvarjenec, ali norec- j Zato pa slovensko ljudstvo odločno obsoja j ta čin in odklanja vsako skupnst ž njim i in vsako odgovonost. In vendar je prišlo' kruio maščevanje — moralično in materi-} jalno. Pod moraš so morali dajati predstavniki našega ljudstva « zadoščenje*, ki je rezalo v dušo. Naložili so mu kazen, ki je ni zaslužilo. In pri tem je gorelo imetje našega ljudstva, a prestrašeni ljudje so morali v gluhi noči bežati v samoto in! gore v strahu pred < maščevanjem^.
Izrekli so sodbo in izvršili kazen že pred, preiskavo, ki ie edina mogia prinesli luč v ta temni dogodek m ugotoviti krivce, j oziroma vzroke poškodbe. V svoji razpa- i Ijeri strasti so klicali po maščevanju, so — «JlIustrazione Ita!iana» — proglašali naše ljudi za barbare, ki se morajo traktirati le z bičem in mečem! Ni jih strašila misel, da more niihovo maščevanie zadet? tudi nedolžne. To je bila vnebovpijoča krivica, ki je prišla nad naše ljudstvo!
Nič niso računali z raznimi možnostmi,! ki so utegnile povzročiti poškodbo spo-' menika na Krnu. Nič niso mislili na vremenske razmere na tako visoki gori, niso mislili na možnost, da je strela udarila v spomenik. Niti italijanska oblastva niso računala s to možnostjo. Polovila so par domaćih mladih ljudi in začela s preiskavo, ki pa še danes, kakor vse kaže. tava v temi.
Tem večja hvala in hvaležnost gre možu, ki je začel s pravo, strokovnjaško preiskavo- Podal se je na lice mesta, pregledal
poškodbe, proučil ves položaj in izrekel sodbo v to poklicanega človeka. In to ni morda kak Slovenec, ki bi hotel kai prikrivati, ki bi morda iz politjčmh ali narodnih razlogov hotel razbremeniti naše ljudstvo od hude obtožbe. Mož je tujec, ni našega rodu, je Nemec in strokovnjak, elekirotehnik, mož, ki je s pomočjo svoje strokovnjaške znanosti iskal in zasledoval le — resnico! Nemški strokovnjak je pokazal oblastvam, v kaki meri — poleg drugih — bi bile morale izvesti preiskavo.
Postopanje oblasiev je bilo v ostrem navzkrižju z načeli modeme justice. Njim je bilo le na tem, da obsodijo in kaznujejo, mesto da bi iskale — resnico. Na podlagi svojega strokovniaškega proučevanja prihaja inženir Fiirst do zaključka, da je vrh Krna predestiniran za električne in atmo-sferične eksplozije, da je torej udarila strela v spomenik, kar ie tem verjetnejše, ker so v dneh 18. in 19. junija divjale nad Krnom silne nevihte. Pravi: «Ker je vrh Krna kronan od spomenika in ta zopet s kovinsko zvezdo z navzgor obrnjenim zobom, je popolnoma jasno, da se pri številnih, v teh krajih razsajajočih nevihtah osredoiočujejo strele na spomenik! Razpoka na spomeniku gre od vrha navzdol, torej od sile, ki je od zgoraj delovala!
Vsaj sedaj, na podlagi strokovnjaške sodbe nemškega inženirja, morajo oblastva in italijanska javnost dopuščati vsaj možnost, da ni človeška roka oskrunila spomenika! In priti jim mora zavest, kako grozno krivico so storili našemu liudstvu s svojo grešno prenagljeno obtožbo in svojim maščevanjem nad nedolžnim prebivalstvom. Morebitno dejstvo, da je potem morda kak pastir pobral kak košček, odtrgan od spomenika, ne spreminja nič na krivici, ki jo je moral pretrpeti naš narod.
Zgodovina se je ponovila, zgodovina z nesrečnim Bonom, ki je bil obdolžen, da je skrunil grobove na bojiščih. Tudi tedaj ie zadivjal vihar proti našemu ljudstvu. Označali so nase ljudi za barbare, za hijene, ki izkopavajo grobove, skrunijo spomin padlih junakov in ropajo! In — zgorel je naš «Narodna dom* pri Sv- Ivanu. Vihar pa se je skoro polegel, klevetniki našega ljudstva so postali malobesedni, ker je bilo ugotovljeno, da Bon ni slovenski človek!! Slovensko ljudstvo je zadobilo sijajno zadoščenje za vsa kruta žaljenja. In kakor je bilo v aferi z Pcnom. tako pride — o tem smo uverjeni — tudi glede krnttkega dogodka za naše ijudstvo mora lična zmaga nad njegovimi klevetniki! Saj nru dajejo zadoščenje že ugotovitve nemškega strokovnjaka!
S talija
Facta pred senatom. — Senatorji so mu izrazili enoglasno zaupnico
RIM, 16- Včerajšnja seja državnega senata je bila po večini izpolnjena z govori posameznih ministrov. Govorili so minister Bertone, ki je kratkočasil častitljive senatorje z razlaganjem svojega načrta za zmanjšanje primanjkljaja, minister De Vito, ki je pripovedoval o svojih ukrepih v prid trgovski mcrnarici. dalje ministrski predsednik Facta in minister za notranje zadeve senator Taddei. Ministrski predsednik Facta se je najprej zahvalil senatu, da je dal razpravam t?.ko vzvišeno stališče. Rekel je, da je beseda senata za vlado dragoceno navodilo. Ker so obširno govorili tudi drugi ministri njegovi tovariši, bo v svoji izjavi kratek. Kar se tiče položaja v zbornici, je rekel, da bi vsaka parlamentarna skupina hotela uveljaviti svoj lastni program. Vsled tega se mora iskati podlaga za sporazum, ki se seveda da doseči le pod pogojem, ako se vsaka stranka zadovolji z najmanjšo mero svojega uveljavljanja. V sedanjem hipu je najvažnejše in najresnejše vprašanje državnih financ. Ako bi se posrečilo rešiti to osrednje vprašanje, bi bila po njegovem mnenju rešena tudi vprašanja notranjega reda in miru. Kar se tiče notranje politike, prosi senat, naj počaka, da bo videl vlado na delu. Ne more se strinjati z izvajanji senatorja Albertinifa, češ da je oblast države padla na ničlo- Proti temu govori dejstvo, da je kralj prepotoval letos skoro vso Italijo in da ni prišlo nikjer do neprijetnih incidentov. Ne priznava, da je bila vlada povodom zadnjih dogodkov popolnoma odsotna. Nato je govoril minister za notranje zadeve Taddei. Rekel je, da je položaj v sedanjem hipu tak, da ni časa za dolge govore. Danes je vrhovna dolžnost ministrstva za zunanje zadeve vzpostaviti mir in red v deželi. Vlada se zaveda vse odgovornosti in ji bo skušala biti kos.
Senat je izrazil vladi enoglasno zaupnico, nakar je bila seja ob 19.15 zaključena.
dravstveno stanje Gabri-la D'Annunzia
GARDONE RIVIERA, 16. Včerajšnje opoldansko poročilo o stanju Gabriela VAnnunzia je sledeče: Zdravniki ki so »reiskali G. D'Annunzia potrjajo prejšnje iiagnoze Zboljšanje njegovega stanja, ki '*e je pojavilo v pretekli noči, je tekom in eva napredovalo in daje upanje, da ozdravi. Njegovo stanje ob 16: Nahaja se
še vedno v nekaki omotici, a razume vprašanja in odgovarja. O kakem motenju pri g:balih in čutilih oi znakov. Temperatura 37.2, žila 62. dihanje 21.
Podpisani: Raffaele Bastianelli, D'Ago-stino, Mariani, Duše.
GARDONE RIVIERA, 16. Zdravniško poročilo z dne 16. zjutraj glede stanja G. D'Annunzia: Noč mirna; zavest se polagoma vrača. Stanje v drugih ozirih ne-Izpremenjeno. Temperatttra 37.3, dihanje 16, žila 55- Podpisana: D'Agostino, Duše.
Premestitev prefektov
RIM, 16. Glasom včerajšnjih kraljevih dekretov so bili premeščeni sledeči prefekti: Dr. Henrik Palmieri, prefekt na razpoloženju pri ministrstvu za notr. zadeve, premeščen v Bcdogno. Kom. dr. Cezar Mori, prefekt v Bologni, premeščen v Bari. Dr. Karol Oiivieri, prefekt v Bari, premeščen v Turin.
Konec obsednega stanja ▼ Milanu
MILAN, 16. Včeraj opolnoči je general Cattaneo, poveljnik armadnega kora predal politični oblasti, provizorično mu podeljeno oblast javne varnosti.
Jugoslavija
KRONSKI SVET V LJUBLJANI Uradno poročilo
LJUBLJANA, 15. Včerai je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Danes je bila v palači pokrajinske uprave za Slovenijo od 4.30 do 7. zvečer seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Na seji so vsi ministri poročali o poslih svojih resortov.
LJUBLJANA, 15. V predsedstvenih prostorih vladne palače je bila včeraj od 14.30 do 19. "seja ministrskega sveta pod predsedstvom liralja Aleksandra I. Glasom uradnega poročila, izdanega od ministrskega predsedstva, so p os a m ni ministri kralju poročali o važne'ših poslih svojega resorta- Kralj Aleksander se je radi daljše odsotnosti iz Belgrada in radi nameravanega odhoda v inozemstvo neobičajno interesira! za vse pesle državne uprave, kakor tudi za mednarodni in notranji položaj države.
Ministri so na seji 10 do 15 minut kratko poročali o vseh, njih resort zadevajočih pasl:h. Kralj se je posebno zanimal in zelo mnogo razgovarjal o poslih mimstretva voine in mornarice, o zadevah poljedelskega ministrstva in tudi o zadevah mini-
strstva za socialno potitiko. Zanimal se je o gospodarskem položaju države, o suši in žetvi, kakor tudi o vojaškem položaju države.
Ministrski predsednik Nikola Pasić je kot šef vlade najprvo poročal o sporazumu z ItaKjo. dalje o mednarodnem in notra-injem položaju države Pašič je kralju pojasnil zlasti mednarodni položaj z ozirom j na sosedne cdaoŠajo s kraljevino Italijo-i dalje z ozirom na zavezništvo z ostalimi državami Male entente in Poljske.
Minister zunanjih zadev dr. Ninčić je predvsem poročad o razmerju do Italije, o predstojećem definitivnem podpisu sporazuma glede izvršitve rapallske pogodbe i a slednjič o vzpostavitvi normalnih stikov s kraljevino Italijo.
Dalje je zunanji minister pojasnil razme- j re do Bolgarske in fazo* v kateri se sedaj nahajajo pogajanja ra podlagi londonske konfercr.ce sveta Zvsze narodov.
Po končani seji so bili vsi ministri napram novinarjem zelo rezervirani. Kakor je velel VaJemu informatorju minister. pravde dr. Laza Marković, se je na seji razpravljalo o stvareh <ki niso za javnost*. V nsnogih vprašanjih ni prišlo do definitivnih sklepov- Nekatera vprašanja pa še niso prišla na dnevni red in se seja danes nadaljuje, verjetno zopet pod predsedstvom kralja Aleksandra I Nadaljevala se bo razprava v vseh važnih vprašanih, kakor tudi o vprašanjih, ki niso prišla včeraj na dnevni red. Danes pričakujejo, da se sklenejo važni odloki v mnogih vprašanjih zunanje in notranje politike.
LJUBLJANA, 16. Seji ministrskega sveta pod predsedstvom kralja Aleksandra I. je prisostvoval tudi pokrajinski namestnik Ivan Hribar.
L JUGOSLOV. VSESOKOLSKI ZLET
Drugi dan zletcih slavnosti LJUBLJANA, 15. Včeraj so se nadajie-vale po-programu vse svečanosti prvega Jr gosi ove nskega vsesokolskega zleta. Bil je dan velikih manifestacij vojski, ki je zopet nastopila z največjim elanom in najlepšo disciplino. Vojska je bila viharno pozdravljena od mnogobrojnega, nad 20.000 broječega občinstva-
Točno po programu ob 15. ie pričela javna telovadba in je trajala tja do^ 19., vedno izpolnjena z novimi, zanimivimi točkami, novimi vajami in nastopi. Čehi, oziroma gojenci oficirske šoie v Pragi so izvajali svoj program z neverjetno točnostjo. Dasi je izvedbi njihovega programa trajala nad eaio uro, vendar je občinstvo sledilo z napeto pozornostjo velezanimi-vim nastopom.
Načelnik dr. V. Murnik je otvoril popoldansko javno telovadbo. Najprvo je nastopila četa peš. polka št. 37 iz Karlovca, ki je izvajala kompozicijo «Osvo-bojenje*.
Na dano povelje so nato prikorakale iz obeh dohodov na telovadišče goste mase vojaštva- Viharni pozdravi občinstva z vseh tribun. Burno ploskanje. Goste kolone so začele korakati proti središču telo-vadišča in se po malem z lahkoto in v redu razvijati. Po daljšem razvijanju so kolone zavzele položaj za razstpp. Stalo je dvanajst kolon. Lepe in krepke postave vojakov - Sokolov so mogočno učinkovale na občinstvo. Očarano je bilo, ko so kolone izvršile razstop k prostim vajam s prt^ko. Na mah, kakor da bi odrezal, in odsekal- so b.3.e vrste razstavljene v določeni razdalji k prostim vajam.
Načelnik dr. Viktor Muroik je, kakor zadnjič, krepko in kratko pozdravil vojake-Sokole: «Vcnjnici - Sokoli! Zdravo!* Iz vseh grl pa je zadonel odzdrav kakor rfrom v globokem odmevu: «Zdravo! Zdravo!*
Kakor je bil krasen razstop, tako bliskovit in redovit ie bil sestop v posamne kolone, nakar se je pričelo formiranje peterostopnih kolon v deseterostopne, ki; so se pozneje razvile v formacijo za defiliranje. Razvilo se je šest velikih kolon, ki so štele skupno 24 oficirjev, 13 Sokolov-vadnikov Sin 2130 vojakov.
Vojaka je pod poveljstvom majorja Milivojevića defiliraJa mimo glavne tribune, kjer je bil komandant IV. zagrebške armije general Tucaković z divizijskim generalom Dokičem.
Nastop češke vojske
Nato je nastopila čehoslovaška vojska. Nastop je trajal od 4.10 popoldne do 5.30. Vaje so bile zelo poučne in nad vse zanimive.
Vojaškega strokovnjaka je gotovo zanimal na Češkem uvedeni sistem jutranjih vaj, ki ima mnogo siičnega, oziroma vzetega iz švedskega sistema proste telovadbe.
Kakor omenjeno je ta skupina izvajala dolg niz raznih jutranjih vaj, ki jih uvaja čehoslovaška republika v svojo vojsko. Izvajali so vaje z največjo eksaktnostjo, disciplino in v na»vzornejšem kritju- Pokazali so na pr. odporne vaje, s katerimi se. če se jih sistematično in prav goji, razvije in ojekleni gotovo mišičevje v nogah, na prsih, trebuhu in na rokah.
