ji u imi resen j UtH jm Mtniko* Issued deity except Sandeys end H o Ud eye LETO—^^W^^^VJtrMSC CHICAGO, ILL. PETEK SI« DECEMBRA (DECEMBER) 1917 &TEV.—NUMBER 299. P^bliihed wid^^baUd und« pmttJ|lo^4«) authoriaedby thi Aet of Potok^A HIT, oa «01* Ifco Poet Offtt ti OMeaga, Dltagfc. If 0*ar gf tbsPi^^kTiTivrtoon, Poetmaatsr General. SENAT PREISKUJE SOCIALNA ZAKO-DELO V MORNARICI, NODAJA V KONGRESU. Tajnik Daniels, ki jo bil zaaližan pred senatnim odsekom, ni ho tel odgovoriti na vee vpra-ianja. izdelovalci orožja zvba. cajo krivdo na vojni oddelbk. Socialistični kongresnik Meyer je podal predlogo, ki je bila spre jeta v odseku in pride pred zbornico. Washington, d. o. — M omari-jtki tajnik Daniels in vrhovni iz -platitelj McGovan ata bila prvi priči, zaslišani pred zborničnim mornariškim odsekom, ki ima preiskati delo v mornarici. Majhna praska med tajnikom danielsom in kongresnikom Brit tfnom je oživela preiskavo. Britten je vprašal, kakšne pritožbe je poslal podadmiral Sims mornariškemu departments "Mislim, da ni pravilno vpra-itnje, če se vpraša," je rekel tajnik Daniels. "Povedal bom toliko, kot je bilo vprašano na odprti seji, da je admiral Sims dobil m, kar jc imela mornarica in mu kje lahko dala." Tajnik Daniels je dejal, da mi-I ili, da ni pravilno razširjati pogo Tore iz častniške obedoval nice. Dodal je: "Mislim, da je zelo malenkostno in majhna kupčija." "Vprašam za fakta," je rekel Britten. "Oe imate kakšna fakta, dajte .jih," je odgovoril hitro tajnik : Daniel*. Britten je rekel, da pod-odaek menda ne želi, da se mu pokažejo le ugodne razmere. "Če hc zapovedujoči oficir tu -kaj ali na tujem pritoži," je dejal [Britten, "da ne dobi, kar želi, ali > pravilno vprašati o tem." L "Pravim, da naj ae ne vprašuje 'a tem, če se je apolnlla vseka za-era ^r«ituaciw . Daniels, "ali ČO se je Spolnila | »trategična stvar. Admiral Sims a nl pritožil. 'Vpra&al je le za posebne može, da pridejo tje. ki jih nismo mogli poslati valed drugega dela. Med admiralom iu mornariškim departraentom via -da popoln sporazum." Tajnik Daniels je razložil v ^lomietn delo, ki ga vrši morna -riea, pri tem se je izognil vaem faktom, ki lahko koristijo sovražnikom. 'Ko jc razpravljal o lovcih na pol »pijače, je dejal, da jih »ma-tra za potrebne, toda velikega na-vdnAcnja ni zanje, da ostanejo kot trajno orožje. Povedal je, kako »daj mornarica gradi 424 glav-lih in drugih ladij. Dejal je, da se avijatika v mornarici dobro razvija, toda ovire M v gradnji. Hvalil je aporazum, vlad med ameriško mornarico i" uvezniikimi mornaricami. Povdaril je, da je velika nalo-*» v opremljen ju trgovskih ladij f» topovi. Washington, 20. dec. — Voditelji družbe Colt Fire Arms Co., « HO 1,11 i danes zaslišani pred sc-^'Batnim odsekom za vojaške zade-Vf. zvi-Brajo drug za drugim kriv- DOLOCA SOCIALNO VANJE. ZAVAKO « Washington, D. 0. — Rezolucija, predložena po socialističnem kongresniku Meyer Londonu, ki določa, tla se imenuje .komisija, da preišče potrebo uvedbe socialne zakonodaje, pride pred kon -grešno zbornico, da raapravljajo o nji. Zbornični odsek je namreč sklenil soglasno, da jo kongresu ugodno priporoči. Kongresnik Meyer London je pred odsekom s kratkim nagovorom priporočil svojo rezolucijo. Povdarjal je, da ao ae spremenile razmere v industriji, ker se je morala prilagoditi vojnim razmeram. Vse to je naložilo breme delavcem. iRezolucija določa, da komisija obstoji iz petih članov: dveh delavskih zastopnikov, dveh delodu-jalskih zastopnikov in delavske-ga tajnika. Komisija naj ima pravico prirejati v raznih krajih javna zaslišanja, zahtevati priče, da doprinesejo dokaze, in potovati v inozemstvo, da prouČavs sisteme socialnega zavarovanja, če tako zahtevajo razmere. Led je prebit. Prvi koraki za uvedbo socialnega zavarovanja so storjeni in nsdaljevsli bodo z njimi, dokler vprašanje socialnega zavarovanje ne bo rešeno. POGAJANJE V ST. PAULU. ogromna setev zibke pšenice, 42 miljonov akrov poeejanih 4 ozimino in pričakovati je bogat pridelek kljub suši v novembru POROČILO POLJEDELSKEGA DEPARTMENTA. EN POVELJNIK ZA [ZAVEZNIŠKE ARMADE. Združene drŽave vztrajajo pri svoji aahtevi, da an earn general vodi oparadje aa aaveani-ikiH' frontah Washington, D. C. — Ogromno jc zemljišče, ki je bilo letos pose-jsno s zimsko pšenico, toda pridelek ne bo velik v primeri s po. setvijo. Poljedelski department naznanja, da bo pridelek ozimine 'Washington, 20. dee. — Državni tajnik Lanaing ic danea laja vil, da bo on ali predaednik Wilson v par dneh objavil poročilo u rezultatu aavezuiške konferen qs v Parizu. / znašal po dosedanji cenitvi 540,- \ (Pričakuje se, ds aiuerižka vin 000,000 bušljev. Weveda bo kon-eni pridelek nad ali pa pod to ee-nitvijo, kajti množina pridelka je odvisna od vremena. Poročilo poljedelskega depart, menta pravi, da je 42,170,000 e-krov posejanih z ozimino. Letošnje posejano zemljišče je za štiri odstoke večje kot lani. Priporo« čali so, da posejejo 47,337,000 a-krov z ozimino, da pridelajo v PRVENSTVO EA POVELJNIKA . ORB PRANOIJI. da v tem poročilu objaani avoje stališče napram Rusiji in obenem poda sugestija za večje ediuatvo v uiilitariatičnlh operacijah na zavezniških frontah. Major-general Bliss iu drugi člani Housejeve delegacije ao prepričali predsednika, da edina rešitev rallitaristlčneg« proble-je en aem poveljnik za vae zavezniške armade. Težave so v tem, ft u«uuuu, Via (jiiuciajw f iuw«, • 'v bm » «>«i prihodnjem letu 1,000,000 bušljev kdo naj do bi to uieato, angleški imenicc. Da niso posejali toliko ali francoski general, akrov s pšenico, ni krivda ne Odkar so v Washingtonu neu-*trani farmarjev. Krivo temu je redno namignili, da se spodobi vreme, pozna žetev drugega pri. vrhovno vodatvo Franciji, ker ae delka, pomanjkanje farmarskih takorekoč največja vojna viii delsvcev itd. na franeoskih tleh, je naletel Jesen je bila v mnogih krajih »»WW ««lo »ovražue odmeve suha, posebno na jugosapadu v Angliji. Situacija v tem osiru v Kansasu, Oklahomi in TexaaU. 