Z01. štBvfflra. 1 Ljubljani, i tonk, 3. septembra 191Z, XLV. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu preieman: eelo leto.......K 24*— ćelo leto......' . K 22*— polleta ....... » 12-— pol leta........ 11 — Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračah. Grednlttro: Knaflora ulica ftL 5 (v pritiičju !evo), telefon it 34. Ixhaia ¥«ak dan ivečer l%n*w*il nedelf* In praznike. Inserati veljajo; peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin,, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se posiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. -------------- Posamexna številka velja 10 vinarje*. -------------- Na pismena naroola brez i^odonne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiakaraa" telefon šu 85. .Slovenski Naiod* veija po pošti: za Avstro-Ogrsko: ćelo leto....... K 25*— pol leta ....«.- • 13"— četrt leta .••••• . 6-50 na mesec...... » 2*30 za Nemčijo: ćelo leto....... K 30*- za Ajperiko In vse druge dežele: ćelo le\t>...... K 35*- Vprasanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnićtvo (spodaj. dvorisče levo), Knaflova ulica: £L 5 telefon lit. 89 Bodite narodni! Na shodu slovenskih in hrva-škiii dijakov, ki se je nedavno tega vršil v Ljubljani, se je oglasil tuđi gospod župnik Janez Kalan. Njegov nagovor je nasel samo nekoliko ka-rakterističnega odmeva v celov-škem »Miru«, sicer se javnost zanj nt zmenila. Napredna javnost se za ta govor ni zmenila. ker so je izkuš-nje izučile, da nimajo take izjave iz klerikalnih ust nobenega poniena več. da so to le besede, katerim ne bodo sledila dejanja; klerikalna javnost pa se ni zmenila za ta govor, ker ji siužiio lake izjave samo za okrasek klerikalnih manifestacij, v njihovih srcih pa taki pozivi ne vzbujajo nobenih čutov več. Župnik Kalan je na omenjenem shodu rekcl: > Mladi prijatelji, bodite narodni! Zdelo se vam je Čudno, da to povdarjam, ali imam vzroK za to. Strankarski boj na Kraniskem absorbira, požre vse moči, tako pri lib€ralcih kot pri S. L. S. tako, da za narodni boj ne ostala nobemh moči. Zato. mladi prijatelji, bodite narodni!« Kakor rečeno, je ta poziv našel nekaj odmeva samo v celovškem »»Miru«. Slovenci na Koroškem pač naibolj čutijo posledice tega. da požre strankarski boj toliko moči na Kranjskein in zato je »Mir* zaklical kranjskim klerikalcem: Kaj vam bo pomagalo, ako tuđi uničite liberalno stranko, ko bo pa na vaši meji stal močan. večji, nevarnejši liberalni sovražnik, ki nam preti z dvojno pogubo, narodno in gospodarsko. < Sodimo. da niti izjave župnika Kalana, niti pripomen celovškega rMira-< ni preveč resno jemati. Iz srca to pač ni prišlo; to ni glas duše. v kateri se je rodilo spoznanje. da je klerikalni stranki treba v narodnem oziru kreniti na drugo pot, če neče spraviti slovenstva v pogubo. am-pak to so bile priložnostne besede, izgovorjene in zapisane tako zrsradi lepšega. Taki pozivi pri klerikalcih nišo več v modi, ker ne odgovarjajo njihovemu notranjemu razpoložcnju. Cilji, ki jih imajo klerikalci pred ocrni, ideali, za katere se zavzema-jo, nimajo nič več opraviti z narodno stvarjo; naj ta mučeniški narod izkrvavi. samo da se utrdi duhovska oblast, to je dandanes parola kleri-kalcev. Če se vzlic temu ozremo na govor župnika Kalana, je vzrok ta, ker je treba javno pribiti, da njegova tužba kolikor se tiče narodno-na-predne stranke ni opravi čemu Strankarski boji požro povsod, na Kranjskem kakor drugje, toliko moči. da jih ostaja za narodni toj le malo. To je resnica, o kateri se ni treba prerekati. Nasproti tej resnici pa stoji drugo dcjstvo: da posveča narodno-napredna stranka narodne-mu delu več moči, kakor strankar-skemii boju. med tem. ko je kleri-kair.a stranka 5>pluh upustila vsako narodno delo in vse svoje moči koncentrirala izključno na strankarski boi. Že neštetokrat so bila navedena dejstva, ki pričajo, kako popolnoma so se klerikalci odpovedaii vscm narodnim stremljenjem in kako uTriujejo nemštvo in mu oiaJMijejo narodni boj proti Slovencem. Klerikalci so danes reprezentantje slovenskega naroda in z njih vednostio in brez vsakega odpora od njih strani ustanavlja vlada med Slovenci nove neinške zavade in institucije, preplavlja urade z nemškimi uradni-ki kakor nikdar prej in dovoliuje, da izpodrivaio veljavo slovenskega jezika. Nemštvo se pa tuđi k*xpi z direktno pomočjo kierikalcev, to kaže ¥«Wna reforma za državni zbor. to kaže zlasti eklatantno volil-na reforma za obč. svet ljubljanski. 2.q stokrat so bile pojašnjene te stvari, tako da pač ni treba o njih govoriti. Kogar taki gorostasni slučaji nišo prepričali, da so klerikalci svoj narodni program že davno vrgli v peč. da na on rani te v slovenskega naroda sploh več ne mislijo, s tem ni vredno razpravljati. Res je, da strankarski noj požre v narodno-napredni stranki toliko moči. da jih ne ostaja dovolj za narodni boj. Pomisliti je pa treba, da ta strankarski boj ni samo boj za mandate, ampak tuđi obenem hoi za najvažnejše kulturne in gospodarske interese vsega slovenstva. A vziic temu. postavlja vender narodno-na-prtdna stranka nacijonalno delo v prvo vrsto in nad svoje st/ankarske koristi. Kdo se bori zoper invazijo nemških uradnikov? Samo narodno-r.apredna stranka! Kdo se bori za veljavo slovenskega jezika v vsem javnein življenju? Samo narodno-napredna stranka! Kdo dela v naših obrambnih drušU ih za obvarovanje Slovencev pred neniško povodmjo? Zopet samo narodno - napredna stranka! Treba je samo pogledati družbo sv. Cirila in Metoda. Kaj ta pomeni za slovenstvo. ve pač vsakdo. Njeno delo je posvećeno reševanju in varovaniu slovenstva ob meji in naprednjaki jo vzdržujejo, samo in edi-no naprednjaki. Če bi slovenski naprednjak! porabljali ta denar, kl 'Ce si sebe toliko časa vodil za nos, ko si se dr-žal za nekakega človeka in pol in v tej svoji priučeni prepotenci bagatelizira! vse. ki nišo mislili tvojih misli, mene ne boš vlačil z lažmi okoli, kakor vlači Albanec na verigi med-veda po naših vaseh. Da te je obsen-čil »duh zemlje, ki nam daje ino-žnost, da živimo kolikor toliko v harmoniji, zemeljskim življenjem,«kakor imenuje Strindberg žensko bitje, tega dejstva ti ni treba prav nič prikrivati, ker je zlasti v naših mladih letih čisto navaden in naraven po-jav. Sicer ti pa tuđi nobeno zavijanje nič ne pomore: nri Milici sem bil preje, kot pri tebi, ker sem mislili sliko izročiti njei sami, a ona o kakem naročilu ničesar ne ve.« Rdeč, kakor iz kropa vzet rak, je postal Kozoglavu obraz in fant je pričel Šestu na dolgo in široko raz-kladati boleče skrivnosti svojega srca. Obljubiti mu je seveda moral, da ne črhne o vsem tem nikdar živi duši niti besedice. Šest je v resnici molčal celih pet let. Med tem časom je Kozoglav srečno vtaknil svoj samski vrat v za- konski jarem, ki mu ga je Milica prav na tesno pripenjala. Ko ga je zadrgnila uprav do zadnje luknjice, je Kozoglav popolnoma izgubil glavo. Pravzaprav je to preveč rečeno, zakaj glava mu je vendarle še ostala, ampak nosil jo je odslej samo še zato, za kar jo imajo premnogi ofi-cirji: kakor je pri teh glava samo priprava, ki zadržuje ovratnik, da jim ne zdrsne raz zaliti vrat, tako je služila tuđi njemu samo v to, da ni popustil zakonski trak, kadar je Milica le preveč potezala zanj. Vsi, ki smo vedeli za to junaštvo, smo se od srca smejali in brili norca na Ko-zoglavov račun, samo Šest je še vedno molčal. Ko pa je postal Kozoglav, ta. nekdaj najkritičnejši razmotrivač ženskih stremljenj, tako gluh in šlep, da ni hotel niti videti, niti verjeti, kako razmerje vlada med njegovo brh-ko ženieo in mladopečenim kaplanč-kom, s katerim je večkrat skupno agitira! in ki mu je bil najboljši hišni prijatelj, takrat se je Šest znova raz-jezil nad njim. Rekel si je: če si ti tak figa-mož, tuđi meni ni treba nič več držati jezika za zobmi, in je šel, prišel k meni, mi povedal ves čudoviti postanek in razvoj Kozoglavove Ijubezni ter me prosit, naj vse natanko poročam »Slovenskemu Narodu«, da bodo ro-jaki širom naše mile domovine izve-deii, kako se je iz nekdanjega vrešče-čega harmonikarja izvil slamnat mož in klerikalen petelin v eni in isti osebi. Tle se »špeglaj« grešna duša, če te kaka ženska skuša. Skrivnost. Literat Ahacij Skrivnost je bil velik čudak. Za Ahacija so ga bili res krstili, za Skrivnost se pa ni pisal, niti ni bil to njegov pseudonim, ampak zdevek, ker je bil sila redkih be-sed, o sebi pa sploh ni govoril nikoli. K temu čudnemu zdevku je pravzaprav sam največ prispeval, ker je imel navado, da je vsako radoved-nost prestregel z osornim »skrivnost«. In če se mu je pripetilo kaj takega v gostilni, je takoj vstal, pla-čal in izginii. Na cesti pa se je izogi-bal ljudi v velikih lokih. Tako so Ijud-je naposled skoro že pozabili njegovo lepo ime, priimka se je malokdo spominjal. tembolj pa se je širil zdevek »Skrivnost* in naposled obče obveljal. Umri je literat Ahacij, brez pompa so ga pokopali. Vse skrivnosti njegovega čudaškega življenja so šle nedotaknjene za njim, samo eno je izdal čas dolgo let po njegovi smrti. Skozi raztrgan žep njegove suknje se je izgubilo za podlogo pismo teh besed: ; » Ljubica Helena! ' ^ Osern let sem Te ljubil in Ti praviš, da sem Ti osem let »lagal«, lagal z besedo in z dušo. Osem let sem Te spoštoval s svojo slehrno mislijo, Ti pa sodiš, da sem Te osem let žalil. Osem let sem Te moli!. Ti pa mi očitaš, da sem Te osem let zmerjal. Helena, kdaj si se vsedla na stolec krivičnih sodnikov. Ti. ki si Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 20i štev. ostali arnavtski voditelji manj ali več osramoćen vsled fiaska, ki ga je doživel s svojim pohodom v Skop-lje, se je na peronu skopljskega kolodvora javno izrazil tako-le: »Ako je res, da je kralj Nikola s svojo vojsko na potu proti Turčiji, bom kot musliman poslal na Crno goro svojega sina s par sto bojevni-kov, z ostalimi svojimi ljudini pa bom čakal trenotka, da se pridružim Srbili.