Odhajajoč možatih in gibčnih korakov s telovadišča so legionarji zapeli rusko pesem: «Za Uralom*.
V krasnih belih telovadnih kostumih je nastopila vrsta devetih telovadcev pod vodstvom učitelja telovadbe v oficirski šoti Frante Erbena.
Vrsta je na drogu izvajala vratolomne, a nad vse divne vaje.
Na to sledeče, od 36 legionarjev-oficirjev izvajane presto vaje so bile težke in krasne. Vaje so bila kombinacija raznih panog lahke atletike. V vajah so podani sujeti iz veslanja, rekojborbe in metanje diska.
Sledil je «žogoiov». Igra jo vzbudila i med občinstvcjii salvo dobrosrčnega smehu. Dve vrsti, po osem vejakov, lovita žogo, oziroma jo mečeta skozi noge in zadnji vojak z žogo med koleni mora skakati do gotovega cilja. Med to skupino so bili nekateri zelo izborni skakači. Nastop znamenite «petindvajsctice» s posebnimi prostimi vajami je bil za občinstvo frapan-ten. «Petindvajsetka» je razvijala divne in lepe kombinacije prostih vaj, ki so pa bile v bistvu le bolj akademičnega značaja- Ta zelo komplicirana kombinacija vaj je zelo pripravna za kako telovadno akademijo.
Sledile so vaje na konju, druga vrsta je izvajala vaje na orodju in zelo intere-Isantne so bile tekme vojaštva v teku čez zapreke. Prehodi Čez razne zapreke, plot, «d in strmo brv s puškami so vzbujali med občinstvom napeto zanimanje.
Nastop naraščaja
Čehom je sledil nastop moškega naraščaja. Nastopilo je 340 naraščajnikov. Razvoj k nastopu, razstop in vaje zletne so bile prav dobie. Vaj se je udeležil naraščaj biiiujih sokoisksh žup. Lepe in brezhibne so brle tudi vaje ženskega naraščaja, 340 po številu. Razvoj dvajseterostopne kolonske mase v štiri peterostopne je bil
prav lep in vzoren.
« * *
Tretji dan
Obhod Sokolov po Ljubljani--Popoldanska siavnost in sprevod narodnih noš
LJUBLJANA, 15. Nemogoče je posamezniku popisati, kaj se vse te dni dogaja v Ljubljani. Naj vam povem, da imajo ljubljanski dnevniki po 30, 40 do 50 poročevalcev, ki ves dan letajo okrog ter od vseh krajev prinašajo obširna poročila, katere morajo potem uredniki radi pomanjkanja prostora in časa neusmiljeno krajšati.
Danes je davlje, ki ni več samo sokolsko ampak pravo narodno slavlje, doseglo svoj vrhunec- Čudno je to: kogarkoli srečaš in ga vprašaš, kako se mu godi, se ti poleg splošne hvale gotovo pritoži, da je truden. Sam občutim, da so te besede resnične. Človek nevede prehodi po dnevu desetine kilometrov, po cele ure je treba stati in čakati oziroma gledati različne sprevode, zraven pripeka od nedelje sem solnce s pravo tropično močjo in noč te s svojo toplo milobo spominja na daljni jug, nikakor ne na sveže planine. Zvečer ie toliko koncertov in drugih prireditev, po programu in izven programa, da se ljudje ne dajo domov; zjutraj pa je vse mesto že zgodaj po koncu. Od tod splošna ustruje-nost. In vendar: Posameznik je truden, množica pa ni trudna. Zakaj trudne mase ljudstva se ne bi mogle povspeti do takega navdušenja, kakor ga je danes videla Ljubljana.
Zjutraj je bil slavnosten pohod sokolstva po Ljubljani. Sprevod je otvorila sokolska konjenica, Sledili so kot prvi gostje: Francozi Belgijci. Luksembttržani, Rumuni, Alžirci, vsi s zastavami, vsi burno pozdravljeni. Za nj^mi so prišli Čehi v ogromni, dolgi koloni. Spredaj je bil pravi gozd zastav, naštel sem jih nad 60, sledila je češka mednaredna tekmovalna vrsta, a nato nepregledna množica čeških sokolov, vsi v kroju- Koj za njimi so prišle češke sokoliće, lahkega koraka, v pestrih krojih. Prišla je nato kočija z dvema starčkema: Graselli in Ravnikar, naistar.>>5a slovenska sokola; bila sta med prvimi, ki sta organizirala sokolstvo med Jugcsloveni in širila sokolsko idejo. Za Čehi so prišle jujfoslo-venske sokolske župe zastopane od več tiisoč sokolov in sokclic. Največie zanimanje je vzbujala poleg mednarodne tekmovalne vrste, mostarska župa s svojimi orjaškimi postavami, zagrebška župa ' s sokoli - seljaki, živi Dalmatinci in vzorni Ljubljančani. Sprevod je zaključila kolona sokolov ruske narodnosti. Sprevod se je pomikal po mestu nad dve uri. Vsi tra-toarji so bili gosto zasedeni od občinstva, vsa Ijubljana je bila po koncu, v oknih glava pri glavi, vse je vsklikalo, mahalo z robci in klobuki, cvetje je deževalo. Najbolj živahno so bili pozdravljeni Čehi, ki so z vidno radostjo vsklikali in odzdravljali. V sprevodu je bilo razen tega 24 sokolskih godb. Zanimivo je bilo med občinstvom gledati kmetsko ljudstvo, stare ženice in počasne kmete kako so dvigali roke in pozdravljali na ves glas. Splošno sodbo, da se je sokolstvo v Jugoslaviji povspelo do nepričakovane višine, potrjuje današnji pohod: Organizacija sokola je dosegla svoj vrhunec, a sokolska ideja je prodrla globoko v narod-
Sprevod je imel za cilj Kongresni trg, kjer so sokoli in sokoliće prostrani trg napolnili do zadnjega kotička. V množici se na enkrat pokaže dolga vrzel skozi katero vozi avtomobil in že se sliši oglušujoči klic: Živio kralj! Koj na to se kralj pokaže na balkonu deželne palače in klicanja, mahanja z robci in pozdravljanja ni hotelo biti konec. Poleg kralja se je prikazala siva Pašrčeva brada. Na posebnem odru so nastopili različni govofniki, med njimi predsednik poslanske zbornice,. Ribar, ter spregovorili navdušene besede. Vsi so slavili veličastnost prireditve ter
želeli sokolstvu še večjih uspehov. Zmčil-r.o za zmagonosni ponos in zaupanje sokolskih voditeljev je, da govorniki povdarjaja ne samo pomen sokolstva za Slovanstvo ampak da potrjajo, da mu je določena visoka naloga pri delu lz razvoj vsega človeštva. In vsi povdarjajo v prvi vrsti kulturno delo sokolstva.
Sokoli in sokoliće so nato defilirali — v vzornem koraku — pr^J kraljem, viharne ovacije so trajale nad pol ure, množica se ni hotela ločiti od svojega kralja. V veselem razpoložen;u se je ljudst jo nato izlilo po ljubljanskih ulicah.
2e ob treh popeludne se je začel") n^o clavlje na prostranem telovadišču. Ljud-| sivo, ki se je opoludne bilo pomikalo počasnega, trudnega koraka proti svojim donjom, oziroma nervozno napolnj *uo javne lokale, je bilo kakor elektri;;irano. Kljubu neznosni vročini so se pomikale cele trume ljudstva po Dunajski cesti proti telovadišču, ki leži onstran južnega kolodvora. Nebroj avtomobilov, tramvaji več nego polni. Rudeča srajca, ki vlada suvereno povsod se sedaj skoraj ne vidi: telovadci so na telovadišču, kjer čakajo na nastop. Naenkrat pa se množice ustavijo in uvrstijo v širok špalir. Prihaja sprevod narodnih noš. Na čelu kakih dvajset Gorenjcev na težkih konjih. Nato sledi kakih 500 žena in deklet in moških v vseh mogočih jugoslovcnskih narodnih nošah. Prevladuje koketna gorenjska avba. Posebno pozornost vzbujajo tudi lahkokrile Čehinje in Moravanke, belokranjska svatba ter trije veliki vozovi polni Čipk. avb in trakov, od spredaj širokopleč kočijaž s škornji, širokim klobukom in pipo v ustih. Sprevod je izvanredno živ, kakor so vse žene in dekleta v samih čipkah tako se zdi ves sprevod ena sama velika, pestra čipka. Star češki gospod, ki stoji zraven mene, se obrne proti svoji družbi, udari ob koleno ter vsklikne: To je najkrajsnejši, co sem t a di videl.
Na telovadišču so velikanske tribune nabito polne brezštevilnega občinstva- Je kakih 60.000 ljudi. Vsa nastopi sokolov, sokolić, gostov, pesebno Čehov so bili izvajani z izvanredno preciznostjo in točnostjo. Vsi so hoteli pokazati, da so ne-utrudljivi, zanesli so občinstvo a občinstvo je s svojim navdušenjem zaneslo njih. Ves ogromni prostor, mrgoleč občinstva, je kakor ena sama harmonija.
Vse slavnosti, posebno pa današnja bodo ostale udeležencem v neizbrisnem spominu. Tujci, katerih je mnogo v Ljubljani, se vsi izražajo z najpo-hvalnejšimi besedami. Veliko navdušenje je izzvalo tudi vojaštvo, ki je z izredno točnostjo izvajalo vaje s puškami.
Zvečer so zopet vsi lokali, mali in veliki. polni. Mora se omeniti veselični prostor. ki je tako ogromen, da bi lahko sprejel vso Ljubljano. Leži pod Tivolijem, na stotine miz je improviziranih iz desk in zvečer sedijo velike družbe na dolgh klo-peh- Tisoči žarnic razsvetljujejo pros-tor, ki ti nudi prizor, kateri ti na pol kliče v spomin pripovedke iz tisoč in ene noči, na pol pa ti dela vtis. da si v velikanskem lokalu miljonskega mesta. Sem ter tje se vzdigne kak govornik, ljudje poslušajo in ne poslušajo, vsi ploskajo. Povsod se razlega petje in zvoki godb. na sredi prostora je veliko plešiše, kjer je najprej vsak večer telovadna akademija in nato ples. Ob spremljevaniti tamburic mladina «igra» kolo, ki se v dolgi, veseli vrsti vije med mizami. Ob eni uri po polnoči pa pride neprijeten gost, stražar s znano ljubljansko ♦policijsko uro». Upajmo, da danes ostane doma.
Incidentov nobenih. Vsled velike vročine dopoldne in popoldne več omedlevic. Vzorno organizirana sanitetna jplužba je bila takoj pri roki.
Rusija
Resen položaj v južni Ukrajini
RIGA, 15. Odposlanci drja Nansena, ki so odpotovali meseca julija v Harkov, Aleksandrovsk in Noliopol, poročajo, da bi bilo potrebno poslati pomoči v južno Ukrajino, kjer je glasom zadnjega poročila mnogo žrtev- Letina je jako slaba; žito ki je bilo sejano pretekle jeseni, je komaj pognalo. V okrajih Zaporožja znaša letina za 1. 1921 - 1922 le 30 miljonov pudov, do-čim bi komaj zadostovalo' 93 miljonov, da se krijejo najnujnejše potrebe. Sedaj je v teh okrajih 700 tisoč gladujočih, od katerih podpirajo 630 tisoč oblastva in organizacije za pomoč gladujočim. V Nelatopolu, najboljšem poljedelskem okrožju Ukrajine, 2 tretjini zemlje sploh ne rodita, pridelek ene tretjine pa je pod prednjo normalo. V jeseni 1921 in spomladi tega leta so posejali 200 tisoč desjatin, a površina zemlje znaša 963 tisoč desjatin. 75 odstotkov setve je bilo uničenih. Kaže. da bo znašala letina za 1. 1922 14 miljonov pudov. V normalnih razmerah je treba 15 miljonov pudov za prehrano ljudstva io 6 miljonov za setev.
Francija
Važen ministrski svet z udeležbo maršala Focha
PARIZ, 16. Zatrjuje se, da sta bila maršal Foch in general Degoutte pozvana, naj prideta v Rembouillet, da bosta na razpolago ministrskemu svetu, ki se bo vršil jutri.
Stran Ur
EDINOST«
V Trstu, dne 17, avgusta 1922.
w --------
Nemčija
Nemčija plačala včeraj samo 500.000 šterlingov, ker da dveh miljouov ne more plačati
BERLIN, 16. Wolffov dopisni urad javlja: Ker ni dobila nemška vlada nikakega
odgovora od zaveznikov na svojo prošnjo za znižanje odplačilnih obrokov na pol miljona šterlingov mesečno, je danes izplačala francoskim in angleškim poravnalnim blagajnam 500.000 šterlingov. S tem je vlada izpolnila svojo obljubo, da bo izpolnjevala svoje obveze, kolikor ji bo mogoče.
BERLIN, 16. Povodom odplačila 500.000 šterlingov na račun kompenzacij je izdala nemška vlada noto, v kateri pravi, da ji je nemogoče izplačati dva miljona šter-
lingov. kolikor bi imela znašati svota, ki je zapadla včeraj. Ob zaključku pravi nota, da je nemška vlada izplačala 500.000 šterlingov, da izpolni svoje obveze v okviru svoje moči.
Avstrija
Obupen gospodarski položaj Avstrije
DUNAJ, 16. V primeri s preteklim mesecem se je povečala indeksna številka glede draginje za 124&. V istem razmerju se bodo morale povišati plače delavcem in državnim nameščencem. Med trgovci je nastala panika in nekateri zapirajo svoje trgovine pod raznimi pretvezami, v resnici pa zato, ker nočejo več prodajati za krone. Policijski prefekt je odredil primerne ukrpe, da se prepreči tako beganie ljudstva.
DELO ZA NAROD
Vprašanje, kaj je delo za narod, ni enostavno. Pri narodih, ki imajo svoje lastne narodne države, je to vprašanje manj važno kakor pri narodih, ki ne razpolagajo s takim socialnim sredstvom. Človek si je ustvaril državo radi sebe in iz tega razmerja med ljudstvom in državo izvirajo vse ; naloge te poslednje, ki se dajo na kratko označiti kot vrhovna* skrb za vsesplošno blaginjo ljudstva v moralnem, kulturnem, zdravstvenem in gospodarskem oziru. Država. ki si potom izvršilne vlade prizadeva izpolnjevati ta vzvišeni cilj. opirajoč se na ljudsko voljo, je prava d-cbrotnica ljudskih množic. Odiod izvira tudi ljubezen do svoše države, takoimenovani patriotizem, ki je potemtakem dete človeškega egoizma, najnaravnejšega in najsplošnejšega in temeljnega socialnega čustva, iz katerega izvirajo vsa druga- Ljubezen do sebe je podlaga tudi ljubezni do bližnjega, ki je drugo temeljno socialno čustvo, brez katerega bi ne bila mogoča nobena socialna tvorba. Vr državni zajednici se izraža {kakor sicer povsod) ljubezen do bližnjega v žrtvah ki jih država zahteva od porameznih državljanov. Dober državljan prenaša naložene mu žrtve rad in brez godrnjanja, ker se kot sacialno bitje izvirno zaveda, da bi brez družbe ne mogel živeti, da je družba njegova rešitev. Vsled te£a je človeku ljubezen do družbe prirođena in v tej obliki prihaja gotovo tudi ljubezen do bližnjega do najizdainejše veljave. Ravnoteža med obema temeljnima socialnima čustvoma —-j med ljubeznijo do sebe in ljubeznijo do; bližnjega — pa je brez dvorna tista mera, i ki edina vzdržuje tudi splošno socialnoj ravnotežje in ki ie vsebovana tudi v zna-' nem Kristusovem nauku: « Ljubi pvojega ' bližnjega kakor samega sebe!»