1* torej selo delikatna. Sprva so Ravnotako je bila suša v aevero- pričakovali ameriški uradni kro. St' Pand, Wan.—Delavaki gaj-Wiiaon je najavam**«*- luacije, Je odgovoril taj- sk«ui shodu apeliral na vse indiH strijslne bojne moči v Združenih državah, da se boljše oragnisira-jo in delsjo na to, ds pride do boljšega sporszuuia med delavci in delodajalci. Delavaki tajnik ua-čeluje pogajalni komisiji, ki ims izravnati spor med štrajkujočimi cestnoželezniškimi uslužbenci in državno varnoatno komisijo. "Velika množina materiala je za opremo armade na fronti po. trebna," je rekel delavski tajnik Wilson med drugim. "Potrebujemo najpopolnejšo organizacijo naših domačih moči in največje delavnosti, da izvršimo to opre -mo. Iz tega sledi, da bodo naši industrijalni apori odloženi, da konča vojna. "Nastop delavcev in delodajalcev je povzročil mnogo industri-jalnega nepokoja. Kakor hitro obe stranki spoznata, da so naše naprave v tej vojni v nevarnosti in da je treba v interesu splošne javnosti prinesti žrtve, tedaj jc tudi mogoče izravnati spore. "Oe je treba to spraviti v en stavek, kar je največja potreba naše dežele, potem bi rekel, da je duh ae mopožrt vo v alnoetl za splo-šno atvar — žrtvovanje nafcega naše A. Jura,-----n ;„ ponosa, naših prek Marini f P*»ve(lH' ' Harn-ni vojni department vla- nega blagostanja potrebno, da -uis Stoddard, podpredsed- ^ u.tanove (»b- ' ..... stanejo še nadalje in da si nail o- troei nemoteno ml avtokratičnih evropejskih sil lahko volijo svojo usodo. " Rifle korporacije jc • da je nagovarjal ordi-oddelek vojnega depart-preden je bila napove-J4'1« vojna, da bi se morala vla-« pripraviti z orožjem in strell-»«rii, toda visdni ursdniki ao ga *nvrnill Ako bi bili poslussli nje-l»v nasvet _ je rekel — bi bils J^rmka armsda danes bogstej-u 4o,(g|0 strojnih pušk, s ka '"""i m- lahko opremi 4,000.000 ao* PTIČKI SO SE UJELI Chicago, IU. - Določba zahtevi da morajo biti vsa jajra pravilno zaznamovana, ki prihajajo |iz hladilnih shramb na trg | Trijf groeerieti, Walter Kelso. kot delavci . bičava ordinančnega oddel- Pet" Hhines ln brafjj Umbr-^i ka. k. . ________t. »f niao. ravnal po tej doioeo. zapadu — v ldahu in Waahing- tonu. V letu 1914 je bilo poaejenih 42,012,000 akrov z ozimino, pridelane je bilo 684,990,000 bušljev pšenice. Z zimsko ržjo ao poaejali 36.6 odatotkov več zemljišča kot v prejšnjem letu. Največ so k te ma pripomogli fsrnssrji v ni Dskoti, ki so letos podvojili zemljišče, na katerem so sejali rž. Z ržjo ao poaejali 6,119,000 akrov aveta in pričakujejo 80,000,000 bušljev rži. ,„V letu 1917 ao pridelali okoli 75,000,000 bušljev rži, v letu 1916 pa le 49,000,000 buAljev. (Delavaki department je pripo • ročil, da letos poacjejo več ozimine kot drugs leta, da bo pridelek tako velik, da odgovarja vaem po-trebain. Letošnji pšenični pri • manjkljaj je povzročil, da je treba znižati konzum plenice, da je bo dosti do prihodnje žetve In mlatve. Tako je ua primer živilska uprava uvedla brezpšeniČne dneve in priporočila, da se ljudje v večji meri poslužljo korusne moke. Lani je huda in ostra zima po-vzročila, da ae ni obnesla pšenica. Le toa je pa suša ovirala vzkals-nje pozno sejane ozimine. Letošnji november je bil tako suh, da že mnogo let ne pomnijo taka au-še v novembru v Kanaaau, v ka te rem poacjejo največ zimske pšenice. Dežjs v novembru Je pa-dlo 96 odstotkov pod normslo od vzhodnega Kaiiaaaa preko lows, v severnem Misouriju, v osrednjem in severnem lllinoiau, Indiani io Ohio. (Poljaki department pravi, da pridelek ozimine ni odvisen po popolnoma od dežja v poznem poletju in pozni jeseni. VAŽEN ZAKLJUČEK PIVO-V ARU ri KIH DELAVCEV. Houstin, Te* — Konvencija organiziranih plvovarniških da laveev je sklenila, da naj zahte - vajoplvovamiškl deiavri pri skle panju novih iM»godb, ds dol»e de lavke ravnotako visoko mezdo gi, da bo vlada direktno sugeri rala to all ono osebo za vrhovnega poveijniks, ali zdaj pa menda te bo tegaj Wilson hočs le ouie-liti, da Amerika želi cdlnstvo v operacijah. v VLOMILCI »O IMELI SMOLO. o ao imeli rojarj^ kl ŽfvlomSl V tukajšnjo prvo narodno benkn. Porezali so vse telefonske Uer, toda varnostne shramba je kljubovat* J»jih prizadevanju. h/raziitk predalov ao uaplenl-li/C denarju In znamkah deset do-arjev. > _ PRUA-ev in at o častnikov. denarno globo. VREME i 'hiesg»» dei in mrzlo proti prečna temperatura urah 42 okol.ea V p'-tek večeru P«v v rad nji h 24 Solnee izhaja ob 7:14 zahaja ob 4 :21. Chicago, 01. — Policistka Aliee ki ima nalogo, da pazi na tatove, v velikih trgovinah n a aredišču me.ta je aretirala eoajst dečkov. Najstarejši šteje enaj»t let rta polieij«k njih »tariM- Mali areatantki v. imeli edm<» •Urb. kaj >**!