Celje - skladišče D-Per Leto XXI, St. 4. 30. 4. 1971 1119710481,4 COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE OB 1. MAJU PRVOMAJSKI POZDRAV Vsem sodelavcem, upokojenim sodelavcem, poslovnim partnerjem in delovnim ljudem naše socialistične domovine ob praznovanju 1. maja iskreno čestitajo, jih pozdravljajo in jim želijo prijetno praznovanje: • Delavski svet • Sveti delovnih enot • Vodstvo podjetja • Sindikalna podružnica • Organizacija Zveze komunistov • Organizacija zveze mladine • Aktiv ZB NOV Za 1. maj se vsak rad ozre v cvetoče drevo, ki o-znanja novo pomlad. Tu in tam odtrgamo cvetko, si jo ogledamo, potem pa skrbno spravimo, kajti za njo utrgamo še kako drugo in naredimo šopek, ki nam ga je podarila mati narava. Toda mati narava, ki je tako radodarna in ljubezniva zna biti tudi zapeljiva in kruta. Mnogim ljudem širom sveta nudi obilo veselja, mnogim pa obilo gorja. Že v pradavnini je človek skušal krotiti naravo in to skuša tudi danes, vendar je močna, premočna, da bi jo ukrotil in si podredil njene neizčrpne in skrivnostne sile. Kljub znanosti in tehničnemu napredku gre narava svojo začrtano pot, ki je točno določena. Z njo pa gre tudi človek v neznani svet, zavit v meglo skrivnosti. V spreminjajoči se naravi pa išče človek svobodno življenje, ki mu odkriva njene skrivnosti, krepi duha in vliva upanje v srečno bodočnost človeštva. Na naši prelepi zemlji je nedvomno dovolj prostora in kruha za vsakega človeka. Tudi dela je dovolj. Delo in kruh pa morata biti pravilno razdeljena, kajti brez dela ni kruha in brez kruha ni dela. Ta cvetoči prvi maj, ki ga tako svečano praznujemo v naši svobodni domovini, nas kot sveža pomlad vedno o-pozarja na nevarnost, ki izhaja na človekove dejavnosti, na zatiranje človeka po človeku. Čeprav se je naš delavski razred osvobodil klasičnega zatiranja in v povojni dobi uresničil znano Leninovo geslo »Tovarne delavcem — zemljo kmetom« v obliki samoupravljanja ne smemo pozabiti na ostali svet, ki se še bori za to, kar je pri nas živa in resnična stvarnost, kajti sile v tem svetu proti katerim se bojuje proletariat so tudi nam nevarne. Čimbolj se odmikajo zgodovinski dogodki naše velike revolucije, v kateri je bilo tako močno skovano bratstvo in edinstvo naših narodov, tembolj moramo krepiti t obratstvo in enotnost na podlagi medseboj- nega spoštovanja in vsestranskega razumevanja. Naši narodi so v kruti neenaki borbi premagali mogočne sovražne sile, iz prelite krvi pa je zraslo cvetje in se združilo v prvomajski šopek, ki ga bodo skrbno negovala naša bodoča po-kolenja. Čeprav včasih radi potarnamo, da bi bilo lahko bolje, pa moramo vendarle priznati, da smo dosegli v povojni dobi velikanske u-spehe. V preteklosti smo se spopadli z mnogimi težavami, ki pa so se z našo jekleno voljo in vztrajnostjo zlomile. V času razvoja samoupravljanja smo se znali pravočasno in učinkovito spopasti z vsemi pojavi birokracije in tehnokracije. Storimo to tudi sedaj, pa bomo dosegli še večji napredek, še bolj svobodno in srečno življenje za vse, ki jim je delo in napredek prva in poglavitna skrb. Današnja stopnja razvoja delavskega samoupravljanja zahteva od nas premišljeno in načrtno gospodarstvo, v katerem vlada red in zavestna socialistična disciplina. Zaradi tega se moramo vztrajno boriti proti vsem anarhičnim pojavom, ki zmanjšujejo naš delovni u-speh s tem pa tudi naš življenjski standard. PRED KONGRESOM UPRAVLJAVCEV med delavci različnih kvalifikacijskih skupin in da se proti uravnilovki borimo s tem, da razpone povišujemo. Tov. Tratnik meni, da je uravnilovka le pojmovanje ali celo praksa, da za različno količino in, kvaliteto dela dobimo isto plačilo. Boj proti uravnilovki je uspešen le tako, da dela normiramo kolikor je največ mogoče ter jih vrednotimo in po izpolnjevanju nagrajujemo. Tako je verjetno, da osebni dohodki odnosno njihovi razponi med različnimi kvalifikacijami ne bi naraščali, dvignili pa bi se po vsej verjetnosti v sorazmerju vsem pri čemer bi se ločili le dobri od slabih ali pridnih od lenuhov. NEGATIVNI POJAVI PRI DELITVI OSEBNIH Primerjava poprečja zaslužka v ZDA in nominalnih prejemkov v SFRJ DOHODKOV Kot po ostalih občinah v Sloveniji, tako tudi v Celjski posvečajo sindikati in druge družbenopolitične organizacije posebno pozornost pripravam na kongres upravljalcev, ki bo v mesecu maju v Sarajevu. V začetku meseca aprila so se sestali celjski delegati v Dobrni. Za ta sestanek so pripravili posebne referate Slavko Ver-del, Zoran Tratnik, Risto Gajšek in Janez Borborič. V referatih so zajeli problematiko delitve osebnega dohodka. Ker je vsebina referatov zelo zanimiva in jih zaradi premajhnega prostora ne moremo v celoti objaviti, bomo v tem sestavku prikazali našim bralcem najbistvenejšo vsebino. V referatu, ki ga je podal ing. Janez Borborič so prikazani razponi osebnih dohodkov med gospodarskimi- dejavnostmi in panogami. Med negospodarskimi in gospodarskimi dejavnostmi obstojajo precejšnje razlike v povprečnih osebnih dohodkih. Tako je bil povprečni osebni dohodek v obdobju januar—oktober 1910 v SFRJ v družbenem sektorju 1.143,00 din, pri tem pa v gospodarstvu 1.108,00 din, v negospodarstvu pa 1.338,00 din. Zelo zanimiva pa je primerjava razponov med povprečnimi osebnimi dohodki po panogah in drugje v svetu. Za primer so' vzete ZDA, bistveno pa ta razmerja ne odstopajo tudi drugje. ?,ap' PANOGE st. $ na uro v ZDA Indeks SFRJ nominalni prejemki 1970 Indeks 1. Tekstilna industrija 1,60 100 828 100 2. Usnjarska industrija 1,62 101 911 110 3. Poljedelstvo in rib. — — 921 111 4. Tobačna industrija 1,72 107 883 107 5. Gradbeni material 2,01 126 1.025 123 6. Živilska industrija 2,18 136 1.034 124 7. Nementali 2,20 137 993 120 8. Papirna industrija 2,24 140 1.139 137 9. Elektro industrija 2,28 142 1.120 135 10. Barvna metalurgija 2,33 146 1.228 148 11. Kovinska industrija 2,44 152 1.114 134 12. Kemična industrija 2,46 154 1.205 145 13. Gumarska industrija 2,51 157 1.034 125 14. Ladjedelništvo 2,57 161 1.480 179 15. Lesna industrija 2,62 164 947 114 16. Elektroenergija 2,65 166 1.605 194 17. Grafična industrija 2,74 171 1.380 167 18. Premog in koks 2,77 173 1.034 125 19. Nafta 2,83 177 1.598 193 20. Črna metalurgija 2,87 179 1.207 147 21. Rudarska raziskovanja 3,04 190 1.159 140 Slavko Verdel je v svojem referatu navedel, da če bi bilo mogoče v delovnih organizacijah kakor tudi v drugih organizacijah natančno ugotoviti učinek dela za vsakega posameznega delavca, za posamezno skupino ali enoto in za posamezno delovno organizacijo v razmerju do drugih, bi bila medsebojna kontrola prav lahka in prav gotovo tako učinkovita, da ne bi moglo' prihajati do ekscesov v delitvi sploh in še posebej v delitvi osebnih dohodkov. Toda kljub velikim naporom in sorazmerno precejšnjim rezultatom, smo glede delitve dohodka in o-sebnih dohodkov po rezultatih dela še daleč od cilja, ki ga želimo doseči. Vendar je znano, da je tak cilj tudi drugod po svetu velik problem, s katerim se ukvarjajo