Najnaravnej^e in tudi edine naravne človeške družbe pa so narodi. Medtem ko so vse države več ali manj umetne tvorbe, so nastale ljudske tvorbe, ki jim pravimo narodi, brez sodelovanja od zunaj. Ako je torej že ljubezen do države naravna stvar, je tem naravnejša ljubezen do svojega naro^ da, ljudstva ali plemena, ki je najnaravnej-ša država. Ljubezen ido svojega naroda spada torej med najnaravn-ejša in naJpr-votnejša socialna čustva. Pri narodih, ki knajo svojo lastno državo, se to čustvo krije z državnim patriotizmom, ako odgovarja država svojim vzvišenim nalogam. Toda take idealne države so le redke, vse so več ali manj izprijene, tako da se tudi v čisto narodnih državah ljubezen do države in lfubezen do ljudstva le redkokdaj krijeta. Posebno po zadr.ji veliki vojni sta prišli država {bolj prav vladavina) in ljudske množice skoraj povsod v resen spor, ki je posebno izrazii v Italiji. In to je bila do včeraj izključno narodna država. Ako sami Italijani niso zadovoljni s svojo narodno državo, kaj naj porečemo še le mi dru-gorodci? Dejstvo, da se italijanska država obnaša tudi po priključitvi dobršnega števila Slovanov in Ncmcev. kot bi se ne bilo zgodilo nič novega, kot bi ne bila prišla s tema dvema plemenoma dva nova elementa, katera je treba Supoštevati, je predvsem za nas drugorodce stalen izvor sporov z raznimi vladami, vzrok vseh naših borb za ohranitev naših narodnih lastnosti obenem pa tudi izhodišče vseh nevarnosti, ki nam pretijo vsled tega. ker se spričo znanega razpoloženja italijanskega javnega mnenra nikakor ne moremo zanašati, da bi bila tudi za nas država sredstvo za pospeševanje vsesplošne blaginje našega ljudstva v moralnem, kulturnem, zdravstvenem in gospodarskem oziru- Iz tega sledi, da zapada nam samim večina, ako ne vse naloge, ki bi jih sicer morala vršiti država. Odtod pa tudi neobhodna potreba vztrajnega, smotrenega in dobro organiziranega dela za ljudstvo, brez katerega smo obsojeni na gotovo narodno smrt.
Kdo naj dela za narod, kako naj se dela, da bo uspeh zagotovljen? Odgovor na prvo vprašanje je razmeroma lahak. Delu za ljudstvo se morajo posvetiti tisti, ki imajo zato potrebne sposobnosti in potrebno znanje, in to je naše razumništvo. Mnogo težje
Ea je odgovoriti na drugo vprašanje: ka-o in predvsem kaj naj se dela za narod, da ne bo naš trud brezploden ali celo škodljiv? Profesor liubljanske univerze Nikola Radojčić je izdal pred kratkim brošuro pod naslovom «Delo dijaštva za narod». Brošura je ponatis predavanja, ki ga je imel ta jugoslovenski učenjak v nekem dijaškem udruženju v Liubljani. Misli, ki jih vsebuje ta kratki a krasni spis. so takšne, da morejo služiti kot koristna in dragocena navodila ne samo dijaštvu- temveč tudi politiku, časnikarju in vsakemu javnemu delavcu sploh brez ozira na starost, vsled česar smatramo za potrebno in koristno, da jih tu v glavnem posnamemo. Podlaga za delo med ljudstvom je ljubezen do njega, toda ta lfubezen mora z res-
nim proučevanjem naroda postati temeljita, mora razviti zmožnost, da se poleg vse ljubezni do ljudstva uvidijo vse njegove dobre kakor tudi slabe strani, posebno pa da se lahko spozna, katere smeri narodnega razvoja so najbolj zanemarjene in kše je pomoč najnujnejša. Ako greš med ljudstvo samo na podlagi ljubezni brez poznavanja njegovih potreb, se ti bo navadno zgodilo, da začneš napačno in nadaHuješ z nemo-gočnimi sredstvi in samovoljnimi cilji Takemu »delavcu* se zgodi, da ga ljudstvo ne razume ter mu ne more slediti. Vsled • tega začne kričati na ljudsko nehvalež-nost ter se končno umakne s pozo — užaljenega človeka ki je imel najboljše namene, a ga zabito ljudstvo ni hotelo poslušati. Seveda ne ostaja tudi masa dolžna ter vrača psovko za psovko, češ da gospoda prihaja k njemu le da ga izkorišča za svoie posebne cilje.
Pri takih razmerah je vsako pravo delo za ljuds-tvo nemogoče- Zato pa si je treba pridobiti točno znanje o svojem narodu. Pravi narodni delavec mora biti za to nalogo in ddžncst vsestranske pripravljen. V ta namen se mora vsak razumnik čim temeljiteje sezrtantii z dvema znanstvenima disciplinama, ki moreta edini da4i pravo podlago za izpoznavanje ljudskih potreb, to sta antropogeografija in sociografija. Antropogeografija proučuie odvisnost človeka od zemljišča in vplive, ki jih vrši na fizično in psihično življenje človeka zemlja. Sociografija je veda, ki proučuje vezi, ki držijo družbo v zajednici in ki kaže smer njenega razveša. Je to torej nekaka etnografija razvitih kulturnih družb, s kompliciranim državnim mehanizmom, katerega je treba izpoznati in j določiti medsebojno odvisnost njegovih ' elementov. Medtem ko je prva že precej razvita ini itoa rže določene IZnanstvene metode, se nahaja sociografija še le v povojih. To pa ra*di tega. ker se je etnografija zanknaLa do sedaš le za divja plemena t prvotno kulturno organizacijo, medtem kc so se modeme kulturne družbe popolnoma zanemarjale. Sociografija pa je neobhodna pomožna veda sociologije. Ako so uspehi te poslednje še negotovi, je pripisovati le temu, da je sociografija, kakor rečeno, še le v povojih. (Za uvod v antropogeografijo priporoča prof. Radoičić Ratzel; Antropogeographie, Vallaux: Le sol et 1' čtat, posebno pa Cvijičeve «Antropogeograske probieme balkansko^ poluostrva* idr. Med socio**rafskimi spisi Bošnjak Bela: «Jedno madjarsko selo> (prevod}- Mihajlović: «Selo u Srbiji pre rata* idr.).
Kakor se vidi, je na ta način postavljene-delo za ljudstvo na zanesljiva znanstven?-tla. Toda videli smo, da so dotične znanosti še le v začetku svojega razvoja. Še le ko se izvrše na njunih poljih potrebni-uvodna dela. bo mogoča popoJna jasna in dosledna kulturna in socialna politika. Ali naj čakamo križem rok, dokler se socio grafija dvigne na zadostno višino? Pri nas na Primorskem bi pomenil takšen »moratorij« največjo nevarnost. Treba je delati toda do tedaj moramo biti pri deki za ljudstvo zelo previdni in se lotevati samo onih vej. glede katerih je jasno samopo-sebi in vemo z gotovostjo, da "bodo imele stalne uspehe za dviganje ljudstva.
«Na prvem mestu negovanje narodnega zdravja, ker brez {zdrav«a ne more napredovati nobeno delo. Od zdravstvenega stanja zavisi v principu celokupno življenje naroda, ker od njega zavisi množitev naroda in možnost, da se iz velike množice izbirajo in jemljejo najsposobnejši, kateri vodijo široke mase po poti napredka. .. Posebno se je treba boriti proti alkoholu in veneriti, najprej z dobrim vzgledom, kakor tudi z vsemi sredstvi, ki nam jih daje znanost. Tudi glavna vprašanja evgenike — znanosti, ki nas uči, kako zavestno graditi boljši, odpornejši in sposobnejši narodni tip — se morajo narodu v spretni obliki pokazati in njeni rezultati predočiti širokim masam v razumljivi in lahki obliki učeč, da je temelj sreče vsakega naroda, da je mnogoštevilen, da so njegovi člani telesno zdravi, duševno prebujeni m agilni.
«Na te« osnovi je treba takoj dalje zidati in se truditi za ekonomsko okrepitev našega naroda- Politično krepiti se, kulturno se spopolnjevati, sploh napredovati morejo le ekonomsko močni narodi. Vse nasprotne nazore, ki so se ohranili iz dobe romantike, je treba odbiti Ekonomski razvoj postaja sedaj vse bolj zamotan, ekonomska borba vse bolj silna in nevarnost nazadovanja in propadanja vse večja in grozeča. Radi tega se mora v tem pogledu še prej kaf storiti s poučevanjem ljudstva in z negovanjem zadružnih organizacij, ki se čutijo ekonomski slabše, da. v nagli ekonomski tekmi ne propadejo....>
Še le potem in kasneje pride delo v oni smeri, ki se pogosto — povsem napačno — imenuje izobraževanje naroda, namreč delo za širjenje znanja, utrjevanje morale, negovanje pravnega smisla in umetniškega okusa... Higijenske in ekonomske potrebe morajo biti zadovoljene, da se more z uspehom delati za zadovoljenje znanstvenih, etičnih in estetičnih. Bilo bi pa napačno, ako bi se mislilo, da se more to zadnje omenjeno delo za izobraževanje naroda za sedaj pustiti povsem na strani..-Vse veje ljudske izobrazbe se morajo sporedno in na isti mah negovati, toda vedno se mora paziti, kaj nai se ima za važnejše in kaj piide še le v drugi vrsti in na poznejšem mestu».
To so v glavnem temeljne misli kratke a dragocene brošure prof. Radojčiča. Delo za ljudstvo je torej dvojno: znanstveno in praktično, ki morata biti v stalni medsebojni odvisnosti. Iz tega sledi tudi dvojna naloga izobraženstva, ki mu ie naloga da se poleg praktičnega dela za narod posveča tudi antropogeografskemu in sociografskemu proučevanju svoje okolice. Ta dvojna naloga je velevna posebno za naše razumnike, ker se moramo truditi, da sami s svojimi lastnimi močmi nadomestimo, kar bomo od države zastonj pi ičakovali. Vsak naš duhovnik, učitelj, vsak razumnik spJoh naj bi se praktičnega dela za ljudstvo posvetil tudi so« icgrais~.eii.^u proučevaiiju naseda ua-roda. Dnevno in strokovno časopisje bo vsakomur z veselem objavljalo monografije o posameznih občinah in okrajih. Na tak način bi zadobivala vsa naša kulturna in socialna politika z vsakim dnem trdnejše podlage, naše delo za ljudstvo bi postajalo z vsakim dnem smotrenejše, uspešnejše in koristnejše.
hiranji ustroj Mi'Jfflg Mstmrn rspufeilKe
Kljub šestletnemu oostcšu sovjetske federativne republike javnost niti zdaleka ne pozna njenih notranjih razmer in prevladuje splošno mnenje, da vlada v sovjetski federativni republiki velika neerijenti-ranost in kaos v državni upravi- Že samo dejstvo dolgoletnega obstoja precej izpodbija tako mnenje.
Princip federalizma, da imaio posamezni -ie-li države popolno neodvisnost v javni upravi in. je njihova uprava in zakonodaja povsem samostojna in uravnana na podlagi krajevnih razmer in zahtev, kar ugodno vpliva na splošno urejenost razm er v državi ni nikjer tako dosledno izpeljan kakor ravno v sovjetski federativni republiki- Zato ne bo brez zanimivosti, če< si ogledamo notranji ustroj te največje slovanske države, upoštevajoč pri tem predvsem angleške poluradne podatke, ki jih ie nedavno priobčil v izvlečku tudi «Ob-zor».
Notrr.nji ustroj je z ozirom na medsebojne državnopravne ednošaje dvojen, tako da se države, ki tvorijo sovjetsko federativno republiko, delijo v dve kategoriji: 1. države, ki se nahajajo v federaciji, ka-here središče je federalna socialistična sovjetska republika is 2. one države, ki so no-ninalno neodvisne, pa so na podlagi posebnih pogodb ali sporazumov- zvezane z /iado v Moskvi. Razen tega so še pokraji-ie, ki spadajo v prvo kategorijo in so v leposredni federaciji z Moskvo, vendar pa majo posebno avtonomijo z ozirom na to, ker prebivajo v njih tujerodna plemena.
Avtonomne republike, ustanovljene s oosebnimi dekreti ruske sovjetske federa-livne republike, ki tvorijo federacijo z mo> rkovsko vJado. so:
Baškirska republika z dekretom iz 1. 1919 in 20. maja 1920. — Tatarska republika z dekretom od 27. maja 1920. — Da-^estonska republika z dekretom od 26. avgusta 1920. — Kirgiška republika z dekretom od 20- maja 1921. — Gorska republika (na Kavkazu) z dekretom od 20. januarja 1921. — Turkestanska republika z dekretom od 20. aprila 1921. — Krimska republika z dekretom od IS. oktobra 1921.
Vse te države se imenujejo socialistič-i ne sovjetske repubKke razen baskirske, ki 6o jo sicer ustanovili sovjeti, vendar se ne imenuje social'stična.
V	Moskvi so zastopane po svojih delegacijah pri komieariatu za naronosti. Njihova administracija je urejena po administraciji ruske republike, vendar se v nekaterih državah kakor n. pr. v Dagestanu in Krimu nahaja Še v razvojnem stantu. V posameznih centralnih eksekutivnih odborih je moskovska vlada zastopana od uradnika komisariata za narodnosti, ki je navzoč pri vseh razpravah, vendar pa nima pravice glasovanja. Za finančna in tehnična sredstva se briga centralna vlada-
V	teh državah obstojajo večinoma sledeči komisarijati: za pravosodje, za pro-sveto, za zdravstvo, za socialno skrb, za poljedeljstvo. prehrano, finance, narodno gospodarstvo in za nadzorovanje delavcev in poljedelcev. Komisariati za prehrano finance, narodno gospodarstvo in za nadzorovanje delavcev in poljedelcev so podrejeni odgovarjajočim organizacijam centr. vlade; komisariati za notr. zadeve, za pravosodje, za prosveto, nar. zdravje, soc. skrb in poljedelstvo imajo sicer popolno svobodo v svojem resoru, vendar so odgovorni vseruskemu centralnemu komiteju. Zunanje zadeve, trgovina z inozemstvom in vojna spadajo pod izključno kompetenco ruske sovjetske federativne republike. Istotako spada tudi vojaštvo za varnostno in policijsko službo pod vrhovno zapoved-ništvo vseruskega komiteja.