« Kakor sem že zgoraj naglašal, ne znajo Turki prav ocenjevati fak-tičnega položaja. Kot drugi dokaz za to navajam ideistvo, da se ie jela vojna divizija, ki je bila poslana v Veles proti Albancem, razhajati. Jedrenski 4. in bitcljski 6. polk so včeraj in pred-včerajšnjim z žeieznico odpeljali v snreri proti Solunu. Kdor je količkaj poučen o fak-tičnem položaju, bi tega ne storil, Turki pa hladnokrvno in lahkomi-selno odpošiljajo vojsko iz Makedonije, čeprav bi se morali zavedati, da io bodo prav tu že v najkrajšem času krvavo potrebovati. Toda kogar hocejo bogovi upropastiti, tega oslepe!«------- ŽelezniŠka proga od Ristovca do Skoplja je vojaško zastražena. Vsakih 500 metrov stoji ob progi cborožen vojak. Semtertja ob rrogi kampirajo vojaki v šotorih. Na po-stajah in postajališčih kar mrgoli vojaštva. Z vsakim vlakom se vozi-jo vojaške straže. Pred prihodom vlaka morajo vojaki, ki so postavljeni ob progi, v njihovo področje spadajočih del pro-ge preiskati, ako ni kje položena ka-ka bomba. Ves promet na železnici ponoći je z ozirom na varnost pred bomba-mi ustavljen. R. P. Štajersko. Slovenci! Zopet se bliža dan 20. septembra, obletnica dneva, ka-teri mora ostati vsakemu izmed nas v neizbrisnem spominu! Ta dan so si zbrali spodnještajerski napredni slovenski akademiki za svoj narodni praznik, katerega hočejo tuđi Ietos proslaviti najlepše na ta način, da bodo hodili po celem Spodnještajer-skem od hiše do hiše zavednih na-rodnjakov ter nabirali prispevke v narodne in kulturne namene slovenske: za družbo sv. Cirila in Metoda, za dijaška podporna društva, za ljudske knjižnice itd. Sprejmite prijazne nabiratelje in nabirateljice, ki bodo pobirali za »Naredno zbirko«; oni ne nabirajo zase. temveč se žrtvujejo v korist svojega naroda. Nai ne manjka v vašem okraju no-benega zavednega Slovenca, kateri ne bi prispeval po svojih močeh! (Darovi se objavijo v časopisih!) Trboveliska premogokopna družba nam naznania, da uradnik Amer, ki je bil omenjen v Slov. Narodu* dne 8. avgusta t. 1., ni v službi pri rije'u nego pri bratovski skladnici v lirastniku. Pogajanja za delazmožnost šta-jerskega dežeinega zbora odložena na zimo. Graška Tagespost-, ki ima, kakor je znano, tesne zveze z namestnikom grofom Clarvjem in z zastopniki veleposestva v štajer-skem deželnem zboru, poroća: »tipanje. da bi se dosegla tekom me-seca septembra delazmožnost šta-jerskega dežeinega zbora, se ne bo- de izpomilo. Kakor smo ponovno po-ročalu so se marljivo trudili zadnja dva meseca poslanci ustavovernih veleposestnikov v štajerskem deželnem zboru, da bi dosegli podlago za pogajanja in spravo med Nemci in Slovenci. Pogajalcem se je sicer tuđi od slovenske strani principijelno za-trdilo, da se hočejo Slovenci poga-jati glede delazmožnosti dežeinega zbora, vendar pa dosjei do pozitivnih predlogov in do direktnih stikov med obema sovražnima taboroma ni došlo. Pri tem je tuđi sovplivala okoliščina, da ni bilo v poletju nem-škonaprednih in slovenskih vodite-Ijev v Gradcu, tako da je trpela po-sredovalna akcija tuđi vsled neugod-nega letnega časa. (!) Med tem pa je čas, katerega je vlada za zasedanje deželnih zborov določila, že tako blizu, da že zaradi tega ni misliti na delazmožnost dežeinega zbora v jesenski kampanji. V drugi polovici septembra se zbero delegacije in v prvih dnevih oktobra državni zbor, kateri bo zasedal tje do decembra. Vsi ti vzroki so zakrivili, da se je za sedaj pogajanja za delazmožnost štajerskega dežeinega zbora odgodilo. iMfslimo pa, da bo došlo meseca decembra do ponovnih — in sicer zadnjih — pogajanj za delazmožnost štajerskega dežeinega zbora, katere bo, kakor že prav požrtvovalno predzadnjič, zopet vodili namestnik grof Clarv and Aldringen sam. Koncem meseca decembra pa poteče zadnji rok za take akcije — ako ta-krat se ne bo mogoee doseći sporazuma, bo dežclni zbor gotovo raz-puščen.« Komentar si pridržujemo. Nova ljudska knjižnica. > Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« je otvoril dne 18. avgusta t. 1. IV. svoff) javno ljudsko knjižnico v Kogatcu; ob tej priliki sta darovala za isto g. Franjo Ferlinc, župan v Smarju 10 K in tamošnji poštar g. Tone Krolnik 5 K. Obema gospodo-tna prisrčna hvala? Odbor. Iz Celja, -• sept. (Izpred p o -rotnega sodišča.) Danes se je imel zagovarjati pred porotniki 26-letni težak Martin Kink iz Brezja pri Rajhenburgu. Zagovarjal ga je dr. Kukovec, predsedoval ^je Bouvier. Kink je prišel z nekim Solnom dne 28. aprila 1912 precej natrkan v vi-notoc Franca Bobeka v Presladolu. Tam se je sprl s težakom Fr. Mesič-kom. Začela sta se ruvati in prete-pati, dokler ni Kink porinil Mesičku ostrega noža skozi levo oko v mož-gane in ga tako ranil, da je umri. jMesiček je zapustil ženo z nedoras-limi otroci. Kink se je zagovarjal s pijanostjo in silobranom. Bil je obso-jen na 16 mesecev ječe. Iz Maribora. Ker so se v mestu berači, ki pobirajo zlasti ob petkih po hišah milodare, vedno bolj množili in so se ljudje vsled tega že splošno pritoževali, je v petek policija po mestu polovila vse te berače. V dveh urah so jih ujeli 67, od kate-rih so jih izročili 35 okrajnemu sodi-šču, 24 so jih ovadili in le pri 8 se je pokazalo, da so vsled starosti ali te-lesnih hib res navezani na milodare. Pri nekem beraču so našli policaji 420 K gotovine, neka babnica je naj-poprej naložila nekaj denarja v mest-ni hranilnici, potem je pa šla beračit. Iz Ormoža nam pišejo: Tujec, ki priđe v naše »nemško« mesto, lahko opazi na še nedodelani stavbi lectarja Zaleka sredi hrastovih ven-cev tabfo s sledečim napisom: »Un-sergot sol hochlebn lasn den Herrn haugeber Allois Salleg und seire Frau gemal in und den Herrn Baun-meister Johan Kiss und den Herrn Đaunffirer Anton Schultz und ale 1 Bauarbaitsz laite alle mit ainanter I dassie noch mer Đau arbeit zusam-men verichten and machen kenen. Hoch sollen sie leben ale zu Samen noch sol leben die Gancen Friedau Einwoner Schaft.« Ta napis je že obČudoval marsikateri izmed naših zaplotniških abderitev in bil mnenja, da je jako »sinnreich«. Samo eden je baje vendar vedel toliko nemški, da je opazil na napisu kopo pravopisnih pogreškov. Najbolje bo, da si vzame poštenjak dr. Delpin to tablo s seboj, kadar bo zopet potoval kot dober avstrijski patrijot po rajhu in tožil, kako zelo hudobni Slovenci zatirajo »pristne« ormoške Nemce. To so vam v resnici čedni junaki, ti ljubi naši ormoški renegati! Iz Podsređe nam pišejo: V nedeljo je priredila naša narodna požarna braniba svojo prvo veselico, ki je navzlic nagajivemu vremenu vendar v moralnem in gmotnem oziru jako dobro uspela. Posetili so slavje tukajšnjega novo ustanovlje-nega gasilnega društva tovariši ga-silci iz Rajhenburga, Kozjega in St. Petra. Na veseličnem prostoru je imel po prisrčnem pozdravu načelnika podsredške požarne brambe župana Avg. Preskarja, nagovor podpredsednik Zveze narodnih dru-Štev Janko Lešničar, nato pa so nastopili šolarji in šolarice ter so pod vodstvom učitelja Antona Potočni k a , ki se je za dobro uspelo slav-nost sploh največ potrudil, goslali in peli s spremstvom znano izbornih podsredških tamburašev. Potem se je razvila običajna veselica s srečo-lovom, šaljivo posto itd. Skoda, da je dež goste in domačine prehitro s slavnostnega prostora pregnal. Iz Ruš. Povodom otvoritve »Vile Planinke« pri Sv. Arenu priredi Podravska podružnica S. P. D. v ne-deljo, dne 8. septembra poleg Ruske koče veliko planinsko veselico z raznovrstnim sporedom. Te veselice so vedno jako zabavne in prijetne, zato vabimo vse prijatelje našega Pohorja od blizu in daleč dne 8. septembra k Sv. Arehu! Iz konjiškega okraja. V Č a -dramu se je vrsil po daljšem pre-sledku zopet sestanek starsev šolske mladine. Dasi so bile dosedanje take prireditve — skoro brez izjem — vse dobro obiskane, je bil obisk 16. roditeljskega sestanka naravnost presenetljiv. Največja šolska soba je bila prenapolnjena; dosti ljudstva se je moralo radi pomanjkanja prostora vrniti. Z zadovoljstvom beleži-mo, da se je rod. sestanka udeležilo skoro vse v učiteljskem društvu za-stopano učiteljstvo konjiškega okraja, ki je imelo isti dan dopoldne v Ćadramu svoje zborovanje. — Spo-red je bil nekolfko drugačen, kakor pri prejšnjih rodbinskih sestankih in ravno to je bila nova privlačna sila. Ražen 5 mičnih pesmic. katere so učenci dobro zapeli, so bile na spo-redu 4 deklamacije, ki so se istotako dobro prednašale ter vzgojna igra »Hvaležna sirota«, ki je izvabila marsikatero solzo. Da je prireditev tako dobro izpadla, je v prvi vrsti zasluga učiteljice gospice K a 1 š e k , ki je z občudovanja vredno vstraj-nostjo vadila igro in deklamacije. Učitelj Hren pa je imel z učenjem pesmic dosti posla. — Da je bil njun trud bogato poplaćan, je razvidno iz tega, da se je morala prireditev na občo željo ponoviti še naslednjo ne-deljo. S to prireditviio si je Čadratri-ska šola zgradila novo pot do src staršev šolske mladine; in to je največ vredno! mi bila osem let angel dobrote in \ pravice? Helena, zakaj me križaš? ? Povej tisto besedo, ki so mi z j njo v dolgih osmih Ietih povedate j Tvoje ustne, ali mi sporočilo z njo | pero, da si Ti tista vodnica. ki bom šel z njo roko v roki k cilju življenja. Helena, katera je tista be-seda? Kolikor besed sva kdaj izme-njala, napisanih ali izgovorjenih, vse sem pregledal v teh težkih urah. vse pretehtal, in glej, nobene ni bilo, ki bi me mogla soditi in križati. Ti pa si me sodila in križala s takimi ocitanji, da jih nisem nikoli zaslužil. Očitaš mi »intermezzo«. Ali se Ti nisem sam izpovedal brez ovinka, brez laži; odkritosrčno, kakor se izpove otrok materi, ki jo ljubi? Moja odkritosrčnost pa je bil največii greh, praviš ćelo: ne-odpusten! — In zdaj poglej ćelo zgodbo in presodi: V prvih štirih Ietih sem dose-gel s svojo prevdano Ijubeznijo samo Tvroje prijateljstvo. Tako si de-jala tišti čas: »Odsle sem Vaša prijateljica..., nikakor ne kaj več.