številni znanstveniki in organizatorji dela. DOBRO PLAČAN Od ameriškega povprečja močno odstopajo v negativo gumarska industrija (25,6 %), lesna industrija (43,8 %), premog in koks (38,4 odstotka), črna metalurgija (21,7 odstotka) in rudarske raziskave (35,7 %). To povprečje pa presegajo: ladjedelništvo (11,1 %), elek-troenergija (11,7 %) in naftna industrija (10,9 %). Referat nadalje obravnava nekatere vzroke, ki pogojujejo različne razpone delitve osebnih dohodkov v naših delovnih organizacijah. Zanimiv je podatek, čeprav star od marca 1970. Po tem je imelo še vedno okoli 70 % zaposlenih v gospodarstvu manjši povprečni osebni dohodek kot je jugoslovansko povprečje, 20 % je imelo osebni dohodek med 600 in 800 dinarji in prav tolikšen odstotek pa od 800 do 1.000 din. Celo do 400 din je imelo 1,6 % in med 400 in 600 din pa 12 % zaposlenih. Kaj to pomeni nam pove dejstvo, da je po tistih podatkih samo strošek za prehrano štiričlanske družine 700 din. Ob zaključnem računu v lanskem letu je 11 % delovnih organizacij poslovalo z izgubo, 17 % pa na robu rentabilnosti. Torej je 28 % delovnih organizacij v Jugoslaviji nerentabilnih. KAKO JE Z ANALITIČNO OCENO? Pri nas se že mnogo let ukvarjamo z analitično oceno, kot bi bila ta edino in nadvse zveličavo merilo za delitev osebnega dohodka. Ker ravno sedaj pripravljamo novo, je za nas zanimivo, kaj je povedal v svojem referatu naš sodelavec inž. Zoran Tratnik. Analitična ocena delovnega mesta se danes uporablja kot normativ za notranjo delitev veliko več kot druga merila za dejansko opravljeno delo. Analitične ocene so bile namreč sprejete s pravilniki o delitvi osebnega dohodka kat samoupravni akti in je vsaka sprememba, popravek ali dopolnilo zvezano s proceduro in raznimi, večkrat zelo birokratskimi postopki. Zato se pri urejanju osebnih dohodkov preko analitične ocene večkrat dogajajo najrazličnejše nepravilnosti. V svojem referatu se tov. Tratnik zavzema za delitev osebnih dohodkov po dejansko kvalitetno opravljenem delu, kar ni izključeno tudi za delo v režijskih enotah. Glede uravnilovke navaja, da pri razpravah okrog te in v borbi proti njej smatramo, da je uravnilovka prenizek odnos ali razpon TRGOVSKI POTNIK Tov. Verdel navaja v svojem referatu, da je težko verjeti, da bi delavski svet osvojil samoupravne akte, ki omogočajo največkrat vodilnim ljudem ali ožjemu krogu ljudi v podjetju izplačila raznih pretiranih nagrad, provizij, dvakrat previsokih kilometrin, previsokih dnevnic, razsipno koriščenje reprezentance v vse mogoče namene, draga, cel teden trajajoča potovanja v inozemstvo, ki imajo s poslovnim uspehom delovne organizacije le to, da so bile zanj izplačane visoke devizne dnevnice, itd. Tudi posojila iz sklada skupne porabe koristijo dostikrat za gradnjo hiš, nabavo avtomobilov in drugo, v nasprotju s predpisi in samoupravnimi akti. Do takih privilegijev se običajno ne dokopljejo »delavci od stroja«. Nekatere delovne organizacije so trgovskim potnikom izplačevale stroške reprezentance, dnevnice in kilometrino v pavšalnem znesku oziroma v pogodbeno določenem procentualnem razmerju od ustvarjenega prometa brez predpisane dokumentacije. Na tak način je potnik prejemal del o- sebnega dohodka v drugi obliki, ki se priznava podjetju kot materialni strošek. Podjetje se je na ta način »okoristilo« za znesek prispevkov, ki se na take neupravičene materialne stroške (ki predstavljajo osebne dohodke) niso obračunavali, potnik pa si je na ta način znižal osnovo za plačilo davka od skupnih dohodkov. Navedel je primer v Elkroju v Mozirju, podjetju za izdelavo moških oblek, kjer je direktor sklenil s trgovskim potnikom pogodbo, po kateri mu je pripadala provizija v višini 2,5 %. V enem letu je tako potnik zaslužil blizu 27 milijonov starih dinarjev. Ta zaslužek je potnik sam razdelil tako, da je nekaj nad osem starih milijonov »deklariral« kot kilometrino, blizu osem starih milijonov za reprezentančne stroške in blizu štiri stare milijone za dnevnice. Ostanek je prijavil kot osebni dohodek, od česar mu je delovna organizacija še iz svojih sredstev poravnala prispevke iz osebnih dohodkov. Ta potnik pa je v imenu svoje žene opravljal spotoma še potniške posle za svojo ženo, ki je bila na porodniškem dopustu. Tudi v tisti delovni organizaciji je zaslužil velike vsote. Ko ga je Služba družbenega knjigovodstva odkrila, je imela velike težave, ker jo je di-rektor te delovne organizacije ožigosal kot »fijakerskega« konja, ki gleda le predpise, ne upošteva pa realnega gospodarskega življenja. Žal, v Mozirju ni bil takega mnenja le direktor te delovne organizacije. »Kora« Radeče je prav tako o-dobrila potniku 2,5 % provizijo tako, da 1 % predstavlja osebni dohodek, ostalih 1,5 % pa materialne stroške (brez specificiranja in dokumentiranja). V letu 1970 je potnik na ta način prejel kot osebni dohodek ca. 5 starih milijonov, okoli 7,5 starih milijonov pa v obliki materialnih stroškov (podatki za leti 1968 in 1969 se zbirajo). Tovarna lahke obutve Šentjur je konec decembra 1970 povišala dnevnice od 70 na 120 din z veljavnostjo od 1. 1. 1970. Tudi v tem primeru si je trgovski potnik spremenil svoje dohodke na škodo osebnih dohodkov in v korist dnevnic. V nekaterih primerih, ki so sicer redki, se obračun dnevnic o-ziroma kilometrin opravlja za določeno dobo za nazaj, celo za celo leto za nazaj. Očitno je, da gre v tem primeru za fiktivne obračune, saj se sestavljajo po spominu. Nekatere delovne organizacije, zlasti tiste, ki imajo precej terenskega dela, izplačujejo del osebnih dohodkov v obliki terenskega dodatka. S tem fiktivno znižujejo poprečje osebnih dohodkov v svoji organizaciji, izognejo se plačilu prispevkov od osebnih dohodkov (terenski dodatek se tretira kot materialni strošek). Negativne posledice tega se pojavijo pri delavcu v primeru bolezni, posebej pa še v primeru invalidnosti oziroma upokojitve, kjer se izkaže nizka osnova oziroma poprečje osebnega dohodka . (Nadaljevanje na 3. strani) SEDEMINDVAJSETI APRIL Ivan Cankar, naš veliki pisatelj je zapisal: »Na tvojih plečih, na plečih delavca-proletarca, sloni bodočnost slovenskega naroda-na-roda proletarca.