Turkestanska republika ima večjo avtonomijo kakor druge federativne države. Ima pocebno legislativo po tipu sovjetskega kongresa.
Kadar kongres ne zaseda, izvršuje njegove posle osrednji izvrševalni odbor. Druga posebnost Turkestana je ta. da spadajo samo komisariati za ceste in promet, pošte in brzojav, finance, narodno gospodarstvo in prehrano pod administrativo centralne vlade; vsi ostali administrativni uradi pa so odgovorni turkest2nski vladi.
Posebna « komisija za Turkestan», imenovana od moskovske vlade, ima svoj sedež v Taškentu in predstavlja centralno cblast v deželi-
Pokrajme pa, ki so dobile avtonomijo od moskovske vlade, so sledeče:
Nemška oblast na Volgi z dekretom od 10. oktobra 1918. — Karelijska delavska občrna z dekretom od 8. junija 1920. — Dežela Čuvašev z dekretom od 24. junija 1920. — Dežela Votjakov z dekretom od 4. novembra 1920. — Dežela Merinsk z dekretom cd 4. novembra 1920. — Dežela Zirjanov z dekretom od 5. maia 1921. —-Dežela Kabardincev z dekretom od 1- septembra 1921. — Province Burja tov. Mongolov in Jakutov so še v formaciji.
Te province upravljajo pokrajinski izvrševalni odbori, izvoljeni od kongresa pokrajinskih sovjetov.
Komisarijati za narodnosti in predstavniki v teh odborih so povsem slični onim v avtonomnih republikah in ima vsaka pokrajina ali občina srvojega- zastopnika pri komisarijatu za narodnosti v Moskvi.
Neodvisne republike, ki 6o se ustanovile na teritoriju bivšega ruskega carstva, in se niso popolnoma odcepiJe od Rusije kakor Poljska, Finska in baltske države, marveč so kot samostojne države sklenile zvezo z Moško, so sledeče:
1. Ukrajinska socialistična sovjetska republika. — 2. Socialistična sovje-tska republika Hiva. — 3. Socialistična sovjetska republika Buhara. — 4. Socialistična sovjetska republika Georgija. — 5- Socialist: na republika Armenija. — 6. Socialistična republika Aserbcjdžan. — 7. Socialistična republ;ka Bela Rusija in 8. Socialistična republika Dalnjega vzhoda.
OSfnI zfcsr ffasfci Malice u Trsta
dne 16. julija 1922.
Dne 16. julija se jc vršil ob 10 dop. občni zbor Glasbene Matice v Trstu v prostorih Slav. Čitalnice.
Predsednik g. dr. Slavik jo pozdravil na-vveče zborovalce in podal nato v kratkih potezah pregled o društvenem delovanju tekom znanjih dveh let. Povdarjal je zlasti potežkoče, s katerimi se mora društvo boriti, odkar je s požigom Narodnega doma v Trstu zgubilo svoje lokale in vse imetje, kako ga odtedaj zasleduje usoda neprenehoma, ker so tudi dvorane v Rojanu, pri Sv. Ivanu in v Barkovljah, ki so služile društvu za glasbeno-kullurno delovanje, postale žrtev maščevalnega ognja. Kljub tem neprijetnostim pa društvo deluje naprej; polagoma se dviga zopet, gradi se ^nova, s pomočjo ljudi, ki so dobre volje, ki ljubijo umetnost, ki jim je kulturni napredek našega ljudstva na srcu. Vendar pa so se našli tudi taki, ki niso znali upoštevati teževnega in.ložaja našega društva in so brezobzirno, strupeno-sovražno napadli društvo lani v "Učiteljskem listu*, in se tudi letos, ko so izšle muzikalije naše lastne založbe, niso mogli primerno brzdati. Občinstvo pa trezno sodi in vidi, da so napadi neutemeljeni; vidi, da se pri Glasbeni Matici deluje tiho in skromno, ampak strogo požrtvovalno, in radi tega tudi plodonosno. Ta zavest nam daja moči in bodrila k nadaljnjemu delovanju.
Besedo je povzela na to tajnica g.ca J. Čo-kova, ki je v lepem izčrpnem poročilu iztak-rila vse kolikor za društvo samo toliko za njegovo glasbeno šolo važnejše zgodovinske oiossnte in statistične podatke, razpis nagrade in založbo 15 zborov. «0b zadnjem občnem zboru smo zrli z upanja polnim srcem v bodoči razvoj našega društva, dasi se je bilo tedaj izselilo že mnogo ljudi. Kmalu na to pa ;mo postali sirote, brez strehe in brez učnih sredstev ter smo se morali posluževati izredne naklonjenosti raznih zasebnikov, zato da gre naša prepotrebna institucija naprej.» Poročilo je končalo z besedami: «<Zavedamo se dobro, da zahteva naša glasbena šola spopolnitve in da se mora zopet vzbuditi pevski zbor. Vse naše delo se mora še bolj koncentriran v eni veliki želji: po povzdigu in razširjanju Glasbene Matice. Obračamo se ni vse dobro misleče ljudi s prošnjo za podporo, materialno in moralno, ker, ako bomo duševno nočni, nas gmotna šibkost ne bo uničila!«
Poročilo je bilo sprejeto ob splošnem odobravanu. Nato je poročal šolski upravitelj, ki je po odhodu društvenega blagajnika, za glasbo vnetega in delavnega g. VI. Prinčiča, prevzel blagajniške posle, o denarnem stanju društva. Pojasnil je najprej, da je pretežna večina dohodkov in stroš&ov v zvezi z glasbeno šolo, ker koncertov, ki so bili nekdaj dober vir dohodkov, ni bilo mogoče prirejati, med tem ko se* z dohodki pri javnih nastopih gojencev kriiejo komaj stroški. Povdarjal je zlasti, da je vkljub raznim povišanjem Šolnine naša glas-beena šola najcenejša in da društvo plačuje izmed vseh tukajšnjih in tudi drugih glasbenih zavodov svoje učitelje najbolje, da bo pa treba reformirati tudi v tem pogledu. Stroški so bili seveda večji nego dohodki, toda tudi to je bilo premagano, za kar gre v prvi vrsti zahvala raznim zavodom in zasebnikom, ki so priskočili z lepimi svotami na pomoč; tako so darovali Trg. obrtna zadruga in Trž. pos. in hranilnica po L 1500, Jadranska banka L 1000, g. A. Kalic L 150 itd. Tekom teh dveh let je znašal denarni promet L 136.276.—, in na dan občnega zbora ima društvo v gotovini L 1950. Društveni inventar, ki je bil pred požigom Nar. doma vreden cka L 20.000, je zdaj še zelo majhen in se ceni na kakih L 4000.—. Posebej je omenil račun o društvenih založbah (muzikalije, knjige, letna poročila itd.}, ki je za sedaj še pretežno pasiven in bo še .za do-gledcn čas. Poročevalec zaključuje poročilo z voščilom, naj bo dana prihodnejmu blagajniku možnost, da bo lahko podal ugodnejše poročilo, treba pa je seveda širiti zanimanje za glasbo in za društvo posebej.
Zatem je poročal ravnatelj g. Viktor Šonc o glasbeni šoli v šolskem letu 1921-22. Tekom šolskega leta je obiskovalo glasbeno šolo 130 gojencev; koncem leta jih je bilo 108, ker so drugi izstopili prej radi selitve ali bolezni. Klavir se je učilo 53, gosli 44, solopetje 5 tn harmonijo 6 gojencev. Nekateri izmed niih so obiskovali tudi elementarni nauk o glasbi, večina njih pa radi pomanjkanja prostorov nI
mogla. Na šoli so učili: g. Sonc klavir in soio-petje, g. prof. Mirk, klavir in harmonijo, g. Kumar, gci. Chiurkov in Lampe klavir, gda. Ivančič in Mislej gosli in elem. nauk. Kakor vsako leto, tako se je tudi Ian^o šolsko ltto in letošnje zaključilo z glasbenim večerom, na katerem so nastopili boljši gcjenci in gojenke. La ni se je vršil tak večer v Narodnem domu pri Sv. Ivanu dne 16. julija, letos pa v dvorani Del, kons. društva pri Sv. Jakobu na 15. julija, oba s prav dobrim uspehom. Izraža upanje, da se naše družine nc bodo zatekale h drugorodnim zavodom, temveč da bodo vpi-savale svoje otroke v raso glasb, šolo, ki razpolaga z dobrimi učitelji in ima vedno lep« uspehe. Načrt glasbene šole je zelo široko-potezen in vsi naj stremijo za tem, da se do vede šolo vedno bliže spopolni'vi.
Vsa poročila so bila enoglasno odobrena in na predlog zborovalca, gospoda Nepužiana, je občni zbor izrekel posebno zahvalo člmom učnega zbora za njihov trud in požrtvovalnost.
Na dnevnem redu je bila točka o spremembi društvenih pravil. Društvo je bilo ustanovljeno pod naslovom «Pevsko in glasbeno društvo v Trstu, podružnica Glasbene Matice v Ljubljani«, sedaj pa mora vsl<-d nove politične pripadnosti biti samostojno, kakor je tudi že v resnici od novembra 1918. dalje. Občni zbor je sklenil, naj se društvo imenuje «Glasbena Matica v Trstu» in naj se prepusti odboru, Ja uvede v pravila vse potrebne bistvene in for-nalne spremembe v svrho prijave obla'ti.
I ja to jc sledila volitev novega odbora. Po daljšem odmoru, tekom katerega so se zbo-rovalci domenili za novo odborovo listo, so bili izvoljeni z vzklikom: za predsednika g. dr. Edvard Slavik; za odbornike: gg. Jelica Čokova, dr. Miček Cok, Mihael Gombač, Hinko Pertot Janko Samec, Kazimir Sancin, Albert Širok, I var Vovk in Janko Vcuk; za pregledovalca računov gda. Drago Dekleva in Fran Venturini.
Predsednici se je zahvalil navzočim članom, da so prišli na občni zbor in s tem pokazali, da jim je procvit društva na srcu. Prepričan je, da bo društvo pod novim odborom znalo še krepkejše delovati za širjenje naše lepe umetnosti, in s tem trdnim pogledom v bodočnost je zaključil občni zbor.
Dnevns vesli
t Jaka Šicka. Odšel je od nas v najlepŠ' moški dobi, v cvetju moške zrelosti. Redki so taki možje v vrsii naroda. Bil je priprost sin našega malega Kontovela. Da-si brez vsake višje šolske izobrazbe, si je pridobil pokojni Stoka s svojo bistro glavo, neumorno delavnostjo in zglednim življenjem časten položaj med svojimi rojaki. Nikjer in nikdar ni silil v ospredje. V narodne in politične borbe ni posegal, pač pa je na tihem neumorno deloval za kulturni razvoj svojih rojakov. Kar mu ni dala šola, si je pridobil sam z bistrostjo svojega uma in nikdar mirujočo pridnostjo. Pridobil si je razmerno bogato jezikovno znanje. Poleg slovenščine, nemščine in italijanščine si je priučil tudi francoščino. 2e na Kontovclu je bil sovaščanom izvenšulski — učitelj in vzgo-jevalec k vsemu lepemu in dobremu. V odvetniški pisarni dra Gustava Gregorina se je povzpel Stoka do izvrstnega solicitatorja, ki je vžival popolno zaupanje od strani svojega šefa, tako da ga ta ni smatral za svojega poa-rejenca, ampak zvestega sotrudnika. Z drugom Gregorinovim, drom Slavikom, pa je bil pokojnik pobratim. In tedaj je začela — rekli bi — zlata doba Štokovega delovanja. Začel je polagati temelje našemu bodočt-mu gledališču, ki je — čeprav skiomno — neizmerno mnogo storilo za širjenje kulture in plemeniienje čustev med tržaškimi Slovenci. Sam je bil prvi igralec, sam režiser, sam intendant. Zbral je okoli sebe vrsto igralcev, od katerih nekateri danes drugod častno delujejo v hramu Talije. Pokojnikovo na.vdušcnje za dramatično umetnost ni poznalo odmora. Če ie Ie mogel, je nastopal tudi po deželi m si je pridobil nenavadno popularnost. Marslkakega današnjega dobrega diletanta na deželi je vzgojil Stoka.
Še ena posebna, med nami redka vrlina ga je dičila. To jc biia njegova podjetnost. Leta 1913 smo občutili tržaški Slovenci potrebo svoje papirnice in .knjigotržnice. Ali — nikdo* se ni upal. Ustanovil pa nam jo je Stoka ter jo postopno razvijal tako, da uživa danes u-gled na tržaškem trgu. Tudi to eminentno sredstvo za širjenje kulture nam je dal Stoka s svojo podjetnosto in pridnostjo. S svojim delom za razvoj gledališča in s knjigotržnico si je tx>stavil pokojnik časten kulturen spomenik.
Blagoslovljajo pa niegov spomin vsi, ki so nrihajali v dotiko z njim kot človekom in prijateljem. Dcbrolo svojega srca je kazal vse-kdar in napram vsakomur. Če je le mo<el, je pomagal. In če ni mogel, je bilo hujše njemu, nego prosilcu. Bil pa je človek dobrote in mi-rcljubja tudi napram sodeželanom druge narodnosti. O tem priča dejstvo, da je imel tudi med Italijani vojsko znancev in prijateljev. Svojo družino — soprogo, hčerki in brata — je objemal z najnežnejšo ljubeznijo. Dobrot-nejšega in skrbnejšega glavarja družine si ni možno misliti. V vsakem pogledu je dajal pokojnik zglede, kako more tudi človek, vzrastel v skromnih razmerah, postati čislan člen v človeški družbi,
2e precej časa temu je, ko jc začel tožiti o težavah v želodcu. Začetkom tega leta se je podvrgel težki operaciji v tukajšnjem sanatoriju. Operacija je uspela v toliko, da mu je rešila življenje, aH podaljšala mu je tudi trpljenje. Hiral je in življenje je polagoma ugašalo, dokler mu ni smrt predvčerajšnjim za-tisnila blago oko. Bila mu je angelj-odrešitelj. Z žalostio v srcu stojimo ob njegovem mrtvaškem odru, se spominjamo njegovega blagega življenja in ohraniti mu hočemo blag spomin. Živel in umrl je zgledno.
Kruto zadeti družini — soprogi Mariji, hčerkama Miri in Nadi, in bratu Josipu izrekamo najgloblje, nanskrenejše sožalje. Bog naj jih tolaži v tej težki uri!
Torej Moccol Naša notica o zmešnjavi, ki je nastala na italijanski strani s krajevno označbo za naš Boršt, je spravila prijateljico «Nazione» v vidno zadrego. Danes je Mocco. jutri S. Antonio di Moccč in tako cela vrsta raznih označb. «Nazione» ne ve, do katerega svetnika naj bi se obrnila za pomoč. Zato je pač ponatisnila našo notico, svojo pripombo pa je omejila na šest vrstic, kjer pravi, da ima «Edinost» prav! Res bi morala., ie enkrat —• pravi — nehati ta zmešnjava s pol tucata označb. In «Nazione» se je vendar osokolila, izrekši se za «najkrajšo» označbo, ki je — Mocco, ker se tako imenuje tudi železniška postaja. «Nazione» odklanja zmešnjavo, hočo pa — skovanko, ki je ne rabi niti noben pravi Tržačan. «Nazione» je najprej napravila korak k pameti, takoj drugi pa k nespameti. Edine opravičeno — ker ga rabi ljudstvo, domače it tržaško, je... Boršt. In slučajno je tudi naj. kraiše. če nai bi bil tudi to argument.