•• večerjali. Večkrs« »o »|rra»alt. kaj 1*. /a večrrjs. k.» »e prek rne.ta razgniila noč in nl še nihče prišel |h>nje. med nji ni i Odvedli m jih postajo in pokliesli SOCIALIST IEVOLJBN CDfSKI SVIT. v OB Milwaukee, Wis. .V osmem občinskem volilnem okrsju je bil Izvoljen socialist Kdmund T. Melius. Dobil js 100H glssov. Za nJim je bil republikanec l^ouia A. Kous s 12118 glasovi, demokrat K. Mayor Je dobH le 675 glaaov. SAKTBVB ŽELEZNIŠKIH KURJAČE?. Chieago, IU. — Zastopniki že lezuiških k ur ječe v, ki zaatopajo organizacijo 75,000 članov, ao ua znanili avoje zahteve, ki Jih pred loža železniškim družbam, ko bo do člani odglaaovali o njih Kurjači zshtevsjo povišanje mezde od 10 do 40 odatotkov. Za kurjsče pri brsovlekih, ki aedaj največ zaslužijo, zahtevajo la de act odatotkov, za kurjača, ki zdaj zaalužijo le m dan, zahteva jo 40 odstotkov. Organizacija hoč* j»rwl vaem doseči minimalno dnevno meado $.'1.50. VESTI 0 MIROVNIH PONUDBAH IN POGOJIH. Bolševiki zahtevajo, da Nemčija privoli v mir brez aneksij, odškodnin in na temelju samoodločevanja narodov« Nemčija je obvestila Rusijo, da bo ponudila mir vsem zaveznikom. Washington je informiran o najnovejših nemških pogojih. —• Civilna vojna razsaja v južni Rusiji. OBRAVNAVA RADI UMORA PROTI BRADENU JE PRICBLA Anderson, Ind. — Obravnava proti Marion llradenu, ki Je ebte-žen, da j# usioril avojega svaka Frank |('Mla napslnjsns • pri/srni in mra Ana Hrs4|eo Hod aon-Hrtrwu. amtra obtož#f»ea in ločsna le«a umorjroega, bo baK glavna prtčs. London, 30. dee. — Po zadnjih vesteh ia Petrograda se eelo razširja oboroženi odpor proti bolže-vikom v južni Rusiji. Boji med kozaki ia rdečo stražo ee vrše ob Donu od Astrakana do Samare. V Caribinu vodi koaake neki menih a imenom mjodor, čigar bojni kUo je "Reši, o gospod, ivoje Uudetvol" VOttberniJt^Orsnburg Centralna rada (vlada) v Ukraji nl je odgovorila aa ultimatum bolševikov, da noče prekiniti aveae i kozaki ia proglasila je ukrajinsko (malorusko) republiko kot de) vieruake federativne republike. Petrograd, 30, deo. — Poročava-lec Evening Poeta" javlja, de je Nemčija, ki pripravlja splošno mirovno ponudbo zaveznikom, informirala bolševiško vlado, da eo oentralae drŽave pripravljene upoštevati rusko mirovno formulo aa temelju brea aaekeij ia odškodnin, toda aahteva o aamoodločevanju tO. daa. ¥ aavezniki zahtevajo upastav-ljoaja vseh teritorijev, Id so Jih okupirale armade oentralnih dr. šav, in povrnitev Škode. Vpraša nja aemških kolonij ee reši na mirov nem kongresu Bodoči gospodarji teh kolonij ee morajo oatra-ti aa sentiment tamošnjega prebivalatva. Liga narodov, ¥ kateri bi bila aastopana Nemčija e svojim aamgovitim militurlsmom, bi bila velika farsa. ^ Washington, 30. dee. — Ia asu train! h diplomatiftnih virov je pri-žla v sat, da bo Nemčija v svoji božični mirovni ponudbi dovolila, da proMvalstvo v Alaaotjl ia Loreat odloči s splošnim glasovanjem, kam hoče epadati. Dalje je Nem čija pri volji prodati svoje kolo nije Angliji ia porabiU skupiček ea poravnanje škode v Belgiji, Sr-biji^t Rum unij l in severni Pranei Petrograd. 20 d#c. — l*on TroAlj, bolševlški minister zunanjih zadev, ni šel v Hrast Lltovsk ua ailrovno konferenco, kakor je bUo prej poročano. Nemški minister dr, Kuchlmann In avstrijski minister f ernlufata ga povabile us emtanek, toda Trockij Je od • govoril, ds mu oJ mogoče zapu • at It i Petrograd, . TroekiJ Je naložil ruskim po oblaščeneem, ds naj tia prvi seji a poslane! centralnih držsv vprs-asjo, če ao zsdnji pripravljeni ak lepa 11 mir lis podlsgi načela ru aklh revoluelonarjev i mir bre« aneksij lo odškodnin m da vsak nered odloča o svoji usodi Nemški delegatje so hill infer mirsni, da morajo ns to vprsšs-nje dsti natančen odgovor, sko m> lioeejo pogajati zs mir P aprotnlke, ki jih oblegajo. Vojni komisar Krllenko poro. če, ds a« bolš«viške čete bližajo Kijevu, Vlada sovjeta je poalala ultimat so. 1'krajlucem, da morejo v oaem i nšt l ridsast I h ursh od • povedati zvezo a koraki, če n«, jim bodo bolševiki napovedali vojno Druga brzojavka Is Petrograd« pravi, d« j« kozaški gensrsl Kal«-din ponudil «nlr bolševikom, ko ao njegove čete raokupiraJ« Ko« slov n« Donu Ksledin predlaga, da pelrogiadska vlsda prt|»osi4 rieodOanost Dona in ae n« vtika v asdeve koza kov. Učinki malce rsvelaeije aa Avstrijo. Washington, D. O,, 30. dee * Vladni krogi ao dobili informa-ei/e la rurihs, ds aeme rev^usije, ikl gs ar je jo ruski bolševiki v eea-(Dalja ae I. a*« L keL) PROSVETA GLASILO'SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE bomo stvar uredili tako, da ljudatvo ne bo trpelo draginje niti pomanjkanja.'*' IIL Ithaja dnem« nedelj ia praznik.«*. LASTNINA 81,0 VENSKE NARODNI POPPOEN* JEPNOTE Cana po dogovoru. Rokpptal aa aa rrmimjo Naročnina: Zcdmjene drtava (izve* Chka*o> ia 91.10 aa pol leta In 76« za trt mescce; Chicago ia $2.2» m H Uta. »11» »a tri------ tt aa kU, dlfc • "PROSVETA" A "THE ENLIGHTENMENT' OrpR •# tka Str—*a Hati—I Iaauad daily exempt Sunday aad Holiday*. OwbmI by tka Slovakia NttUal Ea»efh Advertising rates on agreement. Bančni ropi in censora fotoiger. — Čudna kombinacija, kaj? Ali vendar je tako pri naa v Chicagu. Banditje so zadnji četrtek oropaU nadaljno banko in odneali »46.800 «V»*^ALEl ODBOE:^^^ pri belem dnevu. Ravno tistega dne je bila v sodni dvorani ffc^l ^ M^ v ■■■ sodnika Carpenterja vsa čikaška policija, kateri plačajo Etb" KnaUn' *** ^ davkoplačevalci v mezdah $45.520 na leto. Kaj se je ugodilo? Ali je bila policija pri sodišču zaradi kakega