« Zgodovinsko dejstvo je, da se je v usodi slovenskega naroda na obeh zgodovinskih prelomnicah leta 1848 in leta 1918 zrcalila stopnja idejne, razredno politične, organizacijske in akcijske razvitosti delavskega razreda Slovenije. Meseca aprila 1941 smo doživeli Slovenci nacionalno katastrofo. Takrat so slovenski narod in slovensko zemljo razdelili trije fašistični osvajalci. Fašizem in pangermanski hitle-rizem sta sklenila izbrisati slovenski narod z zemeljske površine. Zapisala sta ga smrti. Toda zgodilo se je to, kar slovenska zgodovina že desetletja in stoletja ni več poznala. Slovenski narod se je uprl. Sedemindvajsetega aprila 1941 je sklical Centralni komite KPS ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. Ta sestanek je potekal v najmračnejših dneh slovenske zgodovine. Toda OF je s svojim jasnim in odločnim nastopom zbudila v najširših plasteh delovnih množic Slovenije upor in po okupatorjih in domačih izdajalcih je zamahnila trda slovenska pest. V težki in neenaki borbi, ki je trajala štiri leta, je slovenski narod, skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi, izbojeval svobodo in prvič v svoji zgodovini postal svoboden. ej PRED KONGRESOM UPRAVLJAVCEV (Nadaljevanje z 2. strani) To je le nekaj ekscesov pri delitvi osebnih dohodkov, ki pa dovolj jasno kažejo, kakšna materialna in moralno politična škoda nastaja zaradi njih. Po navadi se radi vsi, predvsem pa tisti, ki se jih pri takih negativnih pojavih odkrije, izgovarjajo, češ da so kri-, ve sistemske napake in pomanjkljivi predpisi,’ kar pa ni res. Tisti, ki hoče delati pošteno in zakonito, bo našel za to tudi danes vse predpise, ki so potrebni. Prav gotovo je tako smatrala tudi Zvezna skupščina letos 29. januarja, ko je v četrti alineji II.- poglavja Resolucije o temeljih družbenoekonomske politike v letu 1971 zapisala takole: »Zagotoviti spoštovanje veljavnih predpisov, izpolnjevati pogodbene in druge poslovne obveznosti in zaostriti družbene in ekonomske sankcije proti tistim subjektom, ki poskušajo s kršenjem predpisov na tuj račun pridobiti zase korist, ki ni rezultat njihovega dela.« KARO BO Z ZAKONOM 0 SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU Med delavci v znatni meri prevladuje mnenje, da bodo splošni družbeni dogovor ter samoupravni sporazumi odpravili slabosti v delitivi osebnih dohodkov. Seveda je takšno mišljenje zmotno, saj pomenijo sporazumi v bistvu le okvire in razmerja, znotraj katerih naj bi delovne organizacije delile dohodek na podlagi delovnega prispevka. Morda je zdaj čas, da vzporedno s sporazumi posodobimo tudi pravilnike o delitvi osebnega dohodka. Dovoljujemo si oceno, da so sedaj veljavne »klasične osnove« zastarele in da je potrebno poiskati nove osnove in oblike nagrajevanja, ki bodo celoviteje stimulirale delovne u-činke, zlasti pa tudi afirmirale samoupravnost pri gospodarjenju s sredstvi ter sodobne razvojne procese, ki jih napovedujemo v srednjeročnih in dolgoročnih konceptih. Zakon o samoupravnem sporazumevanju predvideva tudi eventualno možnost preseganja po samoupravnem sporazumu iz- računanih osebnih dohodkov, vendar mora taka delovna organizacija vplačati v republiški sklad skupnih rezerv tako visoke zneske od presežkov, da tega ne bo hotela nobena storiti. Če bi delovna organizacija, ki npr. izplača mesečno 1,000.000 din osebnega dohodka, hotela preseči ta znesek za 10 %, to je za 100.000 din, bi morala vplačati v republiški sklad 50.000 din; če bi hotela preseči o-menjeni znesek za 20 %, to je za 200.000 din, bi morala vplačati v republiški sklad že 240.000 din; če bi hotela preseči omenjeni znesek za 50 %, to je za 500.000 din, bi morala odvesti v republiški sklad kar 2,250.000 din. Takih sankcij torej delovne organizacije ne bodo mogle plačati, skoraj trikratne razlike bo težko uskladiti, če pa bomo s samoupravnim sporazumom omogočili take razlike kot so sedaj, ne bomo dosegli tega, kar smo želeli — odpraviti namreč pretirane razlike v osebnih dohodkih med posameznimi delovnimi organizacijami. Očitno bi bilo lažje postopoma odpraviti razlike, če bi s sicer ostrimi, a ne nerealnimi sankcijami omogočili izplačevanje preko dogovorjenih zneskov tistim delovnim organizacijam, ki so zaradi konjunkture do sedaj zašle z izplačili previsoko. Sankcije bi jih prisilile, da bi postopoma prišle v realne okvire. NAGRADNO ŽRERANJE NOTRANJEGA POSOJILA Sektor poslovnih odnosov je predlagal, naj bi bilo nagradno žrebanje obveznic za notranje posojilo dne 30. aprila 1971. Za žrebanje je predvidenih več nagrad, kot so garniture NOVUM posode, ABC, IDEAL posode, sokovniki, ekonom lonci, kopalne kadi, peči na olje, peči KAMIN EMO-5, letovanje v Crikvenici za dve osebi, letovanje na Golteh za dve osebi in kotel EMO-TERM. Vrednost vseh nagrad znaša 13.800,00 din. Odslej najnižji OD 800 din Delavski svet je na zadnji seji sklenil, da bo od 1. aprila dalje najnižji osebni dohodek 800,00 dinarjev. Ker je ta sklep pomemben zlasti za delavce, ki so prejemali razmeroma nizke osebne dohodke, ga objavljamo v celoti. Najnižji mesečni OD pri normalnem izpolnjevanju delovnih nalog in racionalnem izkoriščanju delovnega časa (184 ur) znaša mesečno 720 din + 80 din premija za smotrno koriščenje delovnega časa. S tem sklepom se zvišajo OD delavcem, ki imajo mesečno manj kot 1.000 din skupnega OD (obračunska osnova + individualno preseganje + presežek EE + kvaliteta) za polni delovni čas ali manj kot 5,00 din OD na efektivno uro, in sicer: dosež. OD po delu na del. uro do 3,40 od 3,41 do 3,60 od 3,61 do 3,80 od 3,81 do 4,00 od 4,01 do 4,20 od 4,21 do 4,40 od 4,41 do 4,60 od 4,61 do 4,80 od 4,81 do 5,00 od 5,01 dalje poveč. dos. OD za razlika do 3,92 16% 14% 12% 10 % 8% 6% 4% 2% 0 Do povečanega zaslužka v smislu gornjega odstavka nimajo pravice delavci, ki imajo v enem mesecu več kot 7 (sedem) ur ne-p'ačanih izostankov (neopravičene ure, neplačani izredni dopust, zamude). Sredstva za ureditev najnižjih OD bremenijo skupni sklad OD s tem, da se sredstva zaradi zmanjšanja regresa za malico prenesejo v skupni sklad. Pripomba G AS. da bi se dodatek za povišanje OD na 800,00 din plačeval za 2 meseca nazaj, se sprejme pod pogojem, da se ta dodatek že izplača pri izplačilu OD za mesec april. PRIPRAVE ZA SAMOUPRAVNI SPORAZUM V sredo, 14. t. m., je Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije sklical vse predstavnike kovinske in elektroindustrije Slovenije. Na tem sestanku je bilo približno 130 predstavnikov delovnih organizacij, ki so se dogovorili, da v okviru te skupine pripravijo predlog samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. S tem v zvezi je bila imenovana 20-članska komisija iz različnih delovnih organizacij, ki mora v teku naslednjega meseca pripraviti predlog sporazuma o katerem bodo kasneje razpravljali samoupravni organi v vseh delovnih organizacijah — podpisnicah sporazuma. »EMO« je v to komisijo imenoval kot člana KUZMIN Konstantina, analitika za sistem nagrajevanja. Kot njegovega namestnika pa ŠPES Ivana — vodjo računovodske službe. O tem sporazumu bomo v našem listu še pisali. Ukinejo se 1., 2. in 3. grupa del v analitični oceni delovnih mest s tem, da se delavcem, ki so v teh grupah, izda odločba za 4. grupo dela z obračunsko osnovo 2,49 din na uro. Ceniki se zaradi spremembe obračunskih osnov ne spremenijo. KAKO R0M0 LETOVALI Komisija za rekreacijo je obravnavala predlog za letovanje članov kolektiva, ki ga je pripravila splošna služba. Zaradi premajhnega interesa za letovanje v počitniškem domu v Crikvenici, bomo letos lahko letovali samo v našem počitniškem domu, kjer je na razpolago 42 ležišč. Za tiste člane kolektiva, ki bi se zanimali za letovanje na Jadranu pa bi lahko organizirali letovanje v Kaštelih in v Piranu. Komisija se je odločila za tak ukrep, ker je cena za privatna ležišča, ki