« Pri tem sva ostala do današnjih dni. Zaman so bili vsi moji neštevilni boji s Tabo in ti brez-upnf boji so me — utrudili. Prišli so mi v življenje resnejši čaši, skrb noseći za prihodnjost. Ce sem takrat obupaval nad Tabo, kđo je vzrok? Ce sem Te skušal pozabiti, da bi tako ne zapravil svoje bo-dočnosti, kdo je kriv? Ce sem ugo-nobil svoje ideale in z njimi Ijube-zen do literarnega dela in vse lepe sanje in vso srečo, če sem vse to ugonobil v tistih brezupnih urah in se skusal navezati na dekle — bo-gatico, samo iz materialnih nago-nov, da bi pozabil svojo neveselo mladost, kdo nosi za to odgovornost? Kdo naj bo sojen. jaz ali Ti, Helena? Ni šio, v moji duši ni šio. Na katerokoli pot sem krenil. vsaka me je spet pripeliala k Tebi in Ti še praviš, da sem Ti ljubezen lagal? — Ali ni bila ljubezen. ki me je vselej spet vrnila k Tebi, sladka ljubica Helena? O, da si mi nišo tako globoko vtisnila v dušo. da si mi bila vedno prva misel v jutru, poslednja na večer, najsi sem Te še tako izga-njal iz spomina, danes bi bUi rož-Ijali svetli tolarji v mojem žepu, par iskrih vrancev bi mi teklo pred vozom in kakor daleč bi mi nesel pogled po dolini, ne videl bi še so-sedove zemlje. Ali kaj bi mi reklo srce, ki sem Ti v njem sezidal naj-veličastnejši tempelj? — Ni šio, v moji duši ni šio... Tako sem se vrnil, Helena. Vrnil sem se, ker sem spoznal, da se ima pri Tebi dokončati moja pot. Lač> • *em se vrnil in si me nasitila in si ugasila žejo, ki me je nadlegovala tisto uro. Tako so spet vstale moje moči in ko si vi-dela. da mi je kri iznova švigntla veselo po žilah, tedaj se Ti je spet zahotelo naslade nad moio boljo. Obsodbo sem Ti sam pripravil, Ti pa si me križala. Kaj so mi tedaj hasnili ti osem-letni boji v Tabo? Samo par kratkih ur je bilo, ki so bile resnično lepe in ki odmerijo vse trpljenje osmih let. Tekle so mi tište ure tam ob bregu Šore in so me po-jile z nektarjem. In ko so tekle ti-ste ure, kje je bil že moj »inter-mezzo«, Helena! Ljubica Helena, Ti veš. da mi brez Tebe ni obstanka na planetu. Ali me hočeš res spet ugonobiti? — Oj. kako neusmiljeno ubijaš, kako s slastjo trgaš iz mene kose mesa — jaz pa bi tako rad živel!... Bodi mi dobra, Helena, prosim Te; reci mi prijazno besedo, da ne padem; resi me! A h a c i j. * Vsi, ki ste poznali Ahacija, bo-dete s čudom čitali njegovo skriv-nost. Kdo bi jo razmotal? Dolgo let je, kar so pokopali Ahacija Skriv-nost. Bogznaj, kako dolgo je nosil sabo to skrivnost, morda je ni ćelo nikdar izročil Heleni, bogznaj? Čudak je bil in čudak je umri. V. MazL HopoSho. Nezgoda na državnem kolodvoru v Beljaku. Ko je na državnem kolodvoru v Beljaku neki Ivan Jambor prekladal posodo z ben-cinom, mu je šla ta z oštrim robom čez desno nogo ter mu odrezala pa-lec, dva druga prsta pa močno po-škodovala. Po prvi pomoći so pre-peljali Jamborja domov. Vsled alkohola. Peter Kogej iz Vojskega, ki je bil zaposlen pri Aloj-ziju Mraku v Spodnjem Trbižu, je padel 30. avgusta vsled pijanosti čez 3 m visok zid na železniški tir, kjer ga je našel neki železniški čuvaj tež-ko ranjenega. Kogeja so takoj pre-peljali v bolnišnico v Beljak, kjer pa je kmalu nato umri, ne da bi se bil zavedel. V klet padla. V StražišČu pri Prevalili pri posestniku Hudopisku stanujoča 781etna Marija Wastl je padla 26. avgusta skozi tla svoje sobe v 3 m globoko klet. Pri padcu si je pretresla možgane in se na vratu težko poškodovala. Starka je svojim poškodbam že čez četrt ure podlegla. Primorsko. Iz sanitetne službe. Deželni sa-nitetni nadzornik dr. Karei V i -p a u c je imenovan za namestništve-nega in dežeinega sanitetnega referenta pri namestništvu v Zadru. Brata obstrelil. Mizar Dominik Carnivani in njegov Drar, posestnik neke ljudske kuhinje v Trstu, sta se v nedeljo zvečer v ulici Giorgio Vašari sprla. vsled česar se je zbrala velika množica. Naenkrat je poteg-nil eden izmed bratov revolver in štirikrat ustrelil. Dominik Carnivani je bil na desnem komolcu lahko ranjen, nakar sta oba takoj pobegnila. Storilca dosedaj še nišo našli in Dominik Carnivani ne mara povedati vzroka spora. 2ito v skladiščih. Vsled posredovanja dunajske borze je pocbla-stilo trgovsko ministrstvo skladišča v Trstu, da smejo izjemoma provi-zorično brezplačno sprejemati in shranjevati žito vseh vrst, ki se uvaža čez Trst v času od 1. septembra do 1. novembra 1912, za dobo 3 ted-nov. Prodane mestne realitete. Od 26. avgusta do 2. septembra je mesto Trst prodalo sledeče mestne realitete: skupino zemljišč v ulici Lazza-retto vecchio za 590.000 K. hišo v ulici Oiulia za 400.000 K, hišo v ulici Valatirivo za 320.000 K, hišo v ulici delle Acque za 200.000 K, hišo v ulici S. Francesco za 171.300 K in liišo v ulici Domenico Rossetti za 3S.000 kron. Avstrijski Llovd. Za tajnika pri generalnem ravnateljstvu avstrij-skega Lloyda je imenovan g. Pavel Kathrein. Zopet svedrovci. V noči od so-bote na nedeljo sta vlomila dva sve-drovca v prodajalno pekariie Giam-porcara v Trstu v ulici Cavana 13. Iz prodajalne sta vlomila nato v pi-sarno in se spravila nad železno blagajno, v kateri je bilo kakih 2200 K. Ob pol 4. zjutraj sta ustavila delo, ker fima je zmanjkalo sveč ter sta odšla na cesto. Zapazi! ju je neki stražnik, ko sta se plazila ob niši ter šel za njima. Ko sta ga zapazila sta zlikovca takoj zbežala. Na Piazza Orande sta biia svedrovca že precej daleč spredaj, vsled česar je stražnik dvakrat ustrelil, nakar se je ne-kemu drugemu stražniku posrečilo prijeti enega izmed viomilcev, med-tem ko je drugi brez sledu izginil. Aretirani je 231etni kovinski delavec Nikolaj Pittich iz Strasolda ter pravi, da svojega tovariša ne pozna in da je samo iz prijaznosti pazil pri delu. 2elezna blagajna ima 20 cm veliko luknjo in je odmaknjena od zida. Na tleh so našli amerikanski sveder, dve dleti, več vetrihov in razno drugo tatinsko orodje. V pi-sarno omenjene trgovine so že tuđi pred par meseci viomili, vendar so vlomilci takrat ušli. Eksplozija. V ladjedelnici Laza-rus v Reki je hotel segreti kurjač Viktor L i n i č bet pri neki sesalnici. Ker pa je bila v sesalnici voda in se je ta izpremenila v paro, je bet eksplodiral, zagnal Liniču 5 kg težke klešče ob nogo, ki so mu jo zdrobile in raztrgale, plin pa je vrgel kurjača še kakih 5 m daleč. Ogenj, ki je pri tem nastal, so k sreči kmalu pogasili. Dnevne vesti. + Prihodnjost slovanskega ju- ga. Minila so že desetletja, kar se je iz slovenske resignacije porodila melanholična pesem o morju Adri-janskem, ki je bilo nekdaj slovansko. Neštetokrat smo že poslušali to pesem vselej z bridkim čustvom, da je tuji meč pokončal bela mesta in hrastove brode slovanstva. Med tem. je pa šio življenje svojo pot naprej — kakor bi hotelo dokazati, da je močnejše od tujih mečev. Nastala so zopet bela mesta in slovanski brodovi so se tuđi začeli pojavljati na morju. Počasi, a sigurno je šio življenje svojo pot. In zgodilo se je pred par leti, da je bila v Benetkah upri-zorjena d' Annunziova drama »La nave«, ki reklamira za italijanski narod izključno gospodstvo nad Adrijanskirn morjem, kakor ga je imel v časih cveta in mogočnosti beneške republike. V tej drami je vrgel pesnik med italijanski narod besedo o grenkem morju Adrijanskem. Ta beseda je zapekla ves italijanski narod, kajti v njej je obseženo tuđi priznanje, da so se razmere na oba-lah tega morja bistveno premenile in da vstajajo tamkaj nove moči, ki imajo voljo in silo zagreniti Italija-nom veselje nad Adrijanskim morjem in jim onemogočiti obnovitev nekdanjega gospodstva. In zopet je poteklo nekaj let in zdaj beremo v ugledni, tuđi zaradi svoje šovinistič-ne tendence znani »Illustrazione italiana« spis, ki napravlja vtisk, kakor da se je začela tuđi Italijanov polaščati resignacija. Gualtieri Ca-stellini priobčuje v tem listu popis potovanja ob mejah balkanskih. Od-šel je iz Trsta, od koder je bil cesar Maksimiljan, najlepši cvet starega drevesa, šel čez morje, da bi trud-nim avstrijskim narodom odprl vrata v novo zgodovino, pa je učakal le svojo tragedijo. Z avstrijsko ladjo se je peljal pisatelj iz Trsta doli v Albanijo. Oko njegovo vidi povsod sledove italijanske preteklosti, spo-znava pa tuđi, da je sedanjost slo-vanska. Kar je italijanskega na tem potu, to so sami spomini na pretek-lost, samo ostanki. Pri otoku Visu, kjer sta bili dve veliki bitki štirih različnih brodovi], je zapadna meja novega slovanstva. Na Visu je videl pisatelj tri zastave, ki mu simbolično predstavljajo razmere na slovan-skem jugu: na uradnem poslopju je vihrala cesarska zastava, na »Hr-vaškem domu« je plapolala veliko večja slovanska trobojnica in samo v pristanu je na majhni italijanski ladji visela skromna italijanska zastava. Pogled po jugu in spoznanfe, kako velikanskega pomena je si' vanski jug za avstrijsko cesarstv je pripravilo pisatelja do preprič nja, da pretvarja notranja potreba cesarstvo v slovansko državo in narekuje izrek: Tekom petdesetih let bo Avstrija slovanska balkanska država ali pa je sploh ne bo več. Iz vsega spisa je spoznati, da je Itali-jane minilo upanje, da bodo še kdaj gospodovali na slovanski obali Adri-janskega morja. To je žanje res .no-stalo grenko in morda ni več dairč čas, ko borno peli: Buci morje Adri-jansko — zopet morje si slovansko. -f- Poniževalno za idrijsko mesto je, da je deputacija idriiskega občin-skega odbora pod vodstvom dežeinega poslanca Eng. Gangla prosila ministra za javna dela, dr. Trnko, za večjo subvencijo obrtni nadalje-valni soli. Tako piše idrijski »Slo-venčev« novičar. Kaj je poniževal-nega na tem, prav res ne vemo. Prošnja v dostojni obliki, kakor je bila izražena, vendar ne more biti poniževalna. To vedo klerikalci sami prav dobro, a nekaj drugega jih peče. Na soli se namreč ne poučuje verouka in zato se morajo klerikalci ob vsaki priliki obregniti ob to solo. Vsled tega Šola tuđi ni deležna pod-pore in klerikalni zastopnik dežeinega odbora, dekan Arko, tuđi ni vab-Ijen k sejam obrtne nadaljevalne šo-Vc. Odbor obrtne nadaljevalne sole je bil svoječasno edino pravilno ukrenil, da je na željo obrtnikov in trgovcev odpravil pouk verouka na idrijski obrtni nadaljevalni soli. Čas pouka je na teh šolah itak prepičlo odmerjen, da bi se moglo še vero-uku posvečati nekaj ur na teden in tuđi so te ure od kateheta, kar je danes samo ob sebi umljivo, izrabljale edino za strankarsko agitacijo med obrtnimi vajenci. Da bi verouk kaj doprinesel k moralni vzgoii vajen-cev, je