veli-1 ega zločina ali zarote proti življenju in lastnini? Kaj še! t'olicaji so bili tam vsled poskusa, da čikaška gledališča I ^^^HHHHHP za premične slike ne smejo predstavljati neke fotodrame, John Ermenc, Ivan A Kakar, Ivan Kušer, Anton Hou p,Mi katero je ie odobril oficijelni zvezni cenzor. Mestni po- Mravlja Jacob Muha K. H. Poglodich, Matt Pogorele, John icijski cenzor FunkhouJ-porodu Nemec - pa hoče^ ^ zabraniti vprizoritev te drame, ker je po njegovem mnenju (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki aa dozdaj Subscription: United Stataa (exempt Chicago) sad Chieago aad foreign countries »4.»0 par jmmr._ "PROSVETA" 2S»7 Sa. Lawdale A Tmlmfmm LswndeU 4S3S. Dala« v okl«paj> a. pe. (Na*e»bar M-17) paUg eaioga pmtmmmi, da vaai Ja • Imi daeve®b pataala racama, »i prmrmUamm, da $m rmm mm mmtmrt Mat.____^___ Beseda o tem in onem* Delavci, plače in profit! — Kaj je vzrok večnega spora med delavci in delodajalci? Glavni vzrok je ta: Delavec zahteva toliko pfače, da lahko žiVi, delodajalec pa zahteva nekaj tisočakov ali nekaj miljonov več kot mu je potrebno za življenje. Politikarji, rodoljubi, uredniki in drugi, ki tarnajo, da bi moral delavec v sedanjem kritičnem času odnehati od svojih zahtev in na noben način ovirati proizvajanja potrebščin, morajo vedeti, da mora delavec jesti tudi v vojnem času, medtem ko delodajalca ne sili neobhodna potreba, da bi moral narediti 500 odstotkov dobička. Zakaj tarnači ne obrnejo svojih objokanih oči proti podjetniku z besedo, da naj odneha od čezmernega profita? Jeruzalem in Turki. — Častilci Alaha.so izgubili Jeruzalem in v enem oziru so lahko veseli. Dolga stoletja so Turki nosili odgovornpst fca prepire in pretepe, ki so se vršili med krščanskimi romarji raznih krščanskih sekt na svetih krajih v Jeruzalemu. Pravoslavni, katoliški; lute ranski in kdove kakšni še kristjani so se zbirali pri Božjem grobu in se prepirali in lasali, čigava vera je najboljša in edino prava. Turki so se pa smejali in delali mir. Zda; jim tega ne bdvei treba. Alahovci bi morali biti hvaležn" zaveznikoma ' \ nutum Zmiueue. HAHBOJUn ODEOE: Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Veranič. OEXTKALHI ODEOE: SO morali biti poleg. Tako se postopa Z ljudstvom. Policaji, ki imajo pa-1 Slovenakemu Repub. Združenju ao m' doalej pridružile Slede« žiti na red in zločince, sede V dvorani in se prepirajo, kako organizacije: Slovenaka Narodna Podporna jednota; zastopniki dolga krila morajo nositi igralke, da ne bo žaljen njihov Anton J. Terbovec in Matt Petrovič. ^ "moralični čut", medtem se pa roparji vozijo v avtomobilih Matt p^relc0* ^ '' ugU^aŠkgl H od banke do banke in pri belem dnevu odnesejo $46.800; Slovenska Svebodomiaelna Podporna Zveza; zastopnika iv I od meseca aprila t L ao že odnesli čez $90.000. Poleg tega Boatich in Anton Zlogar. Da ljudstvo plača: še $45.520 policiji, da jih čuva pred Slovensko Podporno Društvo a% Barbare in Slovanska Delavak -ti [Podporna Zveza; zastopnika: Andrew Vidrich in Ivan A. Kakar■ -■ ' Jugoalovanska Podporna Zveza "Sloga"; zaatopnika: Johni mene in John Rezel. nite, kjer ate, ker bo tako bolje I Slovenski Delavski Sokol "Chieago"; zaatopnik: Ivan Kuiar. za vaa. Ako pridete s^m, si ne bo- Slovenska sekcija Modersr Woodman v Chicagi; zastopnik J ate nič prebrali, pač pa ai nako- seph Steblaj. pali nekoliko stroškov. Slovenska sekcija Jngoalovanake Socialistične Zveze; * Rojakom širom Amerike voščim nika: Filip Godina in Frank Sava. vesele božične praznike in srečno Druitvo Slovenija Č. S. P. B. J.; zaatopnik: Frank Udovieh. Novo leto. Slovensko samostojno mladeniško podporno društvo Danica Daniel Hwala. |Chicagi; zaatopnik; Frank Mravlja. Slovenski Socialistični Klub (samostojen) in Slovenska Čitali Oollinwood, O. — Naznanjam I ca v Milwaukee, Wis.; zastopnik: Leo ZikrsjŠek. žalostno veat, da je tu preminu- . Zveza 'Slovenski Izobraževalni Dom," franklin, Pa; zaato Frančiška Baraga, rojena Si-1 nik: Štefan Zabrie. veo v najlepšem cvetu življenja, Slovenski Tamburaiki in Pevski Zbor "Lira" v Chicagi^ atara komaj 26 let. Tu zapušča Utopnik: Jacob Muha. aoproga in tri nedoraale otroke. Bila je dobra žena avojemu sopro- Glasila S. B. Z. ao aladoži liati: gu in ljubeča mati svojim otro-| Prosveta, zaatopnik: Jože Zavertnik; Olaa Naroda, izstopni DOPISI. Ameriška grofica in eovražni inozemci. — Hči ame riškega miljonarja Vanderbilta se je pred nekaj leti omo-žila z madžarskim grofom Szecheniyem, ki je seveda podanik Avstro-Ogrske in zdaj sovražnik Amerike. Madžar ski grof se je oženil z Američankoin-. . . V .. ... . . , bastlčne oglaas pennaylvanakih In s tem blagom, kar so bo vam poljubilo, ampak potreba|ohijtkih ^^ aaalužite drog- zahteva drugače. Zato so \a&> pogodbe neveljavne in mi I j« po $4 do 06 na dan, kar oata- zasto kom ter splošno znana po vsem Ludvik Benedik; Glas Svobode, zaatopnik; Martin V. Konda; Pi Collinwoodu. 