V Trstu, dne 17. avgusta 1922
»EDINOSTI
Stran ITT.
Da so Čehi sodelovali pri Legi Nazioaaie?
Včerajšnji listi poročajo, da je imela znana •Lega Nazic*nale» pred snočnjim večjo zabavno prireditev v Velikem Lošinju. Sodelovali so pri tem seveda razni N...iči, kakor se pač običajno dogaja v ti nesrečni Istri, «kjer je poturica huji od Turka ». Ta vsakdanji pojav je pa skoraj razumljiv ob sedanjih razmerah, čim upoštevamo, da se je zamogla v ti občini italijanska manjšina pod avstrijsko vladavino tekom 10 let, kakor so ljudska štetja 1. 1900 in 1910 pokazala, podvojiti in sicer po zaslugi dveh italijanskih ljudskih šol, dočim se je v istem razdobju šteivilo celotnega prebivalstva te občine vsled izselitve radi žalostnih gospodarskih razmer tako zmanjšalo (za 300 duš), i da se je prejšnja hrvatska večina brez šole, skoraj izenačila številu z laškimi občani. To so pač bile znane specifične istrske razmer® pod avstrijsko upravo in .jih le nr'mogrede o-nienjamo v bolje razumevanje sedanjega položaja na lošinjskem otoku. Neprijetno nas je pa genilo časniško poročilo, ki omenja, da so na tej prireditvi Lege Nazionale sodelovali tudi (eden? ali več, ne vemo) češki letoviščniki. Skoro ne bi temu verjeli, ker nam je predobro znano vzorno slovansko čustvo bratov Čehov, tudi ko se nahajajo v tujini ob skraj-rem morskem bregu, kjer se vendarle še sliši naša beseda. A da bi kak Čeh ne poznal proti-slovanske tendence «Lege Nazionale® se nam zdi izključeno; menimo da tako daleč pač vendar ne bi smele zavajati češke simpatije do Italijanov, da bi jim celo pomagali pri njih raznarodovalnem delu, pa bilo tudi le v tužni Istri. V pomirjenje zapuščenih naših rojakov na Lošinju, kateri še sedaj ne smejo odpreti j svoje šole in svojega vrtca smo mnenja, da je bil dotični umetnik le po imenu — Čeh!
Kontrolne postaje za motoma vozila. Pred par dnevi je poročal «Piccolo», da so var- j nostna oblastva vzpostavila v različnih krajih! kontrolne postaje za motorna vozila. Ni ga med nami, ki ne bi tega odobraval. Vendar pa moramo povedati cfclaslvu, da je mogoče vendar ori?Io malo kasno na to nad vse dobro idejo. Tem postajam je naloga — po «Picco-IovCm» poročilu —, pregledovati listine vozila t^r se informirati, kam gre vozilo itd. V državi pa je bila izdana tudi odredba, da ne smejo tovorni avtomobili prevažati oseb, če niso plačali za to posebne takse. Če greš pa po cesti, vidiš neštetokrat, kako se vozijo na tovornih avtomobilih črne srajce itd. V Trstu r. pr. so se ob zadnjem štraiku prepeljavali nemoteno naokolo. Radovedni smo, koliko onih .kamionov, ki so služili in služijo v to svrbo, je plačalo prej omenjeno takso. Če so vsi, smo mi sitne^i, ki se v vse zabadamo, če pa ne, je pa cdredba izdana zato, da se je r;ma r.iT do držati, če pa ne «drž;» niti to. te-d:ij so v državi državljani prvega in drugega reda. Odobravamo pa ra vsak način vzpostavitev kontrolnih postaj. Samo škoda, da se ni to že zgodilo vsaj pred 3 leti. In pa zelo gosto nasejsne naj bodo te postaje.
Var*ol Urad društva *Prosvete» v Trstu, via Fabio Tilzi 10. I., prosi vse kulturne organizacije v Jul;jski Krajini, da mu vpcš'jejo navaden prepis svojih originalnih pravil. Gre se za važno stvar!
Obenem se naproša vse, ki bi hranili originalna pravila (pravila, na katerih se spri-čuje od strani oblastev zakoniti obstoj društva) ter da si dajo po možnosti napraviti uradno overovljen prepis. Društva, ki ne bi tega mogla sama storiti, naj se obrnejo na urad »Presvete*.
«Un*ik kraljevič?. Marka». Vsa društva kakor tudi privatniki, ki bi hoteli naročiti Dimitrije Gvozdanovičevo (Zorka Kveder-Deme-trovič) knjigo «L'nuk kraljeviča Marka«, jo lahko raroče potom društva «Prosvete» v Trstu, via Fahio Filzi 10, I. Društvo jim preskrbi knjigo po originalni ceni.
SrsA^ešoftiL mudeči se na počitnicah, ste vabl-cni na občni zbor srednješolske organizacije, ki se bo vršil v nedebo 21. t. m. točno ob 10. uri v dvorani Del. Kons. društva pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo 5). — Pri-pravlfnlni odbor.
ZaVrala. Podružnica «ŠoI. društva* pri Sv. Ivanu se tem potom iskreno zahvaljuje društvu 'Prosv<»ta» v Trstu, da je za veselico, ki so jo priredili gojenci otroškega vricat ob zaključku šolskega leta, posodilo brezplačno kostume za škrateljčke ter tako pripomoglo do leo*etfa moralnega kakor tudi materialnega uspeha.	_
A kud. dr. «Balkan». Danes zvečer ob 8 in pci: s««tanek, kjer zadn'ič. Poživljamo vse člane, da se ga gotovo udeleže. — Odborova seja se vrši 1 uro prej.
Zveza mladinskih društev. Jutri v petek dne 18, t. m. se vrši redna odborova seja z važnim dnevnim redom. — 1 ajnik.
MĐP Magdalena. V nedeljo 20. t. m. ob pri-iiiki nastopa dram. odseka celodneven izlet v Se^no. Odhod kakor navadno ob 6 in pol. — Odbor.	_
Iz tržaškega živUenia
Vreme. Danes zjutraj se je nebo nad Trstom' pocbl?čilo in pričakovati ;e bilo hude nevihte j in od vseh strani tako zaželjenega dežja. Kar' nenadoma pa je začela briti burja, ki je marsikaj prevrnila in napravila tudi precej škode. «Spogala» si je seveda mnogo šip. Na glavnem trgu pred generalnim civilnim komi-
sariatom je zlomila en drog za zastave. Te-! žaka Jakob Tre visa n in Artur Živec sta «dobila* na trga Liberti par šip na glavo. Oba
sta bila k sreči le lahko ranjena.
Zblaznel in zbw>l. Sinoči okoli 23 in pol so telefonirali rešilni postaji, da je neki Matevž Klarič, stanujoč v Rojanu, Scala Santa ■
322 nenadoma znorel in da grozi s smrtjo vsem, ki se mu približajo.
Bolniški strežnik Diego z dvema pomočnikoma se je podal takoj na lice mesta in našel Klariča mirno kadečega pipo pred svoj« hišo. A komaj jih je Klarič zapazil, se je spustil v-beg po bližnjih vrtovih in vinogradih. StreŽ-: niki so mu sledili, a zaman. Tudi poeneje došli Treves ni mogel ničesar opraviti, in po več-urnem trudu so vsi opustili iskanje in se vrnili domov.
Prejel perilo v pranje in ga prodaL Marij Juriševich, star 34 let, stanujoč v nI. Giulia 92, se je dne 1. t. m. predstavil na angleškem
parniku «Wolver Kanton* kot lastnik pralnice in likalnice. Kot tak je prejel od prvega kuharja in 1. in 2. strojevodje kup perila v
^cupni vrednosti 2000 lir. Perilo bi moralo biti oprano tekom treh dni. Ali minulo jih je petnajst, a o Jurisichu ni bilo ne. duha ne sluha, vsled česar so ga naznanili kvestnri. Včeraj zjutraj je bil aretiran in končal v uL Corooea,. Perilo je prodal.
Okradla Bvojag* gospodar}«. Vilko Smoko-vič si je pred 15 dnevi vzel novo služkinjo, ki se je izdala za Marijo Zlajban iz Vidma. Teden pozneje je ženica izginila in odnesla s s«v-boj Smokovičeve dragulje in nekaj denarja, skupne vrednosti 20 tisoč lir.
Okradenec je javil tatvino tržaški kvesturi, ki je prišla tatici kmalu na sled in jo areti-; rala. Je pa to 27letna Hedviga Brun — in n» Marija Zlajban — ki je bila že večkrat obso-jena radi tatvine.
Ukradene stvari so našli pri neki družrnl, kjer je Brunova stanovala; tisoč lir je bila te potrosila. Pri njej so našli več ponarejenih dokumentov, glasečih se na različna imena in nekai polic M^anske zastavljalnice. Seda) se nahaja v zaperih v ul. Coroneo.
Mladenka, ki je bila prebegnila z doma, najdena mrtva. Vsled prepirov v družini, ki jih! je povzročalo nemoralno življenje očeta, je pobegnila pred par dnevi z doma Kazimira , Mariano, stanujoča v ul. XX Settembre 66. Izginila je bila brez s*edu. Včeraj ob 4. popoldne pa je bila poklicana rešilna postaja na Vrdelo-ScoffUeito, ker so tamkajiirji prebivalci našit v grmovju blizu hiše št. 4 mrtvo tns-pLo mlade ženske. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila vsled zastruoljenja s karbolno kislino. Pri mladenki so se našle Hstine. ki do-kazujejo, da gre za omenjeno Kazimiro Ma-rianno.
Nočne patrulje. Varnostno oblastvo preiskuje in ustavlja kaj pridno po noči vse ljudi na ulicah. Kdor je br**z listin ali se ne opraviči, zakaj hedi ob tako pozni uri po mestu, gre v zaDor. Že par drznih ptičkov je prišlo na ta n iči.n pod klruč.
Prenkave na obrežnih paraikiV Pred par dnevi je varnostno oblastvo preiskalo obre>ni parrrlk «Italia». V nekem kotu so našli skrito j veliko petardo. Istotako je bil preiskan par-nik «S. Marco*. Na njem so našli amerikanski revolver na pet strelov.
Poizkušen samomor. Včeraj zgodaj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico Humberta Fran-cescato, ki stanuje v ul. Beccherie 49. Prerezal si je bil vrat, da bi se umoril. Skesal se je pa ■ in začel kričati, nakar sta pritekla dva straž-| nika, ki sta ga odpeljala takoj v bolnišnico. Mož je nevrastemčen.
Nesreča. Pred nekaj dnevi se je podala večja družba v škoci:an?iko jamo. Med njimi je bil tudi Fridrih Pretz. Mladeniči so hoteli raziskovati jame, a so kmalu, ko so prodrli bo4j globoko v jamo. zapazili, da ni med njimi več imenovanega Pretza. Ni bilo treba dolgo ifkati. Ugotovili so, da ie padel čez 85 m vi-| soko skalo in se ubil. Obležal je na mestu mr-j te v. Včerai ob 5. uri popoldne so ga ob zastopstvu športnih društev pokopali v Trstu.
Požar. Predvčeranjim je začel blizu Lonjerja goreti gozd. Po približno 1 uri se je posrečilo došl:m ognje^ascem požar pogasiti. Zgrrclo je približno 4000 kvadratnih metrov gozdi*.
¥£5t! z Goriik^sa
Sežana. Vsi v Ser.aao v nedelj 20. t. m., kjer priredi MTT* Magdalena Mefkovo dramo v 3 dejanjih «Mati», katera je tolikokrat unrizcrila po vseh vaaeti Goriške. Ker -je prvič v Sežani in tako v najbhžnji okolici Trsta, se nadejamo, da bo ofcčšnstvo prikitelo v velikem številu, da ispoana vse dobrine, ki ijh deli mati-demovina »vejisn sirsovom ter kes poslednjih, ki so jo začeii oslepljeni od tujine sovražiti. Začetek točno ob 4. uri.
Iz Zgonika. Kako težko m pusto je v občini brez dušaega pastirja, smo skušali tudi mi Zgo-ničani.
Zato smo si želeli, da bi ga kmalu dobiti. Prevzvišeni knezetiadškof je ugodil naši želji. Dne 7. t. m. je prišel k nam prečistiti gospod župnik Butkovič, ki smo ga poznali ie prei iz njegovega delovanja s peresom v raznih batih.
Sprejem se je izvršil selo slovesno, kar fe posebna zasluga župana in starešinov. Pred cerkvijo je bil postavljen slavoloke in ob njera zbrano občinstvo, ki je težko čakalo na novega preč. gosp. župnika. Zagoreli so obrazi v veselju, ko se je prikazal županov voz s preč. gosp. župnikom, županom in spremljevalcem
preč. gospodom Filipičem. Tedaj so ga obsto-pili čč. gg. sobratje iz sosednih duhovnij in g. administrator iz Nabrežine ga je v lepem nagovoru sprejel v soseščino. Nato ga je v imenu šolske mlacUne pozdravila ključarjeva hčerka in mu podarila !«.♦> šopek cvetlic. Nato je gosp. župan predstavil gosp. župniku občinski za-stop in ključarje in je v lepem nagovoru sprejel preč gospoda v svojo občino. Ginljiv je bil trenutek, ko je preč. gospod župnik spregovoril in povdarjal, da prihaja kot duhovnik in sin preprostega slovenskega kmeta in delavca. Ganjeno je bilo marsikatero srce.
Glasbena šola t Gorici. Ne moremo trditi, da se v Gorici glasbeno precej dobro ne gibljemo. Saj imamo svoje glasbeno in pevsko društvo, ki je 2e marsikaj ustvarilo. Dobili smo tudi godbeni odsek, ki bo, tako upamo, v kratkem oživljal naše prireditve. S tem krožkom upamo dokazati in moramo dokazati, da tudi brez plesa lahko iive naše godbe in še mnogo bolje vrše svojo narodno kulturno dolžnost. Imamo v Gorici tudi pogoste koncerte, o katerih je povoljna sodba in ki jih u-poštevajo tudi naši someščani. Vendar pa smo slišali že od več strani željo, da moramo naše glasbeno življenje v Gorici še poglobiti, razširiti, tako da bosta imela mesto in dežela še več od tega. Pri nas je treba dobre glasbene šole, kar imamo, je treba razširiti in poglobiti, kar še nimamo, pa moramo na novo ustanoviti. Koliko naše mladine bi se lahko potem izo-j brazilo potem v petju, klavirju in v drugem. Kakšnega pomena bi bilo to za nas, še ne moremo pregledati ta hip, a jasno je, da bi bilo velikega pomena. To je samo ena misel, vržena v razmišljanje, a ne bomo smeli čakati dolgo, da jo tudi resnično izpeljemo.