bosa. saj vidimo, da je med idrijsko klerikalno mladino največ izprijencev. Zakaj tu nimate uspeha, gospod dekan Arko, in ne zastavite svojega krščanskovzgojnega vpliva. Tuđi škodo, da imajo idrijski davko-plačevalci, ker idrijska šola ne pre-jema deželne podpore. Tuđi tega dekan Ark9 ni pogodil. Kar bi dala dežela, toliko bi skoraj znašala nagrada veroučitelja. Sicer zakaj pa sklepa klerikalna deželnozborska večina take sklepe? Kaj ima opraviti obrtnonadaljevalna šola z verstvom? Te sole so vendar ustanovljene za povzdigo strokovne vsposobljenosti obrtnega in trgovskega stanu, ne pa za vzgojo klerikalnih klečeplazeev. Kriva je torej deželnozborska večina, če sole, ki nimajo nepotrebnega verouka, ne prejemajo deželne podpore. Dekan Arko bi bil torej bolje storil, da ne vlači zadev idrijske obrtnonadatjevalne sole po predalih »Slovenčevih«. + Imenovanja na srednjih šolah. Naučni minister )e imenovat sa 201 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. zpraznjena mesta drž. srednjih Šol: profesorfa na deželnem realnem gimnaziju v Pazinu Ernsta Bon-massarja na državni gimnaziji v Pu-i; pravega učitelja na deželnem realnem gimnaziju v Pazinu Julija Montagnija na državni gimnaziji v Kopru; profesorja na drž. gimnaziji 7 nemškim učnim jezikom v Mor. Ostravi Gustava. Miillerja na drž. -ealko v Mariboru; pravega učitelja na drž. realki v Idriji dr. Ivana Pre-^elja na drž. tfimnazij v Kranju; profesorja na drž. gimnaziji v Puli Petra Savoja na drž. gimnazij v Kopru; profesorja na drž. gimnaziju v Kranju Antona Sušinka na prvi drž. dmnazij v Ljubljnni. Minister je na-jalje imenoval za prave učitelje na drž. srednjih šolah provizorične učitelje dr. Oskarja Bendo z drž. real-ke v Trstu na drž. realko v Ustju; lr. Frana Kotnika z drž. gimnazije v Celovcu na isti zavod; suplente Leopolda Andreeja z drugega drž. rimnazija v Ljubljani na državno realko v Idriji; Ivana Krajca z drž. cimnazije v Kranju na drž. realko v Idriji; Vincenca Marinkota z druge-Z3. drž. gimnazija v Ljubljani na državni gimnazij v Kranju. Josipa Marna z drž. gimnazije v Trstu na drž. gimnazij v Kranju; Antona Ra-*uzo od drž. gimnazija v Mariboru za samostojne gimn. razrede s slo-ven. učnim jezikom v Celju; Josipa Schweigerja z drž. realke v Ljub-iani na drugi drž. gimnazij v Ljub-'iani; Ivana Tabia z drž. gimnazija Gorici za isti zavod; za provizo--ičnega učitelja na drž. gimnaziji v Kočeviu suplenta dr. Otona Laxa istotam. 4- Iz justične službe. C. kr. sodni -ancelijst Josip Miklaužič v Ko-stanjevki je premeščen k okrožnemu - dišcu v Novo mesto. — Sodni ofi-;i;ant Leopold Z r i m š e k je pre-sravijen iz Kostanjevice na Brdo. Na njegovo mesto priđe Karei F i -s c h e r iz Novega mesta. — Orož-niški stražmoster Josip J a r c je ime-r^van za sodnega kancelista v Koštanje vici. — Cvetlični dan. Pripravljalni odbor za Ijublj. cvetlični dan se obraća na vse zavedne dame v Ljubljani in po deželi z udano proš-r"r nai blagovolijo do 14. t. m. po- ,-pne vposlati kolikor mogoče ve-; množino rož (zlasti astre, geor-"\ dalije) in sicer na^ naslov; go-Amalija Wider. ^elenburgova i;m.a 3. — Dotične ljubljanske gospe in gospodične, katere iz katerega-koli vzroka ne morejo osebno sode-Tovati pri prodajanju cvetk, na] se odkupijo na ta način, da pošljejo centralnemu odboru po 200 cvetk, nziroma večje število bonbonov ''"i'iijoni naj bodo iz higijenskih ozi-rov. zaviri v stanjolpapir). Se tekom tega tedna se vrsi I. damski sesta-nek: udeleže naj se ga vse zavedne dame. ki nameravajo sodelovaii pri rrireditvi. Polnoštevilna udeležba pri sestanku je neizogibno potrebna; ker bo sestankov malo in se mora šaka dama udeležiti vseh. da bo na-rančno informirana o svojem delo-krogu in svojih dolžnostih. Vse gospodične, ki bodo razpečavale cvet-ke, naj se blagovolijo priglasiti na naslov: Centralni odbor za cvetlični dan. Ljubljana. Šubiceva ulica 3. — Prvi uspeh cvetličnega dne-\a. Ga. Ana Hinkova je kot načelnica včeraj izročila centralnemu vod- rvu za I. vseslov. cvetlični dan 99 -:ron kot uspeh cvetličnega dneva v Velikih Laščah. Z njenim lastnim nrispevkom znaša prvi dohodek le-tošniega vseslov. cvetličnega dneva i00 K. Kot dobcr omen z veseljem Doroćamo o tem prvem uspehu, že-leč mu premnogih naslednikov. Pro-dajale pa so cvetke klub slabemu vremenu z veliko požrtvovalnostjo pri veliko-laškem cvetličnem dnevu: *:a. Staretova ter gospodične Ema in Iva Pucelj. Pavla Ramovševa in Adela ter Marinka Tiglova. O tej nrireditvi nam je obljubljeno obsir-nejše poročilo. — Da rilo za mestne uboge. Oo-spa Ana L e s k o v e c, c. kr. obrat, vodje soproga v Pulju, je po želji njene pokojne matere gospe Kristine Petričeve poslala za ljubljanske ubogo vsoto 50 kron. — Hišni posestnik i mesta Uub-Ijane se v svojo lastno korist vnovič opozarjajo, da je rok za vložitev na-povedij o najemninskem dohodku za timero hišnonajemninskega davka za leti 1913/14 že koncem avgusta t. 1. potekel. Zato naj se vsi oni, ki so ta rok zamudili, nemudoma tej doižnosti odzovejo, ker zapadejo vsled § 31., ukaza dvorne pisarne z dne 6. septembra 1821, št. 1589, vsak hišni lastnik tri dni po brezuspešnem nogonu v denarno globo 20 kron in mora po preteku nadaljnih 8 dni, če hi napovedi ne vložili, vrhu tega tr-neti stroške uradne sestave napovedi po sestavi po odposlancu davčne oblasti. — Kranjski avtomobilni klub je priredil dne 31. avgusta klubovni izlet iz Ljubljane na Belopeška jezera. Ko so se vozili izletniki čez Kranj- sko Goro, Podkoren, Rateče, Belo-peč pozdravljalo jih je ondotno pre-bivalstvo s cvetlicami, ki jih je metalo v vozove. Žalibog je bil razgled na Belopeška jezera in Mangart od oblakov in megle zakrit. Vkljub ve-likanskemu deževju so se vračali izletniki pri najboljši volji čez Kočno na Bled, kjer se je vrsil ob 2. popol-dne banketv park-hotelu »Imperial«. Banketa, kateremu je predsedoval g. baron FrideriK Born, se je poleg prvega podpredsednika g. barona Lichtenberga in drugega podpredsednika veleindustrijca g. Vinka Majdiča, udeležilo 34 oseb. Ob 4. po-poldne se je vršil redni občni zbor, pri katerem se je sklenilo izdati nov Avtomobilski kažipot za Kranjsko, kateri naj vsebuje vse ceste, ki so za avtomobile porabne in tuđi sosedne dežele Koroško, Štajersko, Primorsko, Hrvaška naj bodo do sto kilo-metrov vpoštevane. Kažipot bode imel natančno in dobro avtomobil-sko karto. Dalje se je sklenilo nabaviti napisne tablice za vozove. Na-mesto odstopivšega blagajnika g. A. Gassnerja, kateremu se je izrekla zahvala, je bil izvoljen veletrgovec g. Oskar Schmidt iz Ljubljane. Kot zastopnik deželnega odbora je bil izvoljen v odbor gosp. stavbni svet-nik Klinar. Kot vodja športnih prire-ditev g. dr. Karei baron Born. Njegovim namestnikom g. Demeter Majdič iz Kranja. Iz Toblacha je po-slal g. dež. glavar dr. Ivan Susteršič prisrcen brzojaven pozdrav. Po po-ročilih g. tajnika in blagajnika je g. predseđnik zakliučil občni zbor. Cvetlični dan v Spodnji Siški. Cenjeni gospodje in gospodične, ki mislijo pri cvetličnem dnevu sodelo-vati, se vabijo na sestanek, ki se vrši v sredo. dne 4. septembra v Čitalnici v Spodnji šiški. L'delcžitc se ga v obilnem številu. ker je zelo važen, in sicer brez osebnega obvestila. Na svidenje! Cipe. Piše se nam: Kaj je — ali se bodo smele loviti letos cipe, ali ne? To vprašanje je aktualno ne le med ciparji in prijatelji tega lova, marveč tuđi med vžitkani tega gosta, ki se vsako leto le enkrat prikaže. Peželni zbor kranjski je z ve-čino glasov sklenil, da postane lov cip zopet prost. Temu sklepu manjka le formalno pritrdilo Njega Veličanstva. Ker sklep se pogreša te potr-ditve, je ves ciparski svet v škrip-cih: Kaj storiti?!! . . . Zastopstvo dežele — to je deželni zbor — je uvaževal gospodarske razmere in na podlagi teh okolisčin sklenil: da se cipe iz lovskega zakona izključi-jo. Faktično pa se nišo. ker oni sklep deželnega zbora še nima sankcije. Kdo se briga bistveno za gospodarske razmere kranjske razun domaćih iz voljenih zastopnikov? Nad 60 let sem prijatelj ptičarstva in ciparstva. Ze pred 60 leti je bilo znano, da po-stanejo vse ptice-selivke, ki prelete Kranjsko, Primorsko, Istro — plen Labom! — Ćudim se, da po preteku tolikih let ni zbistrilo oko merodaj-nih mož! Lahom na ljubo ohranjuje-jo ćelo cipe in druge selivke vkljub dejstvu, da karkoli preleti mejo države, postane plen laske požrešno-sti. Koncem meseca prične sezija lova na male cipe. (Velike cipe so že preletele). Da bi vsaj do konca septembra bilo vprašanje rešeno: se li smejo cipe loviti ali ne. To je želja interesiranih. — Naj se vend ir tuđi mestni zastop s c. kr. vlado vred zanima, da se to vprašanje postavno resi. Saj so ciparji tuđi državljani, davkoplačevalci in volilci! Kinematograf »Ideal«. Sp red za torek, dne 3„ sredo, dne 4. in četrtek, dne 5. septembra 1912: 1. Geome-trična deformacija pod pritiskom se nahajajočih kovin. (Znanstveno.) Samo popoldne. 2. Premeteni žid. (Komični prizor.) Samo popoldne. 3. Na-zaj na pravo pot! (Drama.) Samo popoldne. 4. Perutnina- (Zanimiva živalska slika.) 5. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 6. Billy ne njuha! (Amerikanska humoreska.) 7. Moje je maščevanje. (2ivljenjska zgodba retoucheuse. Učinkovita drama. Messterfilm v Berlinu.) Samo zvečer. 8. Moderni zakon. (Krasna amerikanska veseloigra.) Samo zvečer. Zapomnite si sledeče dneve: V soboto, dne 7. septembra: -Madelai-ne-. (Krasna učinkovitost.) V torek, dne 10. septembra: »Klovn«. (Amerikanska učinkovita drama iz cirku-za.) Pripravlja se: »Papež v Vatikanu«. (Prvo avtor. kinematografsko posnetje njegove svetosti papeža.) Koncem septembra se bo predvajal: »Sokolski zlet v Pragi«. (Izborno uspeli posnetki. Dolgost 1000 me-trov. Predvajanje traja 1 uro.) Vsak petek specijalni večer z izbranim sporedom, Prijet subagent in neopravlče« izselienec. Včeraj se je hotel z južne-ga kolodvora odpeljaii v Ameriko Ivan 2ubič, roj. 1893 v Češnjici, pri-stojen v Cerklje pri Krškem ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti, pa mu je tam službujoči nadstražnik Jakob Kržan preprečil nakano s tem, da ga je aretoval. Žubič ie imel pri sebi 465 K denarja. Isti stražnik ie aretoval Matijo Štimca iz Boseljeve Loke pri Kočevju, ki je s sporazumnostjo neke tvrdke v Bazlu hotel spraviti v Ameriko na svojo roko, proti dobri proviziji seveda, 11 izseljencev. Oba so izročili deželnemu sodišču. Tatvina. Včeraj popoldne med 2. in 3. uro ie bil pred neko trgovino v Kolodvorski ulici ukraden 8 K vreden pleten kovčeg. Jata divjih rac je letela v nede-ljo večer na jug. Leteč čez mesto so glasno vikale. Se mar li bližamo zgodnji zimi? Zaradi prepovedanega povratka v mesto je bil včeraj aretiran 1. 