0 njeni priljubljeno- jetarec, zaatopnik: Etbin Kristan; Slovenija, zastopnik: Frank \ sti je dokazoval -pogreb, ki se jc rani5. za8t0pnik: Frank Kerže. vršil 13. t. m. Na krato je bilo po-' oženih več venccv od njenih ao- . , * rodnikov, prijateljev in društev, vladlda bi vlada poslala naše-Pokojna je bivala v Ameriki S|S» Kristana v Rusijo, ^lada je pa »et. Poročena je bila 7 let. Doma baJ* dala ^govor, kakoršnega je iz vaei Storovo na Notranjakem. ™o ™ prerokovali naprej. Za bož-Tu zapušča poleg preje omenjenih to mora biti v resnici ali tudi eno sestro, omoženo Mary nor, ah pa tako neveden, kdor Štokel in brata Ivana nekje v W. fdrii, de bode naša v lada.prima, Virginiji, v staremu krsju pa ata- ^ kak ^Ulizetn Boljševikov, ali riše in eno sestro, omoženo Josi>aših I W. W - - Saj ao b pino Krašovec. vendar t resnici samo pravi anar- « a • u#i J IA Am ; histl, ki ne verujejo v drugega kot Poko na je bila pred H ^ L^ ^ y umore in vesela in zdrava ter pela p^;L J . . mice v krogu svojih otrok, sedaj • „ , , pa jo zakriva težka grftda. Pride V P0^ «orn3™ smrt, hočeš, nočeš, moraš, pa bo- valovom, na katerega opozarjajo, diai da ai star ali mlad, nič ne iz- P* med drugim: Kaj je Kri-bira stan t Socialist! Se več: vodja slo- a i 4 * ______k.nn venskih zmernejših socialistov. Žslujočemu soprogu Anton Ba- ^^ ^ ^ ga in vaem trem njegovim hčer-l^ glovven8klh fanitič„ih aocia- ragu in vaem trem njegovim kam izrekam moje sožalje. R. S. S. Ra Z. ie živi! listov in če se ne motimo član organizacije I. W. W. Kaj je Godina t Socialist. Ka je Zavertnik t Socialist. Pojdite po vrsti vsa ta imena in vai ti možje z samo par iz-I V New Yorku izhaja neki'alo-1 jem so socialisti! Niso demokrat-venaki nabožni(t) mesečnik, ki je i*. ki bi verovali v demokratično silno reven po vsebini. Sicer tega republikanako wtavo. Njih ideal niVzrok pspir, na katerem sc tis- socialna revolucija.--S« ka, nego urednik, ki je eden naj- več! Večina teh mož je pronunci-večjih zagrizencev, kar je sloven- ranih po avojilr spisih in listih, skih duhovnikov v Ameriki. Ta I« «rem0 8tavl,ri kolikor hočete, frančiškanski kazimir je sicer re-|da jc večina teh mož našla vlada vež na duhu, toda dičijo ga dru- v konfisciramh knjigah in zapia- lepe lastnosti, posebno v de- L W. w. • nnucijanstvu je precej Izurjen. To To je duševna hrana, ki jo da-vado povedati mnogi slovenski du- Je ta "nabožni" lUt. Ako bi ne hovniki, ki ao že imeli aitnosti imel drugegs grehs, je pisan v valed njegovih intrig. Lagati je tako polomljeni alovenščinl, da na-aicer greh, toda v njegovem slu- rsvnost žali čut slovenskega jezi-čaju ao laži odpusti jive. V sloven- ka. ski javnosti ne šteje ničessr, ker V neki števil, je pred nedsvnera gs ne marajo niti v njegovem last- tudi namigsval, da je izvedel if nem taboru. Ker je to čU>vek, ki "verodostojnega vira," da ao ti representira le 000,ao aa od atrani »rdečkarji" Jako slabo zspisani ^jS^nejSem smtolu, kajti le P slovenskih Ustov pustili ksr nsj- prl vladi in če bo "kar na enkrat J^; nam bo »e*0*.1 več mogoče pri miru in mu niso zagrmelo sc ne bomo prav nič ču-delali reklame kljub nearamnlm dlli." napadom v njegovem listu ns vae, ^ Uga ^n»^ narodom aa to Atanavljajo ae lokala, adboni rejajo ae ^»odi T^JT^ mo. To je, kar deU arotnikom strah. . r-umUl^N« ft, N. odi«*«« žsjgr.^sii „ slovenec tmci pridu« lo polteno slovensko Ionsko. lun tvojo ftrino (kmetijo) l in dvoje otrok, nt katere je treba paiiti in tkrbeti tudi aa va« go-spojinj«tvo. Za v»a nadaljna po jaauiia in podrobnosti obrnite ae pismeno na upravntttvo tega ii-»ta: 2657 So. Lawudale Ave., Chicago, III. oLAvin stani mit—at sa lawn dali avb* cbioaoo, PiedeodaAki Jaka Vo*rtt, bo« Mt, Lt Stllo, UL L Podpradtedulk i J. BrotkoviA, P, D, 4, boa M, Ob IL Podprodoodoiki JoW K u kri J, MM Ave* fa *ajaik. Jata Vordoikat, »ftt Se. Lawadala Avo., Okl« BUfoJnlk; Aatoa J. Tarbovoo, P. O. Bat 1, Otoaro, UL ftpisaikar: Jata Molak, 4001 W. liat Sk, Okleago, UL MAOlOUn ODtBKl Jota AaitrotU, lil tea, Oaoossksrg, PA . Paul Borgor, T41 — lal Bt, La BaUa, DL P. A mooter, C?« Akaaj f v«, Boak^rtsga, Wyo. ikmkjkflbao aflaahmo • JPOkOTNI ODBBK! Aatea Broal, tU - tStk Avo., Now Dolstk, Mlaa. Joto nadito^'tox Ol, Bmltktoa, Pa. - BadoU Plotorlok, 416 te«« BrtdgovlUo, Pit, Jakob Mtklavttft, k Boa I, WUtook, Kl M. Potrovlok, 1U1I Halo Ava, OilMwnl, a Stanaford, W. Va — To pre - mogarako meato in p race j aapo . tdjeno. Elkhorn Piuey ts>«] Co. gradi 70 novih hi*, gledalce, dve drpltveul dvorani, Itolniluteo, dve Soli in veliko prodajalno aa pre -mogarje, Delo je staiug lu drulb* ima mnogo kontraktov aa premog in valed tega potrebuje Se vsaj delavcev, kl lahko pridejo uu delo t K A O. HK ieleanico tli l>t pilite nt Andrew Serlegi, 4 Smith field fit., Pittsburgh, Pa. Pooarodbo ao ae vtrao v vaak strops sdrsrlHk^Ne rUkirajta vakga sdrsvja t poaa rod boa 1. Nai ale vlU krvoi loj j« jolb a mb nož lO, Bob m, fits mlug, Pa. BADBVB PBKPIBUIva TSESQfB, kl ate jtt roMU prva ta 4 ,lMS* ^Al^ONliaAiTllll - Ifttk Ava., W. New Datatk, Minn. JU POPISI, raapravo, tlaakl, atattaflt UA an "Prtavote" ao | at aaalov i UBBDNIŠTVO "PBOSVBTB", IMf-B So. UwtStlt Ave* OUatft, vsa UPBAVNIAkb BTVABI, paralalia, aglaat, m yeMlitie at att UPBAVNISTVO "PBOSVBTB", IM7-M So. X*wt4tla Ave, Okl« ▼ koraapoadaaai a taJnUtvoai A X. P. J., PlMjna |. |pra> "Pro«vata" at rakito Uooa sradalkov, survol aaptftto aaslov. kTio 1 4oa, ako lellte. la bo vaaka alvar |Uro raloaa. ----- Bojo glavaoga aprnvaagt tiktaa ao vrllje vaafct prvt artia In trtUI Bahal. — Ooapod (mesarju) t "No, ktko ate at aabavtU nt leni-tovanju vale Mere!" Meat r t 41 Ah, lrrtanoi toliko Kampanjea amo apm, da bi ae tvW njt, ki amo jo tnedli, lahko kopt* t v njeni.M SDKAVm - SPECIALIST ZA SLOVENCI 411—4th Avenue <*▲ SPROTI POST«) PIT^SEUROH, PA. ' . 