Uči te liski tečaj za kmetijstvo v Gorici. Zadnjič enkrat smo poročali samo skupno število vseh učiteljev, ki obiskujejo učiteljski kmetijski tečaj v Gorici. Danes smo izvedeli, da poseča ta tečaj častno število 54 slovenskih učiteljev in 28 italijanskih učiteljev. To je za naše učiteljstvo častno število in proporc. Naj rodi ta tečaj mnogo koristi med našim kmečkim prebivalstvom na -deželi, kamor bodo ponesli učitelji zaklade svojega znanja!
Čndcrfia garaža. Pred par dnevi so patrolirali orožniki v bližini Gorice in stopili v neko staro kaverno blizu barake št. 6 v ulici Bo-šketo. Kako so se začudili, ko so zagledali v kaverni dvoje koles in en motocikel. Kdo je lastnik te čudne garaže iz prazgodovine? Zastonj so ga iskali, sam pa se ni oglasil. Zato so spravili motocikel in obe kolesi bolj na varno in pričali raje iskati lastnike ukradenega blaga. Za motocikel se je takoj priglasil neki Akio Bianchi iz ulice Ponte Isonzo. Ko je povedal znake, po katerih se lahko spozna rje-! gov motocikel, ki mu je bit ukraden in se znaki ujemali, so mu ga tudi izročil?. Lastnikov obeh koJes pa še danes niso dobili. Bogve, od kje jih je premeteni uzmovič, ki morda sedi danes slučajno v zaporih, prinesel.
Gnezdo. Trije tički, mladi fantje, med katerimi je bil tudi dvanajstletni Ladislav Vuk iz Vrtoibe, so šli iskat ptičjih gnezd v bližnji! gozd. Vuk je peljal svoja dva prijatelja na mesto, k'^*- je že pred dnevi videl ptičje gnezdo. Ko ju je pripeljal do znamenitega drevesa, se je seveda spravil nanj, ostala dva pa sta zrla, kaj bo. In res je bilo. Komaj je bil junak kake tri metre od tal, je padel iz višine na tla. Oba tovariša, ki kaj takega seveda nista pričakovala, pa sta se spustila v krik in beg, da sta priklicala Vukove stariše, ki so dečka peljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Zdravnik je ugotovil, da deček ni poškodovan toliko, kot se je spočetka dozdevalo in da bo kmalu zopet okreval.
Bomba. V petek ponoči je bila vržena v vežo železničarske hiše v Solkanu bomba, ki je razpočila. Kdo jo je vrgel, ni znano. Nesreče ni bilo nobene.
Vesti Iz Istre
Nočni napad fašistov na Lin dar. Preteklo nedeljo zvečer je prišlo v Lmdar kakih 10 pa-zinskih fašistov. Šli so v gostilno in tam so čakali, dokler so mirni ljudie šli domov in k počitku. Nato pa ss začeli izvsjati svoja ju-i naStva. Najprej so obiskali družina Fabris ter | oklsfutaH. gospodinjo. Nato so or-Hl iz Lin-' da rja po c«rti proti ZnrmS. Me^^otjo so pridno streljali z revolverji. Po kratke*« sotstvu pa so se zopet povrnili v Lindar. Tu so na6:feo odrti vrata šelsk«** poslouia in so ŠH v stanovanja g. učitelja Stihoviča. Soorego g. wčfte4ja so oklofcrtaK m njena dva sina so strašno pretepli s kopiti od revolveriev in z boksi. Pravili »o, da sta onadva streljala za njimi, ko so odh«HK rs J m4erja, kar ni res že radi te#n, ker sta b3a nčitefce.va rna tedaj že v pestelji. Vse to se je zgadilo okoli polneči.
Po tem ninaiitem deiaaju so iskali nekega dragega Lindarca, toda ga n»»o našli. Da bo njihova zmaga pepofaieiša in slavnejša, so vd»-li v hi?o, kje»- stanuje b:v!H žm i niski župnik Fi-j lipič. V hiši niso na*li r^kogv, ker so biTf sta-novniki pobegnili. Kar pa so našli v hiši, so vrč H ven in so razbili, kar se je dalo razbiti. Skoda je zelo velika.
Ta svoj kulturni po&od trpravičojejo fašisti, češ da so prej peli nekateri mladeniči v neki gostilni «Band£era rossa*.
Oblastvo ve za to dejanje in njega junake. Do sedaj ni bil nihče aretiran.
Firenci pri V13?i»«R. (Fašistovska nasiba). Pretekli četrtek so obhajali v Firencih opa-
j silo in letni semenj. Dokler niso prišli fašisti j iz Vižinade, so bili naši ljudje popolnoma mir-. ni. Čim so fašisti prišli, so začeli izzivati. Naši se jim niso hoteli protiviti, temveč šli rajši domov. Fašisti pa so šli za njimi po hišah ter so zahtevali, naj se jim da vino in gnjat. Ko so dobiH hrano, so za zahvalo pretepali ljudi po hišah. Več starcev in žensk, ki so sedeli mimo pred hišami in se razgovarjali, so fašisti nabili do krvi. Proti šolskemu poslopju so streljali iz revolverjev ter razbili vse šipe.
Pevsko-bralno društvo Slavec v Ricmanjlh priredi dne 10. septembra t. 1. (prvotno napo-. vedano za 13. 8. t 1.) vrtno veselico, katere polovica čistega dobička gre v prid Šolskemu društvu. — Ker mora odbor v svrho pridobitve dovoljenia naznaniti pristojni oblasti natančen spored stavnosti, so bratska društva vnovič naprošena, da nam odgovore na poslana jim vabila najkasneje do 25. t. m. — Odbor Pevskega-bral. društva Slavec v Ricmanjih
Vesti z Notranfskega
Akademično podporno društvo «Prosveta» ▼ Idriji je priredilo 6. t. m. dramo «Borba* — spisal John Galsworthy. Je to socialna drama, ki predstavlja boj med proletariatom in kapitalom. Dva najradikalnejša zastopnika teh dveh strank si stojita nasproti: ustanovitelj družbe in predsednik upravnega sveta John Anthony, ki se bori vse svoje življenje za načela kapitala, tudi kadar trpi sam škodo — in Roberts, bojevnik delavcev, zaklet sovražnik kapitalistov, inteligenten, čigar moške volje ne zlomi niti strašna beda med delavci, — posledica štirimesečne stavke — niti smrt ljubljene žene — prve žrtve nastopivše lakote. Oba junaka sta odkrita in hrabra značaja, ki se med sebojno globoko spoštujeta. Delavci in upravni svetniki so breznačelni ljudje, iščoči le osebnih koristi. Med njimi stoji organizacija, ki s svojo srednjo potjo pomiri obe stranki in zmaga.
Igralci so izvršili svojo nalogo dobro, deloma prav dobro. John Anthcny je bil izvrsten v vsem. Docela se je zamislil v svojo vlogo in igral kot rutiniran igralec. Drugemu glavnemu junaku Robertsu se ni toliko posrečilo. Neprijetno je vplivalo njegovo priučeno naslajajoče govorjenje in stereotipne geste. Vsega nas je spcminjal na svojo vlogo v Goltgoti, dasi ni sedanji ne vsebinsko, ne zunanje slična. Priznavamo pohvalno njegov trud in dobro voljo, vendar ga prosimo, da bi bil prihodnjič narav-ne^ši. Izmed upravnih svetnikov nam je najbolj ugajal Scaatiebnry, ki je krasno predstavljal tip rentierja, kateri hoče živeti v miru in brez sitnosti in mu je zato neljuba slednja življenjska brutalnost kot je revščina, glad, smrt. Vloga je seveda tudi prav hvaležna, ker edina nudi v oni težki atmosferi nekolr<o prilike zdravemu smehu, ki ga je nsše ljudstvo tako potrebno, da mu daje duška kjerkoli more, umestro in nettmesinc. Edgar, sin Anthonyev je ugajal, malo negotov sicer, kar pa je pri prvem nastopu popolnoma razumljivo, Wi!der se je kretal na odru pogumno, le njegov govor i»i bil mestoma prehiter in nerazumljiv, Terch je bil v maski, šibkem telescu, servilnem obnašanju prototip tajnika, ki ga tudi izkorišča kapital in simpatizira zato prav skrivaj z delavci. Harwess, zastopnik strokovne organizacije je bil v svoji zmernosti, neustrašenosti in pravičnosti prav simpatičen. I Ženske vloge so bile podane izborno, po-; sebno z ozirom na dejstvo, da so bile vse gospodične, razven ene, prvič na odru. Emd bo postala dobra salonska igralka lepih kretenj; želeli bi ji v sedanji vlogi le malo več mehkobe in dobrote v glasu. Ana, žena Robertova je imela težko vlogo bolnice in nas je popolnoma zadovoljila. Madge je temperamentna igralka, ki se zamisli v svojo vlogo, verdar je bila mestoma preveč burna in je prehajala v deklamiranje. Tudi ostale igralke in igralci so se prtrudili po svojih močeh. Shod delavcev je bil prav živahen. Ponesrečil pa se je prizor pri ognMšču, ker je bila govorica preveč j hitra in tiha. Neprijetno je uplivala nedosledna izgovarjava angleških imen in elanfe, Iti ga je zagrešila večirva igralcev. Priporočati bi, da se obrne namiznemu serviranju ona pozornost, ki je dccna v gosposkih hišah (čaš se ne prinaša na mizo brez podstavka, kot se je --t., —: -k.-H^sV^iI. Režr'a ie bila skrbna, maske izvrstne, scenerija nova in lepa. Vse-lijijAU je lj-ra	poučna :n je bila času pri-
merna, saj je biža uprizorjena neposredno po splošna stavki v naši državi.
Zato ji ?e občinstvo — zlasti možje — sledilo z zanimanjem. Gledsoče je bila nabito polr.o, kljub nesnosni vročini v nviem * modernem® TbaKjinem bresau, ki nimf*, nikake ventilacije, če izvzamemo rasbita stekla v cknih.
Pridnim prirediteljem, ki karejo s svojim marijivim daiem, da se zave^a-'o svojega kulturnega zvanja, pa kličemo: Hvala in krepko dalje po zavrtani	potem bodo počitnice
zlato izrabljene v prid narodu!
Narodni tabor v M&teajivasi. Opozarjamo ceni. občinstvo na narodni tsbor, ki se vrši dne 3. septembra v Matenjivasi. Veselica se vrši na krasnem senčnatem vrtu, kateri se dviguje v terasah. Veselični odber je ukrenil vse ■ potrebno, da bo ta tabor nudil mnogo užitka in zabave vsem, ki so dobre volje. Nastopijo razri pevski zbori, godba, tamburaški zbor. Med posameznimi točkami so na dnevnem redu razni šaljivi prizori. Zjutraj se vrši nogometna tekma. Čisti dobiček je namenjen zgradbi društvenega doma v Matenjivasi in
PODLISTEK
M. JOKAJ:
MEČ IN BLISK <a
Povest
Poslovenil Slavomir Josipovič
Bajzid je z orožjem v roki premagal tr' držav*, matere so bile pod Timurjevo zaščito, ter je Taherten-a Saruhan-a in .\idinkana pregnal iz njihovih mest in A..dinkana zasu-žn:il skupaj z ženo.
^.idin-kan je bil ljubimec Timurjev.
Razžaljeni Timur je posial poslance k fultami, zahtevajoč od njega, da povrne države njegovih varovancev in osvobodi Aidina m njegovo ženo ter tudi harem Taherten-Rona- Sultan je bil pri volji, da ugonobi ponosno govoreče poslanstvo, toda vudje so ga pregovorili; saj niti Timur, sin oustiiiie ne mori poslanstva svojega sovri.lnika. toda tega se vendar ni mogel zdržati, da bi jih ne izšibal na ulici in jih ne VTgel v ječo. Timurju pa je sporočil, da mu, ako samo še enkrat kakšno reče
zaradi Aidio-kana, posije njega v dveh kosih.
Timur je molčal in se pripravljal. Priprave so se delale na polju in pripravljalo se je orožje.
Dokler so se te priprave vršile, so vojsko zabavali pevci, derviši in ghunačL
Nekega dne nagovori v mislih zatopljenega Timurja njegov zgcdopisec, Sahed-din.
«Gospodar sveta, bodi imlosiljiv; neki čarovnik te želi videti.» «Čemu? AJto potrebuje novcev, jih lahko dobi, ne da bi mi ga bilo treba videti.®
-"Čarovnik ne išče novcev, nego tvojo dobro voljo.®
«Toda, ako se mu ne posreči, bi mi ukral časa in čas je življenje, ukral bi mi torej življenje. A kdor mi krade življenie, se mora kaznovati, kot se kaznuje morilec kralja.®
Na tait način je um oval Timur večkrat. Za sofizem bi te objel, za docnisel vrljubill ShahedcLin se ne gane. «Čarovnik je bz Damaska, odkoder je tudi Aidin.»
«— A klin!» — je vzkliknil Timur in se zamislil	\
«Dobro torej, naj pride pred me, toda, re>ci mu, da sem tudi jaz čarovnik; lahko bi se ztfodfto, da mu položim glavo k nogam in potem zaže&n, da jo dene zopet, kamor spada.®
Shahcddšn se je poklonil do črne zemlje in odšeL
Kmalu potem priteko stražniki Timurje-vi in privedejo čarodeja. Timur je zahteval, da je moral pviteči vsakdo, kdor je pred njega prihajal in potem se naglo vreči na zemljo.
«Poč asi hodijo le ohol ljudje.® Čarovnik, oblečen v pisano obleko, je imel na glavi visoko kapo ovito s svilenim robcem; brada mu je bila rumeno pobarvana, obrvi pa plavo, lice pa je bilo po-čečk&no z zelenimi in rdečvni pismeni.
♦čarovniki® pregovori Timur z ne-ujmiijenim roganjem, «kje si hcd3 v šolo? Ali si izmed Almanzorjevih norcev ali si iz kroga kitajskih bedakov? Umeš-K umetnost, da tukajšnjega človeka preneseš s čarovnijo v drug kraj aH da tam bivMo-čega, kogar koli, premestiš tu sem? Ali sc razumeš v tako umtenost?®
azumem se, gospodar,® odgovori čarovnik. Doklortivši se do črne zemlie.
[ «AJso se razumeš, pa naredi, da ta hip stopi pred mene AkJćn-kan, moj ljubljeni shz^a; ako lega ne storiš, pa skoči kar tisoč malj od tu, zakaj vedi, da moj prst tako daleč c«že in da je na koncu mojega prsta tvoja smrt.®
•Storim po tvoji zapovedi®, reče čarodej. «Zapove» svojim slugom, da prinesejo sem k»jd polno vode-® «Tako je delal tudi Shahaddin,® reče Tirnur s hladno šaJo. «Prinesite čaredefu vode!®
Postavili so kad z vodo pred čarodeia m on skoči va-njo ter se potopi pod vod:>. Timur je glodal vse to z neizmernim preziranjem ter premišljal, s kakšno smrtjo bo kaznoval nespretnega sleparja. Toda v tem hipu- se razdeli voda narazen in namesto pisanega čarovnika se pomoli iz nje pred Timurja krasen irladcnič plavih las segajočih do ramen. «Evo AkHn-kana.»