1878. v Škriljah rojeni ter v Zelimlje pri-stojen delavec Jakob Gorše. Delavsko gibanje. Včerai se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 52 Macedoncev, 142 Hrva-tov in 12 Slovencev, iz Tirolskega se je vrnilo pa 30 Hrvatov. Izgubljeno. Od Sv. Jakoba mostu do Kazine je izgubil neki gospod srebrno oficirsko verižico. Najditelj bla-govoli poslati verižico v pisarno pi-vovarne »Union«. Izgubil je v nedeljo, 1. septembra zvečer ob 7. na stočišču pota, ki vodi od brezoviškega kolodvora v Trža-ško cesto pri orientacijski tabli g. Milko N a g 1 i č zlat ščipalnik z ze-lenkastimi Hygat - Perpha meniskus-stekli. Najditelj se prosi oddati proti odškodnini najdeni ščipalnik. Izgubila je zasebnica g. Lucija Goršičeva sivo svilnato pelerino. — Neka gospa je izgubila bankovec za 10 K. — Posestnikov sin Ivan Uran je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel 28 K denarja. — Nek gospod je izgubil listnico, v kateri je imel 400 kron in 50 mark. Glede včerajšnjega parte - oglasa po uinrlem g. profesorju Karlinu se poudarja. da se posebni parte-listi ne izdajo. Dunajski damski elitni orkester pod vodstvom gdčne. Anice Rittstei-ger, koncertuje danes in prihodnje dni v kavarni Central na Sv. Petra nasipu. Narodna abrsmba. Nujna prošnja C. M. podružni-cam. Mnogo C. M. podružnic še ni naznanilo novih odborov, delegatov in števila članov. Ker se bliža glavna skupščina ter se začne sestav-ljati koledar, prosimo vse podružnice, ki se jim te dni dopošljejo toza-devne tiskovine, da jih čimpreje vr-nejo izpolnjene glavni družbi, ozir. skličejo takoj občni zbor. Društvene! naznanila. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo dne 8. t. m. v vseh prostorih re-stavracije pri Perlesu v Prešernovi ulici v prid Narodneniu skladu in društveni knjižnici veselico. To je prvo društvo, ki bo naklonilo del ve-seličnih dohodkov Narodnemu skladu, katera potreba se ie posebno po-udarjala na zadnjem shodu zaupni-kov. Pričakujemo. da bodo odslej začela tuđi druga društva prirejati veselice v ta namen, ker brez močne strankine blagajne ni mogoče uspeš-no boriti se proti nasprotniku, kateremu so za volitve na razpolago razne blagajne in fondi. — Obisk prire-ditve priporočamo vsem zavednira naprednjakom. Društvu za zgradbo Sokolskega doma v Šiški je vposlal brat Mijo H a f n e r, odbornik Sokola v Kosta-njevici, 20 K za en blok, katerega bo razpečal med kostanjeviškim Soko-in naklonjenim prebivalstvom. Pre-srčna hvala in krepek na zdar za njegovo požrtvovalnost. Gosp. Peter B u r j a, gostilničar pri Ančniku v Spodnji Šiški, je oddal društvu 10 K, katere je pridobil za zgradbo pri neki kupciji. Stotera hvala! — Sokolski dom v Šiški je sila potreben, a ven-dar društvo še ne more pričeti z zgradbo, ker manjka denarja. Ker ima pa društvo še dosti blokov za razpečavanje, vidi v požrtvovalnosti brata H a f n e r j a iz Kostanjevice lep zgled prijateljem Sokolstva na deželi in prosi, da bi se iz vsakega večjega kraja oglasil kdo, ki bi nam hotel razpečati vsaj en blok med svojimi znanci in prijatelji. Oglasiti se je treba samo potom ene dopisnice na Društvo za zgradbo Sokol, doma v Šiški, ali pa na društvenega predsednika brata Josp. S e i d 1 a , župana in posestnika v Spodnji Šiški. Gasilno društvo v Gorenji vaši nad Škofjo Loko priredi v nedeljo, 8. t. m. ob treh popoldne na vrtu to-variša Fr. Ks. Jelovčana veliko ljudsko veselico z narodno igro »Krivo-prisežnik«. K obilni udeležbi vabi odbor. Prostrta. Iz pisarne slovenskega gtedallšča. Skušnje pevskega zbora se začno z današnjim dnevom. Skušnja za ž c n s,k i zbor je nocoj, v torek dne 3. septembra ob 8., skušnja za m o -š k i zbor jutri, v sredo ob 8. zvečer v veliki dvorani v gledališču. — Prva skušnja za dramsko osobje bo v sredo, 4. septembra popoldne ob 3. v mali dvorani. Intendanca vljudno vabi k polnoštevilni udeležbi. Razne stvari. * Avtomobilska nesreča. Iz Be- netk poročajo: Blizu Treviza se je prevrnil avtomobil, v katerem je bilo pet oseb. Tri osebe so bile baje ubi-te, dve pa težko ranjene. * Medvedi ušli iz zverinjaka. Iz Lille poročajo: Iz neke tukajšnje menažerije je ušlo več medvedov. Na-padli so čuvaja, mu odtrgali desno roko in jo požrli. Ćuvaja so umira-jočega prenesli v bolnico. * Zelezniška nesreča. Iz Milana poročajo: Na kolodvoru Varese je v nedeljo zvečer trčil osebni vlak električne železnice ob tovorni vlak, če-gar lokomotiva je bila pri tem popol-noma razbita. En voz je zgorel. Štiri osebe so bile ranjene. * Grozeča stavka. V Zahodni Nemčiji grozi velika stavka kovinskih delavcev. Delavci so odklonili ponudbe delodajalcev. Najbrže bodo samo v miihlheimskem okolišu začeli stavkati. Stavkalo bode 50.000 delavcev. * Konkurz »Cesarskega vrta« na Dunaju. Kakor smo že poročali, je dunajski »Cesarski vrt«, prej »Benet-ke«, prišel v konkurz. Ravnatelj tega podjetja Oabor Steiner je pobegnil pred upniki v London, kjer je baje zbolel. * ŽelezniŠka nesreča. Iz Ustja poročajo: Osebni vlak Praga-Ustje je v nedeljo ob 3/44. popoldne v Krasnem Bfeznu skočil s tira. Več vozov se je razbilo. Pet oseb je bilo težko poškodovanih. Prenesli so jih v bolnico v Ustje. * Samomor zaradi slabe letine. Iz Berolina poročajo: Samomor zaradi slabe letine je izvršil veleposest-nik Khun v Pose\vitzu pri Halle. Bil je na polju med svojimi delavci. Ko je videl, da je dež popolnoma uničil ves pridelek žita, si je pognal dve krogli v prsi. * Dva hrvaška delavca umorjena na Nemškem. Iz Kolna poročajo: V rovu \Vildling so našli dva hrvaška delavca umorjena. Eden je zapustil sedern otrok. Umorjena delavca sta imela pri sebi šest mark, ki so jima bile pa oropane. * Nezgoda na jezeru. Iz Berolina poročajo: V nedeljo popoldne se je na Rummerlsburškem jezeru prevrnil čoln, v katerem je bilo osem oseb in sicer sedem članov ondotne-ga veslaškega društva in en gost. Vsi so padli v jezero. Gost in dva člana veslaškega društva so utonili, dočim so se ostali z največjim trudom resili. * Zrakopiov ga je odneseL Iz Flinta v državi Michigan poročajo, da se je tam nekemu šestletnemu dečku z imenom Shester Betts pri-godila čudna nesreča. Otroka je zagrabilo sidro nekega zrakoplova, ki se je vzdignil v zrak. Ko je bil zrakoplov v visini 600 metrov, se je vrv, na kateri je bilo sidro, odtrgala in de-ček je padel na streho neke niše, kjer je obležal mrtev. * Eksplozija v vojaškem vlaku. Na postaji Rusajevka moskavsko-kazanske železnice se je dogodila grozna nesreča. Vojaški vlak, ki je prihajal iz Svsrana in ki je vozil smodnik. patrone in kroglje za strojne puške, je zletel v zrak. Bombe so eksplodirale in zažgale vlak. 43 vo-jakov je bilo smrtnonevarno opeče-nih, tuđi osobje je bilo nevarno po-škodovano. Tir je bil tuđi zelo po-škodovan. Ćeli vlak. 10 vozov s streljivom. 3000 pudov smodnika in mnogo pušk je zgorelo. Promet je ustavljen. * Pijani ženin. Veselo dogodbico pripovedujejo iz Touraina: Na urad, kjer se sklepajo civilne poroke, je prišlo mlado dekle z ženinom. Urad-nik je nekaj časa gledal ženina ter zmajal z glavo. Mož je bil pijan. In uradnik ju ni hotel poročiti, češ, da se v takem stanju ljudje ne ženijo. Cez osem dni sta zopet prišla, toda ženin je bil zopet pijan. In zopet je rekel uradnik: »Toda vsai je ženin še vedno pijan. Pridita, kadar bo tre-zen.« — »To pojde težko,« je odgovorila nevesta. »ker on noče iti z menoj, če ni pijan.« * Avtomobilske nesreč*. Iz Milana poročajo: Na cesti iz Aoste na veliki Sv. Bernhard je zdrčal s ceste neki avtomobil. Gospodična Destera \z Tuma se ie ubila, gro! in grofica Vialardi di Villanova sta bila težko poškodovana. — Iz Rima poročajo: Studijski ekspediciji, ki jo je vodil heidelberški geolog profesor Ho-ettner, se je na cesti med kopališčem pri Lučci in mestom Lucco zgodila velika nesreča. V blizini Monte Moz-zano je poštni avtomobil, v katerem se je vozila družba, trčil ob tovorni vlak tramvajske železnice. Poštni avtomobil se je popolnoma razbil. Profesor Hoettner, diiak Grunewald iz Mannheima in gospodična Chruti-ansen iz Heidelberga, so bili težko poškodovani. 231etni dijak Zimmer-mann iz Freiburga leži v bolnici yr Ponte Mozzano z razbito črepinjo in je najbrže že umri. Nekega drugega dijaka so mrtvega izvlekli izpod voza. Doma je menda z Ogrskega. * Ljubavna drama v pariškem poštnem uradu. Iz Pariza poročajo: Grozna drama se je odigrala v sobo-* to zjutraj v nekem pariškem brzo-javnem uradu. 20ietni pismonoša Ravmond Pfister je bil zaljubljen v telefonistinjo, 30letno vdovo gospo Pourx, ki je bila zaročena z nekim post. uradnikom Ona je prosila Pfi-sterja, naj preneha s svojimi ponud-bami. Pfister je pa izjavil: »Ce me nočete, tedai vas tuđi nihče drugi ne bo poročil.