900 zsTrOunn peemooautev potrebujemo i ■ » ' < * '■ I l ' . ' ' I! ' 4 4" ^ W! " ' at delo a pikom in nakladalot t at rojem ta Klkhorn Plney (!oal Mining Co., v Htanaford, W. Va Ml lot amo UVrttuo urejene rove; delovno iu ilvljtnako attnje je povoljno ta aapadno W. Virgin ijo. Dobrt pled a, oaemur«o dtlo, novo hilt, fade, ter* kvt ItcV Dober botrd at atmet. Pridite naravne* aam a 41 A 4)- A* itleanieo tU pa plltte nt Andrew itergoll, i Jfcuitbfleld St., Pittsburgh, Pt. * NORTH SIDE STATE BANK *o« STUI/fOS. wo. IMA HAWTALA IN BEZZBVZ I1H.MM« "SoSSr^iitavIS?? ^B^ola^Se^flS!^ ELEKTRIČNA PREOLEDBA Z X ŽARKI. Hlari ts ik slool sdravslk, a II lat so prakso. Zdrsvi sapaiao Is kltro vso bo* laasl, pra, pluis, allodvs, oblati, trgssjo, sorvoisoot, krvso bolaaai,, kakor tudi druga bolossl molkih. Oadrsvl vaako bolasos katero pre v tata« v avojo oakrbo. Uporabijo ssjboljla evropska, omerilka ls odatalik dolov aveta adravlla. Nlako case. Msavat krosplalso. Tolos pra-glad popolnoma isaiftao. Prt smsl so idrsvi veliko Itav ilo Blovaaoov. Uradao ura od 0. sjotrsj do I. svolor, ob ae* daljah aamo od 11. de II popoldas. « Izvanredno veliko število naklh pleld smo proioli e nai modnorodsi lok pri llomlltonovf prodajalni la at to ie a totl sk»tttlH rs« s«to aanjana odj«. A/KftffH vs* te pMfen« raapr«dajl i, kl ljubijo sodbo In se lote a te« sabo. tr"'"ih državah, pada na rodo« v!tna tla. Te informacije ao« °t>fin*ki svet v Budtpesti je "»fitane sprejel rtaolueijo, da The Sa HamikoD Co SIS LIBERTY ST., PITTSBURGH, FA. p<'«ltnee Vrul je predle-^lucijo v avstrijskem dr-«"» zboru, da ji velika cem • ' * {»oaestva razdeliti med kmc- prosveta ........................... TRIJE RODOVI, i ♦♦MIM .............I................ Rezervisti -o -e rszšU, ostalo je le ^stsluo moštvo. Mnogo častnikov je dobilo dopiurt. Med njimi je bil tudi Fries, ki je moral domov, kjer - 'AWS? rt-LM m upadla. Globoka aenra Ji je ležala pod očmh StXvo mu je Ua neproti. Roka, ki mu jo je podala v pozdrav, je bila suha, aama kost ln koža. "sir da J prišel," je rekle, "zdaj bo zopet vae dobro in lepo!" . , . Frice je moral pripovedovati materi iu o e tu kod je vae hodil in kaj je vee videl. DrugI ^ jTpoSv.1, potem ata ae pa odpravila z mater- io na jug, iekat zdravja. Pot je bila naporna, ker jc mater duši lušelj in je Jih omagovala od alaboati. Pa tudido£ je bila pot, ker *U morula apotoma ^^ iivati da ai je mati nekoliko opomogle. stsdospela do dalmatlnzkega obrežje, do .likov,-tega, ataroelavnega Dubrovnika. Jasno je bilo nebo, od morja je P'^J^ do-brcdejna, hladeča sapa. Obrežje •o -nčUej^; ke ciprese; dehtele »o oranže in citrone. Mirte je cvetela po vrteh, v« obsipana z belim cvet- iCm MaU in sin ste posedala po prieojnih kra- jih, izravnanih v lepa izprehajališča. "Tako mi je dobro ln lepo," -e je radovala mati, "ko si ti pri meni, Frice! Nobene bolečine, nobene slabosti ne čutim. To blago aolnce ima čudovito moč." .. .. Svetilo ie na zemljo blago solnce. Urelo je ude in kri. Človeku je bilo dobro ln lepo. "Solnce ims čudovito moč!" je ponovil sin "Solnce je kakor sreča," je govorila meti, "ksmor se ozre sreče, tam vstsne. veselo življenje. In oboje — solnce in sreča — si meni ti, • ------—---------------t-* " . ■' >' i '• i 1--1. Naslonila ee mu je ns prsi. Pred njima je dvi gslo mirne, šumljejoče valove brezbrežno morje. "Frice," ee je zdremila mati, "Bog ve, kje je zdaj onkraj morje atric France! Ali je še živ t Kaj misliš!" k "Gotove je ie živ, aicer bi že dobili ksko poročilo." "Ali je srečen!" • "Tudi srečen je! Hsj vsm nič ne piše, in le v sreči pozsbi človek človeks." "O, moj Bog. kako smo se razkropili daleč po svetu 1" je vsdibnila mati. "Solnce ni bilo, ln šil sme tako deleč vsaksebi." Hladila je einovo roko. "Ali alej bo zopet vee dobro, aamo da ae vr-ne ljubo zdravje. In vrača se boljinbolj Vsak dan »1 ss čutim krepkejšo. In potem, »"> se oženiš, ee za stalno vrneš k meni ali pa pridem jez k tebi. In kakor ima vsak dsn svoj večer, Uko ga ima tudi vsako človeško življenje. Staroet je naš večer. In ta večer mojega življenja bo lep, ker ga bo ozarjaU tvoja areča, moj Frice, edini, zlati!" Materina roka je segla do sinovih Uc. Frice je začutil vlažen hlad. VDar mama! Vaši upi «e ureanlčijo." In teko sta presedela vse dneve, dokler se ni začel Fricetu iztekati dopust. Odtjotovatl aU morale. Dolžnoat je klicala sina od matere. IX ako hi legel krelj spst in počivat! Ne ~! Ne smel Zakaj njegove pot še ni dovršena m delo že ni dopolnjeno! - "Zdaj grem k Lenki," je dejsl, ko je od- hajsl s pokopališča. Po prstih se je bližal hiši, da jo preseueti, da bo veselje tem večje, ko Uko nenadoma zagleda pred seboj njegs — krsljs Psvla, rimskegs eessr- * Najprej tiho, potem glasno in vedno glasneje je^donels njegova pesem: ( hog popotnik hodi križemsvet, '' sree ga sili, da zs srečo roma. ' Človelk* srca krije m rs z in led, ' in romar brez miru ln brez doms! . . . AteSte«*. jmazanY FBULO POUOU-skboa naofijuka T9MD sodi&čem. Chicago, DL — Thorn ss Costel-I lo je pričel pred sodiščem v prav- da je bilo vse v redu, ko je iel mimo ponoči ob 1:30, Rop so odkrili šele zjutra} ob osmih, ko so odprli banko. 13 VOJAKOV RAK JENIH NA Baltimore, — Trinajst Meadu, je bilo ranjenih pri železniški nezgodi, ko sta blizo Bsl-timore Highland trčila ekupej dvs vlsks. 