Timur skoči, kakor levinia ko zopet najde mladice, vrže se na mladeniča, objame ga in, akoravno šepav, ga odnese v naročju v svoj šotor.
«Kako si prišel semkaj?® «Kot glumač®, odgovori, sme ječ se, Aidin-kan. «Po vrvici sem preskakal vso zemlio neprijateljsko.»
•Dijaški Matici-. Prepričani s.no, da se be j vsakdo radevolje odzval našemu vabilu in pomagal na ta način delovati na prosvetnem polju in podpiral ustanovo, katere važnost za naš slovenski narod smo vsi spoznali. PridiU in nudite moralne zaslombe novopričetems mladinskemu pokretu, kajti združena mladina je, ki vas vabi prvič po vojni na širše zasnovano prireditev. Kdorkoli rabi razvedrila, kdo* žeii medsebojnega spoznavanja, kdor se želi kretati med prostim ljudstvom, kdor se hoč« navžiti svežega zraka in drugih zemeljskih dobrot, katere nam nudi priroda, naj pride in ne bo mu žal.
Razdrto. Prost. gas. društvo na Razdrtem priredi v nedeljo 20. avgusta veliko vcaehco na prostem z raznovrstnim sporedom. — Svira priznana «Kraška vila» iz Sežane. — Čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. Odbor se priporoča k obilni udeležbi. — Upamo, da nam bo Bog Pluvius sedaj boij milostljiv, k*r nam je onemogočil našo prireditev že trikrat.
Književnost m umetnost
Rabindrasath Tagore: Ptice selivke. (Stra?
•Birds). Poslovenil Alojzij Gradnik. V Liubljani 1921. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bam-berg. — Rabindranath Tagore je bil pred enim desetletjem širši evropski javnosti še toliko kot popolnoma neznan. Poznali so ga samo Angleži, zakaj slavni indijski bengalski pesnik je bil prevedel svoja najlepša dela v angleščino. To je mogel z uspehom storiti le on, zakaj znano je, da je iz bengalščine prevajanj« v navadnem pomenu besede sploh nemogoče, in je moral pesnik svoja dela v evropski jezik takorekoč prepesniti. Vendar pravijo, da vseeno Tagore v angleškem originalu nima tiste omamne lepote več, ki ga brani v prvotni bengalski pesnitvi. V bengalščini je naravnost omamen, ta,k da ga ves narod poje, da gre njegova beseda od ust do ust. Šele, ko je dobil tik pred svetovno vojno Nobelovo nagrado in je nemški pisatelj Rosseger v tekmi ž njim pogorel, je izvedela zanj tudi ostala evropska javnost, dasi prvi hip ni vedela o njem drugega, kot da je pesnik, ki živi v Indiji. Nato šele so sledili prevodi zapovrstjo in danes skoraj ni književnega jezika, ki bi ne imel rjegovih prevodov, seveda iz angleščine, ki jo smemo smatrati v nekem gotovem oziru za original.
Tudi mi Slovenci nismo zaostali za drugimi narodi in imamo že precej lepih prevodov slay-nega pesnika. Ena prvih knjig v slovenščini je bila Rabindranath Tagore: Povesiice, ki sc sicer prevedene le iz nemščine. Te povestice kažejo vso vrlino Tagorejeve proze. 1 akc preprosto, lepo, psihološko globoko utemeljeno, a ob enem filozofsko in visoko moralno je njegovo pripovedovanje, da zgrabi človeka ob slednjem stavku in ga napolni z občutiem nepoznane dobrine, ki se ji človek ne moro ustavljati. Njegov umotvor človeka blaži, po-boljšuje. Veliko sugestivno s?Io ima na človeka. Lastnost, ki jo pri naši moderni težko in malokdaj opazimo. Vendar n:e<?ova ideja, njegova beseda ni vsiljiva, kot pomlad ti pade v srce, ne moreš se je ubraniti.
Še večji je v svojih pesmih, ki res nimajc rim in niso zložene v merjenih verzih, preje se zde podobne psalmom, ki se harmonično in ritmično zlivajo drugi v drugega, kažejo vna-nje in še bolj notranje človeško življenje do zadnjih gubic srca in nas očarujejo no s pretiranimi a s silnimi in originalnimi primerami Bereš prfič, a še nisi videl in zapazil vsega bereš drugič, a še ti ni bila očita vsa lepota in rcsnica.
Da smo dobili verze Rabindranatha Tago-reja v slovenščini, se moramo zahvaliti našemu rojaku pesniku Alojziju Gradniku, ki pridno prevaja in smemo šteti med najsrečnejše njegove prevode ravno Rabindranatha 1 a« goreja.
Ze pred par leti nam je podal lep prevoi ene najlepših Tagorejevih knjig: »Rastoči me-secr>t v kateri je izčrpana ena najlep^;K vse-bin:'ir>ati in otro^ Nato smo dobili pred kratkim Taj*ore:<evo najlepšo knjigo »Vrtnar«, knjigo ljubezni. Danes imamo- v rokah njegovo de4o «Pt-.ce selivke*, knjigo pesmi, ki se zde kot modri, z naj^lobokejšiin čustvom prepojeni izreki. In vendar je v teh kratkih stavkih .v vsakem posebej življenje zase, pesem zase, spoznanje zase, da cbstaneš pred njo, radi nje-lepote in radi njene udarjajoče, siinc resnice.
Težko je povedati, kakšna je ta dobro prevedena kn'i£a, čc ne navedemo čitateljem v:;ai par odlomkov iz nje, da jo spozram<
Svoie orodje si je izbral za boga.
Ko bo njegovo orožje zmagalo, bo premagan..
*
Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.
m
Zahvaljujem se ti, da nisem nobeno kolo oblasti, ampak samo ena stvar z živimi bitji, ki jih ono tre.
Mi beremo svet narobe in pravimo, da nas vara.
«
Ljubezen: Ko prihajaš z gorečo svetilko bolesti v svoji roki, razločim tvoje obličje in vem, da si blaženstvo.
Imaš delo, ali pa ga nimaš.
Ko praviš: «Daj, storiva kaj», takrat pri čenja zlo.
Sovražili so in morili in ljudstvo jih je slavilo. Ali Bog se osramočeno podviza, da skrije njih spomin pod zeleno travo.
Tisti, ki imajo vse, samo tebe ne, o n»o, Bog, se posciehujejo njim, ki imajo samo tebe
m
Hinavci ne morejo nikoli rasti v resnici, če« tudi rasto v oblasti.
Bodi dovolj! Pesnik Rabindranath Tagore4 bogat indijski knez, ki se je bil po življenski prevari umaknil v samoto in tam duševno dozorel, govori kot sivolasi prerok, ki oznanjujo mir in ljubezen ter kaže pot k bodoči človeški sreči, svareč pred poginom. Lansko leto je prepotoval Evropo in imel na raznih krajih predavana. Nekateri so se norčevali iz njega, drugi so ga omalovaževali. Zmaterijali-ziranemu kapitalističnemu svetu se je zdel moralni fantast. Drugim ni povedal nič novega zakaj oni so nauk o miru in ljubezni že poznali, a ga niso izvajali, zato iim je bil slaba vest. Vendar bi morali v zramenju svoje vere pozdraviti človeka, ki oznanjuje blagovestje miru in ljubezni, in čigar sugestivna beseda prodira med vse sloje narodov. Dan^s, ko Ev-; ropa pleše in baranta na grobovih mrličev, je njegov klic še izdatnejši, učinkovitejši na tiste, ki niso prodali duše bogu egoizmu. Goraj-označeno knjigo pa priporočamo!	B,
Stran IV
►EDINOST-
Trstu« dne 17. avgusta vrrz.
•Jadranka* za mesec september fe že izšla, ffjena vsebina je sledeča: V. L.: Nai jezik in pof; Aleksandra: V duši pogorišče; M. Gre-goričeva: Veronika Deseniška; Duhovnik: Razbito krščanstvo; Sokolića: Pismo iz groba; Rudolf: Baikancu; Prevod iz ital.: Učitelj iz By. Križa; M. Stepančičeva: Izprehod po Skandinaviji; Dr. Z. V.: Slovenska zemlja; M. Rastelčeva: Naše stanovanje. — V Drobtinah: Gospodinjstvo in odgovori na vprašanja.
Dimitrije Gvozdanović: Unuk Kraljevića Marka. Živimo u doba silnih dogodjaja, koji se kinematografskom brzinom odigravaju na ponornici savremene historije. Ta brzina sprečava piscima, da se iscrpljivo i obsežno bave kolosalnim promenama našeg doba. U svakome narodu bavili su se moderni pisci samo pojedinim etapama historijskih dogodjaja posled-nieg decenija. Tako u Rusiji, tako u Francuskoj tako u Engleskoj itd. — Krleža je dao »liku mukotrpnog života hrvatskih regimenata, koje su pokojnoj Attstro-Ugarskoj morali da eluže za takozvani *Kanoneniutter». Nušić je n svojom meraoarnom delu < Petnajsta* prikazao križni put srpske vojske i srpskog naroda preko albanske Golgote. Slično su radili i pisci iianjih kvaliteta u Srbiji, Hrvatskoj i Sloveniji.
U Unuku kraljevića Marka* imamo prvu knijgu u jugoslovenskoj literaturi, koja obra-djuje ćelu epohu od god. 1914. pa do dana današnjeg. Prvu kniigu koja obuhvaća i teritorijalno celj današnju Jugoslaviju. Pisac vodi čitaoca i u Beograd i u Zagreb i u Ljubljanu. Do-god>aji počinju na srpsko-bosanskoj granici g. 1914. pa se nastavljaju na srpsko-bugarskoj granici, pa u bugarskom rcpslvu. Glavni junak — unuk kraljevića Marka — doživljuje pegavi tifus u Bugarskoj, posle ga nadjemo u beogradskim kasematama ispcd leševa onih, koje je vešaia švapsko-madžarska soldateska, pa u strašnim ćelijama Arada, gdje 1918. godine vodi pobunu robova. Prevrat ga zatekne u Novem Sadu, gdje patriotskom varkom i po-irt* cvnim junačlvom otme Mackensenu ratni plen, kojeg je vukla nemačka vojska iz Srbije, te spasi Novome Sadu njegove mostove, vodovod, elektrarnu i druge javne i privatne institucija.
U drugom delu natljotno našeg Mar,ka u tra-
tičnom položaja u Zagrebu, pa u hrvatskom i
agcrju. Vodi nas diljem cele države, u Beo- j *rad, pa na slovensko-talijansku granicu, u j feanai na madžarsku granicu, na albansku granicu, pa na more u Šibenik. Svuda vrši svoju i misiju, ^nesebično predan svoj j velikoj ideji —j borbi za slobodu i za jedinstvo. Junak je, kao što je bio i njegov imenjak u narodnoj pesmi | junačina. Prožet je vatrenom i požrtvovnom ljubavlju za ceo naš narod, za celu državu. Bio se u ratu za Srbiju i krv svoju lio za nju. Posle prevrata svojem je ljubavlju obuhvatio celu državu Hrvate i Slovence isto tako kao i Srbe. A lako i umire — kao junak i kao patri jota.
• * •
Knjiga je štampana na finom belom papiru, velo lepo opremljena sa krasnim i originalnim omotom. Imade 320 stranica te stoii 40 dinara.
šalje se samo pouzećem ili uz unapred poslan i novc.c zajedno s poštarinom od 2 Din. — Narudžbe obavlja: Hivatski štamparski zavod D. D. nakladni odio Zagreb, Marovska ul. 30. Knjižare imadu 25% rabata.
Za vreme ferija izići će od istog pisca još, «Dečji dom u Crkvenici-* sunčana idila na i moru, u kojoj opisuje pisac kontrast izmedju našeg vedrog, homerskog pesnika Vladimira Nazora i tragično nervoznog modernog mladog pesnika Ujevića. Knjiga u finoj opremi 10 dinara.
Pod jesen izlazi od istog pisca «Nova generacija* u kojoj opisuje pisac tragične dogodjaje tune u Sveti Ivan Zelina, život po zagorskim plemićkim dvorovima i novi život nove generacije, koja ra ruševinama starog vremena radom i amerikanskom poduzetnošću stvara tvornice a da kod tog ne zaboravlja na radnika i njegovu decu, pa i njima gradi stanove i škole. Cena knjizi u istoj modernoj opremi 30 dinara.
Kao peta knijjfa istog pisca izaći će jesenas Mrtvi grad Karlobag» interesantna histo-rično-rooiantična drama, koja počinje sa provalom Turaka u Karlobag u šestnajstom stojeću, opisuje haračenje, mletačkog generala Tiepola u Karlobagu, bombardiranje karloba--lco£ kaštel* od engleskih brodova, jer je Karlog bio tada francuski. Dalje crta pisac razvitak i propadanje grada ispod ponosnog Velebita, pa ga u budućnosti, za sto godina, lorikazu'e tragično pustog i mrtvog. Cena knjizi elegantno opremljenoj 30 dinara. — Sve narudžbe prima: Hrvatski štamparski zavod D. D. nakladi odio Zagreb,Marovska ul. 30.
Gospodarstvo
Kriza na ruskem trgu. Industrijska kriza, ki muči skoraj vse evropske države, je obrnila pozornost zapadne Evrope na Rusijo. Očesu trgovca se Rusija danes kaže kot neizmerna pokrajina, ki bi hotela kupovati, kajti v njej počiva produkcija že več let in nobenega izdelka ni na trg. Zato mora tam — po mnenju Evrope — obstajati velikansko povpraševanje po industrijskih izdelk.h. Iz novejših vesti pa izhaja, da je ta nada brez vsake podlage. Štiri leta Rusija ni imela nikakršne produkcije, sedaj pa je vkljub temu nastopila tam prodajna kriza. Ona podjetja, ki sploh še delajo, imajo skladišča napolnjena z blagom, ker ga ne morejo spraviti v roke konzumenta.
Kaj je temu vzrok? Ali je tega kriv takozvani «novi kurz», ki je produkcijo domače industrije povzdignil na predvojno višino? Številke ne kažejo, da bi se bila produkcija povečala, razven pri nafti. V letu 1921. je Rusija izkopala le 4.2 miljona ton premoga napram 4.7 v letu 1920, produkcija zlata je za 50 odst. za produkcijo v letu 1920., papirja je bilo izdelanega v Rusiji le 58.000 ton proti 65.000 tonam v letu 1920 »Enako je v industriji sladkorja, tekstilnega blaga io kovinski industriji. V prvih devetih mesecih leta 1921. je bilo v Rusiji izdelanih le 62 lokomotiv, v letu 1920. v istih mesecih 59. Pripomnimo, da so te številke v primeri z rusko industrijo pred vojno uprav smešno nizke. V primeri s časom pred vojno znaša produkcija železne rude le 2.1 odstotka, sladkorja 3 odstotke, premoga in nafte skupaj 20 odst. Da industrija na tej stopnji niti izdaleka ne more zadostovati pravi potrebi prebivalstva.