« V soboto zjutraj se je približal takoj po začetku uradnih ur mladi vdovi, kakor bi ji hotel kaj povedati. Iz neposredne blizine jo je dvakrat ustrelil v prsi. Nato si je sam pognal dve krogli v glavo. Gospa Poux je pri transportu v bolnico umrla. Pfister se bori s smrtio. * Novi amerikanski električni vozovi. V Novem Jorku bodo upe-ljali na cestnih železnicah nove vozove, ki se razlikujejo zelo od sedaj običajnih. Voz se tako malo vzdigu-je od tal, da zgleda kakor brez koles, ki se od zunaj sploh ne vidijo, ker leže v omari. Tuđi stopnjic za vstop nima voz, ker je le za 20 cm višji od ceste. Novi voz nima spredaj in za-daj nobene plošče. Kdor se boce pe-ljati, mora vstopiti pri stranskih vratili, ki se odpirajo in zapirajo sama, kadar se voz prične pomikati dalje ali se ustavi. Med vožnjo je ključav-nica zavarovana. Dokler so vrata odprta, voz sploh ne more iz mesta. Voz je dolg 12 m. Na obeh konceh je zaekrožen, da ima obliko torpeda. Zgrajen je iz jekla. Voz ima osem ventilatorjev, ki dovajajo svež zrak in ki delujejo sami. Množina zraka se uravnava po številu pasažirjev s po-močjo samotvorne priprave, ki je podobna tehnici. Ražen običajnih zavor ima voz še posebne varnostne zavore, ki ga ustavijo takoj, če zadene ob zapreko. * Usoda izumitelja. Iz Pariza poročajo: Marquis Robert Imperiale, ravnatelj tvornice za razstreljivo pri Brescii, je zletel s svojim laboratorijem vred v zrak. Imperiale je bil kemik in je izumil novo razstreljivo, katerega je nazval »Imperialit«. Ustanovil je akcijsko družbo za iz-delovanje tega novega razstreljiva. Večji del svojega premoženja je po-rabil za razne eksperimente. Koma! ie bila tvornica gotova, je zletela V zrak. Ubitih je bilo tuđi pet delavcev. Izumitelj si je pretresel možgane. To se je zgodilo meseca septembra pre-teklega leta. Od tedaj se je Imperiale pečal z najnevarnejšim delom, me-šal je razne tvarine v popolnoma izo-liranem laboratorju ter skusal s tem kolikor mogoče zboljšati razstreljivo. V svoje delo se je tako za-mislil, da je pozabil jesti in piti. Dne 30. avgusta ga je opozoril straž-mojster carinskega urada, ki je imel iz fiskaličnih ozirov dostop do njega, da že dva dni ni drugega jedel, nego kos kruha, ki mu ga je dal neki delavec. Imperiale mu je odgovorit, da ne more z delom prenehati. Nato je šel stražmojster v neko bližnjo gostilno, da posije Imperialu vsaj nekaj jesti. Ko je ravno naročeval, ie zaslišal pok. Laboratorij je zletel v zrak. Truplo kemika ie bilo grozno razme-sarjeno. Zapustil je pet majhnih otrok. * Hiše na obroke. V Novi Ze-« landiji imajo približno eno leto postavo, ki je privedla stanovanjsko vpra-šane na popolnoma novo pot. Postava določa zgradbo hiš za eno družino. Te hiše se prodajajo na obroke in veljajo od 4000 do 13.000 K. Za najceneje hiše plačajo vnaprej 225 K, letni obrok znaša približno 170 K, Kdor plačuje skozi 25 let obroke in obresti od neplačane vsote, dobi hišo v last. Hišo morejo kupiti le one osebe, bodisi moškega ali ženskega spola, ki so v odvisnem mezdnem raz-merju, in ki nimajo takrat, ko skle-nejo pogodbo za nakup hiše, več kakor 4000 K dohodkov. Dalje določa postava, da mora posestnik sam stanovati v hiši, le v izrednih slučajih jo srne oddati kupee za dobo 12 me-secev. Brez privoljenja delovne zbornice ne srne lastnik prodajati hiše tretji osebi. Posebno določba va-ruje te hiše tuđi pred upniki. Hiša se srne zarubiti le v tem slučaju, ako jej posestnik že delj časa zanemarjali svoje dolžnosti nasproti državi. Vsa-I ka hiša mora biti zavarovana proti požaru. Zavarovalnino plačujejo ob-enem z obroki. Posebno zanimiva je tuđi določba, da mora biti vsak kupee hiše zavarovan za življenje za ta-, ko visok znesek, kolikor znaša kup-nina. Ako umrje kupee kmalu po sklenjeni pogodbi, dobe njegovi de-diči nezadolženo hišo. Sele nekaj me-, secev je ta postava v veljavi, a ka-' žejo se že ugodne posledice. Delov-na zbornica je v zadnjem času skle-nila že 3000 pogodb. Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 201 štev. * Park z vseml drevesniml vr-stanri sveta. V Združenih državah obstoječa »družba za ohranitev krajinskih krasot« je Šla pred kratkim na izvrŠevanje široko zasnovanega nacrta, ki je edini svoje vrste: ustanoviti hoće velik »muzej« vseh živečih drevesnih vrst. »Arboretum«, kakor se glasi ime tega »muzeja«, bo ustanovljen v Letchworthovem parku v državi Njujork. Služiti ima dvojnemu smotru: v prvi vrsti bo nudil prirod-nemu raziskavanju dragocen nazor-ni materijal, istočasno pa bo izpol-njeval namen Ijudskega parka, kajti vsakdo bo imel v park prost vstop in bo lahko užival njegove krasote. Letchworthov park ima svoje ime od svojega prejšnjega Iastnika, ki je leta 1859. nakupi! to krasno zemlji-sče z namenom. da bi v parku pra-domačinom Amerike ustanovil neke vrste spomenik. In v resnici je nabi-ra! Letchrworth razne zanimive predmete in orodja Indijancev, dal zgraditi na svojem zemljišču posiop-ja, ki so bila natančen posnetek po-svetovalnih prostorov Irokezov in drugih indijanskih rodov, in še poleti ftlO Je da! v svojem parku napraviti spomenik za Marv Semison, za ono m!ado belo ženo, ki je vse svoje življenje preživela med rdečekožci, da bi proučevala njihov jezik, njihove običaje in nazore. Letchworth je umri koncem leta 1910. Svoje divno pcsestvo z vsemi svojimi indijanski-mi zbirkami je zapustil državi Nju-jork. Stavi! pa je v svojem testamentu DOgoi. da mora imeti občinstvo v park vsak čas neomejen vstop. Pr-žava je dedšcino prevzela in sedaj bo iz Letchw orthovega parka nastal >Arborerum<. ki je pravzaprav na-daljevanje prvotnega nacrta in bo ne glede na megovo znanstveno svrho tvoril krasno krajinsko znamenitost, ker se tu prvokrat napravi poskus goiitev vseh drevesnih vrst sveta. Telefonsko in brzojavna popočila. • Avstrijski kabinet. Dunaj, 3. septembra. Tekom tega tedna se bodo vršila med mini-strskim predsednikom grofom Stiirgkhom in notranjim ministrom baronom H e i n o Id o m važna posvetovanja zlasti glede vpraša-nja, če je že prišel čas, da se av-strijsko mrnistrstvo izpopolni. Najbrže odločita tuđi ali more voditi tr-govski minister dr. Roessler še nadalje svoje posle ali ne. Če bi moral odložiti dr. Roessler svoj portfelj, kar je skoro gotovo, bo njegov naslednik najbrže neki višji uradnik, vendar ni gotovo, če bo ta uradnik iz trgovskega ministrstva ali iz kakega drugega resarta. Praga, 3. septembra. CeŠki provincijalni listi se bavijo z vpraša-njem nasledstva za dr. Brafom v po-ljedelskem ministrstvu. Od agrarne strani imenujejo posl. Viszkov-s k e g a , konservativci pa žele pre-zidenta deželnega kulturnega sveta dr. Friederika princa S c h w a r -zenberga. Bajke o Izvoljskem. Dunaj, 3. septembra. »Neue Fr. Presse« namigava, da daje ruski poslanik v Parizu Izvoljskij s* svojimi poseti pri princesi Fiirstenberg in pri nemškem državnem kancelarju izraza svoji želji, priti kot poslanik v Berolin. Gališke zadeve. Dunaj, 3. septembra. Včeraj je dospel na Dunaj gališki minister pl. Dlugosz, gališki namestnik dr. pl. Bobrzynski, posl. Sta-p i n s k i in načeinik Poljskega kluba dr. L e o. Govori se, da se bodo posvetovali o načinu, kako napraviti gališki deželni zbor delazmožen, nadalje o volilni reformi in rusinskem vseučilišču. Omenjeni politiki se bodo posvetovali tuđi z namestnikom ministrskega predsednika baronom H e i n o 1 d o m. Češko - nemška pogajanja. Praga, 3. septembra. Na agrar-skem shodu, ki se je vršil v nedeljo v Pragi, je izjavil poslanec U d r ž a 1, načelnik češke agrarne stranke: Iz-kušnje, ki jih ima češka delegacija s slovansko - Enoto«, so take, da mora priti do češko - nemškega sporazuma v kolikor se to strinja s častjo češkega naroda. Ta sporazum bo osnova za trdno, veliko in zanesljivo češko - nemško parlamentarno većino in za novo vlado. Poslanec K o-11 a f se je v bistvu priJružil Udrža-lovim izvajanjem, pač pa je sprožil misel, ali bi se ne dal doseći sporazum med Čehi in alpskimi Nemci, Vakršen je obstojal vsled taktike dr. Riegra celih 14 let pod vlado I a a f f e j a. Deželni predsednik bukovinskL Černovice, 3. septembra. Najbrže v prihodnjih dneh se razglasi imenovanje sedanjega deželnega šefa bukovinskega, dvornega svetnika dr. iMerana za deželnega predsednika bukovinskega* Cuvajev r*£ln. Dunai, 3. septembra. »Hrvaška korespondenca« poroča iz Šibenika: V včerajšnji seji občinskega sveta so zelo oštro kritizirali Cuvajev režim na Hrvaškem. Sktenili so sogla-sno, da da občinska blagajna 1000 K za Cuvajeve žrtve. Protesten shod v Dubrovniku. Dubrovnik, 3. septembra. Tu se je vršil v nedeljo jako dobro obiskan shod proti absolutizmu na Hrvaškem in proti razsodbi v Jukićevem procesu. Shodu je predsedoval dr. Leontić, govorilo je več govornikov. Referiral je Mladohrvat Dinović, ki je obrazloži! preokret Mladohrvatov z ozirom na Srbe. Govoril je tuđi socijalist Dorbić, omladinec Srb Mirko Hupe, koncem shoda župan dr. Mel-ko Čingrija. Sprejeli so zelo oštro re-solucijo proti Cuvajevemu režimu in sramotni razsodbi zagrebških sodni-kov v Jukičevem procesu. Ogrska opozicija. Požun, 3. septembra. V nedeljo popoldne se je vršilo v Požunu protestno zborovanje združene opozicije. Grof A p p o n y i je izjavil, da želi mir, vendar pa je neobhodno potrebno, da odstopita Lukacs in Tisza. — Grof Karolvi pa je izjavil: Združena opozicia ima nalogo, da ustvari v življenju ogrskega parlamenta nova velika pota. Gre za to, da pade stena med 48. in 67. tako. da bo politično življenje na Ogrskem dela-zmožno. Mi, ki prisegamo na program iz leta 1848, uvidevamo, da je težko izvojevati zmago kakor leta 184S. tam, kjer je treba ćelo principe leta 1867. vedno braniti. Principi leta 1848 in 1867 se dado združiti v pošteni, odkritosrčni in demokratični volilni pravici. Oseminštiriđesetniki delajo danes ravno tako za dinastijo, kakor sedeminšestdesetniki in je treba samo, da pade monopol ene posa-mezne stranke, da oživi na Ogrskem čila impulzivna moč. Kolportaža. Budimpešta, 3. septembra. Urad-ni list objavlja odlok notranjega ministrstva, ki na novo urejuje posa-mezno prodajo listov po cestah. Kol-porterji. t. j. prodaialci listov na cestah, ne smejo biti mlajši kakor 18 ler in morajo imeti na rokavu kontrolno Številko. Buren rotnunski shod na Ogrskem. Szatmar Udvary, 3. septembra. Tu se je vršil velik ljudski shod. na katerem je poslanec Ladislav Luka-cin začel govoriti romunsko. Vladni zastopnik ni hotel dovoliti, da se govori romunsko in je pozval govornika, naj govori madžarski. Poslu-šalci so pa začeli groziti, tako da je moral vladni zastopnik odnehati. Spreieii so resolucijo, v kateri zaate-vajo splošno in tajno volilno pravico. Delavna stranka na Ogrskem. Budimpešta, 3. septembra. Vo-dilni krogi ogrske deiavne stranke izjavljajo, da je delavni program ogrskega parlamenta do spomladi že iz-gotovljen. Dne 