Leto 1891. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos L. — Tzdan in razposlan dne 24. novembra 1891. (Obsega štev. 160.—161.) 160. Razpis finančnega ministerstva z dne l(i. novembra 1891. 1. Istran postopanja z drobci hektolitrove stopinje pri ovedovanji alkoholove množine. Da bodo zapisi in preračuni, predpisani *J*avčevanje žganja, bolj preprosti, zaukazujc se pogumno s kraljevo-ogerskim finančnim minister-Slv°m na jiodstavi §. 101. v žganjarinskcm zakonu ^ 20. junija 1888. 1. to-le: 1. Pri ovedovanji skupne alkoholove ^a°žine, katera se piše v te zapise, puščati L. v nemar drobce pod eno polovično hektoiitrovo uasPr°t' Pa drobce ki znašajo eno pologi ,110 ali nad eno polovično hektoiitrovo sto-.. postavljati v račun kot celo hektoiitrovo stopi- njo, naj si grč za mesecema poistinjeno alkoholovo >iino ;ni« ali izdelka kake žganjarnice, ali pa za dona-odnašanje žganja na podstavi ene zgla- ,Ve’ aÜ pa tudi za posledek ovčdovanja, koliko je Zal,,ki Žganja. i,|i '*vzeto pa je ovedovanje tistih posameznih Iti • 'plovili množin, katere še ledadô skupno vsoto, W'vde Postavili v zapis, n. pr. ovedovanje alkolio- V*Q [ v zapis, n. Oiriožin, ki so v posameznih sodili. 0,«nl„.|, ) Pri takem ovedovanji se smejo puščati v ne-mar samo drobci pod eno stotinko hektolitrove stopinje. 2. Pri ovedovanji izvozne bonifikacije za žganje, ki se izvaža preko čolne proge (točka 8., lil. a, b in c v poglavji A priloge A v žganjarinskem izvršitvenem predpisu [Drž. zak. št 133. iz leta 1888.], treba je vso alkoholovo množino, poistinjeno pri uradnem postopanji na izvozu do hektolitrovih stopinj, pomnoževati z izmero bonifikacije, katera je za vsako hektoiitrovo stopinjo zakonito ustanovljena, torej s 5 kr. Stcinbach s. r. 161. Ukaz finančnega ministerstva z dne 18. novembra 1891. 1. zastran dogovora, sklenjenega z deželnim zasto-pom vojvodine bukovinske z ozirom na zemljiško-razbremenilni zalog te kronovlne. V nastopnem se razglaša na podstavi člena I. v zakonu z dnč 8. avgusta 1891.1. (Drž. zak. št. I 42.) med finančnim ministrom in deželnim za-slopom vojvodine bukovinske z ozirom na zemljiško-razbremenilni zalog le kronovine sklenjeni dogovor. 88 Dogovor, kateri je bil na podstavi poprejšnjih ustavnih pooblastil sklenjen med c. k. državno upravo z ene strani in deželnim odborom vojvodine bukovinske v imenu deželnega zastopa z druge strani za uravnavo raz-mêrja med državo in zemljiškorazbremenilnim zalogom bukovinskim. §■ 1. Odpišejo se naprednine, katere je država dala zemljiškorazbremenilnemu zalogu bukovinskenr' do konca meseca decembra 1864. 1. v znesku.................... . 328.916 gl. 52lL kr a. v- katerih obrestovanje seje ustavilo vsled Najvišega odločila z dné 1. avgusta 1864. 1. in pa brezobrestne naprednine, katere so bile temu zalögu s pridržkom, da se smé zahtevati njih povračilo, od tistega časa do konca meseca decembra 1889. 1. izplačane v znesku......................... 10,013.674 „ 83 kr. a. v-- torej vsega vkupe................................................... 10,342.591 gl. 35y2 kr. a- v" to je deset milijonov tristo štirideset dve tisoči petsto edenindevetdeset goldinarjev, 35l/a kr. §. 2. Za leta 1890. vštevši do 1903.se namesto brezobrestne državne naprednine, dovoljene z ^a| višim odločilom z dné 1. avgusta 1864. 