'Nihče nl nevarno po-A k od o van* Kraljevi pevec — Pavel Plesec — je hodil po Kranju, brenkel na kitaro brez strun ln pel: I bog popotnik hodi križemsvet, srce gs sili, da zs srečo roma. . ► f Človeške srcs krije mrsz ln led, ln romsr brez miru je in brez dome 1 V omračenem duhu so umrle jasne misli. Bil je miren th krotek. Nikomur nl storil nič žslegs. Hodil je od hiše do hiše, ves ubog in bolsn. Lice se mu je smehljslo, nikoli ni nič prosil. Ljudje ao imeli usmiljenje do njegs. Ksdsr mu je bile obleke umszsns in raatrgana, mu je kdo poderil svojo, Že obrabljeno, da ul Psvla zeblo ln da ga ni močil dež do kdle In to obleko je zopet nosil toliko čaaa, dokler mu ni rn/.padla na telesu. V ne je Jvzel ksr mu je kdo podaril. Kralj je hodil po hišah pobirat davke. Preko rame mu je viaela torba. Vanjo je metal prejete darove: kruh, sadje, meoo Densr jc spravljal v žep ln ga znašal v žgsnjsrnlco. "Dajte mi at run!" jc zahteval in atresel densr na mizo. _ In dali so mu M run, natočlll so mu žganja. "Takoj si jih napnem," jc dejal ln Izpil strupeno pijačo. Z roko ae je pogladil po prsih: "Ah, zdaj bodo r.npet lepo pele nove atrdne!" Prijel je kitaro ln je začel: Neznsn, nevsbljen. vedno wim a seboj, nemirne mlali le mi mu družice; nikjer nikogar, ds bi del inu: Stoj! |>a bi iaprala bol - več ni aolslce! . . . "Hvala ti, cc*ar Neron, kralj Pavel, hvala li!" mi mu klicali ljudje Zia\nal m' jc Pavel, dvignil «lavo pokonci. Siianil je na|M>l trepalnice v /.mik miloati in kis-Ijcvcga priauanjs. ' "Zdaj arem k Msnlci in k materi — krslj K'*e k mrličem," jc dejal čssih in »nlacl ns pokops liš«;e Poiiomio, dostojanstveno je at opal med grobovi do tja, kjer *1a počivali Msnlca in mati. Tiho ae je al**ila njegova peaem. Ni hotel peti na nini. da ne bi motil kraljevih m rilcev. Ti hočejo imeti mir v umrli, ker no imeli toliko dela in težsv v življenju. Kakor on asm. Najrajši bi leirel k njima ln bi po«M>al Truden je le in as-•»pan, ali njegova pot še ni dovtiens, delo še ni dopolnjeno. Velike je njetrovs dešels. Kaj hI počeli njegovi *akladi, sko bi sa ne bilo ponje! In . , • f '» "Lenke ni pri nes," so mu odgovarjšll. Šel je dalje do druge vssi. . Otroci ee začeU kričeti: "Kralj Pevel gre! Cesar Neron prihaja!" Otroci eo ae eklenili okolo njega v krog. "Ali bi ne aapel tiste avoje peami. o, kralj, o cessr l" eo ge prosili. Pevel je vzel kitero v roke in začel peti, ln otroci eo peU z nJim: • Ubog popotnik hodi križemevet, srce ga sili, da za srečo roma. Človeške area krije mraz in led, ln romar brez miru je in brez doma! . ., "AU fte videli Lenko!" je začel izpraševati. "Lenke ni pri nas!" ao mu odgovarjeli. "Kem se je izgubila! Kam ae je skrila!" In vrnil se je v mesto, ker ni bilo Lenke ni-kjer. A priti je moral do svojega zaklada. "Saj bi jo človek še dobil, a zmeraj pozabim, kje je, in nič ne vem, kod naj grem, da pridem do nje," je tožil gostilničarju. Nekoč se je zasmejal na ves glas. Pogledal je veselo, kakor da ae mu je zbudila rešilna misel. "Tako bo, tako bo! Tako pridem gotovo do nje t" je vzkliknil. "In kako se to zgodi!" ga je vprašal gov t Unifier. "Na listek papirja mi zapišite Ime onega kraja, kjer prebiva Lenka!" je prosi). (lostilnicsr se je smejel in mu je nspival na list papirje z velikimi črkemi besede: "Zavinkov-cl v Bell Krajini, onkraj Gorjancev." Pevel je vzel psplr v roke in je čitsl zlog za /logom: "Zavinkovel v Bell Krajini, onk rs j Gorjancev." ^ Potem je sprevil listek v žep in je ponovil ua pemet: "Zavinkovel v Bell Krajini, onkraj Gorjancev. — Dobro, zdsj vem, kje je Lenka. — Zsvlnkovcl v Bell Krsjinl, onkraj Gorjsneev. — Tem je Unke, tjs morsm, če jo hočem videti! — In sdaj še neksj!" "Kej le?" "Pojdite z inenoj do onkrej mostu, da ml po-kažete pot. Tam sts dve cesti: ens na desno, druga na levo. In nikoli ne vero, ell naj grem tut desno ali na levo. Pojdite in roi pokažite!" Gostilničar je vzel klobuk In šel s Psvlom. Ta je govoril venomer: "Zavinkovel, Zavlnkovei, Zevinkovcl . . ." Ko sta doapela onkrej mostu, poksŽe gostilničar proti levi in reče: "Tod inosete hoditi, ds pridete do !*nke . . ." "Hvale, hvala!" Gostllnlčsr je odšel proti mestu. Ns mostn je poatsl in se ozrl ss Psvlom. Vldsl gs je, ksko je krevael po cesti, keko se mu Je msjsls kitsrs ns hrbtu. V grmu si Je odlomil palico in stopsl dsljelndslje. s "Ts ne pride dsleč! Jutri bo zopet pri nss!" ai je mislil gostllnlčsr. bivši policijski nečelnik prejel v teku njc^ovegs slušbovsfnja $13,-<*0 "grafterstfetfe?' dfenafje, ki je trsjalo 15 mesecev. Coetello je sebe naelikal kot vr-hovnega upravitelje ze denar podkupninakega sindiksts. Izjavil je, de so zapovedujoči uradniki iz rasnih virov dobivali podknpiiinoiie da je bil polieijski department ob času Healeyjevega načelovanja "greftaraka" maši-na s Healeyjem, na čelu. Imenoval je deset policijskih kapitanov m lajtuantov, ki ao imeli dobiček i od davke, neloženega v grehu ki I Hladnega večera aem se izpreha-igri, Jul ob Tiberi — ki je pa precej Podkupnine, kl so jih včasi Unnjia nego na primer Vltava v spravili detektivi in policaji, s<> pragi in za ladije — neplovna -ustavili in Uko uredili, ds so jih jn občudoval grandijozno novo ju-izročaU policajakemu načelniku gt^n0 paiačo, pred katero so le- I. P/utallil I 4* 1QO£ rv/iutu vili PavAllVIIIV HTVO- Utrinki. ČRTICE IN POTOPISI Spisal Franjo Krašoveo. VTIBI IZ ITALIJE. * Spomini • pota. K ekskurzijam p« rimskem m* sni Msrk Avrelov steber. prav blizu na Monte Citorio je C^.era dei deputati ~ itaUjanaki par lament. Zavzema