Kriza razpečavanja blaga temelji le na popolnem obubožanju prebivalstva, to se pravi, kupna meč prebivalstva je propadla. »Sociali-z:rana» in dustrija v Rusiji je pokazala svetu čudno sliko i.idustrije, ki ne producira, ampak konzumira! Kot posebno kričeč se navaja slučaj kijevske sladkorne industrije v letih 1920-21. Skupna produkcija je znašala 1,167.000 pudov (pud je 16 kg), temu nasproti pa konzum dveh miljard rubJjev. 50.000 pudov soli, 150.000 m tekstilnega blaga, 500 pudov
tobaka, 7000 čaS in poldrag miljon pudov sladkorja, ki je bil razdan delavstvu kot naturalna mezda. Slično je tudi v vseh drugih produkcijskih panogah, ki jih vodi sovjetska država. Državne agrarne uprave so tako na primer dobavile državi Štiri in pol miljona pudov zrn, porabile pa so ga kot naturalno mezdo delavstva devet in tri desetine miljona pudov 1
K temu pa so prišle Se velikanske potrebe rdeče armade in izredno številne sovjetske buržoazije. Boljševikom ni preostajalo nič drugega, ko da so porahiH vse prihranke prejšnjih let in pa, da so posegli tudi po vseli še nesocializiranih posestvih, to pa so bila edino le še kmetijska posestva. Z dokladami v prvem letu in z naturalnim davkom v drugem letu, združenim s samovoljnim rekvizicijskim postopanjem, se je uničil ves kapital kmetijskih posestev. Iz tekočih pridelkov namreč kmetje niso mogli pokriti vseh sovjetskih zahtev. Neprestano porabljanje substance same pa je izčrpalo rusko kmetijo, kar se najjasneje vidi iz naslednjih številk:
Leta 1921. je Rusija imela posejane zemlje le 50 odst. toliko, kakor leta 1916. Število konj je padlo v teh petih letih od 24 miljonov na 9 miljonov, število goveje živine za 60 odst., ovac celo za 90 odst. Posledice so znane. Žetev je v letu 1921. dala le 18.2 miljonov ton, mesto 60 miljonev, ki so bili povprečni pridelek let pred vojno. Ruski kmet tvori, kakot znano, 80 odst. vsega prebivalstva. Polom kmetije pomeni torej polom ruske kupne moči. Kaj še more kupiti kmet, ki nima doma dovolj hrane zase? In kaj si more nakupiti prebivalec, ki ni kmet in ki sploh ne producira. Vsega privoščiti si morejo le razmeroma maloštevilni revolucijski sovjetski vojni dobičkarji-
Ruski narod bo mogel zopet kupovati šele, ko se razmere urede, to je, ko pade sedanji sistem, ki je iz bogate Rusije napravil državo bede in gorja. Da boljševiški sistem polagoma popušča in prehaja v stare metode, o tem pri-/hajajo že dolgo časa iz Rusije vesti, čeprav pogajanja z boljševiki niso uspela ne na genovski ne na haaški konferenci.
ĐAKOVI
Ker se ni udeležila veselice gojencev otro-| škega vrtca, daruje gdčna Ivanka Mahnič 4 I lire za podružnico Šolskega društva pri Sv. Ivanu. Bog plati! (Denar hrani blagajničarka).
Kot odškodnino g. Paljku, nadučitelju v Lo-kavcu, za posojilo partiture za «V olka£ina», t daruje Slov. Čitalnica v Dornbergu 20 lir Šolskemu društvu. .
Gulič Ciktor |
star 27 let, je danes ob 15. uri po kratki in! mučni bolezni t Gospodu zaspal.
Žalujoči oče ANTON, brat KAREL, sestra GIZELA por. ŠVAGELJ, nevesta GIZELA DANELON, svak ANTON ŠVAGELJ, JOSI-PINA vdova GUL3Č, ROZALIJA vdova GU-LTČ ter ostali sorodniki naznanjajo vsem pri-I ja tel jem in zaaacem to bridko izgubo.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, 18. t. m. ob 9. uri predp. iz mrtvašnice mestne bolnišnice v via Fabšo Sever o in od' tam na pokopališče v Kobdilj.
Trst, 16. avgttata 1922. Novo porrebno podjetje Trst Corso V. C. lit 47.
Hali oglasi
ŠIVALNE STROJE popravljam. Renner, Ro-col-Settefontane 190, I., seneni trg. 1549
ŠIVILJA sprejema naročila in izpopolnjuje v najkrajšem času po nizkih cenah. Via Ce-reria 13, pritličje.	1545
HIŠO s pekarijo, na deželi ali v mestu kupim, eventuelno sprejmem tudi v najem. Naslov j pri upravništvu.	1546:
HIŠA v Skednju, s štirimi prostori, plinom,' dvoriščem, se proda. Naslov pustiti pri u- j pravništvu.	1547:
LOVSKI PES, izvežban, zajamčen, 4 leta star! in dve puaki, prodam. Pojasnila pri lastniku Janezu Prvanje, lovcu, Prapetno — Št. Viška gora.	1548
VINO črno in belo istrsko, izvrstno se vdobi Dri R. Malalan na Opčinah št. 386. Cena od 56 do 300 1 po L 260, od 300 1 naprej po L 250 hI.	1510
ORKESTROM, automatičen, v popolnoma dobrem stanju, pripraven za gostilne in plesne dvorane, prodam po ugodni ceni. Cenjene ponudbe pod «Automat» na upravništvo.
1524
ŽIVINOREJCI! Dospela sta dva vagona pokvarjenih testenin. Prodaja se tudi na drobno. Via Udine 10.	1531
EKSPORTNI akademik, Slovenec, zmožen nemščine, francoščine, laščine išče primerne službe. Dopisi pod «Bodočnost» na upravništvo.	1533
POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo.	1534
DEKLICA, 14letna bi rada vstopila kot učenka
v večjo trgovino na deželi. Naslov: N. N. poštno ležeče, Zagorje na Krasu.	1540
17LETEN mladenič, absolvent 4. razreda realke, zmožen strojepisja, slovenščine, nemščine in deloma italijanščine, išče službe pri lesnem podjetju. Ponudbe pod »Praktikant« na upravništvo.	1544
KRONE srebrne »n zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Fraocesco 15, II. 1°
IZKUŠENA SREDSTVA proti izpadanju las, neškodljiva za barvanje las, šampon itd. pri-poroča lekarna v H. Bistrici-_28/2
POZOR! Krone, kor^ie, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plaxuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 16
I SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako mno žino. Naslov Kuret, Settefoutane 1. 195
EGIPTOVSKI profesor grafoiogije pove karakter in usodo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria št. 4, L	1511
OtflHMD in prihodi vlakov
JUŽNI KOLODVOR. O d hodL
0.40 (ekspresni) v Ljubljano, Beograd. Bitk ar ost. 5.— (osobni) v St Peter Ljubljano, Dunaj. 535 (direktni) v Benetke čroz Červnjac').
6.10 (o) v Gorico, Videm, Benetke. 6.40 (o) v Portoguaro in Beoe&e. 7.— (direktni bnovL) ▼ ŠL Peter, Ljubljano, Gradec. Dunaj, Reko. ; 9.— (direktni) v št. Peter, Ljubljano. 10— (o) v Benetke in Milan preko čettvinjana. 10.55 (o) v Gorico, Videm Benetke.
12.—	(o) v Portogruaro (areaa za. Videm)*)'). 12.30 (o) na Reko ki Po*fe*oo.
13.—	(direktni) na Dunaj £rex Videm in Trbiž. 15.50 (o) v Benetke črez červinfan.	j 16.25 (o) v Videm in Benetke.
16.40 (o) v Št. Peter. Ljabljuo. Dunaj. IS.— (direktni brzorvj.) v Benetke črez Červinjan, Bolonjo.
18.20 (o) v Tržič (zveza za. Videm). 18.40 (oj na Reko in v Postojno. 23.40 (clespresni) v Benetke, Milan, Paaia. 23.55 (o) črez Červaijaj. ▼ Benetke.
Pri hodi.
0.40 (direktni) iz Benetk, Červinjana*) 5.10 (direktni) Izi Bukarešte, Dunaja. Postojne. 6.03 (o) iz Benetk in červinjana. 7.30 (o} rz Postojne, Št Petra. S.35 (oj 'a. Vitima in Krmila"). 9.35 (diraktni) iz Dunaja m Postojne. 10.25 (o) iz Benetk, Červinjana. 10.55 (o) iz Vidma, Gorice.
1J.25 (direktni) iz Rima. Torina, Benetk, Vitima,
12.22 (o) iz Dunaja, LjnL^ane. Postojne.
14.10 (direktni) iz Vidma, Goricc, Tržjča.
15.— (dir.) iz Rima, Floreace. Brknje, Benetk.
16.25 (ekspre5Jiij rr. Pariza, Benetk.
16.40 (o) 3z Postojne, Ljubljane. Dunaja.
16.45 |direktni) iz Reke, Postne.
18.30 (o) iz Tržiča").
19	3> (o) iz Reke. Št Petra. 20.20 (o) iz Benetk, Červinjana.
20	45 (ekspr.) iz Bukarešta, Beograda, Ljubljane. 21-20 (direktni biraovi) js Praige, Dunaja, L«u- !
b&me. Št Petrft_ 22.55 (o) iz Benetk n Vid-jia. 23 40 (o) Is Dunaja, Ljubljane, Postojne, Šl Petra, Reke.
23.55 (ekspr.) iz Paraa, Milana, Benetk. *! Ne ver3 ob nedeljah.
") Vozi tudi ob nedeljah sečno od 2. julija do 24. septembra.
POSTAJA PRI SV. ANDRFJU (državna). Odhodi.
5.15 (o) v Herpe'ie, Kaaf&nar, Pulo. 5,25 (brzovL) v G^nco, Dunaj. Monakorvo. 5.35 (meSani) v Kooer, Poreč. 6.10 lo; v Gorico, rodfcrclo. 8,55 (Tneš.) v Korper, Buje. 11.05 fo) v Gorico, Podkrdo. 12.55 (brzovl) v F^rpeUe. KanJanar, Puta. 13— (mcž.) v Ivaper, rJa-je, Poreč. 16G2 (bnzovl.) v Gorico, Podbrdk*. | 18. — (o) v Herpelje, Kanf&nar, Pulo. [ 17 25 (o) v Gorico. Podbrdo. j 19.25 (mei.) v Koper, Buje*).
Prihodi.
| 0.30 (brzovi.) iz Dunaja, Podbrda, Gorice. 7.44 (o) iz Gorice. 7.30 (mež.) iz Herpelj. 8.28 fmeš.J az Buj, Kopra*). 10.— M iz Pule, Kanfanara Hcrpeij. 12.40 (br,ovL) iz Podbrrfa, Gcrice.
12.34	(meš). iz Poreča, Buj. Kopra.
15.52 (brzavl.) de Pule, Kanfanara. Herpelj. 15.45 (o) iz Podfcrda, Gonce. 16.58 (meš.) iz Buj, Kopra. 21.30 (o) iz PdoforcSa, Gcrice.
21.35	(meš.) v. Poreča, Buj. Kopra. 22.05 fo) iz Pule, Ka*ianara, Henpe& 23.50 (brzovL) ia Podbrda, Gorice.
*) Ob nedeljah ne voci.
Štev. 721/22.
2ip A sli Odzla-Klanec v M
razpisuje mesto
občinskega tajnika.
Prosilci morajo priložiti spričevalo, da so oprav'ja'i službo občinskega tajni a, <"o!<a-zati italijansko državljanstvo, starost, dobro obnaSanj^. popolno znanje slovenskega in ita'ijaa&jrega jezika v g voru in pisavi. V prošn i j na esti zahtevano mesečno plačo Rok za vUig^nje prošenj traja do 30-avgusta t. I.
Nastop službe s 1. septembrom t. 1. KLANEC, dne 12. avgusta 1922. (534)	Župan - ŽERJAV.
Malalan Rudolf
trgovec na Opčinah
ma veliko zalogo vsakovrstnega stavbenega materjala po najnižjih konkurenčnih cenah. Ima tudi zastopstvo velike, dobroznane goriške tovarne vsakovrstnih opek. — Pri večjih naročilih znižane cene.	521
Dr. fl. GRUSOUIN
specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože. perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoti.	60)
Inserlrolte
v,edinosti'
BiliM ftimll temi mit
Tržaško posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Minz ure za strsnS? c3 9 đo 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. teief. 25-37.
Srebrne Krona In zlata plačujem po najvišjih cenaH
Trst Piazza Maifil Si l
» (prej Barriera)
Sigi Ti „BmHOSl"
■■■nBBBBBB«BMmBHMBBBMBBB»aW»
to se pravi po slovensko
stuehu.
Zastopstvo in zalega
K. KANfiLt, S-j. Petar na Krasu.
Predno se odiočite za kritje st*eh, vprašajte za vzorce in proračun. (486)
AMBULATORIJ
za spolna, ilftfttKnc, kotno In otrolko botoznl	44
D.ra G. & A. De Leo
Specialista spopolnjena na pariški kliniki
Moderno zdravljenje sifiHtične bolezni, zoienja In
vnetja cevi In kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitlčnih okuženj
Sprejemata od 10 do 12 In od 14 do 17. Goric«, Piazza NlcoM Toomateo (plazzutta) 8
IVAN KERZE49
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejSe
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aluminija, stskim Irca in soailiraze priti. TRST — Piazza San Giovanni
Velika za!oga vina, žganja In likerjev
jaicob PEššn&ye •
ustanovljena leta 1S7S
Trst, via S. T. X?cžias št. 6, telefon 3-86.
Vodno v zalogi in po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec j in kranjski slivovec.
Lastni Izdelki s šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refi>5k Lacrima Crlsti in druga.
Specssllteta ; Jajčji konjak in Crenia maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino' vec in drugi.	(50^
Me-iM zA si
v Trstu
registrovana za».lr. z neomejenim jamatvom
Ulica Pler Luigi da Paiestrina ft 4,1.
Oliresloje novsdee bra^ilse vlooo no
5 01 ^^^ o -
vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 57*7• ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6°/a ako znašajo 30-40X03 , po 67,% ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja lekoče Čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—5 3. Tel. št. 16-04.	Tel. št. 16-04.
===== DOBSIOZMANA MANUFAKTURNA TVRDKA ===== Trs« — Via Mazzlni štev. 37 (prej V9a Nuova) — Trsi
naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za mošt"*, in ženske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej. žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trltža, volne in žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzrnernejsUi cenah.
Pp^ ALESS&IS^OUEVI-MI^ZB
via dei Etaltar! 7 in
via Halcantor 7-13
Absolutno
konkurenčne cene« w
Delniška slavnim L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST« Zadar. o)
Afilirani zavodi v jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd In pjene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkovlču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank.
Izvršuje vse banine posle.
PT PREJEMA VLOGE
na Hranilna knjižice in na tekati račun ter 1» obrestula do 470.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
i Daje v najem varnostne predale (safes) ==
Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmio štev. 5 — VI« s. Nicold štev. 9.
Telefon št 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.