17. in 18. septembra se vrše volitve v delegacije: dne 20. septembra se sestane parlament, da se posvetuje o proračunu in novem volilnem zakonu, dne 28. decembra bo četrta in zadnia seia v tem letu ter bo parlament dovolil šestmesečen proračunski provizorij. Pričakovati je, da bo opozicija vse te seje m tila. Za ta slučaj pa namerava delivna stranka sprejeti vse zakonske i red-loge sredi hrupa opozicije s pomočio naiostrejšega hišnega reda in br< ' sile. Ce bi se opozicija vendar ne hotela vdati, ho parlament do marca in potem do junija odgođen. Srbski prestolonaslednik. Belgrad, 3. septembra. »Politika* poroča, da se odpelje prestolo-naslednik Alcksander koncem avgu-sta v Petrograd. Klanje Srbov. Belgrad, 3. septembra. Listi po-ročajo iz Skoplja. da so Albanci in Turki v vaši Poljce požgali 450 srb-skih hiš. V Berani so ubili nekega uglednega Srba; v belopoljski vaši Vrbici so ubili dva brata Srha in njihovi rodbini. Pri Javorju so Turki zaprli mejo, tako da ne morejo niti tišti čez mejo, ki potujejo iz Srbije v Turčijo. Na meji so ustavili ćelo uradnika. ki ga je poslala vlada, naj preišče zadevo glede masakra. V tem letu so v Turčiji ubili 90 Srbov, ranili 130, 170 pa oropali. Vsa škoda, ki jo imajo Srbi, znaša pol milijona dinarjev. Srbija in Bolgarska. Sofija, 3. septembra. Srbski poslanik Spalajković se je odpeljal pred par dnevi po večkratnih konferencah z bolgarskim ministrskim predsednikom v Belgrad. Sedaj se ie zopet vrnil v Sofijo. Baje je šio za končno sorejetje srbsko - bolgarske trgov-ske pogodbe ter je Spalajković dobil tuđi nalog, da zagotovi bolgarsko vlado srbske podpore napram Turčiji. Albanija. Carigrad, 3. septembra. Državni tiskovni urad je doposlai listom pi- smo poveljnika 1. armadnega voja, v katerem trn zadftfikrat porivija časopise, da naj ustav] polemiko glede vladnih refortn v Albaniji. Listi, ki se ne bodo brezpogojno podvrgli tej za-htevi, bodo suspendirani. Skoplje, 3. septembra. Vstaši, ki so se vrnili z gora, so sklenili, da ho-Čejo počakati do beirama. Ce bi vlada do tedaj ne izvedla vsega, kar je obljubila, bodo vstaši zopet začeli s svojim delom. Skoplje, 3. septembra. V nedeljo zjutraj so poskusili zopet atentat na neki vlak orijentske železnice. Voja-štvu pa se je posrečilo vlak še pravo-časno ustaviti. Bombo, ki je ležala na tiru, so prinesli v Koprili. Carigrad, 3. septembra. Listi po-ročajo, da je prišlo na grško - turski meji pri Tirnovu zopet do krvavih dogodkov. Na obeh straneh je haje 15 težko ranjenih. Govori se, da se hočejo Grki za zadnje žrtve masče-vati. {talijansko - turska vojna. Rim, 3. septembra. Iz Derne po-ročajo: General Raisuli je postavil na južno stran italijanskih čet mnogo artilerije. V noči od 29. na 30. avgu-sta so Italijani vjeli beduinsko pa-truljo, obstoječo iz 43 mož in 1 čast-nika. Rim, 3. septembra. »Giornale d Italia« pije, da je turska vlada odpo-klicala one častnike,-ki se sedaj vra-čajo, baje da se udeleže mladotur-škega kongresa in da se ti častniki ne vrnejo več ^a bojiŠče. Rim, 3. septembra. Iz Carigrada prihajajo pomirljiva poročila. Mlado-turki ne bodo delali vladi zaradi miru težkoč, žele Ie častno poravnavo z Italijo ravno tako, kakor pristaši Kiamila ter so prepričani, da bi nastale nove težave in nevarnosti, če bi trajala vojna še naprej, kar bi po-menilo, zlasti v financijalnem oziru za Turčijo polom. Mladoturki priča-kujejo, da bo Italija upoštevala mo-ralične interese Turčije in otoman-skega naroda. Rim, 3. septembra. »Popolo rq-mano« piše, da libijsko vprašanje ni-ma z balkanskim vprašanjem in z jasno inicijativo grofa Berchtolda nobenega stika. Za poravnavo med Turčijo in Italijo ni treba posredovanja, ker bi tako posredovanje uteg-nilo spraviti v tek orijentska vpraša-nja, kar pa je treba prepreciti. Dunaf, 3. septembra. Instrukcije, ki obsegajo detailirana določila za konverzacijo velesil, so že odposlane z Dunaja na avstro - ogrske poslanike pri dotičnih velesilah. Pričakuje se, da pridejo sedaj vsa vnrašanja v tek, vendar pa ni upati. da bi prišli kaki detajli že v kratkem v javnost, ker hočejo velesile vsa pogajanja ohrariti tafna. Rim, 3. septembra. Giolitti, San Giuliano in drugi državni tajnik knez di Scalea so od nedelje sem v Fiuggiju. Tuđi meseca septembra 1. 1., 14 dni, predno ie napovedala Italija Turčiji vojno, so bili omenjeni dr-žavniki tam, da store zadnje sklepe. Njih sedarje posvetovanje ie dokaz, da so pogajanja v Švici že zelo daleč uspela, vsled česar je treba bolj po-gostih posvetovanj med italijanskimi poobla^čenci in italiianskim kabinetom. Baje ni več dvomiti, da bodo imela direktna pokajanja med obema državama nerođen uspeh. Roparski umor. Kelmorajn, 3. septembra. V rovu »Wildling« so našli dva umorjena in oropana hrvaška delavca. Eden iz-med delavcev je oče 7 otrok. Oba sta imela pri sebi 6 mark denarja, ki so ga lima roparjt odvzeli. Kitajsko. London, 3. septembra. Iz Tierrt-sina poročajo, da se vrše v onih de-lih mesta, kjer so nastanjeni domaćini, ljuti boji med vstaši in policijo. Prišlo je baje do strahovitih grozo-dejstev. Natančnejših poročil še ni. Panamski prekop. Los Angeles, 3. septembra. Šef-inženir Panamskega prekopa poroča v nekem pismu na pristaniški urad da ho prekop dovršen še tekom leta 1913. Anarhija v MehikL London, 3. septembra. Iz Wa-shingtona poročajo, da je poslanik Zedinjenih držav v Mehiki Wilson brzojavil, da so revolucijonarji ob-kolili 2000 Amerikancev v Kananeji ter da se je hati krvavih dogodkov. Wilson zahteva vojaške pomoći. Gospodarstvo. — Splošna prometna banka, podružnica Ljubljana. — Stanje denar-nih vlog dne 31. avgusta t. 1. kron 74,985.480-—. — Srečke. Glavni dobitek budimpeštanskih basiliških srečk v znesku 20.000 K dobi serija 268 šte-vilka 58.___________________ Današnii list obsega 6 stran'. Izdavatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina id tlsk »N»rodnc U«karnc. Umrli so v Ljubljani: Dne 1. septembra: Marija Ambroz, služkinja, 40 let, na Glinški ulici na železniškem prelazu. — Edigna Celestin, usmiljenka, 66 let, Radec-kega cesta 11. Dne 2. septembra: Davorin Kar-lin, c. kr. profesor v pokoju, 63 let, Zaloška cesta 11. V deželni bolnici: Dne 31. avgusta: Alojzija Gril!, sirota, 16 let. — UrŠula Brolih, dni-narica, 54 let. — Josipina Koblar, žena krojača in posestnika, 21 let. Dne 1. septembra: Rudolf Ciu-ha, sin kočarja in čevljarja, 10 let. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uratfai karti dantjske bone 3 septembra 1912 ■•■•»»•■I »avlrll. •«■>»< 1 B|ag0T„ 4«n majeva renta .... 87-25 8745 4*26, srebrn* renta . . . . 90 30 90*50 4% avstr. kronska renta . . 87-25; 8745 4°'o ogr. „ . . 87-10 87 30 4» „ kranjsko deželno posojlio ^980 10080 4% k.očeSke dež. banke . 90*15; 9115 ^rečke Iz !. l«60 V. . . I 4** - i 456 — H „ „ 1864.....614 — ' 626-M Uske......296 50 1 308 50 „ Eemeljske I. isdaje . 280 _ 292-— n «- ., . 257- 269 -M ORrske hlpoteCnc . . 24450 25650 |f dan. komunalne . 488—i 500 — M avstr. kreditne . . . 482— 494 — „ ljubljanske .... 69,50, 7550 „ avstr rdeč. križa . . 54751 6^75 m ogr. „ „ . . 34- 40-, bazuka..... —•—!------- „ tnriHte......240-50 243 50 LJublJanike kreditne banke . 441 — j 445 — Avstr. kredfine^a zavoda . . ^46 10 647 10 Dunajske bančne družbe . . 538 25 53925 Južne žeJeznice.....109 40 ! 110*40 Drl?!VT!e železnke . . . . 1 711-40 712 40 AIplne-Montan.....1051*75 i 1052 75 Češke siadkorne družbe . . 350— 353 — Zivnostenske banke.... 279*50 j 28050 ValMt«. Cekini.....; . . 1138 1142 Marke........11775! 118'— Frankl........ 9540' 9560 Lire......... 94 50 94 75 Rubljl.........254125 255-125 Žitne cene w Budimpešti-Dne 3 septembra 1912. Termin. Pšv: ca z ->Dril 1913 . za 50 kg 11*92 Pše: t za ^ober 1912. , za 50 kg 1142 R2 za ril 1 3 .... za 50 kg 971 Rž za obe 1912 ... za 50 kg 977 Oves za -pi.. 1913 . . . za 50 kc 1056 Oves za oktober 1912 . za 50 kg 1041 Kor uza za maj 1013 za ?0 kg 7-60 Koruza za september 1912 za 50 kU IO : nunske cerkve : Sa šolsko leto kupite na •breke Od 10—15 S narrej klavir ali harmonij r'v.h sve-tovnih tvrdk — Bdsendorler. Czapka, Stelrhammer, mepre-kostjivi klavtrji; H Heitxmann (na'boijši pianini ali amer. har-mo-1 ■■> HdrHael (od 90 K naprej). lOletna rostavnoveljavna garancija ! Najemnik klavirja postane lastnik istega dočim doseže rsajormina visino kupnine. — Ugla&evanje in popravila •----— točno in ceno!------ Violine, tamburice, strune in vse glasb. orcdje po tvormških cenah. — Šolske muzi-kalife kompi. v zaiogi! — Zalttevajte specijalni cenovnik najboljšin. harmonik. — SSF* Svarim rre(^ nakupom event. falzifil&atOT -n navidezno cene^ra polelna! "liB IM ii B2lt!iffiilui& mftam m\niM fen! — vmim sestave orkestre?, tait. znorav iiđ. ! Frvovrstni damski krojaški I modni atetije i >^ I JVf ^rrrr Hongresni trg 4 I * ' \* ^y^*' *" •'• (Gerberjeva hišaj .'. 1 oposarja cen/ene dame na zafarri" I čeno točno i^vršitev naročil m na | .v bre^hibno elegantno i^delavo. :: 044« M tatof 3131 mesecna soba s posebnim vhodom ■a St. Jakoba trgm 7, L u^ doaao. Mesarski pomoćnik (izučen na deieli) 3123 so tako] sprejme Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Prav resna Ženiina ponudba 2a svojo sestro v 25 leiih, ijobra^ena in varena, pnjetne ^unanjosti, s Par **Soč )$ro-nami g-oiovine. irgrovsko *3~ obrađena, išcem primarne ga yentna. Ponudbe 5 sliko na; se pošljejo do tr>. oktobra na naslov: „Jfrisantema" na upravo „Siov* Naroda". 7ajnost častna stvar, /ta anonimne ponudbe bre$ slike se ne ojira. 3133 tPrav resna 3134 Žemtna ponudba 2a svojega brata, iyobraye-nega, v najlepši dobi, prijetne Sunaniostij S kraS^ot dobro uspevajoio trgovino, tščem pr interne ne veste, od 22—28 let, trg i^obra^ena, prijetne Sunanjosti, s pecr tisoč f^ro-nami premojenja. — Ojira S& le na resne ponudbe s Sliko* cio 15. oktobra na na-Stov p^.rtomiru na upravo r<5*/. /farodaa. — tajnost čast na Stvar, //a anonimne dopise in brej sl*ke 5C ne oytra. Izdeluje za letošnjo sezijo najceneje Štallie za Ubi . . maslo . . praprot „ ~ [91 Nadalje: 3128 Vreče za klobuke s tiskom. Vreče za bonbone v vseh vrstah. i IVAN BON AC sin V LJUBLJANI, Copova cesta. —i^»^1 I I I. I ■ - !