1. v znesku letne potrebščine zemljiškorazbremenilnega zalo8a’ katera ni bila založena z davčnimi prikladi, porazdeljenimi s 55 odstotki na vse neposrednje davke W1 izrednega priklada, dovoljuje a) nepovratna letna državna podpora za 206.000 gl., to je dvesto *e tisoč goldinarjev a. v., in b) povratna brezobrestna letna državna naprednina v znesku 150.000 fr' to je sto petdeset tisoč goldinarjev a. v. Ta državna podpora in ta državna naprednina se izplak v četrtletnih anticipativnih obrokih. Za leto 1890. se napravlja obračun tako, da naj se znesek brezobrestnih državnih prispevke'11' zemljiškorazbremenilni zalog bukovinski, previden v državnem proračunu za leto 1890. (Drž. 1 št. 83. iz 1. 1890.) s.................................................................. 378.455 P" z ozirom na davčne priklade, po meri tega števila v toletnem proračunu zemljiškorazbrc-menilnega zaloga proračunjene samö s 30 odstotki, v delnem znesku...................... . 206.00^J, ima za nepovraten državen prispevek, da pa naj se celi ostanek.......................... 172.455 kolikor je tega zneska res treba zemljiškorazbremenilnneinu zalögu za službo tekočega leta, >nia brezobrestno državno naprednino. Potemtakem bo torej zemljiškorazbremenilni zalog bukovinski dobil v letu 1890 poleg *,re obrestne državne naprednine, ki je v prvem odstavku tega paragrafa ustanovljena s 150.000 61*'. t resnični potrebi še drugo tako državno naprednino do najvišega zneska za 22.455 gl., to je dva in tisoč štiristo petdeset in pet goldinarjev a. v. §. 3. Kar še ostane letne potrebščine zemljiškorazbremenilnega zaloga, ko se obračunijo držav,1‘l .^a(ji pora, brezobrestna naprednina in pa kaki lastni zalogovi dohodki, priskrbi naj dežela s 1" k neposrednjim davkom. Ti davčni prikladi naj se ustanové v tisti višini, ki je potrebna, da se iz njih donosa ()|,|f potrebščine zemljiškega razbremenila in zemljiškobremenskega odkupa, vštevši povračilo v §• njenih obrestnih državnih naprednin v znesku, ki ostane po obračunu državne podpore obrestne državne naprednine in pa kakih lastnih zalogovih dohodkov. ^ Geloma ali deloma odpisati, upati ali vračati sc smejo zemljiškorazbremenilni davčni P^of. samo v tistem razmerji, v katerem kaj takega dovoljuje c. k. državna uprava zastran cesarsko* ki so za podstavo preračunjanju teh davčnih prikladov. i» §. 4. Ako bi naposled omenjeni davčni prikladi nesli kaj menj, in bi za to zemljiškorazbremenilni zalog ne mogel popolnoma ustrezati svojim zaveznostim, m pa ako bi, dasi ti davčni prikladi pravilno dohajajo, do sedaj omenjeni dohodki zemljiškorazbremenilnega zaloga ne zadoščevali v zalaganje vsakokratne etne potrebščine njegove, dovoljevala bo država po potrebi, izkazani kakor gré, s 5 (petémi) odstotki na jeto obrestujoče povratne naprednine. Te obrestne državne naprednine bo takoj, ko letno gospodarstvo zalogovo, če se zemljiškorazbremenilni davčni prikladi proračunjajo v zmislu §. 3., zopet kaže prebitek, poplačati po meri tega prebitka, in dežela se zavezuje za tisti slučaj, ko bi bili po preteku leta 1904. še kaki zastanki takih obrestnih državnih naprednin, še čez to leto naprej pobirati v §. 3. oznamenjene davčne priklade, dokler se ti zastanki ne poplačajo popolnoma. §• 5. Takisto je dežela zavezana, v §. 2. previdene brezobrestne državne naprednine po dokončani amortizaciji zemljiškorazbremenilnih zadolžnic, počenši z letom 1905. vrniti najpozneje v sedmih letih v enakih četrtletnih dekurzivnih obrokih. Da se izpolni ta zaveznost, naj se, kar je v to potreba davčnih prikladov k neposrednjim davkom, dalje pobira v oznamenjeni sedemletni dobi. Tudi zastran teh, kakor tudi zastran davčnih prikladov, v prejšnjem paragrafu omenjenih, naj se zmisloma uporablja določilo drugega odstavka §. 