smo jih imeli doslej, izredno visoka. Poleg tega se opaža, da močno upada zanimanje za letovanje v Crikvenici. Komisija za družbeni standard je osvojila predlog naj ostanejo cene letovanja take kot so bile v letu 1970 in tak predlog bo tudi posredovala poslovnemu odboru. Ker bo znašal celodnevni penzion za člane kolektiva in njihove svojce ter upokojene sodelavce 36.00 din, k čemur je treba prišteti še turistično takso, za otroke do 7 let starosti pa 29,20 din in za otroke do 14 let starosti 32,20 din, je potrebno, da poslovni odbor in delavski svet čimprej določita regres za člane kolektiva, ki naj bi znašal po predlogu 10,00 din na letovalni dan. V počitniškem domu se bo tudi letos nadaljevala tradicija družabnih večerov, za katere je sindikalna podružnica prispevala vsakokrat po 200,00 din, letos pa predlagajo, naj bi bila ta vsota 400.00 dih. Poleg družabnega večera bi organizirali tudi enodnevne izlete v oddaljene letoviške kraje. PRAVILNIK O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST ŠE NI SPREJET Predvideno je bilo, da bo delavski svet sprejel pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in sistemizacijo na zadnji seji. Na predlog poslovnega odbora, ki je ugotovil, da vsa vprašanja o-krog sistemizacije delovnih mest še niso razčiščena, je bilo to vprašanje črtano z dnevnega reda seje delavskega sveta. Poslovni odbor je ugotovil, da so zahteve po praksi višje v SETR in STP kot v o-stalih sektorjih na podobnih delovnih mestih. Zaradi tega je poslovni odbor zadolžil skupine, ki so pripravljale sistemizacijo delovnih mest, da uskladijo te razlike. ORODJARJI SKUŠAJO DOSEČI VEČJO PROIZVODNJO Orodjarji že dalj časa niso bili zadovoljni s svojimi plačami. Postavili so zahtevo po večjem zaslužku in slišati je bilo celo zahteve po zvišanju osnovne plače po analitični oceni delovnih mest. Mnogo je bilo razpravljanja zadnja leta o organizaciji dela v orodjarni, končno pa so se na zadnjem sestanku v začetku aprila vendarle zedinili za nov program dela. Temu sestanku je prisostvoval glavni direktor, ki je v podrobnosti pojasnil ekonomsko problematiko orodjarne in v zvezi s tem tudi problematiko večje storilnosti dela in možnost večjega zaslužka. Na podlagi dogovora na tem sestanku je glavni direktor predlagal DS, da se v orodjarni uvede poskusna proizvodnja po novem načrtu. Delavski svet je na zadnji seji predlog sprejel. Sklep objavljamo v celoti. Na predlog glavnega direktorja, sveta delovne enote orodjarne in celotne delovne skupine v obratu orodjarna se odobri obratu orodjarna poskusno proizvodno obratovanje, ki bo trajalo od 1. 4. do 30. 9. 1971 pod naslednjimi pogoji, ki jih je postavilo vodstvo podjetja: Letni plan proizvodnje za leto 1971 znaša skupno 7,500.000 din; — od tega odpade na realizacijo za domača orodja 2,000.000 din, — za investicijsko ter tekoče vzdrževanje in medobratne usluge 2,000.000 din, skupaj za EMO 4,000.000 din, — usluge in nova orodja za trg 3,500.000 din. V času poizkusnega poslovanja od 1. 4. do 30. 9. 1971 ima orodjarna obvezo, da realizira 50 % plana, to je 2,000.000 din domačih in 1,750.000 din tujih naročil. Delo za zunanje naročnike je dolžna preskrbeti v predvidenem obsegu orodjarna sama, neposredno pa je za zadovoljitev vseh naročil odgovoren vodja orodjarne. Tehnologija in priprava dela za orodjarno ostane organizacijsko še v službi orodij v STP, delala pa bo v tem času po navodilih vodstva orodjarne. Nagrajevanje teh dveh oddelkov ostaja nespremenjeno. Obračun individualnega osebnega dohodka se vrši izključno na podlagi operacijskih listov, ki jih izdeluje tehnologija. Za nujna mala popravila do 16 ur predvidenega efektivnega dela se izstavljajo operacijski listi s strani delovodje oziroma vodje skupine, ki delo opravlja, operacijski list se izpiše v dvojniku, od katerega prejme en izvod tehnologija, ki ga po obdelavi dostavi za izračun predkalkulacije in obračun proizvodnje. Na teh operacijskih listih se evidentirajo opravljene efektivne ure s tem, da dobi delavec te ure plačane s poprečnim preseganjem individualnega učinka v orodjarni. V letu 1970 je orodjarna dosegla 10,05 din pokritja na eno efektivno uro. Takšno pokritje mora obdržati tudi v poizkusni dobi. V kolikor orodjarna tega pokritja v naslednjih obračunskih mesecih ne dosega, se razlika odbije od obračunskih osebnih dohodkov v naslednjem mesecu. V kolikor pa obrat orodjarna doseže višje pokritje na efektivno uro, pa bo za to premiran. Za vsak odstotek povečanja pokritja na eno efektivno uro, izračunanega na podlagi mesečnega obračuna proizvodnje, se povečajo obračunani proizvodni bruto OD v orodjarni za 0,5 %. Obračun premije ali penala se vrši mesečno za vsak mesec nazaj, ker so nam potrebni podatki za obračun znani šele 20. v mesecu, obračun OD pa se izdeluje v začetku meseca. Obrat orodjarna mora v času poskusnega poslovanja obdržati nespremenjeno število režijskih delavcev. Služba orodij mora v okviru postavljenega plana izdelati razrez potreb po novih orodjih in po vzdrževanju tako, da lahko obrat orodjarne s prostimi kapacitetami sprejme naročila za trg, pri tem pa je orodjarna obvezana, da daje prioriteto vedno potrebam podjetja EMO. Načeloma naj orodna služba pri planiranju in orodjarna pri izvrševaju upoštevata planirano razmerje med domačimi in tujimi naročili, to je v odnosu 4,000.000 za doma in 3,500.000 za trg. Na podlagi tega razreza mora služba orodij izdelati kvartalni in mesečni operativni plan, ki ga mora potrditi vodstvo orodjarne in vodstvo STP. Kvartalni operativni plan mora biti izdelan in potrjen od službe orodij, vodstva orodjarne in vodstva STP do 25. v mesecu pred kvartalom, mesečni operativni plan pa do 20. v mesecu za prihodnji mesec. Tak operativni plan, v katerem so fiksirani roki izdelave orodij, je za obrat orodjarne obvezen in ga mora v celoti izvajati. Če bi se pokazalo, da naročila ne bodo ob roku zaključena, je dolžnost orodjarne, da organizira podaljšano delo tako, da bo operativni plan v roku realiziran, saj je od izpolnitve tega plana v veliki meri odvisna tudi izpolnitev operativnih planov posameznih obratov oziroma podjetja. Naročila za nova orodja in za investicijsko vzdrževanje orodij za potrebe EMO dobi orodjarna s strani orodne službe. Orodna služba določi pri vsakem takem naročilu tudi število izdelavnih ur, ki jih bo priznala za določen izdelek oziroma popravilo. V kolikor se orodjarna in orodna služba ne moreta sporazumeti glede števila priznanih norma ur in pride do spora, bo tak spor reševala posebna od vodstva podjetja imenovana strokovna komisija. Odločitev te komisije je dokončna. Komisijo sestavljajo predstavniki vseh prizadetih služb. Pri odločanju mora komisija imeti na razpolago celotno dokumentacijo s kalkulacijo izdelano po dosedanjih kriterijih in standardih. Komisija se lahko poslužuje pri določanju tudi ponudb tujih izvajalcev, da ne bi prišlo do nelogičnih dejanj, npr., da bi bilo doma izdelano orodje dražje od naročenega pri tujih izvajalcih. Vsa naročila za nova orodja in za investicijsko vzdrževanje morajo biti opremljena s kalkulacijo, na podlagi katere se odda de- finitivno naročilo. Ta kalkulacija je tudi nekak predračun stroškov za vzdrževanje orodij in za nova orodja ter službi, orodni službi kot orientacija porabe sredstev za investicijsko vzdrževanje. Vodstvo podjetja postavi posebno komisijo, ki bo nadzorovala tako potek poslovanja, kakor tudi obračun osebnega dohodka v orodjarni v času poskusnega poslovanja. V kolikor bodo v času poskusnega poslovanja doseženi slabši rezultati kot so bili doseženi do sedaj, lahko vodstvo podjetja predlaga, da se poskusno poslovanje prekine, ugotovi vzroke m proti odgovornim osebam primerno ukrepa. Tehnologija mora od 1. 