vso aevrno stran trgs, sli je stara stavba, pa ni n. ti senca drugih parlamentov, du na^akega, peštanskega ali beroli,,. nkega. Notranjščina (razne klu-bove dvorane) pa je še precej luk-surijozna. V neki rdeče draperi-rani klubovi sobi amo se dlje <"a-sa zadržali in tu so na mizah le-Žale in noge kuverte in papirji z laškim grbom in obilježjetu ''Camera dei deputati". V naši dnu-bi je bila tudi soproga poznanega urladočeškega poslanca Herolda Nekemu gospodu »z naše družbe je prišla šaljiva misel, da je zaprosil gospo poslančevo, naj napiše soprogu list ravno U Hali jan-skega parlamenta. Radi smo ae vri podpisali tu lisu odposlan iz iUlijanskc zbornice češkemu lament ure« par- (Dalje priho4njič.) sucno paiaco, prcu ^e™ w f0^ \ Prednik (poroee- in Costcllu. I ta 1895 postavili Cavourjev spo- valeu ll8ta; f Je bl1 Prejšnji vefer Imenovani.so bili mnogi znani meilik. To je največja in najkras- »®vzoč pri ženskem zborovanju) politiksrji, salunarji in lastniki nejSa zgradba modernega Rima, X vašem poročilu m niti bese-igralnic in hiš greha. Priča ja ia-L bližini angeljskega mostu. Glav- dleue 0 kakšnem govoru! Ali ni povedala odprto, da je bilo mesto I n0 tveW) med vatikanskim mestom | nobena žensk govorila na zboro- Chicago izročeno razni sodrgi, H jn 08talim Rimom tvori angeljski va£Juf_ . se ne preživlja s poštenim delom. maBt Bgrajen že leta 136 od Ha- Porocevalec: Seveda so govo Coetello je nedelje izpovedal, drij. , { V ' -1 ' *l Razcvetele polne rože — rahel dih! — pat ae naglo avet sa cvetom vanje s njih. EAD BI IZVEDEL Po ulici Venti Settembre, ki spominja na vhod Halijanskih čet ■ MBHIIKI ZVBZNI VOJAKI Iv papeški Rim dne 20. septembre za svojo sestro Ivano Oplotm m ---'lSmpridemo h Kvirinalu. Zuna- rojena Ravnikar, doma iz Trt njoat pač nl nič posebnega. Prav vel j, spodnje Štajersko. Ped nl BI Peso, Tex. - Mehiški zve-lnavadna enonadstropna palača, kako dvemilet.je btla nekje zni vojaki ao streljali na ameri- Hoteli amo jo razgledati, ali ker državi Ok ahoma. V- -t ško konjeniško patruljo, ki je ne- naa brez dovoljenja ministrstva ^^^ot ^ vedoma prekoračila mejo blizo niso hoteli pustiti, smo šli v notra- sim, čc kdo ve za njen . Fsbensa, Tok. En konj^je bil u- njoat mesta k Fontana Trevi. Naj- m. ga "^^p^.ti Sit in eden ranjen. krasnejši vodnjak večnega mesta! kemu zdo hvele«ri.J^r ^ Američani so odgovorni ns o- To delo Je novejše M*poeUv- imam nesaj ta genj bi videU p«ti enega mehi - Ijena 1.1762. V srednji dolbimsto- cajpa akoDo ^^ škega vojaka rsTkonja. Od Jime-h Neptun, v postrsnskih dolMnah* ričiov nl bil nihče zadet. alegorije zdravja in plodnoat Prija>i na nas^ m Vojaeke obleeti ao uvedle pre- zna Italija spoštovati svo- gkavo » je velike može, evo vam dokaza! Fsbens leži M milj južno od tu- Vse emotke nosijo imena velikih E mol, umetnikov in držsvmkov. ___ Tako imamo v Italiji cigsre Ca-| SOL OHRANI MBHKO KOBUZO vour, Grimaldi, Garibaldi, Min i 1 ghetti itd., poslednje ao še precoj Jutro Je bilo. Solnce je svetUo toplo. Nobe-nega oblečks ni bilo ns nebu. (Deljo sladU, R F. P. 2, Box Is Forest City. Ha. POZOB ČITATELJII __I ghetti itd., posieanje ao se preeuji ZANDHIVE KBJJWI LafavetU, Ind. - Univerze dobre eH so drager po 15 aauted: ^ * Purdue3jeUdsls oklic, v ksterem mov; kvaliUta je kt. kakor pHa« dvoru ^^ J priporoča farmarjem v Indianl, naših portorikah. To mimogrede.^Ji^Thanee' da nsj nasole mehko koruzo, da Omenim naj naših slavnih koneti- VodMka Johaime - fl jo tako obvsrujejo spridenja. lov po tujih držsvah^Dejstvo je, ^ Z Farmarji v llllnoljskem okraju d. ime melokatera država Uko|l«U New York, B. so nasollll na tisoče-bušljev me-1 zsnikerne in brezvestne konzule, w a ■ i ft t__t____naXa *\ >»a *m a/l t*s a V« hke koruze, de se ne !*> pokvarila V VOZOVIH ZA BUDO BODO PREVAŽALI PBBMOO Ashland, Wis. — Severozspad- ne železnica je oddaU 2,000 voz zs prevsžsnje premogs, s katee-rimi ao prevažali rudo. BANKA OEOFAJIA BA (41,000. Summit, DL — Banditje so vlomili v tukajšnjo držsvno bsnko in odnesli $41.000. Bsnčns varnost ns ehrsbs jf skoraj razdejs-na. Rtoplll so jeklene atene z scl-tilevskoml pismeni, ds so Ishko prišli venjo. V enem kovčegu js bHo $93.000. v vreči is usnjs ps $g,000. Pregledali ee drag kov-če«, v ksterem Je bilo $30,000. (Neki ponečni fevej Je dejal, kakor ravno naša premodra Av- T_ strija. Pri tem ao nsši konzuli| "Proevete # » , strsstni Germsni. V neki vidami; ,jnditTft. Ako ae etrlnjaa s nj sem naletel ns nekega Poljaka, ki,^ idejami, podpiraj mi je pripovedoval o brezvestno- oglato v ProsvetL v sti nsših konzulatov. Naši konzu- lmtm ^ u vsakdanje ft«^" lati m Izključno nemške domene, sko kdo zahteva kaj v drugem av-strijakem jeziku, kažejo vraU! Večkrat se dogsjs bsje, ds se mora avstrijski Blovsn obrniti na francoski, srbski eli ruski konzu ne po imernl eenL ANTON let in Um se mu ustrezs in poms- kje se ns^ja^ mPJeij gs poprej nego n. evstrijskem. V covec Rimu vodi avstrijske konzularne bival v South 0-ehi. > posle neki Sehulmscher, Ssksonec, ki mu nI dosti, da mu konzularno službe donaša tisočs, smpak si Je ustanovil tudi banko, na katero privezuje vsekegs imetnike, ki i-ma B njegovim konzul s tom posls. Slovsnskegs jezik s ne zne te Oer man niti enegs t nivsi v c*«««« .o-— - _ri,.,ni p. ne ven,, kj« J., i»■• ' ■' " ijudno vtt br.., d» ml f> »""".' .i,, iuj p. pri ji vi •*.!»■ J k »nI, 1814—!,', T lili. (Ow. 1» ,l)