3. §• 6. Vsakakor bo dežela tudi dolžna, ako zemljiškorazbreinenilnemu zalogu teče na breme še kaka letnina ali če bo kaj drugih potrebščin zemljiškorazbremenilnega zaloga, za pokritje dotičnih potrebščin skrbeti sè zadostnimi davčnimi prikladi. §■ 7. Proračune in računske završke zemljiško-razbremenilnega zaloga je tudi za naprej vsako leto še predno se predložč deželnemu zboru, priobčiti c. k. finančnemu ministerstvu. §• 8. Ta dogovor se izgotovi v dveh enakoglasnih nekolkovanili, s podpisi c. k. finančnega ministra in pa deželnega glavarja ter dveh udov deželnega odbora opravljenih izvodih; eden teh izvodov naj se hrani pri c. k. finančnem ministerstvu, drugi pa pri deželnem zastopu vojvodine bukovinske. Na Dunaji, dné 18. novembra 1891. V Crnovcih, dné 24. avgusta 1891. C. k. finančni minister: Steinlmr.li s. r. (L. S.) Deželni glavar: Aleksander baron Wassilko s. r. Ivan Wojnarowicz s. r., deželni odbornik. Nikolaj Mustatza s. r., deželni odbornik Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane izhaja v zalogi c. k. dvome in državne tiskarnice na Dunaji, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1892. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1892. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se poštnine prosto pošilja — : tedaj, kadar se kedö nanj naroči pred koncem junija 1892. L, 2 gl. 50 kr.; kadar pa se kedö naroči še le po 1. dné julija 1892. 1., plačati mora za ves letnik zvišano naročnino 3 gl. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 1819. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. j Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . , , 1859. „ , „ 1868. . . 12 „ | „ , , 1879. , , . 1888. Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. . . 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. Desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. • 16 gl. ■ 20 , . 20 gl. Posamezn letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1892. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . . • 2 gl. 10 kr. Letnik 1864. za . . 1 gl. 40 kr. Letnik 1879. za . . 2 gl. 30 kr „ 1850. P • * . 5 P 25 p 1865. . 2 — 1880. . 2 20 , „ 1851. * * • . 1 r 30 p 1866. p • . 2 P 20 r 1881. . 2 20 , . 1852. » * ’ •2 r 60 p 1867. p . 2 P — 1882. . 3 P „ 1853. p • • . 3 r 15 p 1868. p • . 2 — 1883. . 2 50 . , 1854. p 20 p 1869. P — 1881 . 2 50 . , 1855. p • * . 2 35 p 1870. p • . 1 40 1885. . 1 80 , , 1856. p • • . 2 T 45 p 1871. p • . 2 p — P 1886. . 2 30 , „ 1857. J* • • . 2 P 85 p 1872. p • . 3 20 1887. . 2 50 n , 1858. r • • . 2 M 40 p 1873. p • . 3 P 30 1888. . 4 20 , , 1859. p • • . 2 P — 1874. p * •. 2 P 30 1889. . 3 — » . 1860. . 1 P 70 p 1875. P — r 1890. . 2 70 , . 1861. . 1 P 50 1876. p • . 1 50 1891. . 3 * , 1862. . 1 40 1877. p • . 1 — „ 1863. s • . 1 P 10 « 1878. n • . 2 P 30 P Letnik 1891. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k tej jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1891. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti ceni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu došli ncdostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tednih Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu pi'°' dftjne eene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od I. 1849. do 1891., v ostalih sedm'J1 jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1891. popolnoma dopolni*'11'] more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tu**' vsak posamezni kos vseli teli letnikov za prodajno ceno (‘/4 pole, to je 2 strani, slane I dobivati počenši z letom 1892. iz zaloge c. k. dvome in državne tiskarnice, ter je poterntak® vsakemu moči dopolniti nedostalue (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more scst»v'1' iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.