4. 1971 dalje voditi evidenco o doseganju akordov s tem, da primerja odobrene norma ure z efektivno porabljenim časom. Na podlagi podatkov iz preteklih let in po izjavi vodstva orodjarne je orodjarna sposobna prevzeti večja naročila za izdelavo orodja. Vodstvo orodjarne je predlagalo, da se organizira dopolnilna proizvodnja v prostih dneh in prostem času. Nagrajevanje v tej dopolnilni proizvodnji je na podlagi »kmečkega akorda« s tem, da bi se za tako delo izplačeval OD 10 din na uro s tem, da je v tem znesku vključen že dodatek za nadurno delo in individualno preseganje obračunske osnove. Taka usluga mora biti zaračunana najmanj 40 din za kal-kulirano delovno uro. Pokritje, doseženo v dopolnilni proizvodnji, se ne upošteva pri obračunu premije oziroma pena-lov. GAS izdela navodila o sestavljanju kalkulacij in določi tehniko obračuna osebnega dohodka. Pri individualnem obračunu OD (za posameznika) se sedanja obračunska osnova poveča do 50 % in se bo s tem prikazovalo znižanje gibljivega dela OD. V času poskusnega poslovanja te spremembe ne bodo verificirane z odločbo, obračun osebnega dohodka pa se bo v tem času vršil ročno, čeprav bi ostali obrati že prešli na obdelavo po IBM. NAŠI OD V PRIMERJAVI Z DREGIM1 V letu 1969 je znašal poprečni osebni dohodek v našem podjetju 920.00 din, v letu 1970 pa 1.120,00 din. Torej smo poprečne osebne dohodke povečali za 21,7 % po podatkih gospodarsko analitskega sektorja. Po podatkih celjske podružnice službe družbenega knjigovodstva so bili naši poprečni osebni dohodki mesečno v letu 1969 903,00 din, v letu 1970 pa 1.075,00 din, povečani torej za 19 %. Vendar nas tako povečanje ne sme zavesti, saj so bili v tem letu poprečni osebni dohodki v gospodarstvu v celjski občini za 16,7 %> večji kot v našem podjetju, poprečje občine je za 19,6 °/o večje, poprečje republike pa za ca. 23 % večje. Vedeti je treba tudi to, da so imela v letu 1970 vsa celjska podjetja kovinsko predelovalne industrije višje poprečne osebne dohodke, kot jih je imelo naše pod- jetje. ŽIČNA je imela za 10,3 7o višji poprečni osebni dohodek, LI-BELA za 17 % in KLIMA za 23 7o višji poprečni osebni dohodek, kot smo ga imeli mi. Če pogledamo rezultate poslovanja, smo dosegli dobiček le v višini 23 %, ostanek za sklade v višini 21 %, neto sklade 23 °/o, sklad skupne porabe v višini 79 %, ostanka za poslovni sklad v letu 1970 pa ni bilo. Če primerjamo rezultate poslovanja in dohodke, ne moremo trditi, da so bili rezultati poslovanja v letu 1970 zaradi povečanja osebnih dohodkov, temveč lahko trdimo, da ravno podpoprečno nizki osebni dohodki omogočajo podjetju pozitivno poslovanje. Če bi dvignili osebne dohodke na občinsko ali na republiško raven, bi pomenilo za podjetje poslovanje z izgubo. O B JAVA Poslovni odbor objavlja v skladu s statutom podjetja naslednjo spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov: K 23. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Organizacijske enote lahko v primeru večjega povpraševanja po proizvodnji ali uslugah organizirajo delo za izvajanje dopolnilnega proizvodnega programa, pri čemer morajo biti upoštevani predpisi o varnosti pri delu ih o delovni disciplini v podjetju. Nagrajevanje delavcev, ki izvajajo dopolnilni program, se vrši na podlagi določil tega pravilnika, to je v obliki dela po času, akorda ali na normo. Osebni dohodki doseženi v dopolnilnem programu, so v izplačilnih listih ločeno prikazani. Redni proizvodni program zaradi dopolnilnega programa ne sme biti okrnjen.« Pripombe na objavljeno spremembo lahko pošlje vsak član kolektiva sekretariatu organov upravljanja, naslovljeno na PO do 5. maja 1971. 5 EXtu^jliKeo Kmalu bo stekla proizvodnja na progi za EMOTERM kotle, s tem pa bo znatno izboljšan delovni proces v proizvodnji tega izdelka V mesecu marcu je odšel v zasluženi pokoj Franc Koštomaj od njega pa so se poslovili kot od dolgoletnega in izkušenega sodelavca njegovi mlajši kolegi Tako nastaja prvi prototip našega novega proizvoda — kontejnerja. Na zadnji seji je DS sklenil, da se mora pospešiti priprave za to proizvodnjo DOGODKI V SLIKAH \y Živel /. maj NAŠ DELAVSKI PRAZNIK SAMOUPRAVNE NOVICE SKLEPI V TEKU IZVRŠITVE Na zadnji seji je delavski svet potrdil poročilo o izvršitvi sklepov prejšnjih sej z ugotovitvijo, da nekateri sklepi iz sicer upravičenih razlogov niso mogli biti še izvršeni, bodisi zato ker so vezani na določen rok ali pa so take narave, da je potrebno za njihovo izvršitev dalj časa kot je predvideno. Eden izmed takih sklepov je vprašanje skrčitve asor-timana. O tej problematiki je poročal na seji Drago Mravlak. Navedel je, da imamo pri proizvodnji posode zelo velike možnosti, ki pa jih dovolj ne izkoristimo. Osnovni vzrok, da poslovni učinek ni boljši in da nastopajo težave v proizvodnji posode je obstoječi asortiman. Delavski svet je obravnaval problem skrčitve asortimana na seji 11. avgusta 1970 in sklenil, da se mora začeti to vprašanje postopoma urejati. Prva faza skrčitve asortimana je bila izdelana in uresničena s planom v letu 1970, druga faza pa je vključena v stabilizacijski program za leto 1971, ki ga je sprejel DS po devalvaciji dinarja. Druga faza skrčitve asortimana pa bo po poročilu tovariša Mravlaka obdelana in zaključena do 31. oktobra 1971. VABILA IN ZAPISNIKI Iz razprave na delavskem svetu je bilo zaznati, da nekateri člani ne prejmejo pravočasno raznih vabil na seje, čeprav so dostavljena pravočasno obratnim in drugim pisarnam, ki jih morajo izročiti članom DS. Zaradi tega je delavski svet sprejel zelo oster sklep in to: »Glede na ugotovitev, da se vabila za člane DS in priloženi material zadrže v obratnih in drugih pisarnah in ga zaradi tega prejmejo prepozno, se sklene, da so tajnice sektorjev ter administratorke v službah in obratih strogo zadolžene, da vabila in material, ki ga pravočasno prejmejo od sekretariata organov upravljanja, takoj dostavijo članom DS in drugim vabljenim osebam. Osebe, ki bi zadržale ta material, so odgovorne zaradi krištve delovne dolžnosti.