■■■■■! ■ I I I Oglas in prodaja. 313S Od frrtri, dao 4. septemtra U 1. naprof prisilna prodaja na drobno v trgovini g. 0. Jezerska, Ljubljana, jtfestni trg št. 24. Najboljša prilika za ceni nakup jesenskih potrebščin. Na zahtevo se prodalo tndl večje partije. JCovi živinski sejem na Cvenu. Dne 7. septembra se vrši tukaf živinski sejem. Cven je oddaljen od železniške postaje Ljutomer pol ure. Na ta sejem se priženo tuđi sloveči Ijutomerski konji, katere so Kranjci kupovali v Čakovcu pod imenom ogrski konji iz druge roke prav drago. Ti konji so lahkega orien-talskega plemena za jezo in naglo vožnjo. Redć pa tukaj tuđi amerikanske dirkače. Na Cvenu se vrši namreč dne 8 in 9. septembra vsakoletna daleč na okrog znana konjska dirka. Interesente vljudno vabi na obilen obisk župansivo Cven pr»i Ljutomeru. Mestni dekliški licej. Vpisovanje za deklice, ki hočejo vstopifi v I. razred ali nanovo v kak višji razred bode 3124 v ptrae&eliek s 16. septembra ed 9.—U. ore. Oglasiti se je v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstaim ali rojstnim listom in z zadnjim šolskim izpriČevalom. i Sprejeumi izpiti bodo dne 17. septembra ob 8. urL Natancneje v zavodu na crni deski. RavnatelJstlfO. (za šivanje slamnikov z gornjim in spodnjim obodom) se dS ijvi Dlaci lio ta rczijo \W i Um zaposlenju. Ponudbe na 3126 Siegfried OrnsteSn, Dunaj VI., Theobaldgasse 13. i Rcuvnofocur došla velikci izbtrcL i obleh za šolsko mladino, i za člelzZice in ćLečlce. yajttovej$e oblehe, povvsniki in raglanl za gospode. Hajmo dirne} sa in najnovejša damska konfekcija, ka- l kor paletoji, raglani9 kost umi, jopice, krila in bluze I po pri znano najni&jih cenah priporoča j ,,uAj\glešfco sTcloLciišče obleJc" [ O. B&rrtcttovijčj ~Mest7%i trg št. a. „Kolinske tovarne za kavne primesi, trgovskega akcijskega podjetja", lit- B a K 200-— nom- Izredni občni zbor akcijonarjev z dne 14. aprila 1912 je sklenil zvišati akcijski kapital z izdanjem 5000 akcij lit. B, popolnoma plaćanih, glasečih se na ime, a K 200-— nom., in sicer tako, da se odda od teh novih akcij a K 200*— nom. 2344 kosov akcijonarjein družbe „Mateja Buve sin, akcijska trgovska družba za kavne primesi" kot nadomestilo za 3750 kosov akcij te družbe, ostalih 2656 kosov akcij lit. B a K 200-— nom. pa proti gotovemu vplačilu v izdajnem kurzu in pod pogoji, ki jih je pooblaščen določiti upravni svet. Na podlagi tega pooblastila je izdal upravni svet 2344 novih akcij lit. B a K 200— nom., določenih za akcijonarje Buvove akcijske družbe, in je dalje na seji dne 21. avgusta 1912 sklenil pogoje, pod katerimi se izda ostalo število 2656 kosov novih akcij lit. B a K 200-— nom., s čemur se popolnoma izvrši zvišanje akcijskega kapitala od K 2,000.000 na K 3,000*000. Ker se bo del teh akcij porabil pri prevzetju podjetij gospoda Josipa Bergerja, ostaja dosedanjim gospodom akcijonarjein glasom sklepa občnega zbora rezerviranih 13OO kosov novih akcij a K 2OO-— nom, Kolinska tovarna za kavne primesi, trgovsko akcijsko podjetje, zvišuje akcijski kapital z izdanjem 2656 novih akcij a K 200'— nom. v skupnem znesku K 531*200 in si dovoljuje vabiti svoje dosedanje gospode akcijonarje, da subskribirajo 1300 kosov teh novih akcij, ki so jim rezervirane, pod temi pogoji: Subskripcija se vrši s posebnimi supskribcijskimi listi pri Živnostenski banki v Pragi in njenih filialkah, dalje pri Češki banki v Pragi in njenih filialkah ter pri blagajnicah podjetja v Pragi, Ljubljani, Kolinu in Prostejovu. Subskripcijski kurz je določen za posestnike akcij starejših izdanj na K 300'—. Na stare akcije a K 400*— priđe principielno 1 nova akcija. Gospodje akcijonarji, ki se udeleže subskripcije, naj predlože pri izvršitvi subskripcije svoje stare akcije (brez kuponskih pol), ki se jim po zaznamovanju izvršene subskripcije takoj , vrnejo. Obenem s priglasitvijo je treba položiti kavcijo K 150— v gotovini za vsako subskribirano novo akcijo, ostanek pa mora biti plačan do dne 1. oktobra 1912. Obenem s tem ostankom sub-skribirane valute je treba tuđi plaćati 6% obresti od posamnih vplačil od dne 1. julija 1912 pa do dne vplačitve. Subskripcijski termin je določen do dne 10. septembra 1912. Upravni svet si pridržuje pravico izvršiti reparticijo na novo subskribiranih akcij po sklepu subskripcije. Kdor bi se ne držal pogojev subskribcije, izgubi pravico na subskribirane akcije, in zneski, ,ki jih je vplačal, pripadejo iondu akcijske družbe. One akcije, glede katerih bi dosedanji gospodje akcijonarji svoje prednostne pravice ne izvršili, ter 1356 kosov akcij, ki jim nišo bile rezervirane, ponudi upravni svet novim subskribentom pri kurzu K 355*— za kos. • • 3139 V Pragi, dne 24. avgusta 1912. Kolinska tovarna za kavne primesi, trgovsko akcijsko podjetje. VlBNM KfUkaf procUednik uprmvneg« »veta. Stran & SLOVENSKI NAROD. 201 štev. zanesljivo, vses Iransko praktiJno izvež-bano starejšo moč, za neka) mesecev za na dežeio. Pogoj takojšnji nastop. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. .3077 Stalni kraievni agenti zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nasta-vijo s stalno plato za prodajanje dovoljenih sreCk v Avstro-OgTski. — Ponudbe pod *lfMerkur", Brno, Neugasse 20. Odda se s 1. ali 15. septembrom lepa, zračna, meblovan* 3060 mesečna soba prav bliza IL driavne gimnazije. :: Zelo pripravno za cg- protesorje. :: Elizabetna cesta it 8, L nadstr. Sprejema zavarovanja človcškega ziv- £g| JLrf.Ak^^I T-^^ Zavaruje poslopja in premičnine proti ljenja po najraznovrstnejših kombina- . ** *P požarnim škodam po najnižjih cenah. cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko .-. • ,-. fZtjemRO Ztvarovalna banka W Pragi. .-. - -•■ Škode cenjuje takoj in najkulantneje. nobena druga zavarovaknica. BtMrvBl frm*i ■ §3,79S.2S5-t4. — Isplaćaae odAkodnlne in kap Italije K 115,390.603-61. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Zlasti )e ugod^o~zavarovan,e na Po ^clikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Dovoljuje i2 ciSfc^Tdobička izdatno doživetje in smrt z manjSajočimi se ~—^———— V»» pojasnila tfajai ^_——----«—- podporo v narodne in občnokoristne ^*-___________trn- imrani mm i LluDliam '.l^u^^er^ v Gosposki ulici stev. 12, -mm___________™«™__________ Pri nakupu „pra- vega Francka" izvolite paziti na to-le varovalno znamko. Tovarna T Zagrebu. si im 1*?J ->4677 Zavrnite pre- vidno podobne zavoje kot ne „pravi Franck". Proizvod najboljših. sirovin. Sprejme se takoj Hi pnli pri Antonu Lesiča, Jesenice, 0o- renjskO. — Plača po dogovoru. 3113? Pupove sit prodaja io poiilja po poštoem povzetjn i Iv. Bonačv Ljubljanu Cena sllfcl 5 krom. 27J Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeli 1912 Karei Comernik & Ko. Ljubljana, Dunajska cesia 9—12. Spetialaa trgovina s kolcsi, motorji, atto-^^ motrili in posameznimi fieli. ^^ Meii-nićna delavnica prvega razreda za v5-i v to strok"1 >pidaioča dela in popravila. Garaža za avtomobil«. Zaloga pnevma-tikov za. avtomobile, motorie in kolesa Popravila pnevmatlkov potom vuikaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe. Izposojevalnica koles. Sola za vožnje z vsemi vozili. Interesentom smo s strokov-nirni ro*2cri'1i brezplačno na razrolago. V% „im B _-fc_ najboljše tekoče kovinsko čistilo. ! Orkvenita. [irkvika. 1 Antonla, 1q moriš Letna in zimska sezona. Kopanje v morju do konca oktobra. Srednja zimska temperatura 9 3°C za \ ^višje kot v Opatiji. Posebno pripo-ročljivo za živČne, pljučne, ženske bo-i lezni. skrofulozo «td. Sobe od 2. K dalje. Vila je v domačih rokah .'. Pojasnila se dobe v vili Antoniji. .'. Kupujte in zahtevafte edlno le je najboljši. 47 \ | Elania zaloga pri Pm jiov, zalogi čaja in ruma na debelo»Linbljani, Wm Dlita ste?. 41. ! Nizozemska zavarovalna ii n ljenje lllLUbUlllll ali.. Ravnateljstvo: Đunaj L, Aspernplatz I :: se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za Čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah. Zavaravana glavnica koncem leta 1910 okoti 375 milijom. — Rezerve koncem leta 1910 okoli 112 milijonov Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40, kjer s'rogo reelni, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre službe. Nadzornik za Kranjsko : 611 = Ljubljana, Hrvatski trg št. 4. == r fc ■■ —i ► ^^^k^^M. ^^^^^- ^^^^^m ^^^^^m m^^^ ^_^__ j Prešernova ulica štev. 7 v Ljubljani Prešernova ulica štev. 7 združena s priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, . ■. komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga . ■ - §V najboljše kakovosti in po nainlžiih cenah. ^K Papir Pisalne in risalne Crnilniki in utezi kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in DOtl*&bŠ&inG za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za "** * w»*^%*bbh^ pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne U»^#«l**»l■•■*%** I barvasti papir in papir za zavijanje. priprave, crtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. I»5I5E|JieiiniOe I ^p ■ ■ ■■ TTB»*4^ umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske, I PgOVSKC Knjlfje ■ in*C Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikostL najpriprostejše in najfinejše, crne, vijolčaste in barvaste. Mape Solske mape *ar°ana ^*m*sprejcma ttti)i n™m*M za shranjevanje trgovskih pišem. « platna in iz asnja ter jermena za knjige. DMSSlUC S 11*01 C Mape aea zvezke. "^ * Za vitki ir««^*^ ......vseh sislemow...... R8SCIC po tovarniških cenah; vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprelemajo se tuđi naročila na zavitke s tiskano firmo S pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora dalje narofcila na ? ¥seh veiikostih, ma iame ia sa faspa**, za na- ^ i • i • Soiski zvezki «^0^0^^..*^. vsakovrstne tiskovine vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovara. WIHIIlll namreč aavltke, Tixitnioe9 osaaailai fakture, Trgovci dobe poseben popust sa slike, razglednice in poezije. trgovtka pisma itd. itd. ______________________^________________________________A