« ZAPISNIKI DS V PREDALIH Člani DS so navedli primere, ko se zapisniki po obratnih pisarnah, ki so namenjeni za oglasne deske, zapirajo v predale pisalnih miz. Zato je delavski svet sklenil, da morajo obratne pisarke zapisnike DS izobesiti na oglasno desko v obratu takoj, ko jih prejmejo. DISCIPLINA ČLANOV DS NA TAPETI Na zadnji seji DS je predsednik poročal o neupravičenih izostankih članov DS. Nekateri člani so manjkali na sejah delavskega sveta dvakrat ali. večkrat, ne da bi se opravičili. Zaradi tega je bila seja delavskega sveta komajda sklepčna, na eni zadnjih sej pa je moral predsednik DS iskati člane, da je dosegel zahtevano sklepčnost. Delavski svet je sprejel sklep, po katerem opozarja vodstva obratov in sektorjev, da morajo članom DS zamenjati delovni čas, če na dan sklica seje delajo v času seje. SKLEPI DS PRVA SKRB V POSLOVANJU Sklepe delavskega sveta prejmejo vsi direktorji sektorjev v več izvedbah tako, da jih lahko dajo svojim podrejenim zlasti vodjem služb, ki obdelujejo problematiko nakazano v sklepih. Poleg tega prejmejo v več izvodih sklepe DS vodje obratov, vsi člani DS in poslovnega odbora ter družbeno politične organizacije. Sekretariat organov upravljanja skrbi, da so tako sklepi DS ka-kot tudi PO pravočasno dostavljeni. Sklepe DS pa je treba u-resničiti in o njihovi uresničitvi tudi poročati DS. Vedeti moramo, da se pretežni del poslovanja podjetja odvija na podlagi sklepov DS. Po razpravi, ki je bila na zadnji seji DS je zaznati, da dostavljeni sklepi DS večkrat »počivajo« v raznih predalih, nanje pa se spomnimo, ko je treba sestaviti poročilo o njihovi izvršitvi. Glavni direktor določi takoj po končani seji DS in sestavi zapisnika kdo mora kaj izvršiti, vendar se tu pa tam zgodi, da kdo pozabi na dano nalogo morda ne toliko zaradi brezbrižnosti, pač pa večinoma zaradi odlašanja na prihodnji dan. Zaradi tega je DS sprejel na zadnji seji naslednji sklep: >->Glede izvrševanja sklepov DS se sklene, da mo rajo vodstvo podjetja in sektorji obravnavati problematiko, ki izhaja iz sklepov DS takoj po izstavitvi sklepov in v najkrajšem možnem času predložiti DS poročilo o izvršitvi posameznih sklepov. Ce bo DS ugotovil, da se odgovorni sodelavci ne ravnajo po tem sklepu, bo tako ravnanje smatral kot grobo kršitev delovne dolžnosti in materialne odgovornosti.« NOVE SPREMEMBE PRAVILNIKA O DELITVI OD Delavski svet je sprejel nekatere spremembe v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Te spremembe so bile sprejete v glavnem glede na stabilizacijski program, o katerem smo že pisali in ga celo objavili v posebni številki Emajlirca. Ker želimo seznaniti člane kolektiva v celoti s temi spremembami, jih objavljamo tako kot so bile sprejete, brez komentarja in posebnega pojasnila. i Člen 24 se spremeni in glasi: Pri delih, kjer delavec opravlja operacijo dela na proizvodu in vrši avtokontrolo, ima nižje preseganje norme. Zato dobi zaslužek za normirano delo (ali priznani čas), ki ima tudi fazo avtokon-trole vključeno v delovno normo. Člen 31 se spremeni in 'glasi: Ura v podaljšanem delovnem času (nadura) se obračuna kot redna delovna ura — dodatek. Dodatek (za nadurno delo) znaša 50 % obračunske osnove delavca po odločbi. Nedeljsko delo in delo ob plačanih praznikih se enako obračuna kot delo v podaljšanem delovnem času. Direktorji sektorjev, glavni inženirji, vodje služb in obratov nimajo pravice do plačila za delo v podaljšanem času. Za čas efektivne vožnje se priznavajo nadure samo poklicnim voznikom, ki imajo odločbo za voznika motornega vozila. Vozniki servisnih vozil nimajo pravice do plačila nadur v času vožnje. Voznikom tovornjakov se priznajo nadure tudi za čas, ko morajo biti prisotni pri nakladanju in raztovarjanju tovornjaka. Nadure proizvodnih delavcev so zajete v opredelitvi delovnih ur in se pokrivajo s cenikom za formiranje osebnih dohodkov. Dodatek 50 % na obračunsko osnovo se plača v' breme »skupnega sklada«. Enote, ki imajo vključeno nadurno delo v ceniku OD, priznavajo 50 % dodatek v breme svoje mase. 40 a člen: V prvem odstavku se črta točka a). V drugem odstavku se za besedilom »za izplačilo navedene premije za smotrno izkoriščanje delovnega časa ne vplivajo« dodajo na koncu osme alineje še deveta in deseta alineja z naslednjim besedilom: — bolniški stalež, — nujen odhod k zdravniku med delovnim časom. Člen 43 se spremeni in glasi: Novosprejetemu delavcu in delavcu, ki je premeščen na drugo delovno mesto, lahko določi komisija za delovna razmerja oziroma poslovni odbor za čas uvajanja ali priučevanja za delo zmanjšano obračunsko osnovo delovnega mesta. Pri odločitvi upošteva delavčeve strokovne in delovne izkušnje ter predlog nadrejenega vodje sektorja, službe ali obrata. Delavcu, ki je razporejen na nižje ovrednoteno delovno mesto kot tisto pred premestitvijo, pripada takoj polna obračunska osnova delovnega mesta. Delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ocenjeno višje kot tisto pred premestitvijo, se sme zmanjšati obračunska osnova največ do višine obračunske osnove delovnega mesta, s katerega se premešča. Znižanje obračunske osnove sme trajati največ 12 mesecev. Zmanjšanje obračunske osnove znaša: — ena plač. skupina ca. 4 % od obrač. osnove; — dve plač. skupna ca. 8 % od obrač. osnove; — tri plač. skupina ca. 12 % od obrač. osnove; — štiri plač. skupina ca. 16 % od obrač. osnove; — pet plač. skupina ca. 20 % od plač. osnove. Delavcu pripada v času uvajanja oziroma priučevanja osebni dohodek po znižani obračunski osnovi delovnega mesta, povečani za poprečno preseganje delovne norme v enoti, v katero je razporejen. Osebni dohodek bremeni enoto. Odbitek preneha: Proizvodnim delavcem, ki so usposobljeni za opravljanje del po individualni normi. Delavcem, ki delajo v skupinskih normah (akordih), proizvodno režijskim delavcem in režijskim delavcem pa od potrjenega predloga za ukinitev odbitka. (Vodja obrata ali službe da komisiji za delovna razmerja predlog za ukinitev odbitka.) Novosprejetemu delavcu, ki opravlja normirana dela, pripada uspeh enote v enakem odnosu kot ostalim delavcem v enoti. 44. člen se spremeni in glasi: Če delavec sprejme po sklepu komisije za delovna razmerja preizkusno delo, se mu za čas preizkusnega dela določi znižana obračunska osnova. To znižanje lahko znaša največ od nakazanih 20 % obračunske osnove na pet plačilnih skupin. O znižanju in o roku trajanja določi komisija za delovna razmerja na osnovi predloga nadrejenega vodje. Čas, prebit na preizkusnem delu, se upošteva pri namestitvi na prizadeto delovno mesto. Za delavce v učni delavnici določa višino OD poslovni odbor na predlog sektorja poslovnih odnosov. Člen 45 se glasi: Začasne premestitve se obračunajo v breme enote, v katero je delavec premeščen, tako da delavec prejme na obračunsko osnovo delovnega mesta, na katerega je premeščen, še poprečno preseganje delovne norme, vendar največ za določen čas, katerega določi sektor poslovnih odnosov v odločbi o začasni premestitvi. Po preteku roka priučitve veljajo osnove delovnega mesta za oblikovanje OD. Člen 50 se spremeni in glasi: Kadar delavec, ki opravlja normirana dela, nadomestuje svojega nadrejenega ali delavca na višje ovrednotenem delovnem mestu do vključno delovodje in traja tako nadomestovanje 8 ur ali več, prejme za ves čas nadome-stovanja po kriterijih delovnega mesta, na katerega je premeščan. Kadar režijski delavec nadomestuje svojega nadrejenega ali delavca na višje ovrednotenem delovnem mestu do vključno direktorja sektorja in traja tako nadomestovanje neprekinjeno več kot 1 mesec ali 30 koledarskih dni, dobi za vse dni poleg rednega svojega osebnega dohodka še do štiri plačilne skupine dodatka na svoje OD. Če pa je tako izračunani OD višji od rednega OD delavca, ki ga nadomestuje, dobi svoj redni OD in razliko do OD nadomeščenega delavca. Dodatek do štiri plačilne skupine OD se izplača iz delovnih OD posamezne obračunske enote. Za nadomestovanje delavca se smatra, ko delavec opravlja naloge svojega DM in tekoča opravila na dodeljenem delovnem mestu v okviru stroškovnega mesta. Pismeni nalog izstavi vodja obrata (vodja službe) preko kadrovske službe na stroškovno knjigovodstvo. Verižnega nadomestovanja ni. SAMOUPRAVNE NOVICE KAKO JE Z INTEGRACIJO Z GORENJEM Pred letom dni je DS imenoval komisijo za proučitev možnosti integracije in sodelovanja z drugimi sorodnimi podjetji. Tako je ta komisija proučevala možnosti integracije z GORENJEM, o kateri je bilo izrečenih že toliko besed, včasih tudi po nepotrebnem. Delavski svet je zahteval od te komisije, naj pripravi poročilo. Predsednik te komisije Drago Mravlak je tako poročal na zadnji seji DS o problematiki integracije z GORENJEM. Iz poročila je razvidno, da sta obe komisiji, naša in njihova, delali mnogo na tem ter proučili stanje v enem in drugem podjetju. Izdelan je tudi elaborat o ekonomski upravičenosti te integracije, na podlagi tega pa osnutek statutarne pogodbe, ki opredeljuje položaj EMO v združenem podjetju. Ker obstojata dva predloga statutarne pogodbe, naš in GORENJA, je treba najti rešitev, da se uskladiti in zaradi tega trenutno potek priprav za integracijo miruje. POSPEŠITI AKCIJO ZA ' PROIZVODNJO KONTEJNERJEV Na zadnji seji DS je poročal o pripravah za proizvodnjo kontejnerjev namestnik glavnega direktor- ja Milan Uranjek. Po izčrpnem poročilu, ki ga je dopolnil še predsednik PO Jože Jonko, so člani DS sklenili, naj vodstvo podjetja z vsemi silami pospeši priprave za proizvodnjo kontejnerjev. Glede priprav za ustanovitev podjetja za proizvodnjo kontejnerjev pa je DS sklenil, da v ta namen imenuje komisijo v naslednjem sestavu: Milan Uranjek — direktor sektorja ekonomsko tehničnih raziskav, Anton Rojec — diplomirani pravnik, Mirko Breznik — namestnik predsednika DS, Stane Veninšek — vodja kadrovanja ih Jože Jonko — predsednik poslovnega odbora. To komisijo je DS pooblastil, da čimprej pripravi vse potrebno za ustanovitev podjetja za proizvodnjo kontejnerjev in mora začeti z delom takoj. STROGA KONTROLA PRI MALICI Ko je DS razpravljal o novem načinu plačevanja malice, se je razvila razprava o higienski dostavi in kvaliteti tople in mrzle malice. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da mora sektor poslovnih odnosov uvesti strogo kontrolo glede čistoče pri malici, da se odpravijo zarjavele in razbite porcije, da ne bo hrana prestana ali pokvarjena in podobno. Novi trgovski in stanovanjski objekti V Zenici bodo do konca 1972. leta zgradili dva velikanska 30-nadstropna stanovanjska objekta, v katerih bo skupno 255 stanovanj za kadre v železarni. V Kotoru je odprla El Niš prodajalno svojih izdelkov, ki jih bo prodajala na enoletni kredit. Trgovsko podjetje »Progres« bo odprlo v Irigu tri prodajalne — dve novi in eno adaptirano za železnino in tehnične predmete. »Stavbar« gradi v Mariboru stanovanjski kompleks v katerem bo blagovnica Metalke s 1600 m2 prodajne površine za tehnične predmete in železnino. Eahoifkheo -------------------- SKLEPI POSLOVNEGA ODBORA Na zadnji seji je sprejel poslovni odbor več važnih sklepov, ki bodo zanimali člane kolektiva in jih zato objavljamo brez komentarjev. • Predlog SPO za priznanje posebnega dodatka na stalnost fizične obremenitve na DM »nakladanje premoga pri generator- ' ju« RL 9/256 in RL 9/275 za opravljeno efektivno uro v višini 1 din za 6 oseb, kar se krije v breme skupnega sklada OD. Pripadajoči gibljivi del pa bremeni obračunsko enoto — službo osnovnih sredstev. Sklep velja od 1. 4. 1971 do spremembe obstoječe AO. • Vodstvo podjetja se zadolži, da prouči možnost čimprejšnje mehanizacije dela pri nakladanju premoga pri generatorju. • Prošnji pocinkovalnice za oprostitev vračanja posojila v znesku 3.000 din iz skupnega sklada OD se ugodi glede na to, da ima pocinkovalnica za težko fizično in zdravju škodljivo delo razmeroma nizke OD. • Predlog predelovalnice kovin za denarno nagrado Šibanc Ferdu za izdelavo naprave za rezanje trakov iz odpadne pločevine od radiatorjev se odstopi komisiji za racionalizacije z nalogo, da do prihodnje seje PO izdela mnenje in predlog. • Na predlog SP in SPO se: — poveča število zaposlenih na DM »zavijanje in kartoniranje izdelkov« RL 4/61 za 6 oseb in — zmanjša število zaposlenih na DM »vlaganje na lahkih ročič-nih stiskalnicah« RL 6/130 za 4 osebe in »vlaganje na srednje težkih ročičnih stiskalnicah« RL 9/262 za 1 osebo. • Predlog SP za ukinitev DM v radiatorskem oddelku: — strojno-elektro točkasto varjenje RL 7/190 za 4 DM in — avtogeno varjenje baterij RL 11/349 za 3 DM se osvoji zaradi nabave strojev za šivno varjenje radiatorjev. • Kot predstavnike podjetja v Občinsko konferenco SZDL se izvolijo (na predlog KS in sindikata): — Kavčič Milan, — Knafelc Franc in —■ Krivec Marjan. Kadxomk& vedi • V obratu Bistrica se na predlog SPO uvede premija za doseganje večje proizvodnje ali boljše izkoriščanje efektivnega delovnega časa v oddelkih: surovinska obdelava, površinska zaščita in montaža. Premija se izračuna tako, da se stimulira doseženo poprečje izplačanih OD v letu 1970 in opravljenih efektivnih ur v istem obdobju, kar znaša 3,32 din na uro. • V obratu Bistrica se uvede premija za kvaliteto izdelkov (ali izmet) v surovinskem oddelku in oddelku surovinske obdelave poprečje izmeta v letu 1970, kar znaša 0,50 %. Če obrat doseže nižji odstotek izmeta, dobi premijo za vsak 0,1 % 750,00 din, če pa doseže večji odstotek izmeta, plača v istem znesku 0,1 % nad 0. 50 % penale v višini 750,00 din. Za oddelek površinske zaščite znaša poprečje v letu 1970 5,2 % slabe kvalitete. Če oddelek doseže nižji odstotek slabe kvalitete, prejme premijo za vsakih 0,1 % 140,00 din, če pa doseže višji odstotek, plača penale nad normiranim 5,2 za vsakih 0,1 % 140,00 din. • Poročilo sektorja prodaje (glede urejevanja poslovanja servisne službe) o realizaciji točke g) 1. sklepa 5. izredne seje PO z dne 28. 1. 1971 se sprejme v vednost in se zadolžuje vodstvo podjetja, da v najkrajšem možnem času vsi sektorji izvrše naloge, ki so navedene v poročilu, da bo servis prišel čimprej v normalno poslovanje. • Potrdi se predlog znižanja stroškov v sektorju proizvodnje, in sicer znašajo prihranki: — obrat I — obrat II •— obrat III — obrat IV — obrat VII — obrat VIII — obrat IX — služba 660.000 2,000.000 3,000.000 330.000 410.000 55.000 380.000 140.000 skupaj 6,980.000 V podjetju so se zaposlili: Uglješič Miodrag, Viher Ivan, Jevšenik Štefan, Jeki Aleksander, Kovač Bogomil, Koklič Franc, Kaj ta Peter, Pušnik Ladislav, Brežnik Ivan, Vengust Milan, Mastnak Franc, Hajmerle Ivan, Kenda Mirko, Florjane Drago, Sopar Zlatko, Lebar Franc, Kiker Bogomir, Karmuzelj Anton, Ilič Radiša, Stritih Zdenko, Plevnik Ivan, Zalokar Izeta, Mulej Marija, Ribič Jelica, Oberan Marija, Špeg- nez, Užmah Ivan, Lončar Rudi, Krajnc Janez, Škroba Ivan, Heric Mario, Končan Vili, Knez Franc, Toman Martin, Pristovšek Janko, Čuček Josip, Ilič Dragoslav, Re-her Jože, Henčič Jože, Orehovec Zvone, Lasnik Anton, Hren Milan, Šprah Stanko, Motoh Peter, Obrez Erih in Šlemenšek Ivan. Samovoljni odhod iz podjetja Majal Marija, Perc Trezija, Zorko Milan, Rozman Stanko, Antolič Marjan, Feldin Stanislav, Odeb Viljem, Dobrotinšek Janez, Viher Ivan. Na odsluženje kadrovskega roka so odšli Smole Anton, Mirnik Ivan, Cvek Avgust, Rojc Milan, Golob Peter, Kroflič Zdravko, Počkaj Franc, Tovornik Marjan, Dežan Dušan, Marčič Miroslav. Poročili so se Vodstvo podjetja mora izvajati posebno kontrolo nad izvajanjem ukrepov za znižanje teh stroškov v okviru stabilizacijskega programa. lič Silva, Gorenjak Marija, Čeh Polona, Zdolšek Ana, Škorjanc Sonja, Oberan Branko, Furman Ana, Zupančič Ivana, Kavčič Ana, Užmah Pavla, Klanjšek Neža, Pu-stek Slavica. Iz podjetja so odšli: Puc Matilda, Kovač Tatjana, Jančič Irena, Rozman Jožefa, Ko-štomaj Olga, Zupanc Erika, Ska-za Metka, Flis Marija, Dreml Jožica, Cvetko Silva, Artnak Marjana, Fabjan Majda, Bajramovič Enver, Smilkovič Živojin, Džim-hur Srdjan, Pušnik Avgust, Jager Ivan, Sivka Adolf, Vošnjak Ja- Černič Jožica — Ločnikar, Loč-nikar Martin, Dornik Milan, Bor-štner Jelena — Pulko, Pilko Leopold, Inkret Marija — Langeršek, Šlemenšek Marija — Geoheli, Rebernik Jožefa — Bind, Planinšek Marjan. Invalidsko upokojeni Kolarič Justina, Pohajač Matilda, Kobal Franc, Višnar Jožefa, Videnšek Erna, Špitaler Ivana, Jeler Marija, Mahnič Zdravko, Rojc Ivan. Upokojeni sodelavci Koštomaj Franc, Pavšar Franc, Bojkovič Andjelko, Stropnik Edi in Stoje Andrej. Umrl: Stropnik Edi Disciplinski odpust: Leban Milan in Jevševar Miha. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža in nenadomestljivega očeta STROPNIK EDIJA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, zlasti sodelavcem zavijalnice in skladišča gotovih izdelkov za venec in denarno pomoč ter sindikalni podružnici in tovarniški godbi. Žalujoča žena Majda sin Tomažek in hči Sonja Kako je s premijo za smotrno izkoriščanje delovnega časa O premiji za smotrno iz-koriščenje delovnega časa je bilo mnogo razprav in prigovorov. Največ prigovorov je bilo na to, da se ta premija ni izplačala v slučaju bolniškega staleža in da ni bila šteta v osnovo za pokojnino. Delavski svet je že večkrat razpravljal o teh prigovorih in sklenil, da se mora to vprašanje urediti. Zadolžil je komisijo za o-sebne dohodke naj pripravi svoj predlog za obravnavo na seji DS. Komisija je predlog pripravila in tako je na zadnji seji DS sprejel sklep o spremembi 40. člena pravilnika o delitvi o-sebnih dohodkov. Po teh spremembah ne vpliva na izplačilo premije za smotrno koriščenje delovnega časa, bolniški stalež in nujen odhod k zdravniku med delovnim časom. Delavski svet je zadolžil sektor poslovnih odnosov, da uredi vprašanje te premije tako, da se bo ista štela tudi v pokojninsko osnovo. Tako je na zadnji seji poročal direktor sektorja poslovnih odnosov, da se bo ta premija štela v pokojninsko osnovo od 1. januarja 1971 dalje. Za tiste delavce, ki so odšli v pokoj pred tem tem datumom pa bo glede štetja obravnavan vsak posamezen primer posebej. Glede na to poročilo je delavski svet sprejel sklep, da mora sektor poslovnih odnosov sestaviti seznam vseh tistih delavcev, ki so šli v pokoj pred 1. januarjem 1971 in bi se jim morala premija šteti v pokojninsko osnovo. Ta seznam bo sektor poslovnih odnosov dostavil KZSZ v Celju zaradi ureditev pokojninske osnove. Tak sklep je DS sprejel glede na to, da bi se tisti delavci, ki so upravičeni, da se jim glede na premijo poviša pokojninska osnova, sami ne znašli in ker je tudi dolžnost podjetja, da to stori. Einaljiibec- Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečnjo v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA lil C* KOMUHiSTIČHA PARTIJA OČRT, SKICA. NIKOLA VUJIČIČ JOSIP BROZ POSLANEC, OGLEDNIK JUGOSLOV. LETALSKO PODJETJE PETAR PETROVIČ ŠPANIJA REKA . i r - m i ~y>: ▼ ► V w ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ jgg -4^ PRAZMIK DELA ► ITALIJA ► ■ KRAJ MA M0TRAMJSK. TUJE ŽEN. IME 'lOOm1 ¿UVI ▼ ► RIMSKO 1 VNETJE SLUZUtCE. ► KRAJ V VOJVODINI ► r SMEDEREVO MOŠKO IME ► ¥ SREDIŠČE VRTENJA KREMENJAK ► cg?“ ZABAVIŠČE i ▼ ZNAMKA ELEKTR. APARATOV ► KISIK ► PELO PO UČINKU ► , v......... ■— ZA0K1JICA ► DUŠIK LUKSEMBURG ► RUDNIK PREMOGA V ISTRI i ZAČRTANA PROGA NEKDANJI RODOVI V ITALIJI ► V PESNITEV BELGIJA ► ŽENSKO IME TAJSKA PELIN 'W ► PEVSKI ZBOR ► KARDELJ EDVARD ► v ANGLEŠKA D0LŽ. MERA IZO&RAiEV. CENTER ► ▼ ▼ MEDMET BOLEČINE ► KOZJI GLAS VIBA, K0TAMEC PIJAČA STARIH SL0VAH0V ► V »žfl«« I 4L i»»»»» ► V " mm CELJSKI TISK 6 ČRKA ► ► ▼ V ŽENSKO IME ► Za prvomajsko nagradno križanko so naslednje nagrade: 1. nagrada 100,00 din 2. tri nagrade po 50,00 din 3. pet nagrad po 30,00 din Vsak reševalec lahko pošlje sa- mo eno rešitev. Rešitve križanke pošljite do 10. maja 1971 našemu uredništvu. Izžrebane nagrajence bomo objavili v 5. številki EMAJ-LIRCA. ZAHVALE Sodelavke v obratu radiatorjev se prav iskreno zahvaljujejo svojim sodelavcem za veliko pozor- nost ob prazniku žena. Vse smo bile prijetno presenečene, zato bomo pomagale svojim sodelavcem pri delu še z večjo vnemo kot doslej. Žene delavke iz obrata radiatorjev Prav lepa hvala vsem sodelavcem in predpostavljenim za lepo darilo, ki sem ga dobila ob odhodu v pokoj. Darilo sem prejela z velikim veseljem, vendar mi je bilo zelo težko ker sem morala prezgodaj zapustiti svoje delovno mesto. Še enkrat prav prisrčna hvala vsem in mnogo delovnih uspehov. Marija Zimšek Ob odhodu iz kolektiva se prav lepo zahvaljujem bivšim sodelavcem iz sektorja ekonomsko-teh-ničnih raziskav za dragoceno darilo in jim želim mnogo uspehov pri delu. Jožica Dreml OGLASA Zelo ugodno prodam popolnoma novo dvodelno omaro iz mahagonija lepe oblike in pripravno za vsak stanovanjski prostor. Informacije v obratu orodjarna pri tov. Arzenšku. Ugodno prodam zelo dobro ohranjenega »ficka«. Informacije na interni tel. št. 238. Vsako leto 435 stanovanj v Cačku V zadnjih 10 letih je imel Ca-čak najbolj dinamično stanovanjsko izgradnjo v Srbiji s poprečno 435 stanovanji, od tega 223 v družbenem sektorju. Največ so jih zgradili leta 1965 (625), lani pa le 118 od tega 22 v družbenem sektorju. Letos računajo na izgradnjo 350 družbenih in okoli 100 privatnih stanovanj.